ptftSana ▼ gotov’n^. Posamezna številka Din 1*—. Titulescu — predsednik Balkanskega sporazuma Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 306» G L^kS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Ouo vadiš, Hunqarm? Širokogrudnost in nova politika Kaj pričakuje narod od novih poslancev Odmevi naših volitev v svetovnem tisku Pohorje in tujski promet Težave z našim izvozom v Avstrijo Št. 20 ,zhajmddneva po'praznuaf''''^ V Ljubljani v petek, dne 10. maja 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Osio ^adis, ÜMfigaria J V seriji važnih mednarodnih sestankov, ki so se drug za drugim vrstili po Stresi, se nam nehote vsiljuje primera med raznimi grupacijami držav, ki so že prišle ali prihajajo do svojega kolektivnega izraza na mednarodni pozornici. Mislimo na italijan-sko-avstrijsko-madžarski trikot in trikot Male antante, ki je tesno povezan s »če-tverokotom« Balkanskega sporazuma. Zdi se, da je v sodobni Evropi v mednarodnem pogledu prevladala zamisel »zvez«, ki se od predvojnih le malo ali nič ne razlikujejo. Le ime je danes drugo: beseda »zveza« se zdi preostra v sedanjem položaju in diplomati rajši govore o... »orga-•izaciji miru na regionalni podlagi«. Pre-■ našteti »trikoti« torej ne pomenjajo zvez« v njih združenih držav, marveč samo zbiranje« teh držav na bazi »regionalnih« sporazumov miru in tako zvane »kolektivne varnosti v Evropi. Da, diplomatska terminologija je postala v povojnem času težka in širšim masam, ki le od strani zasledujejo razvoj mednarodnih političnih dogodkov, že skoro nerazumljiva. Vendar zadeva s to »organizacijo miru« ni tako zamotana, kakor bi izgledalo na prvi mah, ob zvoku teh novih in tujih fraz. V bistvu je vse vendarle ostalo pri starem. Borba malih narodov za uveljavljenje lastnih pravic traja dalje in ljubosumnost velesil, tesno spojena z njih »svetim egoizmom«, tudi. Koliko razočaranj je ta »sveti egoizem« velesil povzročil malim, narodom samo v povojni dobi! Kakor volkovi so nekatere-izmed teh velesil planile na male narode, da- bi jih spravile pod svoje »interesne sfere«. Nekateri teh malih narodov so nevarnost se,ob praveih času opazili. Pojavila se je med njimi samimi težnja po zbliža-nju, ki je bila tu in tam že kronana z dejanskimi uspehi. So pa drugi, ki še vedno tavajo v senci te ali one velesile in se le z njeno pomočjo skušajo dokopati do-boljšega prostora pod solncem. Pri tem seveda pozabljajo, da ne služijo s tem svojim, marveč le tujim interesom, kakor je to zgodovina v vseh podobnih primerih najboljše dokazala. Uzdaj se u se i u svoje kljuse!« pravi stari pregovor, ki velja za poedinca in njegovo težko borbo v življenju, ki ga pa v enaki meri lahko apliciramo tudi na male in šibke narode, na male in šibke države. Če kje, velja to v posebni meri v Srednji Evroni in na Balkanu, kjer je na majhnem ozemiiu nanizanih toliko malih držav, da je vsaka izmed njih sama zase obsojena le na životarjenje. Tu bi zares življenski interesi, interesi neoviranega in samostojnega izživljanja, posameznim državam naravnost imperativno narekovali, da se naslonijo druga na drugo in tako v vzajemnem m složnem sodelovanju iščejo smisel svojega zunanjepolitičnega uveljavljenja. Države, ki so v tem predelu prve spoznale to veliko resnico in nujnost, ki jo narekuje že sam geografski položaj, so bile države Male antante, ki so danes tako posrečeno in močno povezane v tem solidnem, morda najsolidnejšem evropskem bloku, da ga nobena sila od zunaj ne more več razbiti, marveč kvečjemu le še bolj utrditi in konsolidirati. Nedavne' manifestacije Male antante v Ženevi, o katerih smo v našem listu že pisali, so to še enkrat in ponovno potrdile pred vsem svetom. Isti življenski interesi in ista zemljepisna nujnost bi bili morali tudi drugim srednjeevropskim državam narekovati pot medsebojnega sporazumevanja in zbližanja. Zgodilo pa se je ravno obratno. Madjarslia, Avstrija (in na Balkanu Bolgarija) so iskale zvez povsod drugod, samo doma ne. Služile so tujim interesom, ne pa svojim. Zdi se, da je to usodno napako že spoznala — Bolgarija. Avstrija bi zdaj naenkrat tndi hotela popraviti zamujeno, ven-. Vprašanje ukrepov za ojačenie in razvoj turizma v državah Balkanskega sporazuma in 4. Vprašanje osnovanja skupnega denarnega zavoda, ki bi igral pomembno vlogo pri plasiranju proizvodov' na številnih tržiščih Balkanskega polotoka. Obenem se bo tretirala tudi zahteva, ki jo je postavila Turčija, da se Bolgariji ne dovoli nadaljno oboroževanje, dokler se ne reši režim morskih ožin pri Dardanelah. Inozemski listi se bavi jo obširno z jutrišnjo konferenco v Bukarešti in podčrtavajo dejstvo, da se bo na konferenci mudil tudi bivši predsednik in zunanji minister francoske republike Bani Boneuor. ki je prispel v Bukarešto z včerajšnjim brzo-vlakom. Paul Boneuor sicer ne bo prisostvoval konferencam balkanskih držav, vendar na bo pazno sledil poteku konference in o tem poročal svoji vladi. V teku svojega bivanja v Bukarešti bo Paul Boneuor gost rumunskega kralja Karola. Prihod Maksimosa Beograd, 9. maja b. Suoči ob 9.40 je prispel v Beograd z orient-expresom iz Aten grški zunanji minister Maksimos. Na beograjski postaji se je zbralo ob tej priliki mnogo najodličnejših zastopnikov diplo- matskega zbora ter naših in inozemskih novinarjev. Od strani jugoslovanske vlade so bili na kolodvoru predsednik vlade in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič, železniški minister Dimitrije Vujič, minister pravosodja dr. Dragutin Kojič, minister brez portfelja dr. Avdo Hasanbegovič, pomočnika zunanjega ministra Jurišič in Ko-tič ter šef centralnega presbiroja g. Tcofil Gjurović. Z grškim zunanjim ministrom je pripotoval tudi minister na našem dvoru Melaf, ki je šel zunanjemu ministru nasproti do Niša, dalje g. Pitinelis,-šef kabineta ministra Maksimosa, Fatelaropulos, šef glavnega političnega oddelka v zuna-njem ministrstvu, potem prof. Haritatis, ekspert zunanjega ministra ter šef presbi-roa Moskipulos. Grškega zunanjega ministra je pozdravil na kolodvoru predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič, nakar sta šla oba zunanja ministra v dvorsko čakalnico, kjer sta imela kratko konferenco in tu ostala do . 10.10, nakar sta se skupaj s.svojimi eksperti odpeljala v Bukarešto. G. Bogoljuba Jevtiča spremlja na poti pomočnik zunanjega ministra Božidar Purič, šef kabineta Markovič in osebni sekretar dr. Kojič. fluidi iliras na Ankara, 9. maja b. Snoči je odpotoval v Bukarešto turški zunanji minister Buždi Aras. Pred odhodom je imel daljšo konferenco s predsednikom turške vlade Izmet •Pašo, nakar sta bila oba sprejeta v avdi-jeiico pri predsedniku turške republike Kernu!« Ataturku. Večerja na čast Boncourju Bukarešta, 9. maja. W. Snoči je Titulescu priredil na čast francoskemu ministru Pavlu Bončo urj ii, ki se je kot poseben odposlanec francoske vlade udeležil sestanka Balkanskega sporazuma, veliko večerjo s sprejemi. Večerje so se udeležili člani vlade, kakor tudi velika večina članov tukajšnjega diplomatskega zbora. Titulescu je ob tej priliki izrekel na čast Boncourju v imenu romunske vlade govor, v katerem je izrazil svoje posebno zadovoljstvo nad njegovim prihodom. Poveličeval je v njem velikega Francoza in odličnega zagovornika novih oblik v mednarodnem življenju. Spomnil se je v vznesenih besedah tesnili vezi, In spajajo Romunijo s francosko republiko. Poudaril je obenem, da se imajo države Male antante in Balkanskega sporazuma za svoje uspehe v mnogočem zahvaliti daljnovidni in miroljubni politiki Francije. S Francijo, je rekel Titulescu, sta oba naša bloka nerazdružljivo zvezana. To pa ne pomeni, da se hočemo oddaljiti od drugih držav. Nasprotno, naša želja je, da pride čim prej do sodelovanja z vsemi, in to v interesu evropskega miru. tanto, a razvoj dogodkov kaže, da bo to zanjo edina pot, če se hoče še pravočasno rešiti izolacije, ki ji preti. Italija ji je že dala razumeti, da ji v novem položaju, ki je nastal po nemškem koraku 16. marca t. L, po konferenci v Stresi in po ženevskem glasovanju, ne more več pomagati. S tem pa je Italija sama obsodila svoj nenaravni trikot z Avstrijo in Madjarsko, ki se je prav sedaj izkazal za povsem nemogočega. Italija ne more istočasno vabiti k sodelovanju Male antante in — podpirati madjarskega revizionizma. Sestanek v Benetkah je te nenaravne vezi pokazal v najboljši luči. Italijanski »trikot«, trikot, ki mu je bila os Italija, usodni jeziček pa Madjarska, je s konferenco v Benetkah dejansko propadel. Italiji se spričo madjar-slše nepopustljivosti na eni in grozeče »avstrijske nevarnosti« na drugi strani ni bilo težko odločiti. Žrtev njene odločitve bo seveda^— Madjarska. Drugače tudi biti ne more, če Italija resno računa na uspeli podonavske konference. Madjarska jia bo tako spet spoznala, da bi bilo zanjo neprimerno boljše, če si poišče zaveznikov — doma, v Srednji Evropi, ne pa izven domačega krova. Vsi njeni nasprotni napori Male antante ne bodo uničili. Ta bo rasla in se razvijala čedalje bolj, saj sloni na podlagi, ki je v Srednji Evropi edina mogoča: na sporazumu malih narodov. V tesni povezanosti ž njo deluje Balkanski sporazum, ki je Madjarski lahko drugi inemento. Danes se je svet tega sporazuma sestal v prestolnici države, ki je obenem članica Male antante. Oči zapadnega sveta so bolj ko kdaj prej obrnjene na to posvetovanje balkanskih držav, saj se svet v polni meri zaveda realne vrednosti te balkanske grupacije — grupacije malih narodov, ki hočejo združeni tudi imeti svojo besedo v Evropi. In Evropa je Balkanskemu sporazumu in Mali antanti to pravico do besede že priznala. Zakaj se tega še vedno brani — Madjarska? Upajmo, da ji bo bu-kareška konferenca dala novo, a to pol uspešno lekcijo. —M. Sestanka z Mussolinijem ne ho Pariz, 9. maja. Havas poroča iz Prage, da izjavljajo tamošnji pooblaščeni krogi, da se ministri Male antante ne bodo sestali z Mussolinijem [»red podonavsko konferenco, ker ni dovolj časa. Uvodna pogajanja se bodo zaradi tega vršila po redni diplomatski poti. Dunajski demanti Berlin, 9. maja. DNB poroča z Dunaja. Uradno poročilo demantira vesti o prihodu italijanskega vojaškega poslanstva na Dunaj. Armijski general Peter Ziwkow.ii — namestnik predsednika vlade Beograd. 9, maja. V zvezi z. odhodom pred-■ sednika ministrskega sveta in zunanjega ministra v tujino so kraljevi namestniki podpisali lale ukaz: V ;imenii Nj. Vel. kralja Petra IT. po milosti božji in volji narodovi kralja Jugoslavije po stavljaju kraljevi namestniki, ker se bo pred* sedlih; ministrskega sveta in z.unaup ministei Jevtič Bogoljub mudit nekaj časa v tujini, na predlog predsednika ministrskega sveta in -zunanjega ministra na podlagi členov tt in TJ zakona o ureditvi vrhovne državne uprave za zastopnika predsednika ministrskega sveta ministra vojske in mornarice, častnega adjutanta Nj. Vel. kralja, armijskega generala Živko vi ra Petra, za zastopnika zunanjega ministra pa pravosodnega ministra dr. Dragotina Kojiča, I redsedmk ministrskega sveta in zunanji minister naj izvrši ta ukaz. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Jevtič Pavle. dr. Stankovič in dr. Perovič Upokojitve, n a pred o vanja, premeščen ja Beograd, 9. maja b. Upokojen je Fran Rumovi, višji nadzornik pri direkciji drž. žel. v Sarajevu. Napredovali sp sledeči učitelji: \ V. položajno skupino: Boršič Amalija, v Mariboru, Gomilšek Ljudmila, Videm ob Savi, Drnutc Anka, Kostanjevica, Žen Iran, Soteska, Radej Franjo, Zagreb, in Šel Henrik, Konjice. V VI. položajno skupino: Rudolf Ema, Cerknica, Tomažič Alojz, Ormož, Pucelj Alojz. Vučja vas (Ljutomer), Arigler Marija, Vrhnika, Dizer Friderika, Maribor, Uteh Terezija, Sv. Peter v Savinjski dolini. V VIL položajno skupino: Petrič Ida, Dolenja vas (Dol. Lendava). Premeščeni so: Rupnik Josip z osnovne šole pri Sv. Emi na osnovno šolo v Slov. Bistrici, Kline Drago iz Senove v Vojnik, Strani, Marija iz Kajhenburga v Šoštanj, Rus Alojzija iz Stog'ovcev v Novo mesto. Vsi na tamkajšnje meščanske šole. Upokojena sta: Tomažič Ivan, sreski š^-ski nadzornik v Mariboru, in Ozmet Janko, učitelj v Lipi (Dol. Lendava). Švare Ivan, višji davčni kontrolor pri davčni upravi v Kranju, in Sne Stefan, višji davčni kontrolor pri davčni upravi v Celju. Razveljavila se ukaz, s katerim je bil postavljen Prinič Anton* za kontraktualnga učitelja v Čatežu. Odpuščen je iz siuzhe Soklič Franjo, pomožni oficial 10. položajne skupine pri železniški kurilnici v Nišu. Bonna poročila Curih, 9. maja. Beograd 7,02, Pariz 20,38, London 14,98, Newyork 309,25, Bruselj 52,30, Milan 25,475, Madrid 42,225, Amsterdam 209,30, Berlin 124,20 Dunaj 58, Stockholm 77,2 , Oslo 75,30. Kopenhagen 66,90, Praga 12,9C, \ arsava 58.325, Atene 2,9Q, Carigrad 2,48, Bukarešta 3,05, Helsingfors 6,61, Bue-nos-Aires 0,79. Prali ŠUsesšmjS (5 ‘andi szne Italijanske IM® tisoie deiammw gradil ceste m modermzis'® pjfsfanfsca — iialiias^sko časopisje pa dom® med tem pripravlja cfuliove la« za izvedbo svojih grandioznih del v Afriki. Dopisnik zatrjuje, da so dela za modernizacijo luke v Massani in Mogadi-sku skoro dovršena. Izkrcavanje vojaštva ne bo več povzročalo nikakih težkoč. Izmed cest bo kmalu dokončana cesta Massana —Asmara, v načrtu pa je še polno novih cest proti abesinski meji, ki naj bi omogočile hitre prevoze od morja v notranjost. Pet tvrdk stalno na delu V Somaliji, ki ima samo eno uporabno cesto (ono, ki veze Mogadisk s krajem Af- V Ms'ibi is zbranih 15.000 London, 9. maja. e. »Mornig Post« prinaša iz Kima vest, ki jo objavljajo tudi vsi italijanski listi, da je trenutno zbranih v Vzhodni Afriki (v Somaliji in Eritreji) najmanj 100.000 rednih italijanskih vojakov in 15.000 specializiranih delavcev, poleg večjega števila kolonialnih čet, rekrutiranih med afriškimi domačini. V Rimu teh vesti ne demantirajo, marveč jih vsi listi objavljajo celo na vidnem mestu. London, 9. maja. AA. Angleški listi poročajo obširno o novih italijanskih četah za Eritrejo in italijansko Somalijo. . »Star« in »Manchester Guardian« smatrata, da želi italijanska vlada voditi pogajanja z vojaškim pritiskom. Vse kaže, da želi Mussolini prisiliti Abesinijo k popustom. go j), so se dela za zgraditev novih cest že pričela. Razpisalo jih je pred kratkim kolonialno ministrstvo s posebno licitacijo, ki se je je udeležilo 15 največjih italijanskih gradbenih podjetij. Pet tvrdk je zdaj že stalno na delu. V nekaj dneh bo samo v Somalijo prispelo okrog 5000 delavcev in specializiranih strokovnjakov iz Italije. »Tako se, zaključuje list, dela v obeh kolonijah z grandioznim in pospešenim ritmom, ki tudi v daljni deželi priča o konstruktivni sposobnosti fašističnega režima.; WO.QOO uoiakoy m deB®¥£ew Če Društvo n rodov ne ho razpravljalo o etiopski pritožbi in če ho Italija odklenila mirno rešitev, bo to hud udarec za Društvo narodov ih za samo Italijo. , »TEvening Standard« smatra, da se Italija po vsej priliki pripravlja na vojno proti Abesiniji. Če Italija zasede Abesinijo, bo to ne samo v interesu Italije, temveč tudi v intersu tega dela sveta. Velika Britanija, ki razpolaga z ogromnim kolonialnim cesarstvom, ni ljubosumna na druge države, če si skušajo' razširiti svoje kolonialno ozemlje. Res je, da se izviri Modrega Nik» nahajajo v Abesiniji. Toda odnošaji med Veliko Britanijo in Italijo so zelo prijateljski. Če Italijani zasedejo te izvire, bodo prav tako v dobrih.rokah, kakor doslej. Govor abesinskega cesarja Italijani se kar ne morejo utolažiti po govoru, ki ga je imel abesinski cesar 11. aprila v abesinskem parlamentu. Italijansko časopisje prinaša dolge izvlečke iz tega govora, ki ga servira svojim čitateljem po J zelo tendencioznimi naslovi. Prinašamo dudi mi nekaj odstavkov iz abesinskega govora, ki je poln vznesenih besed o dolžnostih abesinskega naroda v tem težkem trenutku: »Ne samo v Abesiniji, pravi vladar, marveč tudi v drugih državah mora v sedanjem stoletju narod, ki naj brani svojo domovino in ohrani svojo samostojnost, jesti komaj enkrat na dan, da le pomaga tako svoji državi, kateri daje, če je treba, tudi denar, ki bi ga porabil sicer za svojo prehrano. Njemu se zdita najboljša hrana in 'najlepša obleka — čuvanje neodvisnosti domovine in obramba pred tujim suženjstvom. Seveda bo vaše veselje neprimerno večje tedaj, ko boste že spoznali sadove vaših prispevkov, ki ste jih po našem naročilu žrtvovali za dobro svojega naroda in svoje države, ko ste pripomogli k nakupu orožja za obrambo in varstvo vašega miru in vaše neodvisnosti. Med vami je morda še vedno kdo, ki je nehvaležen domovini, kdo, ki ga je premamil nepošten denar, da zdaj sramoti svojo domovino v korist tuji državi in tako zatajuje sveto abesinsko kri. Dovolj ste razumni, da boljše od takega izobčenca razumete, kaj takega človeka čaka, kakšne zle posledice dolete takega abesinskega ignoranta. Kdor se v službi tuje države bori proti svoji lastni domovini, s ten» ne vrši samo izdajstva nad svojo očetnjavo, marveč zasluži, da ga imenujemo »prodano meso in renegata. Tistih, ki prodajajo svoje telo in svojo došo samo zato, da bi ši s tem zaslužili svoj vsakdanji kruh. ne da bi obenem pomislili, da s tem izdajajo svojo mater Abesinijo, tistih, ki razširjajo Abesiniji škodljive vesti, ne moremo smatrati samo za navadne zločince, marveč za prave izdajalce svojega vladarja, sramot Ilce svoje domovine. Ker s svojim-dejanjem izdajajo obenem svoje zveste brate, zaslužijo smrtno kazen. Saj po določilih »Pesta Neghesti« morajo biti sežgani vsi tisti, ki se s tujci bore proti domovini, ki pomagajo sovražniku z, orožjem in ki med vojno dezertirajo k sovražniku». Abesinski cesar prehaja nato v svojem govoru k organizaciji abesinske armade in pravi: »V državah,'ki so vojaško že organizirane, poleg moških pomagajo tudi žene v vojaških poslih: zdravijo ranjence in pogumno izvršujejo tudi druga podobna dela; zato bomo veseli, če se bodo tudi v Abesiniji razen moških še žene naučile vojaške umetnosti in vojaških del. To ni samo naša želja, marveč naše trdno Zaupanje, ki proizhaja iz dejstva, da sta naš.» armada in preporod našega naroda že popolnoma dovršena. -Dokler ne bo pri nas vojaška vzgoja obvezna, želim, da bi tudi naši uradniki v ministrstvu začeli praktične vojaške vaje, vsaj tedaj, ko končajo svoje dnevno delo. V kratkem pa bomo izdali zakon o obvezni vojaški vzgoji za celo Abesinijo. Tedaj šele bo vznikla med vsemi Abesinri,'ki bodo kot vouki .drug drugemu podobni, skupna in neomajna zavest pr1-padnosti enemu narodu A že do tedaj mora vsak izmed vas v polni meri izvršiti svojo dol» nost do države in naroda < Ban dr. Puc v Beogradu Beograd, 9. maja b. Danes je prispel iz Ljubljane z jutranjim brzovlakom g. ban dr, Dinko Puc v spremstvu dr. Broliha. G. ban ostane tu par dni. V teku današnjega dne je obiskal v zadevah Dravske banovine ministra socialne politike in narodnega zdravja dr. Drago Marušiča ter ministra notranjih zadev g. Velja Popoviča. Ljubljanski akademiki v Beogradu Beograd, 9. maja b. Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredi v sredo 15. maja v veliki dvorani Kolarčeve univerze velik koncert, na katerem bo izvajal narodne pesmi Ob tej priliki bodo slovenski akademiki šli tudi na Oplenac in se poklonili na grobu spomenu pokojnega kralja-mueenika Aleksandra. Akademski pevski zbor vodi njegov predsednik Lipovec Joža. Pred ¥€ W 39 «L Širokogrudnost m politik® Analiza zadnjih volitev v Narodno skupščino pokaže neko posebnost, katere do-sedaj še ne beleži zgodovina našega političnega življenja. V volilni boj sta šla prav za prav le dva tekmeca, ker listi gosp. Maksimoviča in g Ljotića skoro da ne prideta v poštev. Na eni strani so nastopili stari politiki Davidovič, Jovanovič, dr. Spa-* ho in nosilec liste dr. Maček, od katerih je imel vsak svojo stranko za seboj, na drugi strani pa je stal g. Bogoljub Jevtič brez stranke. Paradoksno se sliši in za naše pojme je nerazumljivo, pa vendar je res, da je šel nosilec državne liste g. Bogoljub Jevtič v volilni boj brez opore na kakšno stranko. Stari politiki združene opozicije so mogli računati na discipliniranost svojih pristašev, g. Bog. Jevtič te komponente ni mogel vzeti v svoj račun. Zato so se postavljale volilne prognoze, da bo zmagala združena opozicija, ki ima v svojih strankarjih močno in zanesljivo oporo, in da bo z volitvami konec vlade g. Jevtiča. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, kar so napovedovali krivi preroki, zmagala ni strankarska discipliniranost, "zmagalo je zaupanje v pozitivno delo g. Jevtiča. Vo-liiei so prav ocenili velikansko delo, ki pa je g. Jevtič izvršil za našo državo tako v pogledu zunanje kakor tudi notranje politike, voiilei so izkazali zaupanje programu g. Jevtiča, volilci so glasovali z vero v g. Jevtiča in tako dosegli sijajno zmago. G. ministrski predsednik more biti zadovoljen z doseženim uspehom in je lahko ponosen na tako odločno zmago, pa tudi g. minister dr. Marušič kot vodja Slovencev v tej volilni borbi more s ponosom zabeležiti svoj veliki uspeh. Ako bi eden kakor tudi drugi podrobneje prerešetaval udeležbo pri volitvah in pregledoval, kdo se je volitev udeležil in kateri stan se je zlasti odzval pozivu k abstinenci, in če bi imenovana gospoda bila zagrizena stranka rja, bi čisto logično prišla do zaključka: »kdor nam ni izrazil zaupanja, ta naj išče pomoči pri tistih, ki so ga k abstinenci pregovorili.« Toda niti g. Bog. Jevtič niti g. dr. Marušič ni strasten, zagrizen stran-kar, zato se nihče ne bo odločil za tako logiko. Nasprotno, oba bosta s pozitivnim delom pokazala, da so bile lažnive vesti, ki so jih nekateri trosili in razširjali zlasti med kmečkim ljudstvom, da so vse napovedi javnih del, gradnje cest in železnic, olajšave za kmete, ukinjenja znižanja dragonjskih doklad itd. samo volilni manever in prazne obljube, o katerih po volitvah nihče ničesar več ne bo vedel. Oba sta moža velikega formata, ki dobro vesta, da se volilni upravičenci niso iz lastne iniciative absentirali od volitev in da vsled tega rie morejo nositi posledic oni, temveč tisti, ki so jih do tega privedli. Zato bosta z intenzivnim delom za ljudstvo dokazala, da je bilo ljudstvo zapeljano v zmoto in ga bosta na ta način za vedno priklenila nase, da v bodoče razni pozivi: »Nikar na volišče!« ne bodo več učinkovali, da se bo ljudstvo obrnilo od zapeljivcev in se s srcem oklenilo tistih, ki mu pripravljajo boljšo bodočnost, ki mu hočejo rezati boljši kruh. Jos. Gogala. Pm$lEwm trdi® šerm&kets® đst e Ljubljana, 9. maja. Sinoči ob 8. uri zvečer je bi! v veliki dvorani Uniona koncert v proslavo Materinskega ib» Kola jugoslovanskih sester s prav pestrim sporedom, ki ga je otvorila originalno zamišljena živa slika Poklonitev avtorja Rožanca z narodnimi motivi. Priznati moramo mojstrstvo g. Gotovina, ki je delo prav dobro naštudiral. Priljubljena operna pevka Župevčeva je z mehkobnim, zvonkim glasom zapela štiri samospeve. Straussovi »Pomladni spevi« so najbolj navdušili publiko. Pri Hace-jevi »Majki« ji je posta! glas v .višini malo zamolkel — bržkone je to običajna posledica kake prehlajenosti — vendar je žela mnogobrojno odobravanje. Visoka dinamična dimenzija, odlična tehnična spretnost in .globoka notranja občutenost gdč. Ornik Francke — naše mlade violinske virtuoznije — je omogočila nad vse prvovrstno izvajanj,: Smetanove skladbe »Iz moje domovine». Spremljala jo je na klavirju odlična pianistka gdč. Krašovec Silva, ki je pokazala vso umetniško dušo na svojem instrumentu. Nekako hladno je učinkovala na poslušalce Lajovčeva -'Sanjarija« za godalni orkeuter. Proslavo vsega večera je podvignil do viška, izvrstni pevski mojster basist ljubljanske opere g. Betetto Julij, direktor drž. konservatorija, ki je zapel s spremljevanjem godalnega orkestra dve pesmi: Lajovčevo »Iskal sem svojih mladih dni» in Pavšičevo »Pa moje ženske glas«, katero moral g, Betetto ponoviti in je bil deležen dolgotrajnega pleskanja. Ves spored je zaključil godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom g. I,. M. Škerjanca z Adamičevo skladbo Pozabljen ples", naslonjeno na slarej.še moduse veselega ljudskega značaja. Ves čas je vladala v dvorani živahnost in vneta pozornost za sleherno točko sporeda. R. L f€ai Ifallls ¥ Mraki t Rim, v maju (pr.) Zdi se, da Italije težki evropski dogodki prav nič ue ovirajo v njeni smeli akciji v Afriki. Iz Messine in Napolija odhajajo proti Eritreji in Somaliji dan za dnem novi parniki, ki ne prevažajo samo vojaštva, marveč tudi civiliste, zlasti delavce in specializirane strokovnjake, ki naj pomagajo . izgladiti teren armadi«, kakor se izraža tukajšnje časopisje, ki prinaša spet daljša poročila o italijanski akciji v Afriki. Razni evropski dogodki so trenutno obrnili italijansko pozornost na Evropo. A zdaj listi že spet objavljajo na prvi strani obširna poročila o «afriški ekspediciji«. Poročila iz Ašmare, Mogadiska in Addis-Abebe so polna tendencioznih vesti, ki slikajo v živi luči italijanskemu narodu »barbarsko« Abesinijo in grozote njenih »divjakov«. Kaj namerava Italija? Pred tedni je Virginio Gayda, direktor lista »11 Giornale d’ Italia«, samo mimogrede namignil v nekem svojem uvodniku, da bo Italija, ko bodo vse predpriprave končane, »začela svojo akcijo«. V čem naj bi ta »akcija« obstojala, nam Gayda iz razumljivih razlogov ni povedal, pa bi bilo to za človeka, ki čita med vrstami, tudi nepotrebno ... Zdaj pa postaja tudi »Giornale dTtalia« nekoliko konkretnejši in pre-ciznejši. Obsežne »varnostne mere«... Pred kratkim je pod naslovom »Kako se izpopolnjujejo naše varnostne mere« objavil obširen dopis svojega dopisnika iz Asmare, ki nam odpira pogled v mnoge ... afriške skrivnosti. Dopisnik govori o akciji, ki jo Italija razvija v Vzhodni Afriki, kakor se sedaj uradno imenujeta italijanski koloniji Eritreja in Somalija, ki . ju je Mussolini podvrgel skupnemu »komisarija-tu za Vzhodno Afriko«. Vrhovni komisar je general De Bono, eden izmed najožjih Mussolinijevih sodelavcev. List z veseljem ugotavlja: »Trije meseci so šele potekli, odkar je Mussolini prevzel kolonialno ministrstvo in se je general De Bono izkrcal v Massa-ni, a že je na vseh poljih polno dela izvršenega v Vzhodni Afriki. Stara Eritreja je že obnovljena. A tudi Somalija, čeprav bolj oddaljena in obsežnejša, občuti že blagodejne vplive novega podžigajočega in ustvarjajočega središča.« Dopisnik'piše nato o uspehih politične reorganizacije obeh kolonij, potem pa prehaja k naštevanju obsežnih »varnostnih mer«, ki jih je Italija v zadnjih treh mesecih pod vzela v Afriki, da se obvaruje — presenečenj.. Te mere, pravi dopisnik, niso samo vojaškega značaja. Italija je v zadnjem času zgradila mnogo cest in je tako izboljšala zanemarjene prometne zveze. Ceste in pristanišča »Toda«, pristavlja takoj dopisnik, »problem teh prometnih zvez in cest je bil že zamišljen in se tudi izvaja zelo širokogrudnoj!) in z nezlomljivo voljo. V Somalijo, kjer so potrebni domači delavci, je bilo poslanih okrog 1000 libijskih(!) delavcev, ki jim bodo v kratkem sledili še drugi črnci.« — Tako skuša Italija na najcenejši način rešiti problem človeškega »nialeria- Praga, 8. maja. Pripravljalna dela prve volilne faze so zaključena z zasedanjem glavne volilne .komisije, ki je pregledala predlagane kandidatske liste in odredila tekoče številke. Od 17 kandidatnih list predlaganih v 24 volilnih okrožjih republike, je bilo priznanih samo 16. Numeriranje kandidatnih list je bilo izvršeno pri 11 strankah, ki so bile že v starem parlamentu zastopane in. to po številu glasov, ki so jih dobile pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Za pet novih skupin je bila določena redna številka z žrebanjem. V resnici nima'tekoča številka kandidatske liste nobenega pravega pomena, vendar izkušeni praktiki in poznavalci volilne psihologije pripisujejo tekoči številki znatne vplive. Zato je tudi razumljivo, da so se posamezne stranke borile, da bi dobile številko 1. Trenutno si je agrarna republikanska stranka zajamčila enico z zakonom, kajti po poslednji noveli volilnega zakona pripada redna šlevilka 1 »Iran- ki. ki je v parlamentu imela najvišje število mandatov. Pod sedanjimi- političnimi prilikami ne bo v doglednem času niti ena stranka mogla izmakniti agrarni stranki njene številke. Člani glavne volilne komisije so žrebanje gladko prepustili dami, ki je komisiji, in to predstavnici fašistične stranke ge. Gajdovi. Z nestrpnostjo so posamezne stranke čakale, kdo bo dobil nesrečno številko 18. Z velikim veseljem je ga. G ajdova osrečila s številko 13 svojo lastno stranko. Zadnjo redno številko 1(3 je dobila stranka »Narodnega ujedinjenja« Kramar Striberny. Strankin tisk je zadovoljen in se hvali, da je poslednja številka vsekakor boljša, kakor one v sredini. Da je ta številka za številko 1 najboljša in utešuje svoje pristaše s svetopisemskim izrekom »zadnji bodo prvi«. Na vseh kandidatnih listah za parlament in senat je zabeleženih skupno 6.000 kandidatov. 450 od njih jih bo po 19. maju sedelo v parlamentu. Torej je mnogo poklicanih in le malo jih bo izvoljenih. Najbrže bo tudi več razočaranj kakor radosti. V resnice se velika večina kandidatov že v vnaprej zaveda, da ne ho prestopila parlamentarnih tal. Na kandidatnih listah so zastopani vsi sloji, vse narodnosti in vse veroizpovedi. Na prvih mestih je razmeroma malo žen, Največ jih be-beži socialistična stranka. Kar se tiče poklicev, vidimo več kmetov, delavcev in obrtnikov, kakor pa intelektualcev. Na socialističnih kandidatnih listah je na prvih mestih vse preveč tajnikov in sličnih nameščencev doličnih strank in manj manuelnih delavcev. Z ozirom na približno število devetih milijonov volilcev v vsej republiki, bo potrebnih za volitve v parlament in senat, v deželno vlado in sreska predstavništva (te volitve se bodo vršile 26. maja) približno 700 milijonov volilnih listov. Od ponedeljka dalje so že vse tiskarne v republiki s polno paro zaposlene in njihove rotacije brez prestanka sipljejo volilne listke v ogromnih količinah. Do sobote morajo biti vsi volilni listki gotovi in v rokah »reskih oblasti, od koder se bodo listki ekspedirali v posamezne občine, da se razdele med volilce. Ta volilna živahnost je vsaj začasno izzvala visoko konjunkturo papirnicam in tiskarnam. Odmevi mmih volitev v svetovnem tisku ra! ssmakme mrnmd p©ffa#tceu Volitve so, hvala Bogu, za nami. Končale so se. kakor smo že naprej pričakovali, z veliko zmago liste predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča. Po nemalih naporih volilne agitacije se bodo gg. kandidati sedaj lahko oddahnili in nato zopet posvetili svojemu prejšnjemu delu. To velja za one kandidate, ki so ostali v manjšini, ne velja pa za izvoljene poslance. Sicer privoščimo tudi njim kratek odd iti po prestanih naporih volilne borbe. Toda ne za dolgo! Nikar naj ne mislijo, da bi smeli sedaj sedeti le na lavorikah in vleči dnevnice, temveč se morajo nasprotno zavedati, da so sedaj v visoki službi naroda, ki jih je izvolil. Zato morajo sedaj posvetiti tej službi vse svoje sile in moči. Ako nočemo, da bo naš mladi parlamentarizem popolnoma skrahiral in da so bile ravnokar minule volitve zadnje volitve, ako hočemo temu našemu mlademu parlamentarizmu znova vrniti izgubljeni kredit, tedaj morajo postati pravkar izvoljeni poslanci docela drugačni, kakor pa je bila večina njih prednikov. V bodoče se ne bo smelo več dogajati, da bi izvoljeni poslanci samo vlekli dnevnice, kimali k zakonskim načrtom, katere predlaga vlada skupščini v odobritev, in intervenirali za enega ali drugega izmed svojih volilcev pri kakšnem ministrstvu ali drugem uradu, temveč morajo predlagane zakonske načrte tudi temeljito proučevati in zahtevati v primeru pomanjkljivosti tudi njih zboljšanje. Pa ne samo to! Po potrebi morajo tudi poslanci sami dajati vladi iniciativo za sestavljanje raznih zakonskih načrtov in izdajanje zakonov, ker vlada sama tudi ne more misliti na vse in poznati vse ljudske potrebe. Mnogi poslanci žive namreč v veliki zmoti, da so intervencije glavna naloga poslanca. Svojo službo narodu in državi smatrajo namreč za uspešno opravljeno, ako so svojemu volilnemu okraju priborili večjo ali manjšo podporo ali pa to ali ono ugodnost in intervenirali v korist tega ali onega izmed svojih volilcev. To pa je zgrešeno mnenje, kajti vsak poslanec mora posvetiti svoje delo in svojo skrb predvsem državi kot celoti in šele v podrejeni vrsti svojemu okraju. Ako je država kot celota slabo upravljana in ako se vsak poslanec ne trudi, da se ta uprava zboljša, tedaj trpi tudi njegov volilni okraj ogromno škodo, katere še tako izdatna podpora nikakor ne more nadoknaditi. Pravkar minule volitve so imele tudi to veliko korist, da pride v novoizvoljeno skupščino močna opozicija. Ta opozicija se bo brez dvoma poskušala uveljaviti z bučno kritiko, ki bo po vsej verjetnosti demagoška. Kot taka bo namenjena predvsem ljudskim množicam izven parlamenta in ne toliko vladi. Tem govorom skozi okno morajo poslanci vladne večine dati zdravo protiutež s svojo stvarno kritiko. Potem moremo upati, da bo tudi opozicija pod pritiskom stvarnih govorov poslancev večine pripomogla k poživljenju našega bolnega parlamentarizma. Nič ne de, če bo v novi skupščini radi tega nakoliko hrupa, ker to je še vedno bolje, kakor pa je bila grobna tišina, ki je vladala v prejšni skupščini. Pa to še ni vse! Ogromna večina prejšnjih poslancev z redkimi častnimi izjemami se po volitvah ni več veliko brigala za stike s svojimi volilci. Le bolj po redko so se prikazali v svoj volilni okraj in sklicali kakšno »konferenco« maloštevilnih zaupnikov, in še to pod pritiskom drugih gibanj, kakor je bilo pri nas gibanje bojevnikov. Baš tej okolnosti in pa popolni sterilnosti prejšnje politike JNS je pripisati ono apatijo, ki se je vedno bolj pojavljala med našim ljudstvom. Ako hočemo, da bo naš parlamentarizem nekaj vreden, tedaj je treba napraviti takemu stanju energičen konec. Vsak izvoljeni poslanec mora vsaj dvakrat na leto obiskati ves svoj volilni okraj in polagati svojim volilcem račun o svojem delu in o delu Narodne skupščine. To pa se ne sme dogajati ua kakšnih »konferencah«, dostopni samo redkim zaupnikom, temveč na javnih shodih, dostopnih vsem državljanom. Še bolj pravilno bi bilo, da gredo poslanci med svoje volilce po vsakem zasedanju Narodne skupščine. Na teli svojih obiskih naj se informirajo o potrebah ljudska in naj poslušajo njegove želje in njegove pritožbe, o katerih naj potem vodijo račun. Naš parlamentarizem je v povojih. Zato moramo naše ljudstvo šele politično vzgojili. Baš ti sestanki in shodi pa bodo največjega vzgojnega pomena, ker bodo dramiti v ljudstvu zanimanje za politična in gospodarska vprašanja. Če se bodo novoizvoljeni poslanci ravnali po teh navodilih in če bodo zares delali in dosegli uspehe v korist-države in svojih volilcev, tedaj bo nele politična naobrazba ljudstva večja, temveč tudi zanimanje za prihodnje volitve bo mnogo bolj živahno. V nasprotnem primeru pa se bodo množili glasovi, da parlamenta sploh ne potrebujemo več. Po prvih kratkih poročilih so začeli veliki listi v vseh državah objavljati tudi daljše komentarje o naših volitvah. Ti komentarji so zlasti obširni v vseh sosednili državah ter nam prijateljskih in zavezniških državah. Pa tudi v drugih državah je odmev naših volitev povsodi dober in zmaga g. Jevtiča je bila brez izjeme v vsem svetovnem tisku sprejeta z zadovoljstvom in tudi zadoščenjem. Podajamo še nekaj teh odmevov, seveda vse čim bolj zgoščene in čim bolj skrajšane. Bolgarski listi: Sofijski listi še naprej posvečajo posebno pozornost volilnim rezultatom v Jugoslaviji. Listi priobčujejo na vidnih mestih poročila o končnih rezultatih in komentarje o volilni zmagi g. Bogoljuba Jevtiča. >Mir« pravi v daljšem članku med drugim: »Jugoslavija prihaja v novo fazo notranjega političnega življenja, to pa ne pomeni povratka nazaj v strankarsko anarhijo. Volilni zakon mora obveljati in sicer ravno zaradi svojilt ukrepov, da se iz parlamenta odstranijo vse stranke le krajevnega značaja, ki zanašajo ma-lenkostnost in ozkosrčnost v politično življenje.« »La Bulgarie« v uvodniku pravi: Volilna zmaga g. Bogoljuba Jevtiča. Velika zasluga g. Jevtiča je ravno v teni, ker je znal svojo domovino ohraniti na poti, ki jo je začrtal blagopokojni kralj. Ta pot je pred vsem okrepitev državnega edinstva. S temi parlamentarnimi volitvami se začenja za Jugoslavijo nova doba pogumnega in odločnega dela, ki bo okrepilo notranje edinstvo države in dalo nov impulz njenemu delovanju na mednarodnem polju.« Novi grški komentarji Grški listi pišejo obširno o parlamentarnih volitvah v Jugoslaviji ter poudarjajo, da je gosp. Bogoljub Jevtič dosegel inpozautno zmago, s katero je okrepljena politika balkanske zveze. Volitve pomenijo konsolidacijo Jugoslavije, ki je glavni činitelj miru in sodelovanja na Balkanu. »Broja«: Jugoslovanske volitve so zanimive in pomembne ravno sedaj, ko povsod govore o izpremembi parlamentarizma. Grčija se veseli zmage g. Bogoljuba Jevtiča, državnika, ki je započet politiko Balkanskega sporazuma. »Katamerini«: Jugoslovanske volitve so potrdile dosedanjo politiko g. Jevtiča, politiko narodnega edinstva, ki jo je začrtal blagopokojni veliki kralj Aleksander I. in ki jo je prevzel g. Jevtič od pokojnega vladarja v njegovi zadnji uri. Grško ljudstvo spoštuje osebnost Bogoljuba Jevtiča, ker ve, da je glavni činitelj konsolidacij in miru na Balkanu. »Ikrađini«: Uspeh g. Bogoljuba Jevtiča je v resnici velik. Jevtičevo zmago pozdravlja s posebnim veseljem tudi Grčija, kjer uživa predsednik jugoslovenske vlade sloves najzanesljivejšega pobornika sporazuma in sodelovanja na Balkanu. G. Bogoljub Jevtič spada med iskrene prijatelje Grčije. G. Bogoljub Jevtič bo mogel zdaj z novim zamahom nadaljevati svoje plodonosno delo. »Tipos«: Velika zmaga g. Bogoljuba Jevtiča je nov dokaz definitivne okrepitve Jugoslavije ter obenem velikega pomena za politiko balkanskega sodelovanja in grško-jugoslovanskega prijateljstva. »Epos«: Zmaga g. Jevtiča je resnično impozantna. — Podobno piše tudi list »Patris . »Estia«: Volitve so bile mirne in svobodne, kar najbolj dokazujejo glasovi, ki jih je dobila opozicija. Grški narod se veseli zmage g. Jevtiča, ker bo la omogočila nadalnjo ureditev in okrepitev Balkana. Turški novinar in poslanec Jun Zanadi: Carigrajski list »La Republique« prinaša izpod peresa znanega turškega novinarja in poslanca Juna Zanadija članek o osebnosti Bogoljuba Jevtiča. Članek ima naslov »0 prijateljski Jugoslaviji« in podnaslov »Odličen državnik in iskren prijatelj«, nato pa pravi: Predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič vešče vodi usodo prijateljske države in spravlja v sklad nacionalne pravice in interese Jugoslavije s častjo in vzvišenimi interesi človeštva. Vprašanje ali osebnost moža vpliva na politiko države, je dobilo tu pozitiven odgovor. Jevtič je brez dvoma izmed teh redkih diplomatov, ki je dal svoji nacionalni politiki pečat svojih osebnih velikih sposobnosti in si je že pridobil zgodovinski ugled. G. Jevtič je ona plemenita osebnost in poroštvo, na katerega se mora narod nasloniti in v katerega mora imeti zaupanje, ker ni g. Jevtič za politiko, ki bi govorila danes tako, jutri pa drugače. Najtežja umetnost politike je v tem, da se dejanja ujemajo z besedami in to politiko izvaja g. Jevtič. G. Jevtiča tem bolj spoštujemo, ker je naš dragoceni sodelavec v vzajemni zunanji politiki naših dveh držav. Velika osebnost blagopokojnoga kralja Aleksandra je utelešena v tej državi in narodu, ki ga je pokojnik zapustil. Nato piše poslanec Zanadi, kako vneto nadaljuje g. Jevtič politiko blagopokojnega kralja, da se zdi kakor da bi bil veliki vladar še vedno na čelu svojega naroda. Dokler bo ta ideal očuvanja narodnega edinstva temelj jugoslovanske politike, prizadevanja vseh, je ni naloge, pa naj bi bila še tako težka, ki je jugoslovanski narod ne bi mogel izvršiti. Na shodu v Ljubljani je g. Jevtič izjavil, da je Jugoslavija pripravljena skleniti s svojimi sosedi vsak sporazum, ki bi zagotovil mir, da pa. je tudi odločena doprinesti vse žrtve za obrambo pravic in interesov države. V teh besedah, ki so tudi izraz naših čuvstev, je izrečena temeljna misel politike Balkana. Nacionalna vlada gosp. Jevtiča bo po teh volitvah postala še močnejša.« Diplomatski dopisnik »Figara«: Pariz, Znani diplomatski poročevalec Vladimir d’Ormesson razpravlja v »Figam« o dogodkih, ki so se odigrali v Jugoslaviji od svetovne vojne pa do danes, nato pa proučuje rezultate volitev v narodno skupščino ter poudarja, da je bilo opoziciji omogočeno postaviti lastne liste. Pisec karakterizira posamezne liste in nato zaključuje svoj članek z besedami: V narodni skupščini bo torej zasedela manjšinska opozicija. Naj pripadajo njeni ljudje, katerikoli stranki, ne smejo pozabiti pridobljenih izkušenj, da je prva dolžnost, da se ohrani potrebna disciplina. Vlada, ki je z veliko avtoriteto in resničnim političnim duhom in spretnostjo načeluje predsednik Bogoljub Jevtič mora izvršiti velike naloge na davčnem, finančnem in denarstvenem polju ter na polju javnih del. Upati je, da bo te naloge tudi izvedla. Nemški listi: Berlin. 9. maja. AA. Völkischer Beobachter : priobčuje iz Beograda poročilo o končnem izidu jugoslovanskih volitev pod naslovom »Zmaga g. Bogoljuba Jevtiča«. List piše, da je dosegla lista predsednika jugoslovanske vlade veliko zmago. Dosegla ni samo relativne večine, temveč absolutno večino. »Münchner Neueste Nachrichten: takisto na-glašajo veliko zmago liste g. Bogoljuba Jevtiča. Leipziger Neueste Nachrichten« pa priobčujejo poročilo o jugoslovenskih volitvah pod naslovom: »Vladna lista dobi 310 od 365 sedežev v parlamentu«. »Opozicija se mora pre-orientirati! « Tako pravi v svojem komentarju dunajski »Der Wiener Tag«: Rezultat jugoslovanskih volitev pomeni, da so se jugoslovanski volilci izrekli za konstruktivno državno politiko vlade g. Jevtiča. Ta odločitev ne preseneča tuje javnosti. Koalicija opozicionalnih strank mora napraviti iz volitev edino pravilen zaključek, da se preorientira z ozirom na voljo večine in da revidira nekatere točke svojega programa.« Oficialui organ avstrijske vlade »Wiener Zeitung« analizira v daljšem članku rezultat jugoslovanskih volitev in zlasti naglaša, da so se izvršile volitve v popolni svobodi volilcev, katerim je bila dana vsa možnost, da javno in odkrito izjavijo svoje politično prepričanje. »Vlada g. Jevtiča«, pravi list, »ni v volilni borbi uporabila nikakršnega nasilja in ni nikogar ovirala, da glasuje po svoji vesti.« Prager Presse“ o volilni zmagi Jevtiča Pod naslovom »Volilna zmaga Jevtiča« je objavila »Prager Presse« z dne 8. maja daljši komentar o jugoslovanskih volitvah. List navaja najprej volilne rezultate, nato pa ugotavlja, da je bila volilna udeležba dobra in tudi v onih pokrajinah, kjer je bila manjša, ni pomenila abstinenca direkten odpor proti vladi, temveč je imela svoje vzroke bolj v lokalnih in osebnih nasprotstvih. Potek volitev je bil popolnoma normalen in manjše skupine, ki so nastale le zaradi osebnih simpatij tega ali onega politika, so bile pri volitvah popolnoma izločene. Nato pa pravi list: »Naj se presoja volilni rezultat kakorkoli, eno se le ne sme pregledali: V Jugoslaviji ni danes nobene plemenske stranke, nobene na verski ali drugi partikulari-stični osnovi zgrajene stranke, po volilnem redu so mogoče le vsedržavne, jugoslovanske strankarske tvorbe in ravnokar končane volitve naj bi ta sistem prvič praktično preizkusile. Volja celotnega naroda za edinstvo, to je volja Srbov, Hrvatov in Slovencev brez razlike na vero, je v volilnih rezultatih prišla jasno do izraza. Na listi predsednika vlade Jevtiča so ravno tako, kakor na listi opozicije, Srbi, Hrvati, katoliki, pravoslavni in mohame-danci. V Savski banovini je mogla pokazati lista predsednika vlade Jevtiča ravno toliko Hrvatov, kakor opozicija in od 48 mandatov, ki bodo po volilnem redu pripadli Jevtičev! listi, jih zasedejo Hrvati 27, torej ravno toliko kakor na listi dr. Mačka. Podobno je tudi v volilnih srezih z mohamedanskim preb ivalstvom. Popolnoma nemogoče je potegniti trdno mejo med ozemljem, na katerem prebivajo Srbi in onim. na katerem žive Hrvati. Tako so v Liki, ki velja kot hrvatska, naseljeni veliki deli od Srbov in v Srbiji (na primer v Zetski banovini) so popolnoma hrvatski okraji. In prav tako, kakor je s plemensko zamešanostjo, tako je tudi z versko ločitvijo na pravoslavne, katolike in mohamedance. Njih razmerje do države je isto kakor pri raznih plemenih. S kratko formulo povedano bi se moglo reči o volilnem rezultatu: ni nobene levice, nobene desnice, ni niti konservativcev, niti liberalcev niti socialistov. Sploh nobenih strank ni. Narod se priznava k edinstveni državi. So sicer razlike kakor povsod na svetu, to la le se nanašajo samo na način vodstva državnih poslov. Regentski svet ima vajeti krepko v svojih rokah. Država koraka naprej po poti združevanja in poenostavljanja in to je edina možna in za-željena smer. To dokazujejo tudi rezultati v Savski in Primorski banovini. V večini banovin je dobila vlada Jevtiča večino, opozicija le v Savski in Primorski banovini. Nato navaja list volilne rezultate iz posameznih banovin ter končno poroča o voditeljih opozicije, ki so propadli na volitvah. 72 letni iunak rešil deklico izood drvečega brzovlaka Radeče, 9. maja. Pretekli ponedeljek je šeT tukajšnji ijud-skosolski učenec šestega razreda v Celje na obisk k svoji materi, ki se je preselila pred kratkim iz Radeč. Mati je vdova po tragično preminulem finančnem pregledniku Antonu Kovačiču, ki so ga lansko leto zavratno umorili v Št. Jurju pod Kumom, ko je v ršil v omenjenem rajonu svojo službo. Te dni se je preselila k svoji sestri na Breg prj Celju, kjer upravlja znano Radejevo gostilno. Na travniku med Radejevo gostilno in železniško progo se je igrala okrog četrte ure popoldne gruča otrok, med njimi je bi] Milan Kovačič, ki je opazil malo tri- „EKONOM“- R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI Kolodvorska ul. 7 (v lastni hiši) - Tel. int. 25-06 DOBAVLJA. Vse deželne pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo i. t. d. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješpren, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. super-fosfata, kalijeve soli, Tom. žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa i. dr. Glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „ILOVAC“ - KARLOVAC za vse vrste zidne in strešne opeke. letno deklico Silvo N. na železniški progi pri mostu, ki vod čez Savinjo. Z druge strani pa je zagledal drveči brzovlak, ki je sopihat iz Celja v smeri proti Zidanem mostu. Ne strašeč se za lastno nevarnost se je z vso silo pognal po železniškem nasipu. V istem hipu je zapazil nevarnost tudi strojevodja brzovlaka ter zmanjšal brzino. Ker je uvidel, da dekletcu preti neizogibna nesreča je sklonil glavo v notranjost lokomotive, hoteč si prihraniti strahovit prizor. V tem trenutku se je j>o-javil na progi rešilni angel, 12 letni učenec Kovačič ter ročno prijel brezbrižno Silvo, držeč se z eno roko stebra pri mostu z drugo pa jo je potegnil iz objema gotove smrti. Neverjetna prisebnost in neustrašenost malega Kovačiča zasluži v javnosti splošno prizanje in pohvalo. Pozneje, ko so otroci pripovedovali materi v kakšni nevarnosti je bila njena j na la Silva, je Silva trdila, da bi vlak kmalu povozil njenega sedemletnega bratca Dorčita, ki jo je tako vestno pazil na travniku pri igri. Starši ne puščajte samih otrok brez dovolj nega nadzorstva! Vremenska na&oved Novi Sad, !>. maja. Prognoza za jutri: Hladno vreme na severnem delu, dočim v Primorju in južnih krajih temperatura mila. Prevladovalo bo oblačno vreme, od časa do časa dež, osobito na severni polovici države. Solnee vzhaja ob 4.16, zahaja ob 18.53. Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno, zjutraj precej hladno, čez dan pa 15° toploto. Onevril etocjodl*:! X Združenje branilcev Beograda je prosilo Nj. Vel. kralja, naj blagovoli prevzeti pokroviteljstvo nad njihovim združenjem, kar jim je bilo te dni tudi ustreženo. X Odkritje spomenika Rudolfu Bukšeku. V torek so tudi v Ljubljani znanemu baritonu zagrebške opere Rudolfu Bukšeku odkrili na grobu v Zagrebu na Mirogoju spomenik in svečanosti so se poleg članov opere, operete in drame udeležili tudi zastopniki gledališč iz Beograda in Ljubljane ter izredno veliko število občinstva. Na grobu je imel glavni govor drugi naš rojak, režiser g. Hinko Nučič, ki je govoril tako, da so plakali vsi udeleženci žalne svečanosti. V imenu tovarišev pevcev je govoril bariton zagrebške opere g. Drago Hržič, v imenu Slovencev pa vseuč. prof. g. dr. Boris Zarnik. Tople besede doktor Zarnikove so prav globoko pretresle poslušalce, ki so pokrili grob z venci. Gledališki pevski zbor je zapel žalostinko in s tem zaključil počastitev popularnega pevca. X Obrtniška razstava v Ljubljani. Razstavni odbor za prireditev obrtniške razstave DJO v Ljubljani 1935, ko bo pod pokroviteljstvom g. bana dr. Dinka Puca od 29. junija do 14. julija t. 1. na ženski realni gimnaziji na liceju v Ljubljani, je v glavnem svoje podrobno administrativno delo dokončal. Pristojne oblasti so razstavo oprostile raznih taks na reklamo, vstopnice itd. Zaprošena je tudi polovična vožnja za posetnike iz vse države. Med prijavljenimi razstavljalci vlada veliko zanimanje ter se še vedno novi interesenti priglašajo, ker bo otvoritev baš ob evharističnem kongresu. Posebnost na razstavi bodo tudi obrtniški patenti iz cele banovine in odbor naproša obrtnike, ki imajo patente, da se čimpreje prijavijo. One, ki doslej, še niso prijavili udeležbe, opozarjamo, da naj to store nemudoma, ker prepozno dospelih prijav razstavni odbor ne bo mogel upoštevati. Razstavni odbor je prejel že tudi ugodna obvestila glede na odposlane prošnje za podpore. Na razstavi bodo zastopane številne stroke in specialne panoge, ki še doslej niso bile zastopane na razstavah. Da bo razstava tudi na višku popolnosti je poverjena njena ureditev v estetskem pogledu našemu priznanemu arhitektu g. J. Mesarju. Opozarjamo vse interesente obrtniških izdelkov, da si. to razstavo ogledajo ter z naročili pri domačem obrtniku podpro domačo obrt. Razstavljalci naj se obrnejo za informacije na razstavni odbor DJO Ljubljana, Borštnikov trg 1. MALINOVEC iz slovečih gorjanskih malin, zajamčeno naraven, odlične kvalitete, priporočljiv zlasti deci in bolnikom, nudi najceneje v posodah od 5 kg dalje domača parna destilacija A. ROJEC, Stična. X Uprava Hubadove župe J. P. S. nujno pozivlje pevce in pevke ljubljanskih in okoliških' pevskih društev, naj se v čim največjem številu udeleže današnjega Aljaževega koncerta Glasbene Matice in v nedeljo 12. t. m. dopoldne odkritja Aljaževe spominske plošče na Šmarni gori. X Pojasnilo. Ministrstvo za trgovino m industrijo je: poslalo gospodarskim organizacijam okrožnico tele vsebine: Lastniki obratov po § 3. odst. 1. zakona o obrtdh. morajo oreselitev svojega obrata na področju iste plošne upravne oblasti v predpisanem roku e prijaviti splošni upravni oblasti, ki o tem ne izda nobenega sklepa, marveč izpremembo le zabeleži v svoj register. Šele na zahtevo stranke izda splošna upravna oblast predpis-no taksirano potrdilo o tej izpremembi. — To pojasnilo je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo zaradi tega, ker so neke upravne oblasti pobrale od lastnikov obratov poleg 5 dinarske takse za prijavo še 20 Din 'a yt'utüeljsko društvo «a škofjeloški okraj bo zborovalo v soboto, dne 11. maja s pričet-kom ob 9. v Selcih nad Škofjo Loko. Poleg “ituacijskega poročila je na dnevnem redu dvoje razprav in razgovor o bolniškem zavarovanju učiteljstva. X Gugalnica bi bila kmalu ubila v Zagie-bu Sletnega Josipa Domitroviča, ki se je z več dečki skupaj sukal okoli gugalnice v Omiški ulici. Gugajoča se gugalnica ga. je zadela s tako silo v glavo, da je dečkovo življenje v nevarnosti. X Vsi oni, ki že vedo, da bo klub akademikov iz Trsta. Gorice in Istre priredil 11. maja v vseh prostorih Kazine svoj vsakoletni družabni večer se že vesele ob misli, da bodo tedaj prišli v stik s svojimi prijatelji in znanci. Kramljanje bo pa še prav posebno prijetno, ker no prireditev nad vse zanimiva. K pestrosti bodo pripomogle narodne noše, ki jih bodo za to priliko oblekle naše dame in brhka dekleta, ža to da se bodo vsi lahko naplesali, bo skrbel Ronny. !’a tudi bullet bo napolnjen s prenino-«rimi dobrotami in specialitetami primorske kuhinje. Program bo pester in umetniški; Gospa Medvedova bo recitirala nekaj odlomkom iz nase lirike Istrani iz Zagreba nam bodo čitali ca-kavske stihe, naše prelepe pesmi pa bodo zapeli gdč. Igličeva, zbor fantov-akademikov in segal še druge ravnotako zanimive točke. Seveda to še lil vse, presenečenj in iznenađen] bo toliko, da si kar ni mogoče misliti. Teb pa se danes ne sme se iznesti. Pridite vsi in boste prav gotovo zadovoljni. Cene bodo reklamno nizke. Vstopnina: 10 Din, za akad. 8 Din, za tričlansko družino 20 Din. .. . X »Službeni list« prinaša v svoji prilogi k 37. številki z dne 8. t. m. med. raznimi objavami razglas o ustanovitvi kopališke družbe Kamnik d. d. v Ljubljani, razpis službe učitelja pripravnika na tekstilni soli v Kranju, tri tožbene in 6 družbenih, 10 konkurzmh in poravnalnih oklicev ter več izpremenib m dodatkov k vpisom v trgovski in zadružni register. Med razglasi raznih oblastev je tudi razpis ofertne licitacije za dobavo in montažo stavbno mizarskih izdelkov . v novi mestni narodni šoli la Bežigradom. X Zanimalo vas bo. . .. da je v projektu ljubljanske in mariborske drame izmenično gostovanje obeh ansamblov dveh najboljših mariborskih in dveh najboljših ljubljanskih predstav. V poštev bi prišli mariborski Wil-deov »Idealni soprog« in Ratajeva »Kvadratura kroga«. Ljubljanski ansambel pa bi odigral v Mariboru Linhardtovo igro »Matiček se ženi« in Zweigovo dramo »Siromakovo jagnje«. Gostovanje bi se vršila med 20. in 25. majem. Ker so gostovanja odvisna od finan-cialnega uspeha predprodaje, opozarjamo na te zanimive predstave. Če bo uspeh povoljen je pričakovati v bodoči sezoni rednih izmeničnih gostovanj, kar bi vsekakor nudilo novo pestrost v repertoarju obeh gledališč. X Adela Truli oproščena. Poročali smo že o razpravi proti Adeli Truli, ki je bila obtožena zaradi pomoči pri umoru svojega brata Viljema, ko je bila njena mati Ana zaradi umora lastnega sina obsojena na smrt na ve-šalih, ona sama pa na 151etno robijo, danes pa lahko že javimo, da je bila pri drugi razpravi, ki je bila včeraj v Zagrebu, oproščena in takoj tudi izpuščena. Obtoženka je z vso odločnostjo odklanjala vsako sokrivdo, ko je mati umorila svojega sina in njenega brata, obenem se je pa izgovarjala tudi na svojo bolezen. Tudi na smrt obsojena mati, ki so jo zaslišali za pričo, je potrdila Adelino nedolžnost. Ostale priče so predvsem ugotovile, da Adela Truli boluje na degenerativni nervozi in da je sploh duševno zaostala. Zvečer je sodišče proglasilo oprostilno sodbo. X Nevarno ugrizen otrok. To sredo zvečer je na Rakeku popadel Sletno Erneste Torni-čevo pes, ki je baje policijsko dresiran. Otrok se je čisto mirno igral, ko je iznenada planil nadenj pes, o katerega dresuri vsekakor močno dvomimo. Pes je otroka hudo ogrizel po glavi in mu tudi precej raztrgal obleko. Mala Ernesta ima na glavi sedem ran. Zdravnik jo je doma za silo obvezal in takoj odredil njen prevoz v ljubljansko splošno bolnico. — Kakor je videti, se je dresura pri tem psu temeljito ponesrečila. V kulturnih državah je navada, poslati od psov ogrizene osebe takoj v Pasteurjev zavod. V Franciji je treba popadljivega psa celo ubiti in poslati truplo z ogrizeno osebo, vred. v Pasteurjev zavod, ker pri takih psih steklina ni nikoli popolnoma izključena. X Štrajk polagačev parketov v Zagrebu. Delavci, ki polagajo parkete, so dobivali v Zagrebu doslej za polaganje novih parketov po 4 Din od kvadratnega metra, za popravila starih parketov pa po 2 Din, tako da so zaslužili pri 12—14 urnem delu na dan po 30 do 50 Din. Delavci so pa zahtevali 30 odstotno povišanje svojih plač, a ker jim delodajalci niso ugodili, so začeli štrajkati. X Trojčke je rodila, kakor poroča »Politika« SOletna žena Gjorgja Grboviča nekje v Črni gori; mož, ki je star 60 let, ima sedaj 13 otrok. Leto prej. pa ga je bila osrečila z dvojčki. X Prepovedana knjiga. Z odlokom notranjega ministrstva je prepovedano uvažati in razširjati v naši državi knjigo »Die Verantwortlichen in Weltkriege», ki jo je napisal Erick Jochberg. Knjiga je izšla pri Kellerju •v- Lipskem. X Zaradi na dražbi prodanega vinograda je ubil s sekiro vinogradnik Sander Limboc-ki iz Iriga 3. aprila 541etega kmeta Nikolo Čiriča. Čirič je namreč jzdražil na javni dražbi Limbockijev vinograd, a Limbocki ni pustil novega gospodarja v vinograd. Med obema je prišlo do hudega prepira, med prepirom pa je Limbocki zgrabil za sekiro in Čiriča ubil. Sodišče v Sremski Mitroviči je obsodilo Limbockega na 8 let težke ječe. X Meščansko šolo za deklice bodo z odobrenjem ministra za prosveto otvorili na jesen v Banjaluki. Sedanjo meščansko šolo obiskuje okoli 400 učencev in učenk a ker muslimani ne pošiljajo radi svojih hčerk v mešane šole, je ministrstvo odobrilo ustanovitev meščanske šole za deklice, da ugodi želje muslimanom. X Klofute po 200 dinarjev. Karlovčani so znani, da se radi spoprimejo, zlasti v zgodnjih urah, in takrat si radi dele tudi zaušnice. Neka taka »afera» pa je prišla te dni pred sodišče in neki bojevitež je bil obsojen zaradi 3 zaušnic na 600 Din globe. Mož je bil zadovoljen, češ da bo poslej vsaj vedel, po čem so klofute; glede svojih »dobrih prijateljev« ne bo umazan ... Žrt«‘v divjih lovcev' gozdar Emil Krištof, kakor so ga v nedeljo našli nad Lučanu mrtvega. Kakor smo včeraj poročali, sta Al. Robnik iz Podvolovljeka in Aleš Moličnik iz Podveze že priznala zločin in čakala v zaporu v Gornjem gradu, da ju izroče okr. sodišču v Celju. Ljubljana * Vodstva po Narodni Galeriji. Prihodnjo nedeljo, dne 12. maja prične Umetnostnozgodovinsko društvo s prirejanjem vodstev po Narodni Galeriji, ki bodo ob nedeljah in praznikih meseca majnika, vsakokrat ob 10.30. Vstopnine ni. Ves program obsega naslednja vodstva: 1. nedelja 12. maja: odv. M. Marolt, Slikar Valentin Metzinger; 2. nedelja 19. maja: msgr. Viktor Steska: Baročni slikarji; 3. nedelja 26. maja: kustos dr. Ložar: Slikarstvo 19. stol. do Ažbeta; 4. Vnebohod 30. maja: kustos dr. Ložar, Ažbe in impresionisti. Jeseni slede vodstva po gotski zbirki, ki bo dotlej znatno izpopolnjena, po zbirki tujih slikarjev, po zbirki Kavčičevih risb itd. * Beg pred poroko. Mlada nevesta Helena pobegne tik pred poroko s simpatičnim Andrejem na deželo k svoji stari babici, ki misli, da je to mož njene nečakinje. Vsa srečna babica sili mladi neporočeni par v objem v pričakovanju, da se ji bo rodil vnuček. Krepak dečko seveda, ne pa deklica, saj položi zvečer na prag nevestine spalnice tri vejice rožmarina. O, drugo jutro? Helenin zapuščeni ženin Valentin privihra za njo. Babica spozna resnico, se zgrozi pred grešno nočjo, ki jo je sama zakrivila in —! Kako se ta pregrešna pustolovščina konča in izpremeni v »Lepo pustolovščino« pridite pogledat sami na Šentjakobski oder v soboto, dne 11. ali v nedeljo, dne 12. t. m. Začetek predstave vsakokrat ob 20.15 uri. Predprodaja vstopnic od sobote dalje v Mestnem domu. * V »Filozofskem društvo« v Ljubljani bo v soboto, 11. maja predaval univ. prof. dr. A. Ušu-ničnik o temi: Toniizem in sodobne filozofske smeri. Predavanje bo na imiverzi v predavalnici št. 90. Društvo vabi vse, ki se zanimajo, k številni udeležbi. * Nočno službo imajo v petek: lekarne Leu-• stek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Komotar, Vič, Tržaška cesta 12. * Znani interpret Chopinovih skladi) pianist Raoul Koczalski nastopi po preteku 30 let zopet na našem koncertnem odru. Izvajal bo izključno le dela slavnega skladatelja in pianista Friderika Chopina. Raoul Koczalski je pianist evropskega slovesa in poleg Paderewskega najodličnejši igralec Chopina. Na ponedeljkov koncert že danes opozarjamo in vabimo občinstvo, da si v predprodaji kupi vstopnice od 30 Din navzdol. * Aljaževo velepomembno delo nam bo pokazala akademija, ki jo priredi Glasbena Matica v njegovo počastitev v petek 10. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. O nj-im kot planincu in skladatelju bo govoril njegov najboljši poznavalec, znani turistični pisatelj prof. Janko Mlakar. Slovenski vokalni kvintet in celotni zbor Glasbene Matice nam bosta izvajala 8 njegovih najbolj učinkovitih, pa tudi najbolj popularnih skladb. Kot uvod bo združeni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in drž. konservatorija zaigral dve skladbi za godalni orkester, ki še prvič izvajata v Ljubljani v koncertni dvorani. Prva je preludij in fuga na motive Hajdrihove davorije Buči, buči morje Adrijansko, druga pa Šantlova Belokranjska serenada, za katero so porabljeni belokranjski narodni motivi. Predprodaja vstopnic po 10 in 5 Din v Matični knjigarni. * Možgane si je pretresla 231etna Mohar Ivanka, žena brivskega pomočnika iz Ljubljane. Padla je namreč tako nesrečno s kolesa, da so jo morali zaradi pretresa možganov prepeljati v tukajšnjo splošno bolnico. * Nezgoda pred cerkvijo. Danes dopoldne je neznan kolesar pred cerkvijo na Viču povozil TOletno Kastelic Cecilijo. Pri padcu se je Kasteličeva precej opraskala in poškodovala. Zdravi se v splošni bolnici, vendar je upati, da poškodbe ne bodo imele hujših posledic. * Beda naših likovnih umetnikov je stalen refren vseh razgovorov o naši umetnosti. — Ustanavljali smo tudi že najrazličnejša društva, da bi jim pomagali, pa so se vse akcije naglo izgubile v pesku. Tudi sami likovni umetniki so organizirani v večih društvih, ki jim je glavni namen socialna stran, a vendar še vedno moramo poslušati pritožbe, da naši umetniki nimajo niti toliko dela, da bi se vsaj za silo preživljali. Ce so take razmere, je pa prav čudno, da se umetniki, zlasti pa umetniški naraščaj ne udeležuje natečajev, čeprav so nagrade skromne. Oblastni, odbor Jadranske Straže je razpisal natečaj za kongresni znak JS. Razpis so svetovali in zahtevali umetniki sami. Ker na prvi razpis natečaja ni bilo nobenega osnutka, je JS morala razpis podaljšati, da je dobila vsaj en osnutek. Torej samo en osnutek, čeprav imamo skoraj preveč mladih umetnikov, ki se pritožujejo na brezposelnost, zlasti pa arhitektov, ki drugače iščejo taka dela. Nagrade so bile res skromne, namreč po 250, 150 in 50 dinarjev, vendar so pa tudi te vsote določili umetniki sami, češ, da je taka nagrada za tako malenkostno delo dosti \ isoka. Tudi neka naša šola je pismeno in ustmeno ^odklonila sodelovanje pri podobnih nalogah, čeprav mislimo, da spadajo k umetnostni obrti tudi osnutki za diplome i tako drobnarijo. Sedaj pa mi vprašamo naše umetnike, zakaj se natečaja ne udeležujejo, a se še vedno pritožujejo, da se javnost ne obrača nanje. * Razprava o letakih zoper dr. Janka Tavzesa. Včeraj dopoldne ob 10. uri je. nadaljeval kazenskih sodnik okrajnega sodišča glavno obravnavo proti poštnemu upravitelju v Velenju g. Ferdinandu Nadragu. Kakor je znano je državno tožilstvo obtožilo g. Nadraga po’§ 302 — radi žaljenja časti poštnega ravnatelja dr. Janka Tavzesa. Obtožnica pravi, da je obtoženec 22. aprila lanskega leta oddal v nabiralnik kolodvorske pošte 22 letakov, ki so bili naslovljeni na najodličnejše osebnosti v Beogradu in Ljubljani in ki so očitali g dr. Tavzesu nečedno zadevo, ki se je primerila 1. 1933 na dan letalskega mitinga neki poštni uradnici v njegovi pisarni. Zaslišanih je bilo več prič, ki so v bistvu izpove-dale razbremenilno za g’. Nadraga. Obdolženec je bil na podlagi § 280 k. z. oproščen od obtožbe zaradi letakov. Maribor A Narodno gledališče. V soboto 11. maja ob 20. uri premiera Nedbalove operete »Poljska kri«. — Red D. A Kino Union. Vesela opereta »Suzana« z Lilian Harwey v glavni vlogi. A Nova zadruga. V sredo zvečer je bil v Narodnem domu ustanovni občni zbor registrirane zadruge z o. z. »Sokolska planinska koča«. Občni zbor je sklicalo Sokolsko društvo-Matica, ki namerava s pomočjo drugih sokolskih edinic in vse nacionalne javnosti postaviti na Pohorju planinski dom za sokolske planince in zimske športnike. A Planinski dirindaj bo v soboto 11. maja v veliki unionski dvorani. Slovensko planinsko društvo priredi svoj tradicionalni ples z vsemi sladkostmi in posebnostmi. A 200.000 Din se je do sedaj zbralo za spomenik pokojnemu kralju v Mariboru. Odbor za postavitev spomenika se bo te dni obrnil znova na one, ki še niso prispevali. A ATt Pohorje! Vsem onim, ki letos še niso bili na Pohorju, ker domnevajo, da so ceste blatne, sporočajo planinci, da so poti suhe in porabne. Pohorje pa prav sedaj spomladi nudi najlepše čare. A Kaj bo s promenado na Aleksandrovi cesti? Potekajo že tedni in dela na ureditvi promenade na Aleksandrovi cesti še vedno čakajo na končno ureditev. Prav sedaj v pomladi se bi morale urediti cvetlične grede, ko je čas za to. Tako pa nudi sedanje stanje promenade, ki ni niti asfaltirana, zelo nelpo sliko in vpliva posebno na tujce neugodno. Na merodajnih mestih pravijo, da ni denarja in da se bodo dela nadaljevala v poletnih mesecih. Bomo videli! A Škropite ceste in ulice! Mariborčani se upravičeno pritožujejo nad škandaloznim škropljenjem mestnih ulic, cest in trgov. Za vsakim vozilom se dvigne prah, ki ovije pa-sante v prave oblake, a tudi na hišah in izložbah se nabira debela plast prahu, če že hoče naše mesto veljati privlačno za tujce, je potrebna tu pred vsem vzorna snaga in čistoča. Prah gotovo ni nikaka privlačnost za tujce, ko se ga že domačini s težavo otepajo. Zato naj merodajni poskrbe, da bodo ulice očiščene in zadostno škropljene. Celle ■ Peš izlet v Šmartno v Rožni dolini in na sv. Kunigundo priredi v nedeljo, dne 12. t. m. celjska podružnica Saveza privatnih nameščencev. Odhod ob VslO. uri dopoldne izpred pravoslavne cerkve. ■ Mestno avtobusno podjetje sporoča: V soboto 11. t. m. vozi mestni avtobus izpred kolodvora ob ‘/220. uri. Povratek iz Logarske doline v nedeljo zvečer po želji izletnikov. Cena vožnji tja in nazaj 48 Din. Prijave se sprejemajo v pisarni mestnega avtobusa, v poslopju Mestne hranilnice do sobote do 18. ure. Vabljeni, ki se hočejo naužiti pomladne krasote Logarske doline. ■ Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju ima svoj redni občni zbor dne 13. maja ob ‘/220. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. ■ Mestu» gledališče v Celju. Domači igralci pripravljajo vprizoritev Lengyelove drame »Tajfun«, ki bo v kratkem. Gostovala bosta gospoda Milan Skrbinšek iz Ljubljane in Vladimir Skrbinšek iz Maribora. ■ Ordinacijske ure v državnem proti-tuberkuloznem dispanzerju v Zdravstvenem domu v Celju so: za otroke in šolarje ob ponedeljkih in sredah ob 16. do 18., za ostale pa ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah od 8. do 10. ■ Grafični faktorji iz vseh mest Jugoslavije bodo zborovali v Celju v nedeljo, dne 26. maja ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu. ■ Drž. krajevna zaščita dcee in mladine za Celje in okolico priredi cvetlični dan v soboto 18. maja. ■ Podmladek Jadranske Straže na celjski drž. realni gimnaziji priredi akademijo v soboto 11. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Nar. doma. Bloke Volitve v narodno skupščino so tudi pri nas na Blokah potekle v popolnem miru. Za listo g. Jevtiča s kandidaturo dr. Marušiča je bilo oddanih 318 glasov, za listo dr. Mačka pa 154. To je več kakor v vsem ostalem srezu skupaj. Bloški Mačkovci so prav posebne vrste ljudje. Do pred enega meseca so bili vsi člani JNS, potem so se deloma prelevili v socialiste, večina je šla k Hodžerovcem in ko je bilo Hodžerove slave konec so se kompaktno napotili k Mačku. Prav posebno agilen je bil tukajšnji občinski odbor z predsednikom občine na čelu, ki je bil pred kratkim še predsednik JNS na Blokah. Nerazumljivo je, da je naša duhovščina s tako vehemenco nastopala in volila Mačkovo listo, kar je v očitnem nasprotju z intencijami knezoškofijskega ordinarijata. še celo cerkveni stolp so uporabili za metanje letakov med vernike, ko so šli od maše. Verujemo, da je bila zmota samo trenutna in da je iztreznenje že nastopilo. Begu ni e pri Cerknid Lep zgled državljanske dolžnosti sta pokazala Slletni gospod Bonač Anton iz Begunj. Nekdaj vnet pristaš SLS je prišel 5. maja na volišče ter oddal slovesno svoj glas državni listi g. Jevtiča; nadalje 601etni gospod Švigelj Franc, posestnik na Kožljeku. Dasi zelo težko bolan je prišel iz svoje vasi, ki leži visoko na hribu, eno uro peš _ na volišče v Begunje, ter istotako oddal svoj glas državni listi g. Jevtiča. Pohorie in tuhki promet Tujski promet na našem zelenem Pohorju je zavzel zadnja leta tolik obseg, da za zadovoljitev domačih in tujih gostov niso več zadoščale planinske koče. To in pa želja še bolj popularizirati. Pohorje s tem, da se gostu nudi za zmerno ceno čim udobnejše bivanje, je rodila vrsto novih planinskih zavetišč, ki pa so zavzela že kar značaj hotelov, opremljenih z vso udobnostjo. Tako sta nastala pred vsemi krasen Senjurjev dom na Ribniškem sedlu in pa tik nad Mariborom krasen Pohorski dom. Sredi temnih in dišečih pohorskih gozdov so si mariborski občinski predvideni za skoraj 0 km dolgo pot na IIOO.OOO Din, bodo pa najbrže nižji. Banska uprava je iz državnega fonda za javna dela nakazala v ta namen 60.000 Din, julija preteklega leta se je začelo z deli. Dovršena zveza med Pohorskim domom je prišla takoj do veljave, čeprav izvršena samo v izkopu in nasipu. V zimskem času pa kaže ta zveza že sedaj idealno sankališče. Želeti je, da se letos prične s končno ureditvijo ceste, ki bo še bolj dvignila interes za Pohorje. Obisk Pohorskega doma je znatno presegel onega iz leta 1932. Preteklo leto je uslužbenci zgradili mogočno hotelsko stavbo, ki lahko v vseh ozirih konkurira s sličnimi inozemskimi planinskimi hoteli. Te dni je imela zadruga »Pohorski dom«, ki je lastnica zgoraj omenjenega doma, svoj redni letni občni zbor, ki je bil peti od obstoja zadruge. Zaradi velike važnosti, ki jo ima omenjena zadruga za splošen tujski promet na Pohorju in pa zaradi nekaterih zanimivosti, ki podajajo smernice za bodočnost, podajamo nekatere podrobnosti tega občnega zbora. »Pohorski dom« leži nekaj metrov pod Mariborsko kočo. Že v prvih letih apartno opremljena stavba, je v preteklem letu pridobila na novih udobnostih. Ena najvažnejših pridobitev je bila zgraditev električne centrale, ki oskrbuje s tokom j K) leg doma še bližnjo Mariborsko kočo, predviden pa je priklop še nekaterih vil, kj si jih bodo zgradili v neposredni bližini privatniki, Projektirana banovinska cesta Reka—Sv. Areh proti Pohorskemu domu in Mariborski, koči se je vsaj nekoliko približala uresničitvi. Banska uprava je odobrila omenjeno zvezo, člani zadruge in SPD pa so izvršili terensko- izmero. Cestišče bo le 3 m široko, kar bo zadoščalo samo za-en voz, za srečavati j a pa' so predvidena pogosta izogibališča. Stroški odcepa od zgoraj navedene črte so bilo 867 gostov, ki so skupno prenočevali 3276 noči. Od inozemcev je omeniti predvsem goste iz Avstrije, Češkoslovaške in Italije. Od naših državljanov prihajajo številni gostje iz Zagreba, Beograda, manj iz Ljubljane. Seveda prednjačijo nad vsemi Mariborčani, ki često in številno posečajo dom. Stroški za bivanje v domu so res majhni in je cena sobam od 15 do 30 dinarjev, prehrana pa se je znižala v ceni za 20%. Tudi najrazvajenejšemu gostu nudi bivanje v domu veliko udobnost. Glavno kar je, je to, da je tudi revnejšim slojem omogočeno vsaj nekaj dnevno bivanje v udobnosti in na svežem, zdravilnem zraku. Poset Pohorskega doma kot tudi vseh drugih pohorskih postojank, bo letos gotovo narastek Pohorje je bilo letos uvrščeno v vrsto planinskih zdravilišč in uživajo gostje po 7-dneVnem bivanju ugodnost brezplačnega povratka domov na železnicah. »Pohorski dom« upravlja načelstvo, ki je bilo izvoljeno leta 1933. za dobo treh let. Tvorijo ga: predsednik magistratni ravnatelj Franjo Rodošek, podpredsednik šef socialno-političnega urada Tone Brand-ner, gospodarja France Bezlaj in Anton Vončina, tajnik Jože Gorup, predsednik nadzorstva Jože Barle. Magdičeva iubileina razstava Svojo 751etnico obhaja Srečko Magolič z veliko razstavo slik svojih v Jakopičevem paviljonu. Vse tri dvorane so nabito polno in človek se mora čuditi Zivljenski f-’ili tega moža, da v tako častitljivi starosti more pro- ducirati s pravo mladeniško močjo toliko novih del. Vse te slike je namreč naslikal v zadnjih petih letih, kar je pač najlepši dokaz, da Magoliča navzlic njegovim 75 letom no smemo še imenovati starčka. Senat pod kostanji Diktatura — Revolucija — F isoka politika v soparici dal matinskih kleti Ljubljana, 9. maja. Državne volitve, ki so pravkar prinesle zmago enotnosti in nedeljivosti Jugoslavije, še vedno razburjajo duhove. Ljudje, ki s» po častitljivosti svojih let />3 kolikor toliko odmaknjeni od dnevnega vrveža, prihajajo vsako dopoldne v »prosto naravo«, kjer jih vabi zelenje močno pristriženih kostanjev v Zvezdi. Vremenska hišica je orientacijska točka. Gospodje prihajajo, pregledajo, kako bo z vremenom, ugoto-»y> vsak dan sproti, da je bila zima letos izletno mila in da je pomlad nenavadno lepa, nakar preidejo v politiko. Ali je Jevtič zmagal ali ni zmagal, to je zdaj vprašanje! Zmagal je že, seveda je zmagal, toda tricer in sploh! Kaj je z Mačkom? Čemu so ga neki izpustili? Teh mladih ljudi ni mogoče nič več razumeti. In zdaj pride v parlament toliko mladih ljudi. Kdo jih ho pa krotil? Plešast gospod, suhljat in močno nervozen, se pogleda po oguljenem površniku. — »Prav za prav —« »Kako mislite, gospod kontrolor?« ga je pripravljen poslušati debelušec, ki se neprestano smehlja, kakor da že okuša sladkobi najčistejšega paradiža. »Tako se mi zdi, da brez diktature nikakor ne pojde.;: — »Čisto moje misli«, potrdi debeli in predlaga, naj hi sedla. Letos se tako zgodaj začenja toplota in on je nagnjen k potenju. Aha, on je nagnjen k potenju. Aha, diktatura. Na vsak način. Brez diktature ne pojde. Ali pa — Beseda je le prehuda in moža se spogledata. Od nekod — kakor da jo je prinesel veter — šine beseda revolucija. Za božji čas! Strašno: revolucija! Gospod kontrolor zopet ogleduje oguljeni površnik in šteje: »Bo, ne, bo, ne, bo — —« Modrosti je konec. Zadnji gumb na površniku je odtrgan. Zdaj gospod kontrolor ne ve, ali naj ga šteje ali ne. In vsega tega je kriva Agata, ki je na stara lela postala tako preklensko sodobna, da leta po društvih in sejah, mesto da bi se brigala za moževe gumbe. Tak nered! Jasno, da v teh razmerah ni mogoče pričakovati nič dragega kakor revolucijo. Ako resne ženske izgube čut za dom in družino, kaj naj potem pričakujemo od mladine?! Gospoda sla zamišljena. Debeli se smehlja, suhi si nervozno boža plešo. Krog njiju raste gneča tovarišev. Vsi so polni diktatur; in revolucije. »Ne pomaga nič:, meni nekoliko grbasti in kratkovidni upravitelj. . Sončne pege razburjajo človeštvo. Dobio, da gremo h kraju.« Gospodje govore počasi, kakor se spodobi njih letom, čas pa beži. Kakor bi trenil, udari ura poldne. Treba je domov. Kosilo, malo dre-mavčka za odmor, potem pa na požirek. Saj ni, da bi človek pil, le druščina je prijetna. Dalmatinec. Dva deci, še dva deci, pa naj bo za bovo še tri, saj ni vsak dan. Družba je mešana, mladu in staro, celo dekleta so vmes. Človek si brez pohujšanja lahko privošči kak pogled, reče lahko kaj okroglega ir vendar ni zamere. In potem je tu doma politika. Proti desetim zvečer so nenadoma Gojenke VIII. večernega gospodinjskega in ku barskega tečaja Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani. Na sredi predsed nik odbora, višji kontrolor g. Jože Furlan, na njegovi desnici voditeljica tečajev gdč. Prašnik arjeva, na levici pa gdč. Močnikova, ki poučuje šivanje, krojno risanje in ročna dela. O teča jih smo obširno jjoročali v predvčerajšnji številki Tudi nič manj borben ni Magolič, kakor je bil pred 20, 30 in 50 leti. Še vedno nam piše zafrkljive storije iz naše bele Ljubljane in še vedno se njegovemu humorju smeje v mestu in na deželi. Neizčrpen je in nikdar ne omaga, da bi ga žalili, če bi mu prerokovali s;anio 100 let. Tudi z umetnakarji se še vedno prek-Ija in seka po slikarskem cehu in diplomah v razstavnem katalogu. Nobene umetnostne šole ni videl znotraj in sam pravi, da mu je bilo slikarstvo le v oddih in razvedrilo v borbi za kruh. Izpoveduje se, da hodi po stari poti ter hrepeni vse življenje po cilju, ne upa pa, da bi ga kdaj dosegel, ter rezignirano ugotavlja, da so bila leta hitrejša od njegovega napredka. Pravi, da ne ve, kako daleč je dospel na svoji poli in da še vedno ne vidi cilja pred Seboj. Vsakdo mu mora priznati, da ima in je imel vedno zares krepko voljo, ker je dosegol mnogo več, kakor človek more prisoditi ludi hajambicioznejšemu diletantu. Njegove barve so vedno bolj sveže in vedno bolj žive, morda celo preveč žive, da njegove Slike nimajo dosti tona. Slika le s tremi ali štirimi barvami, kar vedno poudarja, vendar Uiu pa ta način ni v korist, ker so slike zato skoraj vse enake. Na zadnji razstavi pred petimi leti je bil znatno mehkejši in finejši, Sedaj je pa postal oster, večkrat trd in kričeč, pri motivih pa že nekoliko mehkužen. Podoben pojav smo opazili tudi pri Franketu, kjer So se proti kraju njegovega velikega dela barve čistile, jasnile in končno so se njegove slike popolnoma raznežile tudi glede motivov. Devetdesetletnih je pričel gledali in slikati kakor deviška samostanska umetnica. Na starost človek postane idealizt. Seveda Magolič še ni tako daleč, vendar je pa postal skoraj mladostno čuteč in dekliški, kar pa seveda publiki ugaja na inoč. Prav pravi; »Nisem moderen in ne iščem novih potov — po stari, jasno markirani poti hodim, ker le ta pot je prava, bogu in ljudem dopadljiva.« Na drugi strani je pa tudi res, da neprestani izprehodi po istem potu .postanejo vsakdanji in dolgočasni. Zares je zanj solnce vedno bolj blesteče, zelenje drevja in trat vedno bolj sočno in vse doživetje vedno bolj močno. S svojo neusahljivo silo grabi Magolič te lepote in jih vsi problemi čisto jasni. Kaj pa nam sploh manjka? Ničesar, prav ničesar! Treba je “amo prav začeti in ukazati je treba znati. Kdo bo ukazoval? Ali bo Jevtič ali Maček? Nič. Minka ze smeje, Tončka ponuja sardelice, pečene, v olju, obročke, karkoli kdo želi. In dalmatince teče in Kleinmeyerjev kolporter pride s knjigami in ponuja »Pol litra vipavca < in »Spake« in »Pisma za tebe«. Samo lepo branje in ne bo nikomur žal. Ponuja in tudi proda. In politika se razpleta dalje. Na vsak iiači» je treba zvišati pokojnine. Kaj naj človek počne s. ten» nekaj dinarji! Še „za dalmatinca ni dovolj. Iri vse tisto, kar jo zlezlo previsoko, je treba odžagati. Saj tudi drevju pameten vrtnar sproti požaga Jake predivje mladike, ki samo pijejo sok. ™ ' ■ - Boš žagal, boš! Kdo se ti bo pa puriil? »No, no, boiho videli! Jaz pa vem, da bo Jevtič to naredil!« »Ti veš, ti? Saj ga še volit nizi šel?« : Jaz? Prosim, jaz sem bil in ostanem državotvoren. Jaz sem zmeraj za jnävdco.« Za korito si, za korito! Samo do nj-'ga ne moreš!« . . Taka nesramnost! Minka in Tončka morata napeti vse sile in sklicati na pomoč najbolj pretkano Zensko lokavost, da pomirita duhove. .Saj ui bilo nič, gospodje. Samo malo oelro je rekel. Kdo bo zameril vsako besedo?« »Pa naj da za liter, če je res tako!« . Liter dalmatinca jo vsem zadosten dokaz sporazuma in edinstva. Minka in Tončka se smehljata. Kozarci zvene. »Pridi Gorenje —«• Na pragu čaka oko postave: »Gospoda, policijska ura, pros'im!« O revoluciji v prebavnih organih ne govorimo, o diktaturi doma za zavesami rajši molčimo. Senat je senat in zasluži spoštovanje. poudarja ter podčrtuje, ker se jih ne more nagledati. Zalo gre tudi vedno bolj v detajl, da večkrat skoraj ne vidimo celote. Vse j» zeleno — belo — sinje — sivo in človok se oddahne, ko vidi rdečo »Acalejo::. Znatno boljše in prav mojstrske so pa nekatere njegove slike z Jadrana. Torej bomo vendar imeli prav, da so izhojena pota dolgočasna. Magolič je prvič slikal morjo in prvič občudoval njegovo raznolikost, zato se je pa tudi z zanimanjem poglobil v vse probleme marine. Sveže so te stvari in slike morja z atmosfero so najboljše na tej razstavi. Sicer vidimo po drugih razstavah prav mnogo marin, vendar lahko trdimo, da bi tudi Magdičeve marine krasile vsako razstavo. Ljudje imajo najraje take pokrajinske motive, ki jih dobro poznajo, zato pa Magdičeve slike tudi tako radi kupujejo. Prav veseli na«, da je prodal že devet največjih in večjih svojih slik, kar dokazuje, da imajo ljudje še vedno denar za umetnost, ki jim je všeč. Kupce pa opozarjamo še na njegove sveže »Posavje« in »Savo pri Mojstrani«, ki ima neizrečeno čist in svež zrak. Te dve pokrajini sta gledani široko in slikani prav interesantno. Koliko se je Magolič izpremenil, pa ljudje lahko primerjajo na njegovih »Gabrih na gradu«, ki so še mehki in v tonu, ter sedanjimi njegovimi slikami. Izbera je ogromna in poglejte n. pr. tudi nežno meglico na »Zimi ob Malem grabnu« ter se bosle prepričali, da Magolič zares zna. A. G. Pa brez zamere V človeškem življenju se dogaja marsikaj, kar človek skoro ne bi verjel, da je mogoče, pa je res. Dandanes imamo n. pr. oovsod dovolj velikih podjetij. Imamo velebanke, veleindustrije, veletrgovine in še ako »vele-«. Po vseh teh >vele«-jih gospodarijo ravnatelj, podravnatelj, glavni ali da se lepše sliši »generalni« tajnik in tako naprej. Vsi ti veliki in visoki gospodje imajo navado, da govore prav lepo o tistih »vele«-jih, ki jih tako dobro rede. tudi če tisto »vele« že ni več prav »vele«, ampak je Že bolj podobno skromni ' :n'ariji. Lepo govorjenje narekuje in zahteva že navadna dostojnost, ker je grdo pljuvati, v lastno skledo. Zgodi se pa ' časih le, da kakšna »vele« svojega ravnatelja itd. odpusti. Vzroki so lahko različni. Jasno in razumljivo je, da tak odpušČenec s svojo ...mdo ni zadovoljen. Teda če ima le še nekoliko čuta za dostojnost in pa trohic^ aležnosti v sebi, se ne bo nad »vele«-jem maščeval s tem, da bi grdo govoril o njem, ampak bo tudi v tem slučaju pokazal, da ni nizkoten in podel, ampak da je mož in da je človek! Neke posebne vrste vele« je tudi država, ki je največje podjetje. To podjetje vodijo ravnatelji-ministri, vodijo ga poslanci itd. Zgodi se pa tudi pri državi, da mora kakšen minister ali poslanec oditi. Kdor misli, da šo med temi gospodi samo dostojni ljudje, se jako moti, kajti prav pogosto se zgodi, da se tudi med njimi najdejo taki, ki po svojem odpustu nimajo hujše skrbi in večje brige kakor to. kako bi se zaradi »krivičnega« odpusta maščevali. Maščujejo pa se 'navadno s tem, da gredo v opozicijo! Nekaj imen takih užaljenih veličin se nahaja na listah opozicije tud danes. Ali ne bi ti ljudje rajši vsaj molčali? Molk bi bil vsekakor dostojnejši, bolj možat in bolj človeški. AU sU se že nacouU na fe © ©gmienem Slovenstvu 1 (Politična razmišliania Priljubljena fraza budnih stražarjev na braniku ogroženega Slovenstva je posrbohrvate-nje, totalno posrbohrvatenje slovenskega naroda, v kolikor še živi na ozemlju od zapadnih državnih mej tja da panonske nižine, Sotle in dolenjskih Gorjancev. Vsa naša narodna manjšina, živeča izza državnih mej na zapadu in severu je obvarovana pred to balkansko nevarnostjo. Kecimo, da so vse te domneve resnične! Proces posrbohrvatenja našega ljudstva bi se moral seveda izvršiti na našem narodnem telesu na zunaj in navznoter. Preobraziti bi moral s pomočjo zunanjih sredstev, jezika in pisma, duha slovenskega ljudstva ter mu vtisniti bistvene znake srbohrvatske duhovnosti. Duhovnost človeka kot edinice nekega posebnega psihičnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoja, ki se v življenju kaže kot etniška vrednota in enota, imenovana narod, ni rezultat življenja nekaterih desetletij ali celo stoletja ali dveh. To, kar imenujemo v našem primeru z eno besedo slovenski duh, je plod življenja našega ljudstva v Alpah samih in na njih južnih pobočjih za mnoga stoletja nazaj. Ta slovenski duh se je ustvarjal in razvijal v posebnih zgodovinskih, geografskih, gospodarskih, kulturnih in socialnih prilikah že mnogo stoletij pred nastopom slovenskega pisma, pred Trubarjem, slovenskim Mesijo, in njegovimi učenci. Ta slovenski duh se je razvijal (mimogrede naj to še posebej podčrtamo!) preko stoletij brez žive nacionalne zavesti v današnjem smislu besede. Vzdržal je vso strahoto srednjeveškega kmečkega suženjstva, ohranil se je, čeprav v vedno bolj zoženih etnografskih mejah, vkljub silovitemu kulturnemu in gospodarskemu pritisku prej in bolje organiziranega, nasilnega nemštva, do današnjih dni. Preživel je kakor ostala Evropa vse faze kulturnega in nacio-nalnega dviga lastne duhovnosti od francoske revolucije dalje, prenesel je vso grozoto svetovnega klanja, ki se je delno odigralo baš praktenega Jugoslovana) IV. dobo učitelj Vzhoda. A mi Slovenci smo po vsej svoji duhovni strukturi čisti zapadnjaki! Kar se tiče vprašanja cirilskega in latinskega pisma, moramo najprej ugotoviti primarno resnico, ki je za mislečega človeka na dlani. Kakor ni latinica bistven znak našega duhovnega obraza, ki je slovenski, ampak je na priliko le od nekega zgodovinskega slučaja privzeto zunanje sredstvo za izražanje naše samosvoje kulturne biti, tako ne more biti in tudi ni cirilsko pismo bistvena črta na zavojevalnem pohodu se nahajajočega Srbstva. Srbstvo, duhovno Srbstvo, je kakor Slovenstvo po svoji strani rezultanta stoinsto-letne življenjske tradicije samosvojega ljudstva, ki si je ustvarilo svoje notranje lice v bistveno drugačnih zgodovinskih, zemljepisnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih prilikah v srednjem in južnem Balkanu. Pozabiti ne smemo tudi, da se je srbska kulturna in gospodarska ekspanzija v srednjem veku in tudi kasneje vršila pretežno le v vzhodno in južno smer na Balkanskem polotoku; nekoliko se je razrastla tudi v smeri do Donave in v Ogrsko nižino, najmanj pa je šla v zahodni pravec, kjer je zajela v svoj tok le Bosno, a še te ne v polni meri. In sedaj naj ti to Srbstvo v enem mahu prekvasi in zavojuje s svojo kulturno močjo najskrajnejše zapadno krilo jugoslovanskega ozemlja, na katerem se je ohranil naš slovenski rod že preko tisoč let ter se celo izoblikoval v visoko-vredno kulturno samobitnost evropskega zapada! A ta čudež naj se izvrši po mnenju naših Slovenoborcev z nedolžnim sredstvom cirilskega pisma! Jugoslovanščina, umetna tvorba slovenščine in srbohrvaščine, kot sinteza jugoslovanske duhovnosti bodočih dni pa je nesmisel, vreden duševne višine in globine nacionalnih »politikov« in posili filologov, ki jih odlikuje kot vse pritlikavce neobičajna topost za vse realno možno v življenju. Le bežen pogled po jezikovnih prilikah v Evropi in v ostalem sve- tu nas pouči, da se vsi jeziki drobijo in da prihajajo ponekod do veljave narečja velikih provincialnih kompleksov, ki so se v času modernega brzega ritma življenja zaradi nujnih potreb ljudstev razvili in izpopolnili v izrazih samostojne jezikovne veljave. In baš pri nas naj bi se proces izvršil narobe! Glede jezikovnega znanja, ki je potrebno našemu človeku iz najširših ljudskih plasti, pa mislimo, da bo pravilen ta-le sklep: Če je bilo skozi stoletja samo posebi umljivo in vsakomur prav, da je slovenski človek vsakega socialnega položaja uporabljal v svoji borbi za življenjski obstanek poleg' svoje materinščine še nemški jezik (kot občevalno sredstvo v Avstriji!) celo na svojih domačih tleh, potem ne more pomeniti obvladanje 300 do 500 srbskih besed, ki tvorijo jedro izraževalne možnosti za dejanske potrebe vsakdanjega življenja, nikakršno zavojevanje Slovenije po ofenzivnem Srbstvu, ker bo ta besedni zaklad uporabljal naš človek prvenstveno v krajih onkraj Sotle, kamor ga usoda zanese takrat, ko mu slovenski dom ne bo mogel več dati vsakdanjega kruha! Da je znana krilatica o nujnem kulturnem vpadcu za bodoče slovenske rodove le plod bolestno nastrojene duševnosti, ki se ne znajde v resničnosti našega povojnega življenja, ampak živi in gloda ob »sijaju(?) dni, ki so minili«, nam potrjuje že razvoj našega povojnega duhovnega dela. Kulturni razmah slehernega ljudstva je tesno povezan z gospodarskim življenjem njegovim, če smo se v dveh desetletjih svojega življenja v Jugoslaviji otresli jerobstva nemškega in italijanskega kapitala in se je moglo naše gospodarstvo doslej organizirati in živeti celo v letih finančne depresije samo iz lastne moči, potem moramo verjeti, da se bo naša gospodarska organizacija za prihodnost- še bolj uravnovesila in utrdila ter bo tako dana realna možnost še večjega kulturnega razmaha v Sloveniji. Potrebno je le, da se ne tratijo delovne sile v brezplodnem boju zoper nerealne privide o nacionalni nevarnosti, ki nam preti od vzhoda! Vsa borba resnično delovnega ljudstva (in med to štejemo vse naše kmečko in proletarsko delovno ljudstvo v Sloveniji!) v današnji Evropi je v bistvu vendarle povsod ena in ista ter k istemu cilju stremeča: Za boljši in obilnejši vsakdanji kruh! In sicer najprej v pravem navadnem pomenu te besede! Potem pa še v duhovnem! P. Sport na njegovih tleh, da je končno otresel raz sebe suženjske verigo habsburško-avstrijskega jerobstva in postal sam nosilec državnopravno organiziranega življenja kot vsak kulturen narod Evrope. Vse to življenje, ki smo ga tu le v bežni skici nakazali, nam nazorno kaže vso notranjo silo in odpornost slovenskega duha, ki je znal utreti pot svojemu razvoju v težkih zunanjih življenjskih prilikah, kakor je bilo naše prisilno sožitje z brutalnim in z imperialističnimi cilji obsedenim Nemštvom. Daleč je bil nemški Dunaj, vendar tako blizu, da smo vsi občutili vso težo njegove germanizujoče barbarske pete! In sedaj ,ko smo v teh povojnih letih bili sami priče lepega razvoja v vseh področjih človeškega udejstvovanja na slovenskih tleh, naj povlečemo še paralelo med germanizu-jočim Nemštvom in ofenzivnim Srbstvom, kakor se nam kaže v otroški zaskrbljenosti naših budnih stražarjev na torišču ogroženega Slovenstva! Jezik in pismo (v našem danem primeru srbohrvaščina in cirilica!) bi mogla biti res uspešno sredstvo za preobrazbo slovenskega duha. A to le v slučaju, če bi jezik in pismo (to pot govorimo o slovenščini in latinici!) tvorila bistvo slovenske duhovnosti, če bi tedaj pomenilo biti pravi Slovenec že samo dejstvo, da po slovensko govoriš in pišeš. Slovenski duh pa je slovenska misel, slovenska občutje, slovensko gledanje; je kulturna, gospodarska in socialna tradicija naše zemlje za dobrih trinajst stoletij nazaj. Te slovenske tradicije pa ni mogoče odpraviti z nikakršnim odlokom kraljevske vlade, niti je ni mogoče zlomiti s presmešnimi fantazmagorijami raznih jugoslovanskih posili filologov in nacionalističnih »politikov« v državi, ki se oglašajo tu pa tam med nami in vprizarjajo s slovenskim budnim stražarstvom svoje vesele, nekrvave boje političnega in kulturnega Donkihotstva. Drugo pa je vprašanje srbohrvaščine pri nas kot drugega državnega jezika! Da bo srbohrvaščina delno zavzela mesto, ki ga je med nami skozi dolga stoletja po sili zunanjih razmer imela nemščina, je pa v naravi sami našega sožitja s Srbi in Hrvati v eni in isti državi. A tudi od te strani ne more groziti naši duhovnosti, v kolikor bo doživela svojo iskreno jugoslovansko orientacijo v dr-žavnopravnem smislu besede, nobena nevarnost posrbohrvatenja. Kajti kultura, nacionalna kultura v boju za nadvladanje nad kulturo drugega naroda tudi z zavestne pomočjo vsega državnega aparata ne more zmagati tam, kjer gre za višje kulturne kvalitete. In celotno duhovno življenje Jugoslavije nas potrdi v priznanje dejstva, da fluktuirajo vse dobrine kulture v evropskem smislu besede, v kolikor so v zvezi z duhovnim, gospodarskim in socialnim življenjem jugoslovanskega državljana v neizmerno večji meri od zapada proti vzhodu kot pa narobe. In to je tudi naravno! Saj se je vršil in se še vrši ta proces na enak način tudi v ostali Evropi. Zapad je bil in ostane še za dolgo ' RAZDIRALCI NAŠEGA SPORTA Ob izrednem občnem zboru »Penina«. Maribor, 8. maja 1935. Med mariborskimi športnimi krogi se zadnje čase živahno komentirajo dejstva, ki so bila iznešena na zadnjem izrednem občnem zboru motosekcije »Peruna«, in ki postavljajo delo nekaterih športnih delavcev v precej čudno luč. Nezainteresiran opazovalec pa bo nehote dobil vtis, da se pri teh ljudeh skriva za čisto športnimi nameni še druga tendenca, ki nima s sportom nič skupnega, pač pa splošnemu športnemu gibanju lahko mnogo škodi. Ni naš namen postavljati se v bran za ^ katerikoli športni klub, storiti pa je to naša dolžnost, ko vidimo, da so bile in so še na delu temne sile, ki imajo izključno nalogo zanašati med nacionalne športne klube razdore in nerede, samo, da bi se obvaroval na drugi strani prestiž nenacionalnih športnih udruženj. Že pred leti smo imeli ta primer v kolesarskem sportu. Pionirji nacionalnega kolesarskega sporta na severu, združeni v »Perunu«, so bili od nem. pobarvanih kolesarjev drugih tovrstnih združenj in s pomočjo neinformirane jug. kolesarske zveze izigrani na način, ki razvoju nac. sporta v obmejnem mestu ne more prinesti širšega razmaha in uspehov. Takratna uprava »Peruna«, ki je imela vedno pred očmi nacionalno okrepitev kolesarskega sporta je storila edino, kar ji je pre-ostajalo: izstopila je iz zveze in s tem napra- Kultura Zemruda Po generalni raji v ljubljanski operi Nocoj vprizori »ase operno gledališče Koczal-skega opero »Zemruda:. Naključje je hotelo, da bo sploh krstna predstava tega dela poljskega komponista ravno v Ljubljani. To opero so sprejela v svoj repertoar najrazličnejša gledališča, a Ljubljana jo bo krstila. In to je gotovo pomembna stvar za našo opero. Skladatelj Raoul Koczalski, ki je znan kot ed«n najboljših svetovnih pianistov in je poleg Paderevvskega morda najboljši interpret Chopinovih klavirskih skladb, je že pred par dnevi prispel v Ljubljano in stalno prisostvuje vajam. Včeraj je bila generalna vaja, kateri so prisostvovali poleg skladatelja še zastopniki tiska in povabljeni gosti. »Zemruda« je igralsko in pevsko interesantna, melodika je zvočna in mehka, in dasi opera nima nikakih posebnih pretenzij, bo občinstvu gotovo ugajala, zlasti še, ker se odigrava pred njo pestra orientalska pravljica z vso barvitostjo dejanja in glasbe. Dejanje se godi okrog i. 634. v Bagdadu. Princa (g. Gostič), ki je bil namenjen z bogato vila križ preko vseh nakan nac. sportu sovražnih elementov. S slično afero pa je bil mariborski sport obogaten pred kratkim. V motosekciji »Peruna« je prišlo po zaslugi raznih ljudi, ki jim je pri srcu vse prej kot stremljenje po nac. okrepitvi sporta in po idealnem sportu, do nesoglasij in nerednosti, ki so resno ogrožale nadaljnji obstoj motosekcije »Peruna«. Radi nerednosti v blag. poslovanju je sekcija postala finančno pasivna, dragoceni arhiv sekcije se je porazgubljal po skladiščih nekaterih tvrdk, sploh so bili na delu ljudje, ki jim je bil edini namen razdreti in porušiti sadove večletnega nesebičnega delovanja slov. športnikov. Ko je uprava »Peruna« hotela nastale razmere razčistiti, so nekateri člani pričeli ustanavljati nov klub, obenem pa razširjali vesti, da bo »Perun« razpadel. Nedavni občni zbor motosekcije »Peruna« je prinesel v napetost jasnosti, članstvo je soglasno zahtevalo, da se razdiralne elemente izključi iz »Peruna« in da se naj zadeva preda drž. tožilstvu. Obenem pa je članstvo znova dokumentiralo, da ima pred očmi še vedno prave nacionalne in športne smotre in da je bilo delo razdiralcev brez iispeha. Moto-sekcija našega zaslužnega kolesarskega in motociklističnega kluba bo obstojala še v naprej in pričela s še živahnejšim delom. Kot so taka poglavja v sportu žalostna in obsojanja vredna, je prav, da se z njimi spozna tudi javnost. Ljudem, ki nimajo pred očmi zgolj športnih in nac. smotrov, se naj karavano v Bagdad po nevesto, so razbojniki med potjo oropali in pride kot berač v mesto. Tu potoži svojo nesrečo Kadiju (g. Primožič) in mu prizna, da se je medtem zaljubil v prekrasno dekle (ga. Gjungjenac), ki jo jc ugledal skozi okno, ko je veter slučajno odgrnil zastor. Kadi spozna, da je princ zaljubljen v hčer njegovega največjega sovražnika Muvafaka (g. M. Rus). Kadi mu ne veruje, da je resničen princ in ga iz maščevanja — hoteč osramotiti Muvafakovo rodbino — predstavi vendarle kot princa in posreduje njegovo ženitev z Zemru-do. Med tem pa pošlje sla, ki razkrije, da dozdevni princ m nič drugega, kot navaden berač. Zemruda se maščuje nad Radijem na ta način, da ga omami pod pretvezo, češ da je Kaifakatadri, hči barva rja Usta Omarja (g. Marčec). Očarani Kadi zapodi svojo ženo in obljubi dozdevni barvarjevi hčeri zakon Na javnem trgu zasnubi dekle pri Omarju. Ta se snubitve na vso moč brani, češ da je hči nenavadno grda. Kadi, pripravljen od Zemrude na tak odgovor, vztraja. In ko dobi končno po visoki odkupnini Omarjevo hči in se mu ta razkrije,7 vidi da je resnično grda. Zemruda se pojavi in prizna, da je iz maščevanja zapeljala Kadija v to dejanje. Med tem pride pa že bagdadski Kalif (g. Petrovčič) in pojasni, da je namišljeni berač, s katerim se je poročila Zemruda — resničen princ. V opero s» vpleteni različni baleti, orienfal- vsako udejstvovanje v tem oziru onemogoči. Po tem temeljitem razčiščenju v motosekciji »Peruna« je želja javnosti, da bi se končno razčistili tudi odnosi med mariborsko kolesarsko podzvezo in »Perunom« in to na način, ki bo reprezentantu nac. kolesarskega in motociklističnega kluba na severni meji »Perunu« dal zasluženo rehabilitacijo. —o—t. DRUGI PORAZ IRSKE Nemčija—Irska 8:1 (1:1) Dortmund, 8. maja (r). Danes se je odigrala na tukajšnjem stadionu prva meddržavna nogometna tekma med Nemčijo in Irsko. Po nedeljskem porazu Ircev v Bazlu (proti Švici) so splošno pričakovali visoko zmago Nemcev. Vendar so Irci v prvem polčasu pokazali, da so enakovreden nasprotnik. Prvih 25 minut se je odigralo v veliki premoči Ircev, ki zabijejo tudi v 20 minuti prvi gol in vodijo z 1:0 do 30 minute, ko izenači Damminger iz kota. V začetku drugega polčasa Irci silovito napadajo, toda iznenada prodre zopet Damminger, in postavi na 2:1. Sedaj Irci popustijo in tekma se odigrava bolj v sredini igrišča, le od časa do časa sledijo prodori obeh napadov. Lehner pride večkrat sam pred irski gol, toda zaman. Tudi nevarno nemško levo krilo Fath nima sreče, že izgleda, da ho ostalo pri 2:1, ko poviša po bliskoviti akciji Lehner-Lenz, poslednji pet minut pred koncem na 3:1. Irci še enkrat silovito napadejo in nato konec. Nemcem je posebno imponirala železna irska obramba Foley, Dünne, Gas-kins. Gledalcev je bilo 45.000. Tekmo je sodil prav dobro čehoslovak Krist. BALKANSKE IGRE Ankara, 8. maja. Anatolska agencija poroča: Turška športna zveza je izbrala bivšega rekorderja Ranutarha za predsednika pripravljalnega odbora za balkanske igre, ki bodo v Turčiji septembra meseca t. 1. Pred glavno skupščino Saveza SKJ Te dni so se pričela v Beogradu sokolska posvetovanja kot uvod v glavno skupščino Saveza SKJ, ki bo v nedeljo 12. t. m. v Beogradu. V Beogradu so se že zbrali delegati vseh sokolskih žup, ki bodo dali na svojih posvetovanjih nove smernice za nadaljno delovanje našega Sokolstva. Z zadovoljstvom in veseljem moremo ugotoviti, da se je naše Sokolstvo v zadnjih dveh letih na znotraj konsolidiralo, ter so vsi tisti »navdušeni Sokoli iz leta 1930.« kot suhe veje odpadli od mogočnega sokolskega debla. Toda kljub temu gre Sokolstvo svojo zmagovito pot naprej. Zlasti opažamo, da se vedno v večji meri oklepa sokolske misli naš kmetski narod in že skoro ni večje vasi ,kjer bi Sokol ne imel svoje čete. Impozantna lanskoletna pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu s'ta nam pokazala, kako globoko je zajela sokolska misel naše kmetsko ljudstvo. Krasen nastop 5.500 kmetskih Sokolov v Zagrebu nam je to dovolj jasno izpričal. Kakor prejšnja leta, tako je tudi lansko leto izvršilo naše Sokolstvo ogromno delo na polju telesne in duševne vzgoje jugoslovanskega naroda. V debeli brošuri, ki jo je izdal Savez SKJ za glavno skupščino ter jo razposlal vsem edi-nicam v državi, se zrcali ogromno delo. ki so ga opravili sokolski funkcijonarji. Na poročila posameznih funkcionarjev -'e bomo ob priliki še po v n tli. Savezna statistika za leto 1934., ki jo je skrbno izdelal referent br. Verij švajgar izkazuje 25 žup, 934 društev in 1.518 čet, skupno 2.452 edinic, z 178.260 člani, 30.650 članicami in 190.744 sokolske mladine, vseli pripadnikov torej 398.744. Poleg delegatov naših sokolskih žup bodo prisostvovali glavni skupščini tudi zastopniki ostalih slovanskih sokolskih organizacij, posebno z velikim veseljem pa bomo pozdravili v svoji sredi zastopnike bolgarskih Junakov. školski skupščini želimo pri njenem zasedanju obilo uspehov za razmah in procvit sokolske misli med našim narodom. Zdravo! ska molitev, ves libreto pa preveva pravljična fantazija. Po včerajšnji generalni vaji sodeč je predstava dobro pripravljena, seenieno razgibana in pestra. Vloge so v rokah naših najboljših pevcev in igralcev — le — če bi smel svoje skromno mnenje izraziti — opera potrebuje še temeljitih črt, ki bi dejanje zgostile in ga tako močno poživele. Režija je v rokah prof. Osipa Šesta, ki je s pomočjo scenografa g. arh. Franca dal vsej predstavi prikupno zunanje lice in svežino. Muzikalno vodstvo je v rokah g. dr. Švare —. in če omenim, da se je o njegovem delu izrazil gospod skladatelj izredno laskavo, mislim, da mi ni treba drugih pripomb. Samo eno splošno pripombo: Če se je gledališče odločilo, da bo odslej povabilo h generalnim vajam tudi zastopnike tiska in zunanje goste, mislim, da bi bilo zelo umestno, če bi voditelji predstav v svojih dokončnih režijskih opombah — vsaj pred javnostjo — opustili često neokusne opazke. Kulturna kronika Nov način opere. NS kulturni krožek v Dtisseldorfu uprizori opero »Vrnitev Jörga Tillmana«, ki v nasprotju z dosedanjim načinom operne tehnike prikazuje usodo enega človeka in je spremljana z oratoriji. Operni elementi slikajo doživetja človeka Tiihnana, oratoriji pa poj« epos o padlih vojakih. Letna skupščina pletiltev Težave z našim izvozom v Avsiriio iMmmz !¥strifškeiiiios!c¥aiiiRe trmsks zbornice na Dnnalu) Znamenja kažejo, tla se le utegnejo zboljšati pogoji za naš izvoz v Avstrijo, ki že tri leta stalno nazaduje. Na tem prav intenzivno deluje ::Avt'irijsko-jugoslovanska trgovinska zbornica.: na Dunaju, ki je bila definitivno ustanovljena šele pre-d dobrimi tremi leti. in ki ji predseduje dr. Edvard princ Liechtenstein. Zbornica izdaja dvakrat na mesec glasilo /Mitteilungen — > Izveštaji ki prinašajo skoraj izključno tako berilo, ki zastopa naše interese napram zunanjemu svetu. Naša zbornica je prič.da s poslovanjem ob času, ko so začele pešati medsebojne trgovske vezi. V časih najhujšega nazadovanja je naša trgovinska zbornica n. pr. priredila dvoje predavanj, in sicer bivšega trgovinskega ministra dr. Gnida Jaconciga (pristaša Heimwehra), in bivšega kancelarja in večkratnega ministra Ernesta pl. Streeruwitza, sedanjega predsednika dunajske Handelskammer, ki sta prav simpatično pozdravljala čim večjo trgovsko zvezo med obema državama, kljub tomu, da je zdaj trgovska bilanca za Avstrijo neugodna. — Tudi častni predsednik naše zbornice, bivši trgovinski minister Edvard Heinl, je prav vnet podpornik naših stremljenj. Kljub vsemu temu je naš izvoz zadnja teta rapidno padal, tako da so imele avstrijske oblasti hokak viden razlog, ko s>o pričele uvoz našega blaga obteževati, omejevati in končno zmanjšati na prav nevaren minimum. Omejevanje našega uvoza v Avstrijo je imelo pa vsekakor politično ozadje, t. j. rastoče prijateljstvo in končno politične zveze z Italijo in Madjarsko. Avstrija jo počela sistematski omejevati uvozna dovoljenja, ki so polagoma narastla nič manj in nič več nego na 250 carinskih pos'.avk. In proti takemu omejevanju naša država ni imela nikakega borbenega sredstva in je ostala do danes v defenzivi. Niti za dovoljene kontingente naši izvozniki niso mogli pošiljati blaga svojim običajnim od-jomnikom, •— kajti uvozna dovoljenja so dobivali Avstrijci, ki so trdili, da imajo z našo državo najboljše trgovske zveze. Naši izvozni trgovci so bili izročeni na milost in nemilo:'' raznim avstrijskim trgovskim zvezam, zadrugam, društvom. — Žal, da danes na vse take udarce ne moremo odgovoriti z enakim udarcem. kajli biti moramo krotki in se zadovoljiti, ako sploh kaj kupijo od nas. — Mi ne moremo danes nič več pritiskati, kor Avstrija tudi drugje lahko dobi blago. Cafi so se obrnili in nanje nismo bili pripravljeni. Znak nekakih boljših časov vidimo v tem dejstvu: Vodja našega »Zavoda za pospeševanje izvozne trgovine« v Beogradu g. dr. Tomičič je priobčil v »Neue freie Prosse« in v »Tagblattu« dva znamenita članka o medsebojni trgovini. Pokazal je posebno na aktivnost novega ministrstva trgovine, financ in poljedelstva v zvezi z načrtnim ozdravljenjem organizacij za racionalni izvoz kljub raznim neprijaznim predpisom. Interesantno j» to, da so Tomičičeve članke izčrpavali tudi drugi avstrijski listi, kar je jasen dokaz, da je začel veti drug prijaznejši veter, — posebno pa, da se gospodarski krogi otepajo vsiljenega jim prijateljstva z juga in od vzhodne sosede. Tomičičevi članki s>o zbudili posebno pažnjo ravno zaradi te egoistične struje, in to je najbolje znamenje, — Tisočkrat žal, da ne moremo poseči v naravni razvoj teh prilik z avtoritativnejšo besedo, da bi mogli sosedom »imponirati«. Za primerno »imponiranje« bi mogli «skrbeti razni činitelji, tudi državni, banovinski in raznih mest. Povem naj le en zglod: ki često ponavlja: Bil je razpis za kakih 450.000 dinarjev industrijskega materiala. Razpis se je izvršil po vseh pravilih neskončno modrega sv. Birokracija: točno ob uri so odprli ponudbe in tu je bila neka madjarska firma za okroglo 500 dinarjev cenejša. Neka avstrijska firma je napela vse moči, da bi tudi; s .ceno potolkla tekmovalce. Ali madjarska firma' ima na strani — vlado, ki dovoljuje posebno za iz.voz v Jugoslavijo poleg železniških refak-cij tudi izdatne premije. Zato bi mogla biti omenjena madjarska firma še cenejša, da bi potolkla vsako konkurenco. In proti taki umazani konkurenci je bil jugoslovanski sv. Birokracij tako neskončno pravičen, da je zaradi tiutih 500 dinarčkov dal naročilo za skoro pol milijona — madjarski firmi. Naš Birokracij naj bi bil lepo povpraša! avstrijsko firmo: »Ali znižate ceno za — tisoč dinarjev?« pa bi bil dobi] odgovor: »Prav radi, da le zaposlujemo tovarno in toliko brezposelnih delavcev!« Tako bi Birokracij še zaslužil 500 dinarjev, a na račun tega izvoza bi mogli mi v Avstrijo izvoziti najmanj za — milijon štajerskih jabolk, orehov, gob itd. Podal sem ta zgled v dokaz, koliko se moramo še — učiti in učiti, ako hočemo resnično koristiti državi in fvojemu narodu. Morda se še oglasim, ako bo uredništvo imelo prostora tudi za take glasove iz naše najbližje bližine preko meje. Svetnik zbornice. Občinska emgSa do IMUe O tej cesti, ki vodi iz trga Guštanj mimo letel j in Rimskega vrelca do podnožja Urške ure, smo dobili od mariborskega odvetnika . dr. Ravnika Rudolfa obširen članek, kjer e zavzema za njeno preureditev in uvrstitev md banovinske ceele. Gesta naj bi bila po etn dopisu taka, du je vožnja po ujej z živi-o, kakor tudi z drugimi prevoznimi sredstvi d rožena s smrtno nevarnostjo. Dolga je cesta in pol km. vendar je pa taka, da so se za-adi skrajno razdrapanega stanja dogodili pri-leri, ko so bili bolniki pri prevažanju izpo-iavljeni največjim pretresljajem. ki bi bila «ih neizogibna posledica smrt. Ge bi gorelo . Kotljah -ali v Podgorji, ne bi mogii .jtonwgj •asiki z uspehom priskočiti na pomoč. Tudi a Rimski vrelec in vso pokrajino z Urško, ki » že odprta splošnemu in tudi tujskemu pro-ietu. je ta zanemarjena občinska cesta obža-jvauja vredna. Gotovo je tudi resnica, da bi se e popravo te ceste dvignila vrednost vseh naravnih zakladov v teh krajih, zlasti pa vseh pridelkov lesa in drugih dobrin, ki je baš ta kotlina z njimi oblagodarjena v izredni meri. Tudi minister g. dr. Drago Marušič j.e še kot ban spoznat upravičenost zavzemanja gospoda dr. Rudolfa Ravnika za to cesto ter poslal posebno komisijo na ogled. Vsi preureditveni piroški bi znašali 430.030 Din, ki jih pa občini Guštanj in Kotlje nikakor ne zmoreta. Zato pa interesentom v tolažbo lahko sporočimo že precej zaslai elo. novico, da je bila ž.e 19. decembra lanskega, leta ta. cesta uvrščena med subvencionirane cesle, ki jih vzdržujejo, cestni odbori z občinami. Cestni odbor da ves material, občine pa ta material samo razvozijo in posujejo ceste z njim. Tudi preureditve gredo na Piroške cestnega odbora in prav te dni je občina dobila iz banovinskega bednostnega sklada 9.000 Din za to cesto. ifeliso sa sscllarle Sn vino- gradnike Na podlagi poročil, ki prihajajo na Kmetijsko družbo, so nekateri sadni in vinski okoliši v naši banovini utrpeli precejšnjo škodo zaradi pozebe. Na Dolenjskem so vinogradi zlasti v nižjih legah popolnoma pozeb». Ubogi vinogradniki si ne vedo pomagati in obupavajo, ker nimajo sredstev niti za vsakdanje potrebe. Stana je uničila njih edini pridelek. Pozeblo je tudi drugo zgodaj cvetoče sadje, kakor češplje, orehi, zgodnja jabolka in hruške, breskve in marelice, pozne sorte so pa manj trpele zlasti v zavarovanih legah. Enaka škodu je tudi v Beli Krajini, Halozah in Slov. goricah. Opozarjamo vse prizadete kmetovalce. da ukrenejo vse potrebne korake za odpis davka pri davčnih upravah. Najkasneje k dni po ugotovitvi pozebe morajo posestniki Prijaviti poškodbe, sicer ne bodo deležni ugodnosti, ki jih nudijo uprave v takih primerih. Najbolje, je. da oškodovanci podyzamejo skupne liornke za odpis davka s posredovanjem občine ali kmetijskih organizacij. Zadeva je torej nujna in je le v interesu prizadetih. da se pobrigajo za pomoč in ne zamude roka. Kmetijska družba v Ljubljani bo. Čim bo zbrala vse podatke o poškodbah, s posebno spomenico opozorila oblasti na pomoč hudo prizadetim kmetvalcem. Obenem ■ pozivamo vse podružnice, kakor tudi oškodovane člane, da pošljejo čim preje, istočasno s priglasitvijo na oblasti, tudi na KD podatke o poškodbi, ki so jo utrpeli zaradi pozebe. Ljubljana, 9. maja. Včeraj dopoldne so se zbrali v dvorani Trgovskega doma pletilci iz dravske banovine k letni skupščini svojega strokovnega udruženja. Zborovanje je otvorit in vodil predsednik g. Henrik Franzi, ki se je uvodoma poklonil manom našega nesmrtnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in nato v obsežnem in vseskozi stvarnem poročilu orisal položaj naših pletilcev. Zadruga pletilcev je pričela svoje poslovanje v času gospodarske depresije, ko je bila pletilcem lastna stanovska organizacija najbolj potrebna. Z vnemo in zanimanjem so se vrgli na delo, v trdnem prepričanju, da se bodo razmere izboljšale in da bo z zadrugo ustvarjen temelj godnega in trajnega razvoja pletilske obrti. A razmere so postajale vedno slabše, stanje se ni izboljšalo. Pogled v minulo poslovno. dobo nam kaže, da so pletilci preživeli eno najtežjih poslovnih dob. K zmanjšani kupni moči prebivalstva, občutnim bremenom javnih dajatev, neizmerno razvitemu šušmarstvu in nelojalni konkurenci gotovih podjetij se je pridružila še narava, ki je pletilcem naklonila pozno in izredno blago zimo in jim tako ugrabila še zadnjo možnost trajne zaposlitve vsaj v glavni sezijski dobi. Pa tudi register prijav in odjav kaže nazorno sliko nazadovanja. Proti 23 prijavam novih obrtov imamo 40 odjav tekom leta 1934., in kot neposreden povod propadanja pletilske obrti v prvem četrtletju 1935. že 13 odjav, prijave pa nobene. Pa tudi davčna obremenitev je šla daleč preko meje plačilne zmožnosti našega obrtnika. Nujno potrebna je revizija deviznega zakona, ki je danes — tak kot je — v stanu zrahljati temelje še tako trdnim podjetjem, in ki pomore le k razvoju šušmarstva. Mnogo onih, ki so bili primorani odložiti obrt, išče zaslužka v izvrševanju obrt- Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 20. 9. maja, četrtek: zaprto. 10. maja, petek: zaprto. 11. maja, sobota: Bunbury. Red C. 12. maja, nedelja: Malomešeani. Izven. Globoko znižane cene od 14 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. 9. maja, četrtek: Zemruda. Premiera. Red četrtek. 10. maja, petek: zaprto. 11. maja, sobota: Hovanščina. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. 12. maja, nedelja: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. E. Gregorina pasionska igra »V času obiskanja« preložena. Vsled tehničnih zaprek se bo vršila premiera v torek 14. t. m. in ne kot je bilo javljeno v soboto 11. t. m. Mesto pasionske drame se igra v soboto Wildeova komedija »Bunbury« za red C, v običajni zasedbi. Prihodnja dramska premiera bo Vomber-garjeva veseloigra »Zlato tele« v režiji g. M. Skrbinška. V glavnih vlogah nastopijo dame: M. Danilova, Gabrijeičičeva, P. Juvanova, Medvedova, Rakarieva ter gg. Cesar. Gregorin, Plut, Kralj, Jerman, Lipah. Drenovec, Bratina, Danes. Opera Občinstvo opozarjamo na nocojšnjo krstno predstavo opere »Zemruda«, ki jo je komponiral poljski komponist Raoul Ko-czalski. Delo je izredno pestro, melodijozno in zanimivo. Predstava je vseskozi vzorno naštudirana, scenerija je nova prav tako kot kostumi in izredno efektna. V glavnih partijah: ga. Gjungjenac, g.; Gostič, g. Primožič. Nadalje sodelujejo: ge. Kogojeva, Poliževa, Rakar jeva ter gg. M. Rus, Petrov-ćičj Franci in Marčec, ki je prevzel v naglici vlogo barvarja mesto obolelega g. Banovca. Sodeluje celokupni balet v koreografiji g. Golovina. Dirigira: dr. Švara, režiser: prof. Šest. Premiera se vrši za red Četrtek. Radio Petek, 10. maja. Ljubljana: 11.00 Šolska_ ura: Proslava materinskega cine (I. dekliška osnovna šoja) — 12.00 Gorenjska, ti kras slovenski (plošče) — 12.45 Poročila -- 13.00 čas, vreme, obvestila — 13.20 Radijski orkester — 13.00 Odmevi iz davnih dni (plošče) — 18.20 Sprehodi po stari Ljubljani (dr. Andrejka) — 18.40 čas, poročila, spored, obvestila — 19.00 Nemščina (dr. Kolarič) — 19.30 Nac. ura: Sežiganje relikvij sv. Save. Predava g. Miloš Crnjanski. Prenos iz Beograda. — Za mal’ d’narja dost’ mužke PLOŠČE — GRAMOFONE izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTROTGN d. z o. z. ■Baano^ficcsGaB PASAŽA NEBOTIČNIKA niških. del ilegalnim potom. Novelizacija obilnega zakona, za katero se potegujejo vse organizacije. zanima prav posebno tudi pletilce, ki bodo ob novelizaciji uvrščeni med roko-delske obrti. Gospod predsednik se je dotaknil še marsikaterega aktualnega vprašanja, zlasti novih vladnih uredb, in iskreno pozdravil deklaracijo vlade g. Bogoljuba Jevtiča, ki zatrjuje pripravljenost sodelovanja z gospodarskimi krogi, ki hoče pomagati razdrapanemu gospodarstvu do novega razmaha. Tajniško poročilo, ki ga je podal g. Janko Popovič obsega interno poslovanje združenja in podrobna dela, ki jih j«! uprava v preteklem letu izvršila v interesu vsega članstva. Posebej je poročal tajnik o vprašanju obveznega socialnega zavarovanja obrtništva, od katerega zavisi v ogromni meri blagostanje vsega obrtniškega stanu. O denarnem gospodarstvu združenja je poročal blagajnik g. Martin Mahkota; nadzorstvo j,» ugotovilo, da je uprava reševala svoje posle z vso vestnostjo in da je storila več kot svojo dolžnost. Nato je bila sprejeta še naslednja resolucija, ki bo predložena na vseh odgovornih mestih: »Davčni predpisi in uredbe so postale v toliki meri nejasne, da povzroča njih tolmačenje in izvajanje obrtništvu in vsem gospodarskim krogom velike težkoče. Prav posebno velja to za zakon o davku na poslovni promet, ki je bil ponovno noveliran, in so* bile vrhu tega izdane davčnim upravam razne izvršljive naredbe, ki niso bile objavljene. Zahtevamo zato, da se pristopi k temeljiti reviziji obstoječih davčnih zakonov in zlasti zakona o prometnem davku v vidu poenostavljenja in olajšanja.« Po sprejetju resolucije so člani še živahno debatirali o važnih stanovskih zadevah 20.00 Aljažev večer (prenos iz Hubadove dvorane) — 21.30 čas, poročila vreme, obvestila — 22.00 Operetna glasba (Radijski orkester in plošče). Beograd: 20.00 Prenos iz Zagreba. — Zagreb: 20.00 Koncert — 20.30 Orkestralni koncert. — Berlin: 20.40 Zabavna glasba — 21.00 Nepozabne besede in melodije. — Beromünster: 20.30 Radijski orkester — 21.30 Orkestralni koncert — Bratislava: 20.25 »Mala žena« (igra) — Breslava: 20.10 »Samotar« - oratorij po Nietschejevih besedah — Budimpešta: 21.40 Koncert budimpeštanskega orkestra — 22.50 Jazz-orkester — Frankfurt: 19.00 Zabavni koncert — 21.30 Komorna glasba — 2.4.00 Simfonični orkester — Hamburg: 20.10 Zabavni koncert — 21.00 Plesna glasba — Lipsko: 20.10 Zabavna glasba — 21.00 Orkestralni koncert — 22.30 Zabavni koncert — Luxembourg: 2155 Koncert moderne glasbe — Mifan-Trst: 20.50 Program po napovedi — 22.00 Orkestralni koncert — Monakovo: 19.50 Verdijeva opera »Rigo-jetto« — Paris Poste Parteien: 20.55 Ti, to sem jaz! (Simonova opereta) — Praga: 20.50 Slavnostni koncert posvečen rumun- skšm skladbam — Rim: 20 50 Beethovnov kvartet op. 16 21.30 »Zmagoslavje« — Strasbourg: 20.30 Zvočne igre — Stuttgart: 19.00 Majski čar (pester konce;!) — 21.10 Zabavna glasba — 22 30 Plesna glasba — Varšava: 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije — 23.05 Plesna glasba — Buna j: 20.00 Schillerjeva žs.loigra »Kovar-stvp in ljubezen« — 23.10 Koncert dunajskih simfonikov — 23.30 Orgelski koncert. Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Sežiganje relikvij sv. Save. Predava g. Miloš Crnian=ki. Prenos iz Beograda. p® li = Obrtniško razstavo bi lahko imenovali del velesejma, če bi /.družili vse obrtnike — raz-slavljalce, ki so sicer nameščeni radi boljšega pregleda no strokah in blagovnih skupinah v raznih paviljonih. Poleg pregleda naše industrijske produkcije nudi baš ljubljanski velesejem čim popolnejšo sliko obrtniške delavnosti v naši banovini, seveda onih obrtniških panog, ki izdelujejo blago, zmožno za kupčevanje na velesejmu ali razstavi. Letošnji velesejem od 1 do 11. junija bo posebno bogato zatožen z obrtniškimi izdelki. — Saj bo zastopanih samo pohištvenih mizarjev 32, nadahe tapetniki. ži-marji in ščetarji, pečarji, kovinarji, kolarji, ple-tarji, krznarji, čevljarji, mesarji in prekajevale! itd. Zlasti številno je zastopana naša obrt oblačilne stroke na modnih revijah, ki bodo vsak dan na velesejmu v paviljonu »K« (prijavljenih je preko 70 obrtnic in obrtnikov). Prezreti tudi ne gre hvalevrednega podpiranja naše male obrti, ki se bori z vsakojakimi - težavami, po Uradu /.a pospeševanje obrti bansko uprave. V skupnem oddelku razstavi prilično 40 obrtnikov. Če seštejemo vse te številke, ni ljubljanski velesejem samo industrijska, marveč luđi velepomembna obrtniška razstava. =.- Konferenca obrtnih zbornic. Konferenca zastopnikov obrtnih zbornic in obrtnih odsekov gospodarskih zbornic bo v Splitu 1. in 2. junija. Na dnevnem redu bodo tale vprašanja: 1. Novelizacija zakona o neposrednih davkih. 2. revizija socialne zakonodaje, 3. obrtna statistika, 4. sistematično pospeševanje obUnUtva. Konferenca se vrši na pobudo obrtne zbornice v Splitu. OTROŠKE VOZIČKE in vse druge otroške stvari dobite najeeuoje prt S. REBOLJ & DRUG, lijiiltljana. Gosposvetska cesta 18 IZDELU1E SOLIDUO I11JMBIM ST. BETI Prevelika vztrajnost ga m ßokoßaia Ka bojišču ob Soči se je Benito Adiario boril kot italijanski častnik. Bli je težko ranjen. Izgubil je levo roko, a tudi desna je ostala dolgo nerabna. Kot invalid se je dolgo zdravil po raznih zdraviliščih in je že skoraj obupal. Desne roke nikakor ni bilo mogoče ozdraviti. Končno se je tudi to posrečilo, za nameček pa se je Adrariu nasmejala usoda še v obliki bogate dediščine. Mož je odslej žive! v razkošju po raznih letoviščih in' kopališčih. Bil je prijeten družabnik in je imel širok krog znancev in prijateljev. Nedavna so presenetile bančne kroge drzne sleparije s čeki. Najprej je nekdo prezenti ral ček s spretno ponarejenim podpisom Trgovski banki v Florenci. Banka mu je brez obotavljanja izplačala 80.000'— dir. Tri dni kasneje je neka banka v Kirnu podobno nasedla in izplačala 50.000'— lir, kmalu za tem pa je neka banka v Milanu ugotovila, da je neznanec tudi njo na sličen način olajšal za 60.000'—, lir.. Policija je bila takoj vneto na delu, vendar ni bilo za prevejanim možakom nikjer nobene sledi, Končno je policija pozvala lastnike računov, na katerih imena je slepar dvignil zneske, naj piv-dlože spiske svojih znancev in prijateljev. Vse okolnosti so namreč potrjevale domnevo, da mora tičati za goljufijami nekdo, ki podrobno pozna razmere lastnikov dotičnih računov. Če- kovne tiskovine so bile namreč pristne in pravim lastnikom vsekakor ukradene, lo pa vselej v trenutku, ki je bil za izvedbo goljufije 'najbolj ugoden. Domislek je rodil nekaj sadu: v vseh treh spiskih se je ponavljalo ime Benda Adraria. Detektivi so pohtali pozorni. Saj je vendar nekoliko sumljivo, če ima isti človek tako daleč vsaksebi bogate prijatelje. Adraria so prijeli, toda uradniki vseli treh opeharjenih denarnih zavodov so izjavili, da niso izplačali temu človeku nobenega denarja. Človeka brez roke bi si bili vendar zapomnili! Tudi poizkus s pisavo je dokazal, da Adrario ni istoveten z neznanim sleparjem. Bilo je obupno, a policija vendar ni obupala. Brskala je po življenju Benda Adraria, vendar ni mogla izbrskati nič neugodnega. Detektiv je kakor senca lazil za bogatim invalidom, Tudi v kopališče je hodil za njim in se kopal in sončil poleg Adraria. Nenadoma se nečesa domisli. Kopica brZOjavdv na vse Strani, kopica odgovorov iz zdravilišč, kjer se je kdaj zdravil Bendo Adrario. Vsi ojdgovori potrjujejo, da je kazal bolnik žilavo vztrajnost. Ker ni bilo upanja, da postane njegova desnica še kdaj rabna, je začel invalid Adrario; uriti noge. Navadil se je marsičesa. Tudi piše;Z nogo. Nekateri zdravniki so si bdi v znanstvene namene tedaj shranili primerke Adrarieve pisave. Poslali so zdaj vse to na ogled. Primerjava te pisave s ponarejenimi podpisi na čekih je dokazala, da je — Benito Adrario iskani- slepar. Pa da niso uradniki opazili njegove invalidnosti? Kako neki, ko je Bendo samo podpisoval, po denar pa je pošiljal brata, ki je zdrav in čvrst, ----------------—---------------~-™*kkss ICrasfača u zdravilstvu Ameriški učenjaki so v najnovejšem času dognali, da je res, kar so trdili že stari kitajski zdravniki, da ima koža krastače (krote), zlasti pa žleze v njeni glavi, v sebi razne zdravilne snovi. Teh zdravilnih snovi so se kitajski zdravniki prav pridno posluževali. Iz kože krastače so pripravljali neko zdravilo, ki so mu rekli »sen-sor; to zdravilo dviga pritisk krvi. Drugo sredstvo s'o imenovali »chansoc; lo ustavlja kri, če teče iz nosa; tako učinkuje tudi moderno sredstvo »odrenalinc, ki ga pridobivajo iz neke žleze krastače. Adrenalin so začeli pridobivati iz krastač že pred 20 leti. ------♦--- Te dni je obhajala svoj 66. rojstni dan gospa Mary Green. Ta gospa je edina ženska v Ameriki, ki je kapitan; kapitanski izpit je napravila 1. 1917. Tudi njen mož je kapitan. Nedavno sta kupila še en parnik in tako poveljujeta sedaj vsak na svoji ladji. Angleški kraljevski par v sprevodu po londonskih ulicah Sprevod jubilejnih svečanosti v Londonu je ftankiralo nad 1 milijon ljudi. Kljub škodi, ki so jo utrpele banke, pa je Adrario napravil znanosti znatno uslugo. Dokazni je namreč, da se pisava istega človeka bistveno razlikuje, ako piše 'enkrat z roko. drugič z nogo, pa naj bo noga še tako izvežbana. Kljub tej uslugi pa hi se Adrario bržkone ne bil tako marljivo vežbal in uril, ako bi bil slutil, da ga nekoč pokoplje vprav njegova prevelika vztrajnost. 29.00© stoletnikov ¥ Rusiji Po poročilih moskovskih listov živi v Rusiji 3 in pol milijona ljudi v starost od 80 do 100 let. Stoletnikov(nie) je v Rusiji 29 tisoč 582. Največ teh starih korenin živi na Kavkazu, kjer jih je 8.S74. Ruski zavod za fiziologijo sedaj preiskuje pogoje, da doseže človek tako visoko starost. Dvomljivo pa je, če bodo prišli na prave in edine pogoje. Objavili pa bodo izpovedi starcev o tem, kako so živeli doslej. Boter žetodss Dober želodec mora imeti ameriški atlet Gougli. Ta mož je namreč te dni popil v Los Angelesu 1080 čaš piva zaporedoma. Pil je to množino piva 30 dni, ne da bi bil kaj jedel. Piti je začel 31. marca za stavo, češ da bo dokazal, da je mogoče živeti tudi ob samem pivu in vendar ostati pri močeh. Ko je začel piti, je tehial 260 angleških funtov, ko je pa nehal piti, je tehtal 211 funtov. Da dokaže, da njegova moč ni nič manjša kakor je bila prej, se je dal povoziti od 8 ton težkega pivovarniškega voza. Ko pa je hotel 3 centimetre debelo železno palico zviti v obliko podkve, mu je moč pošla. Opcracja francoskega predsednika vlade Predsednik francoske vlade Flandin, ki y' bil žrtev avtomobilske nezgode in si zlomil roko, je bil v ponedeljek operiran. Operacija je po tekla odlično. Naša slika nam kaže predsednika Flandina po prihodu v Pariz. Emil Vathek: 20 ffrl na kliže po mašievaniu... Dosedanja vsebina; češkoslovaški Nemci so po vojni močno zbegani. Posebno je vznemirjen bivši major Letz, ki bi se rad s posredovanjem pravnika Bernarda Asten-burga, nekdanjega kadeta, vrinil v armado mlade republike. Oba imata izza vojne obremenjeno vest. Za Letza se zazde Bernardu tla trenutno prevroča in mu svetuje, ker se močno boji tudi sam zase, naj se major umakne na Dunaj. Letza tu ponižanje in pomanjkanje spravita malone v grob in je ves bolan, ko odpotuje zopet na Češko. Odkar se je ta stvar spet prebudila in se je moral tako intenzivno z njo baviti, je zorel v njem nazor, da si mora predvsem razjasniti še nekatere negotove točke, nekatere zagonetke, ki so se pojavljale v jasni osnovi. Ko se je hotel tisti večer Sabini izpovedati, mu je to zabranila samo misel, da so neki dogodki, morda popolnoma odločujoči, ki jih ne pozna tako dobro, kakor bi jih moral, če bi mu ne bil Wolff dal ugodne priložnosti, bi bil moral itak potovati sem pod to ali ono pretvezo. Zdaj pa prihaja semkaj, kakor da nekaj vodi njegove korake. Toda Košiče niso bile zadnja postaja njegovega potovanja. Ne mene se za svoje uradno poslanstvo, se je peljal dalje do Užhoroda. Tu je prenočil in sedel na vlak. ki odhaja ob sedmih zjutraj na poljsko mejo. železniška zveza se je tedaj končevala pod obmejno sotesko na postaji Užok. že dolgo prej, kot je zapustil vlak, je mislil samo na svojo zadevo. Iz vlaka je dobro videl ravne ceste v gozdnatih dolinah. Zdelo se mu je, da spoznava na njih sledove, ki so jih takrat pustile njegove noge. Tod so korakali, pet dni in pet noči, cela armada, zbrana okrog Marmaroške Sihote, da bi z naglim napadom izrinili Ruse iz Karpatov ter prerezali glavno, umično črto njihovih armad, ki so se valile od pruske meje in od Krakova. Böhm-Ermolli je imel tukaj malone stodvajset tisoč mož, ki jih ni mogel vseh odpraviti v višine po edini železnici, ki je vozila tja. Naj večji deli armade so morali iti peš. Ah, moj Bog, ko bi mogel pričarati vse to nazaj, si je mislil. Kmalu ga je utrudilo gledanje na to lepo in divjo scenerijo doline, po kateri je tekla reka med pobočji, ki so prehajala v gore. Zamižal je. Bilo mu je, kakor če se po prijetnem uglašanju gosli v orkestru stemni v gledališču in se pojavijo na odru prvi igralci. Tu so bili, tista žena s kratkimi rokami, ki jih je vila, tisti sivi visoki mož, ponosen na pogled. In tisti deček, ki je šepal na eno nogo. Skratka vsi bistveni igralci v njegovi zadevi. 6. Ta stvar je imela svoj razvoj, ki je predstavljal čudovit zaplet raznih stališč. Kdor jo je presojal tako, kakor jo je gledal Bernard, ko jo je izvršil, se mu je zdela tako rekoč v redu. Naj ima ta beseda tak ali tak nacik, naj se zdi cinična in ne vem kakšna, bilo je vendarle tako. Taka je bila vsa njegova vzgoja, vse njegovo čutenje v tistem času, vse bistroumno in železno vežbanje od zgodovinskih reminiscenc do naj novejše narodne filozofije. Tako vežbanje najprej v rodbini, v tisti rodbini, ki je rasla v ozračju, podobnem onemu, v katerem so živeli ameriški pionirji; potem v šoli, kjer so mu take stvari vtepali v glavo naduti učitelji. Končno v šoli za vojne častnike (in ne pozabimo tudi na ulico, na slovansko ulico Prage!) Vsaka črka v knjigah in časnikih, vsaka beseda, ki jo je slišal okrog sebe, vsaka misel v njegovi okolici — vse to ga je vzgajalo in sililo k temu, da izvrši to, kakor da je samo po sebi razumljivo, in da je lahko celo ponosen kakor človek, ki je izpričal iniciativo in storil nekaj koristnega. Ko je to delal, je bil nravno za svojo osebo tako siguren, da so preplašene oči tistih ljudi, otrple od živalskega strahu, in nečloveško rjovenje tiste dekline, ki jo je moral držati vojak z vso silo vstran, učinkovale nanj samo tako, da so v njem vzbujale nenavadno jezo. Jezo, ki je ni čutil, ko se je bojeval z vojaki sovražne armade. Tisti preplašeni živalski pogledi in trepetajoče ustnice, tisto rjovenje dekleta — vse to mu je bilo kakor predsmrtno sikanje kač, pognanih v kot, kjer morajo brez milosti poginiti. Kako samo po sebi razumljivo je bilo njegovo povelje, da naj se to zgodi! Pogled na telesa, ki se gradijo na tla, da poginejo v smrtnih krčih, ni nič prijetnega. Strelski jarki ga niso tako utrdili, da bi mogel to mirno gledati. Toda ta mnoštveni padec je sprejel z zadovoljstvom. — Sedaj sta jo dobili po glavi in imate, kar ste zaslužili! — si je mislil. Bil je tako miren pri tem, kar je storil, da se ni menil za vedenje svojih vojakov ne za njihovo malobesednost, ko so se vračali! če bi to bilo v drugih okolnostih, bi se bil za to menil. Korakal je malomarno zraven njih. Tako se je zgodilo, da ni videl, kar je kričalo iz njihovih oči in iz njihovega molčanja. Tudi pozneje se na tej sigurnosti ni nič izpreme-nilo. Resnica je bila, da je svoje dejanje izvršil v paroksizmu. In glej, ko se je iztreznil, se v njegovi notranjosti ni zgodilo nič, kar bi bilo vredno besede. Naročajte „Glas naroda"! Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Milialek, vsi v Ljubljani.