Dvajset let Elektrovoda
»V SLOGI JE MOC!« tako mi je nekoč dejal moj znanec in prav te besede so mi brnele v ušesih, ko sem se mimo Hale Tivoli spustil na Celov-ško cesto.
Na levi strani, nasproti go-stilne Keršič, sem na stavbi, ki je bila pred leti že obsoje-na za rušenje, saj je stara domala sto let, zagledal na-pis  ELEKTROVOD.
Kaj se skriva za tem napi-som sem se spraševal in vsto-pil.
Znašel sem se v kaj pre-prostih prostorih in vodstvo podjejta me je sprejelo v so-bi, kjer ni bilo foteljev, ne omarice, ki ji pravimo bar, pač pa v prijetnem vzdušju, ki ga moram zabeležiti.
Zabeležiti? Ne, predstav-ljam vam 23-članski kolektiv
obrtno nabavne zadruge elek-trostroke, ki s 319 zasebnimi in 9 družbenimi obrati kot dopolnilna dejavnost pospe-šuje razvoj industrije ter za-dovoljuje več sto indivdiual-nih potrošnikov.
Začelo se je spomladi 1949. Takrat je dobra desetina mojstrov elektrostroke iz vse Slovenije sklenila ustanoviti zadrugo, ki bi nudila usluge družbi v ožjem in širšem po-menu besede. Njihova prva naloga je bila distribucija elektromateriala. Vendar čas je šel svojo pot. Potrebe so bile vse večje. Iz majhnega »obrata« je postala ekonom-sko močna zadruga, ki je da-nes pomemben kooperant in-dustrijskim podjetjem, kot so Iskra, EE Niš, ALFA Vra-nje, Mihajlo Pupin Beograd, Rade Končar  Zagreb, veletr-
govine in celo nekatera pod-jetja oziroma trgi v Angliji in na Madžarskem.
Tako danes ta zadruga s približno 30 % svoje dejavno-sti skrbi za nabavo in proda-jo materiala svojim partner-jem in članom s tem, da sa-ma odvede prometni davek, okrog 35 odstotkov dejavno-sti usmerja v dajanje mate-riala iz lastnega skladišča članom in to za predelavo te-ga materiala oziroma v nje-govo obdelavo. Razumljivo je, da vse to opravlja v okvi-ru sklenjenih kooperacijskih pogodb, pri čemer zadruga obračuna material in delo člana zadruge naročniku brez prometnega davka, če gre za reprodukcijo.
Približno 30 odstotkov de-javnosti zadruge zajemajo vse vrste električnih napeljav v novogradnjah, seveda po vnaprej sklenjenih pogodbah in končno samo 5 % opravlja-jo člani zadruge pod naslo-vom »usluge«.
Ta suhoparni uvod o dejav-nosti obrtno nabavno-prodaj-ne zadruge Elektrovod velja oplemenititi še z naslednjimi podatki.
Zadruga je pomembno do-polnilo industriji elektrostro-ke takrat, ko se temu gigantu
ne izplača izdelati nekaj ko- • sov izdelkov, ki jih sicer nuj-no potrebuje. Zato zadruga preko svojih članov nudi usluge industriji s tem, da izdela samo po nekaj elemen-tov in to po znatno nižji ce-ni, kot bi bili proizvodni stro-ški v stacioniranem obratu v industrijskem podjetju. To je prav in ekonomsko dobro.
Ni pa prav, da se ta dopol-nilna dejavnost sooča s para-grafom, ki zavira njeno še večjo dejavnost v obliki pla-čevanja prometnega davka od materiala, ki je namenjen za predelavo in inštalacije, se pravi za reprodukcijo.
Zadruga spoznava, da si in-dustrija želi kooperirati sa-mo z enim partnerjem. To je popolnoma razumljivo, ven-dar se za tem grmom skriva zajček.
Kakovost, kakovost in še enkrat kakovost... To je vprašanje.
Prav zavolj tega je zadru-ga poskrbela, da ima vrsto svojih izdelkov atestiranih. Gre predvsem za elektromo-torje, za elektroinštalacijske izdelke za šibki in jaki tok, za steklene varovalke, za iz-delke, ki so kot dopolnitev električnim  inštalacijam.
Skratka: po eni strani ve-stno delo, po drugi pa ugoto-vitev, da bi ta terciarna de-javnost lahko imela boljše delovne pogoje kot so v sto let stari hiši. Mar ne bi bilo moč nuditi tej zadrugi, ki ima dovolj lastnih sredstev boljšo streho, kot jo ima da-nes?
Ta misel ni iz trte zvita. Oglejmo si številke:
Realizacija — 4,5 milijonov novih dinarjev, osebni dohod-ki okrog 650 tisoč dinarjev, poslovni sklad blizu milijon tristotisoč dinarjev, rezervni sklad 26 tisoč, sklad skupne porabe 25 tisoč, deleži članov 160 tisoč in še 600 tisoč novih dinarjev brezobrestnega po-sojila članov za obratna sred-stva.
Denar je na voljo, le tiste-ga ni, ki bi dal dovoljenje za ureditev poslovnih prostorov. Teh močno primanjkuje, po-sebno še, ker ni več daleč čas, ko bo treba (tako meni-jo urbanisti in tudi občani) pospraviti iz Ljubljane levo stran Celovške ceste.
Smiljan Volčič