PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevmk Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 222 (13.453) Trst, sreda, 27. septembra 1989 Zasedali bodo vsi trije zbori skupščine Socialistične republike Slovenije Danes odločitev o slovenski ustavi Živčne reakcije v zveznih telesih 0 predlaganih dopolnilih k slovenski ustavi sta pozno v noč razpravljala tako CK ZKJ kot zvezna skupščina - Slovenska stališča podprli tudi hrvaški predstavniki in posamezniki iz BiH - Oster napad predstavnika JLA Simiča - Po srečanju z Bushem se Drnovšek vrača v domovino BOGO SAMSA LJUBLJANA - BEOGRAD — Slovenska skupščina bo danes odobrila novo slovensko ustavo. Dopoldne ob 9. uri se bodo vsi trije zbori zbrali na skupnem zasedanju in poslušali poročilo predsednika Milana Potrča, ki je mnogo prispeval pri težavnem, politično in strokovno izredno odgovornem delu sestavljanja novega besedila slovenske ustave. Nato bodo zbori zasedali ločeno, ponovno preučili vse člene in končno bodo na skupnem zasedanju glasovali. To bo seveda že svečan akt, s katerim bodo uzakonjeni vsi in prav gotovo tudi vsi sporni členi. V Beogradu je včeraj prišlo do zapletene in široke reakcije v vseh zveznih organih, do pritiskov in zahtev, da se odobritev nove slovenske ustave odloži. Popoldne ob 16. uri je v Sava centru pričel zasedati centralni komite ZKJ na osnovi sklepa predsedstva. Debata je bila dolga, zapletena in že v začetku je bila skrajno polemična, saj so se dobre tri ure prerekali, če bodo sploh razpravljali in o čem. Pa vendar je bila za to partijsko razpravo značilna izredna umerjenost. Ni bilo žolčnih napadov niti s strani srbskih, vojvodinskih in črnogorskih članov. Splošna značilnost pa je bila popolna neupočenost. Velika večina je vedela pač to, kar je izredno povprečno in splošno poročal srbski tisk, originalnega besedila nove slovenske ustave pa velika večina sploh ni imela v rokah. Osrednji govor je imel seveda predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan, ki je govoril resno, brez pri-dvignjenega glasu, toda tudi zelo ostro načelno. Poudaril je dva koncepta Jugoslavije, enega ki gre v smer večje demokratičnosti in katerega razultat so slovenske ustavne spremembe, pri katerih so aktivno sodelovali slovenski komunisti. Drugega pa je predstavila Srbija in gre v smer večje centralizacije in partijske oblasti. V kolikor se bo večina CK skušala poslužiti sistema demokratičnega centralizma in od slovenskih komunistov zahtevala nemogoče, se morajo zavedati, da slovenski komunisti nikoli niso bili in ne bodo »kvizlingi« in so vedno delali v korist svojega slovenskega naroda. Prostovoljno se je slo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI CK ZKS podpira ustavne spremembe LJUBLJANA — Slovenski komunisti so včeraj na seji centralnega komiteja ZKS ponovili načelno stališče do ustavnih sprememb. Vztrajali bodo, ustavne spremembe so interes celotnega slovenskega naroda in o njih odloča edino slovenska supščina. Istočasno pa so tudi sklenili oditi v Beograd na izredno sejo zveznega centralnega komiteja, ki je bila pod srbskim pritiskom sklicana čez noč in v nasprotju s statutom ZKJ. O vseh teh problemih je argumentirano in mirno govoril član predsedstva in član slovenske ustavne komisije Ciril Ribičič. Njegov govor objavljamo v celoti: Organizacija slovenskih komunistov je v svoj ustanovni čebinski manifest zapisala, da daje na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile in da izraža neomajno zvestobo slovenskemu narodu. To je bila usmeritev, ki je usodno prispevala, da je slovenski narod sredi NOB in revolucije, kot je ugotovil Kočevski zbor, končno-veljavno stopil v krog suverenih narodov in da je nastala slovenska republika kot država znotraj avnojske federativne skupnosti enakopravnih in prostovoljno združenih narodov in narodnosti. To so bili časi, ko je bilo ustavi LR Slovenije, sprejeti leta 1947, dovoljeno, da je v svojem 2. členu govorila o pravici slovenskega naroda do samoodločbe, ki vsebuje tudi pravico do odcepitve in združitve. Pa ne le to. Tudi v KPJ je bilo že poprej zavzeto jasno stališče, da je samood- ločba pravica vsakega naroda, priborjena z orožjem in zavarovana kot najsvetejša pravica in pridobitev NOB in revolucije. Znano je, da je Tito leta 1942 zagotovil, da se KPJ ni nikdar odrekla in se tudi ne bo odrekla načelu, da ima vsak narod pravico do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve. Odveč je v zvezi s tem citirati Kardeljeva stališča pred, med in po NOB, ki samoodločbo dosledno obravnavajo kot nujno podlago in pogoj trdnosti in uspešnosti jugoslovanske federacije, ne pa kot oviro ali grožnjo njeni trdnosti. To so stališča, ki so kot ena najpomembnejših pozitivnih tradicij strateška opredelitev ZKJ in obenem podlaga veljavnih načel ustave SFRJ glede odnosov v federaciji, ki je zgrajena na odločilni odgovornosti republik za lastno usodo in skupen jugoslovanski razvoj. Tako zasnovan ustavni položaj SR Slovenije poskušajo predloženi amandmaji k ustavi SR Slovenije dodatno zavarovati pred nasprotnimi tolmačenji in prakso. Zato ti amandmaji ne morejo motiti tistih, ki so resnično zaskrbljeni za spoštovanje duha in črke veljavne ustave SFRJ, ampak motijo druge, ki so doslej na vsakem koraku skušali diskreditirati to ustavo in njene mrtve avtorje, jo prikazovali kot protirevolucionaren akt in terjajo odpravljanje njenih bistvenih federalnih na- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Skupna pobuda «1 VI • štirih dame Alpe-Jadran DUNAJ — Avstrijska časopisna agencija APA poroča iz New Yorka o dogovoru voditeljev diplomacij Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in Italije o skupnem sestanku 11. novembra v Budimpešti, pri tem pa poudarja, da te države načrtujejo celo vrsto »skupnih podvigov na politični, gospodarski in športni ravni«. Agencija pri tem poudarja, da je ena od držav članica NATO, druga Varšavskega sprazuma, tretja je nevtralna, četrta pa neuvrščena. Sodelovanje torej očitno označuje Preboj meja različnih sistemov. Voditelji diplomacij Aloiz Mock, Gyula Horn, Budimir Lončar in Gian-ni De Michelis so se o sodelovanju pogovarjali že med zasedanjem generalne skupščine OZN, budimpeštanski sestanek pa bo morda že oktobra. Teme razgovora na pripravljalnem srečanju bodo vprašanja infrastrukture, še zlasti železniške povezave in hiočnejše povezovanje sredozemskih Pristanišč (Trst in Reka). Avstrijski viri tudi poročajo, da so govorili o zamisli skupne organizacije zimske olimpijade med Trbižem, Beljakom, Jeseničanu, Kranjsko goro in Planico. O dogovoru voditeljev diplomacij je poročal tudi avstrijski radio, (dd) Podčastnik priznal, da je sledil nesreči na radarju Ustka: morda se ruši zid vojaškega molka RIM O Ustici veliko novega. Včerajšnji dan zasliševanj v sklopu re iška v e o strmoglavljenju potniš-ega letala DC-9 družbe Itavia je zabeležil dve pomembni novosti. Za prvo je poskrbel podčastnik Luciano Carico, ki je v dobi, ko je prišlo do nesreče, skrbel za identifikacijo letal, ki so se pojavljala na radarju vojaškega oporišča pri Maršali. Carico je prvi razbil zid vsesplošnega molka, za katerim so se skrivali vsi vojaški čini, ki so bili kakorkoli odgovorni za vojaško oporišče, za radarje ali vsaj fizično prisotni na dan nesreče. Podčastnik je namreč izjavil, da je na radarju opazil bleščečo pikico, ki je zaznamovala pot DC-9. Nekaj časa ji je sledil z očesom (v petih minutah je moral namreč določiti in zabeležeti tip letala) dokler ni opazil, da je počasi izgubljala sijaj. To je bil dokaz, da je letalo padalo, zato je Carico obvestil vse pristojne in sprožil alarm. Dosedanja pričevanja pa so temeljila na postavki, da ni nihče opazil letala, ker so prav v tistih minutah radar zasenčili zaradi najavljene vaje. Druga izredno pomembna novost sicer ni bila jasno izrečena na procesu, ker je preiskovalni sodnik zavrnil vprašanje nekega odvetnika, vendar gre za podatek, da je na letalskem koridorju Ambra 13, po katerem je letel DC-9, moral prileteti tudi libijski tupolev namenjen v Varšavo. Letalo je imelo šifrirano oznako Vip 13, po nepotrjenih informacijah pa naj bi se z njim peljal na Poljsko polkovnik Gadafi. Letalo se je po »naključju« izognilo raketi, ki je zadela DC-9, saj je nenajavljeno spremenilo smer poleta in se z ozkim ovinkom na desno obrnilo proti Malti. Podatki v zvezi z dejansko registracijo nesreče odpirajo sedaj novo poglavje v preiskavi, ki je do danes slonela pretežno na lažnih pričevanjih, neupravičenih molkih, skratka na načrtnem prikrivanju resnice. Višji sodni svet bo prisluhnil tudi »resnici« sodnika Ayale , RIM - Višji sodni svet ne bo še zaključil notranje preis-?avo o aferi Palermo, saj so se njegovi čalni odločili, da D°do ugodili prošnji sodnika Ayale in prisluhnili tudi nje-?*u. Sodnik Ayala je prosil kolege Višjega sodnega sveta, Uuj mu dovolijo, da se brani težkih obsodb, ki jih je njegov J^cun iznesel Di Piša, ko je le-ta osredotočil svojo obrambo na žolčnih osebnih napadih. j. O sodniku Ayali je Di Piša v bistvu rekel, da je zlorab-lal svoj službeni položaj, temu pa je še dodal, da je imel eurejeno življenje, saj je menda večkrat potrosil več de-arja od tistega vknjiženega na banki. Ko so ga novinarji e^ah, če se mu ne zdi neprimerno, da vleče kolego pred p dnike na osnovi namigov in nepotrjenih vesteh, je Di 0 a odgovoril, da so tudi njega poslali na zatožno klop na &n°vi natolcevanj. ih H0C*n'k Ayala bo vsekakor smel v četrtek pred sodnike v odvetnike, ki sestavljajo Višji sodni svet, njegovo zasliše-tu?Je Pa ne bo osamljeno, saj se bodo morali v Rim vrniti hik or¥9* akterji afere Palermo. Med temi bosta tudi sod-ost9 <^i°vann> Falcone in Antonino Meli. Afera Palermo n0 Tl.a vsekakor v ospredju pozornosti širše italijanske jav-Di p-' sal bodo morali zaključki preiskave objasniti čemu, je do d a' tut^ ne b* bil avtor anonimnih pisem, molčal vse Italija zahteva od ZDA izročitev Baraldinijeve RIM Silvia Baraldini, hudo bolna italijanska državljanka, ki prestaja dolgoletno zaporno kazen v ameriških zaporih, naj bi se končno vrnila v Italijo. To so včeraj sporočili z italijanskega pravosodnega ministrstva. Baraldinije-va naj bi se v Italijo vrnila na podlagi zakona, ki ga je poslanska zbornica sprejela v skladu s konvencijo Sveta Evrope. Italijanski pravosodni minister Vassalli je o tem, da bo Italija zahtevala izročitev Silvie Baraldini, obvestil tudi ameriškega veleposlanika v Rimu Petra Secchio, ki je obljubil svojo pomoč. V zvezi z Baraldinijevo je treba povedati, da se je v ZDA preselila v petdesetih letih z očetom, ki je bil v diplomatski službi. Tam se je med študijem pridružila levičarski skupini »19. maj«. Leta 1982 so jo aretirali zaradi domnevne vpletenosti pri begu iz zapora ameriške levičarke Joanne Chesi-mard. Predvsem zaradi svoje levičarske usmerjenosti je bila na podlagi ameriških zakonov obsojena na 40 let ječe, kar je najvišja možna kazen. V zaporu je tudi zbolela za rakom, ameriške pravosodne oblasti pa so doslej zavračale vse prošnje za njeno predhodno izpustitev iz zapora. Baraldinijeva je tudi zaprosila, da ji sodne oblasti dovolijo začasni odhod v Italijo, da bi lahko prisostvovala pogrebu sestre Marine, ki je umrla v nedavni letalski nesreči francoskega DC-10. Tudi SZ za uničenje kemičnega orožja V OZN Ševardnadze podal še druge mirovne pobude NEW YORK Le dan je bilo treba počakati na sovjetski odgovor na Busheve predloge o uničenju kemičnega orožja. Šef sovjetske diplomacije Se-vardnadze (na sliki AP) je namreč včeraj v New Yorku pred generalno skupščino OZN v celoti sprejel ameriške predloge, nato pa je ponudil še nekatere rešitve, ki naj bi pripeljale do hitrejše razorožitve na vseh področjih. Ob strinjanu z Bushevim predlogom je tako Ševardnadze nanizal celo vrsto pobud, ki jih je Sovjetska zveza pripravljena uresničiti, še preden pride do večstranskega sporazuma o popolnem uničenju kemičnega orožja. Tako naj bi SZ enostransko prenehala proizvajati vse vrste kemičnega orožja, na podlagi dvostranskega sporazuma z ZDA pa je pripravljena tudi drastično zmanjšati ali celo uničiti vse zaloge kemičnega orožja. Poleg tega je Se-vardnadze izrazil pripravljenost SZ, da se odpove kakršni koli uporabi kemičnega orožja v bodoče, SZ pa naj bi bila tudi za stalno in natančno preverjanje spoštovanja dogovora o prenehanju proizvodnje kemičnega orožja. Ko je govoril o jedrskem orožju, je sovjetski zunanji minister predlagal sklic posebne konference, na kateri naj bi sodelovale vse proizvajalke tega orožja in vse tiste države, ki imajo na svojih ozemljih jedrske arzenale. Na tej konferenci naj bi določili najvišji nivo še dopustne oborožitve na posameznih straneh, Ševardnadze pa je zahteval tudi celo vrsto večstranskih sporazumov, da bi zmanjšali nevarnost jedrske vojne. V zvezi z jedrskim orožjem je šef sovjetske diplomacije tudi izrazil pripravljenost SZ, da obnovi moratorij za vse vrste jedrskih poskusov, če bodo tudi ZDA pripravljene na kaj takega. Ševardnadze se je pri tem zavzel še za pospešitev dela ženevske konference in za razširitev sporazuma o jedrskih poskusih iz leta 1963 tudi na podzemeljske eksplozije. Ko je govoril o odnosih med SZ in ZDA, je sovjetski zunanji minister izrazil zadovoljstvo nad doseženim napredkom v zadnjem obdobju in potrdil Bushevo napoved, da naj bi do prvega srečanja med ameriškim in sovjetskim predsednikom prišlo že konec pomladi ali najkasneje v začetku poletja 1990. Pri tem je Ševardnadze optimistično povedal, da upa, da bosta takrat Bush in Gorbačov že lahko podpisala sporazum o zmanjšanju strateške oborožitve. V tem obdobju pa naj bi SZ po ministrovih besedah še naprej nadaljevala z zapiranjem reaktorjev za proizvodnjo jedrskih bomb, tako da naj bi bili najkasneje leta 2000 vsi vojaški reaktorji v SZ ustavljeni. Sovjetski predstavnik je tudi poudaril pripravljenost Moskve, da preneha s proizvodnjo obogatenega urana, pozval pa je vse jedrske sile, in v prvi vrsti ZDA, da sklenejo dogovor, s katerim bi prepovedali proizvodnjo vseh jedrskih materialov v vojaške namene. V svojem včerajšnjem posegu pa je Ševardnadze poudaril tudi namen SZ, da pospeši gospodarsko integracijo v SZ in željo po aktivnem sodelovanju v vseh mednarodnih organizmih in po vzpostavitvi odnosov z Mednarodnim monetarnim skladom in Svetovno banko. Zavzel se je tudi za internacionalizacijo ekološke politike in pa za politično toleranco pri prosti odločitvi o razvoju v posameznih državah. Edini primer, kjer tolerance ne sme biti, j>a je področje terorizma. Pri tem je Se-vardnadze še poudaril, da SZ ne podpira nobenega gibanja, ki pri svojem boju uporablja teroristične metode. Umrl senator KPI Antonio Taramelli RIM — V noči med ponedeljkom in torkom je na svojem domu v Milanu umrl komunistični senator Antonio Taramelli. V senatu je bil član prve komisije za ustavna vprašanja in v tem svojstvu je poleg slovenskega komunističnega senatorja Spetiča aktivno in zavzeto spremljal zlasti problematiko globalne zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji, saj je slovensko manjšinsko problematiko zelo dobro poznal. Taramelli se je rodil pred 61 leti v Lodiju pri Milanu in se zelo mlad posvetil politiki. Nekaj let je bil milanski občinski svetovalec, leta 1983 pa je bil prvič izvoljen v senat. Zagonetna eksplozija na »Prosveti« v Zagrebu ZAGREB — Včeraj zjutraj je v Ma-sarykovi ulici 25 v Zagrebu v knjigarni »Prosvete« odjeknila močna eksplozija, ki je prebudila in vznemirila prebivalce okoliških hiš. Zdrobilo se je steklo izložbe in vhodnih vrat, nastala je manjša gmotna škoda, na srečo pa nihče ni bil ranjen. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Zagrebu Vlado Palinic je izjavil, da vzroke eksplozije še raziskujejo. Steklarji so že zamenjali stekla in knjigarna normalno obratuje. (dd) Bližajoče rimske upravne volitve že skalile politično ozračje Rastoče polemike glede zakona o mamilih in zaradi nedavmh Martellijevih izjav RIM — Spet so volitve pred vrati. V resnici gre za dokaj omejeno volilno preizkušnjo (v mislih imamo volitve za obnovitev občinskega sveta italijanske prestolnice), vendar kot ob vseh takšnih priložnostih, se je med strankami po malem že vnel boj, ki se običajno ne ozira na zavezništva in sporazume. Morda gre prav v duhu bližajoče se rimske volilne preizkušnje, ki bo le generalka pred veliko pomembnejšimi pomladnimi upravnimi volitvami, gledati na prebujanje dokaj vznemirljivih nesoglasij v večini, ki podpira Andreottijevo vlado. Skoraj idilično vzdušje, ki je še pred nekaj dnevi označevalo odnose v petstrankarski koaliciji, se je začelo počasi kvariti. Delno so ga skazila naraščajoča nesoglasja glede zakonskega osnutka o mamilih, še bolj pa so ga skazile zadnje izjave vladnega podpredsednika Martellija za madridski dnevnik El Pais. Začnimo pri problemu mamil. Z delom združenih senatnih komisij za zdravstvo in pravosodje, ki naj bi dokončno oblikovale besedilo zakonskega osnutka pred pričetkom razprave v senatni skupščini, ne gre ne naprej ne nazaj. Vse je obtičalo ob dilemi, kako zakonsko obravnavati problem uživanja mamil. Med demokristjani in socialisti prihaja do vedno večjih razlik pri tolmačenju tega aspekta. Sinoči so se sestali predstanviki večine v senatu, da bi si razčistili pojme, vendar si jih še niso razčistili. Odločilnega pomena bo vsekakor današnja konferenca predsednikov senatnih skupin, ki bodo odločali, kako nadaljevati razpravo o mamilih. Socialisti vztrajajo pri zahtevi, naj senat čimprej odobri zakonski osnutek, ki ga je predložola vlada, ne da bi ga spreminjali. Dobršen del KD pa se s to naglico ne strinja. Predvsem pa se ne strinja s kazenskimi sankcijami, ki jih zakonski osnutek predvideva za zasvojence z mamili. Zato zahteva določene popravke. In tu bo boj s socialisti neizbežen. Še zlasti, ker socialisti ne odstopajo od svojih stališč. To je včeraj nekako potrdil Craxijev glasnik Intini, ki je v polemiki s turin-skim dnevnikom La Stampa še enkrat udaril po komunistih, pa tudi po vseh tistih katoličanih, ki tako dali drugače »opravičujejo« uživanje mamil. Vode odnosov med demokristjani in socialisti (sicer nikoli prav kristalno čiste) je precej sklalila Mar-tellijeva izjava »o demokristjanskem zatonu in o potrebi politične zamenjave«. Še zlasti je demokristjane zbodla trditev, da Andreotti] eva vlada (katere Martelli je podpredsednik!) nima nikakršne možnosti popravnega izpita. Trajala bo pač dokler bo trajala, je smisel Martellijevega razmišljanja, nakar ne bo več obnovljiva. Martellijeve nepričakovane puščice so zadele v živo zlasti levi bok stranke križarskega ščita. Medtem ko se Forlani in drugi veljaki strankine večine še niso oglasili, ker v tem trenutku nočejo razpihovati ognja in ker so očitno tudi v precejšnji zadregi, se je nasprotno sprostil ves gnev leve struje, ki je v mrzličnem iskanju neke nove identitete precej raz-borito razpoložena. Celo običajno umirjeni »morote-jec« Bodrato ni mogel zadržati polemičnega izbruha. De Mita je v enem letu predsednikovanja dosegel veliko več kot Craxi v štirih letih, je izjavil Bodrato in dodal, da je imel Craxi le veliko srečo; uresničil je dva gospodarska ukrepa, ki ju je podedoval od Fanfanijeve vlade, nakar se je ustavil, ker je v njegovo smer pihal ugoden veter. Še ostrejši je bil z Martellijem Granelli, ki je njegovo izjavo označil za nepotrebno provokacijo, ki terja pojasnila, sicer bi kdo lahko osvojil tezo, da je možna vladna koalicija samo s takšno KD, ki prizna, da je v zatonu. Ob teh predvolilnih zdrahah je bila včerajšnja pozornost političnih opazovalcev usmerjena s še večjo radovednostjo na to, kar se dogaja v Ulici Bot-teghe oscure, kjer se je včeraj sestalo vodstvo KPI. Glavni sklep je bil ta, da se na vrat na nos sestane centralni komite in da izoblikuje strategijo predvolilnega boja »za osvoboditev velikih in malih italijanskih mest izpod petstrankarskega jarma«. Centralni komite se bo tako sestal že čez teden dni ter prisluhnil Occhettovemu poročilu. Toni in argumenti poročila bodo v bistvu isti kot ob zaključnem govoru na festivalu Unita v Genovi, vendar bo glavna skrb posvečena prav bližajočim se volitvam v Rimu. KPI pričakuje, da bo ne le ponovila uspeha z evropskih volitev temveč ga še izboljšala in tako dokončno prehitela KD. q ^ nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s 1. strani • Danes odločitev o ustavi venski narod družil v federativno Jugoslavijo in na teh avnojskih temeljih mora Jugoslavija temeljiti tudi v bodoče. Predsednik srbskega CK Trifunovič je Kučana samo obsodil, da je napadel Srbijo in da ima CK pravico soditi in obsoditi. Zelo resna pa je bila razprava partijskega predstavnika JLA Petra Simiča, ki je na dveh primerih (admiral je vse spremembe vključno z najnovejšimi očitno resno prebral) argumentiral mnenje armade, da gre za kolizijo slovenskih stališč in zvezne ustave. V skupščini pa se je razprava pričela najprej v ustavni komisiji, nato pa v zveznem zboru skupščine SFRJ. Tudi tukaj so dolgo razpravljali, če bodo sploh razpravljali. Razprava se je pričela zelo pozno, šele okrog 19. ure in se je seveda prav tako kot v CK ZKJ zavlekla pozno v noč. V obeh primerih je značilno, da so vsi slovenski delegati govorili, resno, trezno in argumentirano, brez žalitev ali celo zmerjanj. Očitno jih organizirano, na podoben način, podpirajo hrvaški delegati in hrvaški člani CK, številne podpore prihajajo iz Bosne in Hercegovine, slovenska^ stališča so podprli celo posamezniki iz Črne gore in drugih okolij. Večina je morda na drugi strani, toda vsi ti organi so razbiti in zato so najbrž bile grožnje zelo redke, nikoli neposredne, toda bile so prisotne in čulo se je mestoma tudi rožljanje z orožjem. Pa vendar je morda še vedno kdo, ki sanja, da bo okupiral poleg Kosova še Slovenijo. Istočasna okupacija Hrvaške in še dela Bosne, pa ni več možna, je že utopija. Ta ugotovitev pa je v danem trenutku najbrž bistvena. Medtem pa se bo danes zjutraj predsednik predsedstva Janez Drnovšek vrnil iz New Yorka v Ljubljano. Že je kazalo, da ga bodo na hitro odpoklicali, ker predsedstvu SFRJ (ki je tudi vrhovni poveljnik armade) načeljuje v njegovi odsotnosti podpredsednik Jovič. Kasneje pa se je izvedelo, da je ostal v ZDA, ker se je sestal z ameriškim predsednikom Bushem, kot predsednik Jugoslavije in kot predsedujoči v gibanju neuvrščenih. Njegova odsotnost pa ima tudi na konkretne ustavne probleme prav gotovo veliko težo. Slovensko predsedstvo je namreč ugotovilo, da so bili zadnji sklepi zveznega predsedstva protizakoniti, ker so jih sprejeli brez prisotnosti slovenskega predstavnika. Izrazilo je tudi prepričanje, da bodo slovenski delegati dostojanstveno in v miru odločali o spremembah slovenske ustave. Formalnih predlogov partijskega centralnega komiteja, zvezne skupščine in drugih organov še ni. V bistvu pa se vsi nanašajo na zahtevo, ali na poziv slovenskim komunistom in slovenski skupščini, da razpravo o slovenski ustavi odloži in jo podredi razpravam o zvezni ustavi. To pa je seveda za slovenski narod nesprejemljivo. Nekaj pred polnočjo pa je prispela kratka vest, da so slovenski delegati zapustili zasedanje zvezne skupščine, ker je bil kršen poslovnik. Zasedanje centralnega komiteja pa se je v vedno bolj razgretem ozračju nadaljevalo. • CK ZKS podpira ustavo čel z obrazložitvijo, da gre za konfederativne elemente v njeni ureditvi. Slovenski komunisti smo prepričani, da Jugoslavije ne razbija tisti, ki terja dodatne garancije za spoštovanje enakopravnosti, samostojnosti in odgovornosti njenih narodov in republik, temveč tisti, ki želi v nasprotju s temeljnimi načeli veljavne ustave SFRJ pre-krajati avnojsko Jugoslavijo. Socialistična, demokratična in federativna skupnost narodov in narodnosti, njihovih republik in pokrajin je in ostaja za slovenske komuniste prva izbira, vendar samo kot skupnost prostovolj- no združenih in enakopravnih narodov in ne kot skupnosti, v kateri bi se slovenski narod moral prepustiti na milost in nemilost bolj enakopravnim, večjim oziroma zaslužnim narodom in republikam. Razlika v načinu in vsebini reagiranja zveznih državnih in političnih organov, ko je šlo za spremembe ustave SR Srbije in danes, ko gre za spreminjanje ustave SR Slovenije nas prepričuje, da je v veliki ofenzivi težnja po takšnem prekrajanju jugoslovanske federacije, ki želi celim narodom in republikam vsiljevati svoje poglede ne glede na stališča in usmeritve ljudi, političnih in najvišjih državnih organov teh republik. Če temu ne bi bilo tako, potem amandmajem, ki želijo utrjevati ustavni položaj republike ne bi očitali, da gre za težnje po razbijanju Jugoslavije, separatizem, ogrožanje integritete Jugoslavije, kontrarevolucijo in ogrožanje stabilnosti države. Ne smemo se pustiti sprovocirati takšnim izzivanjem nezadovoljstva in moramo argumentirano, mirno in dostojanstveno povedati, da s predlaganimi ustavnimi amandmaji hočemo utrjevati temelje, brez katerih federacija ne more postati sodobnejša in učinkovitejša skupna država enakopravnih narodov in republik. Zato rešitev ni v prekrajanju jugoslovanske federacije, ki bi potenciralo nezadovoljstvo, občutek ogroženosti in izkoriščanosti vsakega njenega dela, ampak v odločnem uresničevanju zastavljenih reform ekonomskega in političnega sistema ter v opuščanju ostankov partijske države in partijske ustavnosti. Ni treba biti poglobljen poznavalec slovenskih razmer in razpoloženja slovenske javnosti, da lahko spoznaš absurdnost najnovejših obtožb o tem, da za predlaganimi ustavnimi amandmaji stoje birokratsko-etatis-tične, nacionalistične, separatistične in protikomunistične sile. Jasno moramo povedati, da bi bila logična posledica stališča, da predlagane rešitvene izražajo mnenja in usmeritev slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije - zahteva po referendumskem preverjanju teh rešitev. Toda očitno ne gre za to, da bi se upoštevala in uveljavila resnična volja slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, ampak da bi se preprečila uveljavitev nesporno večinske usmeritve slovenske skupščine, njene ustavne komisije in celotne slovenske javnosti. Tega cilja pa ni mogoče doseči drugače, kot da se namesto obstoječih državnih in političnih organov Slovenije vzpostavi drugačna sestava, jasneje povedano protinarodni režim, ki bi dirigiran od zunaj deloval proti izrecno in jasno izraženim stališčem izjavne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije. Da se bomo slovenski komunisti takšnemu, z našo revolucionarno tradicijo in aktualno zgodovinsko odgovornostjo skreganemu razvoju dogodkov uprli z vsemi silami - za ta centralni komite ne more biti nobenega dvoma. Komunisti smo se v javni razpravi in pri dograjevanju osnutka amandmajev v ustavni komisiji zavzeli za zelo resno in poglobljeno analizo vsakršnih opozoril v zvezi z ustreznostjo ponujenih rešitev, tudi ko je šlo za očitke o tem, da so nekatere rešitve v nasprotju z ustavo SFRJ, ne glede na to, od kod so ti očitki prihajali. Preciziranja, ki jih je na zadnjih dveh sejah sprejela republiška ustavna komisija, so izraz takšnih dodatnih vloženih naporov, da bi onemogočili takšna tolmačenja ponujenih rešitev, ki bi nasprotovala duhu in črki ustave SFRJ. Prepričani smo, da ponujene rešitve vzdržijo najstrožjo presojo ne le skladnosti teh rešitev z voljo in prepričanjem državljanov Slovenije, ampak tudi ustavnopravni preizkus njihove skladnosti z ustavo SFRJ. Preizkus, ki je seveda mogoč šele po sprejemu ustavnih amandmajev. Svojevrsten absurd je, da so najglasnejši tisti kritiki ponujenih rešitev v amandmajih k ustavi SR Slovenije, ki so doslej najostreje napadali ustavo SFRJ, na katero se v tem primeru sklicujejo, ki so se v praksi zavzemali, ali so vsaj dopuščali takšne kršitve ustavnih pravic SR Slovenije, zaradi katerih je postal sprejem predlaganih rešitev nujnost in ki predlagajo najbolj radikalne spremembe bistvenih rešitev ustave SFRJ, ko gre za odnose v federaciji. Kako je mogoče, da se proglašajo za protijugoslovanske tiste rešitve, ki skušajo v skladu z najboljšimi avnojskimi tradicijami zavarovati pravico narodov do samoodločbe, ekonomsko suverenost republike, spoštovanje enakopravnosti jezikov vseh narodov in narodnosti, ne le za slovenskega terjajo soglasje prizadete republike za uvajanje izrednih razmer v mirnem času, upoštevanje potreb in materialnih možnosti republike, ko gre za financiranje federacije in skušajo omejiti takšne kršitve pravic republike, ki niso v skladu z njenim z ustavo SFRJ opredeljenim položajem. Te rešitve ne ogrožajo nobenega drugaga naroda ali republike v Jugoslaviji. Motijo lahko le tistega, ki bi sam rad oslabil ustavni položaj republik in si zase zagotovil poseben položaj in izjemne možnosti vpliva na federalne odločitve. V Zvezi komunistov Slovenije smo prepričani, da so predlagani ustavni amandmaji prispevek k utrjevanju takšne Jugoslavije, v kateri se bo slovenski narod počutil varnega in enakopravnega z drugimi narodi in republikami. To je obenem podlaga za politični spopad s tistimi težnjami pri nas doma, ki vidijo perspektivo Slovenije brez socializma in izven Jugoslavije. S temi težnjami smo se vedno odločno spopadali, v zadnjem času najbolj razvidno ob nasprotovanju majniški izjavi in s svojo podporo Temeljni listini Slovenije 1989. Ugotavljamo pa, da napadi na ponujene amandmaje, še posebej pa skonstruirane politične obtožbe v zvezi z njimi, grozijo, da bodo bistveno otežili, če že ne onemogočili uspešno borbo zoper porajajoči se separatizem v Sloveniji. Tega namreč ne spodbuja varovanje, ampak ogrožanje in zanikanje enakopravnosti, samoodločbe in odgovornosti SR Slovenije za lastno usodo in skupen jugoslovanski razvoj. Kaj more biti hujšega kot uporabljati izven ustavne poti in protiustavne grožnje in pritiske zoper suvereno pravico republike, da oblikuje svojo ustavo po svoji meri in interesih? Kaj more biti manj prepričljivo kot zavzemanje za spoštovanje ustave SFRJ po takšnih izvenustavnih poteh? Kje najti dodatnih moči in argumentov, da bi prepričali druge dele Zveze komunistov Jugoslavije, da znamo slovenski komunisti bolje oceniti razpoloženje in voljo slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, katerih odgovoren del smo, kot pa tisti, ki s svojimi nerazumnimi pritiski in konstrukcijami od zunaj le otežujejo naša prizadevanja v borbi za prenovljeni socializem po meri ljudi in svobodnih in enakopravnih narodov? Ali res ni očitno, da bi slovenski komunisti za vse večne čase izginili s političnega zemljevida Slovenije, če bi pristali na to, da nekdo izven Slovenije kroji njeno usodo v nasprotju z jasno izraženo voljo slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije? Vztrajanje pri ponujenih rešitvah v amandmajih k slovenski ustavi je najtesneje povezano z našimi pogledi na to, kakšen socializem, kakšno demokracijo in kakšno Jugoslavijo hočemo. To pa so tista bistvena vprašanja, o katerih znotraj Zveze komunistov Jugoslavije ne bi smelo biti preglasovanja nobene republiške organizacije. Se manj je upravičeno, da bi se organi Zveze komunistov Jugoslavije poskušali ponovno povzpeti nad za to pristojno skupščino SR Slovenije, ki je kot najvišji organ republike in na temelju izražene volje ljudi v javni razpravi edina pooblaščena, da odloča o sprejemu ustavnih dopolnil. Briskiranje te, z ustavo SFRJ opredeljene funkcije republiške skupščine je najboljši dokaz, da v celi gonji zoper ponujene amandmaje ne gre za čuvanje duha in črke ustave SFRJ, ampak za poskus discipliniranja suverene slovenske države, ki bi bilo v nasprotju z voljo prebivalcev te republike in v skladu s prizadevanji druge, ki hoče po svoji podobi določati ne le svojega položaja, ampak tudi celo jugoslovansko federativno skupnost. Nič ne bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli ustave SFRJ, kot popustiti takim pritiskom. Seveda pa se tudi CK ZKS ne more povzpeti nad republiško skupščino in ne more prevzeti njene odgovornosti za sprejemanje ustavnih dopolnil. Ugotovimo pa lahko, da ni nobenih prepričljivih razlogov za kakršnokoli odlaganje sprejema ustavnih dopolnil in se prek delegatov v družbenopolitičnem zboru zavzemamo za njihov sprejem v besedilu, ki bo najbolj avtentično izrazil vsebino javne razprave SR Slovenije vključno s strokovnimi opozorili o tem, katere rešitve bi bile v nasprotju z Ustavo SFRJ. V predsedstvu tega CK smo prepričani, da ni nobene sprejemljive utemeljitve za sklic današnje seje CK ZKJ. Ne zato, ker bi kakorkoli zanikali pravico tega organa, da zavzema stališča o odprtih političnih vprašanjih. Pač pa zato, ker je seja sklicana na način in v času, ko ne more pomeniti drugega kot izvajanje nesprejemljivega političnega pritiska na skupščino SR Slovenije, ki jutri sprejema amandmaje k ustavi SR Slovenije. Predsedstvo obvešča centralni komite in slovensko javnost, da je bil CK ZKJ sklican kljub izrecnemu nasprotovanju predstavnikov ZKS in na podlagi takšnih kvalifikacij ponujenih ustavnih amandmajev in aktivnosti ZKS, ki jih nikakor ne moremo sprejeti. Zato predlagamo centralnemu komiteju, da zaveže člane CK ZKJ iz ZKS, da na seji CK ZKJ aktivno, umirjeno, dostojanstveno in argumentirano pojasnijo naša stališča in razumevanje ponujenih ustavnih sprememb ter opozorijo na skrajno nevarne negativne posledice, ki jih za stanje v SR Sloveniji in za aktivnost ZKS imajo sprovocirani pritiski v delu javnosti ter političnih in državnih organov federacije. Obenem predlagamo centralnemu komiteju ZKS, da zavzame stališče, po katerem nasprotuje vsakemu poskusu vsiljevanja političnih stališč ali drugi obliki nesistemskega vmešavanja ZKJ ali organov federacije v odločanje in predvidene roke sprejemanja ustavnih amandmajev. Še zlasti pa se nam zdi nesprejemljivo, da politični in državni organi federacije niso počakali niti do konca dela ustavne komisije skupščine SR Slovenije, da bi se lahko seznanili z njenimi preciziranji posameznih rešitev in argumentiranimi odgovori na očitke o tem, da so nekatere rešitve v nasprotju z ustavo SFRJ. Prekršili bi svoja odločna stališča v zvezi s pravno državo, če bi poskušali sami ali bi dopuščali drugim, da se na nesistemski način vmešavajo v suvereno pravico delegatov republiške skupščine, da v skladu s svojo vestjo in razpoloženjem slovenske javnosti sprejmejo amandmaje k ustavi SR Slovenije. Menim, da bi moral centralni komite na današnji seji izpričati svojo trdno odločenost vztrajati pri navedenih in drugih izhodiščih in svoji podpori vsebini predlaganih ustavnih amandmajev ne glede na vse možne pritiske in grožnje, ki v zadnjih dneh vključujejo tudi grožnjo reševanja nastalega konflikta z golo represijo. Ti pritiski nas samo še bolj prepričujejo, kako prav je, da se zoper nje zavarujemo tudi s ponujenimi ustavnimi amandmaji■ Vsako odstopanje od te usmeritve ne bi bilo usodno le za vlogo in položaj Slovenije in slovenskega naroda, ampak bi ogrozilo demokratičen razvoj cele jugoslovanske federacije in za dolgo obdobje onemogočilo uveljavljanje idej o prenovljenem socializmu, demokraciji ter sodobni in učinkoviti federaciji■ To pa so takšni cilji, za katere je vredno, da veže naš centralni komite svojo usodo oziroma obstoj, tudi v imenu naše čebinske in skupne avnojske tradicije, na katero sem $e skliceval na začetku. Italijanski bančni sistem tarča vse hujših kritik iz inozemstva Predsednik vlade FJK na konferenci Država-dežele V »gospodarskem manevru« posebna pozornost deželam LONDON Na rob izjavi Roberta Maxwella, češ da je italijanskim bančni aparat gnil, je včeraj uvodničar britanskega Financial Times zapisal, da bi lahko afera okrog nečistih poslov državnega zavoda Banca nazionale del lavoro odločilno vplivala na bodočnost bančništva v državi. »Mednarodni krogi itak bolj malo cenijo učinkovitost italijanskih bank,« meni uvodničar in dodaja: »Italijanski politiki in poslovniki izkoriščajo primer BNL za podkrepitev teze o privatizaciji bank. Te nudijo skrajno neučinkovite storitve vsem strankam, razen eni - vladi, ki je doslej valila nanje huda bremena na račun javnega deficita. Imenovanje vodilnih kadrov v bankah ponuja italijanskim politikom priložnost za klientelizem; čimbolj na jugu je banka, temvečja je možnost, da gredo njeni krediti za načrte, ki so neekonomski, a ustrezajo krajevnim politikom.« Financial Times naglasa, da bi privatizacija velikih bank rešila marsikateri finančni problem, »saj lahko industrijski mogotci postrežejo z upravno profesionalnostjo, kakršne v naj večjih bankah ni. Toda fevdalni giganti italijanskega industrijskega sistema se zelo pogosto vedejo kot člani neformalnega kartela, zato zamenjava političnega vpliva na banke z industrijskim vplivom ne bi bila idealna rešitev.« Kaj tedaj? Strogo nadzorovana privatizacija z udeležbo privatnih investitorjev in prodajo manjšinskih deležev tujim bankam. Globa dvanajstim bankam RIM — Zakladno ministrstvo je naložilo dvanajstim bankam denarne kazni, ker niso spoštovale zakonskih določil o bančnem poslovanju. Gre za dve ljudski banki (Brindisi in Cesena), osem kmečko-obr-tnih posojilnic, eno hranilnico (Rimini) in Credito Cicciano (Neapelj). To je rezultat inšpekcij Bance d'I-talia še v obdobju 1983/86; ministrstvo je kazenske odloke izdalo v letih 1987/88, vendar se je to zvedelo šele včeraj. Globe šo naprtili predsednikom, članom upravnih svetov, nadzornikom in drugemu vodilnemu osebju. Med prekrške sodijo: izdajanje posojil prek zakonsko previdene mere oz. subjektom zunaj ozemeljskih pristojnosti, dostava denarja na dom klientov, napake pri registriranju rizičnih poslov, dodeljevanje kreditov nesolventnim strankam, zamolčanje raznih stroškov itd. Med kaznovanimi sta tudi kmeč-ko-obrtni posojilnici v Orsagu (Treviso) in Brunecku' (Bočen). RIM — Parlamentarnemu postopku za sprejetje finančno-proračunskih listin, ki jih je pripravila vlada v okviru gospodarskega zakona 1990, bo pozorno sledila tako imenovana "spremna komisija"; gre za ožjo delegacijo predsednikov dežel z navadnim in posebnim statutom, v kateri bo tudi predsednik deželne vlade v Furlaniji-Julijski krajini Adriano Biasutti in ki bo morala preveriti, koliko je v državnih zakonskih osnutkih manevrskega prostora za uveljavljanje avtonomne politike na nekaterih področjih v posameznih deželah. Kar zadeva dežele s posebnim statutom, kakršna je FJK, se je na včerajšnji konferenci Država-dežele, ki jo je sklical v Palači Chigi minister za deželne zadeve in ustavna vprašanja Maccanico, zvedelo, da bo ostal finančni priliv iz davčnih terjatev neokrnjen in da bodo dotacijske sklade, razdeljene po sektorjih, oklestili le ob strogem upoštevanju značilnosti posamičnih dežel. Biasutti je konferenco označil kot sistemsko neobredno srečanje, ki je prvič omogočilo primerjalen dialog med osrednjo vlado in periferičnimi stvarnostmi. Ministra za proračun (Cirino Pomicino) in zdravstvo (Di Lorenze) sta nadrobno orisala ukrepe za omejitev javnih izdatkov s 176.000 na manj kot 133.000 milijard lir. Jutri se bodo predsedniki deželnih uprav še enkrat sešli z ministroma, da razčistijo morebitne nejasnosti, saj bo pojutrišnjem seja ministrskega sveta. Predsednik Dežele FJK se je včeraj sešel tudi z ministrom za prevoze Berninijem in mu predočil nujo o financiranju del za ureditev ranžirne železniške postaje v Cervignanu; to naj bo ena od prednostnih obvez rimske vlade, je dodal Biasutti. Alan Greenspan bo šel v Moskvo VVASHINGTON — Predsednik ameriške zvezne banke (FED) Alan Greenspan se bo prihodnji mesec mudil kar pet dni v Sovjetski zvezi, kamor je bil povabljen, kot se je zvedelo šele sedaj, že februarja letos. Šlo bo za izjemen dogodek, saj doslej še noben predsednik centralne banke ZDA ni uradno obiskal Sovjetske zveze. Od 7. do 11. oktobra se bo s številnimi predstavniki v Kremlju - zlasti pa seveda z gospodarskimi funkcionarji - razgovarjal o trenutnem položaju sovjetskega gospodarstva v vidiku sprememb, ki jih je začel uvajati Mihail Gorbačov s svojo perestrojko oziroma glasnostjo. Green-spana bo spremljal direktor zavoda FED Edwin Truman. Avstrija navila bencinske cene DUNAJ Opolnoči se je v Avstriji podražil bencin, in sicer za 20 grošev oziroma približno 20 lir pri litru. S tem se je cena bencina super povzpela na 9,30 šilinga (930 lir) za liter, cena navadnega bencina na 8,90 šilinga in cena neosvinčenega bencina super na 9,70 šilinga za liter. Pristojne oblasti so na vitje cen utemeljile z dejstvom, da so se zadnje čase precej podražili vsi petrolejski izdelki, kar je enak ukrep narekovalo tudi Švici in Zvezni republiki Nemčiji. Zadnjič je cena bencina v Avstriji poskočila prve dni septembra, in to ravno tako za 20 grošev pri litru. Tržaški Lloyd Adriatico dobro zaokrožil polletje TRST — Prvo polletje 1989 se je za tržaško zavarovalnico Lloyd Adriatico di Assicurazioni zaključilo prav uspešno. Družba, ki jo nadzoruje Swiss Re, je celokupno zabeležila 13-odstoten poslovni porast nasproti lanskemu letu. Premije na področju neposrednega dela sp prekosile 459 milijard lir, kar pomeni 13,2% več kot je znašal njihov obseg v ustreznem obdobju 1988. Na splošno se je premijski trend izboljšal za 26%, čemur gre prišteti, kakor so včeraj izrecno poudarili člani upravnega sveta, še porast v razmerju 25,2% na življenjsko-zavarovalnem področju, katerega poslovni promet zajema že 8,7% celovitih letnih poslov. Podčrtali pa so tudi dejstvo, da se je odstotni delež premij na področju avtomobilskih zavarovanj nasproti tretjim znižal s 63,2% iz leta 1988 na sedanjih 59,1%. Zadovoljstvo so izrazili tudi še spričo povečanega obsega poslov na področju bolezenskega zavarovanja, saj se lahko ponašajo kar s porastom za več kot 88%. Kako pa je z negativno platjo obračuna? Prijave o škodi zaradi nezgod oziroma nesreč so se pomnožile za dobrih 8%. Cisti dobiček, čeravno začasen, naj bi po besedah članov upravnega sveta omogočil zavarovalnici, da bo ob koncu leta ta postavka povsem v skladu s povečanjem letnega prometa. Upravni svet je med drugim sprejel na znanje obvezo večinskega delničarja, da bo prispeval k nadaljnjemu razvijanju družbe; to pa pomeni seveda, da namerava Swiss Re podpisati občutno zvišanje njene glavnice. Nesoglasje v Arge Alp GARMISCH Po dvodnevni razpravi o dunajskem sklepu, da tovornjaki od 1. decembra dalje ne bodo smeli voziti po avstrijskem ozemlju ponoči, sta se avstrijska in bavarska delegacija DS Arge Alp razšli brez soglasja glede izdelave skupne listine. Avstrijci (Tirolska, Salzburg, Vorarlberg) so pač branili ta sklep, Bavarci pa so bili vztrajno proti, tudi zato, ker da na tržišču še ni dovolj tihih avtovlačilcev, ki bi ustrezali avstrijskim predpisom o nočnji vožnji. »Če bo Dunaj vztrajal pri svoji odločitvi,« so rekli Bavarci, »bo zahodnonemško ministrstvo za prevoze prisiljeno sprejeti ustrezne protiukrepe.« § J 4 , * )) Banca Agricola > Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE $’ TRŽAŠKA BORZA 22.9. 26.9. URADNE KOTACIJE Generali 45650 45100 Uoyd 19200 19100 Uoyd risp 11010 11050 RAS . 31000 30200 Ras risp 13700 13500 Sai 20450 20100 Sai risp 8750 8570 Montedison 2391 2323 Montedison risp 1301 1264 Pirelli 3730 3690 Pirelli risp 3700 3670 Pirelli risp. nc 2540 2500 Snia 3365 3280 Snia risp 3400 3300 Snia risp. nc 1750 1700 Rinascente 7670 7820 Rinascente priv 3790 3920 Rinascente risp 3570 3600 Premuda 1920 1920 Premuda risp 1250 1250 SIP 3610 3510 SIP risp 2730 2650 Rastogi 419 410 Cornau 4190 4150 22.9. 26.9. Fidis.............. Gerolimich......... Gerolimich risp. . . . SME ............... Štet............... Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Alt. Immobiliari . . . FIAT .............. FIAT priv.......... FIAT risp. .. 1.... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc .. 8360 134 92 4090 4910 3900 9300 3680 4750 11663 7400 7130 5680 3820 360 8300 8360 6650 8230 129,5 91 4130 4820 3800 9300 3690 4690 11550 7335 7158 5590 3830 362 8350 8540 6350 NEURADNO TRŽIŠČE 26.9. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Slivar...................... 11480 —0,17 °uitoni ....................... — — Eridania..................... 7520 —2,59 Perugina........................ — I. C. C. U SO. PRO. ZOO Carnica Ass 810 900 12500 810 900 12500 MILANSKA BORZA 26.9. spr. % Italcementi .... 130900 —1,06 Unicem 26990 — Unicem risp 14585 —0,10 VKa Udlllvd UUIlLa VA&E r//V/t/VUIVC //WCOI/GWC p MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V , 26.9. spr. % 26.9. spr. % __________________26.9. spr. % i^t crkli di in« ikiidSizi t a ni cm nm 1 nnn i m n no nn inkmnr mm imh -mn c e; n nt: 26.9. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 98,60 BTP maj 1990 ........... 98,70 BTP januar 1990 12,5% . . . 100,30 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% CCT ECU 1985/93 9% CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75% CCT april 1992 10%_________ CCT julij 1992 IND......... CCT januar 1991 IND . . . CCT julij 1993 IND......... 100,05 +0,10 101,30 — 101,40 —0,10 102,25 — 97,80 — 99,40 +0,15 96,50 — 99,95 — 95,60 — 97,75 +0,05 99,70 +0,20 98,15 — — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI 43090 38960 15860 2170 15900 ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO Ajfeanza Ass........... Jleanza Ass. risp. por. . ^ssitalia j1 "son.a atina Ass. ord........ Jerali Ass.................. 45160 'alla Ass. 1000 ............ 13800 I be'lle .................. 119900 I a pondiaria spa........... 61550 I f Nevidente .............. 24300 n°yd Adriatico ............. 19050 fraz................... 30205 7'XS risp pori.............. 13500 u°r° ord. .................. 22500 priv................. 18380 R.nca Comm. Italiana .... 5405 0®nc° di Roma ............... 2285 lnr.edito Italiano .......... 2760 blleJbanca Priv............. 60000 edl°banca.................. 28200 ^AP|RNA INDUSTRIJA - CEMENT________ L'prt' Burgo ord............ 17090 MonSreSS0 .................. 25500 ' dndori ................ 34000 p °ndadori priv............. 27650 c 'Orat. Editoriale.......... 5920 Ffontir ................... 3569 —0,71 —0,51 —0,87 —0,91 —1,18 —0,53 + 4,15 —0,83 —1,36 —0,21 —0,26 + 0,02 —1,03 —0,88 —0,65 —0,64 —0,70 —0,43 —1,48 —0,35 + 1,73 —0,43 + 0,89 + 1,13 + 0,34 —0,45 Calp 4490 + 3,24 Fidenza Vetrar 1000 8600 —0,46 Italgas 2729 —0,04 Mira Lanza 57300 —1,21 Montedison 1000 . . 2340 —0,64 Montefibre 1579 —0,57 Pirelli 3690 —0,54 Pirelli risp 3670 — Recordati ord 12940 —0,80 Satfa 11390' + 1,15 Siossigeno 45300 —0,22 Snia BPD 3280 —1,20 Snia Fibre 1962 —0,91 Snia Tecnopolimeri 7720 —0,39 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7800 —0,13 Standa 32850 —1,94 Standa risp. port. . . 13760 + 2,84 Alitalia cat. A 2530 — Alitalia priv 2010 — Italcable 15515 —0,54 SIP 3449 —1,49 SIP risp. port 2698 —0,04 Sirti 11200 — ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5600 —0,88 3500 +0,29 26.9. spr. % Bastogi 410 —1,15 Bonifiche Siele 37310 —1,86 Bonifiche Siele risp 9950 —0,90 CIR - Comp, Ind. Riunite . 5675 —2,47 CIR risp 5695 + 2,15 Cofide 5025 —1,47 Comau Finanziaria 4148 —0,05 Editoriale SpA 3850 — Eurcunobiliare 6675 + 1,91 Ferruzzi Agric 2589 —0,27 Fidis 8180 —0,85 Fimpar y 2745 + 0,33 Finarte 6190 + 0,49 Fiscambi Holding . 6500 —4,40 Fiscambi risp 2251 —0,84 Fornara 3220 —2,39 Gaic 23410 —0,38 Gemina 2414 —1,47 Gemina risp 2440 —2,36 Gerolimich . 129.50 —1,15 Gerolimich risp. port. . . . 91 + 0,55 IFI priv 26190 —1,02 IFIL fraz 7055 —1,47 IFIL risp. port. fraz 3390 —0,12 Italmobiliare . 197800 —1,59 Pirelli & C 9250 —1,39 Riva Finanziaria 9330 —0,32 Sabaudia Finanziaria . . . — — Saubaudia risp. nc — — Saes 3534 —0,43 SME 4100 —1,23 SMI Metalli 1535 —0,32 SMI Metalli risp 1125 —1,14 SOGEFI 5095 —0,10 Štet 4810 —0,62 Štet risp. port 3800 + 0,66 26.9. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,90 — CCT februar 1991 IND 99,40 —0,05 CCT februar 1997 IND 92,80 + 0,11 CCT junij 1993 CV IND . . . . 96,00 —0,05 CCT marec*1991 IND 99,50 + 0,05 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,40 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND ... 95,70 — CCT avgust 1992 IND 98,05 — CCT avgust 1993 IND 98,05 +0,05 CCT avgust 1990 IND 99,60 — CCT avgust 1991 IND 99,90 + 0,15 CCT avgust 1995 IND 93,80 —0,11 CCT avgust 1996 IND 92,75 + 0,11 CCT april 1991 IND 100,40 + 0,05 CCT april 1995 IND 92,45 + 0,05 CCT april 1996 IND 92,80 + 0,05 CCT december 1990 IND . . 101,10 — CCT december 1991 IND . . 99,95 —0,05 CCT december 1995 IND . . 94,15 — CCT december 1996 IND . . 93,85 — >1 1 26.9. spr. % Tripcovich 9310 —0,16 Tripcovich risp. nc 3680 + 0,82 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4690 —1,24 Calcestruzzi 18500 —0,54 Cogefar 6750 —0,45 Del Favero 5980 + 0,84 Grassetto SpA 15000 —0,93 IMM Metanopoli 1490 —0,53 Risanamento Napoli 35750 + 0,99 Vianini 3921 + 0,40 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3700 —0,29 Danieli & C 8820 —0,23 Data Consyst 13240 —0,76 Fiar SpA 24710 —0,36 Fiat 11597 —0,45 Fiat priv 7350 —0,54 Fiat risp 7162 —0,32 Franco Toši 30910 — Gilardini 5585 + 0,45 Magneti Marelli 2179 —0,50 Merloni 3300 + 8,55 Necchi ord . . . . 3675 —2,00 Olivetti ord 8651 —0,22 Olivetti priv '. . . 5601 —1,23 Pininfarina 13730 + 1,10 Rodriguez SpA 10000 + 1,57 Safilo . . . . 10045 + 0,85 Safilo risp 10000 + 6,37 Saipem . . . . 2560 —1,16 Saipem risp 2500 + 2,04 Teknecomp . . . . 1422 —0,97 CCT februar 1991 IND .... 100,65 —0,05 CCT februar 1992 IND 98,00 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 95,20 —0,10 CCT februar 1996 IND 93,65 + 0,05 CCT februar 1997 IND .... 92,85 + 0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% .. 100,15 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,30 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,00 —0,15 CCT januar 1991 IND .... . 101,00 + 0,10 CCT januar 1992 IND 99,10 + 0,05 CCT januar 1992 11% . . . . 98,60 + 0,10 CCT januar 1993 IND 98,35 — CCT januar 1996 CV IND . . 95,00 — CCT januar 1997 IND 93,00 —0,05 CCT januar 1995 IND 93,15 — CCT januar 1996 IND 94,40 —0,05 CCT julij 1990 IND 99,75 — CCT julij 1991 IND 100,05 + 0,05 CCT julij 1995 IND 94,50 — CCT julij 1996 IND 94,00 —0,05 CCT maj 1991 IND 100,35 — CCT maj 1992 IND 97,40 — CCT maj 1995 IND 92,70 + 0,05 CCT maj 1996 IND 93,15 —0,05 CCT maj 1997 IND 93,35 + 0,05 CCT marec 1991 IND 100,05 — CCT marec 1995 IND 92,50 + 0,05 CCT marec 1996 IND 92,80 + 0,05 CCT marec 1997 IND 93,25 + 0,05 CCT nov. 1990 IND 99,75 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,10 — CCT nov. 1991 IND 100,10 — CCT nov. 1992 IND 97,70 + 0,10 CCT nov. 1995 IND 94,20 — CCT nov. 1996 IND 93,60 + 0,05 CCT oktober 1993 IND ... . 97,60 . — CCT oktober 1990 IND 99,70 — CCT oktober 1991 IND 100.05 — CCT oktober 1995 IND 94,35 — CCT oktober 1996 IND 93,45 — CCT sep. 1990 IND 99,60 — CCT sep. 1991 IND 99,90 — CCT sep. 1995 IND 93,80 + 0,05 CCT sep. 1996 IND 93,00 + 0,05 CTS marec 1994 IND 73,90 + 0,20 CTS april 1994 IND 73,70 — ED SCOL 1975/90 9% .... 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% .... 100,10 + 0,10 ED SCOL 1977/92 10% . . . 99,50 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 102,00 —0,83 RENDITA — 35 5% 72,15 — Dve akciji za uveljavljanje slovenščine v javnosti Slovenščino je treba spoštovati tudi na gozdnih tablah in v davčnih prijavah Posvet deželnega sindikata FILT-CGIL Brez reforme prevozov ni niti zaščite okolja Skoraj ne mine teden, ne da bi se kaj zgodilo na področju rabe slovenskega jezika v javnosti. Na žalost smo v zadnjih letih priče v glavnem negativnim premikom na tem področju. Naj omenimo le zavračanje slovenskih dopisov v deželnih in tržaških občinskih uradih ali pa onemogočanje slovenskemu svetovalcu, da bi govoril v svojem materinem jeziku na sejah rajonskega sosveta za Skedenj in Carbo-lo. Kljub težkim razmeram pa se vendarle zmeraj najde tudi kdo, ki se zna temu upreti in se postaviti za pravice, ki naši narodnostni skupnosti pripadajo po naravnem pravu, pa tudi po mednarodnih sporazumih in po temeljih italijanske pravne ureditve. Danes bi zabeležili dva takšna primera, ki sta se oba porodila na področju Vzhodnega Krasa. Prvi primer zadeva table, ki so se v zadnjih tednih pojavile ob gozdnih poteh in ki opozarjajo, da je v gozdnih predelih prepovedano netiti ogenj, voziti se z motornimi vozili in odlagati odpadke. Postavitev tabel s takšno vsebino je vsekakor nesporen in morebiti celo hvalevreden ukrep, saj takšne table na najučinkovitejši način opozarjajo javnost na predpise, ki se jih je treba držati na gozdnih področjih. Žal pa se dogaja, da so napisi na njih samo v italijanščini. Ta pomanjkljivost je posebno zbodla v oči voditelje Koordinacijskega združenja kraških vasi. Brez obotavljanja so vzeli pero v roke in pisali Okrožnemu nad-zorništvu za gozdove v Trstu, ki je table postavilo, naj postavljene table odstrani. Koordinacijsko združenje kraških vasi svojo zahtevo podrobneje utemeljuje. Najprej ugotavlja, da so bile table postavljene, ne da bi bili predhodno obveščeni lastniki zemljišč in pristojni jusarski odbori. Poleg tega opozarja, da so nove table samo v italijanščini kljub temu da je nekoč ob podobnem primeru obveljalo drugačno stališče, To se je zgodilo pred kakimi sedmimi leti, ko je gozdna uprava po protestu vzhodnokraškega prebivalstva pristala na to, da bi postavila dvojezične protipožarne table, in je v ta namen tudi prejela deželni prispevek 3,5 milijona lir. (Mimograde naj pristavimo, da je kljub temu sklep ostal na papirju, kar seveda odpira posebno vprašanje.) Na osnovi povedanega Koordinacijsko združenje kraških vasi zahteva, naj Okrožno nadzorništvo za gozdove v Trstu odstrani table v roku 10 dni po prejemu dopisa, sicer da bo pod vzelo sodno pot. Mimo omenjenega dopisa je bazovski jusarski odbor na lastno pest sklenil, da bo od okrožnega nad-zorništva za gozdove v Trstu formalno zahteval, naj table umakne. Upati je, da vse te zahteve ne bodo naletele na gluha ušesa tudi zato, ker je deželna gozdna uprava že večkrat dokazala določeno odprtost do dvojezičnosti npr. Z izdajanjem raznih lepakov in letakov v obeh jezikih. A preidimo k drugemu primeru prizadevanj za uveljavljanje pravice do rabe slovenščine v javnosti. Prejšnji teden, in sicer 20. t. m., je zapadel rok, v katerem je bilo treba oddati pristojnim uradom tržaške občinske uprave prijave, na osnovi katerih se določi pristojbina za občinsko smetarsko službo. Za prijave je občinska uprava pripravila posebne obrazce, a žal izključno v italijanskem jeziku. Temu se je postavila po robu skupina kakih 30 Bazovcev, Gropajcev in Padričarjev, ki so sestavili slovenske obrazce in jih v slovenskem jeziku tudi izpolnili. Tako sestavljene prijave so potem predstavili pristojnemu občinskemu uradu. Ker pa jih le-ta ni hotel sprejeti, je skupina vzhodnokraških občanov prijave lepo spravila v kuverte in jih po pošti poslala na njihov naslov. Odgovora doslej niso dobili. Na sliki (foto Križmančič) sporna enojezična tabla Včeraj se je v našem mestu zaključil posvet o medmestnih prevozih v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je pripravil deželni sindikat Italijanske federacije delavcev v transportu FILT-CGIL. Uvodno poročilo na srečanju, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik za prevoze Giovanni Di Benedetto, je imel deželni tajnik FILT-CGIL Gian-franco Riccato, medtem ko je sklepna beseda pripadla vsedržavnemu tajniku istega sindikata, Pasgualeju Mazzonu. Riccato je v uvodnem referatu med drugim podčrtal, da je dozorel čas za globalno revizijo javnih prevozov in še posebej za medmestne povezave, in to v luči kritik, ki jih je sindikat naslovil na nov finančni zakon. Na osnovi teh kritik - je dejal Riccato - smo predlagali pomembne spremembe tako glede na splošne vidike finančnega zakona, kot glede na tiste, ki se specifično nanašajo na prevoze. V optiki nove filozofije, ki jo predlaga vlada - je nadaljeval sindikalist -pa transportni načrt tvega, da v Furla-niji-Julijski krajini postane zgolj sredstvo za krčenje prevoznega sektorja, namesto da bi ga okrepili in razvili tako, kot to predvideva sam načrt in tudi posegi za njegovo izvajanje. Na koncu svojega poročila je deželni tajnik FILT-CGIL v imenu sindikata zahteval od Dežele Furlanije-Julij-ske krajine, naj vnese v svoje programe tudi posebno konferenco o tako imenovanih servisnih območjih (aree di servizio). Konferenco naj bi prirejali vsaka tri leta, njen bistveni namen pa bi bil preverjanje razmer in položaja ter ugotavljanje potreb, ki jih imajo v zvezi S prevozi javne in zasebne ustanove ter porabniki. Na tej osnovi bi namreč lahko zbrali koristne indikacije, s pomočjo katerih bi od zagotovil in namenov lahko končno prišli do konstruktivne politične usmeritve. Vsedržavni sekretar FILT-CGIL Mazzone pa je v zaključnem poročilu podčrtal nujnost takih iniciativ, ki bodo sposobne presmeriti vsedržavno in deželno transportno politiko. V tem smislu se morajo vlada in dežele odločiti za izbiro, ki ne bo prisilna, pač pa obvezna. Za politiko, ki bo spodbujala javni prevoz in ki bo omogočala na eni strani teritorialno mobilnost, na drugi pa posege proti onesnaževanju. Danes se vlada na tem področju obnaša dokaj šizofrenično - je dejal Mazzone - saj se ji po eni strani energično zastavljajo problemi, ki zadevajo ekologijo, onesnaževanje in prometni kaos na velikih metropolitanskih območjih, po drugi strani pa sprejema ukrepe o izdatkih, ki so v popolnem nasprotju z navedenimi problemi. Rešitev vidi sindikat taki uporabi prevoznih sredstev, ki bodo zagotavljala splošno mobilnost. To pa bo potrebno uresničiti čimprej, sicer se bo Italija leta 1992 znašla v položaju rezervnega kolesa Evrope, je zaključil Mazzone. Prevozi so bili včeraj tudi predmet zasedanja vodstva tržaškega sindikata FILT-CGIL, ki je med drugim opozoril, da v naši pokrajini kar 50% transportnih delavcev nima primerne zaščite, poleg tega pa je ponovil tudi kritike zaradi zavlačevanja pri obnovi vodilnih organov podjetja ACT. Miljski občinski upravitelji že računajo, da bi v Dolini pri Orehu ustanovili park Odločitev deželne komisije za zaščito krajinskih in spomeniških znamenitosti, da sprejme zahteve Svetovnega sklada za naravo WWF in da krajinsko zaščiti jezerca pri Orehu, je izzvala zelo različne reakcije. Naravovarstveniki, pobudniki liste "Zeleni v Miljah" in sedanji ter bivši miljski upravitelji, ki so se že vrsto let borili proti urbanizaciji in industrializaciji tega predela, so seveda izrazili največje zadovoljstvo, saj je sklep komisije dokončen in bo stopil v veljavo z odlokom predsednika deželnega odbora. Prav tako malo umirjene - celo žolčne - pa so bile reakcije predsednika Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT Franca Tabacca, saj je ta ustanova v Dolini pri Orehu načrtovala nove industrijske objekte (v prvi vrsti nov tekstilni obrat Pezzoli), za katere so investirali - kot kaže - že pol milijarde lir. Poglejmo najprej, kako je deželna komisija sklenila zaščititi to zanimivo močvirnato območje. Dolina pri Orehu je po zakonu 429 iz leta 1968 last ustanove EZIT, ki ima tudi pravico, da sama načrtuje urbanistične posege. Zaradi tega so variante k regulacijskemu načrtu, ki jih je sprejela miljska občinska uprava, ostale doslej le mrtva črka. Deželna komisija pa je pri svojem sklepu upoštevala vsedržavna zakona, in sicer zakon 1497 iz leta 1939 za zaščito naravnih lepot in tako imenovani zakon Galasso. V zadnjih desetletjih je Dolina pri Orehu prav na račun industrijskih posegov doživela namreč zelo globoke geološke in naravne spremembe, tako da v njej trenutno živijo za Kras zelo neobičajne živalske vrste (dvoživke, plazilci in ptice) in uspeva flora, ki je značilna za močvirnata območja. Glede na to je deželna komisija sklenila zaščititi jezerca (skupno jih je enajst), tako da je krajinsko zaščitila deset hektarjev veliko območje, na katerem so jezerca, okrog njih pa je sklenila ustanoviti 13 hektarjev velik "varnostni pas". V prvem ne bo mogoče graditi ničesar, v drugem pa samo objekte, ki ne bodo kvarili pokrajine. Načrte le-teh bo morala odobriti Dežela. Predsednik EZIT Tabacco torej ni razburjen samo zato, ker mu praktično odvzemajo 23 hektarjev zemlje, ki jo je mislil skoraj v celoti izkoristiti za nove industrijske objekte (čeprav EZIT razpolaga -vštevši tudi zemljišča v dolinski in tržaški občini - s 1147 hektarji zemlje), pač pa predvsem zato, ker so v "varnostnem pasu" načrtovali nov tekstilni obrat Pezzoli, za katerega so potrošili že lepo vsoto denarja in s katerim bi ustvarili 150 novih delovnih mest. Na njegove ugovore naravovarstveniki odgovarjajo, da ima EZIT na razpolago več kot tisoč hektarjev zemlje, kjer ima številna prazna poslopja, ki so trenutno neizkoriščena. Zahtevajo torej, naj EZIT preuredi in izkoristi ta poslopja tudi glede na to, da so bili nekateri načrti za izkoriščanje Doline pri Orehu zelo megleni. Podobno stališče ima tudi miljska občinska uprava, ki je že z varianto k regulacijskemu načrtu skušala vsaj delno zaščititi dolino. Bivši miljski župan VViller Bordon je med drugim vložil v parlament zakonski predlog, da bi EZITu odvzeli to območje. Prav tako pa je Občina Milje svoj čas izdelala načrt za ustanovitev "naturalistične oaze", v kateri bi uredili primerne strukture za opazovanje in spoznavanje živali in zelišč in ki bi lahko postala pomembna turistična točka. »Sedaj je treba, da ustanovimo park,« nam je včeraj dejal Bordon, »okolje je namreč mogoče uničevati tudi z nezakonitimi odlagališči. Park bi med drugim nudil nova delovna mesta, maloštevilna, a "čista". Za njegovo ureditev nam je Sklad za Trst nakazal že 200 milijonov lir. Po drugi strani razumem Tabaccovo jezo, saj je le komaj dva meseca predsednik te ustanove in so se mu že razblinili načrti, za katere so potrošili veliko energij in denarja. Svojo ihto pa bi moral preusmeriti na svoje predhodnike, saj so prav oni - in kljub temu da so vedeli, da si že desetletja prizadevamo za zaščito Doline pri Orehu -začeli načrtovati nove industrije. Naših zahtev in zahtev naravovarstvenikov niso nikoli jemali v poštev.« Na koncu naj omenimo še previdno oceno deželnega odbornika Tersarja, ki je na deželni odbor naslovil interpelacijo, s katero izraža dvome nad odločitvijo komisije in sprašuje, ali nima deželni odbor namena prirediti simpozij, na katerem naj bi skupno z vsemimi družbenimi komponentami - od industrij-cev do naravovarstvenikov - 'ugotavljali, kako izkoriščati in obenem zaščititi okolje. Nazadnje pa zahteva, naj Dežela omogoči gospodarstvenikom, naj delajo brez negotovosti, (bg) Iz Avstralije po sledovih slovenske zgodovine Z Glendo Slugo - naše gore list -sicer rojeno v Melbournu v Avstraliji -sva se spoznali v uradih Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4. Da imajo študentko iz Avstralije, ki v našem mestu išče podatke za svojo diplomsko nalogo iz zgodovine, so mi na Odseku povedali, da je zbrala že veliko gradiva in da skozi to gradivo odkriva marsikaj, kar morda niti nam še ni jasno, ali pa smo že vajeni gledati na primer na dogodke iz povojne zgodovine, s svojega zornega kota. Tako sva začeli govoriti, razpravljati v slovenščini seveda. Marsikaj, kar mi je povedala, je bilo zelo zanimivega, predvsem pa mi je bila všeč njena odprtost do proučevanja gradiva, ki ga je tu v Trstu dobila, njeno gledanje na to, kako so se v našem mestu odvijali dogodki od konca vojne pa vse do leta 1954, ko je Trst ponovno prišel pod Italijo. »Sama se počutim "mednarodna". Vse kulture, vse etnične skupnosti me zanimajo, seveda predvsem slovenska, saj sta moj oče in mati Slovenca, ki sta se leta 1954 odselila v Avstralijo. Tu sem se rodila in se šolala, kot se je tu rodil tudi moj brat Robert.« Sedaj nadaljuje Glenda svoj študij v Londonu, kjer bo ostala še približno dve leti. Naslov diplomske naloge, za katero je iskala gradivo na našem Odseku za zgodovino pa pri Narodni in študijski knjižnici, v mestni knjižnici, na Deželnem inštitutu za zgodovino odporništva in še marsikje, se glasi nekako tako: »Trst 1945-54 - politični in narodnostni problemi ter pojavi nacionalizma«. »Še enkrat se bom vrnila v Trst zaradi študija, saj mi to omogoča štipendija, ki jo prejemam. Že sedaj pa sem prišla do nekaterih spoznanj, ki mi bodo omogočila, da bom svojo nalogo opravila čim bolj pošteno, na osnovi podatkov in gradiva, ki sem ga preučila, na osnovi tega, kar sem tudi sama spoznala, sama preverila.« Glenda se čuti Avstralka, vendar ji to ni dovolj. Hoče in želi spoznati domovino svojih staršev, hoče spoznati Slovence, njihovo zgodovino in kulturo, želi spoznati jugoslovanske narode, kot želi spoznati tudi italijanski narod in njegovo kulturo. »Vsega tega se v šoli nismo učili in tako moram povedati, da zgodovine Trsta nisem poznala, niti nisem vedela, kako težek je bil boj za pripadnost Trsta, kaj so Slovenci žrtvovali v boju za svoje pravice, zakaj jim večinski narod te odklanja, zakaj je tukaj tako močno razširjen nacionalizem in šovinizem.« »Sama stanujem v Trstu s študentkami, ki niso iz tega mesta; živijo pa vendarle že toliko časa v njem, da bi lahko vedele, da je tu tudi slovenska manjšina. Pa ne vedo in so se čudile, ko sem jim povedala, da izhaja tudi moja družina iz teh krajev in da tu žive Slovenci s svojo kulturo, navadami, s svojimi ustanovami, organizacijami pa tudi s svojo pravico, da se tu razvijajo in delujejo svobodno, ob spoštovanju pravic, ki jim pripadajo.« Kot deklica si Glenda ni delala vprašanj o svojem poreklu. Razmere so bile takrat takšne, da je bilo najboljše, če si se imel za Avstralca, vse ostalo ni bilo tako važno. »Danes so se časi spremenili. Kar nekakšna moda nas je v Avstraliji obsedla, da hočemo vedeti, odkod prihajamo, kakšne so naše korenine in postajamo na to našo drugačnost celo ponosni. Tako sem se odločila za študij zgodovine in sedaj še za študij tistega obdobja Trsta, o katerem je bilo napisano že toliko knjig, ki se pa skozi arhive in dokumente kaže v drugačni luči. Če se je lahko tako močno razbohotil prav italijanski nacionalizem, potem je' tega, po mojem, kriva takratna politika zavezniških sil, predvsem ameriških, ki so videle v slovenstvu, v zahtevah slovenskega pa tudi naprednega italijanskega dela prebivalstva za mirno rešitev tržaškega problema, za to, da bi bil Trst mesto sožitja ne pa sovraštva, veliko nevarnost za prodiranje komunizma.« Veliko ljudi je bilo v tistem času za mirno rešitev Trsta, je Glenda še poudarila. »Presenetilo me je to, da so bile prav ženske v boju za mir in demokracijo, za medsebojno sožitje, zelo številne in tudi močno aktivne. Ta podatek me je začudil, istočasno pa tudi razveselil. Navadni ljudje sploh ne razmišljajo o sovraštvu in nacionalizmu. Ti želijo živeti v miru s svojim sosedom, ti hočejo, da bi bil tu mir. Prav gotovo poznajo Slovenci bolje italijansko kulturo kot Italijani slovensko. In_ v tem je verjetno največja napaka. Če človek spozna druge kulture, druge narode, dobi drugačen pogled na svet in ne more biti prežet s sovraštvom do nikogar.« Glenda se bo čez nekaj dni vrnila v London, potem seveda v Melbourne. »Pa bi bila vesela, če bi me življenje zaneslo sem, da bi lahko tu delala. Sedaj grem na obisk še k sorodnikom v Brkine. Rada bi se tudi zahvalila vsem, ki so mi pri zbiranju podatkov in drugega gradiva pomagali, predvsem uslužbencem Odseka za zgodovino pri NŠK in vsem posameznikom, ki so mi marsikaj zanimivega povedali. Če bodo pripravljeni še na kak razgovor, jih bom rada ponovno srečala, ko se bom konec leta zopet vrnila v Trst.« N. L. Jugoslovanski gostje pri SKGZ Včeraj so obiskali Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo člani jugoslovanskega medrepubliškega koordinacijskega odbora za prosvetno in kulturno sodelovanje s tujino. Predstavnike vseh republik in pokrajin Jugoslavije je predsednik SKGZ Klavdij Palčič izčrpno informiral o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in o njenih prizadevanjih za uveljavitev pravic in globalne zakonske zaščite. ------tržno obvestilo--- KAEM01/6 Iz Švice dobre novice za plešce Raziskave V 1 v* čudeži in varnost MILAN — Naravnost iz Združenih držav Amerike je prišla (in od takrat sta minili že dve leti) znanstvena novost, ki je poživila dneve plešcev in tistih, ki so samo obsojeni na plešo (v Italiji množico, ki šteje več kot sedem milijonov). Šlo je za zdravilo, ki je po dolgi uporabi povzročilo rast dlačic, le-te pa so se počasi krepile. Uspeh je bil velik, toda navdušenje se je kaj kmalu poleglo in pustilo prostor nekaterim bojaznim, ki so jih sprožili sami proizvajalci z informacijo o možnostih nekaterih ugotovljenih kontraindikacij. Ali je navdušenje nad lepimi in močnimi lasmi moglo opravičiti tveganje za zdravje? Iz Basla, prestolnice za kemijo, pa prihaja danes novica, ki bo plešcem utegnila zagotoviti varnost, namesto da bi jim zadušila tako dolgo gojeno upanje. Laboratoriji družbe Labo, ki sodi v okvir neke znane multinacionalke, so izdelali preparat kozmetičnega tipa z 0,11-odstotno razstopino benzil nikotinata za zunanjo rabo. Gre za nov proizvod, katerega lokalna uporaba proti izpadanju las ima to prednost, da ne povzroča škodljivih stranskih učinkov. Edina ugotovljena nevšečnost: enourna pordelost lasišča tam, kjer je bilo sredstvo aplicirano. Ta nov čudežni sad raziskovanja je že najti tudi v nekaterih italijanskih lekarnah, medtem ko se - spodbujen od novic - iz Švice nezadržno širi v mnoge druge evropske države. Danes zapade rok za predstavitev list KD bo verjetno zadnja na glasovnici za Milje Priprave na predčasne volitve za obnovitev miljskega občinskega sveta, ki bodo 22. in 23. oktobra, se redno nadaljujejo. Danes bo zapadel rok za vložitev kandidatnih list. Med zadnjimi bo svojo listo predstavila Krščanska demokracija. Njen pokrajinski odbor jo je soglasno odobril predsinoč-njim skupno z volilnim programom. Kot smo že zabeležili, pa bo tokrat prvič nastopila s svojo listo tudi SSk, ki bo svoje kandidate in program predstavila javnosti jutri na tiskovni konferenci. Nosilec kandidatne liste KD je strankin sekcijski tajnik za Milje Pino Rizzi. Pokrajinski tajnik KD Tripani je ob odobritvi liste in programa izjavil, da se bo njegova stranka zavzela za to, da bi v Miljah osnovali takšno večino, kakršna je na vladi na vsedržavni, deželni in pokrajinski ravni. »Toda to ne pomeni,« je nadaljeval Tripani, »da se nameravamo aprioristično odpovedati drugačnim rešitvam in da nameravamo vnaprej izključiti morebitne drugačne konvergence, ki bi se po možnosti porodile na pogajanjih za izoblikovanje programa in večine, ki bi predstavljala resnično politično in idejno alternativo v primerjavi s preteklostjo.« Pokrajinski tajnik KD pa je v svojem sporočilu za tisk odgovoril tudi na razne spodbude PSI, da bi pretresli politično stanje v tržaški občini in pokrajini, še zlasti po vstopu Liste za Trst v tako imenovano programsko deželno večino. Tripani najprej poudarja, da se bo proces sestavljanja deželne večine pravzaprav resnično zaključil šele z ocenami programskih izjav, ki jih bo predsednik deželnega odbora Biasutti dal danes v deželnem svetu. Tripani se vsekakor kritično obregne ob dejstvo, da je LpT kljub svojemu vstopu v programsko večino glasovala smo za izvolitev predsednika deželnega odbora, in ne za izvolitev ostalih deželnih odbornikov. Kar zadeva imenovanja predstavnikov v tako imenovane drugostopenjske uprave in ustanove, pa je Tripani pripomnil, da ga bodo brez nadaljnjega opravili, kakor hitro se bo zjasnila politična slika na Tržaškem. Medtem marsikdo začenja misliti tudi na upravne volitve, ki bodo prihodnje leto. Na Tržaškem bodo šli na volišča za obnovitev svojih občinskih svetov v devinsko-nabrežinski, zgoniš-ki, repentabrski in dolinski občini. Že dalj časa se postavlja vprašanje, v katerih dneh bodo te volitve potekale. Upoštevati je namreč treba, da se bo junija in na začetku julija prihodnjega leta v Italiji odvijalo svetovno nogometno prvenstvo in da ta čas torej ne bo primeren za volilno preizkušnjo. V dobro obveščenih krogih, npr. na tržaški prefekturi, se že govori, da bodo volitve razpisane v najzgodnejšem možnem času, in sicer v nedeljo, 22., in v ponedeljek, 23. aprila 1990. Na tridnevni glasbeni manifestaciji Musicanta Mladi tržaški glasbeniki v iskanju poti do občinstva Suzana Žerjal med nastopom na Musicanta V soboto zvečer se je v prisotnosti kakih 6.000 ljudi zaključila tridnevna glasbena manifestacija Musicanta 89. Ze samo dejstvo, da se je na Trgu Unita zbrala takšna množica, priča o nenavadnem uspehu prireditve. Zamisel je prišla od Arielle Pittoni, ki je kot odbornica na Občini Trst poverjena za vprašanja mladih in je skupaj s člani tehničnega servisa R.R. Stage Studies poskrbela, da se je na tridnevnem glasbenem maratonu na Trgu Unita srečalo in odigralo svoje naj- bolj priljubljene pesmi odkrog 90 znanih, manj znanih in tudi nepoznanih posameznikov in skupin. Ariella Pittoni in Uario Bontempo, duhovni vodja servisa R.R. Stage studies, sta izrazila svoje zadovoljstvo in tudi presenečenje nad tako prodornim uspehom, ki ga niti zdaleč nista pričakovala. Kot sta nam nato povedala, je pobuda stekla v glavnem zato, da bi v Trstu revalorizirali glasbeno in kulturno življenje, saj se v poletnih mesecih ne dogaja skoraj nič, obenem Sindikati oklicali 4-urno stavko Položaj v podjetju ACT se vse bolj zaostruje Položaj v medobčinskem prevoznem podjetju ACT se iz dneva v dan bolj zaostruje, kar dokazujejo tudi sindikalni protesti zadnjih dni. Zaradi zadnje nesprejemljive odložitve sestanka glavne skupščine ACT in s tem povezane ogroženosti prihodnosti podjetja, pa so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL včeraj oklicale štiri od že načrtovanih osmih ur stavke, in sicer za petek, 6. oktobra. Omenjene organizacije namreč ugotavljajo, da ni več mogoče nadaljevati z dosedanjimi povsem brezplodnimi prizadevanji za rešitev različnih problemov podjetja in zaposlenih, ki imajo lahko tudi resne posledice za prevozno službo in torej za porabnike. Medtem pa se nadaljuje popolna zmeda v upravi podjetja, ki povzroča negotovost, neusklajenost in pomanjkanje odgovornosti tam, kjer bi bila nujno potrebna. Seveda občuti posledice te upravne praznine tudi direkcija, ki se že dolgo ne more več pogajati o odprtih vprašanjih in jih zasilno rešuje z enosmernimi odločitvami, ki so po mnenju sindikatov naravnost katastrofalne. Kot primer navajajo izvajanje zakona o odhodu neprimernega osebja iz podjetja, ki je povzročilo po eni strani številne sodne prijave, po drugi pa nevarne luknje v uradih in v vitalnih strukturah podjetja, ki močno krnijo učinkovitost prevozne službe. Vse to — beremo v komunikeju CGIL, CISL, UIL — pa samo zato, ker politične sile zavlačujejo z obnovo upravnih organov ACT, medtem ko delavce ta vojna za oblast prav nič ne zanima. Brata Cok sta padla v boju za svobodo svojega naroda Pred 45 leti sta v boju proti nacifašističnim vojaškim silam padla Ferdinand in Leander Čok, dva mlada slovenska fanta, sinova zavedne Čokove družine iz Lonjerja, hrabra borca za mir in svobodo v svetu, pa tudi borca za obstoj in preživetje lastnega naroda. Usoda je hotela, da sta omahnila pod sovražnikovimi svinčenkami na isti dan - Ferdinand kot borec Bazoviške brigade v bojih, ki so tedaj potekali med Podrago in Štjakom na Vipavskem, star 24 let, Leander kot borec Belokranjskega odreda, v Kočevskem rogu, star niti 18 let. Družina je za njuno smrt izvedela po končani vojni, ko so ju, kot mnogi, čakali, da se bosta vrnila na svoj dom. Soborci so povedali, kdaj in kje sta padla. Tako so njune posmrtne ostanke leta 1946 prenesli v domači kraj, kjer so ju pokopali na pokopališču na Katinari, kjer sta njuni imeni zapisani tudi na spomeniku padlim. Težka je bila usoda Čokove družine. Vsi člani so sodelovali v osvobodilnem boju; v hiši je bil bunker, kjer so imeli partizanski borci zavetišče, mati Marija in oče Nando sta bila aktivista, Milka je bila obveščevalka, brata Milana so poslali nacisti v Istro na prisilno delo. Hišo so nacifašisti porušili in uničili, mati in oče sta bila zaprta, eden pri Jezuitih, drugi v koronejskih zaporih, Milka je bila v skupini domačinov in domačink, ki so jih nacifašisti strašno Leander Čok Ferdinand Čok mučili, ker so mislili, da bo kdo klonil, da bo kdo povedal kakšno ime, izdal borca, tovariša. Prav gotovo pomeni 45 let dolgo dobo; tudi spomini morda že bledijo. Vendar pa ostajata Ferdinand in Leander v srcih nas vseh, kot bi bila še živa. Ne spominjajo se tako obletnice smrti samo njuni dragi, spominja se ju Lonjer, spominja se ju vsa slovenska javnost. Večna jim slava. pa bi na ta način ponudili mladim perspektivnim glasbenikom možnost, da stopijo v magični svet glasbe. Tako so se na odru zvrstili jazzarji, metalci, »vulgaristi«, rockerji, blues-mani, inše kabaretniki, plesalci in mladi gledališki igralci, čeprav so bili zastopani v znatno manjšem številu. Nekateri od teh so bili prvič na odru in je občasno padel v uho tudi kakšen nezaželjen akord. Ob vsem tem navdušenju, pa je direktor nekega znanega hotela, ki se nahaja v neposredni bližini Trga Unita, ostro kritiziral manifestacijo, češ, da je trg tak, kakršen pač je in da ga je takega treba tudi pustiti. Vendar pa je bil to izoliran primer človeka, ki baje nima posluha ne za glasbo, ne za kulturo, ne za kakršnokoli tovrstno prireditev. Pittonijeva nam je nadalje pojasnila, da so tehnični, organizacijski in politični problemi, ki so se pojavili na začetku, splahneli takoj po zaključku prireditve, ko so bile na vrsti čestitke in laskava priznanja. Ne smemo pozabiti, da je bil tonski mojster vseh treh večerov Livio Curti, ki je že ozvočeval mnoge znane italijanske pevce, pri katerih je za tehnične storitve skrbela družba R.R. Stage Studies. Celotni večer pa je na trak posnel znani tržaški glasbenik Edi Meola, ki se v zadnjih časih ukvarja s snemanjem in vodi med drugimtudi studio E.D. Recording Studio. In že se na tihem šušlja o plošči Musicanta 89, ki naj bi obsegala pesmi glasbenikov, ki so se v okviru te manifestacije najbolj izkazali. Bontempo in Pittonijeva pa sta med drugim tudi omenila, da bo naslednje leto celotna stvar potekala v nekoliko drugačni obliki, in sicer tako, da bodo ločili gledališke predstave od glasbenih, svoj prostor pa bodo dobile tudi plesne skupine in seveda posamezni plesalci. Omeniti je treba, da je ob tej priliki izšel katalog, za realizacijo pa je poskrbela skupina Multimedia, izdajo tega »Musicanfaloga« pa je omogočila tržaška družba Finsepol. Zadnji večer je bilo na sporedu tudi nagrajevanje, ki sta ga vodila napovedovalca Paolo Zippo in Maddalena Lubini. Nagrade pa so prejeli: Fulvio Rupena (najmlajši umetnik), Mauro Berardi in Andrea Guzzardi (najboljša avtorska-pesem), Francesca in Maurizio (gledališče), dr. Jekill (najboljši moški glas), Alba Maria (najboljši ženski glas), Garden Of Sensation (najbolj originalna skupina), Charlie metro (posebni look), Wind (najbolj hard skupina), trio Allione (najboljša izvedba). Za najbolj perspektivne pevce in ansamble (breznagrad) pa so bili izbrani: Daniela Santoro, Micaela Scossa, Maurizio Lo Pinto, Trabokets, Upside, Annie Oakley, Mister Pampada, Xdr, Designers in Cloud One. Žirija, ki so jo sestavljali razni tržaški umetniki, nam je na tiho prišepnila, da je imela polne roke dela. Naslednje leto pa upajmo, da bomo med nastopajočimi zasledili tudi kakšno izmed naših skupin. Torej, pevci in ansambli, kar takoj na delo, pričakuje vas Musicanta 90. (lev). Pariški gledališki izrazi navdušili slovenske tečajnike ^ ^ javnim prikazom enotedenskega nf ,,(na posnetku M. Magajne vidi-."hojo čez zid") se je v soboto za-lučil v Kulturnem domu gledališki 9a )e vodila Sandra Mla-n°vič, gledališki pedagog na zna-jj^Hifi mednarodni šoli za gledališče, .JI1 in gib Jacgues Lecog v Parizu. ZyNa seminarju, ki sta ga priredila SlrfZa s*°venskih kulturnih društev in Sl Venska prosveta v sodelovanju s g„,Venskim stalnim gledališčem, je šolalo 15 mladih udeležencev iz Trni Gorice. Lip eminar je bil osredotočen na temo tralna maska in je bil v celoti praktičnega značaja. S takim seminarjem je predavateljica želela nuditi udeležencem predvsem neko iniciaci-jo, neko orientacijo okrog temeljnih osnov gledališkega podajanja in komunikacije. Seminar je bil razdeljen na dva dela in sicer delo na telesu (nevtralna maska namreč igra brez izraza obraza) ter improvizacija. Tečajniki so bili z izkušnjo in načinom dela vodje tečaja nadvse zadovoljni, saj so odkrili povsem nove psihične in telesne potencialnosti. Poudarili so tudi željo, da bi slovenske organizacije bolj pogosto poskrbele za podobne vrhunske pobude. V okviru salona znanosti Spazio 6 Predstavitev projekta Elettra za dijake višjih srednjih šol Ob priložnosti salona znanosti in tehnologije Spazio 6, ki se bo odvijal na tržaškem velesejmu od 6. do 10. oktobra, bo družba Sincrotrone Trieste predstavila projekt Elettra dijakom zadnjih dveh razredov tržaških višjih srednjih šol. Načrt bo pojasnilo v obliki pravih predavanj in s pomočjo avdiovizuelnih sredstev znanstveno osebje družbe Sincrotrone Trieste.^ Predavanja bodo vsako jutro (razen ob praznikih) in za ves čas trajanje salona. Šole, ki so zainteresirane za lekcije, morajo to sporočiti tiskovnemu uradu družbe Sincrotrone ali velese-jemske ustanove. V ponedeljek, 9. oktobra, bo nadalje ob 17. uri v kongresnem centru velese-jemske ustanove konferenca, med katero bosta strokovnjaka družbe Sincrotrone Puglisi in Fonda predstavila projekt Elettra profesorjem tržaških šol. Tudi zmagovalci iz Zagreba na gledališki festival v Miljah Mednarodni miljski mladinski gledališki festival bo prihodnje leto gostoval tudi predstavi, ki sta zmagali na letošnjem mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč PIF v Zagrebu. Ravnatelj miljskega festivala Roberto Piaggio je letos namreč predsedoval žiriji, ki je v Zagrebu ocenjevala predstave - skupno jih je bilo 30 - in si je na ta način lahko zagotovil nastop najboljših. Prihodnje leto bomo v Miljah lahko gledali torej Dorotino legendo, ki jo je v Zagrebu predstavilo gledališče Goyo iz Brna, in Master Bouncingball, ki jo je predstavila nizozemska skupina Otto Van Der Mieden. Obe predstavi bosta prvič prevedeni v italijanščino. PIF, s katerim miljski festival sodeluje že vrsto let, prirejajo v Zagrebu od leta 1968, na njem pa nastopajo skupine iz vsega sveta. Tudi žirijo sestavljajo strokovnjaki iz več različnih dežel, letos pa je bil prvič vključen vanjo tudi italijanski izvedenec. Prireditelji miljskega festivala bodo v bližnji prihodnosti sodelovali tudi na festivalu v Charleville Mezieres v Franciji, ki sodi med najbolj prestižne prireditve lutkovnega gledališča. Cej bo razstavljal v Repnu V galeriji Kraške hiše v Repnu bo v soboto, 30. septembra, ob 20.uri odprtje razstave zadnjih del slikarja Demetrija Ceja. Razstava bo pod okriljem zadruge Naš Kras. Odprta bo ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 14. do 18. ure vse do 6. novembra. V zvezi s fojbami karabinjerji zaslišali včeraj odv. Berdona Na tržaškem sodišču so karabinjerji zaslišali včeraj odvetnika Bogdana Berdona, ki je 29. avgusta vložil na državno tožilstvo in na kazensko preturo v Trstu zahtevo po odprtju fojbe pri Bazovici in Bršljanovci (fojba št. 149). Zaslišanje odvetnika Berdona, ki je trajalo dve uri, sodi v preliminarno preiskavo, med katero se bo državno tožilstvo moralo tudi odločiti, ali naj zasliši še druge priče. Med njimi je odvetnik Berdon predlagal tudi senatorja Stojana Spetiča in vsedržavnega tajnika ZKMI Gianni-ja Cuperla. Aktiv slovenskih komunistov V torek, 10. oktobra, se bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah sestal aktiv slovenskih komunistov. Na dnevnem redu ima razpravo o pobudi z dne 6. avgusta, o političnem položaju in perspektivah in o nalogah ter predlogih KPI. Uvodno poročilo bo podal Miloš Budin. Z Diano in družino sočustvujeta Alenka in Mirko Salvi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90 Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN, Marij Čuk: LEPO JE y NASI DOMOVINI BITI, Tennessee Williams: TETOVIRANA ROZA, Ivan Cankar: JAKOB RUDA, Natalia Ginzburg: INTERVJU, Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana), Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana). Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do sobote, 30. t. m., od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Vpisovanje novih abonentov od 2. oktobra dalje. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ OBVESTILO Jutri, 28. t. m., ob 20.30 bo v prostorih partizanskega zbora v Bazovici vaja. V soboto, 30. t. m., ob 14.30 bomo od obmejnega prehoda na Pesku z avtobusi odpotovali v Kočevje, kjer bomo imeli koncert v počastitev 46. obletnice zbora Poslancev slovenskega naroda. Do Peska se vsak pripelje z lastnimi sredstvi. GLASBENA MATICA obvešča, da bo sestanek glede obnovitve otroškega in mladinskega pevskega zbora, napovedan za jutri, prenesen na ponedeljek, 2. oktobra, ob 17. uri na šoli Glasbena matice, Ul. R. Manna 29. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled antološka razstava arhitekta VIKTORJA SULČIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli MARJANA MIKLAVCA. Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V galeriji Cartesius je do 28. t. m. odprta razstava šestih dunajskih grafikov. V občinski galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja CLAUDIA SIVI-NIJA. V galeriji S. Michele je do 30. t. m. odprta razstava del FRANCA VALUSSI-JA. V galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE. __________gledališča_______________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Danes, 27. t. m., ob 11.30 bo v Ul. Gi- ustiniano 8 tiskovna konferenca, kjer bodo predstavili izredni koncert, ki bo 16. oktobra ob 21. uri v gledališču Verdi. Protagonist bo Simfonični orkester Bamberg s solistom violončelistom M. Ros-tropovičem. Simfonična sezona 1989/90 - Jutri,28. t. m., ob 20.30 (red A) bo zaključni koncert ciklusa posvečenega Čajkovskemu. Dirigent Vassilij Sinaiskij, pianist Fran-cois-Joel Thiollier. Ponovitve v petek, 29., ob 20.30 (red B) in v soboto, 30. t. m., ob 18.00 (red S). Vstopnice za vse tri koncerte so na razpolago od danes dalje pri blagajni gledališča. kino ARISTON - 17.00, 22.15 Palombella ros- sa, r. in i. Nanni Moretti. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Alibi sedu-cente. EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 L'-insolito caso di Mr. Hire. NAZIONALE I - 16.45, 22.15 Indio, i. F. Ouinn, M. Marvin Hagler. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Creatura degli abissi. NAZIONALE III - 16.20, 22.10 II vizio preferito di mia moglie, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Legge cri-minale, krim., □ GRATTACIELO - 17.15, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lovvell. MIGNON - 16.30, 22.15 Poliziotto a qu-attro zampe, kom., i. James Belushi. EDEN - 16.00, 22.00 Teresa, la furia del sesso 4, porn., D D VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil. CAPITOL - 16.30, 22.00 II libro della gi-ungla, ris., prod. Walt Disney. LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 New York stories. ALCIONE - 17.00, 22.15 Black Comedy. RADIO - 15.30, 21.30 I peccati della not- te, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razne prireditve TPK Sirena prireja jutri, 28. t. m., ob 20.30 na sedežu v Miramarskem drevoredu 32, predvajanje diapozitivov z naslovom SPOMNIMO SE NA POLETNE DNI '89. SKD Slavec organizira v soboto, 30. t. m. in v nedeljo, 1. oktobra, praznik ob 95-letnici ustanovitve društva. Program: v soboto ob 15. uri odprtje kioskov in od 19. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo ob 10. uri odprtje kioskov, ob 16. uri nastop MPZ V. Vodnik, MePZ Primorsko, otroške folklorne skupine Trebče, MPZ F. Venturini, MePZ Slavec in pihalnega orkestra Breg, od 19. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni. izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. oktobra, strokovno vodeni izlet po socerbskem Krasu (Socerb z ogledom jame, Beka, Ocizla z ogledom naravnega mostu in povratek na Socerb). Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob 8.30 izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku. Prevoz z lastnimi sredstvi. Taborniki Rodu Modrega Vala iz Trsta in Gorice vabijo člane na jesenski izlet na Vremščico in v Škocjanske jame. Dobimo se v nedeljo, 1. oktobra, ob 8.30 v Senožečah. razna obvestila KD Fran Venturini od Domja sporoča, da je moški pevski zbor že začel z rednimi vajami ob torkih in četrtkih od 20. do 22. ure v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da bo prva vaja otroškega zbora v soboto, 30. t. m., ob 14.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da se bo začel plesni tečaj standardnih in latinsko-ameriških plesov, ki ga vodita Renzo in Patrizia, z organizativ-nim sestankom v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20. uri v prostorih centra Anton Ukmar - Miro pri Domju. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V ponedeljek, 2. oktobra 1989, se začne tečaj rekreativne telovadbe. Vpisovanje jutri, 28. t. m., od 16. do 18. ure. Barkovljanska skupnost vabi vse, posebno pa noše, da se udeležijo procesije rožnovenčne Matere božje v nedeljo, 1. oktobra, po maši od 8. ure. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto, 12, vabi na praznik KARAMALOV v nedeljo, 1. oktobra. Poskrbljeno bo za domačo hrano, rujno kapljico in veselo razpoloženje. Začetek ob 15.30. DSMO in zbor Jadran se pripravljata na dostojno proslavo 15-letnice svojega delovanja, predvideno za prvo polovico prihodnjega leta. V ta namen vabita vsaj po enega zastopnika vsake slovenske družine iz miljske občine na posvetovalni pogovor, ki bo v petek, 29. t. m., ob 20. uri v Slovenskem centru v Miljah, Ul. D Annunzio 62. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, bo imel prvi sestanek v letošnji sezoni v soboto, 30. t. m., ob 18.30. Na sporedu bo družabno srečanje s plesom. Stare in nove člane bo odbor seznanil z letošnjim programom in novimi pobudami. Vabljeni! Slovensko stalno gledališče - Baletna šola Nova sezona baletne šole se prične v ponedeljek, 2. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri. 60-letniki z Opčin, od Banov in Fer-lugov pripravljajo družabni večer. Sestanek bo v soboto, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni! Plesna šola KD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da so v teku vpisovanja v sezono 1989/90: - šola standardnih in latinsko-ameriških plesov v internacionalnem stilu - tečaj raznih plesov - šola modernih plesov Za informacije telefonirati na št. 228497 od 17. do 19. ure razen sobote in nedelje do 3. oktobra. SKD Slavec vabi vaščane na sestanek, ki bo danes, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. Dnevni red: 95-letnica društva. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu - Peterlinova dvorana, bo začelo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20.30 z novo sezono svojih diskusijskih večerov. Prvi gost novega niza srečanj bo dr. Ferruccio CLAVORA s čedajskega SLORI, ki bo govoril na temo OD MITA ZDRUŽENJA K RESNIČNI ENOTNOSTI SLOVENCEV. Sekcija KPI A. Gramsci iz Skednja vabi vse občane na ZBOROVANJE, ki bo v petek, 29. t. m„ ob 17.30 na sedežu sekcije (Ul. S. Lorenzo in Selva 4) na temo BESEDA SVETOVALCU - SAMO DA NI SLOVENEC. Prisotna bo Anamarija Kalc od tajništva tržaške federacije KPI. včeraj-danes mali oglasi prispevki Danes, SREDA, 27. septembra 1989 RADOMIRA Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 17.54 - Dolžina dneva 11.56 - Luna vzide ob 3.20 in zatone ob 16.49. Jutri, ČETRTEK, 28. septembra 1989 VIDICA PLIMOVANJE DANES: ob 01.53 najnižje -46 cm, ob 08.25 najvišje 46 cm, ob 14.33 najnižje -32 cm, ob 20.15 naj višje 32 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 16 kilometrov na uro, burja s sunki do 30 km na uro, vlaga 51-odstot-na, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Matuchina, Matteo Salvador, Andrea Salich, Ales-sandra Taurisano, Giulio Ravalico, Ales-sia Padovano, Alessia Bertoldi, Lorenzo Levi, Cristian Simon, Erik Derin, Matej Lupine. UMRLI SO: 81-letni Luigi Tauceri, 79-letni Oliviero Zega, 79-letni Giovanni Lorenzi, 73-letna Emilia Cepparo, 77-let-ni Nicola Scoccimarro, 82-letna Pia Si-monitti, 98-letna Stefania Rigutti, 37-let-ni Albino Bulfon, 86-letna Gemma Ga-bersi, 75-letni Argio Bassi, 16-letna Monica Baskar, 76-letni Mario Errath, 95-letna Valeria Giorgi, 77-letni Nereo Salvi, 62-letna Antonia Pontillo, 84-letna Antonia Marassi, 67-letni Girolamo Ber-nich, 66-letna Lina Donnini, 70-letna Anna Rossi, 88-letna Berta Giorgetti, 66-letni Mario Stare, 85-letna Cornelia Rus-so, 72-letna Emilia Bertocchi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. septembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Mešani pevski zbor in odbor KD Slavec čestitata DRAGU in ALBINI PETAROS ob 50-letnici skupnega življenja. PRODAM lado niva letnik 1982 v odličnem stanju. Prevoženih 50.000 km, vedno v garaži, opremljena. Cena po dogovoru. Tel. 228201. SLOVENSKA ustanova išče prostor-skla-dišče v okolici Trsta. Tel. na št. 577941 od 8. do 16. ure (razen sobote). PRODAM zaboj čebulic narciz po ugodni ceni. Tel. na št. 281920 ob uri obedov. ODDAJAM v najem dvosobna stanovanja v Metajni na Pagu blizu plaže. Tel. (003851) 429133 v večernih urah. TRŽAŠKA družina išče stalno otroško negovalko z znanjem italijanščine za dve deklici (4 leta in 10 mesecev). Nudimo 800.000 lir mesečno, hrano in prenočišče ter en dan na teden prosto. Interesentke naj telefonirajo v torek od 9.30 do 12.30 na štev. 040/631893. ZAPOSLITEV v Milanu dobi inženir elektrotehnike z znanjem slovenskega jezika, za delo prodaje elektronskih komponentov v Jugoslaviji. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 GORICA, pod šifro »INŽENIR«. ČASA DEL BAMBINO - Opčine, Narodna ul. 134, obvešča cenjene stranke in prijatelje, da bo otvoritev prenovljenih prostorov danes, 27. t. m., od 15.30 dalje. PRODAM samičko z rodovnikom šampionov pasme straffortshire, izredno inteligentni in bojeviti psi ter ljubitelji otrok. Tel. 229289 (Bernarda). MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121. PRODAM fiat panda 45 letnik '81 v dobrem stanju. Tel. na št. 568509 v večernih urah. NA OPČINAH iščemo prostor primeren za skladišče. Tel. 228390. ZADNJA odkritja firme SHISEIDO za nego kože in las so v prodaji tudi na Opčinah »KOZMETIKA 90«. PRODAJAMO tovornjak tipa fiat 650/N skupne nosilnosti 5.000 kg v dobrem stanju. Edini lastnik. Tel. na št. 225548. čestitke MARINO in LOREDANA OTA je osrečilo rojstvo prvorojenčka DENISA. Staršem iskrene čestitke, malemu DENISU pa vso srečo v življenju želijo uslužbenci Občine Dolina. Namesto cvetja na grob Marija Malalana daruje Dorina Saxida 15.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Angela Roliča darujeta Mila in Milko 20.000 lir za ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Pierina Ferlu-ge daruje družina Volčič 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Guerrina Savija darujeta Marino in Adriana Bubnič 20.000 lir za godbo na pihala Vesna iz Križa. Ob 5. obletnici smrti dragega očeta in tasta Ivana Stefančiča in v spomin na očeta in tasta Franca Kapuna daruje Ljuba Inedi 50.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Guerrina Savija darujeta Majda in Karlo 20.000 lir za Godbo iz Križa. Namesto cvetja na grob Guerrina Savija darujeta Nada in Boris Simoneta z družinama 40.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ob 8. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Danila Simonete darujejo Milka, Boris in Nada z družinama 50.000 lir za ŠK Kras in 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Vide Čok por. Simčič daruje družina Donati 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Vide Čok por. Simčič daruje B. C. 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Vido Čok por. Simčič daruje Milka Čok 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Guerrina Savija daruje Srečko Sedmak 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika. Namesto cvetja na grob Maria Malalana darujeta Leo in Renata Kralj 20.000 lir za Sklda Mitja Čuk. V isti namen darujeta Ingrid in Gian-carlo Foraus 20.000 lir za KD Lipa. V spomin na drago prijateljico Vido Čok Simčič daruje Angela z družino 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Vide Čok Simčič darujeta Oskar in Vanda 25.000 lir za popravilo cerkve Sv. Trojice na Katinari. Namesto cvetja na grob Maria Gropaj-ca darujeta Oskar in Vanda 25.000 lir za KD Valentin Vodnik. menjalnica_______________________26.9.1939 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MII.AN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI . MILAN TRST Ameriški dolar .... .. 1377.— 1363,— Japonski jen 9,630 9,30 Nemška marka .. 722,460 720,— Švicarski frank . 831,740 830,— Francoski frank ... .. 213,260 211.— Avstrijski šiling . 102,573 102.— Holandski florint . .. 639,950 638,— Norveška krona . 197,100 194,50 Belgijski frank .... .. 34,451 34,— Švedska krona . 211,890 209,— Funt šterling .. 2211,050 2200.— Portugalski eskudo 8,576 8,20 Irski šterling .. 1925,— 1900,— Španska peseta — . 11,491 11,20 Danska krona .. 185,640 182,50 Avstralski dolar .... . 1082,100 1040 — Grška drahma 8,286 7,80 Jugoslov. dinar . 0,03 Kanadski dolar .... .. 1162,200 1150 — ECU . 1495,550 — BClKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 1. OKTOBER 89 Buoni del Tesoro Poliennali • BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. oktobra 1989 in zapadlostjo 1. oktobra 1993. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih 27. septembra do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); rezervirajo se po ceni, ki je lahko 97,20% ali višja. Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 2. oktobra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. Rok rezervacije za občinstvo: do 27. septembra Izklicna cena dražbe Rok Letni donos izklicne cene bruto neto 97,20% 4 leta Fiorini se pogaja tudi za Telemontecarlo Tanzi podal Odeon TV Japonska Sony že odkupila Columbio Pictures? ______Ženska in njena stvarnost_ S silo proti splavu RIM — Odeon TV, ki je veljala doslej za najbolj zadolženo italijansko zasebno televizijsko mrežo ima novega lastnika. Calisto Tanzi, ki se je uveljavil v poslovnem svetu s tvrdko Parmalat in ki je nato neuspešno poskusil tudi uveljavitev v medijskem prostoru, je končno našel kupca. Nova lastnika mreže Odeon TV sta Florio Fiorini in Edoardo Paretti, ki pa bosta, kot kaže, pritegnila k poslu tudi vrsto drugih podjetnikov iz demokrščanskega miselnega kroga. Med temi naj bi bila tudi založnik in industrij ec Giuseppe Ciarrapico ter filmski producent Fulvio Lucisano. Dogovor o prodaji Odeon TV so podpisali konec prejšnjega tedna, izvedli pa so jo tako, da so najprej znižali glavnico od 60 na 20 milijard lir, v dveh tednih pa jo bodo novi lastniki dvignili na 150 milijard lir, tako da bo Tanzi soudeležen samo še s 23 odstotki delnic, ohranil pa bo mesto v upravnem svetu. Odkup Odeon TV je za grupo Fiorini-Paretti le prvi korak pri vstopanju v prostor televizijskih oddaj. Grupa se namreč že nekaj mesecev pogaja z brazilskim koncernom Marinho za odkup Telemontecarla. Pogajanja pa so v tem pogledu manj uspešna, saj doslej ni bila še točno ocenjena vrednost te postaje, poleg tega pa se prodaji upira arabski podjetnik Norbert Saada, ki se je pred nekaj meseci poskusil polastiti Telemontecarla. Grupa Fiorini-Paretti računa, da bi z združitvijo Odeona in Telemontecarla lahko oblikovala tretji italijanski televizijski pol, ki bi se politično navdihoval v krščanskodemokratskih krogih. V pričakovanju kupca je medtem Telemontecarlo popestril program. S tem tednom oddaja po 18 ur programa dnevno, veliko pozornost pa posveča informaciji in športu. TOKIO — Japonski elektronski velikan Sony se pogaja za odkup znane ameriške producentske hiše Columbia Pictures. Kaže, da je Japonski koncer ponudil za Columbio 3,4 milijarde dolarjev (okoli 5 tisoč milijard lir). Po poročanju japonskega gospodarskega dnevnika Nikkei Shimbun naj bi bil dogovor že sklenjen, medtem ko upravni svet ameriške hiše trdi, da so pogajanja še v teku. Vodstvo japonskega koncerna pa zaenkrat molči. Koncern Sony je pred časom že kupil družbo CBS, ki je med največjimi proizvajalci plošč in kaset na svetu. Ce bi mu uspelo kupiti še Columbio Pistures bi postal ena najmočnejših firm na ameriškem trgu. Columbia Pictures je za Sony zanimiva, ker bi na ta način japonski kolos z ustrezno ponudbo programov lahko uveljavil na trgu svoj novi standard na področju videotapeov. Kissinger o svetovni vojni Black Sabbath drevi v Ljubljani LJUBLJANA — Po koncertih skupin UB 40, The Cure in pevke Joan Baez, bodo ljubitelji lahke glasbe danes spet prišli na svoj račun. Ob 20.30 bo namreč v ljubljanski hali Tivoli koncert skupine Black Sa-bath, ki je eden od najbolj znanih heavy metal bandov na svetu. Prireditelj koncerta je Kompas Rock and Jazz, soorganizator pa Radio Glas iz Ljubljane. Skupino Black Sabbath vodi kitarist Tony Iommi, ki je edini sodeloval v prvotni zasedbi skupine. Band je bil namreč ustanovljen pred 20 leti v Birminghamu in je odtlej nastopal v številnih državah. Najus-pejšnejši albumi pa so doslej bili Black Sabbath in Paranoid. Za vstopnico je treba odšteti dinarje kot protivrednost 18 nemških mark. RIM Ob petdeseti obletnici druge svetovne vojne bo drevi ob 22.30 na prvi mreži Rai prvi del oddaje »Druga svetovna vojna, vzroki in zakulisje«, ki jo je pripravil bivši ameriški zunanji minister in izvedenec za mednarodno politiko Henry Kissinger, posnel pa Hugo Portich, ki velja za enega najboljših evropskih snemalcev dokumentarnih filmov. Oddaji bo sledila razprava, v kateri bodo sodelovali zgodovinarji in politiki, vodil jo bo pa Paolo Frajese. Drugi del oddaje bo na sporedu jutri. V svoji oddaji se Henry Kissinger ni omejil samo na opis izbruha vojne, pač pa je razčlenil tudi zgodovinske, politične in družbene okoliščine, ki so botrovale spopadu. Med drugim bivši državni sekretar ZDA pravi, da so vzroki druge svetovne vojne v posledicah prve, saj je po njegovi oceni ver- sailleska pogodba v bistvu geopolitično okrepila Nemčijo in ne ošibila. Poleg tega pa Kissinger v svoji oddaji (posneta je bila s tehniko »blue box«, ki postavlja voditelja v središče dogajanja, ki ga opisuje) predstavlja tudi vrsto še neobjavljenih dokumentov. Kissinger, ki se je rodil v Nemčiji, je v mladosti doživel Hitlerjev vzpon in se je zaradi tega leta 1938 izselil v ZDA, kjer je bil v sedemdesetih letih najprej Nixonov svetovalec za vprašanja varnosti (v tem svojstvu je vodil pogajanja za umik ameriških čet iz Vietnama in je bil skupaj z vietnamskim partnerjem Le Duc Tojem nagrajen z Nobelovo nagrado za mir) nato pa šef ameriške diplomacije. Po Nixonovem odstopu in zmagi demokratov na predsedniških volitvah se je Henry Kissinger umaknil s političnega prizorišča. O tem, da bo odločitev najvišjega sodnega organa v ZDA o omejitvi veljavnosti zakona o splavu vplivala na razvoj dogodkov v drugih državah, ni bilo nikakršnega dvoma. Bolj presenetljivo je dejstvo, da so se iz Združenih držav Amerike v Italijo preselile metode, s katerimi nasprotniki kakršnegakoli zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti skušajo »prepričati« ženske, naj ne splavijo. V petek zjutraj je namreč na oddelek rimske bolnišnice San Camillo, na katerem opravljajo posege za prekinitev nosečnosti, vdrla skupina »bojevnikov proti splavu Rescue Outreach«. Ženske, ki so bile v čakalnici, so nagovorili, češ naj donosijo zaplodek, saj potem lahko dojenčka izročijo njim, ki bi ga lahko tudi prodali. Prisotnim so med drugim razdelili plastične punč-ke-zarodke. Skupino fanatikov je policija dobesedno odvlekla na kvesturo, kjer so jih identificirali, proti njim pa, kot kaže, zaenkrat niso sprožili nikakršnega postopka. Bolj od te plati pa zaskrblja dejstvo - so na protestnem zasedanju, ki je bilo dan kasneje v bolnišnici San Camillo, podčrtali soglasno - da je do tega naskoka sploh prišlo. Najprej še nekaj besed o fanatičnih nasprotnikih zakona o splavu: organizacija »Rescue Outreach« je nastala pred približno letom dni kot nova veja že dobro znanega in v ZDA sila vpeljanega gibanja »Operation Rescue«. To gibanje vodi 30-letni Terry Ran-dall, bivši prodajalec rabljenih avtomobilov in nesojeni rock pevec. V njegovem življenjepisu naglašajo še dejstvo, da je poročen in oče štirih otrok, da je trdne protestantske vere in da se lahko ponaša s številnimi aresti zaradi svojih »prepričevalnih akcij« glede splava. V nekaj letih je okoli sebe zbral širok krog somišljenikov (baje jih je v ZDA trenutno že približno 35.000) predvsem pa je usposobil posebne udarne skupinice, ki so v vsakem trenutku pripravljene, da vderejo v klinike, kjer opravljajo posege prekinitve nosečnosti. Ideatorji ločine, ki se je poimenovala »Rescue Outreach« in ki ima privržence tudi v Španiji, Franciji, Nemčiji, Kanadi in na Škotskem, so manj znani. Vendar pa sta na primer Joan An-drews in Richard Cowden napisala tudi knjigo, ki utemeljuje organizacijo, Joan Andrevvs pa se med drugim lahko pohvali, da je že »sedela« dvajset mesecev zaradi »reševanja življenj«. Čeprav so njeno prisotnost napovedovali, Joan Andrevvs ni prišla v Rim, da bi se udeležila najprej turističnega ogleda večnega mesta, nato pa se še »prosvetljene akcije«. Vdor v oddelek day hospital rimske bolnišnice so dejansko obsodile vse politične sile ter cerkveni krogi, od njega se je distanciralo tudi italijansko Gibanje za življenje. Najostreje pa so na protestnem zborovanju nastopile predstavnice političnih strank. Zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, ki v Italiji nosi številko 194, že itak ni imel lahkega življenja. V bistvu mu je nasprotoval prejšnji minister za zdravstvo Donat Čattin, o zakonu pa so se precej negativno izrazili nekateri člani sedanje italijanske vlade. Zato so se članice Socialistične stranke in Komunistične partije vnovič dogovarjale, da bi v okviru italijanskega parlamenta prišlo do tvornega sodelovanja med parlamentarkami različnih strank, kar bi končno zagotovilo celostno izvajanje toliko ospora-vanega zakona. Po rimskem napadu na bolnišnico San Camillo, ki verjetno ne bo ostal zapisan kot enkratni podvig, pa se je še utrdila bojazen, da o splavu ni mogoče razviti mirne in poglobljene razprave. Izpadi, ki jih uprizarjajo pristaši organizacij kot je »Rescue Outreach«, so otipljiv dokaz velike nestrpnosti do tako kompleksnega vprašanja, ki ga uzakonitev pravice do prekinitve nosečnosti šele načenja. Na eni strani gre za spoštovanje človekovih pravic državljanov ženskega spola, po drugi pa za resnično zaščito pravice do življenja. (bip) današnji televizijski in radijski sporedi * iiiiiiiiii |~^ RAI 1__________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Kvarkov svet 15.00 Speciale Scuola Aperta 15.30 Novecento 16.00 Aktualno: Pogovor z ministrom Rubertijem 16.55 Nogomet: Spartak Mos-kva-Atalanta, v premoru Dnevnik - kratke vesti 18.45 Risanke: Grisu il drag-hetto 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.25 Nogomet: Inter-Malmoe 22.15 Dnevnik 22.35 Dokumentarna oddaja: Druga svetovna vojna 23.25 Šport: EP v odbojki -Švedska-Italija 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_______________ 6.35 NBC News in risanke 8.10 Film: Divisione Folgore (vojni, It. 1955) 9.30 Božanska komedija 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 10.50 Iz DOC Cluba 11.20 TV film: Lamore senza voce (dram., ZDA 1985) 13.00 Dnevnik, gospodarstvo 13.45 Capitol 14.15 Nogomet: Napoli -Sporting Lisbonafza pokal Uefa) 16.05 Aktualno: Iz parlamenta 16.10 Dnevnik - kratke vesti 16.15 Film: La barabina nel pozzo (dram., ZDA 1951) 17.35 Aktualno: Spaziolibero 18.00 Gli antennati in šport 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik 20.25 Nogomet: Juventus -Gornik Zabrze (pokal Uefa), ob koncu oddaja o evropskih pokalih 22.25 Dnevnik - nocoj 22.35 Cinema, che follia! 23.35 Nočni dnevnik in vreme 23.50 Aktualno: Druga polovica noči 0.15 Film: Colpo dopo colpo (dram., ZDA 1973, r. Sid-ney J. FurieJ ^ RAI 3 [ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.25 Nogomet: Sampdoria -Bran Berger (pokal Uefa) 15.30 Šport: atletika (iz Perugie), 15.50 softball - pokal prvakov (iz Parme) 16.55 Nogomet: Fiorentina -Atletico Madrid (pokal Uefa) 18.45 Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dokumentarna oddaja: Geo Estate 20.30 Film: Destino di una imperatrice (biografski, ZRN 1957, r. Ernst Ma-rischka, i. Romy Schnei-der, Karlheinz Bohm, Magda Schneider) 22.20 Dnevnik 22.25 Aktualno: Droga - come uscirne, vodi Maria Bo-sio (1. nadaljevanje) 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Dokumentarna oddaja: La spinta delLautunno (2. nadaljevanje) RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 TV Mozaik. Dok: A zdaj je maj 10.40 Osmi dan 11.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. A zdaj je maj, Osmi dan, (pon.) 18.00 Video strani 18.05 Spored za otroke in mlade: Železniška postaja, 18.35 lutkovna igrica Pinka Potepinka (M. Slana) 19.00 Risanka 19.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ciklus latinsko ameriških filmov: Stavba (dram., venezuelski 1982, r. Thaelmana Ur-gelles, i. Eva Mandolfi, Antonieta Colon) 22.00 Dnevnik in vreme 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.20 Svet poroča 23.20 Video strani TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: nizozemsko prvenstvo 15.30 Rubrika: Pillole 15.45 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.15 Rubrika: Pillole 16.30 Nogomet: Celtic-Parti-zan, pokal UEFA (pon.) 18.15 Rubrika: Pillole 18.30 Wrestling 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Bezbol: ameriška Major League 22.00 TVD Novice 22.10 Športna oddaja: Golden Juke Box (pon.) 23.45 Nočni boks RTV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski programi 19.00 Dokumentarna oddaja: Pred izbiro poklica - Ribiči, dan in noč... 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Športna sreda 22.10 Izbor iz JRT sporedov CANALE 5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 7.30 Nanizanki: Aliče, 8.00 8.30 Nanizanki: In časa Law- 7.00 Risanke 9.30 Nan.: Thomas & Thomas Fantasilandia 9.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 11 pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat - . 11 marito non paga 16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Babilonia, 17.50 Tra moglie e marito 6-35 Nogomet: HJK Helsinki-5 Milan, pokal prvakov 0.30 Film: Le stagioni del cuore (dram., ZDA 1984, r. Robert Benton, i. Sally Field, Lindsay Crouse, ~ Amy Madigan) 4-45 Aktualno: Forum ■30 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate 1°0 Nanizanke: Petrocelli, 1.55 Lou Grant, 2.50 Bo-nanza renče, 9.30 La grande vallata 10.30 Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California -Immagini di un matri-monio 15.40 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d'-amore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Quincy - II ca-davere scomparso 20.30 Film: Ouello strano sentimente (kom., ZDA 1965, r. Richard Thorpe, i. Sandra Dee) 22.25 Aktualno: Praznik dnevnika Avanti 23.35 Film: Operazione Cicero (krim., ZDA 1952, r. Joseph L. Mankiewicz, i. James Mason) 1.35 Nanizanki: Ironside, 2.35 Adam 12 8.30 Nanizanke: Strega per amore, 9.00 Mork e Min-dy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Mag-num P.I. 14.35 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Bimbumbam 16.10 Risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Colpo di fulmine (kom., It. 1985, r. Marco Risi, i. Jerry Cala, Ricky Tognazzi, Vanessa Gra-vina, Elisabetta Giovan-ni) 22.20 Film: Nick lo scatenato (kom., ZDA 1984, r. Bob Clark, i. Sylvester Stallo-ne, Dolly Parton) 0.30 Dok.: Jonathan 1.00 Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari 2.00 Deejay Television (ponovitev) 10.00 Bollicine 10.45 Nad.: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Ouattro donne in carriera, 20.30 Mister Ed 21.00 Film: Uragano (dram., ZDA 1979, r. Jan Troell, i. JasonRobards) 23.00 Film: La gorilla (kom., It. 1982, r. Romolo Guerrie-ri, i. Lory Del Santo) TMC 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 TV donna mattino 12.30 Nad.: Ouestione d onore 13.30 Vesti in šport 14.30 Clipclip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Le avventure di Ali Baba (pust., ZDA 1954, r. Don Weis, i. John Derek) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: La venticingue-sima ora (dram., Fr. 1967, r. Hčnri Verneuil, i. An-thony Ouinn, Virna Lisi) 22.50 Vesti in šport: EP v odbojki - Švedska-Italija, boks - polfinale SP) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Condo 12.00 II salotto di Franca 12.30 Dokumentarec 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Dražba 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nadaljevanki: La vera storia della signora delle Camelie, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 20.30 Film: Incontro con le om-bre (dram., ČSSR) 22.30 Morski športi 23.00 Glasbena oddaja: Jazz -Lino Patruno ricorda 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Vesti: Nevvs TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v ribičevi mreži?; 14.30 Na goričkem valu; 16.00 Mi in glasba: Fagotist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem (Fran Šaleški Finžgar, režija Marko Sosič); 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio. Full-contact kviz; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.30 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Slovenske opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Z včerajšnje seje v Novi Gorici Stališče SZDL o gradnji avtoceste »Na goriškem valu« od danes spet na sporedu Radia Trst A Člani Predsedstva Medobčinskega sveta SZDL v Novi Gorici so na včerajšnji seji obravnavali stanje gradnje tako imenovanih Osimskih cest, tudi spričo pomislekov o trasi tiste ceste, ki bi potekala v Vipavski dolini. Zavrnili so stališče nekaterih novih Zvez in Gibanj v Sloveniji, ki so se izrekli proti predvideni trasi bodoče Osimske ceste Razdrto-Vrtojba. V omenjenih stališčih so tudi menili, "da bi bila izvedba avtoceste v Vipavski dolini nedopustna z vidika varovanja kmetijskih zemljišč in varstva okolja". Na seji Predsedstva so omenjena stališča in naziranja zavrnili z ugotovitvijo, da so o trasi po Vipavski dolini razpravljali pravzaprav dvajset let in v tem obdobju so imeli vsi priliko in možnost, da povedo svoje mnenje o projektu. Za sedaj določeno traso bodoče ceste Razdrto — Vrtojba, so se soglasno izrekli vsi strokovni organi cestnega gospodarstva, občinska skupščina v Ajdovščini in tudi prebivalstvo v okviru posameznih krajevnih skupnosti. Posebej pa je tudi važno opozoriti, da bo na območju občine Ajdovščina izgradnja ceste odvzela le 80 hektarjev melioriranih kmetijskih površin, pri čemer pa še ni natančno določena trasa avtoceste med Vipavo in naseljem Cesta. Ob naštetih ugotovitvah je predsednik novogoriške občinske organizacije SZDL Karlo Pavletič opozoril, da v sosednjih obmejnih krajih v Italiji z nelagodnostjo spremljajo spore in zaplete glede trase avtoceste po Vipavski dolini. Boje se namreč, je dejal Pavletič, da tako ponovno nastajajo ovire za izgradnjo Osimskih cest. V izjavi, ki jo je sprejelo Predsedstvo Medobčinskega sveta SZDL, je tudi rečeno, "da po dolgoletnih prizadevanjih sedaj z optimizmom spremljamo dela pri izgradnji Osimskih cest, še posebej ceste po Vipavski dolini. Od občin Ajdovščina in Nova Gorica pričakujemo, da storijo vse, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov, ki bi zavirali ali onemogočali gradnjo. Ocenjujemo, da pomeni ponovno odpiranje variant poskus zavlačevanja začetka gradnje avtoceste Razdrto-Vrtojba, za kar pa v SZDL ne nosimo nobene odgovornosti. Ob tem izjavljamo, da bomo potek gradnje skrbno spremljali in uveljavljali pobude in zahteve, glede varovanja okolja in razvoja kmetijstva, ki jih-bodo postavljali člani Socialistične zveze". (Marjan Drobež) Družini Bevčar iz srca čestitajo ob rojstvu GRETE člani OK Val in KŠD Naš prapor, no-vorojenki pa želijo vso srečo v življenju. Predsedstvo Medobčinskega sveta SZDL v Novi Gorici je na včerajšnji seji obravnavalo tudi napeto politično^ stanje, ki so ga ustvarili v Jugoslaviji, ob sprejemanju dopolnil k slovenski ustavi. Člani predsedstva so glede tega vprašanja sprejeli posebno izjavo. V dokumentu so zapisali tudi naslednje: "V zadnjih dneh smo v zvezi s sprejemanjem ustavnih dopolnil k slovenski ustavi priča tudi grožnjam in pritiskom. Te je s svojimi ocenami in izjavami še posebej vzpodbudilo Predsedstvo Jugoslavije. Vprašujemo se v čigavem interesu in s čigavim mandatom tako visok državni organ neti politično napetost v državi in ustvarja hujskaški odnos do Slovenije. Prebivalci Severne Primorske ne dajemo pravice nikomur, da nas obtožuje s separatizmom, pa četudi je to Skupščina Jugoslavije, ali je to Predsedstvo Jugoslavije. Primorsko ljudstvo se je med narodnoosvobodilnim bojem odločilo v kakšni Jugoslaviji želi živeti, zato z ogorčenostjo sprejema izjave zveznih organov. Od delegatov v Skupščini Slovenije pričakujemo, da bodo skladno z zahtevami volilcev glasovali za predlagane ustavne dopolnitve, od slovenskih delegatov v Skupščini Jugoslavije pa, da delegatom drugih republik in pokrajin pojasnijo in predstavijo predloge dopolnil, vendar pa, da za nobeno ceno ne popustijo pritiskom. Predsedstvu Jugoslavije sporočamo, da je s svojimi brezumnimi sklepi globoko prizadelo naše ljudi, obenem pa neodgovorno prispevalo k notranjim napetostim v Jugoslaviji. Kot doslej se bomo z vsemi močmi zoperstavili vsem grožnjam, tudi grožnjam s fizično silo. Prepričani smo, da je Predsedstvo Jugoslavije kot nekajkrat doslej nasedlo tolmačenju in trditvam posameznih republik in da je podpredsednik Predsedstva v odsotnosti Predsedstva, ta položaj zlorabil." Veliko število novih sporedov, zanimivih oddaj in raznovrstnih rubrik označuje začetek novega jesenskega trimesečja na Radiu Trst A. Mednje se uvrščajo tudi nekateri stari, že dobro znani programi, ki se pod običajnimi naslovi in znanimi siglami leto za letom obnavljajo, vsebinsko bogatijo in oblikovno izpopolnjujejo. Oddaja Na goriškem valu že deset let spremlja življenje in delo goriških Slovencev. Od daljnega 6. januarja 1979, ko smo lahko na valovih Radia Trst A prvič prisluhnili poročanju iz Gorice, pa do danes se je pred radijskimi mikrofoni zvrstilo nešteto glasov, mnogo dogodkov je prav preko mikrofona zadobilo v javnosti širši odmev. V desetletju svojega obstoja si je oddaja pridobila kakih petnajst stalnih ali le občasnih sodelavcev. Ti so v star okvir vnesli novo vsebino in od- dajo obogatili z raznolikostjo mišljenja in pestrostjo podajanja. Tudi v novi sezoni bomo Na goriškem valu predvajali obvestila, novice in poročila iz vseh slovenskih krajev na Goriškem. Segli bomo tudi v krog naših najbližjih italijanskih sosedov ter pogledali čez mejo na družbeno in kulturno stvarnost Slovencev z novogoriškega območja. Skušali bomo tako ustvariti resnično in objektivno, čeprav mogoče ne vedno popolno podobo slovenske stvarnosti na Goriškem. Oddaja Na goriškem valu je na sporedu vsako sredo od 14.30 do 16. ure. Spored današnje oddaje: pregled kul-turno-prosvetnega in športnega dogajanja; poročilo o Mednarodnem violinskem natečaju Lipizer in o odprtju likovne razstave p. Marka Rupnika; posnetek zaključnega recitala Jaz imam pa goslice v jzvedbi dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. Za spremembe naslovov v avtomobilskih knjižicah Podružnice ACI po rajonih Predsedniki desetih rajonskih svetov v goriški občini so se te dni sestali na županstvu in skupaj s pristojnima občinskima odbornikoma obravnavali nekatera vprašanja v zvezi z delovanjem rajonskih predstavništev. Srečanje je sklical odbornik za decentralizacijo in urbanistiko inž. Nicolo Fornasir udeležil pa se ga je tudi odbornik za finance Armando Obit. V prvem delu srečanja so obravnavali problem, ki je pereč za mnoge goriške občane. Gre namreč za težave, ki sledijo poimenovanju ali preimenovanju mestnih ulic, zaradi česar morajo tamkajšnji stanovalci spremeniti naslove na svojih osebnih dokumentih. Tako kot za osebe morajo spremeniti bivališče lastnika tudi na avtomobilskih knjižicah. Da bi vsaj glede te obveznosti nekoliko olajšali težave ljudi, so se domeni- li, da bo avtomobilski klub ACI v ta namen odprl v popoldanskih urah svoje začasne podružnice na sedežih rajonskih svetov tistih mestnih predelov, kjer je prišlo v zadnjem času do zamenjav imen ulic. Na srečanju je nato bil govor o finančnih vprašanjih. Odbornik Obit je predsednikom povedal kdaj in kako bodo lahko razpolagali z denarnima skladoma, ki jih uprava daje vsako leto rajonom. Zlasti glede sklada za manjša popravila in vzdrževalna dela so predstavniki rajonov imeli precej pomislekov. Odbornik Fornasir je predsednike še pozval, naj v rajonih poskrbijo za uvedbo nadzorstva v parkih, otroških in športnih igriščih. Službo naj bi tako kot za urejanje prometa pred šolami zaupali upokojencem. Prizadevanja, da bi v Štandrežu čimprej spet odprli telovadnico Občinska telovadnica v Štandrežu je zaprta že lep čas, v škodo številnih dejavnosti domačih in drugih društev, ki so se tu odvijale. Zdi se, da bo objekt neuporaben še precej časa, čeprav si na Občini in še bolj v rajonskem svetu prizadevajo, da bi čimprej odpravili razloge, ki so narekovali zaprtje. Ugotovljeno je bilo namreč, da električna inštalacija ne odgovarja varnostnim predpisom. Rešitev je ena sama: preureditev električne napeljave. Zadeva je seveda povezana s precejšnjimi stroški, saj bo za prenovo treba zagotoviti nekaj deset milijonov lir. Težave pa niso, kot je slišati, samo finančne narave. Pri iskanju najboljšega ponudnika za preureditev inštalacije se, preprosto, ni javil nihče. Eden od razlogov je morda v tem, da je Občina postavila prenizko ceno za predvideni poseg. Ponudbo, oziroma iskanje ponudnika bodo v kratkem ponovili. V pogovoru z občinskim odbornikom Obitom je predsednik rajonskega sveta v Štandrežu Ressi izvedel, da imajo na Občini velike težave tudi glede zagotovitve dodatnih sredstev. Župan Sca-rano pa je zagotovil, da bo prostorsko stisko, ki prizadeva Val in druga štandreška društva ter nasploh vse uporabnike telovadnice, skušal rešiti na najboljši način. Ob tem velja zabeležiti še ugotovitev, da v mestu že itak primanjkuje športnih objektov in da vsakršna, čeprav začasna prekinitev uporabe enega samega, vnaša precej motenj tudi v delovanje drugih. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da vsi objekti niso večnamenski, to je, da ustrezajo za vse športne panoge. Rekorden ulov pri Mošu Som težak 70 kilogramov Riba je bila dolga 210 cm Neverjetno, a resnično. Orjaški som, ki sta ga v jezercu pri nekdanji opekarni pri Mošu ujela Gaetano Fiorella iz Gorice in Stefano Stergar iz Spesse je tehtal 70 kilogramov, dolg pa je bil 210 centimetrov. V pokrajinskem in najbrž tudi v deželnem merilu torej nov rekord. Ribiška sreča, izredna ribiška sreča, se je Fiorelli in Stergarju nasmehnila v ponedeljek. Trnek je bil pritrjen na jekleni 0,28 mm debeli vrvici. Borba z orjaško ribo je trajala približno eno uro. Dosedanji rekord je imel VValter Monti iz Sovodenj, ki je pred dvema mesecama v Vipavi ulovil 30 kilogramov težkega soma. (Na sliki — foto Bumbaca — srečna ribiča s plenom) Konji med množico avtomobilov in prometno gnečo v mestu , 3 r *a j Zdi se, da smo se vrnili za pol stoletja nazaj, seveda če ne bi bilo avtomobilov, avtobusov, asfaltiranih ulic. Že od ponedeljka se po glavnih goriških ulicah sprehajata policaja na belih konjih in razumljivo zbujata pozornost, zlasti otrok. Patrolo na konju bomo srečevali še do konca tedna, ko bo v Vidmu in pri Fojdi shod nekdanjih uslužbencev državne policije. Ministrsatvo za notranje zadeve je odredilo, da se policijske patrole na konjih v tem tednu razporedijo v štirih največjih središčih dežele, (foto Bumbaca) Stanovalci na poročnem kosilu zmikavti brezskrbno v hiši Dež na poročni dan, pravijo, da prinaša srečo. Kaj pa naj pomeni obisk tatov na poročni dan? Prav to je doletelo v soboto mladoporočenca. On je z Vrha, ona pa iz Gorice. Medtem ko sta bila Robert Grillo in njegova izvoljenka Rosanna Hassek na poročnem kosilu, skupaj s sorodniki in prijatelji, so v hišo, na Ulici Ter-za Armata, kamor so se preselili šele pred kratkim, prišli neznanci ter odnesli zlatnino in nekaj drugih predmetov. Po vsej verjetnosti so imeli dovolj časa, da so v miru in ne da bi jih kdo motil, prebrskali stanovanje in si prilastili predmete, ki imajo določeno vrednost. Menda se številnih poročnih daril, ki so bila lepo razstavljena, kakor je pač običaj, sploh niso dotaknili, razen treh posod za kuhanje kave. Sodnik še ni odločil glede pripora Benedettija Romano Benedetti, ki je osumljen poskusa dvojnega umora in drugih kaznivih dejanj, je še zmeraj v policijskem priporu. Sodnik dr. Matteo Trot-ta, včeraj ni sprejel nobene odločitve, nam je dejal Bendettijev zgaovornik odvetnik Livio Bernot. Skoraj gotovo bo odločitev sprejel danes, saj prav danes zapade po zakonu določen rok. Sodnik lahko odredi izpustitev na začasno prostost, lahko pa zadevno vlogo odbije. Vsekakor pa mora potrditi policijski pripor. Odločitev mora sprejeti v roku 48 ur od prejema policijske ovadbe, oziroma sporočila. Dogodek o katerem smo poročali včeraj je še zmeraj predmet živahnih in hudomušnih komentarjev. Tragikomična zgodba skoraj nihče pa ne pomisli, da bi se lahko končala tudi precej drugače — je hočeš nočeš prav nalašč za zbijanje različnih dovtipov in šal. V Ločniku gorel avto V Ločniku je včeraj popoldne gorel avto volkswagen K70L, last Renate Marega. Gasilce so nekaj pred 16. uro poklicali v Ul. Licinio, kjer so ognjeni zublji že precej načeli vozilo. Gasilci so pogasili plamene in skušali ugotoviti vzroke požara, ki pa zaenkrat niso znani, kot tudi ne točna škoda. razna obvestila ŽUPNIJA SOVODNJE obvešča, da bo v nedeljo, 1. oktobra ob 10. uri sprejem novega župnika. ŠKD VIPAVA obvešča, da se je že pričela dejavnost kotalkanja v novi sezoni. Vadijo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro na Peči. V kratkem se bo pričel tudi tečaj kotalkanja za začetnike. Interesenti in njihovi starši naj se zglasijo ob omenjenih dneh na kotalkališču. KD KRAS Dol-Poljane priredi 3. plesni tečaj. Pričel se bo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih. Informacije in prijave pri Srečku Vižintinu, tel. 78233, med 20. in 21. uro. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško bo 8. oktobra priredilo enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem, z ogledom muzeja lesarske obrti in suhe robe. Kosilo bo v Ribnici. Prijave bodo sprejemali v četrtek, 28. septembra 1989 od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih. |________prispevki____________ Namesto cvetja na grob bratrancu Mirkotu Gergoletu iz Doberdoba, darujejo bratje Jovaneževi z družinami 35 tisoč lir za pevski zbor Jezero in 35 tisoč lir za godbo na pihala "Kras". Namesto cvetja na grob Savu Spacalu darujejo družine Černič, Lavrenčič in Sterpin 100 tisoč lir za sekcijo združenja krvodajalcev v Doberdobu. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri: 17.00-22.00 »La mosca II — tremate«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Lopera al nero« . G.M. Volonte. VITTORIA 17.30-22.00 »Transex«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Giochi bestiali nel mondo 2.«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.30 »Begunca in punčka«. Ob 20.30 »Akcija terorizem«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni - Bassi - Raštel, 52 tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana, 147 tel. 40497. _________pogrebi____________ Danes v Gorici ob 13.30 Ciril Prinčič iz splošne bolnišnice v cerkev v Števerjanu in na pokopališče na Jazbinah. Posoška federacija KPI izreka Borutu Spacalu in svojcem občuteno sožalje ob izgubi brata. Pomemben seminar slovenske mladine v Celovcu Milko Matičetov praznoval 70-letnico Mladi odpirajo problematiko manjšin na aktiven in navzven obrnjen način Odkrivanje izročila od Rezije do Krasa Seminar slovenske mladine iz Koroške in Primorske, ki je med 21. in 23. septembrom potekal v Mladinskem domu v Celovcu kot priključeni del Mladinskega kulturnega festivala, je nedvomno postregel z izjemno prodornimi in koristnimi osvetlitvami. V izvedbi Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveze slovenske mladine ter v sodelovanju Krščanske kulturne zveze in Katoliške mladine, ravno tako iz Celovca, je s pomočjo strokovnih izvajanj nanizal toliko analiz in podatkov, mimo katerih pravzaprav ne more nihče: niti mladina sama, niti njeni voditelji, seveda pa tudi ne zrelejše generacije ali pa organizacije, ki se z mladimi ukvarjajo. Prof. dr. Vinko Skalar z ljubljanske univerze, dr. Pavel Fonda iz Trsta ter Janko Malle kot iniciator seminarja, so uvedli bistvene postavke razmišljanja, ki nas preveva v odnosu do mladih ali pa nemara mlade v odnosu do stabiliranega sveta. Prof. dr. Vinko Skalar je dodobra osvetlil značilnosti najnovejše mlade generacije, pri čemer je navedel tudi izčrpna raziskovanja v jugoslovanskem in evropskem prostoru. Velja opozoriti, da analize pričajo o resnično »novi« generaciji, katerega vedenja do kraja ne razumemo ali pa vsaj ne preveč lahko, in to prav zaradi posebnih lastnosti, ki preveva mlado generacijo. Šest dunajskih mojstrov prikazuje svoje izdelke Poletje je mimo, prihaja jesen. Z njo tudi nova sezona v razstavni dejavnosti. Sicer je res, da v zadnjih časih razstavna dejavnost niti v zelo vročih poletnih dneh ne usahne povsem, vendar se nekatere galerije držijo nepisanega pravila, da se morata tako galerist, kot tudi umetnik vsaj za kak teden oddahniti. Nato se začne nova sezona, ki jo je letos v Trstu začela preteklo soboto galerija Cartesius. V goste je sprejela šest dunajskih mojstrov, grafikov. Pravzaprav gre za nekakšno vrnitev obiska. Preteklo jesen sta v tržaški galeriji ob ljudskem vrtu razstavljala dva mlada Dunajčana češkega porekla in sicer Helga Cmel-ka in Robert Svoboda. Letos spomladi jima je na Dunaju vrnila obisk skupina petih tržaških grafikov. Sedaj pa je prišlo v goste galerije Cartesius šest Dunajčanov, ki so napolnili razstavišče s svojimi deli, s svojimi grafičnimi listi, saj je vsak gost dal na ogled od pet do osem del. Začeli bomo prav pri najstarejšem in vsekakor zrelem mojstru Franzu Milanu Wirthu, ki se že bliža sedemdesetemu letu. Za seboj ima dunajsko likovno akademijo in številne razstave širom po Evropi in tudi v ZDA in na Japonskem. Na razstavi ima štiri pare svojih dimenzijsko razmeroma manjših grafik, ki bi jih stežka uvrstili v kak »izem«, in vendar gre za nekakšen impresionizem, pa čeprav nekako sintetiziran, torej vsebinsko strnjen na najmanjšo mero povedanega. Pri njem je treba vsekakor podčrtati izredno lepe, skladne in prijetne barve. Nekoliko mlajši, vendar že čez petdeseto, je Dunajčan Rudolf Svoboda, ki se je začel ukvarjati z likovnostjo bolj pozno. Na razstavi ima majhna, rekli bi celo zelo majhna dela, ki zahtevajo od gledalca večjo pozornost, kajti mojster Svoboda vgravira, vriše v debel papir svoj motiv, ki ga sestavljajo vzporedni diagonalni, pokončni ali vodoravni vzori. Ker smo že pri Svobodi, bomo s Svobodo nadaljevali. Gre tokrat za Roberta Svobodo, ki je prav tako Dunajčan, star komaj trideset let in je bil Pred letom dni že gost tržaške galerije, Njegova likovna govorica je povsem drugačna. Njegove motive bi mogli primerjati predzgodovinskim motivom jamskega človeka, ali bolje nas motivi Roberta Svobode spominjajo na slovite grafite v Cromagnon-skih jamah. Z Robertom Svobodo je lani jeseni razstavljala v Trstu tudi Helga Cmel-ha, katere priimek prav tako izpričuje češko poreklo, kar je na Dunaju zelo Pogost pojav, le da je Helga Cmelka r°jena v kraju Modling na južnem r°bu avstrijskega glavnega mesta. V Razmeroma kratkem likovnem izživ-lanju je priredila že več razstav ši-r°m po Avstriji in tudi izven njenih 'pojo. Na razstavi ima štiri grafične ‘ste. Njeni motivi so iz ptičje per- ektive prikazane »planimetrije« Ob Helgi Cmelki je s svojimi deli Q razstavi navzoča še ena likovnica, e to Margot Geiger, ki je še študen- a dunajske likovne akademije, a je s °Hej pripravila že nekaj razstav ali Poslovala na skupinskih razstavah, °ma in v tujini. Od vseh razstavljal- cev se še' najbolj približuje figurativ-nosti in je dala na ogled pet grafičnih listov, od katerih štiri spadajo v ciklus z naslovom »obvezen prehod«. Gre za različne motive na uličnem prehodu za pešce, kjer si dva starca pomagata na drugo stran ulice, ali kjer se trmasto otroče upira stopiti čez cesto itd. V njenem primeru ne gre le za duhovite zamisli, pač pa tudi za njihovo mojstrsko izpeljavo. Končno je tu še Kurt Lang, ki je po rodu iz Innsbrucka in že skoraj pri petdesetem. Doslej je razstavljal veliko doma in v tujini ter dobil tudi več priznanj. Njegova likovna govorica spada v čisto abstraktne tokove. Pravzaprav je skrajno preprosta: na plastični osnovi začrta ali preslika četverokotnik v rumeni, črni ali kaki drugi barvi, ki ga na isti osnovi ponovi, vendar v zelo medlem, komaj opaznem odtenku iste barve. Kakor vidimo, gre za skupinsko razstavo različnih slogov, torej za predstavitev mojstrov, ki ustvarjajo vsak na svoj način, a jih veže več ali manj enotna tehnika. Ob koncu pa še kratka ugotovitev: pri vseh, mlajših in starejših, avstrijskih gostih v galeriji Cartesius je očitna nekakšna delovna zavzetost, ki se kaže v natančnosti izvedbe vsakega motiva. (Fre) Strokovnjaki izpostavljajo domnevo, da še ne vemo, kaj bo mlada generacija sporočila, da pa očitno nosi v sebi naboj prelomno novega sveta, ki raste tako rekoč pred našimi očmi. Ker se v analizi mešajo negativne in pozitivne oznake za iste lastnosti - to naj bi pričalo o zadregi zrelejših generacij, ki bi želele »poslušnost« mladih - naštejmo tudi v tem zapisu ugotovitve z dveh skrajnih zornih kotov: po prvem, v bistvu skeptičnem in nejevoljnem prepričanju, naj bi bila mladina novega časa hedonistična, torej privržena čutnim užitkom, apolitična, apatična, odklanjajoča vse obstoječe institucije, pragmatična ter »defenzivno individualistična«. Iste lastnosti lahko opredelimo konstruktivno: s takšnega zornega kota je mladina zavrgla vsakršna moraliziranja in je odprta do soljudi; ni apolitična, ampak jo zanimajo vse bistvene stvari dosti bolj od ostalih generacij; ni apatična, ampak je izjemno angažirana predvsem za vse tisto, čemur rečemo pravice človeka, raziskava nasilja, ekološko zavzemanje; ne odklanja obstoječih institucij, ampak njihove programe; ni pragmatična, ampak »konkretistična«, kar n.pr. pomeni, da je ne zanima izboljšanje ekološke politike, pač pa na licu mesta rešuje žgoče ekološke primere; in končno ni »defenzivno individualistična«, ampak je napadalna. Ravno poslednja točka je nenavadna in težko rešljiva: mladina se namreč vsemu, kar ji ne odgovarja, ne upira agresivno, napadalno, pač pa se obrača mimo obstoječega, mimo utirjenih poti, ter tiho odhaja po svoji poti. Posledično jo odvrača vsaka pot, ki ni njena, odklanja vsiljivo pokroviteljstvo in skrbništvo ter se združuje povsod tam, kjer lahko uresničuje svoje cilje neposredno, takoj. Navedena analiza je prav gotovo plodna iztočnica za iskanje novih poti pri delu z mladimi, bolje rečeno, za iskanje enakopravnega odnosa, medsebojnega agiranja in sodelovanja. Argumenti govorijo, da je mogoče izboljšati marsikaj, seveda pa je znotraj manjšine problematika še težja, o čemer je govoril dr. Pavel Fonda. Kajti, ne smemo pozabiti, da živita manjšina in večina v nelagodnem vzdušju, da imamo predvsem s strani večine opravka z mnogimi vzvišenimi predsodki in stereotipi, da se večina in manjšina počutita v nekem smislu ogroženi, pri čemer je potencirana krivda vedno na drugi strani, pri manjšini pa se hitro pojavijo simptomi utesnjene manjvrednosti, kar lahko vodi v zapiranje manjšine navznoter -to pa je seveda najslabše. Istočasno ne koristi prepričevanja večine na vedno isti točki problema, treba je razviti vsesplošen ustvarjalni potencial, kar nas odpira navzven, ne nazadnje v Evropo, seveda pri tem vedno ohraniti narodnost kot jedro svoje biti, če nočemo s svojo eventualno zaprtostjo folklornega tipa postati primer ameriških Indijancev, ki se pod pritiskom bele večine niso mogli vključiti v sodobni svet in so bili dobesedno iztreb-jeni, izgubljeni. Tovrstna dinamična ustvarjalna postavka seveda zahteva veliko aktivnost, odpravlja nekakšno narodnostno čistunstvo, čistost, v imenu katere potem manjšinci sami proglasijo za izdajalce vse tiste, ki se ne ujemajo z obstoječim »čistim« modelom. Janko Malle je problemsko izpostavil ravno izhajanje iz zgolj narodnostnega jedra, ki. se trenutno, namreč takšno izhajanje, hočeš nočeš vedno obrača navznoter: prizadeti smo zaradi svoje narodnosti, vloge svojega jezika, zaradi tega se vedno vrtimo na isti točki, ne razvijamo drugih potencialov, za nas manjšince je narodnost imaginarni potencial ne pa izhodišče, iz katerega bi se odpirali navzven v vseh sektorjih življenja, bili ustvarjalni na vseh področjih. Nemara trenutno ne dovolj sodobna interpretacija narodnosti išče v tej narodnosti tudi instrument življenjske realizacije, ker pa se to logično v premajhni meri dogaja, se sesipa navznoter. Skratka svojo, identiteto, svojo samozavest bi morali graditi tudi z drugačnimi vzvodi, kot so to zgolj defenzivna obramba slovenstva. Celovški seminar je nedvomno odprl manjšinsko problematiko (mladih) na aktiven, navzven obrnjen način: o operativnih inačicah je treba seveda šele razmišljati. JANEZ POVŠE Pred nedavnim je praznoval 70. rojstni dan eden najbolj znanih raziskovalcev ljudskega pripovedništva na Slovenskem, t.j. primorski rojak Milko Matičetov. Slavljenca smo obiskali v Ljubljani, kjer že veliko let živi in ustvarja. Čisto blizu vaše rodne vasi so Ponikve, iz katerih izhaja Ciril Zlobec. Ta je večkrat izjavil, da ga je bivanje zunaj domačih krajev še bolj zbližalo rodnemu okolju. Velja to tudi za vas? »S Krasom sem vsa leta, odkar živim v Ljubljani, ohranil trdne vezi, saj sem v času dopusta, za praznike vedno zahajal v domače kraje. Hiše v Koprivi nisem prodal, ker sem vedno računal, da se bom nekega dne dokončno vrnil na Kras. Obiske na Krasu sem ob vsaki priložnosti izkoristil za etnografske raziskave. Na teren sem se prva povojna leta vozil s kolesom, zbrano gradivo pa objavljal v časopisju. Tako sem leta 1947 v Ljudskem tedniku začel objavljati prispevke o primorskih ljudskih napisih, kasneje sem sodeloval tudi s Primorskim dnevnikom.« Pred nedavnim so zapisali, da pomeni Rezija za vas nekakšno življenjsko usodo. Veliko ste jo namreč popularizirali in raziskali (spomnimo naj le na knjigi Rožice iz Rezije in Zverinice iz Rezije), znano pa je tudi, da trenutno urejate rezijanski slovar. Kako poteka ta projekt? »Najprej bi pojasnil, da ta slovar ni nekaj povsem novega. Konc >pt za slovar obstaja namreč že dolgo, od leta 1903 pa se nahaja v arhivu Akademije znanosti v Leningradu. Tja ga je prinesel Baudouin de Courtenay, poljski jezikoslovec, ki se je leta 1873 mudil v Reziji. De Courtenayeve zapise je najprej obdelal Nikita Ilič Tolstoj, t.j. pravnuk slavnega Leva Tolstoja. Obdelano gradivo (od črk A do D) je pred 30 leti tudi objavil, preostalo gradivo pa Sedaj urejujemo v treh: poleg Tolstoja sva še jaz in eden od Tolstojevih učencev, t.j. profesor Aleksander Duli-čenko iz Tartuja v Estoniji. Ta je k originalnim izrazom dodal rusko soz-načnico, slovensko in italijansko pa Primorsko dramsko gledališče bo jutri (četrtek, 28. septembra 1989) ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu premierno uprizorilo Voranca. Poetična drama Daneta Zajca je priznano eno najboljših besedil slovenske dramatike. Novogoriško uprizoritev tega dela bo ponovno režiral Mile Korun. Igrajo: Bine Matoh, Mira Lampe Vujičič, Jože Hrovat, Sandi KrošI, Radoš Bolčina, Dragica Kokot, Ivo Barišič in Nevenka Sedlar. Scenograf je Mile Korun, kostumografka Marija Vidau, dramaturginja Diana Koloini, lektor Srečko Fišer in avtor glasbe Mirko Vuksanovič (Foto: Metod Zavadlav) PDG z Zajčevim Vorancem v novo sezono prepustil meni. Slovar urejujemo na precej znanstven način, kajti vsaka beseda bo imela zraven še genitiv, množinsko obliko itd., precej bo besednih zvez, tako da je projekt še kar zahteven; ko bo zaključen, bo verjetno nekaj edinstvenega. Z urejevanjem slovarja sem se lotil lani junija, kmalu potem ko mi je Tolstoj prinesel rokopis. Tolstoj se je nato oglasil še enkrat jeseni (ob 50-letnici SAZU), letos pa je semkaj dospel prof. Duličenko, s katerim sem pregledal prva dva snopiča slovarja. Sodelovanje med mano in Tolstojem ter Duličenkom je sad sodelovanja med SAZU in Akademijo znanosti iz Sovjetske zveze.« Kako to, da je bila Rezija tako dolgo pozabljena od Slovencev? Zakaj se je je lotil raziskovati najprej De Courtenay, ne pa kak slovenski razumnik iz osrednje Slovenije? »Vzrok za to je v dejstvu, da naš narod svoj čas ni imel usposobljenih kadrov. Konec koncev smo lahko bili veseli, da smo imeli kakega Jurčiča ali kak slovenski časopis, o znanstvenih ustanovah ali o univerzi pa ni bilo govora. Kaj takega so si lahko privoščili npr. Rusi. Ti so v 40. letih prejšnjega stoletja, po vzoru nemških vseučilišč, pošiljali svoje strokovnjake v druge slovanske dežele. Eden od teh je bil dialektolog in filolog Sreznevskij, ki se je leta 1841 mudil v krajih, kjer živijo Slovenci, med drugim tudi v Benečiji. Ravno Sreznevskij je bil tisti, ki je spodbudil Baudouina de Cour-tenaya, naj obišče Rezijo.« Kar pa se tiče izobražencev iz osrednje Slovenije, je eden prvih, ki je prišel raziskovati Rezijo, bil šele France Bezlaj... »Bezlaj je dospel v Rezijo leta 1939, t.j. tik preden sem obiskal Tersko dolino. Sicer pa so Rezijo raziskovali še drugi, npr. Trinko in župnik iz Ukev Lambert Ferčnik; iz njegove knjižnice imam spis Dombrovskega o Reziji iz leta 1806. Pomembno je poudariti, da so se v Reziji - predvsem zaradi geografskega dejavnika - našle stvari, ki so v Sloveniji utonile v pozabo, npr. pesnitev v vokalni obliki o Lepi Vidi, Kralju Matjažu itd. Ravno te dokazujejo, da so stiki med Rezijo in deželami na Slovenskem nekoč obstajali, kar je v nasprotju s trditvami Cicerija in drugih italijanskih nacionalistov.« Milko Matičetov (njegov pravi priimek je Ukmar, vendar že zelo dolgo uporablja hišno ime) se je rodil v Koprivi na Krasu 10. septembra 1919. Pri 19. letih se je vpisal na univerzo v Padovo, zaradi vpoklica v italijansko vojsko pa je študij filologije prekinil in ga dokončal šele po vojni. Po kapitulaciji Italije je sodeloval v partizanskem gibanju, leta 1945 pa se zaposlil v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Tu je ostal 7 let, nakar je začel sodelovati z novoustanovljenim Inštitutom za slovensko narodopisje SAZU, kjer je ostal do upokojitve leta 1985. Napisal je lepo število knjig in razprav, med temi so najbolj znane tiste, ki obravnavajo Rezijo. Z rezijanskim ljudskim izročilom se je prvič seznanil že leta 1940, v času, ko se je mudil v Terski dolini. Zaradi vojne in povojnih težav s potnim listom je terensko delo v Reziji nadaljeval leta 1962, odtlej pa odločilno prispeval, da se je ljudska pripoved enakopravno uvrstila v slovstveno vedo. Sicer ste se poleg Rezije ukvarjali tudi z drugimi primorskimi kraji. Vaša prva pomembnejša razprava je bila posvečena koledovanju v Tomaju in Trebčah, raziskovali pa ste tudi druge kraje v Benečiji ipd. Je mar Primorska z vidika ljudskega pripovedništva, če izvzamemo Rezijo, zanimiva? »Nedvomno. Sicer pa Kras, Istra, Vipavska dolina, Tolminska ipd. še zmeraj čakajo na raziskovalce ljudskega pripovedništva. Še v svoji vasi, t.j. v Koprivi, so bili pravljičarji, za katere nisem vedel. Svoj čas so ti ljudje imeli pomembno vlogo, danes pa ne več, saj je prevladala TV itd. Kar zadeva raziskovanja nasploh, bi bilo potrebno, da bi še drugi šli na teren, vsak za svoje področje pač, podobno kot je to storil npr. Julijan Strajnar na področju glasbe ali pa Pavle Merku. V Benečiji je precej neraziskano zlasti področje med reko Idrijo in Nadižo, pas okrog Viškorše itd.« Kaj pa ostali načrti za prihodnost? »Ko doseže človek določeno starost, ne misli več toliko na načrte, ima pa še veliko želja. Že od nekdaj sem zbiral gradivo, ki sem ga našel pri pravljičarjih, tja od Benečije, pa do Prekmurja in Porabja. Zbrano gradivo nameravam obdelati, sproti najti kaj novega, nato pa seveda objaviti.« Pogovor zapisal IVAN VOGRIČ Danes povratna srečanja prvega kola v treh evropskih nogometnih pokalih Danes bodo na sporedu povratna srečanja prvega kola v treh evropskih nogometnih pokalih,-V pokalu prvakov ne bo imel Milan (TV5, 18.30) nikakršnih problemov, saj so nasporotni-ki iz Helsinkija prešibki, da bi ogrožali milijardsko Sacchijevo vrsto. Zato pa Inter (TV1, 20.30) presenetljivo dosti tvega proti švedskemu prvaku Malmoeju, ko pa je izgubil prvo tekmo na tujem. Vojvodina mora nadoknaditi en zadetek proti madžarskemu prvaku Honvedu, kar nikakor ne bi smelo biti nemogoče. V pokalu pokalnih zmagovalcev se bo Boškovova in Katančeva Sampdo-ria (TV3, 14.30) doma srečala z Norvežani Brann Bergena. Glede na to da so osvojili že tekmo na tujem z gladkim 2:0, bi morala biti kvalifikacija Samp-dorie le formalnost. Derbi tega povratnega kola pokalnih zmagovalcev bo v Glasgowu, kjer se bo domači Celtik srečal z beograjskim Partizanom. Slednji je doma osvojil tekmo z zelo neugodnim izidom 2:1, kar pomeni, da bo moral igrati zelo oprezno, če bo hotel izločiti glavnega favorita te konkurence. V pokalu UEFA je Juventus (TV2, 20.30) proti Poljakom Zabrzte praktično že kvalificiran, saj je zmagal na tujem, Crvena zvezda (TV Koper, 24.00) pa bi proti turškemu Galatasarayu ne smela imeti pretiranih problemov. Beograjski Rad mnogo tvega proti 01ym-piakosu, saj ima le najtesnejšo prednost, prav tako pa tvega Atalanta (TV3, 17.00) proti sicer ne nezadržnemu Spartaku iz Moskve. Izid iz Bergama 0:0 je namreč nadvse neugoden. Fiorentina (TV2, 17.00) je z Baggiom sposobna spreobrniti neugoden izid proti Atleticu iz Madrida, Napoli (TV1, 14.15) pa moral doma proti Spor-tingu iz Lisbone zmagati in se kvalificirati. Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Spora Luksemburg (Luks.) - Real (Sp.) 0:3 27. 9. Steaua Bukarešta (Rom.) - Fram (Isl.) 4:0 27. 9. Ruch Chorzovv (Polj.) - Sredets (Bol.) 1:1 27. 9. Eindhoven (Niz.) - Luzern (Švi.) 3:0 27. 9. Derry City (Irska) - Benfica (Fort.) 1:2 27. 9. Malmoe (Šved.) - Inter (It.) 1:0 27. 9. Glasgow (Škot.) - Bayern Miinchen (ZRN) 1:3 27. 9. Dinamo Dresden (NDR) - Aek Atene (Gr.) 1:0 27. 9. Rosenborg (Nor.) - Malines (Bel.) 0:0 27. 9. Milan (It.) - Hjk Helsinki (Fin.) 4:0 27. 9. Tirol Innsbruck (Av.) - Omonia (Cip.) 6:0 27. 9. Olympique (Fr.) - Brondby (Dan.) 3:0 27. 9. Sparta Praga (ČSSR) - Fenerbache (Tur.) 3:1 27. 9. Linfield (Sev. Irska) -Dnjepr (SZ) 1:2 27. 9. Sliema (Malta) - Nentori Tirana (Alb.) 1:0 27. 9. Honved (Madž.) - Vojvodina (Jug.) 1:0 27. 9. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Panathinaikos (Gr.) - Swansea (Wales) 3:2 27. 9. Anderlecht (Bel.) - Ballymena (Irska) 6:0 27. 9. Brann Bergen (Nor.) - Sampdoria (It.) 0:2 27. 9. Barcelona (Sp.) - Legia Varšava (Polj.) 1:1 27. 9. Besiktas (Tur.) - Borussia Dort. (ZRN) 0:1 27. 9. Union (Luks.) - Djurgaarden (Šve.) 0:0 27. 9. Partizan BG (Jug.) - Celtic (Škot.) 2:1 27. 9. Valur (Isl.) - Dinamo Berlin (NDR) 1:2 27. 9. Slovan (ČSSR) - Grasshoppers (Švi.) 3:0 0:4 Belenenses (Port.) - Monaco (Fr.) 1:1 0:3 Valladolid (Sp.) - Hamrun (Malta) 5:0 1:0 Dinamo Tir. (Alb.) - Dinamo Buk. (Rom.) 1:0 0:2 Groningen (Niz.) - Ikaast (Dan.) 1:0 27. 9. Ferencvaros (Madž.) - Haka (Fin.) 5:1 27. 9. Admira (Av.) - Ael Limassol (Fin.) 3:0 27. 9. Torpedo Moskva (SZ) - Cork City (Irska) 5:0 27. 9. POKAL UEFA Dvaintridesetina finala 1. tekma 2. tekma Stuttgart (ZRN) - Feyenoord (Niz.) 2:0 27. 9. Aberdeen (Škot.) - Rapid Dunaj (Av.) 2:1 27. 9. Dinamo Kijev (SZ) - Mtk Budim. (Madž.) 4:0 27. 9. Wettingen (Švi.) - Dundalk (Irska) 3:0 27. 9. Tvvente Enschede (Niz.) - Bruges (Bel.) 0:0 27. 9. Koln (ZRN) - Plastika Nitra (ČSSR) 4:1 27. 9. Sochaux (Fr.) - Jeunesse d'Esch (Luks.) 7:0 5:0 Karl Marx St. (NDR) - Boavista (Port.) 1:0 27. 9. Gornik Zabrzte (Polj.) - Juventus (II.) 0:1 27. 9. Hibernian (Škot.) - Videofon (Madž.) 1:0 3:0 Oergryte (Šved.) - Hamburg (ZRN) 1:2 27. 9. Liege (Bel.) - Akranes (Isl.) 2:0 27. 9. Žaljgiris Vilnus (SZ) - Goteborg (Šve.) 2:0 27. 9. Glentoran (Irska) - Dundee Un. (Škot.) 1:3 27. 9. Hansa Rostock (NDR) - Banik (ČSSR) 2:3 27. 9. Kuusysi Lahti (Fin.) - Pariš SG (Fr.) 0:0 27. 9. Austria Dunaj (Av.) - Ajax (Niz.) 1:0 27. 9. Lillestrom (Nor.) - VVerder (ZRN) 1:3 27. 9. Rovaniemi (Fin.) - Katovvice (Polj.) 1:1 27. 9. Zenit Lenin. (SZ) - Naestved (Dan.) 3:1 27. 9. Limassol (Cip.) - Real Zaragoza (Šp.) 0:3 1:1 Atalanta (It.) - Spartak Moskva (SZ) 0:0 27. 9. Rad Beograd (Jug.) - Olympiakos (Gr.) 2:1 27. 9. Vitoša Sofija (Bol.) - Antvverpen (Bel.) 0:0 3:4 Porto (Port.) - Flacara Moreni (Rom.) — 27. 9. Atletico Mad. (Šp.) - Fiorentina (It.) 1:0 27. 9. Iraklis Solun (Gr.) - Sion (Švi.) 1:0 27. 9. Auxerre (Fr.) - Apolonia Fier (Alb.) 5:0 27. 9. Galatasaray (Tur.) - C. zvezda (Jug.) 1:1 27. 9. Sporting Lizbona (Port.) • Napoli (It.) 0:0 27. 9. Valencia (Šp.) - Victoria Buk. (Bol.) 3:1 27. 9. La Valletta (Malta) - VVien (Av.) 1:4 0:3 • 2. kolo bo 18. oktobra in 1. novembra; 3. kolo (samo pokal UEFA) 22. novembra in 6. decembra; četrtina finala 7. in 21. marca; polfinale 4. in 18. aprila,- finale pokala prvakov bo 23. maja na Dunaju; finale pokala pokalnih zmagovalcev bo 9. maja v Goteborgu,- finalni tekmi pokala UEFA bosta 2. in 16. maja. Na odbojkarskem EP Azzurri s Švedsko Smola Jugoslavije STOCKHOLM — Na moškem odbojkarskem EP je bil včeraj prost dan, danes pa bosta na vrsti dvoboja, ki bosta bržkone odločala o končnem vrstnem redu pri vrhu obeh skupin. Italija, ki je po treh kolih še nepremagana, se bo danes pomerila z gostitelji Švedske, s katerimi je rivalnost precejšnja. Lani so na olimpijskih kvalifikacijah v Firencah zmagali Švedi s 3:0, v Seulu pa so se jim Italijani oddolžili s 3:2. Za Švedsko nastopajo tudi Gustaffsson, Nilsson in Hedengart, ki že več let igrajo v italijanski A-l ligi, trener Kristians-son pa dela v Bologni, kjer se mu bo pred pričetkom letošnje sezone pridružil še visoki center Saaf. Glede na dosedanje slabe rezultate Francije, je verjetno, da bo tekma že odločala o prvem mestu, posredno pa tudi že o srebrni kolajni, če vemo, da se bo zmagovalec v polfinalu najverjetneje izognil igranju s favoritom prvenstva Sovjetsko zvezo, ki bo danes igrala s še nepremagano Poljsko. Jugoslavija v nadaljevanju prvenstva ne bo mogla več računati na poškodovana Petroviča (nartna kost) in Glinaca (zapestje), zato se ji realno kvečjemu obeta le še zmaga z Grčijo in nastop v finalu od 5. do 8. mesta. IZIDI 3. DNE SKUPINA A: Bolgarija - ZRN 3:0 (15:7, 15:1, 15:6); Švedska - Francija 3:1 (15:11, 8:15, 15:12, 15:11); Italija - NDR 3:1 (11:15, 15:5, 15:1, 15:13). VRSTNI RED: Švedska in Italija 6, Bolgarija 4, Francija 2, ZRN in NDR 0. DANAŠNJI SPORED: Francija - Grčija (14.00); Švedska - Italija (19.00); NDR -Bolgarija (21.00). SKUPINA B: Poljska - Jugoslavija 3:1 (14:16, 15:6, 15:11, 15:8); SZ - Grčija 3:1 (15:12, 15:8, 11:15, 15:5); Nizozemska - Romunija 3:0 (15:6, 15:7, 15:8). VRSTNI RED: Poljska in SZ 6, Nizozemska 4, Jugoslavija 2, Romunija in Grčija 0. DANAŠNJI SPORED: SZ - Poljska (14.00); Grčija - Romunija (19.00); Nizozemska - Jugoslavija (21.00). Po »divji vožnji« na nedeljski VN Portugalske Marceli (ferrari) kaznovan Kvalifikacijsko srečanje za italijanski pokal Dolgočasna igra v Gorici PARIZ Po predvidevanju je včeraj razsodišče mednarodne avtomobilske federacije na svojem zasedanju v Parizu kaznovalo ferrarijevega pilota Nigela Mansella z izključitvijo z na-slenje VN formule ena, ki bo v nedeljo v Španiji. Mansellova "divja vožnja" na Portugalskem, ko je bil najprej diskvalificiran zaradi prepovedanega manevra, nato pa diskvalifikacije ni upošteval ter trčil v Senno ter ga tako izločil z dirke, je dvignila mnogo prahu, pa tudi dilem. Kdo je imel prav? Kdo je zgrešil? Že res, da je bil Man-sell diskvalificiran, toda zakaj ga Sen-na ni pustil, da ga je prenapeti Anglež prehitel? Po drugi strani pa sta si tokrat bila Mansell in Senna že tretjič "v laseh" in to nikakor ni naključje. V intervjujih je namreč Brazilec ostro besedno napadel Mansella, da ga je slednji nalašč vrgel s proge, Anglež pa je odgovoril, da sploh ni videl črne zastave, ki je pomenila njegovo diskvalifikacijo in da je torej povsem normalno in razumljivo, da je hotel prehiteti Senno in mu tako odvzeti trenutno drugo mesto za Bergerjem. Polemike se bodo še nadaljevale, saj je v uradnem komunikeju tiskovnega urada ferrarija rečeno, da je diskvalifikacija Mansella vsekakor krivica, ko pa mu niti ni bilo dovoljeno, da bi se javno branil ptred pristojnimi organi. lavaroni se vrača domov MILAN — Ameriški košarkar milanskega Philipsa lavaroni, ki je svoj čas igral pri mitičnih Boston Celtics in ki se je v nedeljo med prvo prvenstveno tekmo huje poškodoval, se vrača domov. Philips namreč ne more biti tri mesece brez doprinosa enega Američana. Nadomestil ga bo Greenvvood ali Horton. Zmaga Ljubojeviča TILBURG — V desetem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Til-burgu je Ljubojevič premagal Piketa, vodeči Kasparov pa je remiziral s Sa-xom. Jugoslovanski velemojster je tokrat zaigral zelo zanesljivo ter s to zmago zelo popravil svojo mesto na skupni lestvici. LESTVICA PO 10. KOLU: Kasparov 8,5, Korčnoj 7, Sax 5, Hjartarson in Ljubojevič 4,5, Agdstein in Ivančuk 4, Piket 2,5 točke. SAN BENEDETTO - RIUNITE 64:78 (34:42) SAN BENEDETTO: Gnecchi 9 (3:5), Paravella, Borsi 8 (4:4), Biaggi 2 (2:3), Urši, Marega, Vargas 20 (6:8), Vitez 12 (1:1), Esposito 13 (1:2), Braini. RIUNITE: Londero 3, Lamperti 14 (8:8), Sassi, Dal Seno 2, Ottaviani 2, Reale 7 (1:4), Grattoni 16 (3:3), Reddick 15 (1:2), Candarelli 2, Gregory 17 (3:3). OjN: San Benedetto 20, Riunite 22. 3 TOČKE: Vitez, Londero in Grattoni 1. Bosinijevi varovanci so v tretjem kolu kvalifikacijskega dela za italijanski pokal ponovno zapustili poraženi igrišče. Že res, da so Goričani nastopili z zdesetkano postavo, brez Ardessi-ja, Ponzonija in Johnsona, kljub temu pa so s prikazano igro razočarali še tiste najzvestejše navijače, ki so tokrat sledili moštvu v napol prazni športni palači. San Benedetto je pričel srečanje z velikim elanom, saj je takoj povedel z rezultatom 7:2. Domačini so v uvodnih minutah prikazali najlepšo košarko, saj je bilo v nadaljevanju srečanje dolgočasno. Gostje so po zaslugi američana Reddicka polagoma prešli v vodstvo, prvi polčas pa se je zaklju- čil z zasluženim vodstvom Isaacovih varovancev. Drugi polčas je bil slaba kopija prvega. Bosinijevi varovanci so igrali zelo nezbrano. Zgrešenih podaj tako na eni kot na drugi strani res ni manjkalo, slabi odstotki v metu in ne briljantno sojenje sodnikov je spravilo v nejevoljo marsikaterega gledalca. San Benedettu je sicer uspelo sedem minut pred kocem se približati nasprotniku na samih sedem točk zaostanka (52:59), učinkovitost pa je kmalu zatem močno opešala, kar so kljub vsemu skromni nasprotniki izkoristili, (mč) MESSAGGERO - STEFANEL 100:74 Košarkarice CRUP za play off Včeraj so v znani tržaški kavarni uradno predstavili žensko košarkarsko ekipo CRUP, ki si je letos priborila nastop v italijanski A-l ligi. Predsednik Bartoli je uvodoma poudaril, da ima CRUP zelo solidne mladinske ekipe (vse so nastopale v finalu državnih prvenstev), iz katerih vsako leto črpa nove sile za prvo ekipo. Nato je predstavil igralke, ki bodo letos nastopale za tržaško društvo. Trener Ga-rano pa je poudaril, da je letošnji cilj ekipe uvrstitev v play off, dodal pa je še, da upa, da se bo v naslednjih letih borila za sam vrh itaijanske košarke. V primerjavi z lanskim prvenstvom, ko je ekipa nastopala v A-2 ligi, bo letos potrjeni trener razpolagal z dvema tujima igralkama, temnopoltima Američankama Lea-ke in Ingram. Prva igra v vlogi beka, druga pa v vlogi centra. Zasedba domačih igralk se ni bistveno spremenila; za tržaško društvo je kajpada pomembnejše to, da niso ekipe zapustile najmočnejše igralke (reprezentantka Meucci, ki je imela več dobrih ponudb, Trampuž, Pa-vone). (Marko Oblak) Radja (za zdaj) ne bo igral v ZDA Sodišče v Bostonu je na prvostopenjski razpravi v sporu med NBA klubom Boston Celtics in Jugoplastiko določilo, da mora center Dino Radja spoštovati triletno pogodbo s splitskim društvom in da torej zaenkrat ne sme igrati v ameriški profesionalni ligi. Celtics bo zdaj vložil ritožbo, Radja pa zaenkrat ostaja v DA. ZSŠDI vabi vse ljubitelje kolesarstva na 12. Kolesarjenje prijateljstva, ki bo v nedeljo, 1. oktobra, (start ob 9.30 v Novi Gorici). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. Malta 2, v uradnih urah (tel. 33029). TPK SIRENA prireja jutri ob 20.30 na sedežu v Miramarskem drevoredu 32 predvajanje diapozitivov z naslovom Spomnimo se na poletne dni '89. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča vse starše otrok, ki gojijo minibasket, da bo v petek, 29. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek s starši. PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da bo tudi letos organiziralo plavalni tečaj za otroke v Hotelu Maestoso v Lipici. Prosimo starše, da prijavijo otroke do 2. oktobra. Pričetek tečaja v torek, 10. oktobra. Podrobne informacije nudi urad, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304, vsak dan od 8. do 14. ure. ŠK KRAS - NAMIZNI TENIS obvešča, da se treningi za začetnike začenjajo jutri v zgoniškem športno-kulturnem centru ob 16.30. Vpis in informacije neposredno pred treningom. PLAVALNI KLUB BOR sprejema prijave za vadbo v plavanju, ki bo v bazenu pri Alturi ob ponedeljkih in četrtkih za neplavalce starejše od 4 let, začetnike in plavalce. Tel. na št. 51377 od 17. do 20. ure. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo prvi trening za odbojkarje začetnike (letnik 1978 in mlajši) jutri ob 15.30 v telovadnici liceja Prešeren. Vpisovanje neposredno pred začetkom treninga. SK BRDINA sporoča, da tradicionalno zimovanje na Pohorju v hotelu Habakuk bo od 26. 12. do 2. 1. 90. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva (Opčine -Proseška ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21. ure. Zainteresirane prosimo, da se čimprej prijavijo. KK BOR obvešča, da so treningi minibasketa za letnika '78 in '79 (trener Umberto Acerbi, tel. 53220) na stadionu 1. maj ob torkih (14.30-16.00), sredah (14.30-15.30) in petkih (14.30-15.30), za letnike '80, '81, '82 (trener VValter Corbat-ti, tel. 361476) na stadionu 1. maj pa ob sredah (15.30-16.30) in petkih (15.30-16.30). TPK SIRENA IN ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita v sredo, 4. oktobra, ob 13.30 regato optimistov za osnovnošolsko olimpiado. Prijave pri predstavnikih Športne šole oziroma na sedežu Sirene - tel. 422696. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja tečaj jadralnega padalstva, ki bo ob nedeljah 8. in. 15. oktobra na Vremščici. Vse informacije in vpisovanje prt Petru Regentu (tel. 226503), Davorju Zupančiču (Papi Šport, tel. 327277) in Dušku Jelinčiču (Primorski dnevnik, 7796600) ali na sestanku, ki bo v petek, 6. oktobra, na sedežu odseka (Ul. Čarducci 8/2-nad.) ob 20.30. Vabljeni! obvestila - obvestila Trofeja Agraria Močilnik za cikloamaterje Ekipni uspeh KK Adria Rešim Danilo Zussa je absolutni zmagovalec nedeljske dirke cikloamterjev za 13. trofejo Agraria Močilnik, ki jo je na kraški planoti organiziral Kolesarski klub Adria Rešim iz Lonjerja. Zussa je prvo mesto osvojil v zaključnem naletu dvanajsterice kolesarjev, ki je ušla po petnajstih kilometrih vožnje in si do konca nabrala skoraj tri minute prednosti nad zasledovalci. Zmagovalec je bil najbolj priseben na zadnjem klancu v Lonjerju, kjer je z odlično taktiko presenetil svoje kolege na begu in si priboril odločilne metre naskoka. Ekipno je bil najboljši KK Adria Rešim, ki se je na prvo mesto uvrstil kar s trinajstimi točkami prednosti pred ekipo S. Giovanni di Livenza. Dirka je bila med drugim veljavna tudi za dodelitev naslova deželnega prvaka cik-loamaterjev kar v sedmih kategorijah. Lestvica mlajše kategorije L Zussa (S. Giovanni VAM), ki je 65 km dolgo progo prevozil v 1.33 povp. hit. 41,935 km na uro; 2. Armellin (Meschio Ganeva); 3. Jakofčič (Adria Rešim); 4. Zakotnik (Adria Rešim); 5. Lanzarini (SC Campolongo TV); 7. Komac (Adria Rešim). Starejša kategorija 1. Sergio Tomasi (Vazzola TV); 2. Vendramin (Meschio Caneva); 3. Hafner (Adria Rešim); 4. Zerial (Domio); 5. De Mistro (Mobili Fracas); 7. Kunaver (Adria Rešim). Sedaj pa se lonjerski kolesarski delavci pripravljajo že na novo sezono, saj se bodo kmalu pričele dirke v cik-lokrosu v sklopu trofeje Al Fogolar in bodo eno izmed preizkušenj organizi- rali decembra meseca. Istočasno pa so že stekle priprave za organizacijo amaterske dirke za Trofejo ZSŠDI, ki je bila na kongresu mednarodne kolesarske zveze vključena v mednarodni koledar in bo na sporedu 3. marca 1990. (R. Pečar) Na sliki: z nedeljske dirke v Lonjerju Rolkanje: DP »granfondo« Odličen nastop Umka in Pipana Predstavniki ŠD Grmada Hobles in član ŠD Mladina Erik Tence (nastopil je kot državni reprezentant) so se v nedeljo na Montellu pri Trevisu udeležili tekmovanja (edina preizkušnja) za državni naslov granfondo. Najkrajša proga je merila 10 kilometrov, najdaljša pa je znašala kar 50 km. Naši rolkarji so nastopili na 10 in 30 km dolgih progah. Tekmovanja se je udeležilo 316 tekmovalcev iz 11 evropskih držav. Prisotni so bili tudi svetovno znani nordijski smučarji, kot na primer Maurilio De Zolt in drugi. Najboljše rezultate je Grmada Hobles dosegla med mlajšimi cicibani z drugim mestom Jana Umka in tretjim Vasilija Pipana. V preostalih kategorijah pa se je naših rolkarjev držala smola, saj sta se Erik lori in Andrej Legiša na startu zaradi velike gneče zapletla v padec in sta izgubila veliko dragocenega časa. Erik Tence je bil med mlajšimi začetniki deseti. Mlajši cicibani: 1. Sartor (Enal šport Vilaga) 45'06"; 2. Umek 46T3"; 3. Pipan (oba Grmada Hobles) 53T2". Cicibani: 1. Vaccaretti (GS Bassano) 32'34", 8. Erik lori (ŠD Grmada) 43T7". Mlajši začetniki: L Dincau (Sovra-monte) 30T2"; 10. Erik Tence (Rep. Italija) 34'4"; 12. Andrej Legiša 34T3"; 27. Erik Peric (oba Grmada Hobles) 53'35". Junior: 1. Di Gregorio (US Nicolosi) 1.00'51"; 20. Rajko Zečevič (Grmada) 1.21T5". Društvena lestvica: 1. Skirol Appia-no 531 točk, 20. Grmada 148. (E. lori) Poletov kotalkar je na SP v Roccarasu osvojil srebro v kombinaciji »Neskončna zgodba« Sama Kokorovca se nadaljuje "Neskončna zgodba“ Poletovega kotalkarja Sama Kokorovca se nadaljuje. Kdaj pa se je sploh začela, ko pa je uspehov najprej na državnem, nato na evropskem, nazadnje pa že na svetovnem nivoju toliko, da jim že s težavo sledimo. Zato se bomo spomnili le svetovnih uspehov in lovorik in to v članski konkurenci. Leta 1987 je na SP v Novi Zelandiji osvojil drugo mesto in torej srebrno kolajno v kombinaciji (seštevek točk obveznega in prostega programa), deveto mesto v prostem programu in peto mesto v obveznih likih. Lani je na svetovnem prvenstvu, ki je bilo v Pensacoli na Floridi, osvojil tretje mesto v kombinaciji, četrto v obveznih likih in peto v prostem programu. Kaj pa letos? V mestecu Roccarasu v osrčju Abrucov je Samo spet dosegel izjemen uspeh. V športu, ki se iz leta v leto vse bolj razvija in izpopolnjuje ter je konkurenca že "profesionalna", je osvojil srebrno kolajno v kombinaciji za tržaškim rojakom Sandrom Guerro, v• obveznih likih je bil peti, v prostem programu pa je dosegel odlično četrto mesto. Da bi razumeli, kaj pravzaprav pomeni ta "toča uspehov" za 19-letnega kotalkarja, smo se takoj ob Samovem povratku domov z njim daljše pogovarjali, na tem mestu pa ta intervju tudi objavljamo. Samo, svetovna konkurenca je v kotalkanju vse bolj ostra, tehnično pripravljena in neizprosna, vseeno pa ti dosegaš vse boljše rezultate, kot da bi se to izboljšanje konkurence ne tikalo, saj gre tvoja pot še vedno strmo navzgor. Torej je moje prvo vprašanje le retorično, pa tudi še kar banalno: kaj si z letošnjim nastopom in rezultati v posameznih disciplinaj na svetovnem prvenstvu zadovoljen? »Z nastopom sem zelo zadovoljen, z rezultati pa še precej, čeprav sem si v nekaterih disciplinah pričakoval in bi si morda tudi zaslužil nekaj več. V obveznih likih sem tako bil s petim mestom za las ob kolajno, mirno pa lahno povem, da bi si slednjo tudi zaslužil, a so me oškodovale nekatere čudne sodniške odločitve. Problem sodnikov namreč postaja pri kotalkanju vse bolj pereč. Italija je namreč prava kotalkarska velesila, začuda pa je velika večina sodnikov angleško govorečih. Razumljivo je potem, da se je ZDA v beri zlatih kolajn povzpela na prvo mesto prav skupno z Italijo... V kombinaciji sem bil drugi, na kar sem računal in pričakoval, s tem pa sem izboljšal lansko tretje mesto. Četrto mesto v prostem programu me zadovoljuje, vseeno pa sem sposeben vaje v kratkem in dolgem programu opraviti bolje. Prosti program mi namreč še posebej ustreza, zato se mu bom še v bodoče intenzivno posvečal. Četrto mesto pa bom izboljšal tudi zato, ker menim, da tudi tu mi niso bili sodniki povsem naklonjeni. Prej obratno... Sicer pa, s tem SP sem vsestransko zelo zadovoljen.« Čeprav si se letos nekoliko manj pripravljal na SP, si vseeno dosegel svoj najboljši rezultat... »V zadnjem obdobju sem se manj pripravljal iz objektivnih razlogov, saj sem imel julija maturo, zato pa sem trening bolj enakomerno porazdelil skozi celo sezono. Pri tem je seveda imel glavno besedo, kot že vrsto let, trener Peter Brleč, kateremu se moram zahvaliti za uspehe tudi na tem SP. Da je slednji izredno strokovno priravljen dokazuje dejstvo, da je kolumbijski kotalkar Edvin Guevara, ki je mesec dni treniral z mano na Opčinah, izjavil, da se je z Brlečem v teh nekaj tednih naučil več, kot pa v vsej svoji športni karieri.« Kaj pa sedaj? Tvoja športna pot se bo prepletala s študijsko. Kako boš uspešno usklajeval oboje? »Vsekakor bom moral. Prav zato bom moral dobro pomisliti, na katero fakulteto se bom vpisal, saj mora biti taka, da bi mi študij dopuščal tudi nadaljevanje, in to na enako visokem nivoju kot doslej, moje športne kariere. Ne vem, če bi mi bilo to z inženirstvom, na katerega sem računal, mogoče. Trezno in premišljeno bom moral odločiti. A dovoli, da vsaj še nekaj dni počivam in uživam ob uspehu na tem svetovnem prvenstvu...« DUŠAN JELINČIČ Naša lokostrelka se z DP vrača s kolajno Zamejske ekipe na 23. odbojkarskem Pokalu prijateljstva Ferlatova odlična s 60 m Dekleta uspešnejša od fantov V nedeljo smo že poročali o razveseljivem športnem uspehu mlade go-riške lokostrelke Zdenke Ferlat, ki je na državnem prvenstvu v Acguacetosi osvojila srebrno kolajno med mladinkami. Ferlatova, ki trenira in nastopa pri goriškem športnem društvu Naš prapor Sirion, se je na ta zahteven nastop pripravljala že več časa. Pred tednom dni je nastopila tudi na meddeželnem tekmovanju v Benetkah, kjer je osvojila prvo mesto v svoji kategoriji. Na rimskem tekmovanju je Zdenka pričela svoj nastop’ nekoliko nezbrano, saj je po prvih serijah strelov puščic z razdalje 70 metrov zasedala četrto mesto. V nadaljevanju je s pomočjo mentalnih vaj opravila odlično serijo strelov z razdalje 60 metrov. Vse je že kazalo, da je najresnejši kandidat za najvišje mesto, ko je z razdalje 50 metrov opravila zaradi tehničnih problemov slab nastop. Ta vmesni neuspeh je vplival tudi na končno serijo strelov s 30 metrov, kjer je ciljala pod lastnimi sposobnostmi. Ferlatova je skupno zbrala 1110 točk in je zaostala za zmagovalko Santaga-tijevo iz Rima za 47 točk. S tem rezultatom je osvojila srebrno kolajno, kar je nedvomno lep uspeh. Goriška lokostrelka je sicer računala, da bo na tem prvenstvu dosegla znamko 1200 točk, toda izdala jo je nezadostna natančnost v streljanju z bližnjih razdalj. Zdenka nam je povedala, da je z rezultatom povsem zadovoljna, sicer je na skrito upala, da bo osvojila prvo mesto. Pred kratkim je namreč dosegla svoj novi rekord, ta pa znaša 1141 točk. Na rimski preizkušnji žal ni imela sreče v strelih s 50 metrov, kjer ni še, kot pravi sama, dosegla zadovoljive tehnike v izvajanju strela, (sm) NOVO MESTO — Novomeščanski odbojkarski delavci so se resnično potrudili, da bi bila 23. izvedba Pokala prijateljstva, ki se ga udeležujeta po dve od najboljših ekip iz Slovenije, reškega območja Hrvatske in iz zamejstva, čimbolj uspešna. Glede na še neizdelano stopnjo pripravljenosti ekip je turnir tudi s tekmovalnega vidika v bistvu izpolnil pričakovanja, zmagali pa sta vrsti reškega prvoligaša med ženskami in domači drugoli-gaš Pionir med moškimi. Od naših ekip sta se nedvomno bolje odrezali obe ženski. Še zlasti ugodno je presenetil Bor Elpro, ki se je nepričakovano uvrstil v sam finale za prvo mesto in v kvalifikacijah po ostrem boju ugnal favorita, slovenskega drugoligaša Bleda. Uspeh je še toliko bolj spodbuden, če vemo, da so plave nastopile v dobesedno zdesetkani postavi, brez Vidalijeve in Fučkove, ki sta bili zaposleni z deželno mladinsko reprezentanco, obolele Forausove in Stoperjeve, ki je imela druge obveznosti. Združena ekipa Agorest je v kvalifikacijah naletela na premočno Rijeko (ki je zmagala tudi lani v Repnu), zato je drugo mesto v skupini realna in solidna uvrstitev. Med drugim so bile Goričanke edine, ki šobile na pragu osvojitve niza proti reškim prvoligaši-cam. Moški vrsti 01ympie in Vala Meblo Imsa sta doživeli same poraze. Igralci 01ympie so nastopili z mlajšo postavo in so igrali zadovoljivo le v prvem srečanju proti Rijeki, ki je nato klonila pred Pionirjem v velikem finalu. V drugem srečanju jih je izdala utrujenost, poleg tega so naleteli na izredno razpoloženega nasprotnika, ki je prikazal zelo učinkovito odbojko. Valovci so v prvem srečanju proti zmagovalcu turnirja Pionirju prikazali povsem zadovoljivo igro, saj sta si bili ekipi povsem enakovredni dobršni del seta. V drugem srečanju proti Opatiji so tudi igrali učinkovito, saj so izgubili šele po tie-breaku, potem ko so osvojili drugi set. Moški 1. skupina: Rijeka - Granit 2:1; 01ympia - Rijeka 0:2 (7:15, 8:15); 01ym-pia - Granit 0:2 (1:15, 2:15); 2. skupina: Val Meblo Imsa - Pionir 0:2 (8:15, 10:15); Pionir - Opatija 2:0; Val Meblo Imsa - Opatija 1:2 (13:15, 15:12, 12:15); finale: Pionir - Rijeka 2:0 (16:14, 15:11). OLVMPIA: A., J. in S. Terpin, Sfiligoj, Vogrič, Cotič, Černič. VAL MEBLO IMSA: Tomšič, A. in M. feri, Koršič, Buzinelli, Vogrič, Lutman, Superga, Petejan. Ženske 1. skupina: Rijeka - Agorest 2:0 (16:14, 15:1); Rijeka - Krim 2:0; Agorest - Krim 2:0 (17:15, 15:6); 2. skupina: Ju-golinija - Bled 2:1; Bor Elpro - Bled 2:1 (13:15, 15:13, 15:13); Bor Elpro - Jugoli-nija 2:0 (15:11, 15:10); finale: Rijeka -Bor Elpro (15:6, 15:6). BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Grbec, Vitez, Sancin, Ažman. AGOREST: Zavadlav, Vižintin, Klemše, Pelerin, Braini, Florenin, Lu-visutti, Černič. Bor Elpro danes z Novo Gorico V telovadnici IX. korpusa v Novi Gorici bo drevi s pričetkom ob 19.30 uradna prijateljska tekma med ženskimi odbojkarskimi vrstami Nove Gorice (druga zvezna liga) in Bora Elpro (C-l liga), v predtekmovanju pa se bosta ob 17.30 pomerili pionirski vrsti obeh društev. Obeta se zanimivo in tudi izenačeno srečanje glede na to, da sta se ekipe pred kratkim v trening tekmi (vedno v Novi Gorici) razšli pri prijateljskem izidu 2:2. Košarkarski mladinski turnir ob 30. obletnici ŠZ Bor Mednarodni mladinski turnir in prijateljske tekme V znamenju kakovostnih dvobojev V nedeljo zjutraj se je pred številnim občinstvom v dvorani CUS zaključil jubilejni košarkarski turnir ob 30. obletnici delovanja športnega združenja Bor. Mali finale med Partizanom iz Beograda in borovci je bil izenačen do 9. minute (13:13), nato pa so Beograjčani povedli z delnim izidom 16:6. Borovci so v tem delu slabo branili, pri metu pa so bili zelo netočni. V drugem polčasu je Parti-zan pritisnil še krepkeje (75:57), našim pa ni uspelo ublažiti poraza. Pri borovcih sta se najbolje izkazala Smotlak in Ažman. Finale za 1. mesto med tržaškim Stefanom in Arimom iz Bologne je bil živahen. Ekipi sta branili agresivno in stalno btenjavali igralce. Po štirih minutah je ^rirno vodil (9:4), nato so Tržačani odločbo povedli z delnima izidoma 10:7 in z°:10 in prednost obdržali do konca tek-Je. čeprav se je tri minute pred koncem ^fimo nevarno približal do izida 83:78. Sledilo je nagrajevanje. Poleg prizna-bfa ekipam je Alex Smotlak prejel na-9fado za najboljšega strelca (skupaj 49 °ck), De Pol (Stefanel) pa je bil imeno-ab za najboljšega igralca. Nagrado ob jubileju so prejeli tudi za-dzni posamezniki, ki so pripomogli k -p.Zv°ju košarke pri Boru in v pokrajini, i so Mario Mari, Branko Lakovič, Rado be in Robert Klobas. B°rov trener Andrej Žagar je po tek-h ocenil turnir: »Prireditev je dobro ^Pela, turnir pa je bil : r evisoke kvalitete. O A za naše mladince ----j kvalitete. O Arimu bi dejal, da %ana ekipa, toda ni nobenega posa-re(jZnik.a' ki bi izstopal, oz. bi lahko igral h° in dal dober doprinos članskemu stvu v A-l ligi. Beograjčani imajo le- ; | ' e -fl hsl ■ - , ; tos slabšo ekipo kot ponavadi, kar se je tudi pokazalo na igrišču. O Stefanelu pa bi dejal, da bodo Tržačani gotovo boljši, ko se bo Fučka priključil mladincem tudi na treningih in ne samo na tekmah. FINALE ZA 3. MESTO I BOR RADENSKA - PARTIZAN BEOGRAD 87:107 (40:51) BOR RADENSKA: Pertot (0:1), Kocman 4, Škerk 7 (3:3), Nardini 5, Ažman 21 (2:2), Arena 12 (6:12), Krasna (0:2), Smotlak 28 (6:10), Paulina 10 (3:4). PARTIZAN: Stanimirovič 19, Djordje-vič, Kesar 18 (2:2), Jeftovič 4, Misirača 31 (7:8), Krivokapič, Bosanac 12, Zrnič 2 (0:2), Sljivančanin 2, Radevski 13 (7:7), Riklič 6. TRI TOČKE: Nardini, Ažman, Paulina, Stanimirovič. FINALE ZA 1. MESTO STEFANEL - ARIMO 89:80 (53:44) STEFANEL: Zini 14 (5:6), Stefani, Tar-ricone 2 (0:2), De Pol 23 (7:9), Tommasini 11 (5:8), Villanovich 4 (1:3), Volpis 14 (0:2), Guarneri 2, Radin, Pasguato 4 (2:4), Fučka 13 (5:6), Pernic 2. ARIMO: Della Valentina 15 (3:6), San-toro 17 (2:3), Cumerlato 14 (2:6), Golinelli 2 (0:1), Roveresi 7 (3:3), Leonelli 5 (1:3), Minonzio 5 (2:2), Biagietti, Battilani 1 (1:2), Rusin 2 (2:2), Marchetti 12 (4:6). (U. A.) Na sliki: s polfinalne tekme Bor Radenska - Stefanel Košarkarski žrnav na Kontovelu V soboto in nedeljo je bil na Kontovelu pravi »košarkarski živžav«. Poleg mednarodnega mladinskega turnirja, ki ga je priredilo domače društvo, in ki ga je zasluženo osvojil beograjski Partizan, so Kontovelovi kadeti odigrali še dve prijateljski tekmi. POLFINALE Partizan - Jadran Farco 81:76 (48:34) JADRAN FARCO: Oberdan 3, Cris-ma 27, Sterni 8, Battini 14, Lesica 2, Stanisa 12, Pertot 10. Beograjčani so si zmago v bistvu prislužili v prvem polčasu, ko so jad-ranovci močno zaostajali. Kljub dobri igri (predvsem Crisme) v drugem polčasu pa našim ni uspelo nadoknaditi zamujenega. Idrija - Kontovel 67:65 (31:31) KONTOVEL: Ban, Emili, Kralj 11, Krevatin 2, Gregori 22, Gulič 9, Briš-čik, Budin, Pečar 2, Bizjak, Daneu, Rebula 17. V zelo izenačenem srečanju so naposled slavili Idrijčani, ki so bili v ključnih trenutkih prisebnejši. Pri Kontovelcih sta se izkazala Rebula in Gregori. FINALE ZA 3. MESTO Jadran Farco - Kontovel 114:77 (53:51) JADRAN FARCO: Oberdan 21, Lesica 4, Sterni 15, Battini 6, Gerli 2, Stanisa 8, Pertot 27, Sosič 2, Črisma 30. KONTOVEL: Ban 4, Emili 2, Kralj 7, Briščik 2, Gulič 8, Budin 2, Pečar, Da- neu 6, Rebula 22, Gregori 33, Bizjak, Krevatin. Po izenačenem prvem polčasu so Kontovelci v nadaljevanju popustili proti starejšim tekmecem, pri katerih so predvsem zadovoljili Oberdan, Pertot in Crisma. Pri Kontovelcih pa sta ponovno izstopala Gregori in Rebula. FINALE ZA 1. MESTO Partizan BG - Idrija 93:89 (45:40) KONČNA LESTVICA: 1. Partizan Beograd, 2. Idrija, 3. Jadran Farco, 4. Kontovel. PRIJATELJSKI TEKMI Kontovel - Partizan 86:85 (46:43) KONTOVEL: Ban, Emili, Kralj 2, Rebula 23, Gregori 21, Gulič 26, Briščik, Budin 8, Pečar 3, Bizjak, Daneu, Krevatin 3. Kontovelovi kadeti, ki bodo nastopili v državnem prvenstvu, so po odlični igri premagali beograjske vrstnike. Za zmago si vsi Mednovi varovanci zaslužijo pohvalo. Kontovel - Idrija 66:53 (26:32) _ KONTOVEL: Matej Gruden 10, Černe 6, A. Pertot 3, Spadoni 10, Križman, Emili 3, Daneu, Čingerla 6, Marjan Gruden 6, Coloni 6, Hmeljak 3, S. Pertot 14. Naši, ki bodo nastopili v deželnem prvenstvu, so predvsem z dobro igro v drugem polčasu zasluženo zmagali. (jan) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din. trimesečno 85.000-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000- din. trimesečno 65.000 - din. polletno 120.000 - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688. 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 27. septembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Poseg poglavarja katoliške cerkve v prizadevanja za mirno rešitev libanonske krize Janez Pavel H. pozval muslimane in katolike k skupni akciji za pomoč prebivalcem Libanona ' v ;,v JL:—. £ 1 Muslimanski bojevnik v utrdbi na »meji« med krščanskim in muslimanskim delom Bejruta (Telefoto AP) VATIKAN — V prizadevanja za mimo rešitev libanonske krize in za prekinitev spopadov v Bejrutu je včeraj z dvema pismoma posegel tudi papež Janez Pavel II. Prvo pismo je naslovljeno na vse katoliške škofe, da bi organizirali svetovni molitveni dan za mir v Libanonu, drugo pismo pa je vrhovni poglavar katoliške cerkve poslal vsem muslimanom s pozivom, naj storijo vse, da prenehajo nesmiselni spopadi. »Libanon v svoji osamljenosti ne sme biti prepuščen sam sebi in zato nihče od nas ne sme pozabiti na to državo,« je papež utemeljil svoj mirovni poziv katoliškim in muslimanskim vernikom. Tako v pismu katoliškim škofom, kot v tistem za vernike Islama, papež obnavlja vse akcije, ki se jih je Vatikan lotil v korist Libanona. Pri tem je Janez Pavel II. tudi potrdil svojo željo, da naj bi se odpravil na pastirsko pot v to bližnjevzhod-no državo, kjer naj bi vsem dobromislečim Liba-nončanom potrdil svoje zaupanje v njihove sposobnosti in želje, »da živijo skupaj in da skupaj ustvarijo lepši Libanon, kot je današnji.« Toda kot je včeraj sporočil vatikanski glasnik Navarro, do tega potovanja najbrž še ne bo prišlo tako kmalu. Vzrok zato pa naj ne bi bila zaskrbljenost za papeževo varnost, temveč predvsem težave, zaradi katerih bi bilo onemogočeno papeževo potovanje po samem Libanonu in s tem tudi onemogočen stik z vsemi pripadniki libanonske družbe. Zato najbrž do obiska letos še ne bo prišlo, kljub temu da naj bi Vatikan še naprej (tako kot je bil primer tudi doslej) iskal vse ustrezne diplomatske kanale za pospešitev tega potovanja, je še povedal vatikanski glasnik Joaguim Navarro Vališ. Glede molitvenega dne za Libanon je bilo že dogovorjeno, da bo v Italiji potekal 4. oktobra. Papež v svojem pismu sicer ni določil točnega datuma, vendar pa je krajevnim cerkvenim poglavarjem priporočil, naj upoštevajo, da 22. novembra Libanon praznuje svoj državni praznik in naj zato dan molitve pripravijo pred tem datumom. Toda papež se odkrito obrača tudi do muslimanskih vernikov, katere poziva naj z molitvijo in vsakodnevnimi prizadevanji pristopijo k tej solidarnostni akciji za rešitev Libanona. Janez Pavel II. muslimanom obljublja tudi stalno sodelovanje kristjanov in dodaja, da je v mnogih državah dialog med muslimani in kristjani prispeval k boljšemu medsebojnemu poznavanju in tudi k mnogim skupnim akcijam. Vse to je po papeževem mnenju precej let veljalo tudi za Libanon. V zaključku pisma je vrhovni poglavar katoliške cerkve zapisal še misel apostola Pavla, ki pravi, »da morajo biti verniki tisti, ki se bodo izkazali s svojimi dobrimi deli.« Zato morajo po njegovem mnenju kristjani in muslimani s skupnimi močmi pomagati »svojim bratom v Libanonu, da zacelijo vse krvaveče rane. Preživela padec z več kot tisoč metrov višine LONDON — Neverjetno srečo je imela 24-letna Alison Davis, ki je preživela padec z več kot 1000 metrov višine. Dekle je namreč obiskovalo padalski tečaj v Brid-lingu pri Londonu in v soboto dopoldne se ji pri skoku iz letala padalo ni odprlo. To jo je toliko prestrašilo (kar je povsem razumljivo), da ni niti poskušala potegniti vrvice zasilnega padala. Zaradi strahu je izgubila zavest in nato treščila na zemljo. Prav izgubi zavesti pa zdravniki pripisujejo čudežno preživetje tega padca. Njeno nezavestno telo naj bi namreč izredno amortiziralo udarec ob tla. Dekle jo je odneslo z nekaj zlomljenimi rebri in zlomljeno čeljustjo. V bolnišnici bo sicer morala ostati kar precej časa, vendar pa zdravniki menijo, da zaradi padca ne bo imela nobenih posledic. Za »rekorderko« pri padcu z velike višine pa velja jugoslovanska stevardesa Vesna Volovič, ki je preživela eksplozijo letala DC-9 nad Češkoslovaško na višini 10.000 metrov, znan pa je tudi primer narednika Alkemadea, ki se je leta 1944 vrgel iz gorečega letala na višini 5.400 metrov in ostal živ. Italija-Španija-ZDA skupaj proti kokainu RIM Danes se bo v palači na Viminalu zaključilo tristransko zasedanje o drogi. Vrhunskega sestanka so se udeležili zastopniki ameriške, španske in italijanske vlade. V imenu italijanskih gostov je spregovoril notranji minister Gava, ki je skušal z zastopniki ostalih dveh vlad sestaviti učinkovito strategijo boja proti mamilom. Italijo in Španijo veže skupni strah pred najavljenim navalom trgovcev s kokainom, ki že nekaj let preizkušajo sredozemsko tržišče z namenom, da bi si zavarovali hrbet. Trenutek krize je dejansko napočil tudi za peščico ljudi, ki služi ogromno denarja s trgovino bele droge. ZDA so jim napovedale vojno, v nekaterih državah Srednje in Južne Amerike pa so se pričeli zavedati dejstva, da je trgovina z mamili gorivo, ki poganja lahko tudi velike družbene premike, ki prav gotovo niso demokratičnega značaja. V kratkem bodo trgovci s smrtjo odkrili, da se jim ne obrestuje pre- prodaja mamil v ZDA, kjer je kokain izgubil na vrednosti. Evropsko tržišče pa je še sorazmerno sveže in varno, zato so trgovci s kokainom že pred nekaj leti delno preusmerili svoje posle z ZDA na staro celino. Minister Gava je včeraj izjavil, da je boj proti mamilom, še posebno pred kokainu in »cracku«, boj, ki ga ne bo zmogla ena sama država. S skupim trudom, predvsem pa s skupnimi strategijami in sodelovanjem preiskovalcev ter policije, bi si lahko Evropa le zgradila solidno obrambo. Na osnovi mednarodne solidarnosti pa naj bi Evropejcem priskočile na pomoč tudi ZDA, ki se trudijo, da bi najprej pometle pred svojim pragom. Pri tem je treba seveda biti še posebno pozorni tudi na mamila, ki prihajajo v Evropo po balkanskih zvezah. V glavnem gre tu za heroin azijske proizvodnje, Turčija pa je država, po kateri pripotuje največ mamil v srednjo Evropo. Levičarski teroristi umorili grškega poslanca Bakojanisa ATENE — V zgodnjih jutranjih urah je levičarska teroristična skupina »17. november« umorila grškega konservativnega poslanca Pavlosa Bakojanisa. Skupina teroristov je pričakala poslanca pred sedežem stranke, na 54-letnega zeta predsednika konservativne stranke Nova demokracija Costantinosa Mitsota-kisa, pa je menda streljala samo ena oseba. Bakojanisa so zadeli z rafalom v trebuh. Z rešilcem so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer je kljub negi zdravnikov izdihnil že pred osmo uro. Teroristična skupna »17. november« je prevzela odgovornost za atentat le nekaj ur po poslančevi smrti. Z dokumentom, ki ga je sestavljalo deset tipkanih strani, so teroristi sporočili javnosti, da je bil Bakojanis pajdaš bančnika in založnika Jorgosa Koskotasa. Z njim naj bi sodeloval pri finančnem škandalu, ki se je zaključil z Koskotasovo aretacijo. Grškega podjetnika so nato izročili ameriškim oblastem. Skupina »17. november« je od leta 1975 podpisala že štirinajst umorov. Letos spomladi je umorila vojaškega atašeja pri ameriški ambasadi v Atenah, maja pa ji je spodletel poskus umora bivšega socialističnega notranjega ministra Georgea Patsosa. V svojem sporočilu so teroristi omenili Patsosa, ki je bil po njihovem mnenju prav tako soudeležen pri aferi, ki jo je vodil Koskotas. Teroristi so tudi strateško izbrali dan atentata na Bakojanisa, saj se je prav včeraj grški parlament ukvarjal z razpravo o tem, če naj formalno sodno preganjajo bivšega socialističnega premiera Papandreua, ki je branil delovanje svojega zvestega sodelavca in predsednika glavne banke na Kreti Koskotasa. Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetek konservativnega poslanca Pavlosa Bakojanisa Ko ljudi moti celo barva dobljenih daril PLJEVLJA — Agencija Tanjug je včeraj objavila krajšo agencijsko vest, ki ne potrebuje nobenega komentarja, saj se kar sama komentira. Kakih 40 delavcev premogovnika v Pljevljah je včeraj vrnilo darila, ki so jih prejeli ob dnevu rudarjev Črne gore 24. septembra ob odhodu v pokoj. Šele ko so darila odvili, so ugotovili, da so prejeli radijske kasetofone črno-rdeče barve, kot so barve albanske zastave, in na katerih so bile označene le tri radijske postaje - Priština, Sarajevo in Ljubljana. Proizvajalec radijskih kasetofonov znamke Emirlija je kranjska Iskra. Rudarji so zahtevali sprejem pri direktorju premogovnika Mi-hailu Tomanoviču. Emocionalno so reagirali na tako vrsto daril in soglasno sklenili, da jih vrnejo. S podarjenimi radijskimi kasetofoni črno-rdeče barve in s samo tremi navedenimi radijskimi postajami brez glavnega mesta Jugoslavije, so se počutili, kot da bi imeli doma »atomsko bombo«. Po 40 letih delovne dobe so bili globoko užaljeni, za kar so doživeli. Sporne radijske kasetofone, tako so jim sporočili na sestanku, so kupili v trgovini Prosvete na beograjskih Terazijah. Novi kitajski sekretar Zemin opravičuje poseg na Tienanmenu Novi generalni sekretar KP Kitajske, 62-letni Jiang Zemin, je na včerajšnji za kitajske razmere povsem neobičajni tiskovni konferenci poudaril, da je bil poseg vojske na Tienanmenu neizbežen, ker je prišlo do upora iz tujine hujskanih kontrarevolucionarjev. Jiang Zemin je tudi poudaril, da bodo nadaljevali po poti reform, a bodo morali obenem okrepiti boj proti liberalnim idejam, ki so bile glavni krivec za nerede maja meseca. Povedal je tudi, da še vedno raziskujejo vlogo bivšega generalnega sekretarja Zhao Ziyanga, ki je podprl upor študentov (Telefoto AP) Mladina na zatožni klopi zaradi članka o Mamuli LJUBLJANA - Zaradi prispevka z naslovom Mamula go home se je pred ljubljanskim sodiščem nadaljevala obravnava zoper Francija Zavrla, bivšega odgovornega urednika Mladine. Zavrl, ki je prišel na sodišče s prestajanja kazni v zaporih Ljubljana, odprti oddelek Ig, je obtožen kaznivega dejanja razžalitve. V ponedeljek so zaslišali štiri priče, nekateri med njimi so že bivši uredniki revije Mladina. Štirje, edini med njimi z opravičilom je Gorazd Suhadolnik, ki je ta hip v Ameriki, pa se v sodni dvorani niso pojavili. Prav zaradi tega je sodnik za naslednjo obravnavo odredil zanje prisilni privod. Obravnava se bo nadaljevala v četrtek, 5. oktobra, in če takrat ne bodo prišli prostovoljno, jih bodo pripeljali miličniki. Pod spornim prispevkom je bilo podpisano uredništvo Mladine in tako Zavrl kot priče so ves čas zatrjevali, da gre za kolektivno sporočilo uredništva Mladine. Po mnenju tožilstva so v članku žalili tedanjega sekretarja za ljudsko obrambo Branka Mamulo. Najbolj provokativen od vseh zaslišanih je bil Robert Botteri, še vedno glavni urednik Mladine. Najprej je vprašal, za kateri članek sploh gre in sodnik mu je potrpežljivo razložil bistvo. zadeve. Botteri je nato povedal, da je bil v časopisu Delo objavljen članek, da je Mamula, takratni obrambni minister, obiskal vlado Etiopije, ki je bila takrat v spopadu z eritrejskimi uporniki. »Zdelo se nam je neetično, da naš obrambni minister obišče državo, kjer je državljanska vojna. Zato smo se odločili in na sestanku uredništva napisali uvodnik«, je dejal Botteri. Na sestanku da so bili vsi uredniki in kot je rekel, so poskušali najti najboljše formulacije. »Podrobneje tega ne bom pojasnjeval, ker bi mi lahko škodovalo«, je še pribil Botteri. Ko ga je sodnik povprašal glede stroškov za prihod na sodišče, je glavni urednik Mladine odvrnil, da se je pripeljal s taksijem. Da gre za kolektivno odgovornost, je potrdila tudi takratna kulturna urednica Melita Zajc. Kot zadnjega so včeraj zaslišali Davida Tasiča, ki ga bodo danes po tretjini prestane kazni pogojno odpustili iz odprtega oddelka ljubljanskih zaporov na Igu. Slednji je dejal, da je sporni uvodnik prebral in da se je strinjal z vsebino.(dd) V atentatu na DC-10 uporabili češki semtex PARIZ — Strmoglavljenje francoskega DC-10 nad puščavo Tenere prejšnjo sredo je povzročila eksplozija peklenskega stroja, podobnega onemu, ki je povzročil lanskoletno tragedijo jumba Panam nad Škotsko. To trdijo francoski dnevniki, ki navajajo ugotovitve preiskovalcev. Na krovu DC-10 je torej prišlo do eksplozije češkoslovaškega sintetičnega razstreliva semtex, ki ga ne uspe odkriti nobena sodobna naprava.