GLAS NARODA il^lt List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. ■ ■ a Issued every day except Snndiys —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Ola« Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISAENE: 4687 COBTLANDT. NO. 20. — ŠTEV. 20. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 25, 1916. — TOREK, 25 JANUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Položaj na Balkanu. -o- AVSTRIJSKE ČETE SO ZAVZELE MESTO SKADER. PODGORICA, NIKŠIC IN DANILOVGRAD V AV STRIJSKIH ROKAH. — BOLGARSKI VOJAKI PRO DIRAJO PROTI VALONI. — KRALJ NIKITA V RI MU. — OBSTRELJEVANJE BITOLJA. — VEČJI DEL ČRNOGORCEV JE RAZOROŽENIH -o-- Berlin, Xentfija, 2^. januarja. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade poroča, da gostje so se vsi rešili. Škodo eenijo na Smrt s tare Indijanke. Bakersfield, Oal.. 24. januarja. Marv Teouyas. neka indijanska žena, o kateri so trdili, da je stara 1T»0 let in ki je umrla včeraj, bo pokopana jutri od nekaterih članov njenega rodu, ki so še preživeli. Si ara Indijanka je bila najstarejša žena iz že skoro izumrlega rodu. ki je bil znan pod imenom Tejoni, ki je živel v nekem bližnjem kanjonu. Ta rod šteje baje še petnajst Indijancev, ki so stari nad sto let. Potres na Ruskem. "Vetrograd, 1 tu.sija, 24. januarja. — Seizmojtraf v tukajšnji vladni opazovalnici je registriral danes zjutraj m man ]«>tre>. Mesto, kjer se je pojavil i*otres, je oddaljeno kakih JjOO milj <*t lVtrt obsireljevall Metz. Škoda, ki sc jo napravile bombe, ni posebna. Obstreljevanje Nancy-j a. Pariz, Francija. 24. januarja. — Francosko vojno ministrstvo poroča: Vroči artilerijski spopadi, ki se vr-se že več dni ob celi nein&kl fronti, še niso končani. Severno od Roye in jn-žno od Kom me smo obstreljevali so-vražnlške vlake, ki so prevažali pro-viant. Na nekaterih mestih smo železniško progo tako poškodovali, rta je po njej vsak transport nemogoč. Boji pri Nancy-ju so se obnovili. Angleška front«. London. Anglija, 24. januarja. — Zartnjo noč smo razstreliti pri St. Eloiu mino. ki je povzročila v sovražnikih strelnih jarkih veliko »kodo. Pri Pelkemu se vrši vroča bitka, v kateri najhrže mi zmagovalci. Zavcrottki letal« nad Gentoa. Loodwy Anglija, 24. januarja. — Iz Rottenluna poročajo, rta se je pojavilo nad Gentom več zavezntfikili letalcev, ki «o metali bombe na me-sto. Povzročena Skoda je le tootna* : Berlin, Nemčija, 24. januarja. Avstrijski generalni stab poroča: Pri Rombonu in v okoliei Lavrn-ne se vr.še vro<"*i artilerijski spopadi. l*ri Tolminu in pri lioveu so Italijani parkrat navalili na nas. toda mi suio jih pognali uspešno v beg. Njihove izgube so precejšnje. Milan, Italija, '24. januarja. — Danes so otvoriJi tukaj bolnišnico Rdečega križa, Govor je ime] italijanski minister brez portfeja, si-gnor Hra/.ilai. Rekel je. da ga je poslala italijanska vlada in da bo tudi v njenem imenu govoril. Italija je pripravljena na toliko časa ustrajati. dokler bodo ustrajali o-stali zavezniki. Končna zmaga mora biti na strani zaveznikov. Francijo je zastopal pri slavno-sti bivši francoski ministrski predsednik Karthou? Stroške za bolnišnico so pokrili s prostovoljnimi prispevki, katere so nabrali v raznih francoskih m est ill. Belgija in zavezniki. Vlada noče skleniti z Nemčijo separatnega. miru. — ZnaAjlrm izjava. — Deportirani Nemci. Havre, Francija. 24. januarja. "Frankfurter Zeitung" je priobčila pred kratkim dolg članek, v katerem pravi, da je Helrija pripravljena skleniti separaten mir z Nemčijo. Neki višji uradnik belgijske vlade je rekel včeraj: Vse vesti, da nameravamo skleniti z Nemčijo separaten mir. so neutemeljene. Belgija predobro pozna Nemčijo, zato pa ne bo začela ž njo nikakih pogajanj. Vzemimo, da hi danes Nemci prosto-voljno odšli iz Belgije. N'iti to nas bi ne pripravilo do tega. da bi sklenili z njimi kak kompromis. Kralj Albert ni nikdar mislil na mirovna pogajanja. Mi nočemo ni-kakega usmiljenja, ni i hočemo pravice. Yokohama, Japonsko, 24. jan. Na japonskem transportnem par-niku "Kahoshima Maru" je dospelo danes sem petnajst Nemcev iu pet Nemk. Deportirani so biii s Carolinskega otočja. Med njimi je deset misionarjev. Samomor. olleLna Fannie Arra je skočila včeraj iz tretjega nadstropja neke iuw-yorske bolnišnice in obležala mrtva na tlaku. Življenje si je vzela zato, ker so zdravniki konštatirali. da ima raka. Slovenci. V Mezopotamiji. O angleški armadi, ki je obkoljena od Turkov pri Kut-el-Amara, pravijo, da je dobro preskrbljena. Kratek zgodovinski pregled. — Koliko nas je in kaj smo dosegli v skoraj tisočletnem boju. Slovenci se zanimamo in zavzemamo za vse mogoče stvari, zasledujemo svetovno zgodovino, skoraj vsi narodi so nam znani, sami zase se pa veliko premalo zanimamo. — Dolžnost vsakega Slovenja bi bila, že vsaj površno poznati zgodovino slovenskega naroda. — Najprej pridemo mi, potem šele drugi. V šoli se nismo veliko učili o Slovencih. Vlada je naroče-vala učiteljem, da nas morajo u-čiti od kdaj do kdaj so vladali avstrijski cesarji, ni jim pa skoraj dovolila, da bi nas seznanili z našimi velikimi možmi in z našo zgodovino. Rojak pri de gotovo v zadrego, Če* ga vpraša tnjec kako je bilo z nami in na kakšen način smo se povspeli do tako visoke stopinje. Vedoč, da bomo rojakom zelo ustregli, smo priobčili v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju kratko zgodovino slovenskega naroda. Kdor je prebere, ima že vsaj mal pojem o slovenskem naroda. V Koledarju dobite še veliko drn-gih zanimivih člankov, lepih povesti, šale in dragih zanimivosti. Stane samo 35-centov. Naročajte ga pri: SLOVKVIO PUBLISHING OO., 8S Oortlaa* WL, N«w York, *» T. London, Anglija, 24. januarja. Glavna vojska Angležev, ki je obkoljena pri trdnjavi Kut-el-Amara od turških čet, je dobro preskrbljena z vsem potrebnim. Turki niso napravili nikakih novih napadov na trdnjavo, odkar so sklenili obroč krog nje ter popolnoma obkolili Angleže pred mesecem dni. To so dejstva, ki jih je sporočil gem-nd Sir Percy Lake. glavni za-poveduik angleških čet v Mezopotamiji iu ki jih je nocoj objavil angleški urad za indijske zadeve, sir Persy omenja, da je sporočil general < harlt-s V. Tovrnsend, ki načeljuje obkoljenim Angležem pri Kut-el-Amara. da "je v obilici preskrbljen z vsemi potrebščinami." To poročilo je zelo pomirilo tukajšnje kroj?«-, k* so bili v velikih skrbeh za čete v Mezopotamiji, odkar se je zvedelo skoz Berlin, da so jih Turki popolnoma obkolili in zaprli v trdnjavo Kut-el-Amara. Nemške čete v Štambulu. London, Anglija, 24. januarja, 'z Soluna poročajo, da je prišlo v Št am bul ."»0,000 nemških čet. Angleški dopisniki so mnenja, da tc čete niso namenjene za pohod na Egipi, temveč v podpiranje ugleda turškega vojnega ministra Kn-ver paše. Urška, poročila pravijo, da so bili Turki pod Enver pašo zelo ne zadovoljni in da so pred kratkim odkrili resne zarote, ki pa so jih brezobzirno in kruio takoj zadušili. Nek dopisnik pravi, da so v eni sami noči vrgli enoindvajset turških častnikov, ki so bili obtoženi • i pora. s teškimi kamni na vratu v iiospor. da so potonili. Eksplozija. Johnstown, Pa.. 24. januarja. — Danes je nastala v skladišču za dinamit, ki je last Argyle Mine, silna eksplozija. — Pok je bilo slišati v okrožje 0 milj. Poškodovan ni nikdo. Angleži izgubili 13 aeroplanov. London, Anglija. 24. januarja. Podtajnik vojnega urada je danes uradno priznal v poslanski zbornici. da so izgubili Angleži na za-padnem bojišču .'11 letalnih strojev v zadnjih štirih tednih. Pozor, pošijatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati. Cene : K. $ K. $ 5____ .85 120____ 16.20 10.... 1.50 130____ 17.55 15____ 2.20 140____ 18.90 20____ 2.85 150.... 20.25 25.... 3.55 160____ 21.60 30____ 4.20 170____ 22.95 35____ 4.90 180____ 24.30 40____ 5.55 190____ 25.65 45.... 6.25 200____ 27.00 50____ 6.90 250____ 33.75 55____ 7.60 300____ 40.50 60.... 8.25 3o0.... 47-25 65____ 8.85 j 400.... 54.00 70____ - 9.60 | 450____ 60.75 75..... 10.30 | 500____ 67.50 80.... 10.95 600____ 81.00 85.... 11.65 700.... 94.50 90.... 12.30 800.... 108.00 100.... 13.50 900.... 121.50 110.... 14.85 j 1000.... 182.00 Iz Washingtona. Angleške zadeve. ■o : n NEMČIJA POPUŠČA ZDRUŽENIM DRŽAVAM V ZA DEVI LUSIT ANI JE. — URADNIKI UPAJO NA UGO DNO REŠITEV CELE ZADEVE. — NEMŠKO LJUD STVO PROTI NADALJNEMU POPUŠČANJU. — V ANGLIJI JE BILA SPREJETA PREDLOGA ZA SPLOŠNO VOJAŠKO SLUŽBO Z 383 PROTI 36 GLA SOVI — NASPROTOVANJE DELAVCEV. Washington, D. (24. januarja. — Nemčija se jo uda-la zahtevani Združenih držav glede potopljene "Lusitani-je", ki jo j«- potopil nemški podmorski čoln brez svarila in je izgubilo vsled teita tudi nad sto amerikanskih državljanov svoja življenja. Nemški poslanik grof Bemstorfi' je izročil državnemu uradu novo noto. ki je sestavljena tak.., da je upati. -sem meseeev med obema državama, ugodno rešili in da bo popustila Xemei ja skoro vsem zahtevam Združenih držav glede plaeanja odškodnine za življenja in drugo ško do. ki sojo trpeli Arnerikaiiei. Dasi podrobnosti glede besedila zadnje nemške note še niso znane, vendar zatrjujejo v dobro poučenih krogih, da se Xemei ja nie več ne izgovarja, da je pred odhodom ■'Luskamje" iz Xew Torka svarila Amerikance, naj ne potujejo z njo. Nemčija jasno prikazuje, da je storila to dejanje le radi tega, ker se je hotela maščevati nad Angleži, ki so blokirali njena pristaniška ter popolnoma zaprli nemško trgovino na morju. Nemška vlada pa obžaluje, da so vsled tega tudi Amerikam i trpeli. Pravijo, da je igralo važno vlogo pri sestavi te zadnje nemške note tudi javno mnenje v Nemčiji in Združenih državah- Baje nemška javnost nikakor ne bi bila zadovoljna. če bi nemška vlada toliko popustila, da bi priznala, da je bil potop vLnsitanije*' nepostavno dejanje in da je delal dotieni poveljnik podmorskega eolna nepravilno. Način bojevanja s podmorskimi eolni se pa je od takrat na zahtevo Združenih držav že ublažil in upati je, da ne bodo nastale nikake nove težave več. Upajo, da bo vsa zadeva poravnana na tak način, da bosta obe stranki zadovoljni. London, Anglija, 24. januarja. — Danes popoldne je bila sprejeta v poslanski zbornici predloga za obvezno vojaško službo z 3&> proti 3<> glasovi ter je bila predložena v odobrenje zborniei lordov. Ko bo prekinil parlament svoje zasedanje, bo dobil angleški kralj to zadevo v potrdilo, tako da bo postala s 1. februarjem že zakon- To je največji uspeli, ki ga je kdaj dosegla angleška vlada in je k temu največ pripomogel ministrski predsednik Asquith in njegovi tovariši. Zakon za splošno obvezno službo smatrajo za največji poraz, ki ga je kdaj doživel angleški narod, ki je imel posebno prednost pred drugimi narodi z ozirom na osobno svobodo. Ta zakon bo dovolil vojaškim oblastim, da bodo lahko poklicale pod orožje vsakega samskega moškega, ki se še ni do sedaj prostovoljno odzval vojaški službi. Izjeme bodo fvorili le oni, ki so zaposleni v industrijah, ki so neobhodno potrebne za vojno, oni, ki so edina podx^ora revnih svojcev in tudi drugi, ki imajo za to tehtne vzroke. Trska je tudi izvzeta. Na prihodnjem zborovanju delavskih krogov, ki se bo vršilo v sredo, pričakujejo, da bodo udeleženci sklenili resolucijo. ki bo nasprotovala temu zakonu. Zavezniki bodo posodili Grški. London, Anglija. 24. januarja. Reuterjev dopisnik v Atenah pravi. da ve iz zanesljivih virov., da se vrše pogajanja med Grško in zavezniškimi velesilami glede posojila. ki bi pra (irska rada dobila in da se pogajanja bližajo ugodnemu koneu. Prepovedano trgovanje. Kodanj, Danska. 24. januarja. Nemška vlada je prepovedala vso privatno trgovino s tujimi vrednostnimi papirji. To poroeilo je dospelo danes sem in bo najbrže popolnoma resnično. — Nemiri v Lipskem. London, Anglija. 24. januarja. Amsterdamski dopisnik lista 'Central News' je brzojavil. da so oblasti poslale iz Kolina v Lipsko vn-jaške eete, ker so se tam pojavili novi nemiri v velikem obsegu. Ker se cene sedaj pogosto spreminjajo, naj rojaki vedno fledajo na'naj oglas. ...... ' TODKi FRANK Blliji, 82 Oortlaadt New York, N. T. POZOR, ROJAKI! Rojakom naznanjamo, da imamo v zalogi še kakih 1500 stenskih Koledarjev. Kdor ga Se ui dobil, oziroma, kdor boie imeli še ettefa, naj nam to na dopisnici sporoči. Dosedaj smo razpadali ie štirinajsti isoe stenskih Koledarjev! Upmvništvo "Glas Naroda". Brezžičen brzojav med Ameriko in Špansko. Madrid, Španska, 24. januarja. One 1. februarja bodo poskušali med obrežnimi postajami na Španskem in v Združenih državah novo iznajdbo na polju brezžične tele-grafije, ki jo je iznašel španski profesor dr. Branas; ŠpariMea vlada je prosila oblasti Združenih držav, naj pošljejo poskusne brzoja-ve. — Pravijo, da se je z novim aparatom izdatno povečali, .uspešnost brezžičnega brzajavljenja nad 5 tisoč kilometrov (3800 milji. Stavka v Port* Rico. San Yuan, Torto Rico, 24. jauuar-j» — Ker nočejo lastniki plantaž dovolj plačati svojim delavi-em. so se za«~*eli p° eeli deželi resni nemiri. Nekateri celo pravijo, da ho letos veliko hujše kot je Mlo lansko leto. ko je za stavka) o 40,000 delaveev. l>ela\ vi zahtevajo, da naj gospodarji priznajo unijo in da naj znaša mi^ n ima I na plača $1.00 na dan. Gos^ da rji nočejo o tem ničesar feO JAKI POZO *» Ker nam letos nflralror ni jM Se dobiti PBATIK is sfttare£ ja, opozarjamo vse eeaienjB in rojakinje, da aaj pridfl m* mi Koledar. Berlin. Nemčija. 34. januarja. — Avhirtjot so zarstU v a in o albansko ■M*«« Hkadrn. ' nwforri mo okupirali I Kkailer jT^alnejie tl^tk^J^o » Albaniji ta Ateje 20,090 prabirakev. V balfcan*l vojni ao Čn*morri m-wtmtcmi ufcirfinH mrato ta ao pca r m GlAS &AfiOl>A, 25.-tJAprt!AlUX -191B. ii GLAS NARODA n (Slovenlc Daily.) Owned and published by tbi ■LOVENIO PUBLISHING 00. (• Corporation.) FRANK SAKSER. President. LOUIS BENEDIK, Trea«orer. Fiace of Business of tbe corporation and addresses of above officers: 12 Cortlandt Street, Borough of battan. New York City, N. Y £a celo leto relja list sa Ameriko in Canado. .....••••••••••«»••« .$3.00 £ pol leta UM m celo leto ca mesto New York.. 4.00 „ pol leta ra mesto New York.. 2.00 * Erropo za. rse leto ..........4.50 m m m pol leta..........2.66 „ getrtleta.......... •glas NARODA" Izhaja vsak dan li\*cm5l nedelj ln praznikov. -GLAS NAHODA" ("Voice of the People") lasned every day except Sunday! and Holidays. Subscription yearly <3 00._ Advertisement go agreement. Dopisi brea podpisa ln osobnostl se ne prlobfujejo. Denar naj se blagovoli poSlljatl po J— Money Order. Pri §premembl kraja naročnikov pro-tlmo, da se nam tudi prejšnje M-valile naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ Doi.isom ln poSiljatvam naredite U naslov: -GLAS NARODA" « Torti« ndt St., New York City Toda v očeh delav&kili slojev je edina zasluga od vlade lastova-nih naprav ta, ker bi tako izgubili na moči kapitalisti in njihova lastnina, ki ima drugače vedno prednosti. Sicer zagovorniki vladnih naprav ne nameravajo takih posledie, oziroma se delajo, kakor da ne bi. Kapitalisti se ne boje samo, da bi jim bili odvzeti na ta način vsi dobički, temveč se tudi boje, da bi sploli trpela slednjič vsa njihova lastnina in premoženje. Pri takih slučajih se najbolj jasno vidi domovinska ljubezen kapitalistov, ki imajo prvo besedo, če morejo zase pričakovati kakih dobičkov, če pa teh ni, pa jim je malo ležeče na celi stvari in na resnični varnosti dežele. V tem oziru so si enaki kapitalisti vseh dežel. V Evropi so prevzele skoro vse bojujoče se države vse. velike tovarne in naprave, ki služijo za izdelovanje Vojnih potrebščin, v svoje roke in so začele nadzirati tudi druge. Naravno je, da so pri^ tem izločeni vsi posredniki in da'živahno vrvenje doli na Alserici. ostane dobiček vladi sami. Tega Na čelu se ji je pojavila neje- ženskim pa silno mrzelo. Prekras- Umolknila sta oba. Od ulice je ne so bile njene skrivnostne, žar- prihajal zamolkel ropot drdrajo- f® ne oči za svilnatocrnimi trepalnicami. Lasje, črni kakor lava, so ji valovili v gostih, dolgih valih preko tilnika in bujnih prsi. Ravnodušno je stala zraven Makar-tovega šopa in niti enkrat ni pogledala elegantnega obiskovalca na okroglem nizkem taburetu. Milostljivo jc čakala, kdaj se naveliča mladi mož občudovati lepoto njenega vitkega, prožnega telesa. On pa se je zagledal vanjo kakor prikovan in se brezvoljno vdajal nepremagljivi privlačni čih voz, zategli piski in glasno zvončkljanje tramvaja, trdi klo-pot konjskih kopit in nejasni šum vrveče množice. "Dobro, lika", je dejal tiho. ;*Do nedelje. Samo ljubi me kakor prej! Beci mi, da me ljubiš!" Y njenih očeh so se vnemali svetli žarki. "Ljubim te, Milan! Szivein!" (Srček moj!) ^ ln oklenile so se ga mehke roke, krepko in gorko so ga poljubljale naslobne ustnice. Bilo mu je. kakor da ga sučejo viharni vrtin- moči. ki je silila vso njegovo oba- lei, iz katerih si ni želel nobene re-jano bitje k njej. Zdaj se mil je sit ve. Zamaknjen v njen draxest poznala na obrazu tiha, mučna jeza, zdaj koprneča žalost, zdaj strastna nestrpnost vroče ljubezni. "lika!*' jn je poklical s prose-čim nasmehom. Kakor ne bi bila slišala ničesar, se ni premaknila. S prekrižan ima rokama, ponosno kakor kraljica, (je navidezno pozorno opazovala pa se boje kapitalisti, ker ti hočejo imeti svoje prste vmes. Morda bo sedanja vojna tudi v tem oziru rodila kaj uspehov, za kater«1 so se delavske organizacije po celem svetu že zelo bojevale, voljna gubica. Zapeljive živo rdeče ustnice so ostale sti?mjene, v črnih očeh pa je zagorevalo kakor sam živ ogenj. "Kako moreš biti vendar tako mrzla proti meni, lika?"' je šepe- Telefon 4687 Cortlandt ^amms Kako ogroža vojna lastnino kapitalistov. namreč državno kontrolo nad vse- tal. "Saj ves, da te ljubim tako. mi industrijami, pri katerih si de-J kakor ni še ljubil nihče nikdar lajo kapitalisti prevelike dobičke nobene ženske na svetu! Tika! Ti na škodo revnejših slojev, posebno delavcev. Dopisi. Pred krat- si mi vse! Zakaj me mučiš tako neusmiljeno ?"* ni obrazek, v njene vabljive oči, ni obžaloval svoje obljube. Pozabil je vse naokoli, čutil je le topli dih njenih krasnih ust ob svojih licih in omamljivi vonj njenih razpuščcniTT las, ki so mu opregli glavo kakor svilenomehka mreža. IV. "Prosim, ljuba gospa Jarniko-va, izvolite sesti!" jc hitel Jemec. V. fzu in iskal po žepu! Tudi Jaraik Drug za drugim je odložil z ide mimo. Toda podoba zmrzujo-običajnim vzdihom svoje pero in čega dekleta z obupanim, očitajo* z njim današnje dolžnosti uradni- čim pogledom ga žene zopet na-škega robstva. Odhajali so zapo- zaj. Seže po denarnici in se vrne. redoma s kratkimi pozdravi iz ali nič več ne najde mlade sirote. bančnega zavoda. _ I Manoč ključe v žepu. stopi pred' se baje tiskflM Wl 7a ~e~_ Vendar enkrat! je šepnil okrogel stolpek in bere poluglas-lško propagando mladi blagajnik in oprezno poslu- no razna oznanila, dokler mu oko sal pri vratih. "Sam sem. Zdaj ne obstoji na rdečih črkah: "Xo- Aretacije poljske grofice. London, Anglija, 23. januarja. Policija je v Lublimi aretirala poljsko grofico Markiewitz, ker je našla v njenem stanovanju stroj za tiskanje in nemške črke. V njeni pa lc!?* Po prstih stopi k blagajnici, vtakne ključek in odpre. V lesenih sklodicah leži tu redoma zlato in srebro; ob straneh so nako- vo! Ogrska csarda!" Stresne ga; požnri se dalje in blodi po ulicah. "Ali se popeljemo, gospod baron?" ga vabi debel fijakar z rde- pičeni polni zavitki. Toda njego- čim obrazom, opečenim od burje vo oko se ne mudi niti trenutek pri njih. Urno pritisne na prožno pero: strojasta naprava za evr z lika rahlo in odpre se tajen predal. m pijače. •Jarnik hiti dalje. Vedno iznova ga izbegava notranji nemir. **Ako pride jutri v nedeljo pregledniku Okoli ust mu je neprestano begal lis. Toda precej se zopet zdrami, zoprn nasmeh. "Letos imamo hud naglo preste je modre in zelenka- Tu so shranjene drage obveznice|na um, da pregWla blagajnico, in drugi vrednostni listi. Na levi, | kaj potem .'"' mrmra sam zase tam bolj zadaj na dnu so natanko prešteti stotaki in petdesetaki. Vzame si vsak drugi snopek, sname izpod etikete po en bankovec in položi zvitke zopet nazaj. 1'oke se mu tresejo. Omamljen strmi brczmiselno predse. Na sencih mu zaplamteva dvoje rdečih januar, kajne, hudo zimo?" Obotavljaje se, je stopila naprej in sedla vljudnemu možu nasproti. Čutila je čudno onemoglost in strali, tresla se je kakor košuta pred lovcem. Beseda ji kar ni hotela z jezika. "Kaj bo dobrega, helie?" ste liste. Ta čas sliši zunaj drsajoče korake. Prestrašen se ozre proti vratom in hitro zaklene blagaj-nico. '"Ali še ne smem?" vpraša ustrežno stari sluga, neodločno stopajoč. Krčevito stiska zardela. "Kaj potem, ako ne dobim o pravem času svote, za katero sem brzojavno prosil matere?" (Daljo prihodnjič.) Kje je naju prijatelj M11IAKL FRELIll ? Doma je iz vasi Dav-če na Kranjskem. Pred enim letom je bival nekje v Sheboygan, Wis. Prosiva cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov. naj ga nama naznani, ali naj se sam javi na naslov: Peter Pete me 1 in .Mat. I »art na r, liox 920. Ely. Minn. , 25-27—1 OQLAJT NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam ivo j a "Tritisoč potrebujem, gospod otekla veka in spusti metlo ob du--Tcmee!" je izpregovorila napo- rih na tla "O, kako ste smešni, gospod sled tiho, plašno suhem ter ** najboljšega grosdja. se spustil potem v vodo, kjer je Najboljše »taro belo vino Riea-vozil brez ovire po deset milj na ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. uro in zopet prišel na suho obalo $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče brez težave. Ta stroj ima obliko j vino Zinfandel 27 do 28 galon čolna, ter ima spredaj vijak, ki j $14, 50 galon $25. Lansko belo goni voz v vodi, z vijakom pa je vino 27 do 28 galon $14, 50 galon v zvezi tudi krmilo. Te vrste av | $25, rdeče vino 27 do 28 galoa Little Falls, N. Y. ____^_____, ____________ ______, ______________ „____ _ „„ kim je umrla našemu rojaku jP zavrnila gnevno in ubadlji-J Prežete, poželjivo so se mu za- pozabil preobleči. Hvala, Ladin-Franku ilasletu žena. Doma je vo. "To novico poslušam že nekaj svetile sive oči. Odhrkal se je in ger!" bila iz Podlipe, okraj Logatec na časa. Ne samo vi, ampak tudi pogledal v tla. I Jarnik se opravi naglo. Zdajci Kranjskem. Poročena jc bila ne- drugi me dražijo s temi bedasti-! *;Ali potrebujete denar ta- se domisli, daje pustil denar v pi-i G. Grace, predsednik družbe j.aj en0 iet0. Ker je bila čla- mi izjavami, da mi že res prese- koj?" (sarniški suknji. Brž ga shrani v Berhh-hem Steel Company, je ob- njea tukajšnjega društva štev. 53 dajo. Ko bi vendar kdaj kdo pn-| "Da, gospod Jemec. takoj!" je žepu. Stresava ga lahna mrzlica, v stil vlado Združenih držav, da j # K. Jednote, so jo člani spre- Ael in mi povedal, da me ne mara odgovorila počasi. Zardela je. Proč, le hitro proč od tega kraja.' b ulo prenehale obratovati tri je- mm korporativno k večnemu po- da ran nisem prav nič všeč ali Sram jo je bilo; še nikdar ni pro-1 "Gospod kasir, ne zamerite, klarske družbe za izdelovanje o- V sprevodu je šla tudi na-( kaj podobnega. Mozki ste vsi po- sila denarja na posodo. Pogladila ključ za kaso ste pustili v klju- ki.pnih plošč, ki jih lastujejo pri- ^ slovenska godba. Pokojnici so vprek prismojeni junaki!" i je z nogo gubo na preprogi in se ravnici!*' v;, t ne o^ be, če bo vstrajala vlada položila na krsto vsa tukajšnja Nagnila je glavo nazaj in uda- ozrla po veliki, neokusno urejenij Blagajnik se zgane, vzame kljuna stališču, da je treba tovarn za Jm^tva krasne vence. Naj počiva rila v glasen smeh. Med ustnami sobi. izdelovanje vojnih potrebščin, ki v minit — poročil se je rojak1 sta se za bi i skal i vrsti krasnih zob bi jih nadzirala in lastovala vlada Frank Miklavec z gospodično belih kakor sladkor. Mirna. Tudi liethlehem Steel Com- yylcl pr}nat. Ženin je doma iz vasi] ''Ali poslušaj me, lika!" je re-'siatikim ghisom, si nataknil na- zapenjajo drhtajoči prsti rnka- )>any je ena od teh privatnih Xrnovec na Štajerskem, nevesta kel glasneje. "Bodi moja! Nikjer očnike in odšel v drugo sobo. Go- vice. '• ižb in zato se njen predsednik pa 17 vagj Hočna. Na ženitovanju ne bo srečnejše žene!"' |Spa je oddahnila, ko ji je izgi-| "Pazi!" mu veleva notranji ček, podari slugi nekaj za smod-" Oprostite, milostiva, precej ke in odide po mostovžu čez stop-pridem, prav precej", je dejal s nice doli na ulico. Neokretno mu tako zanima za to vprašanje. Re- sra0 S<1 prav dobro imeli. Novo-J '"Vedno lej>še!" se je norčeva-Jni[ Izpred oči. Kmalu pa seje vr-?his. "Kitni tako brzo ? Delaj se kri j.-, da bi se znašle Združene porocencema želimo obile sreče.-[la; skomizgnila je z rj vr v zeio ncprijeinein poioza- T<> dni je ^Qbi! pred tukajšnjim|maknila bele roke. "liKa JaniiK. denar k sebi. ; i. l»i se zapletle v vojno. | sodiščem državljanski papir rojak to se mi sliši slabo, hahaha! Zdaji "Trideset sto+akov'" ie V prvem delu te izjave in obve- Frank MalovašiČ. Živel! — Dasi vsaj niste več tako dolgočasni.'meden(X "Lepi denarčki! Pila ni nir sar, kar bi trebalo se njso ^ukaj delavske razmere prav Vsak snubač z resnimi nameni je izvo]^e jih po«teti!" jto-ebnega komentarja. To so že dobre, se urav dobro počutimo, zanimiva prikazen." I *t To p< oklot hotel tov., j>rej vedeli oni, ki se po- 1>ne 07. februarja priredi Drama-* : :j' jo za vladne tovarne za voj- tj-no društvo veselico in tri gle-; t", t v-ine ter -o morda na to dališke igre. Igrala bo tudi Slo-: 1 li r:i unali. Morda je bil to tudi venska narodna godba. Vstopnina r Ij In namen, da izločijo pri- j0 25 centov. Začetek bo ob 8. 1 dražbe za izdelovanje jekle- uri zvečer. Rojaki, pridite polno-nlh ol:lopnili plošč in podobnih Številno! — Poročevalce. : ■ k i) ie rim i si delajo Yonngstown, Ohio. — Rojakom -Tn I.i v< likanske dobičke. Via- crotovo znano, da so se vršili du bi v lastnih tovarnah lahko na- zadnje dni tukaj in po sosednjih l-rai Ijala iste stvari in ji ne bi bi- niestjh veliki nemiri. Delavci so io treba nikakib dobičkov plače- Javkali od pet do deset dni. Dru-vati. Zato je tndi ta drngi del iz- ^ bile slednjič prisiljene po- ;;ave predsednika Grace od Beth- viiati Povišali so jo od 19V2 lehrm Steel Company, ki ima več na 22 centov, od 25 na 25V2, od važnosti. 130 na 32V> itd. Rojakom nazna- nili. če sploh kaj pome- ajanit da so zdaj zavladale še pre-t.' družbe v slučaju voj- pej normalne razmere. Na dru-. • vladne tovarne ne bi za- £tvenem polju prav dobro napre-na pravi jati dovolj jeklenih dnjemo. Imamo dve društvi, tako uli plošč za vse potrebe, ne da ima vsak priHko, da pri- zop, t odprrti svojih tovarn ^op^ pozdrav! — -\nton Kikel. ter pomagati vladi pri narodni o- zastopnik. ' nbi. Patrijotizem kapitalistov. Bingham Canyon, Utah. — Ne je le v t-mi, da vlečejo mastne do-'vem kaj- vzrok. da so dopisi iz bi, ke in le takrat kriče, da je na- tukajšnje naselbine tako redki, r.id v nevarnosti, kadar pričaku- Razmere so tukaj ^ precej dobre, jejo od tega velike dohodke. dela se vsak dan, zaslužek je pa 4 pa bi m kaj takega zgodilo.1 odvisen od dela in prostora. Dru-j<" pa čisto jasno, da bi v teh slu- £tva nimamo nobenega, ker nas ■ 1 jih vlada takoj prevzela na premalo. Fantje so večinoma svojo roko vse one tovarne ter jih pečlarji. Božične praznike smo obratovala pod svojim nadzor- bili v Midvale pri znancih in so-srvom kot vladne naprave. Do te- rodnikih. Nekateri rojaki so se £a koraka bi bila vlada tudi pri- tam dobro pohvalili z delom. Srč -vljena. kakor se je to dogajalo ra Uvnla p Radatovičn za dobro tudi v vseh evropejskih-državah, postrežbo in za izvrstno kapljico. Toda kapitalist Grace govori ta- j>rugega novega ni. Če se bo kaj ko, kakor da bi bila taka mož- Zg0dilo, bom že sporočil. Pozdrav! nost sploh nemogoča; kakor da bi John Akof. tudi v najhujiiii stiskah in potrebah vlada Združenih držav morala upoštevati "sveto lastnino", čeprav bi ležala brezdelna in bi se z njo izdatno mogla okrepiti mož narodne obrambe. Najbolj posebno pa je pri vsej Ktvari dejstvo, da ae zagovorniki za od države lastovane tovarne ne upajo omeniti ali sploh misliti na ramami inza-|nii -A bankovci in krčevito tiščal ravnodušnega! Hodi počasi! Drži se na smeh! Veselo in smelo glej dejal Ijndein v obraz! Zažvižgaj si 0- osim.kro5lo!?' Na pristranskem tlaku, pred Gospod Jemec!" je zašepe-' 31jilD' za nJiin» okoli njega vre in Za trenutek ga je pogledala ue-'^^ J se tare nebrojna množica. Gospo- kako škodoželjno pr-^ko rame; v "Kaj izvolite, častita »ospaT* da> delavci, dijaki s pisanimi če- "O tem ne sme zvedeti živa du-'Pieami' vojaki, postopači, vse se ša nikdar nič,:s | gnete m razgrinja neprenehoma "Kajpa. kajpa, hehe", je zago-1 ^redi nlice sedi redar lite se mi!" je dostavila naglo. tavljalj vzel menico iz mizniee in r.a konju. Mimo drdrajo svetle ko-"lilagajnik ste, kajne, prejkone uTolrn.1(> nil CJje 111 s endovito spretnostjo se njenih velikih očeh so zaigravale žarnice. "Resnično, gospod Jarnik, smi- jel pisati. "Tako-le, hehe, na šest pri večji banki. Dovolite, koliko odstotkov narediva, ker nisem imate "" """ " To mi ni prav Nagubančila je obrvi; stopila je k ogledalu in si gladila lase. "lika, ne bodi huda name! umikajo vozniki. Cisto blizu tlaka na uho pretrgani stavki. "Defraudant!" Jarnik postoji. Zdi se mu, da je gaena. svote?" "No, zakaj mi je pa ne prine- za Materino srce. Spisal Rado Murnik. ML lika, lepa Madžarka, je stala tako možnost v slučaja vojne, pri oknu svojega budoara, raz-Lakor kapitalist Grace, tako so košno opremljenega in dehtečeni U oni skrbni, da akrijejo to po šmamičnem parfumu. Mlada tnott Na obeh straneh ratoime- krasotica je bila srednje rasti in dobro vedo, da bi se to zgo- j bronastobarvne poltL Pravilne slučaja vojne, vendar se poteze njenega, ovalnega obraza ogibajo imenovati kaj ta- so izražale navzlic vsej ženski jo "xaplemba last-' meh kot i nekaj strogega in nnele- pla£e? - Ne, ne, ni treba. odom} k požte'njak. Prosim, pes majhno dvo- i ni prav nič mar. ' doklej pa izvolite?" kolmeo. Od vseh strani udarjajo "Za pol leta." "Za Šest mesecev, do julija to liKa, De UUUl OUUa naiuc: • 11 TaL-n So rlitnm nn tvi ,JV ----- Pre i šil i i tclen si bila še vsa dru- dobl"" se datum, pa sva , razlo-no slišal tQ besedo nejsnji teaen si bila bc vsa ani go±ova. Zdaj pa, prosim, podpi- - Xa k - take„at- se oor,asi . <*ai-na Ali si jezna zaradi tiste ... fnt(1; «. 1 t7 .. *? J r'IKesa- se oglasi / site ttikaj-le, častita gospa! njim širok možak, ki se je krepke volite, tukaj je pero. |zadel obenj. "Tukaj sredi troto . f , T-i Vzela Je USfKlni hst' takoj pa je „rja potrebujemo nobenih nio- ses. ne prinesete? i bogih par sto- pogiedala moža s prestrašenim 1;umentovt' takov!" I molkom. Papir se ji je tresel v ,iIt*; "Tritisoč, lika; tritisoč goldi- rakj narjev! Odkod naj jih vzamem««Gospod JemeCt saj potrebu-...... ........ "Kjer hočete!" je viknila in jem 1(l tritisoč! Vi pa ste zapisali mi. Detektiv? "V innym posta-togotno zaceptala z nogama. štiritisoč goldinarjev. Saj ste mi ve!" ti reče. odpre suknjo, poka-"Dolžna sem, treba bo plačati. Ce našteli tudi samo trideset stota- že orla rečem grofu Lichtenburgu le be- kov ZmotiIi st(i Sleherna žila mu trepeče v raz- aedico, imam denar takoj v ro- Vzdigllil je ramona skoro do'burjenosti. Urno smukne v vežo. at * - 1 ■ , • i.ušes, pogledal prekasto od strani,Nikogar za njim. Oddahne se zo Saj bi ti dal vse, ce bi le imel! Zvrnil hladnokrvno, z zvitim pet. "Sumno je, če se potikaš po Kupil sem ti zlatnine, srebrame, nMmchom: -Prav se nisem temnih kotih", mu pride na mi Mož hiti dalje; Jarnik se oddahne. Kmalu pa se mu zdi, da mu je nekdo vedno trdo za peta- Sluga poškropi v krogih po'tombil naravno še ni popolnoma I $12.50, 50 galon $22.50. — 100 izpopolnjen, vendar je upati, da se tudi 11a tem polju v kratkem pokažejo veliki uspehi. PANAMSKI PREKOP. General Goethal> je izdal sledečo izjavo: "Prekopa ne nameravamo odpreti. dokler ne bo zagotovljen reden in stalen promet. Tega pa ni mogoče d ose«'* i sedaj, dasiravno smo napravili v zadnjem ."asu velike uspehe te zamorejo stroji sproti odvažati in odstranjati zemljo, če jih ne motijo mimo plavajoče ladje. "Mi rabimo gotovosti, da bomo lahko vzdržavali prekop v redu in dobri ob'iki. kadar bo zopet odprt za redno parniško plovbo. Pazno opazujemo sipine, ki se vsipajo nizdol in naznanili bomo napredek dela. kadar bomo zato opravičeni. Za zdaj pa smatramo za najboljše, če še ne odpremo prekopa /a splošen promet. "Kakor hitro bo mogoče, bomo sporočili, da je prekop zopet odprt za redno plovbo, kadar bodo vsa dela končana." Otvoritev borze v Varšavi. proof močan tropinjevec gal. <12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tndi vojni davek ca vino. — Potovalni ageat j t rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSB, ftoa 111. 81 Hal mi a. Bal Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, 0. Fr. Leskovic, Box 44, — Poljski tiskovni urad na Dunaja | Franklin, KanS. kmalu 7 javlja : Varšavska Imrza >»< zojH-t otvorjona. raznih dragocenosti, vse, kar si le ^ ^ Ne morem dniga5e. poželela . . 'Kdor riskira, naj tudi zasluži. Zameljivo je dv^gnda zgornjo hehe!" ustnico. \se je tlelo v njej; raz-, r * * Knriena ie odnrla lieno omaro in1 Razumela je? stresel jo _ eruda kra^o Vdelan zXiec im Vedno smehljajoči se Jemec se je postno iztezajo temne veje v i nnl-a 79I nM.cmilipniKrR orirtiiika. I zimsko meglo. Visoko se dviga gotski stolp mestne svetovalnice; sel. ;"IIitro skozi prehod nazaj v sredo mestain na svetli Ring!" Pred njim se razprostira za o-je mraz. grajo ljudski vrt; gola drevesa pokazal neusmiljenega odrtnika. Le vzemite! Prava reč! To je' "Če niste zadovoljni, gospa vsa vaša ropotija. Moji tovarisiei PotPra obžalujem. rdeče razsvetljeni urnik plove navidezno kakor luna za tankimi Etelki je kupil njen kavalir vrat-| Zganila se je. Zdelo se ji_ je, da oblaki v raehkih orisih se vidi ni okras za dvajsettisoč goldinar- prihaja iz črne megle nekaj stras-l nakkje državne zbornice in vse. jev; vaša ljubezen pa se ne more nega, nekaj pošastnega neudrzno llimi^ne kup0|e jz meglc vsta. vzpeti nad par braslet in uhanov, bliže in se izteza proti njej ter ji jajo visoke hiše z bogatim okras- jem, ponosni krovi mogočnih palač, plinove in električne svetilke, Vsak čikoš (pastir, v Ameriki počasi zasaja ledeno ost v trepe-cowbov) kupi svojemu dekletu tajoČe srce. kaj lepšega, kakor ste nanosili Toda svoto je morala imeti še'enocvetnim »mamicam podobne tnkaj vi meni. Vobče, gospod danes! Stisnila je ustnice in hitro pOVsodi naokoli hrumi glasna Jarnik, hodiva odzdaj vsak svojo segla po pero. Zastavljala se ji jp množica, drče bobneči Vagoni pot!" ' j roka : kar ni ji hotela. Oči so se ji tramvaja s pisanimi lučicami, dr- il^ka!,, je zaklical na glas. jele polniti s skelečimi solzami, drajo hitri fijakarji in ropotajo "Stoj! Vse ti dam, vse!" .Vroča kaplja ji je kanila raz po- težki tovorni vozovi. Za stebrom pri vratih se skriva negodno dekle s sestradanim, ze ga, kar je telo ugajalo moškim, nar!" ga je opomnila. v; frn : h. -■ -i h. ' Skočil je k njej in ji poljubljal bledeli, trpeči obraz in zardela v roko. Ponosno kakor zmagovalec prejasuem svitu kakor kri. je stala pred njim in tiho motrila t Oderuhu je zaledenel odurni lenkastobledim obrazom in veliki-hitro so peče ga, piamtečega moža. nasmeh okoli tankih, navzdol za-: mi prosečimi očmi. Z otrplo roko Ugajal ji je, tako-le strasten in okroženih usten; pogled mn je ponuja šopek cvetlic, drugo si goreč. 'begal po tleh. Tiho je stal staree greje pod raztrganim predpasni- Do nedelje moram imeti* de- za njenim stolom, si mel roke in kom. Ljudje hite mimo nje. Kdo čakal podpisa. I si bo odpenjal suknjo v tem mra- 1'mrl ji' eWini «Ioniokr:!-tir-n»> stranke. Orijentalsko centralo, društvo za propagando madžarskega gospodarskega in moralnega upliva na Balkanu so ustanovili v Budimpešti. — Predsednik mu je član magnatske zbornice Lanczv. v častno predsedništvo so izvoljeni m. dr. min. predsednik grof Tisza ter skupna ministra baron Burian in ia stoječe rezervne ! !n:«« ;..:m sodbi slučajno. Izgub« -'■i. mrtev in nekaj ranjencev. rt 11 i <-* ii sploh niso bile oraenje-■ 1'.» 11. uri dopoldne, 13. de-. iii.i.i m> začeli sovražni artile-nj - U i i/strelki udarjati v okolici I. .ii. 1'darjanje se je vedno i! j bližalo poslopju, nakar je ob II ur» -!U minut dopoldne prva ! . -'ti: granata vdrla v operaeij-Ui piMhior, ubila enega sanitet ■tyi po 1 častnika in enega sani-! vojaka, ranila težko dva • .J..U. m dvorano popolnoma raz-' . \., 11» hitro je bil trikrat za-.|.i poslopja z vodnim reser ».rjetii /adeta je bila kuhinja .»*i.-iii'ski prostor in ena bolniška s. .i. Voditelj bolnice je takoj • •Is tiinsportom ranjencev a t i ■' li'"j iu ko je ogenj ponehal ,i. nadaljeval z odpravo ranjen -t*a uuti na transport so stre-i.f.'di Italijani. Samo srečnemu ..,-aju s.- jo zahvaliti, da ta hi najnižjo brutalnost prese-••.! . ». nap hl na zavod, v katerem .. i.i!i m ti njegove bližine ob ..lili ilejan>ko samo se za trans-jMti t n. sposobni ranjenci, torej invalidi, ni zahteval nikakih večji n r;/ven uvodoma ome-iij. )•-■. \ •*»• < »s obje, ki se je naučilo i en /.adnjiU mesecev dobro raz-<» • ; ti ii.--merjeni ogenj od slu-. ijnih /ud«-i kov, je izjavilo so-• lasno iu protokola rieno. da ob , -•(• !j-v. nje zavoda ni pripisovati ii;. .na slučaju, marveč da se je ./vršilo ; namenom in po načrtu končno koh^tatiramo, da ni bilo bližini bolnice ne baterij, ne vo-ijiši.ih >kladišč aH bivališč čet vsled katerih bi se dalo obstreljevanje vv-kakor opravičiti. ! 1 traja brez presledka do 6. ure ™ zvečer. Potem nastopi mir. Z vso naglico se pomaga ranjencem, ta in oni je izdihnil. Mestoma, prično pokati puške. To so streli italijanskih patrulj, ki se plazijo blizu, da bi izvedele, ali je pozicija kon.'no izpraznjena, ali še živi kedo po teh peklenskih urah. Malo minut traja to streljanje, potem mir. Nato začne zopet peklenski koncert, granata za granato, vedno z večjo besnostjo, kakor da bi sovražniku ne bilo prav. da ke-od izmed nas še živi. Dve uri traja to. Nastopi tema. Sovražni artilerijski ogenj pojema, vtihne. Vsak mož stoji na svojem mestu, puško pripravljeno, strojne puške na mestu. V^ak sluti, da zdaj bo nekaj. Vse je mirno, tiho. Pri sovražniku začujemo ropot. Krik "Avanti coraggio, evviva Savoja. ura!" Masa berzalierov skoči iz svojih kritij, in zapodijo se na nas. Dve sekundi je tiho pri nas. na to so že pri naših žičnih ovirah. povelje "ogenj !'* in kar na-krat poči na vsej črti. smrt in pogubo nosijo sovražniku ti streli. Sovražnik postoji trenotek, preplašen je, pade na tla, na to beži vse v veliki paniki v strelske jarke, srečen kdor se mora še skriti. V dvajsetih minutah je odbit sovražni napad, katerega je pripravljalo devet ur artilerijsko streljanje. Vse polno italijanskih trupel visi na naših žicah in celo noč se čuje stokanje težko ranjenih. To je jeden dan iz življenja bo-rilcev ob Soči, jeden dan, ki pa se ponavlja stokrat, in le oni, ki je take dneve sam preživel, ve ee-liiti tiho junaštvo naših junakov ob Soči. En dan na doberdolski planoti. Kratka m ijentacija: na desnem urilu s. ual.uja sovražnik 300 me-t»-..\ <*d ti.-., na levem 25 do 30 I'.i/ite! Stisnemo si roke. "Ser-• ^ iu zamenjani tovariš izgine v n..-i. Nahajamo se v poziciji, ki j.* najbolj eksponirana točka na-.< obrambne črte. Se enkrat preudarno pozicijo, potem se umak ii n .» /a pozicijo v dolino, kjer so varna zavetja. Naša kompanija pi bije u«h- mirno, le italijanske \ -leie n vojim ognjem. ki včasih I * .br/i, moti močno tišino. To je ■.• o iz strahu. Nekako hitro na-■ op i jntio. Solnce. Sedaj moremo ojJ. dati svoje pozicije. Doli v dolini —.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorške a cvetlicami. > humoristiene, božične, no- voletne in velikonočne. komad po -.03 ducat po i—.23 Z slikami mesta New Torka po t—.23 Album mesta New Yorka a krasnimi slikami, mali .35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali r-.10 veliki —.25 Balkanskih držav —.13 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa tURO Zemljevidi: New York, Co- lorado, Ulinoia, Kansas, Montana, Ohio, Pennsyl- vania, Minnesota, Wis- consin, Wyoming in West Virginia in vseh drngih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan , Celi svet A Velika stenak« mapa U. S.^j na dragi strani pa odjfl svet Si POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.5C Berilo prvo, vezano —-3C Berilo drugo, vezano *—-4C Cerkvena zgodovina —.7C Domači zdravnik —.5C Fizika 1. in 2. del —.45 Katekizem vez. veliki —.4C Katekizem vez. mali —.15 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nageobnice $1.0C Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.2C Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Slovensko-angleški in angl.- slov. slovar Al.50 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 1. —.60 Trtna us in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač .—.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Cerkvica na skali —.15 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče že- leznic —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Hustrovani vodnik po Go renjskem —.20 Izanami, mala Japonka —.20 JaromH —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kaj se je Makara sanjalo T —.50 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na jutrovem —.30 Na različnih potih —.20 O jetiki —.15 Odvetniška tarifa —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Randevous —J25 Revolncija na Portugalskem Srečolovec —3D Strelec —.20 OPOMBa: Naročilom je pril< žiti denarno vreo4ost£ tovini, poitarinakunici, aH pofttnik mamicah. PoftnJ »r ■» — - / r?. p gmg KABObA,- ŽS. JAKTTABJJ: 1918. Jugoslovanska Ig : Katsl. Jadnata B Tnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota^ Sedež v ELY, MINNESOTA. :i At «HM, WZ doek, Pa. Podpredsednik t ALOIS BALANT. US Sterilne Ari, Okk Glavni Ujnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. YKHOVH1ZDRAVNIK! OB. MARTIN IV»0, 900 N. Chieafo St, JoUet, HL mKM EUNICH, «21—7th St., Cahimet, Mick. PITER ftPEHAR, 422 N. 4th St., Kan— City, JOHN KRŽIŠNIK, Bex 133, Burdlne, Pa. /OHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. M. Cleveland, a POROTNIKI! PRAN JUSTIN, 1708 B. 28th St^ Lorain, O. JOSEPH P18HLAB, 808—6th St., Rock Springe, Wyo, • i. PORENTA, Box 701. Blaek Diamond. Waak POMOŽNI ODBOR: fOSRPH MERTRL, od druitva cv. Cirila In Metoda, Ely, Minn. CjOUIS CHAMPA, od druitva tv. Srea Jemiaa, Mar, 1» By Minn. _ •OHN GRAHRK, it. od drnltra Blovenaa, ft«?. HI Wtf hi?« K Td dopisi, tikajoči ae uradnih aader, kakor tndi denarni #oAfljatre, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae prt 4be p* na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna piama od atranl ilanov al n hod< -eMle. Omltveno gUaflc: "GLAS NARODA." Na morju. Narte Velikonja. spreletela liee. Ko je Žino. teleti ud jeze. planil nanj, ga jo Rok prijel za vrat; izpodbila sta si no-in s<- zakotalila po uveli travi in«nl trnje in špirasto kamenje. Hvala sta se, vsak je skusal pod-valiti nasprotnika, «Ih mu poklekni* na prsi. Perin s«* je s počet ka zabaval, ko je gledal <**rn. živ klopec med trnjem. "Naj s<\ da si pretreseta večerjoje dejal polglasno in gledal. dokler ni Žino za vpil: "Nož p roe !*' / "Kaj se!" je dejal navidez malomarno Perin. "Z nožem se pa ne bosta." Stopil je prestrašen k pretepačema in naglo izvil iz Rokove desniee ostrino. "In službo naj o-pravljam potem sam ? Oderita se, (Nadaljevanje.) Rok je namraeii obrvi in dejal: **<> pravim, da t h m molčal, bos tiho o Viku. S t«*l>oj ne z govorim, ko se lili /.ljubi in kakor se /ljubi meni. Še druge stvari se pomeniva. do kotieu pomeniva! Ali me pa- Žino se je zarezal naiiroko; to \ prananj*' ne mu je zdelo straho- " Bog ve, kaj iriisliA. da si. — Klajila. razi-efraiw 1'lajvla si. Kdo te ne bi sjioziial? Zakaj se zadeva« ob inetie, vnovič zadevaš?" Jezilo ga je zmerom, da mu je prej vrgel vr»'čo v glavo, lie da' hi povedal, zakaj, in čisto otročje ->e mu je z«lelo, »la se je Hrvat postavil za Vika, ki ga je komaj spoznal. In še druge reči se pomeniva?" je ponovil porogljivo. "Pa se dajva! Kaj novega zmerom rad slišim." Poti križal je malomarno noge kot Turek in mežikal, kakor bi ga ščemeia svetloba majhnega platnena na žerjavici. "Kaj pa veš?" Viku je zastala sapa; pozorno je pričakoval, kaj bo. Andrej je nemoteno zvijal oseravinarski tobak in slinil debeli rjavi paipr, ki se ni hotel nnrijeti. Perin je odmasil cilerico ernega vina, potegnil močan požirek in zabijal nerodni za-ntaaek. Počasi se mu je jasnilo, da l>OKtaja zapletek resen. "Ko bi rajši zapeli...." je menil. "Na, Viko, pij in ne brigaj se! Premalo sta pila. zato bi rada za bavljala." Žino je postajal vedno bolj drzen in vsiljiv; očividuo ni hotel pokazati, da se je vzbudila v njem radovednost, ki je bila združena z neprijetnim strahom. "Kaj veš?" je ponovil izzivaje. Rok se je okrcuil. kakor bi ga bil »pregledal, ter je dejal proti Viku: "Zdaj ni čas za to. Pojdiva!" Vstal je. ž njim je hotel tudi Viko. Tega Žino ni prenesel; kadar mu je kdo molče pokazal hrbet, je vedno zaplalo v njem, da je zbes-nel. Rokovo preziranje ga je raz-Ijutilo, sunkoma je prijel Hrvata za ramo in ga povlekel nazaj. "Če si začel, boš tudi končal; khudič, boš tudi končal!' ^ '' Glej ga----Kadar se mi zlju- je dejal Rok in skomizgnil z ■no je tiical vanj in trdil, da ^kk končal, če je že enkrat za-Afsel ga je z* ramo. dokler ni Ei Hrvatova pest po nje- hoeei ie, ef" Ni izgovorila. Solze so jo polile; • bila mogla sama kaj reei, se ji je • i i • i • i «__-___i „ ___'»jni i__c<_:i:i__ če je vama prijetno; bomo imeli j meh za vodo, a.ubila se ne bosta. | Meni je mari barka in ne vidva". Ki-r se le nista hotela razpustiti, je zavpil: "Narazen!" Krepak sunek in oba sta se prevrnila čez grm v morje. "Strela I* je hrulil Žino, ko ga je objela voda. "I*a se ohladita!" se je zasmejal Perin, ko je pljusknila voda na skale. "Se kokoš okopa jo, če ji je prevroče." V vodi je parkrat prhnilo, par udarcev na levo in na desno, nato sta se pokazali par metrov narazen dve mokri glavi, ki sta se bližali bregu. Žino ni priplezal k ognju. Oprijel se je za streljaj oddaljene skale in sedel za grm. Čutil je na gla vi skelečo rano, po obrazu mu je curljala voda. izpirajoč kri z raz-nraskanega čela in razbodenih lie. A' njem je kipelo, rta se je tresel po vsem životu. "In še v morje sva moralaje stisnil pest in prisegel. da se maščuje. Pri ognju je Perin lomil d račje in pihal v žerjavico, da bi zanetil. "Ali si šel pit, brate?" Ker je videl, da se je namrdnil je razgrebel žerjavico ter naložil d račja na ogenj. "Na, posuši se. ne liodi drugič rib lovit z roko in se ne pečaj z Žinom!" 4 * To je moj posel'je rekel Rok osorno in se sključen na kolena za-zrl v ogenj. Hakrena barva njegovega obraza je odbijala svetlobo z njega je tekla voda in delala pri nogah zbirek. Rok je zajecal ob spominu, ki ga je obšel ta hip, ko mu je spod letel napad: "Pripelji ga, če ga vidiš; reci mu, da ga čakam!" mu je rekla sestra, ko se je poslovil od doma Stokrat ga je opisala, kakšen je. nazadnje je že znal napamet njegove posebnosti. Radi velike sramote, ki je zadela sestro, ker se je spečala s tujim človekom, je tr pela cela družina. Nikica je vene-la, jokala, bežala izpred oci in se Roku smilila v srce. *4Ubijem ga!" ji je odgovoril: "Ubijem, Če ga najdem." "Ne, videla bi ga še rada, dete bi mu pokazala in .... Se je nezvest TTiilin videl je, da je skrivaj segla v ne-drije. "Kaj imaš, Nikica?" Zbegano je pogledala in pritisnila roki na prsi. "Kaj je tam?" "Nič." "Pokaži!" Odtrgal ji je roke in ji izvlekel iz nedrija ostro nabrušen nož. "Čemu to?" Hala se je njegovega pogleda, povesila je oči in jecljala: "Da bi.... da bi____" "Kaj?" Molčala je trdovratno in se bo rila s solzami. "Ali njega?" jo je vprašal. Prikimala je, nato se mu naslonila na ramo in krčevito zaihtela. *'Da, če je nezvest, in.... in sebe----Rok. jaz ga imam rada. — Rok! Zabolelo ga je ob spominu, da bi kriknil. — Trojica pri ognju je zaslišala glasno ihtenje in med njim polglasne zloge: "Uboga moja se stra.... Nikica. Nikica, kje sem bil takrat, da nisem vraga zadušil, sestra V Hrvat je planil pokoneu, kot bi se hotel otresti strašne more. škrt-nil z zobmi in zakričal v noč "Nikica, sestra!" Perin je razkleščil usta, Andrej je bil ravno drugič prižgal svojo "hodno riga ret o", kakor je sam imenoval tobak, zavit v rjav papir. Opekel si je prste in jezno zarenta-čil: "Kaj pa ima? Rok je težko in naglo sopel. Mokra obleka se ga je oprijemala, lice je imel spačeno in na čelu so se mu sprijeli lasje. Viko se je zavedel. povlekel ga nazaj na skalo in dejal: "Pri miru bodi!" Neznan strah ga je spreletel ob vsakem izbruhu jeze in sovraštva; pred tem milnim človekom ga je obšla tesna groza. Hrvat ga je ubogal kakor otrok. Zakril je obraz z rokama in skom-ljal: "Kje sem bil, da ga nisem takrat zadušil ? Sestra, ti uboga sestra ino ja!" Perin je še nekaj hipov začudeno gledal, nato se je pripognil k Andreju in vprašal: "Ali razumeš?" "Joče! — .laz ne razumem!" "Ker ti tukaj ni vse v redu", — mu je pokazal na čelo. "Jaz vem kaj je." "Meni je povedal", je dejal Viko. Zdaj mu je šele bilo prav jas no. kako ta človek z bradavičastim obrazom ljubi svojo sestro. Vseli se je polastila težka zami-šljenost. Morje je ležalo, kakor b' spalo in dihalo: parkrat je švignil utrinek čez nebo in se je zablestel tudi čez morje. Valov ni bilo, le ka kor bi drobni prsti prebirali strune, se je na gladini gibalo, gibale in nekam brzelo. Kot težak bron je legalo na morje in čez školje in trudno, trudno tiščalo na oči. Žino je ob Rokovem vzkliku potegnil sapo, kakor bi ga kdo udaril po čelu. "Zdaj razumem", je za mrmral. "Ne boš na vrhu. Hrvat en!" Rok je zahteval nož nazaj, Perin ga je bil izročil Viku, meneč, da je bolj varno. Ko se je Hrvat pomiril in ga je začelo zebsti v mokri oble-so odšli na barko in Žina pustili na bregu. Kapitan je iz začetka menil, da je samo nedolžen prepir. Ko mtj je pa Perin mahedraje razložil, za kaj se gre. se je obrnil in zapove-dal: "Nocoj naj ostane na suhem!' Žino je ostal na suhem in ni po klical čolna. Nanesel si je drv na ogenj in se sušil. Sklenil se je ma ičevati nad vsemi, ker vsi drže s Rokom. Podložil si je roke pod glavo in gledal zvezdnato nebo. Ravno isti čas je tudi Selda legala v temi z rokami pod brado in strmela v temo. Deklica je jokala Ko je oče zapodil Vika, se ji jc zdelo, da se je nekaj sesulo v njej. "Spat!" je osorno za povedal in sel d je brez besede in pokorno odšla. Na pogradu je legla na o-braz in njena ramena so se začela it resa t i v krčevitih sunkih: "Viko, Viko!" Vse pričakovanje, vse koprne nje, vsa težko čakana skrivnost, ki bi jo bila rada objela s stresočimi rokami in pritisnila na srce, vse 'car je razkril Viko, očetova strogost, pretep na bregu in sto malih brezpomembnih reči se ji je me šalo in križalo v mislih v tesen ob čutek bližajoče se nesreče. Na tr lo zemljo mora, si je rekla, in Vi ko mora ž njo. Pletla je v mislih bodočnost, kakor jo jgeto jezni in Saloatni otroci. In Viko mora njo! Nezavestno ja pričakovala od njefa 6udHe rdiit** i* varatva zdel lepši in boljši. Smilil se ji je, ker ga je oče tako napodil. V za-duhlem, po katranu smrdečem prekatu je bila dušeča vročina, na čelu so ji stale potne kaplje. Kri se ji je naglo pretakala po žilah in ji burno plala v lice. V motni daljavi so se gibale predstave v vednem izmenjavanju: morje in solnee, žvižgajoči obraz očetov, prežeče Žinove oči in Viko, zeleni gozdiči in široke njive. Strah in stud iu tesno koprnenje ji je polnilo sree. In ko je hotela vse to združiti v pravi medsebojni odnos. je čutila v srcu žalost. "Viko, moj Viko!" Iztegnila je roke j>o pogradu naprej. zadela ob vzgravju v temi ob povest o Bogdanki zidani, o Ro-žici-božici, ki je tavala izgnana po svetu in iskala, zapuščena, iskala vsepovsod, na južnem morju in na severnih gorah, izgubljene sreče. V take zgodbe je Selda verjela, dostikrat so jo ob žalostnih dogodkih zapekle solze v očeh. Morala je prenehati z branjem, da ji je odleglo. Mrtve črke so ji vdihovale svet. ki ga dosedaj še ni dobro u-inela. Scle ta večer je začelo rasti v čudni bridkosti in brezobličnosti in je dobivalo počasi, počasi obraz in obliko ter je navdajalo z bojaznijo in nemirom. Dolgo je premišljala; slišala je kdaj so prišli spat, razločila je o-četovo korake, Viko v glas in še potem dolgo, dolgo zrla v temo. "Če bi šla k njemu?" ji je prišlo na misel. "Povedala bi mu vse", si je dejala, dasi v resnici sama ni vedela, kako in kaj bi rekla. V medkrovju ji ie moreča so-parica še bolj netila nemirno razpoloženje. Sedla je in si stisnila pekoča lica med dlani. "Če bi šla k njemu?" Oprezno je splezala skozi lino in šla tiho po krovu. Nad barko je bilo zvezdnato nebo; veliki voz se je bil že zaobrnil. lestenci so svetili že čez polnoč. Pihljal je prijeten veter; morje je zrcalilo nebo od spodaj in med nebom zgoraj in nad morjem spodaj je ležala srebrna neskončnost. Ko se je Selda približala lini ob jadrniku. se je okrenila na palub-\mm P»P°wm krvavo-rdeče barve ju ležeča senca in vprašala : 1 ! SFebl™ Zvf.f1l?.v, S\edu .UdeIežili a se je takoj zopet zamislil na morje. na ožarjene skale, ki so se blest ele't daljavi, in na Seldo. Solnee je prijetno vplivalo nanj, dobro-dejna toplota se mu je razlila po telesu, napil se je vode in nato zadremal. Žino je šel mimo njega proti krmilu in se obrnil, kot bi ga pičil gad: na krmi je sedel Rok. Kapitana ni bilo videti. Tudi Hrvat ga je bil pozorno pogledal in v njegovih očeh se je zabliskalo. Premakni se je in zamrmral za njim : "Le izogiblji se!" "Kje je bil, da se ga ne spominjam ?!" se je vpraševal Žino. 4 Če sem se otresel Nikice, se tudi tebe', si je govoril in tipal v žepu ostro, malo zakrivljeno britev. (Pride še.) Odgovor brez odgovora. Pisal sem in vprašal: "Ali smem?" Prosil: "Odgovori — s prvim dnem." — Čakam ga že, čakam s petim dnem. Ali odgovora ne izvem. Ah! nikar ne piši! Vem, vse vem! Silvin Sardenko. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge t naSo stroko spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. in obollea: Mihael Clrar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovila. JUŽNOAMERIŠKA REPUBLIKA ESS^fJ^S^. V VOJNI PROTI NEMČIJI. < Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M --' Roj t z. Frank Janesh in John Germ. Sallda, Colo, in okolica: Loula Ca Da se nahaja neka ameriška republika v vojni proti Nemčiji, in da je njen predsednik s svojo vojsko na bojišču v Evropi, se jc ravnokar zvedelo v Washingtonu. dasi je bila napovedana vojna že v septembru leta 1914 ter je že mnogo vojakov te male republike mrtvih na bojičšu v Evropi. Ta republika je Counani, ki je prava republika ter leži na meji med Brazilijo in francoskim delom Guiane. Od morja je oddaljena kakih 15 milj. Neodvisnost te male republike izvira še iz leta 1886. ko •5C je odpovedala Brazilija vsem oravieam do nje. Potem so pričakovali prebivalci v Counani. da jih bo anektirala francoska Guiana, toda Francozi tega niso storili in zato so si izvolili svojega predsednika in še iz tistih dob so ostali neodvisni. Sedanji predsednik je neki A-lolf Besset Beaufort, bivši francoski polkovnik, ki je bil izgnan v juiano pred mnogimi leti radi nekega političnega zločina. Ko pa jc Izbruhnila vojna, je Beaufort naznanil. da bo šel tudi on v vojno n isto so storili tudi njegovi vojaki po štvilu 300 mož ki so od-pluli v Francijo pod svojim narod- "Ali ne spiš?" Selda je spoznala očetov glas in se prestrašila. "Ne!" je rekla in obstala. "Kam greš?" 11 Vun sem prišla...." je dejala z negotovim naglasom. "Vroče j« podaj in.... in spati ne morem ker je vroče____" Pa tukaj lezi!" je rekel osor no. "Saj pojdemo kmalu; na ka lalu je burja". Pregrnil ji je tik ob sebi; Selda je ubogala, žalostna sicer, a brez odpora. Na nebu je žarela svetla zvezda, na morju so pljuskale ribe iz vo le, valovi so blesteli v bronasto srebrnem soju, v borovcih je šumelo, tupatam so udarili valovi v skale. Čoln je drgnil ob barko, iz lje se je slišalo Andrejevo in Pe-rinovo smrčanje. Selda se je zavila v kosmato o-lejo, da je ne bi opikali komarji; začutila je v ustih zoprno žejo, v lavi vročino in mraz, v srcu ne mir. Ob štirih zjutraj je kapitan že stopal po krovu gorindol in si ne prestano žvižgal. Mornarji so sc budili, premotrili smer vetra in začeli dvigati jadra. Andrej je ho tel po Žina na breg, pa ga je našel v čolnu. Šla sta po mrežo. "Naj si gre sam!" je zagnal,Žino in mislil kapitana. Vendar je zaveslal, da se mu je stropa utrgala. Kapitanu ni bilo nič povolji. Ko -so razpeli jadra, mu je bilo prvo prenizko, drugo previsoko, vrvi niso bile dovolj trdno pritrjene, platno premalo napeto. Viko se mu je boječe umikal, Rok je temno gledal, le Perin si ni pustil vze ti dobre volje. Spravljal je v kolobar vrv in pel: Sto ti, momče, na moj prozor kucaš?...." Selda sc je bila umaknila s krova. bolela jo je glava, v udih ji je ležala utrujenost. V čudni o-motici je spet ležala na svojem pogradu, bila je spet sama, sama. Zdelo se ji je, da ji nekdo nekaj krati, kar je nujno njeno. "Oko morske zvezde" je že plulo počasi iz zatišja, ko sta se Andrej in Žino vrnila. Solnee je žarelo z jutranjo svetlobo, ki se je vpijala v kožo, ob bregu je bilo morje polno barv, prelivajočih se iz modrega v zeleno. V mrežo se je bila lovila hobotnica. Kot bi se očem modrasov motalo z glavami sktfpaj, se je premetavala alnsatfa kepa na fa-o-vn. Andrej jt dtigal bose noge in j ae mtis&l, kadar gtt ie oplazila ži-l so se najhujših bitk, kar jih je do-^ i vel a francoska tuja legija. stello (The Bank Saloon). Walsenborg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, In lant Bridgeport, O.: Frank Hotevar, Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain. O. in okolica: J. Kumfta. Yonngstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M Justin. Allegheny, Pa.: M Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Ressemer, Pa.: Lonls Hribar. Braddoek, Pa.: IvaB Germ Bridgevilie, Pa.: Rudolf PleterSek. Rnrdine, Pa. in okolica: John Ker-fiinlk. Canonsburg, Pa.: John Koklieh Conemau;h, Pa.: Ivan Pajk In John Zupančič. • Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Rroughton, Pa. in okolica: A Den-gar. Darragh. Pa.: Dragutln Slavlfl. Dnnio, Pa. in okolica: Josip Suhor Export, Pa. in okolica: Frank Tr* bee. Forest City, Pa.: K. Zalar in FranV Leben. Farell. Pa.: Anton YalentinCU. Fit* Henry, Pa.: F. Gottlicher. Greensburg, Pa. In okolica: Joseph Novak. Irwin, Pa. in okolica: Fr. Dem£ar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la i John Polanc. Luzerne, Pa. ln okoliea: Anton Q-! šolnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Rchnlta. Monessen, Pa.: Math K.ikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jaksh«. I. PodvaSnik, L Magister ln U. R. Jakobi eh. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph ŠkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Šeme ln J. Peter-oel. Tooele, Utah: Anton Palčič. WinferqnJtrters, L tab: L. B!a*Ich. Black Diamond, Wash.: O. J. V*-renta. Davis, W. Ta. In okolica: J. Broslch. Thomas, W. V a. in okolica: Frank Kocijan ln A. Korenchan. Grafton, Wis,: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Herontm Svetlin. W*st Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A Justin. Yat Stalicb ln Valentin Marclna. Kcmmmr Wvn : Jo« Motoh SL0VENSK0-AMER1KANSR1 KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.)' — Običajni Koledar. — Strašne številke. «— Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romam. — Rmena pošast. — Doživljaji » zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohafc ljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil i — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Specialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi. — Smešnice. — Oglasi. Slike: Italijanski Vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. —- Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija ▼ akciji- — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob" srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. *— Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem •— Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje, SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 COBTLAKDY STREET, FEW YORK, H. Y Slovensko katojiilco B= S i A , i podp. društvo W&M svete Barbare - a si ZA Z£ DIN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. lakwp«riruM dna 21. juouja^llO^v drbri Pcaiujlruk. GLAVNI URADNIH i frftdMdAlk: JOŽMT PSTZ&NRL. Box M. WllMi, Pa. L podpredsednik: EAAOL ŽALAH, Box 847, Forest CUr. Pa. LL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 836, Bock Springs. Wys. Tajnik: JOHN TELBAN. Box 707. Foreat City, Pa. LL tajnik: JOHN 0S0L1N, Box 492, forest City. Pa. Blagajnik: MAJttTIN MCHlC, Box 537. Foreet City. Pa. PaotoiaManec: JOSIP ZAI.AB. 1004 North Chicago MU JeUst tU, VRHOVNI XDRAVMKI Ptb VARTIR rVBC. MO Chicago Bt, JalU*. BI, NADZORNI ODBORI Predsednik: IONAO PODVASNIE. 4784 Hatfield St. Flttabwafc. Pa« L aadaornlk: JOHN TORINČ, Box «22, Foreet City. Pa aadaornlk: FRANK PAVLOVClC, Box 70S, Conenang*. Pa. HL aadaornlk: ANDBR7 SLAK, 7711 Iaaler Are.. Cleveland. Ofcte. POROTNI ODBORI Predsednik: MARTIN OBttEŽAN, Box 72, Bast Mineral. Eaaa. L porotnik: MARTIN fiTEFANČIČ, Box 78. Franklin. Eaaa. U. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 128 Dareaa Ave.. R F. D. L #HRft-Peld, Detroit. Mlefe UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČBVAR, & F. D. No 2, Box 11*. BrMgeg trt. O L eprmmlk: ANTON DEM&AB. Box 180, Broughtoa. Pa. [L spravni k: PA VRL OBRUGAR, Box 402. Witt. HI. Dopisi aaj m pošiljaj« L tajnika lrmm Triiea. P. O. Bex X8T. Ma Olti. Peaaa. motri— fiaaaeT "CLil liBODL" Zadnji grof celjski. _, (Nadaljevanje.) Vojna s* je pridela. Znatna je bila četa vojni ko v, ki te je poani-j ,:ala v sluihi (Vljanov proti vzhodu, ia veliko j«* bilo računati na( k ui't»\ orjaiki* može, ki jih j«^ vo-j (lil Vitovie. Tudi grof Ulrik ni! / osial: udeležil se j«' hoja. da bij >•• zadovoljil dejanski, in v besne-1 časa pozabiti svojega poraza{ iti poniževanja, ki sra j<* mučilo ju«- in dan. , Njegovi želji s»* je ugodilo. no-b«*deu dan ni bil brezuspešen; saj sr |>a tudi ni l' Ijanom nikda po-strivljul v bran. Zadetkoma junija iu* sera ><» <'-isto ustavili svoje pod-j<*U«\ kar jim je povzročilo .motno in dolgotrajno drževimje; vo-d'tvj«* j<- izstopilo i/ svojih strug ti*r j »op in vilo dal'-č na o k roj? pota ■ in pol ja. Ta odmor l iriku seveda ri bil po godu in prenašal ga j*' n"-lrj»iw>. Konečno je zvedrilo j io v Mi meri s«» je zjasnil tudi < obraz jrrofor, ki j»> opazoval pred svojim šotorom vremenske spremembe. "Ali bi bilo dobro, ko bi jutri odrinili?" j«' vprašal Ulrik nekega poldne prihajajočega poljske- Ogovorjeni je skomiznil z ra-»uo, in kakor bi hotel to svoje sporazumevanji* k kretanjem razložiti, je dostavil: "Ako je po moje D. ostanimo še v»aj do pojuter-^aj«ga. Voda mora veudar prej odteči, drugače -v nam je bati bo-bzni, ki bi nas hudo ovirale. Rojim »e. da bomo vendar imeli še' dosti d« I.;, in tukaj mora biti vsak no/, svoji nalogi kos. Ravnokar mi je poročal drzen fant, ki ve tukaj za vvtko brvieo in kojega sem po-lal osrbslovat in poizvedovat, da s«' je napotil Hunvadi kljub nevarnostim, ki mu pretijo od ši-rokord(vehIa.*nikov, Turkov, s >vojo im-Io vojno četo proti nam.' To \e*t j«* 11 un vadi je vo ljudstvo po vseh vaseh razširilo in razne-] slo; prebivali*! se trdno zanašajo na zmago tep so silno vnet i za boj. .M Mi m torej...** "Da š** za en dan podaljšamo, h oči s, reči? Vaj bo, pa nobeno uro1 ve"«J Ves gorim nestrpnosti, da bi /e skoraj raztegnil meje svoje dežel*«, posebno zdaj mi je brez posta vnaka ura mučilna. ko imam nado, da ne snidein v vojni, pod* milim nebom, z zonernim iu so-. t v rasnim glavnuu poveljnikom. O, da bi se tni posrečilo, stopiti pred stare a iz oči v oei ter mu zabosti ostro jeklo v sree! Poti-m bi se- iz-j n< bil nevarnega nasprotnika in protivnika in prej bi se mi upa-! nj«» uresničilo, «la bi nekoe vladal v imenu Ladislava v ogrski de-j /ke ljubezni, kakor vi, grof I'lrik. kar je lahko vaš ponos... " * "Kar kratko", je segel Ulrik J vitezu v besedo; "prišla ste mi 1 povedat, da moj oče ui več med J živimi!*' .0fl T fZ^kJ?: (Zenfandel) 32 galon -am«.. $*ft.00 Jfr? B • Itarbera) 52 galon samo.... $32.0« NJ^a*. (Burgeiidy) .'»1 galon samo.. $3.>.2 Cortlandt Sue,t. UPRAVLJA vi« v loUrskf posel spada New York, N. Y. Joca dela. jmmmmaiunumi, u 'j.a" M wm ii me M dala, kolikor je hotel. Ko je odšla poleti Fauvellova družina v Saint Oermain, ji je rekel: — Mati. jaz s<-m najel v tamošnji bližini malo hišico, tako da bova lahko vedno skupaj. Valentina je bila tega vesela, vedoč. da na kmetih ne bo imel prilike za zapravljanje kakor v mestu. Toda on se ni popolnoma nič poboljšal. Pri konjskih dirkah je stavil in izgbuljal. Nekoč je javno pri mizi povedal, da je izgubil 2000 frankov. — Valentina ni vedela, kaj bi storila, bankir mu je pa smeje odvrnil: Ah, kuj bo i o. Vaša gospa mama bo že plačala. Valentina je smrtno prebledela. šele tedaj je izprevidela, v kake mreže se je zapletla, ker je rekla po Clameranovem nasvetu svojemu možu, da je Lagorsova mati bogata. — Nikar si ne beli glave, fant, če te teta krega. — Ce potrebuješ denar, pridi k meni. — .Jaz ti dam denarja, kolikor hočeš. Led je bil prebit. — Par dni kasneje si je že izposodil pri bankirju deset tisoč frankov. Valentina se je silno jezila. Sla je k Clameranu in mu vse povedala. — Clameran je bil razburjen in se je jezil na svojega nepremišljenega nečaka. Mladenič se ne bo nikdar poboljšal. Mene je že spravil na bera-ško palico, sedaj bo pa še vas. Strašno veliko dolgov ima. Na vsak način mora dobiti kako večje premoženje. — Le na ta način se lahko reši raznih oderuhov. — Kdo naj mu tla premoženje: - L'e ne dobim Magde za ženo, je katastrofa neizogibna. Ta nepričakovana izjava je zadela ubogo ženo kakor strela iz jasnega. — In vi. in vi mi slite — je jeelala — da vam — bom — šla-- pri tej stvari--na roko? -- Da, prepričan sem. — Sedaj mi je pa dovolj, — Ali bi bila nesreča za Magdo, če bi postala markiza Clameran? — — Moja nečakinja si je že izbrala Prosperja Bertomvja za moža. — Saj še ni zaročena ž njim. — Prav dobro vem, da ga bo kmalo pozabila. — Gospa, nikar ne izgubljajva časa. — Kar sem rekel, se mora zgoditi. — Se vedno ste mi vse dovolili in prepričan sem, da mi boste tudi zdaj. — Vi morate popustiti. Ne! — je vzkliknila — nikoli! — Veste gospa, da se moram zaradi vas ž njo poročiti. — To vam ne bo v škodo ampak samo v korist. — Vi nimate več sredstev, kaj ne? - ('e bi moža še kaj nadlegovali, bi zahteval od vas račun. — Zakaj ste porabili denar? — Ali boste rekli, da za svojega sina? Valentina je vsa vstrepetala. — Magda bo dobila precejšnjo doto. — Edino s tem denarjem se lahko vsi rešimo. — Ne, na tak način se nočem rešiti. - Pomislite, tla je od tega odvisna Raulova bodočnost! — Ne, tisočkrat ne! — Mislite? — se je marki zaničljivo nasmehnil. — Zanj sent storila toliko, kakor nobena mati. — Če še kaj zahteva od mene in če mu jaz ne morem dati, ni moja krivda. Marki je začel dvomiti, če bo dosegel svoj eilj ali ne. ( e ne bo drugače, bom vse povedala svojemu možu. Tako, možu boste povedali? Ne vrjamem. da imate toliko porama. — Mogoče vam bi oprostil napako, ki ste jo napravili pred dvajsetimi leti. ker ste bili teh dvajset let uzorna žena. Kako bi pa pogledal, če bi mu povedali, da je namišljeni nečak, ki sedi z vami pri mizi. vaš sin ? — Prav imate — je odvrnila — toda naj se zgodi, karkoli hoče. — Storila bom svojo dolžnost. Vi boste storili, kar vam bom jaz zapovedal. — Samo to in ni-esar drugega, da veste. — Denar moramo imeti. In še nekaj. — .laz ljubim vašo nečakinjo Magdo. — Od vas je vse odvisno, milostljiva gospa. — Vrjemile, da je ta žrtev zadnja. — Sedaj bom šel. — V dveh j Ii treh dneh bom zopet prišel in tedaj hočem imeti jasen in točen odgovor. Nikar se toliko ne trudite, gospod marki. — Takoj ko se vrne moj mož s pota, bo vse izvedel. fbimerana je tedaj začelo resno skrbeti. — Kaj zlodja, ali se mu res ne bo uklonila. Niti slutil ni, da bo naletel na tak odpor. — Kakor vam je drago, milostljiva. prepričan sem. da se boste premislili. Po teh besedah je odšel. Ne! — je vzkliknila — na noben način ne. — Vse bom povedala možu. Tedaj je pa začutila za seboj korake. — Ozrla se je in malo je manjkalo„da ni omedlela. Pred njo je stala njena nečakinja Magda. Bila je smrtnobleda. in solze so se ji iskrile v očeh. — Poleg salona je bila namreč mala *obiea. — Ničesar hudega sluteč, je šla po je. i s v sobieo in začela brati časopis. — Na ta način je bila torej priča pogovoru« — Markija morava ubogati, teta — je rekla in položila Valentini glavo na prsi. — Za božjo voljo, ali si slišala? — Da, teta vse sem slišala. — Oprosti, vem da ni bilo prav. — |o sem zaslišala ime Magda, >em postala pozorna. - Toda boljše je, sem slišala. — Zdaj vem. kaj moram storiti. Nesrečniea, pa že vsaj ne misliš?____ Da, poročila se bom z marki jem Olameranom. i Otrok, saj ga vendar ne ljubiš. Sovražim ga in zaničujem iz vsega srea, toda poročim se lah- t mi bo pa s Prosperjem? y# med jokom odvrnila: HkP$* bom prekinila ž njim vse zveze. ■Mda. ti nedolžna, se ne boš žrtvo — Teta — je rekla deklica — tebi, edino tebi se imam zahvaliti zat o, kar sem. — Ti si mi bila mati, tvoji sinovi so bili moji bratje, tvoja hiša je bila moja hiša. — Ne. teta. to ni nobena žrtev, to je samo moja dolžnost in ničesar drugega. — Ne. ne — je jeelala nesrečna žena — pomisli, kaj bo storil — ko bo izvedel resnico,___umrla bi. . . . — Še enkrat ti rečem, teta, da je to edina pot. — Ubogi otrok, kakšno življenje boš imela ob strani tega moža? — Mogoče ne bo tako slab. kakor mislimo. — On pravi, da me ljubi in to mi je porok, da ne bo slabo postopal z menoj. — Samo nečesa se bojim, pa skoraj ne upam povedati.... — Le povej. — Govori z menoj kakor z materjo. — Zdi se mi. da sta se marki in Raoul med seboj zmenila. — Skoraj prepričana sem, da igrata z nama nesramno komedjio. — Ne, ne. motiš se. — Raoul je zelo lalikomišijen. sicer je pa dober mladenič. — On me ima res rad. — Ti ne veš. kako je žalosten, če mu kaj očitam.... — Hog daj. da bi bilo res. kar govoriš. - Takoj bom pisala marki ju. — — Res, boljše je, da pridemo takoj na jasno. Naslednji dan je dobil marki pismo, v katerem mu je Valentina sporočila, da je Magda zadovoljna. — Prosila ga je. tla naj ji da še malo odloga češ, da ne more deklica tako naenkrat prekiniti vseh zvez 7. blagajnikom. (Nadaljnje se). Cenjenim naroinlkozi jij sylvaniji sporočamo, di jOt k t kratkem obiskal na! petovaln] sa-stopnlk fobits "GLAS NARODA" uos son if os Snsvno, iimmit nedslj trn postavnih praznikov. "GLAS HARODA" lakaja dnevno as lastili straneh, taka, ia dobite tedeniko M stomal Uda, v meseca 1M strani, ali 624 strani v Mirih mssseUL "GLAS NARODA" doaale iaavao porottla a bojlita la caana s* ka. Sedaj cm slehand daa raspoWlJssM 4,600! »- Ta fetevilka Jasno govori, ia Ja Ust salo rmsiirjsm. ?st osobjs Mata Ja organizirano ta spada ▼ strokovno anftjs. t: namesto mene. , iifJla&iffiŠSi! MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI EEVBiUJE PO NIZKIH CENAH, ■ •ii * * DELO OKUSNO, * ■ t»xi IZVRŠUJE PREVODE I DRUGE JEZIKE. ■ W ■ ■ UNUSKO ORGANIZIRANA, lili DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLET1, CENIKI I T. D. tba naroČila rofiuin hai SLQVENIC PUBLISHING GO. 82 Gortlandt St, H«w York, W.T. aaretguKsmmtsssamramtxsfr "Doli z orodjem!" I lesi snbaS?!' iMuU tsh!TV nrlirtTirs■ Ta fenjlas I rpUva aa Sorska la obsega oebroj lasih Misli-- H Mle aa trstu tako dsns plssteUWi kot Is Snttaerjevs. I IW. Sr. A. Detel: "Doli o oiošjtm Jo pravo cglartsla ss4jubJS> B sa lasa. Ko Slovak preOta to teHao. Mora »shots pomisliti. ia ■ H blllajo Ooveitvu bolJK iasL Kratkomslo: salo dobra kaJUts. B Dr. lot. Iriifcuai: To kajfeo hi Slovak aaJraJSs ssiftMk I V Sao sna mo Ja pretroslo, ko mm Jo pnML I Štajerski pisatelj Fetor lums pHs: Betel mm v Mils I ■softs pri Krtstfaeb la mm bral kajlgo a aaslorooi "Doll ■ eteB> ■ Nor Prebiral mm Jo dra dans osih^sIiims la ssdaj lahko I nln, da sta ta dra dura asksj passbasgs v mnjtrn BrlMs H Ko mo Jo prebral, us ssislol. da M as praeUrUo kajtso v vsfl ■ Hltsias Jsolks. da M Jo tela vsaka knjigarna. da bo Js toil r fl Wsh ns msio ■■mJlntL Ms »rats so drsfto, u rsMbJsJo Stole E Masi mm Tirrrhl T " U mmtm Ml m M Ji oaJboU oSariJIva bUsk Bst mm SB | . rua, opokHno. boio. tura. kmta la griat«, pota« ■on. fcmj« oa. bradertoo. cmWm tw dnak popolnoma odstranim. Kdor bi mola idmOi bns rabil, ms JamOm ca UM. PUtta takaj na in MWnn. intffm inaUmJ JAKOB WAHČl6, l«aa S. Mtb 01. dar fini. O. ZadeJ Je nstančen popis koliko obeegn kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. k d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni-strani Z jedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike remije vide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi ao vezani v platno in vsak stane 50 centov. NaroČila in denar pošljite nai Slovenk Publishing Company, 82 CorftUndt Street New York, N. Y. • "OLAB NARODA" JE KDIHI 8L0VXH8KI DVEVHIK V • UUfcUlUlH DlUVAE - VAKOfllTl 11 WAV J I m t cjm =jm cjjm. tsjm cjM žZMtsmčl Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino* Do dobrega wem se prepričal, da doepejo denarne pošiljatre tudi sedaj zanesljivo ▼ roke nasloTmkom; razlika je le ta, da potrebujejo poftiljatve v sedanjem Cam 20 do 24 dni. Torcj ni aobenega dvoma sa podiljanje denarje? sorodnikom te znancem ▼ staro doasovinc^ 100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 6104 St Clair Ave., Oeveland, Ohio. - -i ;----i: