„ Posamezna števftKa 1 Ella. Štev. 225. ¥ Ljubljani, v četrtek 25. okfotsra 1923. Poštnina v gotovini. Leto L ..... .............•----- UTRANJE Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:. j v Ljubljani Din 10‘~, po pošti Din 12’—, inozemstvo Din 22‘— Uredništvo: Wolfova uiica št. 1/i. — Telefon ŠL 213 Brzojavni naslov: „NovostHjubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Dovolj je žrtev! Silni udarci, ki jih zadaje italijanski fašizem našemu narodnemu življu na Primorskem, nas navdajajo z žalostjo in srdom proti vsemu, kar je italijanskega. Do včerajšnjega dne je veljala naša mržnja še samo brutalnemu režimu, danes pa se obrača celo proti italijanskemu narodu, ki je gluh za bolest našega zasužnjenega naroda in ki ne najde ostrih besed za obsodbo lastnega režima. Ne najdemo besed, s katerimi. bi mogli opisati neiarecno bol našega naroda v mejah »plemenite« Italije. Vse to, kar se je godilo doslej, je bila senca onega, kar se je zgodilo te dni. In nikdo ne vč, kaj se^bo še zgodilo... Loteva se nas nevarna apatija. Notranji strankarski bon so nas otope- tako da ne vidimo, kako nam trga besni sovražnik iz našega telesal žive kose mesa. Danes bi morala vsa naša javnost planiti kakor en mož, protest bi moral slediti protestu, občine, korporacije, društva, skratka: vsa slovenska in tugoslovenska javnost bi morala skočiti na branik naših interesov na-pram grabežljivi Italiji. Toda pri nas je mrtvilo... Ali vse to ima svoj pomen, Tu se vidi, da smo v resnici miroljuben narod, da še vedno upamo na vstajenje pravice in resničnega mednarodnega prava. Ali ta pasivnost ne sme trajati predolgo. Slej ali prej se moramo zavedati naših velikih obrambnih nalog. Treba je vedeti, da današnje razmejitve naš narod nikdar ni priznal po svobodni volji, marveč pod pritiskom sa-rove sile, v znamenju »svobode in samoodločbe narodov*... Naša vlada ne sme več mirno glodati početja fašistovske Italije. Ako se vlada — sklicujoč se na Vidovdansko ustavo — opira na dejstvo o enem narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem ji morajo biti deli tega naroda pod italijanskim jarmom ravno tako na srcu, kakor če bi šlo za Srbe. Ali smo eno ali nismo. To je treba sedaj jasno in nedvoumno povedati. Beograd mora prenehati s politiko »dobrohotne impotence« napram Italiji, kajti' ta politika nam je doslej prinašala same žrtve. Mirne vesti lahko rečemo, da je žrtev dovolj. Srbski junaki niso padali kot snopje zato, da bi smela jalova »zmagovalka« Italija pljuvati po delu tistega naroda, ki bi moral biti z ozirom na strašne napore in žrtve Srbstva osvobojen pod Belim Orlom. Naša naloga je-pomagati našim rojakom onstran državne meje ter jih tolažiti, bodriti, dokler se razmere temeljito ne spremenijo. Dolžnost, da imperativna dolžnost naše vlade pa je, da podvzame pri italijanski vladi potrebne korake, da se barbarske odredbe italijanskih oblasti sisti-rajo.. Tu ne sme biti nikakega nihanj,a! Italijanska vlada mora dati našemu na rodnemu dostojanstvu satisfakcijo. Vlada se nikakor ne sme zadovoljiti s kakim polovičarskim odgovorom. Precizno in točno hočemo doznati, kako utemeljuje službena Italija svoje postopanje proti mali slovanski manjšini v njenih mejah, Ta odgovor, najsi izpade tako ali tako, pa mora biti merilo za vse naše držanje napram Italiji. Stvar posameznikov in naše javnosti pa je, da organiziramo bojkot italijanskega blaga in trgovine. Z narodom, ki tepta preko svojega izbranega in izvoljenega režima na tak način pravice manjšine, ne sme in ne more biti prijateljskih stikov. Vse dotlej, dokler Italija ne popravi svoje krivice, storjene nad našim narodom, naj bo ta bojkot v permanena in naj svari Italijo pred na-daünimi blaznostmi. Nemške reparacije nali dri ržavi. Beograd, 24. oktobra. (Z) Prometno ministrstvo je poslalo te dni strokovno komisijo v Nemčijo, da prejme večje število železniških ’ vagonov m lokomotiv na račun reparacij. To do-je odobrila in registrirala nemška Beograd, 24. oktobra, m^mo ministrstvo je dobilo u 50 nemške državne železn da se nen j mastijo na povratku 2 njem M^a, y Se ^ p carske železnigke zveze j »v tem smislu izdalo odredi podrejenim organom. Podpirajte Jugoslovansko Matko 1 Italija zahteva aneksijo Reke. Sestanek Pasica z Mussolinijem. — Brezupna situacija. Beograd, 24. oktobra. (Z) V političnih krogih se je začelo z gotovostjo trditi, da bo v pričetku prihodnjega meseca prišlo do sestanka v Benetkah med ministrskima predsdnikoma Pašićem in Mussolinijem, kar pa je še zavisno od stanja direktnih pregovorov med Rimom in Beogradom. Sestanek je potreben za sporazum v reškem vprašanju in za rezultat pogajanj, ki se vodijo po prekinjen ju dela paritetne komisije direktno med Rimom in Beogradom. V Beogradu biva že 10 dni general Barbiert', bivši komandant italijanskih čet na solunski fronti. Barbieri je skupno z italijanskim opravnikom poslov Summon-tem nekolikokrat konferiral z ministrskim predsednikom Pašičem in z ministrom za zunanje posle dr. Ninčičem. Pri vsej rezerviranosti v tem vprašanju se zdi, da je Barbieri prišel v Beograd v specijelni misiji zaradi reškega vprašanja in da sondira teren za sestanek ministrskih predsednikov Pašiča in Mussolinija. Vsi ti pose ti pri Pašiču to Ninčiču potrjujejo, da se vrše glede reškega vprašanja intenzivna pogajanja. FinaraM ©ete©!1. Beograd, 24. oktobra. (Z) Včeraj popoldne od 5. do pol 6. ure se je vršila seja novoizvoljenega finančnega odbora, na kateri je bil izbran za predsednika g. Steva Nešič, za podpredsednika g. Dušan Grgič in za tajnika g. Vlajko Kosič. Današnja seja bi se bila Smela vršiti ob 10. uri dopoldne in sicer z dnevnim redom: odobrenje kredita za ugoditev prošnjam predloženim finančnemu odboru. Tekom današnjega dne bi bil imel finančni odbor sprejeti tudi proračun. Na jutrišnji seji bi se imelo razpravljati o tem proračunu. Pretres proračuna v načelu bo zelo zanimiv, ker je poslala opozicija v finančni odbor vse svoje najboljše sile. Esnak@ pmfiga m d©IIrs©sti0 Beograd, 24. oktobra. (Z) Današnja »Samouprava« priobčuje uvodnik pod naslovom »Glas iz Primorja«, v katerem polemizira s splitskim »Narodom« o ureditvi države in njeni varnosti. »Samouprava« pravi: Dalmatinsko Primorje lahko boljše vidi razliko med našo in tujo državo, vsled česar se lahko pričakuje s te strani ob-jektivnejšega in pravilnejšega naziranja glede države nego v Zagorju in v centralnih hrvatskih županijah. Do neke mere se v resnici tudi nahaja tako na-ziranje v »Narodu«, ali vendar se drži tudi »Narod« hrvatskega in slovenskega separatizma. »Narod« ne razume bistva spora, ki se danes vodi v vprašanju ureditve države. Ne gre namreč, za vprašanje, katera in kakšna večina naj daje pravec v upravi države, temveč gre za vprašanje, da li naj bo naša država in politično življenje v njej organizirano na plemenski in verski podlagi, kakor to žele Hrvati in Slovenci, ali pa bo organizirana na principu večine državljanov brez razlike plemena in vere, kakor to zahtevamo mi Srbi in kakor je to urejeno v vidovdanski ustavi. Po vsaki tezi bi se morala za vsak resnejši sklep zahtevati večina Srbov, večina Hrvatov in večina Slovencev vsaka zase in ako se taka večina ne bi dala doseči, ako bi eno pleme bilo proti perdloženemu sklepu, potem ta sklep ne bi obveljal. To je eno, a drugo je sledeče: Po hrvatski in slovenski tezi se vpoštevajo kot politične osebe samo Srbi, Hrvati in Slovenci, a o ostalih narodnostih se sploh ne govori. Po srbski tezi imajo vsi državljanj, ne glede na vero in narodnost enake pravice pred zakonom, ki je enak za vse. Dogodki drškem- Atene, 24. oktobra. (Z) Povodom spora med kraljem Jurijem in revoluci-jonard se pričakujejo v Grški zelo resni dogodki. Šef demokratske stranke je izdal na narod proglas, v katerem obtožuje sedanji kabinet. A t e n e, 24. oktobra. (Z) Revoluci-jonard so izdali včeraj proglas narodu to četam, v katerem jih pozivajo, naj ostanejo zvesti vladi. Polkovnik Kona-tas je pozval čete iz Makedonije v Atene, da tvorijo atensko posadko. Situacija je zelo težka, ker italijanska vlada ne odstopa od svoje zahteve po aneksiji Reke. V tem slučaju bi naša država dobila Delto in Baroš ter korekturo meje v Kastavščini, ako pristane na aneksijo. Brezupnost situacije potrjuje tudi sklep predsednika reške vlade Zanelle v Kraljevici, s katerim je razpustil četo 650 svojih čuvarjev javnega reda, ki so po .vpadu fašistov na Reko pribežali na naše ozemlje. Zanella gotovo dobro pozna situacijo, ako se je odločil za ta korak, potem ko je to četo tako dolgo vzdrževal. Sušak, 24. oktobra. (Z) Po naredbi generala Giardina -so razveljav-liena vsa dosedanja dovoljenja za obrtne in trgovske obrate in se bodo podeljevala nova dovoljenja na prošnjo strank potem, ko se dožene njihovo politično zadržanje. Italijanska prepotenca. Bakar, 24. oktobra. (Z) Ze več dni krožijo italijanski aeroplani nad našim ozemljem. Letajo precej nizko v svrho, da preizkušajo naš teren. Razkrojena ©policija. Beograd, 24. oktobra. (Z) Današnja »Pravda« piše: Včeraj smo se informirali, zakaj ne more priti med opozicijo do bloka. Zemljoradniki izjavljajo!, da sploh ne pojdejo v takšen blok radi muslimanov, klerikalci pa so rekli, da vodijo demokrati v Ljubljani proti njim tako kampanjo, da jim ni mogoče stopiti v blok, ker bi pred njihovim ljudstvom izgledalo, kakor da so nekaj opustši in da sedaj prosijo demokrate, da z njimi sodelujejo. Spahina skupina pa izjavlja, da bi stopila v blok, četudi se razlikuje od drugih skupin. Raznovrstnost skupin je, kakor izgleda, pravi razlog, da se blok ne bo mogel uresničiti. ¥p>rašan!@ konkordata Beograd, 24. oktobra. (Z) Današnja »Samouprava« piše: Službeni organ Vatikana »Osservatore Romano« z dne 6. t. m. priobčuje članek iz Zagreba, v katerem se pravi, da organ angleških prostozidarjev »Frimesn« trdi, da v deželah bivše Avstro-ogrske monarhije po zlomu iste raste moč prostozidarjev, dalje da trdi omenjeni angleški list, da se je osnovala v Beogradu velika loža Srbov, Hrvatov in Slovencev, katera uspešno deluje, kar se najbolje vidi iz organa jugoslovanskih framazonov »Neimar«. Tendenca tega dopisa iz Zagreba je ta, da naglasi vpliv framazonov v našem političnem življenju in v državni upravi in da se naša država prikaže pred Vatikanom in pred katoliško javnostjo v nepovoljni luči. Čudno je, da tako ugleden list, kakor je »Osservatore Romano«, da prostora v svojih stolpcih nezadostni poučenosti dopisnika, kakor je ta iz Zagreba, posebno sedaj, ko se med našo vlado in Vatikanom vodijo pogajanja o konkordatu. Namen pisca omenjenega članka je preveč jasen in njegove insinuacije preveč očividne in prozorne, da bi se morali posebno zadržavati pri pobijanju tega, kar se v njegovem članku netočno predstavlja in pretirava. Spuščajoč se v pogajanja s sv. Stolico radi konkordata je naša vlada svobodna vseh nezakonitih in zakulisnih vplivov in tako tudi framazonskih in ima pred očmi samo ta smoter, da ugodi samo upravičenim željam katoliških državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v mejah ravnopravnosti vseh državljanov. UMESTNA ODREDBA. Beograd, 24. oktobra. (Z) Ministrstvo trgovine in industrije je razposlalo velepodjetjem okrožnico, v kateri se jim nalaga, da v najkrajšem času odpuste iz službe uradnike in mojstre, ki so rojeni v inozemstvu in niso naši dr-žavljanij, na njihovo mesto pa da se postavijo domači ljudje, Id so sposobni in ne morejo dobiti posla. Najnovejša poročila te Beograda so morala izostati vsled pokvarjene telefonske proge med Zagrebom in Beogradom. Za pravice našega naroda v neodrešeni domovini. £Q@j poročila na 2. strani!) Nom nemška nota reparacijski komisiji. Berlin, 24. oktobra. (K) Danes je bila izročena reparacijski komisiji v Parizu nota nemške vlade, v kateri ugotavlja nemška vlada glede opustitve pasivnega odpora ponovno svojo načelno pripravljenost za nadaljevanje dajatev v smislu versaillske pogodbe, opozarja pa nato, da je razvoj gospodarskih razmer v Nemčiji nemški vla- di, ki je že 11. avgusta morala izjavili svojo nezmožnost za nadaljne stvarne dobave, vzel vsako možnost nadaljevati ali obnoviti finansiranje stvarnih dobav. Nemška vlada predlaga vsled tega reparacijski komisiji v smislu čl. 234 versaillske pogodbe, da preizkusi pomožna sredstva in plačilno zmožnost Nemčije. SCaos v Nemčiji. Iz renske republike. Berlin, 24. oktobra. »Berliner Tagblatt« javlja iz Mainza. da so bile pri včerajšnjih nemirih štiri osebe ubite, dvajset, med temi več težko ranjenih, pa je bilo spravljenih v bolnico. Pariz, 24. oktobra. (Havas) Glasom časopisnih poročil iz Aachena je medzavezniška komisija, hoteč preprečiti krvoprelitje med republikanci in na-cijonalisti ukrenila, da zavzame varnostna straža zopet svoja mesta. Mir je vzpostavljen. Razglašeno je bilo izjemno stanje. Berlin, 24. oktobra. »Berliner Tageblatt« javlja: Kakor se doznava iz poročil iz Porenja, ki so na razpolago na pristojnem mestu, so se sinoči zedinili separatistični voditelji Matthes, Dorten in Smeets in izdelali delovni načrt, po katerem naj prevzame Matthes spodnji Ren, Smeets srednji Ren in Dorten zgornji Ren. Uvesti bi si imelo vojaško višje poveljstvo. (W) Speyer, 24. oktobi a. (K) Okrožni zbor v Pfalzi je odklonil soglasno1 tudi z glasovi socijalnih demokratom predlog, da se Pfalza proglasi za samostojno državo. Mainz, 24. oktobra. (K) Včeraj pozno zvečer so separatisti izprazniš vladna poslopja. ..f ... Boi s komunisti Berlin, 24. oktobra. (K) Kakor baje doznava »Berliner Zeitung«, se je proti komunistom, ki so se ugnezdiB med Vandsbeckom in Itzehohe upora« bila državna hramba. Nemški parlament. Berlin, 34. oktobra. (K) Sestanejc državnega zbora se Je odložil na prihodnji teden. (W) Mednarodna konferenca dela. Ženeva 24. oktobra. (Br.) Peto zasedanje mednarodne konference dela je otvoril upravni predsednik, g. Fontaine, odposlanec francoske vlade. Od 57 včlanjenih držav je 42 poslalo 190 odposlancev in svetovalcev. Vpisala se je tudi nova država: Irska, ki je bila pred kratkim tudi pripuščena kot član Društva narodov. To zasedanje konference se bo bavilo samo z določitvijo glavnih principov za nadziranje dela. Gre za udejstvitev člena 420. versajske mirovne pogodbe, ki pravi: »Vsaka država! mora organizirati nadzorovalno službo, v kateri bodo tudi ženske, da se zasi-gura udejstvitev zakonov in določb za zaščito delavcev.« Predsednik je omenil, da se bavi s protestom splošne italijanske delavske organizacije zoper designacijo nekega delavskega zastopnika, ki je fašistovski sindikalist. üadlarska @ksg»orina valuta. Budimpešta, 24. oktobra. (Madžarski dop. ur.) Po poročilu Zveze posojilnic in bank stopijo z današnjim dnem v veljavo nove določbe o uvedbi eksportne valute. Po teh določilih se more uporabljati iz izvoza blaga izvirajoča eksportna valuta še nadalje za pridobivanje tuzemske kronske imovine, ki je pred 15. t. m. tvorila last inozemcev in se je nahajala v posesti kakega člana devizne centrale, ali je že bila prej priznana. Na ta način se bo mogla eksportna valuta uporabljati za kurze, ki so bistveno ugodnejši, kakor pa uradni kurzi. Nadalje je bilo odrejeno, da se ne more več nadaljevati eksportno delovanje proti madžarskim iz inozemstva importiranim bankovcem, ker se je dognalo, da so bile izti-hotapljene velike množine madžarskih bankovcev v inozemstvo. ZVIŠANJE ŽEL. TARIFOV NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 24. oktobra. Kakor poroča »Asz Est«, bodo stopili s 1. novembrom zvišani tarifi madžarskih železnic v veljavo. Zvišanje osebnih tarifov bo znašalo 70 odstotkov ROPARSKI NAPAD NA VLAK. T e t u a n, 23. oktobra. Uporniki so napadli vojaški vlak, pri čemer je bilo šest vojakov ubitih, enajst pa ranjenih. (Tetuan je mesto ob severni obali Maroka, 35 km južno od Ceuta.) NESREČA NA MORJU. New-Port-News (Virginia),24. oktobra. (Reuter) Angleški parnik West-Mary-Land se je vsled močnega viharja potopil. Misli se, da je 80 mož broječa posadka prišla ob življenje. RAZVRSTITEV POŠTNIIi USLUŽBENCEV. Beograd, 24. oktobra. (Z) Včeraj je bil v ministrstvu pošt it: telegrafa prvi sestanek komisij za razvrstitev poštnih, telegrafskih m telefonskih uslužbencev. Amerika in reparacijski problem. London, 24. oktobra. (K) Odhajajoči amerikanski poslanik Harway je izjavil včeraj pri poslovilnem obedu, , katerega se je udeležil tudi ministrski predsednik Baldwin med drugim tudi to, da je potreba financijelnega načrta za preprečenje gospodarske katastrofe v Evropi, nujna in da je popolnoma mogoče, da bi se priprava takega načrta z opustitvijo pasivnega odpora ođ strani nemške vlade dala mnogo lažje izvesti. Harway je izjavil, da je v slučaju, da je temu tako njegova vlada pripravljena udeležiti se gospodarske konference, ako bi jo za to vsi zavezniki, ki so v prvi vrsti interesiram na nemških reparacijah, naprosili (W) VREMENSKO POROČILO. Duna], 24. oktobra. Ob trajajočem južno-zapadnem vetru, pretežno oblačno, od časa do časa padavine, milo vreme. KONZULATI V LJUBLJANI. Gen. konzulat Č. S. R.: Brez št 8./I. Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka. Dunajska cesta. Hon. konzulat Belgije: Urad LJublj. velesemnja. Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/II. Italijanski konzulat: Zrinjskega cesta 3-1. -m ........... ———-..................a Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »Azazel«. Red E. Opera: »Nikola Šubic Zrinjski«. Red A. Kino Matica: »Karneval mrtvaca«. Kino Tivoli: »Fantom«. — I. del. Kino Ideal: »Pariški vrabec«. Kino LJubjl dvor: »Mlad! Menardo«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Piccoli, Dunaj, ska cesta č, Bakarčič, Karlovška cesta 3 Sokolstvo za zatirana pravica našega naroda. Vsem bratom In sestram! Naš narod v neodrešenem delu domovine čuti vsak dan huje kruto moč novega gospodarja, ki uveljavlja proti njemu svojo kulturo z nasiljem, z ognjem in mečem. Pretvarja njegovi deci materinske šole v potujčevalnice, uničuje ga gospodarsko, da si ga politično podjarmi, Izganja narodno čuteče domačine, našemu jeziku jemlje pravice do samostojnosti In enakopravnosti! Brezdušni tujec in brezsrčni tlačilec uporablja vsa nekulturna sredstva, da pretvori naš ponosni, zavedni in svobodoljubni narod v brezpravno rajo! Vsak sovražnikov udarec? M zadene kateregakoli naših bratov in sester v neodrešeni zemlji, je pripis maščevalne usode na obsodbi, ki jo dostavlja trinogom bridko užaljena pravica! Sramotno poniževanje svetosti in lepote našega materinskega jezika budi v naših dušah gnev in srd, ki se javljata v glavnem in odločnem protestu pred vsem kulturnim svetom proti toliki kršitvi najsvetejših in najprimitivnejših pravic našega naroda! Vse brate in sestre v svobodni domovini poživljamo, naj noč in dan mislijo na zasužnjeni del našega naroda, naj se z vsemi silami in z vsem navdušenjem posvete sokolskemu delu, naj širijo in poglabljajo sokolsko misel širom naše zemlje do zadnje naše koče, da se vsi, ki ljubijo naš narod in njegovo svobodo, strnejo pod sokolskim praporom in stoje pripravljeni, ko udari usodna ura osvete! Vsem trpečim in preganjanim bratom In sestram bodi uteha in lek v duševnih in fizičnih mukah zavest, da pride dan, ko se dvigne ranjena čast narodovega ponosa v strašno moč, ki prinese tudi zarobljeni domovini maščevanje in osvobojenje. Zdravo! STAREŠINSTVO JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA SAVEZA. Legalni fašizem proti jugoslovenski manjšini. Trst, 22. oktobra. mnogih krajih gospoduje fašlstovsfci gerent namesto postavnega županstva, ali pa je drugače poskrbljeno, da ne more občinsko zastopstvo ničesar odločiti. Slednji fašistovski ndečnozobnež more krotiti še tako zrelega in neoporečnega možaka, ki županuje že veliko število let v tisi občini. Iz vseh javnih uradov je torej naš jezik pregnan, fašizem je v kratki dobi svojega vladanja naglo dopolnil »zunanjo asimilacijo« prejšnjih vlad. Na šolskem polju smo že pred nastopom fašizma utrpeli selo veliko škodo. Goriška slovenska gimnazija se ni več odprla, slovensko učiteljišče so pregnali v Tolmin, kjer jo spočetka s težavo životarilo. V Idriji je ostala realka, pozneje so pridali še nekaj gimnazijskih razredov, takozvano »hrvatsko« učiteljišče pa je po rapallski pogodbi prišlo v Arbanare, ne v Pazinu, ne v Voloskem ni več srednje šole. Najhujše pa je bilo prizadeto naše šolstvo v Is M. Preko 150 šol so zaprli oziroma poitalijančili. Že 1. 1919. so Italijani v istrski vasi Cerovlje prav sve-čanostno in ceremonidno napravili grmado hrvatskih in srbskih knjig ter jäh zažgali. Naši ljudje so tedaj prvič bridko plakali. Ta začetek je bil simbol našega »osvobojenja«. Pa vse to je Mo Mussoliniju premalo in prepočasno. Zato je ukazal svojemu ministru Gentiliju naj napravi novi šolski zakon, ki bo hkratu pometel »tujerodne« šole. Pokorni sluga svojega gospodarja je skrpucal tako »reformo«, da je završalo po vsej Italiji vkljub terorju, ker je ta reforma tudi ne glede na nas slaba. Za nas pride pač v poštev glavno odprav» slovenskega učnega jezika i!z ljudskih šol. Še predno je Gentilijev načrt postal zakon, so naše lokalne oblasti začele uvajati reformo. Pomisliti je treba, da se v naših krajih smatra za dobrega patriota le oni uradnik, ki najbolj divja proti jugoslovenski manjšini. V veliki koritarski tekmi, ki se je razvila po fašistovski zmagi v državi, smo postali mi hvaležen objekt za pridobivanje odlikovanj, pohval in priznanj uradništva, ki se izkaže s kakšnim omenjenim »patriotičnim« dejanjem. V tej »patriotični« tekmi se zlasti odlikujejo šolski nadzorniki, ki šikanirajo učiteljstvo in delajo »štimungo« navzgor za stroge ukrepe. In tako se je zgodilo, da smo prišli črez noč ob zadnje ostanke srednjih šol in ob ljudske šole. Poitalijančenje ljudskih šol je za sedaj večjidel na papirju, zakaj zloglasna reforma je tehnično neizvedljiva. Slovenski učitelj ne more Poučevati v tujem jeziku, italijanski pri- | seljemci pa ne razumejo otrok in otroci j ne njega. Tako se izpreminja prvi razred v mučllnioo za učitelja in učenca. NI čuda torej, da se vsak dan dogaja kakšen slučaj, da italijanski učitelj ali učiteljica obupno pobegneta iz iole, ker h vsak pouk nemogoč. Kjer pa italijanski učitelj vztraja, i tam je pač gorje otrokom. V tržaški okolici se je poitalijančenje prsih razredov izvršiio, vendar pa prihajajo protesti na oblastva, otroci ne posečajo šole, starši se puntajo. To kar počenja sedaj pri nas podivjani šovinizem uradnega fašizma, spominja na prusaško gonjo proti poljske- Naši gospodarji in vneti asimilatorji svojih narodnostnih manjšin ponavljajo neprestano ta-le refren: »Saj ljudstvo (JUgosiovensko) je dobro in mirno, le učitelji, duhovniki in advokati to so tisti zli duhovi,, ki ga hujskajo in ga napeljujejo v iredentizem. Za vsakega količkaj razsodnega človeka je tako govorjenje tako izzivalno in zlobno, da je škoda o tem izgubi® še kakšno besedo. To je tako, kakor če bi mi rekli: »Saj italijansko ljudstvo je dobro, samo njegovi učitelji, duhovniki, advokati, po-fi®ki in ministri in sploh vsi izobraženci so tisti, ki... itd.« Vsako ljudstvo brez izobraženstva je amorfna masai, ki je na razpolago prvemu političnemu pustolovcu in pa hvaležen predmet za kultom» in gospodarsko izmozgavanje. V svojih argumentih so torej naši tlačitelji smešni in krvoločni obenem. Smešni, ker nobeni argument ne more opravičiti nemoralnega postopanja Ita-itje proti jugoslovenski! manjšini, najmanj pa zgoraj omenjeni. Krvoločen, ker je to roganje nad našo slabostjo neznatne manjšine, M se ne more braniti proti nasilju državnega aparata in vseh sil štiridesetmilijonskega naroda. V zgmjem argumentu nasilnika je dan torej bližnji smoter italijanske po-litike ali »asimilacije« v Julijski Benečiji. Iztrebi® vse izobražence: duhovnike, učitelje in odvetnike. To je prva etapa. Zatorej je potrebno čimprej poitalijančiti hrvatske in slovenske ljudske šole, nakar postanejo učitelji jugo-slovenske narodnosti nepotrebni. Ti se poženejo po svetu s trebuhom za kruhom. Na podoben način pojdejo tudi ju-gjoslovenski svečeniki odtod in potem se prične druga etapa. Ljudstvo brez voditeljev se bo dalo kmalu potujčiti, oziroma, kar je še prijaznejše, gospodarsko propadanje ga bo prisililo k selitvi čez mejo in v par desetletjih bo Italija rešena neljubih »vsiljencev« in »tujcev«. V zadnjem članku sem povdarjal »delovanje« vladnega aparata in ilegalnega fašizma v odrešenih krajih. Danes poglejmo), kako je začel fašizem na vladi; izpolnjevati svoje obljube glede »asimilacije«. Četudi smo že od italijanske okupacije sem toliko prestali, da je M vsak pesimizem opravičen, moramo vendar reči, da nas je brezobzirnost legalnega fašizma Vkljub prejšnjim brutalnostim presenetila. Z visokega vladnega stola je Mussolini s kruto odkritosrčnostjo napovedal, da hoče Italija našo narodno smrt, šele potem se bo tem krajem bolje godilo. Tako je namreč potolaži Goričane, ki so bili vsi iz sebe, ko se je odločila sedanja razdelitev pokrajin. In nato so sledil udarci drug za drugim. Z odpravo pokrajinskih avtono-maj v Gorici, Trstu in Istri je hotel faši zem udariti Jugoslovene, istočasno pa je udaril tudi naše sodež elane italijanske narodnosti, ki so se morali pač uldoni-tt višjim »državnim potrebam«. S prenehanjem avtonomije so iztreMi iz vseh deželnih ustanov jugoslovenski jezik. Kmalu nato so prišle na vrsto sodnije, kjer ni sledu več o našem jeziku. In danes smo prišli na pr. do tega, da mora recimo slovenski sodnik v Gorid govoriti s slovensko stranko^ id ne zna italijanski, potom tolmača. Legalni fašizem je skoraj povsod nktnil tudi občinsko avtonomijo. V pre- mu življu na Poznanjskem. Sploh' je Mussolini velik prijatelj prusaških gest. Že v njegovih govorih se očituje neznanska ošabnost in nadutost. Mož M hotel igrati nekakšnega Wilhelma v italijanski izdaji. Predvsem pa se mu hoče »uspehov«. Kako naj sicer opraviči obstoj fašizma, ki je imel postati univerzalni lek za vse slabosti povojne Italije. Ker se mu je zadnjič v zunanji politiki nekoliko izpodrsnilo, nujno rabi dru gje »uspehov«. Te uspehe išče deloma v afriški koloniji, kjer se je zopet pričela neka ofenziva, deloma v severni koloniji, kjer prebiva naše ljudstvo. Toda uspehe njegove kolonialne politike v našem Primorju mu niti mi ne zavidamo. Naše trpljenje je zares veliko, pa v nas je zavest, da pride vsakdo slej ko prej Pod mlin. Tudi italijanskemu fašizmu se ne bo posrečilo to, kar se ni posrečilo še veliko močnejšemu sovražniku skozi dolga stoletja. In končno pruski vzgled docet Primorski. Slovenci! Francija in poiožaj v Nemčiji. Od našega stalnega pariškega dopisnika. ap. Pariz, koncem oktobra. bratov zadnje Trpljenje naših zasužnjenih je prispelo na vrhunec. Kar se čase godi v Julijski Benečiji, presega slutnje največjih pesimistov. Brezobzirni laški nacionalizem je zastavil svojo sekiro na življenske žile našega rodu, pustivši vstran vse pomisleke in vse ozire človečanstva in kulturnosti. V imenu nadutega lastnega nacijona» lizma se hoče z barbarskimi sredstvi izbrisati nacijonalnost našega naroda in mu iztrgati njegovo dušo. Slovenci! Zločin bi bil, ako bi še dalje mirno gledali to početje, s kojim se kulturna država sama onečašča. Naj slišijo bratje onstran naših mej, naj sii-ši ves civilizirani svet, da se eutlrup s svojimi mučenih eno, da je njih fcoi naša bol in da s njimi v imenu človu-čanstva, svobode in kulture, pred celim svetom dvigamo plamenečo obtožbo proti tistim, ki so jim naši bedni rojaki po bridki usodi izročeni na milost bi nemilost. V ta namen so vsa narodna obrambna društva Slovenije sklenila, da sporazumno s političnimi strankami (SLS, JDS, SKS, NNS, NSS, NRS) in z njihovim solidarnim sodelovanjem v dnevih petletnice našega osvobojenja izpod tujega jarma PO VSEJ SLOVENIJI prirede MANIFESTACIJE PROTI NASILJU nad našim zatiranim narodnim življem zunaj naših državnih mej ter za njegovo narodno in kulturno svobodo. Po vsej Sloveniji, vsekako pa po vseh mestih, trgih, večjih krajih, naj se prirede V NEDELJO 28. T. M. skupne manifestacije vseh Slovencev in Slovenk brez razlike strank, ki naj bodo glasen, toda dostojen PROTEST PROTI BARBARSTVU IN NEKULTURNOSTI, ki se izvajata nad našimi iskreno ljubljenimi brati onstran naših moja! Naša prestolica Ljubljana pa bo manifestirala v pondeljek 29. i. m. ob pol sedmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Združimo s solzami naših bratov jezo in ogorčenje teptane pravice! Za vsa narodnoobrambna društva: akcijski komite: Dr. Janko Brejc, Aleks. Hudovernik, Dr. L C. Oblak, Dr. VI. Ravnihar, Fr. Smodej. Z avtoritativne strani je izvedel vaš dopisnik za sledeče mnenje francoskih vladnih krogov o trenutnem položaju v Nemčiji: »Notranjepolitični konflikt med Saksonsko? Bavarsko in državo je brez dvoma zelo resnega značaja. Enotnost Nemčije je postala problematična. Nekega dne se more pričakovati vest; da je tvorba 1. 1870. razpadla. Ni mnogo upanja; da bo ena ali druga stranka odnehala. Zdi se, da računajo berlinski meščanski krogi z diktaturo kot neizbežnim zlom. Socijalni demokrati ne morejo pustiti svojih sodru-gov na Saksonskem in v Turinškem na cedilu, čeprav se morebiti, ne strinjajo z njih radikalizmom v vseh točkah. S podporo socijalne demokracije pa stoji in pade Stresemannova vlada. Pa tudi to ni verjetno, da bi se odločil predsednik Ebert za razpust nemškega državnega zbora. Morebiti bo dobila diktatura vojaški značaj. V tem slučaju je računati z odpadom Saksonske in Tu-rinške. Kaj bodo storili v tem slučaju ekstremisti v Berlinu na severnem Bavarskem ter v Poruhrju? Še eno, mnogo usodnejše vprašanje: Kaj bo storila Rusija? G. Trockij je izjavil, da prevrat v Nemčiji ne bd mogel pustiti sovjetske vlade v stanju ravnodušnosti. Sicer smo navajeni na velike moskovske besede, ali prilika je vendar vabljiva... Vsekakor bi Ma neizogibna vojna s Poljsko? morda tudi s Češkoslovaško... Ali bi Ma državna vlada v Berlinu v stanju, izogniti se današnjemu konfliktu? Očmdno da. Popustljivost naipram Bavarski, ki podpira nacijonalistične in intisemitske bojne čete, je Ma očitna. Bavarska je tudi gazila nemoteno wei-marsko ustavo. Danes zahteva Saksonska v še odurnejšem tonu iste pravice kot Bavarska, BerMh pa odgovarja z ultimatom, Berlin je morda upravičen, toda merilo ni bilo enako. Iz tega razloga je umik skoro nemogoč in stvari se bodo razvijale po lastni volji. Sredi zmešnjav se je pojavila delegacija poruhrskih industrijalcev, njim na čelu gg, Stinnes, Vogler in Klöokner pri francoski misiji v Düsseldorfu, da bi se pogajala glede vzpostavitve dela v zasedenem ozemlju. G. Stinnes je pri, tem kot vodja delegacije govoril v tonu, ki ga Francija vzprčo sedanjega položaja ne more trpeti. Stinnes stavlja pogoje, odklanja zahteve in ponuja ne- zadostne garancije. Prijatelji nam svetujejo, naj konfisciramo še nekaj na-daljnih jam. Ako v bližnjih dnevih ne. dosežemo zadovoljivega dogovora glede; vzpostavitve naturalnih dobav, nam pač drugi koraki ne bodo preostajalL Na vsak način moramo Nemčijo prisiliti, da plača v tej ali oni obliki. To je bil namen okupacije. Reparacijska komisija je ugotovila nemške pogreške. Stvar Nemčije je, popraviti, kar je Mo staljenega? Ako ji to ni mogoče, potem se ima podati na pravo pot: predložiti ima re-paracijski komisiji prošnjo, kakor veleva versailleska pogodba. Ta korporacija bo plačilno možnost Nemčije ponovno preiskala, ter bo nato storila definitivne sklepe. Pod nobenim pogojem pa ne pripuščamo, da bi Nemčija preko mirovne pogodbe sama določala trenutek, kedaj bo plačala ali če bo sploh plačala. Reparacijska komisija se bavi seda? s tehničnim delom, h kateremu je Nemčija neoficijelno dodala nekatere opombe.. Te pripombe se ne morejo smatrati kot ponudba ali prošnja za odložitev dolga v smislu pogodbe. Ne zasledujemo namena, diktirati Nemčiji gotov« formule v svrho izpolnitve njene obveznosti. Nemčija sama mora priti s poi nudbo. Mi bomo ponudbo presodili, te! se izjavili o njeni sprejemljivosti. Trenutni položaj bi ne M tako zamotan, če bi se viseča vprašanja v na« vedenem Smislu poenostavila. Saksonski ministrski predsednik dr. Zeigner jc govoril o neki tajni sili, ki baje obvladuje vco Nemčijo ter hipnotizira držav:- o vlado, Ne vemo sicer, če taka sila rss obstoja. Upamo pa, da more g. Stresemann tako v notranjosti, kako* tudi na zunaj nositi vso odgovornost za svoje delovanje. Če je temu tako, potem bo moral uvideti, da s polovičarstvom, s koncesijami, danimi hudobnim strujam, položaja ne bo zboljšal. Pogajamo se z nemškimi industrijalci; ker hočemo imeti naturalne dobave. Ne samo Francija, temveč tudi večina drugih oškodovanih držav zasleduje isti smoter. Ker je pasivni odpor v Poruhrju odnehal, zahtevamo od Nemčije vzpostavitev vseh dobav, ki so se dajale pred 10. januarjem t. 1.« Vaš dopisnik je daznal, da so te misli dobesedna reprodukcija nazorov g. Poincarčja. Od teh smernic se francoska politika pod nobenih pogojem ne bo oddaljila, niti v slučaju, da bi se nemška enotnost zdrobila, in niti tedaj, če bi zmešnjava triumfirala. „Radikalste! Glasnik“ klerikalni poSom w Preksmirlu. Murska Sobota, 22. okt Tone Gaspari: Romanje. Gorica — prva lepotica, Tolmin — planinski sin, Sveta Lucija — se iz predora izvija, Kobarid — za gorami skrit, Bovec — za sever trgovec, Idrija — s srebrom zidana, Postojna — le v jami osojna, Št. Peter — pri lesu mešetar, Reka — se v solncu opeka. Opatija — morje izpija, Trst — plavač čvrst, Devin — naš cekin, Gradiška — med vrtovi miška, Sežana — od soinca ožgana, Divača — se čez Istro obrača, Vipava — je rada norčava... »Kraljevič Marko« !924. * v = »češki komunisti na pomoč nemškim bratom...« Minuli teden se je vršil v Pragi shod, ki so ga sklicali češki komu. nisti. Komunist dr. Šmeral je med drugim čenčal, »da je usoda nemškega naroda za vso Evropo neizmerne važnosti. Zato mora (po Šmeralovi sodbi seveda) češki proletarijat ne le s platoničnimi govori, ampak dejanski podpirati nemške brate. Komunistična stranka je tega mnenja, da Masaryk v Parizu ne bo za to, da bi se na Nemce Pritisnilo s kako vojaško intervencijo. Komunistična stranka se odločno postavlja WM vsaki intervenciji češkoslovaške republike v nemškem boju ter želi, da ostane Češkoslovaška povsem nevtralna in da naveze prijateljske gospodarske stike z Nemci.« — Komunist Šmeral ima pač dosti nepotrebnih skrbi, zakaj Cehi imajo že toliko zdravega razuma, da se ne bodo vtikali v nemške notranje boje, dokler Nemci ne bodo ogrožali mirovne nocodbe. Izsto® poslanca Šiftarja iz klerikalne stranke in njegov vstop v radikalno stranko pozdravlja! ljudstvo z vseh strani. V činu g. poslanca vidi naše ljudstvo prvi korak k konsolidaciji in izboljšanju naših razmer. Ljudstvo se počasi iztrez-njuje iz narkoze, v katero jo je uspavala demagogija in hujskanje klerikalne stranke. Počasi začnejo tudi; najbolj zaslepljeni ljudje uvidevati, da se z večnim zabavljanjem ne pride nikamor in je izstop g. poslanca Šiftarja le zunanji izraz krize, ki vlada v prekmurski klerikalni stranki, V Prekmurju sta dve veri in sicer katoliška in evangeličanska ter sestoji tudi Prekmurska; SLS iz katoliškega in evangeličanskega dela in nič ni naravneje, kot da se je mržnja, k! vlada pri nas med obema konfesijama, prenesla tudi na politično polje. To nasprotstvo je sedaj izbruhnilo na dan in SLS pred evangeličani v Prekmurju je umrla; ne »zbudi je več nikako jezuitsko politično žonglerstvo. Pa tudi katoliški del prekmurske klerikalne stranke ne stoji najbolje. Mlajša generacija je namreč že od vsega početka sem smatrala luterance za premalo zanesljive zaveznike. Pa tudi v ostalem je smatrala za nedopustno, se vezati z luteranci. Ker se vodstvo ni oziralo nanje, že to je rodilo slabo kri, ko je pa klerikalno parlamentarno zastopstvo začelo doživljati neuspeh za neuspehomi, takrat je pa klerikalna mladina začela stranko zapuščati. Med dru-srimi je propadel tudi bratonski Orel, ki je bil ustanovljen takoj ob zasedbi Prekmurja in odpovedali so dopisniki in tudi urednik tukajšnjega klerikalnega tednika »Novin«. In proces razkrajanja Prekmurskega klerizalizma traja nevzdržno dalje. Vsa znamenja kažejo, da se bo Prekmurje prav kmalu otreslo klerikalnih teroristov. Narodna in državna misel pridobiva pri nas vedno več tal in črna internacijonala propada. Cin g. poslanca Šiftarja nam jasno začrtava pot, po kateri moramo hoditi ako hočemo po politični osvoboditvi našega naroda doseči tudi njegovo duševno osvoboditev. ^RS v Prekmyrjy. Dolnja Lendava, 24. okt Danes se je končalo v Gornjem La» košu s sodelovanjem delegatov iz 32 občin iz Prekmurja organiziranje Narodne radikalne stranke za Dol. Prekmurje. Josip Kiraly, predsednik; Ljudevit Halas, tajnik. Iz prosuetnega življenja. LJUBLJANSKA DRAMA. Ivan Nep. Nestroy: »Danes bomo tiči«. Včerajšnja predstava je bila pravi teater* ski »šlager«. Igra po starosti sicer nekoliko ohromela za današnji okus, vendar ugaja po svoji krepki situacijski komiki in najde pri vsakem občinstvu svoje prijatelje. Pri nas so jo igrali pred petdesetimi leti Stvar ne prepusti časa za premišljevanja in ugibanja, »vsebina« se zmlinči v kopo groteskih scen. Igrali so živahno. Omeniti je pohvalno zlasti Rogoza, Medvedovo in pa predvsem Melhioria, hlapca, ki ga je Kralj prav originalno po. dal. V prevodu stvar izgubi marsikaj na svoji krepkosti, lokalizacija pa je bila dovolj posrečena. Navzoča publika je prišla na svoj račun: nasmejati se in oddahniti Več prihodnjič. —i. — Netaktnost slovenskega kritika gosp. —o—. Pod tem naslovom se Je v zadnji številki »Orjune« nekdo zaletel v moje poročilo o premijeri »Aide« v naši operi (»Jutr. Novosti« od 9. t. m.) in me ]e lepo poučil, kako naj pišem kritike, da bo njemu in njegovi kavarniški družbi všeč. Nasvet* ljudi,; ki poznajo razmere v ljubljanski operi iz ravnateljeve lože in od kavarniških in-sultov na uboge kritike, in ki se vtikajo v naše kulturne razmere iz osebnih in prijateljski nagibov, hvaležno odklanjam. Kadar mi bo kdo glasbenikov-strokovnjakov očital, da sem v svojih poročilih komurkoli storil krivico in da nimam prav, mu bom rad odgovoril, drugemu pa ne. Skrpucalo v »Orjunl« je pač vredno svojega avtorja, avtor povsem vreden svojega imena, njegov varovanček pa res lahko ponosen na takega zagovornika. — Srečna »hiperkul-turna« Slovenija! —o— — »Lisinski« v Ljubljani. V soboto, dne 3. novembra koncertira v Ljubljani mešani zbor hrvatskega pjevačkega udruženja »Lisinski« iz Zagreba, ki je v Jugoslaviji splošno znan in ki je že večkrat nastopil na našem koncertnem odru z največjimi uspehi. Danes šteje zbor 80 članov ter stoji pod artističnim vodstvom opernega kapelnika Krešimira Baranoviča. Na tem koncertu se bodo izvajale izključno le skladbe slovečega komponista Giovanni Pierluigi da Pa-lestrine, ki je umrl leta 1594 in kojega dela prištevamo še dandanes med bisere zborovske literature. »Lisinski« izvaja njegov šesteroglasni zbor »Missa papae Marcelli« in za tem štiri madrigale. Na posamezni točke sporeda se še povrnemo, danes It bešf užitek 0bč nStV° na ta terednI «k* Dnevne novosti. — Vsem organizacijam in pristašem ttRS -e sporoča, naj berejo in hranijo »Radikalski Qlasnik«, ki prinaša službena poročila iz odborov NRS. — Upokojitev generala Maistra. General Maister je poslal našemu uredni-. 8tvu sledeče pismo: Spoštovani gospoc urednik! Poročilo natisnjeno v Vašerr cenjenem listu pod naslovom: Vojn; minister o redukciji oficirjev (datirano Beograd 13. oktobra) je glede moje osebe netočno. Zato Vas prosim, da blagovolite v Vašem cenjenem listu objaviti sledeče: »Trditev, da bi bil jaz sam prosil za svojo upokojitev — kakor je baje izjavil g. vojni minister g. poslancu dr. Krizmanu — ne odgovarja resnici. Ravno nasprotno sem takoj, ko sem bil izvedel od privatne strani iz Beograda, da me hočejo upokojiti, pisal g. ministru generalu Pešiču, da naj prepreči mojo upokojitev za to liko časa, da končamo razmejitveno delo z Italijo v komisiji, kateri sem jaz predsednik, ker da nameravam potem sam prositi za upokojitev. To Pismo sem oddal na Rakeku 21. septembra kot nujno in vpisano (ekspresno in rekomandirano). Odgovora nanj nisem dobil. 2. oktobra pa je izšel službeni Vojni list, s katerim sem bil tudi jaz upokojen. Toliko v pojasnilo, da ne bo publika napačno informirana. Blagovolite sprejeti gospod urednik, mojo zahvalo in izraz odanosti. V M a r i b o -ru, 22. oktobra 1923. Maister, gen. v p. — Slavnostna predstava v proslavo Češkoslovaškega narodnega praznika, pod protektoratom češkoslovaškega generalnega konzulata v Ljubljani. V nedeljo, dne 28. t. m. se poje v ljubljanski operi slavna češka opera »Psoglav-ci« in sicer v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika, katerega praznuje celokupni češkoslovaški narod in vsi njegovi prijatelji vsako leto 28. okt. Po vsem širnem svetu. Vse pripadnike ta prijatelje češkoslovaškega naroda opozarjamo na to slavnostno predstavo, za katero so vstopnice od danes naprej v predprodaji v dnevni operni blagajni. — Proslave predsednika Masaryka v Slovanskem Institutu v Parizu, o kateri smo že poročali, so se tudi udeležili, kot nam naknadno poročajo: Lćon Bćrarđ. minister prosvete: Paul Appel, rektor pari-Ske akademije: Beneš, čsl. minister zunanjih zadev; Fournol, upravnik Slov. instituta; univ. prof. Brunot, dekan slovstvene bdtultete pariške; Paul Boyer, ravnatelj “ple za iztočne jezike; Spalajkovič, mini-J61 SHS; Arnautovič, načelnik jugosloven-rf6 sekcije na Slov. institutu in ravnatelj meosl. šol. urada; dr. Stanko Škerlj, profe- ,^n ?e"sk! rea3ni gimnaziji. Od trancoskih slavistov s0 bili navzoči: Ma-aon, profesor na vseučilišču v Strasbourgu: Beaulieux, tajnik šole za iztočne jezike: Vail-lant, profesor za srbo-hrvatski jezik na šoli za iztočne jezike; Lucien Tesničre, profe-UOT na ljubljanski univerzi. . —Češkoslovaški Industrijalci v Mari-v torek 23. t. m. so dospeli z večernim vlakom na svojem potovanju po Jugoslaviji v Maribor češkoslovaški industrialci, trgovci in obrtniki. Na kolodvoru jih le pozdravilo precejšnje število zastopnikov gospodarskih krogov. Po pozdravnih be-sedah predsednika Zveze industrijcev dr. *?’,za. se je zahvalil pred- sednik češkoslovaškega narodno-gospodar-«kega udruženja v Pragi g. inž. Bar ta, »o odšli gostje na večerjo v Narodni dom. fam jih je pozdravil mariborski župan g. U r č a r, na kar so še govorili razni drugi predstavniki gospodarskih organizacij. T° Pomoli so odšli gostje na pripravljena Prenočišča. V sredo zjutraj so se odpeljali z vlakom v Falo, kjer so si ogledali ondot-no elektrarno. Ob 10. uri so se vrnili v Maribor ter si ogledali sadjarsko in vinarsko šolo, kjer jim je dajal potrebna pojas-{ua ravnatelj Žmavc. Po tamkaj prire-faiem zakusku so češkoslovaški gostje Jarog poldneva odšli v Narodni dom, kjer ^ bfla gospodarska anketa s tukajšnjimi gospodarskimi krogi. Ob tej priliki so po-Sfii r®‘erate 0 mariborski industriji ravna-611 »Drave« g. Križnič, o mariborski ««»vini trgovec Šoštarič in drugi. Po L®bov g- Barteca in zastopnika v «TT *°fT8rn g- Bednafa, so odšli gostje borne uspehe je odločilo ministrstvo vojne in mornarice, da se bodo v prihodnje ustanavljali poljedelski tečaji pri vseh večjih vojaških edinicah. — Poštni avtomobili iz Nemčije. Ministrstvo pošte in telegrafa je dobilo zadnje dni na račun reparacij iz Nemčle 17 lažjih avtomobilov, katere je razdelilo med poštne direkcije v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. Tl avtomobili se bodo uporabljali za pobiranje pošte Iz poštnih nabiralnikov. — Otvoritev telefonske centrale v Sodražici. Pri pošti Sodražica je bila dne 15. oktobra t. 1. otvorjena telefonska central za javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. — Nedvlgnjeni državljanski dekreti. Imena optantov, čijih opcije so rešene in državljanski dekreti nedvignjeni ter ne-vročljivi, so aiiširani na javnih deskah mestnega magistrata v Ljubljani in občinske hiše v Spodnji Šiški. — Goveje meso po 16 in 17 Din. V soboto dne 27. oktobra se prične razprodajati na novi mestni stojnici nasproti Mayerjeve trgovine ob Ljubljanici goveje meso dobre kvalitete po 16 Din prednji del in 17 Din zadnji del. — Smrtna nesreča na kolodvoru v Zalogu — Fran Stare — žrtev viharja. Pred-Sinočnjem, ko je razsajala po mestu in ceM okolici silna nevihta z velikim nalivom, se je ponesrečil na kolodvoru v Zalogu sobni slikar Fran Stare iz Ljubljane, Florjanska ulica, dobro znan in v vseh, posebno obrtniških krogih jako priljubljen mož. Čakal je v spremstvu svoje soproge Marije v Zalogu na vlak, ki pripelje ob 18. uri. Soproga je stopila na vlak, g. Stare pa se je še razgovarjal s postajenačelnikom, pri katerem je dovršil svoje delo. Pri največjem nalivu in viharju je pripeljal na postajo ob 18. uri 10 min. osebni vlak iz Ljubljane. Pred njim je hotel preskočiti g. Stare tir, da bi stopil pravočasno v ljubljanski vlak. Spodrsnilo pa mu je v viharju in metežu na mokrem tiru in zagrabila ga je lokomotiva, ki mu je odtrgala glavo in mu razmesarila truplo. Njegova soproga, ki ni videla nesreče, se je odpeljala v Ljubljano in je še le doma zvedela o žalostni smrti svojega soproga. Dele raztrganega trupla so pobrali izpod stroja in jih prenesli v mrtvašnico v D. M. v Polju. — Hud vihar, ki je razsajal včeraj popoldne in rvečer, je podrl več dreves in polomil več vejevja. Ob 14. uri je završal vihar v smeri proti Lattemanovem drevoredu s tabo silo, da je preklal in podrl več kot 100 let star mogočen kostanj, ter ga vrgel z velikanskim hruščem ob tla. — Črna maska — fantovska šala o črni maski ki Je povzročila precej več pozornosti in govoričenja, kot pa ga je zasluzila, je ugotovila policija da je bila ta do-godba, ki se je v tako strašnih barvah raz-bobnala, le objestna fantovska šala, posledica mlade ljubosumnosti. Ominozna črna roka, zagoneten rabelj in anonimni pisec neki povsem nedolžen Trnovčan, ki se maščeval nad pekovskim vajencem blavko Pretnarjem, ker je kolovratil ta, morda celo brez vsakega namena, v bližini stanovanja njegove ljubice, ki pa je precej nezanesljiva in rada povasuje tudi z drugimi fanti. Ta dečko je res dobil romantično pismo sledeče vsebine: Ker ste hrabri, vas prosim za prijateljski pogovor in sicer v pondeljek ob 9. uri zvečer, pri križu, ki stoji med železniško progo in Posav-jem. Rezerva naj ostane doma. Zdrav-stvujte — v znamenju tft. Fant, nič hu- Mal nov: roman. J^p^nski roman s dompaci En Komurasaki, ki ga je spisal slavni češki pisatelj Julij Zeyer, bo začel izhajati v kratkem v »Jutranjih Novostih«. Roman se godi na nesrečnih tleh ki jih je pravkar zadela strahovita potresna katastrofa, namreč v Tokiu in okolici. 2e vsebina tega prelepega romana je izredno privlačna, tako da jo čitamo z veliko napetostjo; poleg tega pa nas pisatelj, ki je temeljito študiral Japonsko, seznanja na tako prijeten način s kraji, z življenjem, z vsemi krasotami, s slavnostmi, z običaji na Japonskem, s poezijo japonske duše, skratka z vsem, kar hi radi poznali in vedeli. Kako krasno nam opisuje — človeku, kot da js sam osebno navzoč — slavnosti! S štirimi glavnimi japonskimi slavnostmi se seznanimo; to so: slavnost očiščevanja telesa in duše, vrnitve pomladi v Tokiu, poletnega zapada v Jedi in slavnost umrlih. In vse to je tako zanimivo vpleteno v dejanje romana, da se človeku zdi, da se je za nekaj ur preselil na Japonsko in vse to preživlja. To ni roman, kakor jih čitamo dan na dan po časopisih, ampak roman, ki je 'visoke literarne vrednosti, pri tem pa ga vsakdo lahko razumljivo čita v zabavo in pouk od kra ja do konca z rastočo napetostjo in z rastočim užitkom. Sicer pa jamči že ime Zeyerja, velikega pisatelja in pesnika^ za prvovrstno delo. — Čevljarski pomočniki, ki so že delj časa stavkali in zahtevali od mojstrov občutno zvišanje plač za svoje delo, kar bi ze.!o podražilo čevljarske izdelke, so se vrnili zopet skoro vsi na delo in niso dosegli nobenih uspehov. — Celjske novosti. Krst prestolonaslednika se v Celju ni proslavil z nikako proslavo, kakor to čitamo v poročilih iz raznih drugih mest Slovenije. Največ je temu pač menda krivo to, ker mesto še do danes nima lastne godbe, kakor jo je imfd° nekdaj. Na ustanovitvi nove mestna godbe sc je že mnogo delalo, vedno pa so nastale težkoče, da stvar ni bila nikdar izpeljiva. Tako smo ob raznih državnih svečanostih vedno lepo tihi, ali pa je treba na. jed kako drugo, prav drago godbo. Malo dobre volje in podpore od onih, ki to zmorejo, bi bilo treba in mesto bi dobilo lastno godbo, kakoršno ima celo malo mestece Kostanjevica na Dolenjskem. — Na Ljudskem vseučilišču se Je v pondeljek zvečer vršilo drugo predavanje v tej sezoni Predaval je zelo zanimivo primarij g. ur. I. Raišp »o alkoholizmu«. Predavanje _ , , , „ - ------------- Predavanje J - -------- ,,, aill, u«. 11U. . ,ža ,nl bllo prav dobro obiskano in so manj- dega sluteč, je res šel na določeno mesto ka . posebno oni katerim je bilo v kjer se Je sestal z užaljenim ljubincem ki pfv’ vrst* namenjeno. Prihodnje predava- ga je privezal — pa čisto navadno —* na I “Ie se vrSi .čez 14 dni- — C i r i 1 - M e t o križ, sam pa je odšel, bržkotne klicat svojo ljubico. Fantu se seveda ni ničesar pripetilo in je marsikdo staknil, če je hodil drugam vasovat že marsikaj hujšega. , . . ,------------------- — Nočni razgrajači. Vinko Škerli in L' 1» b a khub svoji mladosti že večkrat France Skubic z Viča in France Andreiak zasa£ena Pfi raznih tatvinah in tudi a r e t i-iz Podutika so se vračali v nedeljo od vin- I j-?.?3“ ^edaj ,i®, bila_ zopet prijeta, ker Je dova podružnica v Gaberju ima u J11’ v Sokolskem domu svoj občni zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. — Mariborske novosti. 12 letna Matilda govorih tekstilnih ___________ Grajsko klet n^kojiloT Ob ^wHTuiT poldne to se odpeljali z brzovlakom v svo-domovtoo. I».* ~ v davčni služM. Na MuS0. 8111 bfla Premeščena davčni «tajal 10. cm. razreda pri davčnem uradu JOrmožu Matija Križan k davčnemu SS“ X .^»»tu in davčni praktikant p mnald Hriba mik od davčnega urada q 5>v. Lenarni davčnemu uradu v ^ulOŽU. M ~ k I»?*?® stožbe. Poštarka 6. ki. Postile bila premeščena iz Mur-*6 Sobote v Dubrovnik. ‘ChnUr rudarskem oddelku ljubljanske j- rr Pomorska vojaška akademija v Gru-°d jÄÄa skwš£faa i® dobila povabilo to jrtfhuištva pomorske akademije v Gru-dne a,1' Povabila poslance, naj se udeleže akademite,vmQr^uoritve Predsednika udruženfa pari-pride s s?!k «“Sv Beogradu k6m polejdelskem tečaju, ki s0 nad vse Pričakovanje dobro izpadli. Z ozirom na ske trgatve v gostilni Kušarjevi v Podsmreki. Na glavni cesti pri Kozarjih so jih baje brez vzroka in povoda napadli neki orožnik in pa fanta Peter Laznik in France Pustovrh. Skubica je vrgel orožnik po tleh, le K™zil Laznik, da ga zreže in ga udaril po glavi. K sreči ni prišlo do pre-S° ^ P™ trije pametni raje napadalcem in pobegnili. Orožnik je vrgel za njimi baje celo svoj bajonet, za katerega je bil že preje nastal prepir. Cela zadeva se bo pojasnila in ugotovila pred sodiščem. — Barbarsko pustošenje. Kapelica v Regalijevem gaju je bila že večkrat oropana. Tako pustošenje je pač skrajno barbarsko in kaže veliko podivjanost dotičnih vandalov, ki uničujejo javno last in marsikomu priljubljeno sveto kapelico, da dobe par ubogih krone, ki jih darujejo pobožni za luč. Poleg nabiralnika je polomil nesramen vlomilec tudi železna vratca. * X- Ukraden zapravljivček. Posestniku Antonu Planinšku v Zagradišu pri Dobru-njah je bil ukraden voz zapravljivček rume-“o lakiran z vpisanima črkama A. P. leta 1921. — Voz je bil še dobro ohranjen in je vreden 4000 Din. ., ~ Ukraden potni ia vozni list za Ameriko. Ivanu Bosanacu iz Grabovljena je bil ukraden potni list št. 3588, opremljen z vsem potrebnim za potovanje v Ameriko, dalje vsi drugi potrebni dokumenti in vrh tega še parobrodna karta družbe »White Star Line«. Pred nakupom in zlorabo teh listin se nujno oopzarja. — Vlom v Kamniku. Neznani tatovi so vlomili predsinočnjem v trgovino z mešanim blagom Slavka Grašeka. Odpeljali so moško koto znamke Es-ka št. 95.284, dalje več kosov sira, salami, slanine, nekaj kave, h*3?3« 7 škatel] sardin in nekaj škatelj paštet Tatovi so se v trgovini tudi pošteno pokrepdali za na pot in so spili pri tem tudi 1 liter domačega žganja, kar znači, da so bili varni in so imeli dovolj časa. — V Padeškem vrhu je bilo vlomljeno Pri županu Alojziju Meniku. Tat je odnesel več parov čevljev, hlače, klobuk in nekaj perila ter srebrno moško uro, v skupni vrednosti do 5000 Din. — Razne nesreče. Pri gradnji ceste v Borovcu pri Kočevju se je smrtno ponesrečil delavec Blaž Smajver. Zažigal je pri razstreljevanju kamenja mino, katera pa le predčasno eksplodirala. Kosci kamenja zadeli Šmajverja po celem životu in m« Prizadejali zelo nevarne rane. Pripeljan so ga v ljubljansko bolnico. — Pri delu pri tirrdkl Lavrenčič in drug na Dunajski cesti pa je ponesrečil 34 letni hlapec Ivan Menart iz Ljubljane. Zdravi se v bolnici. , ~. Gropana kočija. Neznani lojx»vi so vlomih v pristavo posestnika in gostilničarja v Novem mestu Lud. Ferliča, kjer so od-rez?.1 *?n. k°£iii usnjato streho in jo odnesli. Škode so napravili do 400 Din. dijaku srednje-kmetijske' šole Ljudevitu Plavšaku ukradla zimsko suknjo, y vredno-sti 1250 Din. Da se otrok spravi na pravo pot, bo oddan v zavod za Izprijeno mladino. — V torek je bil aretiran Karol Krafcovnlk Iz Celja, ker je tihotapil vžiga-jice iz Avstrije v Jugoslavijo. Izročen je bil dnančni oblasti, da ga primerno nagradi. — Tukajšnji inž. g. Kukovec namerava prirediti v okrilju ljudske univerze dvoje predavanj o Rusiji. V pondeljek 22. t m. je predaval o razvoju Rusije do svetovne vojne, na svojem drugem predavanju dne 5. novembra pa bo govoril o sodobni Rusiji. . Žep»»! tatovi pri krstu prestolonaslednika. Veliko gnječo, ki so jo stvorile množice zadnje dni v Beogradu, so dobro izrabljali žepni tatovi in se tudi več ali manj okoristili. Bili so celo toliko predrzni, da so se lotili zastopnikov orožene sile in so izmaknili majorju Aleksandru Nikoliču v času, ko se je nahajal pred dvorom, iz žepa listnico s 3000 dinarji. Poleg te je bilo te dni beograjski policiji naznanjenih še več žepnih tatvin. Sokolski vestnik. — Spomenica L jugoslovenskega vse-sokolskega zleta št. 2 in 3 izide o Božicu. Opozarjamo na to vse brate in sestre s pozivom, da naročajo to lepo delo, ki bo trajen spomin na velike sokolske dneve. — Izključen je bil iz vseh sokolskih društev Janez Costič. Opozarjamo na to izključitev vse brate in sestre. — Razpisana je služba telovadnega učitelja na gimnaziji v nekem hrvatskem mestu. Mesto je sistemizirano v statusu državnih uradnikov. Bratje, ki se zanimajo za to službo, dobe pojasnila pri jugoslovanskem sokolskem savezu. Novosti iz Prekmurja. — Konec razmejitve. Te dn! je bilo dokončano postavljanje mejnikov ob jugo-slovensko-madžarski meji v Prekmurju. Te dni se z naše strani vrši pregled mejnikov. Dne 25. ali 26. t. m, pa pride mednarodna komisija, ki bo pregledala in odobrila sedanjo mejo. S tem je končnoveljav-no_ uničeno upanje naših madžarofilov, ki so pričakovali, da jih bo razmelltev »odrešila«. — S cmokom se je zadavila dne 19. t. m. Čeke Marija v Dolgi vasi. Predno je prišla zdravniška pomoč, je ženska umrla. — Premeten goljuf. Pred nekaj dnevi je prišel k Ivanu Krenošu v Beltincih človek, ki je rekel, da služi pri njihovih sorod, nlkih na Madžarskem ter da prinaša pozdrave od njih. Krenasovi so mu dali prenočišče; ponoči je vstal in rekel, da gre malo na zrak, ker ga zob boli. Človeka pa ni bilo več nazaj in je z njim odšlo več različnega blaga, kakor: dva suknjiča, škornji in dva para čevljev ter več drobnarije. — Tehten dokaz. Dne 21. t. rt. sta se v Ižakovcih dva mlinarja pričkala, katerega mlin dela boljšo moko. Kerčmar Štetan je hoteč prepričati Žužek Štefana, treščil tega tako silno na tla, da si je slednji močno poškodoval nogo. iz društvenega življenja. — Plesna šola »Bratstva« se Je otvorila dne 22. t m. Pouk se vrši vsak pondeljek od 8. do 12. ure zvečer t. j. mesečno 16 odnosno 20 ur. Ples vodi priznani plesni učitelj g. Kosiček. Ukovina znaša za člane društva 25 Din, za nečlane 40 Din. Prijave sprejema gdč. Viki Paušičeva, Wolfova ulica št. 1 ali tajnik Kravos, Narodni dom, I. nadstropje. Vablleni so vsi član! In prijatelji društva. — Odbor. Nov&šts h Primorske. OHOLOST ITALIJANSKE UČITELJEV. Italijanskim učiteljem ki ce iz raznih južnih italijanskih krajev prišli odjedat kruh slovenskim in hrvatskim učnim močem, ni zadosti, da s svojim neznanjem begajo slovenske otroke in starše ampak hočejo še več, na lastno pest so si začeli lastiti vodstvo po slovenskih šolah. V Vodicah v Istri je bil nameščen kot šolski vodja učitelj Josip Demarin, kot učitelj italijanščine pa mu je bil prideljen neki Caträ Iz Sicilije. Zavoje dni je pa Sicilijanec za-hteval od Demarina, naj mu prepusti vodstvo šole. Ko mu je ta odgovoril, da za to še nima nobenega dekreta od šolske oblasti, se ga je Sicilijanec dejansko lotil in ga malone izgnal iz šole. Ko se je drugi dan Demarin v Voloski pritožil, je dobil od šolske oblasti popolno zadoščenje. V Golcu, tudi v Istri, sta nastavljena slovenska učiteljica Omahen in neki italijanski mladič, kojega šolski sedež nekje doli v Italiji je še gorak, ker »'g je šele zadnje dni zapustil. Šolska oblast je določila, da prevzame vodstvo šole učiteljica Omahen kot starejša i» «m Nadnje dni pa se Je vročekrvni Itanjančič spomnil, da je sin onega naroda, kateremu je izvojevalo zmago polovico sveta, pa je prišel k učiteljici, ji povedal, da je zmagovalec, in da mu mora takoj izročiti šolsko vodstvo. Tudi ta zadeva je bila rešena pri šolski oblasti na pravičen način in le šolska oblast nasvetovala Italijanu, naj pazi da se mu vroča kri malo ohladi. V splošnem se opažajo posledice poitalijanče-vanja v tem, da so šole prazne. Starši pošiljajo svoje otroke v razne privatne samostanske šole in odločili so se, da jih bodo raje pošiljali tudi v dve uri oddaljene kraje, da se bodo le otroci poučevali v materinem jeziku. Italijanski učitelji pa debelo gledajo, ko Je vsak dan manj učencev v njihovih razredih. Pritožujejo se pri županih in drugod, toda ti jim jih tudi ne morejo za lase vlačiti k tujemu pouku. — Gentilijev odgovor na protest slovenskih poslancev. Naučni minister Gentili je odgovoril na protest slovenskih poslancev glede poitalijančevanja slovenskih šol negativno In utemeljuje odredbo tržaškega šolskega skrbnika z več vidikov. V prvi vrsti omenja seveda, da Je največji interes državljanov, da poznajo jezik one nacije, v katere državo spadajo. Z druge strani pa je po določbah o preureditvi ljudskega šolstva italijanski jezik oni, v katerem se morajo poučevati vsi drugi predmeti. K sklepu pa se Gentili, kakor vedno tudi se- izpred sedišča. OTROČJE TATVINE. Mladi Ivanček, sin ravnatelja banke »Slavije« g. Boleta je začel doma krasti denar in ga je nosil med svoje okoliške tovariše, s katerimi se je igral. Koliko je dečko vsega skupaj vzel, se ne ve. Gotovo pa je, da je odnesel več kot 300 Din v bankovcih po 100 Din. Med drugimi je dal dečko denar tudi Pepetu Ciglariču in Karlu Ostermanu. Ko so odkrili tatvino, se je mladi dečko izgovarjal, da je mati omenjenih otrok vedela, da on doma krade. Trdil je tudi, da ga je celo vprašala, kie Ima mamica shranjen denar. Obravnava pa je dognala, da je nasprotno Ciglaričeva svija dečka pošteno nabila in jima prepovedala jemati od Ivančka denar, češ da je gotovo ukraden. Vsled tega Je bila tud* vsake sokrivde oproščena. NE KUPUJTE SUMLJIVEGA BLAGA, s tem si napravite prav bridke neprilike in izgubite denar in še blago, ki ste ga kupili. To je okusil tudi neki Logar Iz ljubljanske okolice. Kupil je od nekega nepoznanega dečka jermenje konjske opreme, ki je bilo vredno celo 1500 Din, razrezano pa gotovo še 750 Din, za 40 Din. To jerme-nje je bilo last posestnika Turka Iz Ljub* Ijane. Logar ]e zanikal, da bi kupil vedoma ukradeno blago, češ, da ga je prodajalec nalaga’, da hoče jermenje le zastaviti, kat pa ni držalo In Je bil obsojen na 500 Dih glob» ali 10 dni zapora. DVA KOLESARJA. Miha Godec iz D. M. v Polju in Ivan Dovč iz Stožc sta kradla odnosno tako nespretno kupčevala s kolesi, da le bil obsojen prvi na 6 mesecev, drugi pa na 2 me-* seča ječe. Miha Je, kar odkrito priznal, da je ukradel eno kolo Pavlu Primanu pri Sv. Jakobu ob Savi, eno pa na veselici v Sne-berjih Ivanu Berčiču. Za drugo tatvino )6 zvedel njegov tovariš Dovč in mu zagrozil, da ga bo izdal. Godec je potolažil Dovča s tem, da ga je pošteno napojil, ko pa je bila razpisana za ukradeno kolo nagrada 250 Din, mu je dal kolo z nalogom, nal ga vrne, pri čemer si zasluži zopet lepo nagrado. Dovč pa ni kolesa vrnil, marveč Je Berčičeve — fant je bil takrat pri vojakih — le potolažil rekoč: Kolo je v bližini In bd prišlo na dan, ko se vrne brat od vojakov. Godcu pa je prinesel pismeno potrdilo, da je kolo res izročil. Tako sta dobila oba zasluženo plačilo. KAZNOVANI PRETEPAČE Dne 27. julija so napadli okoli 9. nre zvečer na poti iz Šiške v Ljubljano na Gosposvetski cesti blizo železniškega prelaza fantje France Cerjak, Pavel Turk in France Kos po kratkem prerekanju Franceta Černivca. Pobil ga je eden s kamnom tako, da je fant padel In se onesvesti, drugi ga je zabodel z nožem v hrbet, tretji pa ga je tolkel s peto po glavh Dva teh surovežev Turk ta Kos sta pred sodiščem svoje dejanje deloma priznala, zvračala pa sta krivdo na Cerjaka, ki ni prišel k obravnavi Černivc se je zdravil 12 dni v bolnic! ta še vedno ni zmožen za težka dela. Turk in Kos sta-bila obsojena vsak na 1 teden zapora in morata plačati Černivcu samo za obleko 2000 Din, ker jima Je ta vesel, da je okreval, odpustil odškodnino za bolečine kakor tudi izgubo zaslužka. Borzna porofifla. — Monte Carlo v Subotici. Organi su-bbtiške policije so odkrili zadnje dni v kavarni »Narod« veliko Igralsko družbo. Po. licija jo je zalotila ravno v trenotku, ko je bila blagajna, za kateroi se je igralo, precej velika. Policija je veliko vsoto s kartami vred konfiscirala. Poleg tega je pa policija odkrila tudi neko kavarniško tajnost, ki nam kaže iznajdljivost kavarnarjev. K mizi, kjer je blagajničarka, je bil namreč iž igralne sobe napeljan električni zvonec na po navadi, tako so Italijani tudi sedaj vrgli na papir nekaj fraz, iz katerih ne sledi no-h®? drugi odgovor, kakor: Mi vas hočemo poitalijančiti, če ne zlepa, mora iti pa zgrda. Smrt „rešitelja nemškega naroda“. Nedavno je umrl v Nemčiji Aojzij Haussier, ki je postal znan v Nemčiji le a 1918, ko je končala svetovna vojna 1'edai je ta mož začel oznanjati Premaganim Nemcem svoj nauk o svobodni Imh*™ s čimer je pridobil zase zlasti mladino oho- katerega je blagajničarka pozvonila vselej“ I božjeg?«0 ta ^Rešitelj? za >Sinu kadar je kak sumljiv organ varnostne obla- Posebno velik Je bil njegov^nfto n?w-*’ strogo temberškem, kjer je poraščen Pz dolgo b?a kaznovan tudi lastnik kavarne. £ek - Opozarjamo, da se je tvrdka I. Ma- z^ffevo8 dlhovščtae"1 sTll oblekami?ra’presreHlaanv0 hS°šo Pokofninskega nSvanjta'zbSal mlad^et “o^oS^la ’ ta zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer pro- uganjal predpotopne org ie llrečill «n J» da,a se nadalje po izda no znižanih cenah, v opazovanje v neko norišnico, odkoder pa opornÄX.«m «rftvtnr äs urejeno in moderno opremljeno restavracf- J® f0pR s svojimi sleparijami. V hiši jo m kavarno »Tratnik«, s priljubljeno ci- £r°fa Bothmerja je spoznal hčerko umrlega gansko godbo. Več v današnjem oglasu! nemškega generala Pohla In se v njo za-„ — Cirkus Eddle-Polo pride v Ljubljano in £ ie ni ^?gel drugače pridobiti v kino Ideal. Predvajanje se prične 1 no- “ ‘ vembra. — Kino Tivoli Danes »Fantom« — I. del. Predvaja se po splošno znanem romanu Gerharda Hauptmanna in nudi obiskovalcem zares Izreden užitek. Ker se predvajanje I. dela vrši samo do nedelje, zato naj nikdo ne zamudi redke prilike ter si pravočasno preskrbi vstopnice. — Kino Ideal predvaja pričenši s četrtkom dramo »Pariški vrabec« po istoimenskem romanu, v glavni ulogi člani gledališča Sarah Bernhard. Drama je na vrhuncu sedanjega časa. fe Pomočjo sugestije prisilil, da /e Lri zaročita. Toda razkrili so nje- Ijubil. zase, se na!nere in profesor Coelia' Je admf-ler na Jfer spravi' v ”ekl sanatorij. Hauss-natorii ?„ S, SV°T - oboževatel» napadel sa-nfe divn le ,po1 cija ie prepi-ečila ugrablie-posredni Cei In )e, 71° tolpo a^lrala. Po zopeM, an m- nÄratov 80 Hansslerja Pet u t. pdš® Je v Hamburg, kjer je PO e(0ticen 7lst: kI ga i® imenoval pečftT !em , ^enUr Me,d tem se J® pa začel E,7atl ?. P0,1 tik0 ln vdajati na ljudstvo pro-klamacije, kjer se je podpisoval kot »Nem- nlli y,s!ed tega, 30 ga iznova vtak- “h v ječo, kjer je zadnje dni umrl Poročila z beograjske borze nismo mogli dobiti, ker so vse beograjske telefonske proge pokvarjene. Zagreb, 24. oktobra. Devize. Dunaj 0.1185—0.1195, Budimpešta 0.445-41.45, Bukarešta 0-41, Italija 374—375.50, London, izplačilo 379—380, London, ček 378— 379, New York, ček 84—84.50, Pariz 485— 497.50, Praga 249.50—250, ček 248—249, Švica 1497.50—1505, Švica, ček 1487.50— 1492.50. — Valute. Dolarji 0—83.50, avstrijske krone 0.1195—0.1200, romunski leji 40—0 .italijanske lire 370—371. r Pu 2i- oktobra- New York 651.25, London 25.23, Pariz 32.55, Milan 24.95 Praga 16.60, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2-65. Beogfäd 6.775, Sofija 5.35, Varšava 00079’ ^Una^ 0-007875» avstrijske krone ,Pj;aga' 24. oktobra. Dunaj 464, Bef-155-375- avstrijske krone 4.63, Pari» S?M7creT 151'75’ Budimpešta 17.73, 70375* London 155.75. New York 34.50, Curih 624,25, Beograd 41.875. U u n a j, 24. oktobra. Devize. Beograd 848—352, Berlin (za eno milijardo mark) 1.05—1.25, Bukarešta 377—387, Lon-ekm 318.700-319.700, Milan 3124-3136, New York 70.935—71.185, Pariz 4107—4123. Praga 2100—2110, Sofija 683—687, Curtt 12.635—12.685. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 661—669, nemške marke (za eno milijardo) 0.90—1.30, angle-31d.900—318.500, francoski franki 4060—4090, italijanske lire 3090—3110 ju-gostovenskl dinarji 837-843, romunski lej! 323—327, švicarski franki 12.520—12.600, češkoslovaške krone 2082—2098, madžarske krone 2.32—2.52. Berlin, 24. oktobra. Dunal 778 775 o ‘ 5 «n9cčn00'000, Praga L875.300.000,’ Pariz 3.650,850.000, London 284^87.500, New York 62.848,500.000, Curih 11271,750 000 Beograd 763,078.500. ' ’ Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani POZORI POZORI KINO TIVOLI 25.-27.1. del 29.-31. II. del Fantom po romanu Gerhard Hauptmana Aud Esede Nissan, Lra da Puttt. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. ^ V zadnjem 5asu so prinašali tukajšnji list! vesti, da namerava borza v Novem-sadn zgraditi lastno poslopje, v katerem ne bo Imela svojih poslovnih prostorov samo borza temveč bodo v njem nameščene tudi druge trgovske in industrijske korporacije, kakor trgovska zbornica, trgovski muzej in drugo. Istočasno smo tudi čuli, da pridno napredujejo stavbna dela monumentalne zgradbe zagrebške borze. Tako se torej pospešuje drugod razvoj te velevažne panoge ki s« s tem dokazuje veliki gospodarski pomen borze. Pri nas se institucija borze nahaja danes sicer šele v pripravljalnem stadiju ter je namera zgradbe lastile palače Se vprašanje bodočnosti. Vsekakor pa bo naše čitalce in interesirane kroge gotovo zanimalo izvedeti tudi nekaj o dosedanjem stanju naše ljubljanske borze. Po dobljenih informacijah lahko sporočamo, da so na naši borzi vse potrebne predpriprave v polnem teku ter se bližajo skorajšnji dovršitvi. V poslopju Filharmonije na Kongresnem trgu, kjer bo poslovala naša bodoča borza, so prostori v prvem nadstropju v ta namen že povsem pripravno adaptirani. Srednja dvorana je spremenjena v borzno dvorano in dvorano za borzno razsodišče. V preddvorani bo nastanjeno knjigovodstvo in blagajna. V tej dvorani so že postavljene telefonske celice, v kafer so deloma že tudi vpeljane telefonske postaje. Razen tega so dogotovljena inštalacijska dela za električno razsvetljavo, radi katere pa se delajo vodstvu težkoče s strani merodajnih faktorjev. Dokončana je nadalje tudi adaptacija manjših prostorov, kateri bodo služili borznemu svetu, tajništvu, komisiji za določevanje tečajev, izvedeniški komisiji ter drugim borznim funk-cijonarjem za njihovo poslovanje. Tudi druge precej kočljive predpriprave, kakor različne uzance za trgovanje na borzi so malone gotove. Najbolj razveseljivo, dejstvo pa je — in to se nam je od strani borznega tajništva s posebnim zadoščenjem izjavilo — da se jako pridno odzivajo vedno zopet novi člani, kar priča o velikem interesu vseh v poštev prihajajočih krogov za oži-votvoritev lastne borze. Prepričani smo, da bo sedanjemu vodstvu uspela kmalu do-vršitev vseh tekočih predpriprav in želimo, da prične naša ljubljanska borza tudi čim-preje svoje aktivno delovanje v korist naših gospodarskih krogov ter pripomore s tem tudi, k izboljšanju naših sedanjih nestalnih valutnih razmer. Dosedanji zadovoljivi uspeh je pripisovati v prvi vrsti prizadevanju vseh interesiranih gospodarskih krogov ki vedo ceniti pomen in eminentno važnost te institucie, in uverjeni smo, da jo bodo v pojštev prihajajoči krogi kakor do-sedaj tudi nadalje dejansko podpirali v njenem stremljenju. Taka enotna podpora pa bo najprej dovedla do zaželjenega cilja. X Pri »Državnih borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 7. oktobra do 13. oktobra 1923 dela 266 moških in 95 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 201 moških in 90 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 144. Promet od 1. januarja do 13. oktobra 1923. izkazuje 38.370 strank in sicer 17.553 delodajalcev in 20.817 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 11.395. Dela iščejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: vrtnarji, kamnosek, steklar, stavbeni in strojni ključavničarji, železostrugarji, kleparji, tapetmik, čevljarji, krojači, knjigovezi, peki, mesarji, zidarji, dimnikar, kovači, zlatar, elektromonterji, mehaniki, mizarji, kolarji, žagar, sedlar, tiskarski strojnik, strojniki in kurjači, trgov, sotrudniki, ekonom, ekonomski pomočnik, oskrbnik, delovodja, špirituoznih izdelkov, preddelavec za izdelovanje kvasa, gradbeni risar, risar narod, ornamentike, lesni skladiščnik, knjigovodje, kontorist-praktikant, trgovski skladiščnik, pisar, moči, urad. sluge, vratarji, čuvaji, vzgojiteljice, trgovske sotrudnice, konto-ristinje, restv. blagajničarka, natakarice, šivilje, delavke, vajenci itd. Pri Državni borzi dela v Mariboru: hlapci, dekle, viničarji, ekonomi, drvarji, poljedelski in gozd. nadzornik, rudarji, kamnoseki, orodni kovači, podkovski kovači, kotlarji, stavb, in stroj, ključavničar, mehaniki, urar, mizarji, kolarji, sodarji, žagar, usnjar, sedlarji; tapetnik, krojači, šivilje, čevljarji, brivez, mlinarji, peki, slaščičarji, mesarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, kuhar, laborant, zidar, slikarji, dimnikar, fotograf, skladiščnik, strojniki, sluge, trgov, sotrudniki, prodajalke, tovar, delavci, tov. delavke, kočijaž, pisar, moči, gospodinje, kuharice, služkinje, vzgojiteljice, vajenci itd. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: ekonom, gozdar, lovec, hlapci, viničarji, rudar, lončar, kovači, ključavničarji, mizarji, kolarji, sedlarji, krojači, čevljarji, klobučar, knjigovez, mlinarji, peki, slaščičar, mesar, laborant, strojniki, kurjači, vratar, trgovski sotrudniki, skladiščnik, kočijaž, voznik, pisar, moči, bolničar, natakarice, služkinje, sobarice, blagajničarke, strojepiske, kontoristinje, vajenci, vajenke itd. — Pr! Državni borzi dela v Murski Soboti: hlapec, strojni mehanik, mlinar itd. V delo s« sprejmejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: kovač, kotlarji, kovinski strugarji, ža-garji za cirkul. žago, žagarji za polnojarme-njk, žagarji za vodno žago, žagarji (gateri* sti), izdelovalec gamaš, čevljar, ščetar, kuhinjski mesar, mlinar, sodavičar, zidarji, potnik za kravate nočni čuvaj, orožniška kuharica služkinje, vajenci itd. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: hlapci, dekle, vinft carji, drvarji, rudarji, vrtnarji, kovači, za orodje, podkovski kovač, železostrugarji, klepar, sodarji, lesni strugar, gateristi, sedlar (lakirer), čevllarji, mlinar, pek, zidarja slikarji,, dimnikar, tov. delavci, vajenci, šivilje za perilo, vzgojiteljice, varuške, služkinje, kuharice, sobarice, pis. moči, izvežb blagajničarka, vajenke za šivanje perila. <1M♦»»<»»»>«■>»«» a» g-»d» trn» *«■>-. - - ■*■><■» ft f* r. *•*»#>tut»*19 W »Mitu» Upravni svat Jadranska banke d. d. v Beogradu n*?nanja pretužno vest, da le njegov dolgoletni član Upravnega sveta, gospod Ante Bogdanovič, veleposestnik in veletrgovec v Trstu danes preminul. Beograd, dne 24. oktobra 1923. m k : r. - k vi .... -M Upravni svet in ravnateljstvo družbe Balkan d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani na» znanja tužno vest, da je njen predsednik in gospod ilnte Bogdanovič veletrgovec v Trstu danes preminul. Ljubljana, 24. oktobra 1923. *“* *£ £0«"“ manufaktumega blaga. da sem otvoril podružnico V Mariboru, Aleksandrova c. 26 ter poslužujem solidno in za iste cene kakor v svoji centrali v Zagrebu. Z velespoštovanjem Vilim Pick. se Hgodno proda. Oddaljena je 8 minut od glavnega kolodvora, s tremi stanovanji, lepo zaprto verando ter vrtom, vse v najlepšem stanju. — V hiši je vodovod in električna razsvetljava. Poizve se v upravi lista. Rudnih Trbovlje sprejme v službo dobrega, modelnega mizarja kot preddelavca. Reflektanti naj se obrnejo ustmeno ali pismeno na rudniško ravnateljstvo v Trbovljah. .ta' Glavno skladišče: Zagreb, Duga ulica štev. 6. Podružnica: AAaribor, Aleksandrova cesta štev. 26. I umetno gnojil® za cvetlice Gamaufovö je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—• Razpošilja društvo „Vrtnarska šola“ v Kranju. Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Urbanic in drogerija „Adria“. Brata Pohlin L dr tvornica vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovlnastlh gumbov 1.1. d. Ljubljana I., poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzore« in cenik. Pri večjih naročilih popust. Kuhinjska posoda emajlirana in aluminijasta. Na debelo! Nadrobno! ® Po Izredno nizkih cenah pri • I.PestotniliSdriig, Ljubljana, Dunajska c. 33. Skladišče Balkan. Telefon 3S6. Telefon 366. ■ EE EBE mnu OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. I min i ■an»—umi ii i iiuaMiiiiwuiMiiwus—nwiMSiniiii—■—inii m i n n ■ bbb delavnico za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana. Šelenburgova ul. 6/1. morska trava. Peter Kobal -Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! ZahtevsUe oferte in cenike! & va ulica štev. 12. n fižol ponudite Sever & Ko, Ljubljana, Wolfo- 1 hanAv dobrih pevcev, par 150 Din, se proda v Florjanski ulici štev. 13, I. nadsrtopje. levo. Vprašati: Lapajne - Žuraj. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. Mi z orodjem, in, stanovanje se išče. Naslov v upravi lista. Pusti dobičkanosno ob glavni cesti pri Mariboru obstoječe iz vinograda, njiv, sadonosnika, travnikov, 2 viničarijo, gosposka hiša se proda. — Cena Din. 650.000'—. Pismene ponudbe na M. S., Maribor, Grajski trg 2. Pnwctnn 66 oraIov>36 ora- ruacaivil lov gozda živina in letnina K 1.200.000-—. Knaicrilti Slična vila z 3 orale urtlpllll! parka in prostim stanovanjem v MARIBORU K 3,000.000.-• Posestna sl.UVäx ska posestva. Rntfilnn z ali braz p°sestva' yUu(ll!IU mesarija, stanovanjske hiše, vile, trgovine. 2 posestvom lesni kraj llQySi proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. iskušen, vešč centralne kurjavo, pri lokomobilah, tovarniške kurjave itd. išče primerne službe. Naslov v upravi lista. Slovenca, inteligentna,nastan na v Dalmaciji, želita radi i poznanstva v tujem svetu s piti v korespondenco z mladi gospodičnami ali vdovami bi otiok. starost 18 — 25 1 Ženidbe niso isključene. Le res ponudbe se sprejemajo p „Ljubezen“, „Zvestoba“ polti ležeče Makarska, Dalmacija. Mm 4 politirane hrastove in 1 je-senova se prodajo po ugodni ceni. Alojz Andlovič, Sodarska ulica štev. 2 (nad Florijanskc cerkvijo). z mesarijo sredi trga ob železnici z enonadstropno hišo z 9 sobami, klavnico, mesnico in obširnim vrtom s koncesijo na prodaj za Din SOO.OOO’— v Realitetni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta 12. konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. Fižol vsako množino kupujemo. Ponudbe z vzorci na Golič & Co„ Celje. na krasnem prostoru sredi Ljubljane s kletmi za 10 vagonov vina, hlevom za 30 konj in obširnim stavbiščem proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za Din 650.000'—. Realitetna pisarna Ljubljana, Poljanska c. 12. Cosla dobro Idoča, s stanovanjem, cena 350.000 K se proda. Kupec se lahko naseli takoj. Pojasnila daje Pleško, Zagreb, Maruličeva ulica 5. 62 ralov, 20 min. od železnice na Dolenjskem z dvemi hišami in vsemi gospod, poslopji, s 30 orali zaraščenega gozda se proda za Din 550.000 — v Rea-H tet ni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12'— 1 Meyers Konv. Lexikon c novejša izdaja, kompleten, z c dopolnjaka (zv. 1-22) Ptac ausgabe z zlato obrezo, pop noma nov 1/J usnje vezan, Schlossers Weltgeschichte juhil, izdaja cmplt. 20 zv Va usni« vez. kot nova. 1 Vah zor H. izdaja kompletna, V, P* no vezana. Naslov v upri Usta. Mili Prodam „Bibliothek def meinen und praktische) sens“. Ogleda se v k „Knjiga“, Kongresni trg Izdaja in *i'’w »Zvezna tiskarna in knjigam« v LiuhHAni