ÜJ^stno tekoči račun št. 24. — Conto corrcnte con la posta. Posarnezna številka 25 stotitik. Izfiaja: vsako sredo popoldne in soboto ziutraj. Stane za ':clo lew 15 L. « vollcta S L. ¦< čctrtleta 4 L. '/.a inozemstvo celo lcto 3.5 L. Na nuročila brcz d->- poslane naročninc se ne mortmo oziratt. Odgnvo rni urednih: Poldc Kcmpcrle. mw?mta št 45 V Gorici, v soboto 6. junija 1925. Leto VIII. Nefrankirana pisrna se ne sprejcmujo. 0glass se računajo po dopo- voru in sc plačaio v na- prcj. List izdaja kon- sorcij »GORIŠKE STRA2E* Tisk Zadružne tiskarne v Oorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in nrvdništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prej Scuole). — ©b petindvajsetletnicL V uedeljo pruzmtjcmo praznik u- sUivv. To vsu.koleino slavjc bo imelo letos šc svoj poseben, izrcden sijaj, ker bomo v nedeljo obhajuli tiuli pet- indvajseth'tnico vhuhmju našega kra- iia Viktorja Emauuela IU. Po vsej državi se vršc živahnc prii.ruvc, da bo iiedeljsfca -proslava čimbolj dostojna (m veličastna. Kralj sam je izruzU ž*Uo, d« na'j s<> praznuje petindvajsel- letnicu njegovega vludanja na dan, hi je doloCcn za proslavo itulij'Uiske ustave. To svojo žcljo je podprl in vtenieljil z izjavo, da naj bo dun u- stave zato posvečen njegovi petin- dvajselletnici, ker je on usiaven vla- (hir. S tem jc krtdj na najzgovornejši 'wan pokuzal svoje globoko spošto- vunje do državnc ustave, do onih te- luelinih zakonov, na katere je radi 'Whovfsia svobodoljubnega in demo- kf'atiaiegu du ha vsak it a! ij an ski dr- /iVJjun ponosen. Umevno je zato, da '{(dijani svojega vhtdarja čislajo in liubijo. Saj jim je vendar po vsem Svojeni misljcnju in delovanlu naj- krepkejši in najizraziteiši glasnik za- konitosti in svobode. S svoio izjavo, da je ustaven vladar, ni napruvil sa- Hio poklomi pred ustavo. iemvec je Posred no pozval vse drzuvliane, naj kodo tudi oni pokorni ustavi in nje- niin zukonom. O livid no noče kralj i)red zakonom poznaü nobene razli- w in hole to svoje pU'menito nazira- "Je še posebej pod kr cm'ti s tem, da '('¦ zdruzil praznovanje svojega po- '•HerJjivcga in redkega julnieja s pro- y}h1ijo tako plemcnito in mnokokn* izrabljajo kraljevo ime, da nas üaeijo in mueijo. Ko je Ivla kr«ljevu dvojica v nasi dezeli mt obisku in ie kraljica, bivša črnogorska vrineezinja. govo- riiu z našimi župani v srbohrvaščini, nam je bilo mehko in toplo pri sreu. Nasega jezika se ne sramnjejo na naj- visjem mestu, smo si misüli in veselo zasunjali v bodoenost. Kuko je potem prišlo in kako se je zgodilo. ne bomo I ponc.vljali, ker vsi dobro vemo in cutimo. Iz sol, uradov, sploh iz vsega jüvnega zivljenja so nos iezik pre- gnali in nam mitostno dovolili. da ga smemo rabiti v gostUriah, na cesti in dornn v zapeeku. Ali naj naštevamo druge krivice, ki nas tarejö v nasem politiaiem, go- spodary.kem in kulturncm življcnju? Prcduleč bi nas zavcdlo. Naj zaklju- eimo v upanju, da bo tudi za Italijo napoeila doba, ko bodo vsi njeni dr- žavljani vse svoje delo podrejali ustavnosti in zakonitosti. kakor to hoče njihov kralj. Kaj se qodi po svetu? . V iiicdiiarodn.il] političnih sporih !']. borbah bi človek mislil, da delu- ;(-io lc odkrite sile. Diplomatie in dr- ^yniki sedejo skupaj in sc z oči v (>^t POtfajajo in pregovarjajo, doklcr ! ||e prineso doinov že podpisanili po- ¦Jtienili in drzavnih pogodb. Narodi ?l|tijo tudi, da» so taki sklepi dosti- K"fat storjeni preko Iju-dstva in proti l)|eSovi volji, a jili morajo prenesti, LCr Jc vsa politična moč v rokah ne- Kater.nikov. Vendar se zdi. da teko ^diuiro-diii odnosi kolikor toliko !)e'tno. In vendar stai dve sili na sve- ,f'> ki vplivata na inodseboino živ- Jen.it\ držav in narodov v največji n-erj. r\-0 so framasoni in židje ali Jiidjc. Tajne roke. I f-z enkrat so imeli priliko nasi i'aivci se poučiti o široko in globoko razpredeni zvezi framasonov. Tu se zbirajo ljudje, ki pravzaprav vodijo svet ali vsaj skušajo voditi cel svet. Svoje Ijudi spravijo na najbolj vpliv- na mesta. In ti njiliovi zaupniki de- lajo in se ravnajo tako, 'kakor skle- nejo bratje v loži na svojih tajnili nočnih sestankih. Vlade so dostikrat ta'ko vezane na frannasonske lože, da Ki inortijo večkrat pustiti dopasti liiidzoi'Stvo drzavncga zivljenja od teh tajnili družb. Zato je tu-dli Musso- lini začel strahovito borbo proti taj- nim organizacijani, ker doibro ve, da sc lahko na teh pouočuih sestankih laliko niarsikaj skuha, česar nc bi mogel prebaviti. Vcnidar kakor se zdi, tudi »moeni« Mussolini nc bo mo^cl tako izvajati svojega sklepa proti tajnim organizacijani, če inisli seveda pri tem wä framasonske zve- ze, kakor je pisano v zakonskeiu ' osnutku. Moral bo najbrže le zaini- žati na eno oko in dopustiti, da bodo tudi framasoni napenjali s svojim ve- troin jadra državne Indjc. Tak odločujoč, a skriven upliv imajo iramasonske lože po vseh dru- Aih državah; še celo na Japonskem, v dezeli bii'd'izma. Poleg tc tajne sile obstoja pa še jena, ki sicer ne deluje tako skrivnost- iio in podzeiPiiio kot ta, a üna že od! prvih postankov evrops'kili držav v ' njih veljavno besedo. To so Judje, ki s svojim bogastvom pred.'stavl.iajo prvo finančno silo sveta. ' Dcjali smo že, da jc v ložah zdru- žen tudi vos bogati svet. To pa zato, ker so jndovski bogataši obenem tudi clani fraiiKisoüskih \tä. Potemtakem je naravnost grozen pritisk teh mo- goteev, ki iniajo v svojih rokah moč in denar, na ubogo delovno ljudstvo. Ogrom.no bogfustvo, ki ga ima na- kopičenega ta brezdomovinski ju- dovski narotl v svojih rokah izvira se iz starih časov. Cerkev je namreč v zgodnjem srednjein ye'ku prepove- d'ila vsem svojim. verniko>ni posojuti denar za obresti. Ker so bile predpi- sane za tiste, ki bi to postavo prelo- mili, stroge'cerkvene kazni, si ni več noben kristjan upal posojevati za obresti. Ka.r ta'ko iz ljubezni db bliž- njika pa tudi ni hotel nič poso'diti. V tistih ciobah, ko se je začela ra-zvijati trgovina in obrt jc bil pa kapital ne- obliodno ])otrciben. In teiiaj je prise 1 čns žctve za Žide. Njih ni namreč "ezala ona cerkvena nostava, zato so ,i "ii '"nip!i nr.so'iriii up --i^-'^ofi X^qy ?¦** je vsak, ki je ratal denar le k njim zattfkel, so obresti navijali iu navi- jali, včasih celo db 40 in 50 od sto ter še čez, da. je ljudstvo odslej na- prej smatralo vsakega .India za ode- ruha in pijavko ter jih je kot dnizbi kvarne Ijudi začelo pregiinjati in po- bijati. Nastali so takozvani judovski pogronii, kjer so na stotinc iu tisoče .ludov poklali. A vsa ta preganjanja niso Jude nič preplašila, ker so ve- deü, da so to la izbrulii onetnogle- jeze in da jih bo svet še ratoil. In res, v prvi vrsti so bili cesarji in papeži, ki so sc morali obračati na judovske banke, da so jim posojale denar zai vod.nc voine pohode in potratne sve- čanosti. Judje so si kmalu znali tem potoin pridobiti marsikako pravico. Cesarji srcdnjeveške Nemčije so jim dali naslov »cesarjevi hlapci« in so jih branili o'red pregan.ianji. Zato so pa morali Židje odrajtati cesarski kasi vsakoiletcn visok davek. Roka je roko umivnla, a zmeraj je bila ži- dovska bolj čista. Denar sveta vladar. Tekoin časa. so pa začeli tiicii ne- iudje trgovati z denarjem. Ljudje ni- so vcč bili navezani na žkla. zato jc zdaj v njih vzkipela dolga zatajevana jeza. Začeli so preganjati Židie, ki so se trumoma sclili proti vzhodlu in se ustavili nekak"o na ineji med vzhodno in zai>adiio polovico I;vrope. Najvec jih je v Baltiških državah, na Polj- skem, Madžarskern in Rumuniji. Tu so si znali kmalu s svojim denarjem knpiti tak vpliv. da morajo tc države vedno nan je računati. Odpor proti njiun se še dimes ]X)>javlja v obliki an- tisemitstva posebno na visokih šo- lah, kjer določijo žc vuaprej koliko juüovskili slusuteljcv sc sins vpisati. 10 in pol miljonov evropskih židov si je znalo odpreti vrata v vsa odločil- na mesta. Posebno v časnikarstvu se opaža njih vpliv. Zadnie case pa tudi v politiki. Lep püiiner iniamo \' slovanski poljski državi. Poljska v judovskih kleščah. Mendia nima nobena država toliko Judov v svojih mejah kot Poljska. Judje imajo v sejmu (poslanski zlxyr- nici) 34 poslanccv, v senatu pa 12 svojih Ijudi. To je sicer malo stevilo v primerj z drugimi strankami. Toda ti judovski zastopniki imajo za sabo denarne mogotee in vsled tega se morajo Poijaki marsikdaij uclati njih željam, čeprav v škodo lastnega na- iioda. Pred kratkim je skleuila poljska vlaida, dh bo pregledala vse konce- siie pri državnih monopolih. Večina inoiuipolov imajo v svojih rokah bo- gatic judovske hiše. Na rodni poslan- fi i)a so zalitevai, naj se te monopole i/ruči v roke invalidom. ki so se bili 7i\ svobodo domovine. Ysa ta priza- dcvL?-:ja oa so se ruzbil?.. kor Tudie radi svojih dobičkov tega nočejo. Pa tudi če bi hoteli, bi se Poljska ne i izvila iz judiovskih klešč, za izrabo državnih rudinikov in posestev je pač spet treba kapitala. Tisti, ki bi jim država da la v roke te monopole, ni- majo denaria, zatekli bi se k bogate- mii judovskemu odenihu in bili bi spet tarn kot prej. Ta vzglcd jasno kaže, da so judovski .bogataši, žal, le prevečkrat odločujoč činitelj v dr- zavi, ki pa ne zastopa ljudskih kori- sti. ampak gleda le kcki.i bo žep vr- han. Nesreča za slovanske države. Kot smo že omenili, je največ Jii- dov naseljenih med Slovani. V Ju- goshiviji ima važno vlogo pri držav- nili financali guverner Narodne ban- ke; in to je žid in framason Weifert, vixkraten milijonar. V Rusiii je prav isla slika. Vsa prost rain a ruska zem- lia je hlapčevaila priseljenim nemškini Judom in se jih še danes ne more ctresti. Ti zajedavci so prava ncsreča za te slovanske države. In ta bo tepla slovonske narode d^kler ne bodo njili vod'itelji obniili oči od mamoua iu se zavzeli /a blagor in pr-avice ljudskih ninožic. DNEWNE VESTI. Proti samovolji in nasflstvu. Iz hlrije je prejelo naše urednistvo porodlo, da se gradi v I drill gasilni dom. Q. Vlahovic in drugi voditetji idrijskega iasizina so smatruH to pri- liko za umestno in ugodno. da pove- cajo svojo četo z reveži-brezposelni- mu Zato so preprieali idrijskega ob- einskega komisarja, da morn vzeti v delo samo delavce, ki so se prej vpi- sali pri fašistih. Vsakdo. ki hole biti sprejet v dclo, se mora naj prej zgla- siti pri idrijskein obi. komisarju; ta ga stoslje s priporocilnim pismom k fasistovskemu ta'jniku Sehiavitu, ki 1 ga sprejme v delo in odpošlie s pri- ! poroeilnim pismom k podjetniku. To postopanje fusistov in idrijskega ko- misarja smatramo za nasilno in pro- tizakonito; je pa tudi malo casino za fasistovsko stranko. Opozarjamo j oblastva, da napravijo v tem oziru red. Gasilni dom je namenjen Idriji, z denarjem idrijskih davkoplačeval- cev se bo zidal in zato imaio doma- li-brezposclni v prvi vrsti pravico, da dobijo pri tem podjetju delo in za- služek. Naravnost neiiovesko je, da izrabljajo oblinski komisar in faši- stovski voditelji bedo brczposelnih v neumne politic ne namene. Ali se ne zavedajo, da jedo kruh Slovencev in Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« da bi morali biti zato tiuli Sloven- cem hvoležni. Upamo, da bo ta nas oftomin zadostoval, ker drugaee bo- mo prisiljeni nasiopiti pri ministrstvu potom misega poslanca. UREDNIŠTVO. V znanje. Mnoge stranke, ki jim ie tajnistyo Kmeisko - delavske zveze izvrsilo prijavo terjatev nasproti Avstriji, pre- jetmijo seilaj neke ilopise od tržaške fhuman* intendance, ki jih pa veeini ne raziwwjo. V prvan odstavku dopisu poudarja finanena intendunca, da ie le net splo- šno pregledala vojno-odškodninske prosnje in da ie po tern splošnan pre- aledn pozvala mnoge vojne oškodo- vance, da prijavijo svojo skodo kot rekviziciisko terjalev nasproti Av- striji. Dnifii odstavek pa se alasi: »Chut- rito il pcrche dell'inviio diramato a Lei e presso at to in base a docu- menti prodotti ed ai chiarimenti for- niti, die si tratta di danno di guerru vero e proprio e non di reauisizioni austro-ungheresi, dichiaro esaurita la vertenza.« To pomeni: Ko sino Vam razlozili, zakaj smo Vam poslali poziv in ko smo se uverHi na podlagi Vaših do- kumentov in pojasnil, da ie Vaša ško- da prava in resnična vojna škoda in ne avstro-ogrska rekxizicija, smairu- mo zadevo za rešeno. Da ne bodo prizadete stranke tra- iHe easa s pismenimi in ustmenimi vprasanji pri tujništvn K. I). Z., kaj pomeni ta dopis, smo zadevo poja- snili v listu. Stranke, ki preimejo to- zadevne dopise od linancne intendan- ce, naj bodo brez skrbi. Niihova voj- no-odskodninska zadeva ie v popol- nem redu. TAJNIŠTVO. Izpiti na učitcljišču v Tolminu. Učciici, ki želijo polagati v juliju sprcjemni izpit za I. razred nižje ali višje stopnje učiteljišča ali sposob- nostne izpite za vse drugc razredc, naj pošljcjo na.jkasneje do 15. jutiija na ravnateljstvo sole sled-sče listine: 1. Prošnjo na kolkovanein papirju za 2 L, podpisano od očeta. oz. nje- govega postavnega naimestiirka; 2. krstni list (pravilno kolkovan); 3. spričevalo istovetnosti (certifi- ca'to di'identita personale), ki ga izda žnpanstvo; 4. zadnje šoLsko spričevalo; 5. spričevailo o cepljeiiju koz; 6. potrdilo županstva o slovenski narodnosti učenca, ki je potrebno za oprostifcßv od izpitnih pristojbin. Listin ]X)d št. 3 do 6 ni treba kol- kovati. Le v upoštevauja vrednih s'lucajili more ravnateljstvo sprejeti prosnje tudi po preteku gori navedenega roka. Priporoča se, da se javi.io vsi h ka- tereinsibodi izpitu že v polctiiem ro- ku, ker le tako jim je dana možnost, da ponovijo v jesenskemi roku izpit iz onili predimetov, iz katerih v polet- nem roku niso uspeli. Opozarja se, da morejo absolventi nižje stopnje nčiteljišča prestopiti ne Je na višjo stopnjo učiteljišča, ampak brez večjili težkoč tudi na višjo stop- ?ijo tehničnega zavoda ali na znan- stveni licej, ker sta učna načrta ni- žjega učiteljišča in nižje.c:a tehnične- ga zavoda skoro enaka.. Nova župnika. Te dni sta napravila. v Gorici žup- nijski izpit eč. j?g. Ivan Mozetič iz Ravni nad Cerknem in Janko Kra- niarič iz Št Petra na Krasu. Naše iskrcne častitke! Vojnim pohabljencem in invalidotn. Narodni odbor za ponioč vojniiu invalid'om in poliabljencem je usta- novil v Oorici pri sodežu krajevne organizacije vojnih invalidov (v ulici Moreli 26, pritličje) posebno zastop- stvo. Tja naj se obračajo vsi vojni pohabljeiici in invalidi, ki rabijo po- moci pri prošnjah za proteze, za zdravniške preglede, zdrajvila itd1. Oni invalidi, ki rabijo še zdravniške oskrbe radi posledic ran ali bolezni vsled katerih dobivajo invalkhio pod- poro, sc bodo brezp-lačno zdravili jri dobivali brezplaeno tudi zdravila. Konec občinske avtonomije na Tirolskem. 2e zadnjič siuo poročali. da je vlada s posübnim odlokoin, prepove- dala neinškim občinam nastavljanje občinskih tajnikov tcr da ie to pravi- co prencsla ua prefekta. Tirolski Neinci so se koj zavcdli preteče ne- varnosti, da jim vzamejo še zad'nji drobee samoupraive in so začcli boj proti najnoivejšemu odlo'ku. Pripomi- njamo, da je ta odlok naperjcn edi- nole i>i"oti neniškim občinam. nikjer drujjod v celi državi ^a ne poznajo. Nernška zastopnika, poslanca J Sternbacli in Tinzl sta viožila na 1 ministrsketfa ])!-jdsednika in zuna- nje^a niinistra vprašanjc radi najno- vejše kršitve občinskili ivravic. Vpra- šanje se sflasi: Inter pelaciia na ministrskega predsednika in zu- nanjexa ministru. Podpisana vprašujeta. kako se strinja cela vrsta izjemnih zukonskih odlokov naperjenih proti nemškemu iiudstvu, s tolikrat zatrjevano ena- kopravnostio vseh državlianov. Ta vrsta zakonskih odlokov se ie zdai se pomnožila z novim odlokom, ki jemlje nemškim občinam (in edinoie tem) pravieo imenovati obeinske taj- nike in jo da je prelektn ter določa še posebne pogoje za imenovanje. S tem se popolnoma vnieuie nem- skim obeinam še oni drobec avtono- mije, ki ga Hm priznava obeinski in pokrajinski zakonik. Prosiva za pismen odgovor. Objavljamo to< interpelacijo, k/jr nas ista usoda in isti boji vežejo z Noni'ci na jitžnem Tirolskeni. Ni ne- nio^oče, da kar se pri njili vpclje in uveljavi, ne poskusijo tudi pri nas. llverjeni smo pa, da bo' -neiiiško ljud- stvo v tem boju za pravice zajainče- ne v postavah doseglo uspeli, ker ne moremo še popolnoma verjeti, da lioče Halija kot praivicoljubna d-ržava podvreči en del svojih državljanov izjeninim zakonskim določbam. Malenkosti „moraine" vrednosti. V Klavncni snoparskeni glasilu »Popolo d'ltalia« je izšel članek, ki pravi, da iiima Poadižje (Tirolska) za Italijo nobenega praktičnega po- mena. Oospodarsko ni važno, poli- tično - vojaško tudi ue. Sanio radi ene^a stališča noče Italija izpustiti iz rok tega brezpornembnega kosčka z&mlje: iz moralnega,. To ie nov raz- log za osvajanja in vteineljevanje im- perinlističnih teženj. Z leskovko za hrbtom. Opozicija v državuein zboru se pripravlja, da proslavi spomin urnor- jenega poslaiica Matteottija v oni zborničuih dvoran due 10. t. ni. čim je Farinacci fašistovski generalni taj- nik to zvedel, je razposlal vsem sno- parskim poslancem nkaz. da se mo- rajo tudi oni ndeležiti te proslave, da se preprečijo demonstrate opozici- je. Ob koncu »befela« je pripisano, da se niorajo noslanci zglasiti prej- šnji ali isti dan v strankinem tajni- stvu, d;a dokažejo svojo navzocnost, če ne... Zadnja seja zbornice. Danes v soboto dopoldne ima po- slanska zbornica svojo zadnjo sejo pred počitnicami. Ta scja je sveča- nostiKi. posvečena proslavi iutrišnje petiiidvajsetlctnice kraljevega vlada- nja. Kot slavnostni govorniki bodo ¦nastopili zbornični prcdsednik Caser- tano, znani invalid Dclcroix in kon- čno Mussolini. Zbornica bo nadalje- vala zasedanje šele jeseni. Desetletnica mature. V svrho praznovanja desetletnice mature, so naprošene vse tovarišice goriškega učiteljišča, ki so maturira- le 1. 1915., da javijo svoje naslove gdč. Lidiji Pečenko, Ljubljana, glav- na poštai. Splošno pomiloščenje. Nckateri trdijo, da bo kralj raz- .ulasil ob priliki svojega jubilcja splo- šno pomilostitev. Pevskim zborom. Pevskim iborom v goriški okolici je j)roti malenkostni odškodnini na ra-zpolago glasbenik g. Stanko Vola- rič, sin našega skladatelja lirabro- slava Volariča. Priporocaino. da se te uffodiiosti poslužite pri veiikem pomanjkanju domačib pcvovodij in se obrncte tozadevno na sledeči naslov: S. V. (jorica, Via Fronte Isonzo 14. Pozdrav in voščilo. 1 )ruziria Podgornik iz Vrtovina St. 5 ter vsi sorodniki iz Krasa in Vipnv- skega voščijo Alojziju Podgorniku, Almaccn Capuro F. C. (). Castela v Ameriki vsc najboljše k ujegovemu godi! in ga prisruio pozdravijajo. „Sem pevec in peti mi vse je na sveti". . . Ta stari pevski rek je skoro tako star kakor dolgo živi slovcnskl rod. Ni ga skoro Slovenca, ki si.ne bi pel v vesclju, ki ne bi potopil svojih brid,- kosti in tLvžav v pesmi. Po slovenski zemlji odmeva pesem iz Iioini:« v holm. Žanjice na polju, trgači ob »bendinii«, kosci, ko gredo domov, vsem trepeta na ustnih pesem. in fantie na vasi, ko zatone so'i .:e, all ko gredo k vojakom; vsi z vriskoni in pesimijo. Lepa ubrana čeUerogiav na pesem je pristna slovenska last. In hvala Bogn, da je. Ce vsc izgubi- mo, pesem, o ta naša pesem, -iam še ostane. Zato je pa prva in sveta dolžnosi naših drnštev po deželi, da nredi se odlikujejo po no- vitctah in izvirnih skladbah in ker ne ntnidijo poslušalca z enoličnostjo. Priprosta, hannonizirana narodna pesem se zlije v umetno; skladba, ki je bolj za razum, se menja s kako zaokroženo, ki pomaže u^lio in sree; vines pa par solospcvov, db duliti, vse lepo pisano. prav kakor pomlad- ni šopek. Mi pa čakajino, da bo mladi pev- ski zbor vse to tako dosegcl kot že- litno mi in pevci sami. Po dnevih ti- hega dela in mučnih pevskih vaj. naj zoiKJt »zadoni pevski zbor krepak«, da bo daleč odmevalo, nam v spod- budo in užitck, zboru in pevovodji v ponos in cast. Za dobro ime kitajske dežele. Danes smo dolžni popraviti krivi- co, ki smo jo nehotc prizadjali Ki- tajcem. V Januar ja letošnjcga lcta smo ob- javili neko poročilo, da se nahaja v Mandžnriji na Kitajskem še kakih 50.DÜÜ vojnih ujetnikov, ki žive sko- raij snžcnjsko življenje. S tern smo seveda zadeli ob dobro ime tenko- čutnili Kitajcev. Kitajski poslanik v Trstu Tsching- Ji-Fu nam je radi tega poslal dne 2. t. m. vlogo, kjer pravi, da v Imenu kitajske vlade v Pekingu prosi, naj priobčimo popravek, da se nc škodu- jc dobrcnm imenu kitajske dcžele. Gospod konzul pravi, da se je obrnil na vladlo v Peking in vprašal, koliko ie resnice na našein poročilu. Vlada da mu je odgovorila, da so na Ki- tajskem zelo lepo ravnali z ujetniki; suženjstvo da pa je pri njih ix>stavno znbranjeno in zato ni mogoče. da bi se dogajale take nekultume reči. \ Mandžuriji da je vzorna uprava in ndoben železniški pnwnet. Sklicuje se vloga tudi na nekega nemškega potročnika Mayerja (teh imen pa je zelo dosti po svetu. Opomba stav- ca). ki da je objavil v nekem mona- kovkem listu članek, v katereui (jpisuje, kako dobro se godi u- jetnikom na Kitajskem. To d« so 'iKijbrže brali vsi Kvropcjci. Tako to- rej, zLiključuje pismo, je dotična naša vest ])0'])olnoma neutemeljena in ne- inog(;ča. Prinašanio ta popravek, ker radi slišmo, da se je našiin njetnikom a'i pa se jim šc med oddaljeninii so- scdi Kitayci prav imenitno godi. Kii- vični pa nočcmoi biti, tudi naprain Ki - tajcem ne. S tem upamo, da je ncso- glasie med »Ooriško Stražo« in Ki- tajsko poravnano. Pametna država. V obeli zboniicah na ^vedskem so po tridncvui razpra.vi skiunili, da bo- do število vojakov znižali. Vojaško služba bo trajala le odi treh do oseru mesecev. Švedi se torej ne boje na- padov na svojo dežt-lo, ker vedo, da bo vsak pravi domoljub branil donia- čo zcmljo tudi, če ue bo prej vsa država ječala pod brcnienom davkov za armado in ne lxxlo za koristno- delo potrebne inlade nioči tratile ča- sa z večletnim voiaškim »eksercira- njem«. Kraljevske muhe. Kralji in cesarji si marsiakj stnejo dovoliti, kar je navadneiireu smrtniku zabraujeno. Tako na primer je nek portugalski princ moral imeti vsak dan novo kravato. Angleški kralj jc- Pa udarjuu na ure. Jih ima že eeio kopo vsake vrste in oblikc. Ob svo- jeui zadnjem obisku v Parizu si je knpil še en«. Za vse te ure je nastav- Ijen poseben uradnik, ki jih mora vsako iutro preglcdati in naravnati. V proslavo kraljevega jubilja. Kakor smo že enkrat poroeali jc sklcuil goriški mestni svet zgraditi na trnovski planoti zavetišče za bol- ne otroke. V ta mimen je občina do- ločila svoto S00.000 lir. Ostalo se bo zbraJo potom prlspcvkov, ki jih bodo začcli nabirati posebni nabiralci. Ruska vlada. ZL'dnjic smo pisali o političnem življcnju in zborovanju tretjega vsc- ruskega kongresa v sovjetski državi. Ob sklcpu zasedanja so se vrsile tudi volitvc nove vlade. Vlado volita zvc- zni svet in narodnostni svet. V pr- vem sede zastopniki poedinih repu- blik; čim Vieč prebivalcev šteje repu- blika, tem več zastopnikov ima v zveznem svetu. Ta svet steie 450 čia- nov; od! teh ima ruska sovjetska so- cialistična republika 300 članov, U- krajina 75, bela Rusija 13. transkav- kaške republike 30, turkmenske 4 in uzbeuSktr 16. Clani tega sveta so tudi ljudski komisarji in poslanika v Lon- don u in Beiiinn. — V narodnostnem odboru pa sedi po 5 zastopnikov vsa- ke republike in po eden iz vsakega avtonomnega okraja.. Skupa.i jih je 131. Oba sveta skupaj tvorita osred- nji izvrševiilni odbor, kateremu pred- seduje 6 n»"edsednikov, z vsako zve- zno' republiko eden. Vlada &e voli pa na ta način: oba sveta dbločita vsak v svoji se j i kandiidiate za ljudske ko- misarje t. j. za mi nist re. V skupni seji ofceh svetov se pa ti kandidati volijo. Nova ruska vlada je takole sestavlje- Tržne cene v Oorici dne 5. junija 1925. Cesen 2 do 8 L kg; Šparglji 2 do 2.40 L; Kislo zelje 1.20 do 1.40 L; Koren je 60 do 70 vin. kg; Cebula 70 do 80 vin. kg; Rdeča pesa 1 do 1.40 L; Fižol 2.20 do 2.40 L; Koks 2.60 do 3 L; Sa.lata 1.40 db 1.80 L; Krom- pir 1. do 1.20 L; Grab 1 do 1.40 L: Kadič 1.20 do 1.40 L; Špinača 60 do 80 vin. kg; Fižol v stročji 6 do 8 L; Vrzote 1 do 1.40 L; Cuketc 3 do 4 L; I^omaranče 40 do 50 vin.; Črešnje 1 do 2.40 L; Simoni 1 do 20 vin.; če- šplje 6 do 7 L; Maslo 15 do 16 L; Mleko 1 do 1.20 L; Med 10 do 12 L; Jajca 45 do 60 vin.; Seno 24 do 28 L; Slama 23 do 25 L. Priloga „Goriške Straže" št. 45. >GORISKA STRA2A« Stran 3. Pisma naših izseljenceu. Iz Južne Amerikc. Naš naročnik nam piše: Se pred petdesetimi leti se je zde- Ip, da jc izgubljen, kdör potuje v ju- žno Ameriko. Danes je pa že vse drujjače; vračajo se potniki doinov 'z tega oddaljenega dda sveta prav l^ikor bi sli na sprehod. Preki1 nedlaivniiin sem se tirdi jaz f)dk)čil, da gram pos'kusit svojo siečo. Morje siiio itneli minio taku, da '-nio prišli v 4 tednih v Buenos Aires v Argentiniji. To lnesto se res odli- kuje po svojih ulicah in parkih. Tod a za delavca tu ni stalnega dela in ne kruha. Zato, hajd, zopet na vlak in sin« drdruli noe in dan proti jugoza- Vdiki 1300 'ki'lometrov dialeč. Napo- s'edi sem se ustavil pri pctrolejskih vrelcili, kjer že dtelajo nekateri moji znanci. Nahajaano se na, ncki pusti in sa- tnotni planoti blizu države Cile. Zem- Ija j,e tod zclo rodovitna, a ker manj- ka vode, ne raste drugcga kot nizko Knriičevje. Kraji, ki so kanalizirani, so pa pravi zeuneljski naj; grozdi vi- se po vinogradih b vodah; te so pa vse slane, ker imajo v sebi raztopljen soliter. Polja oto rekah iKtiuakajjo kar s tem, da, od'pro za- tvo-mice in jih poplavijo. V naši okolici je dosti ljudi indi- janskega plemiena. To ljud'stvo ni Poljedelsko, pač pa so izvrstni ja- luiči in lovci. Niso pa nevarni ljudje kot jili opisujejo razne povesti. Tujcc iih težko spozna. Ločijo sc od nas le Po bolj rujavi polti in lnanj obrašče- nein lieu. Stauujcjo pa kar v bajtali, ki jih stpleto iz vej. Drugi kmetje pa iinaio hiše u]\ vsaj bajtc iz ilovicc. Radi velikih d'aljav medl eni-tii in druffim krajein tukaj vse jaha air pa se vozi z avtomobilom, ki ga ima vsak premožen kmet. V Argentiniji se la.hko reče, da je prava svoboda donia. Vsak Iahko misli in se udej- stvuje kakor hoee. Nam SI oven com se zdi le težko, ker taiko poredkonia vozi post a čas- nike in novice iz domaeili krajev. Pozdrave vsem doinačini in znan- ivjm. Op. ured.: To pismo zelo zanimlvo opisuje kraje v južni Argentiniji. Upiuno, da nam bo naš dopisnik v kratkem se kaj plsal, zlasti o delav- skih razmeruh v te] drzavi. ki sc še edina ne bruni priseljencew * * * Angevillers, koucem majii. .Zivimo, del'amo in se trndimo tu v dalnji Pranciji, toda naše misli hite \ečkrat tja v na.še lepo, solnčno Oo- riško. Zi.'to Vas prosimo, g. urcdnik, da priobc'te v Vašein oenjenem listu, knterega vedno težko pričakujcmo, naše pozdrave naši rodni zenilji in vsem zavednim iforiSkim Slovetücein. Posebej pošiljamo se pozdfave: star- sem, bratom, sestriuiK \sorodiiikonr, fantom in dckletmn. Cudtno se nam je zdelo. ko siiK) brali v »Straži« pismo iz Hetanpe Grande, v katerem tožiio nasi rojaki, da zasiužijo komaj do 14 frankov na dun. Rudnik tu v. An- geviller.s. je znan kot eden najslabšili na Francoskem in vendar zaslužimo dnevno od 20 frankov na.prej. Zaslu- žek ted:aj ni slab, delati pa moramo izrediuo. Kdor ni vajen trdega dela, naj ne hodi semkaj. V ostalem sc ima mo tu prav d'obro. Jczimo se sa- mo, ker hodi posta iz Itevlije v Fran- cijo tako polževo? AH jo vozi jo po Italiji z osIoth? — Vincenc Persic, rI'ribuša, L. Podgornjk, Tribuša, Aloj- zij Uk.mar. Aloizij Cehovin, Branica, Ivan Turk, Qabrije, Peter Luke/ič, Just Beltram, Vogcrsko, Ivmi Star/i- na, Spodnia fdriia, Jožef Hojak, Št. Maver, Alojzij Tornazic. Zavetniki, Veiida'imin .ložef. * * * Buenos Ayres. v maju. Najlepše pozdrave posiljamo na- šiin staršeni, bratom, sestram. prija- tcljern, ziuincem, sorodlnikotn in naši solnčni (loriški, ki je še vedno naša praya domovina. — Bratina Ludovik, Resednjak Jožef, Brecelj Jožcf, Oo- juče; Podgornik Karol. Vrtoyin; /jfonik .ložef, Skrilje; Ušai Rafael, Visoko pri Šempasu; Alojzij^ Birsa, kavne pri Čniičah; Kristjan Čermelj, ! Malovše; Stanislav Besednjak, Oo- jače; Franc Cigoj, Anton Cisroj, Bav- con Dragic, Bavcon Raj'ko, Cigoj Maks, Cigoj Bernarda, Besedujak Pavla, Krkoč Olga, Krkoč Marija, nojriče; Slejko Bernarda, Ravne pri Crn'cah; Satej Alojzij, Satej Jožcf, Satej Anton, Podgornik Alojzii, Pod- .uornik Alojzij, Lisjak Peter. Vrtovin. Imamo se dobro; slabo nam gre, ka- d'ar je diež. l^ozdrave tudi vrli in ncu- strašeni »Goiiški Straži«! Pozdpavi ffliitou - vojflhov Bolonja. Na binkoštno nedeljo zbrani fantje 4. teli. polka v Bolonji posiljamo po- zdrave staršem, prijateljem in dekie- tom: Roman Krošclj iz Štandreža; Cevdek Mirko iz Sovodcnj; Mozetič Marij, /tnideršič Srečko. Batistič Ro- man, Pregelj Marijan, vsi iz Rene; Arčon Arnold iz Bukovicc; Lapajnc Viktor, Dinstman Ignac, Pelban Ka- rol, Polovčič Ivan iz Idrijc; Vcudra- miiii Rudolf iz Bol; Drekonia Jožef iz Solkana in Stanko Kovačič iz Sv. Lu- cije. Pont id) a. — SlO'Vcnski fantje v I^ontübi pri 71. četi 8. polka pošiljajo pozdrave vsem doniačim in znancem z opominom, naj se letnik 1906. kaj kmalu pripravi: Kravanja Ciril, Cez- soea; Knez Peter, Srpenica; Krava- nja Jožef, Soča in Hvala Peter, Tr- novo pri Gorici. Piave di Cadore. — Slovenski fan- tje 7. alp. polka po&iljamo vsem, ki so don.ia, najlei>še pozdrave. Najbolj nas veseli, ko beremo v »Straži«, ka- ko lepo uapredujejo naša dmštva. - Lojk Leopoldi, prniče; Gruden Alojz, Ozeljan; Sernenič Alojz, Št. Vid pri Vipavi in Kavčič Fran iz Zatolniina. Listnica Kmetsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti" v Gorici. 1. Marvin P., Gorica: Zglasitc se ob priliki v tajništvu. 2. J. Osk., Livek 8: Vašai prošnja ni bila vložena. Ali Vam je prvotuo prošnjo napravilo županstvo? Po- šljite tajnistvu recepis, ozironia iz- javo županstva, da je bila Vaša po- kojninska prošnja vložena. 3. /i. /(., Avče 22: Vam je bila naj- prej priznana pokojniua 4 skupine. Na podlagi pouovnega posred'ovauja Vam je bila priznana pokojniua 3. skupine od 19. 7. 1923 dalje in tpza- devni pokojninski naört je bil predlo- žen likvidacijskemu odboru pod St. 3392 dnc IS. maja 1925. 4. H. J., Dornberx St. 22: Vain je bila odbita pokojninska prošnja že dne 19. 5. 1924 z min. odlokom štev. 256679. Zamorete zabtevati ponovni preglcd prošnje v smislu k. o. od 2$. S. 1924 št. 1383. Zglasite se zato čim- prej v tajnistvu. 5. Ternovec Anton, Grgar: Tajni- štvo je v Vaši zadevi posredovalo. Prošnja bo< rešena v kratkem: komi- sija v Riiiui čaka samo se zapisnik zdravniškega pregleda. 6. P, I., Solkan. barakit 52: Vaša prosnja ni bila vložena. Potrebno bi bilo z odrezkoin priporočenega pisnia dokazati, da je županstvo prošnjo v resnici tudi odposlaJo. 7. Lincen Ivan, Štnarje: Vam niso priznali pokojninc. V kratkem dobite ncgativui odl ok. Zaradi rckurza, ' ki mora biti vložen v roku ^ mesecev po sprejemu neg. odloka, se lal'.ko zglasite v tajništvn. S. (Jorkič Domenik, Vrtojba 41: Zglasite se ob priliki v tajnistvu. 9. Abramič Stefan, Bukovicu: Isto kot pri Gorkiču. 10. Pavšič Avg., Levpa: Zglasite se ob priliki v tajnistvu. W.Kocina Josip, Medana: Isto kot pri Pavšiču. 12. Gr. I. Voj'sko: Vašo zadevo je tajnistvo priporočilo poslancu Be- sednjaku. 13. /'. /., Ladri: Ali niste prejeili od finančne in tendance poleg denar- ja tudi neko pismo? Če ste ga pre- jeli, pošljite ga tajnistvu. 14. T. M., Livek: Snio1 ponovno posredovali v Vaši zadevi. 15. /(. M., Strmec: Pošliite nain čimprej seznam vseh rudarskih vpo- kojeneev, ki so prejeli že pokojuinske (^lioke, a ne denarja:. H). A. II, Zilska Bistrica: V Vaši j žadevi homo posredovali, -uspeha | Vain pa tie niorcrno zajamčiti. 17. L. Č., Kobarid: Pošljite tajni- stvu odlok od 30. I. 1925. IS. 5. /., Livek: Pustite .zadevo pri mini, ker nimate prav ice. 19. K. /., Ponikve: Napro'site žu- panstvo, da posrcdlije v Vaši zadevi pri »Istituto Nazionale d'assicurazio- ne contro grinfortuni sul lavoro« v Trstu. 20. K. F., Višne-Col: Vprašanje iz- terljivosti posojil na račun voinih \x)- sojil dancs še ni popolnoma jasno. Izšcl je siccr neki odlok, ki je dvig- nil prcjšnji moratorij in določil, dia sine dolžnik zaiprositi za odiog pla- čila. Sod'iiik dovoli Iahko najdaljši trilctni. plačilni odlog. Postopanje sodmije v slučaju tožbe pa je raz;lič- iio. Gotovo pa je, da bodete morali prej ali slej plačati dotični dolg. 21. D. A., Misci'k: Zglasite se ob priliki radi Vašega sina v tajnistvu. Tajnistvo. David Doktorič: Ko so zidali cerheu na Traunihu. Francesco Spessot: Pri- mordi, incremento e svi- luppo delle istUnz'oni liesuiticlie di Gorizia (1615—1773) /925. 77- poxr. Sociale Gorizia.*) Ob ko'iicu šestnajstega in v začetku ¦sedeunnajstuga! stioietja so naši goui- ški Slovenci preživeli In idle case, l^emstvo, ki je bilo jxjisurovelo v dol- gotrajnih vojnah, je kruto hi ošabno zatiralo slovenskega knieta. Huliov- ščina nl uživala ugledlu. Cerkvcni knez naših pokrajin je bil še vedno oglejski patriarli, ki pa je stanoval v Beuetkah. Avstrijski vladairji so pa t'jzko prenasali, dti so Benečani zuali Patriarhat izraibljaiti v svojo« politično korist. Vsled tega so patriarhe - Bcn'j- cane na vse načine ovirali v izvrše- vanJLi cerkvene oblasti nad svojimi diželami. 7x tako duhovniki niso imeli PnsebFie izobrazbe, saj ui bilo v n.t- •^ib krajib posebnih vzgojevališč. Ker Pa nad njimi tudi ni bilo cerkveuega "üdzorstva, kaj čudo, če njihovo dii- liovno /Jvljenje ni bilo vzorno. Med- tem ko v ljudlstvu luteranstvo ni na- sl'o posebnega odiineva, so se ga takoj začjli oklepafi duhovniki in plemiči. JANKZ TAVČAR. ßdien prvih, ki se je z inocno roko in krepko voljo zoperstavil teiiiu po- :::) KnjiKit sc dolii v KatoliSki knjii^urni v ('orici. 'I'oplo jo priporočam vsem, ki jih /'tniiii;i naša tfodška zK'odovina. gubneniu toku, je bil naš Janez Tav- čar. Rojen \& bil v Žtairjelu na Krasu, studiral je na dunajskem viseučilišču. I.eta 1571. je poistal komenski žnpnik Glušič knezoškof Ijubljamski in njego- vo faro je prevzel; Tavčar. Tu je pa osta] sarnio do leta K574., ko ga je iiiiicnoval uadvojvoda Kairol za niest- nega župnika v (loirici. Par let poane- je ie postal arhidiakon, to se praivi, pa- triairliov namestnik. Ta izrediii mož, ki je bil lcta 1580. v Gorici posvečen za Ijinbljanskega škofa, je vse svoje zivljenj'j gloiboko ljubil sivojo ožjo goriško damovino. V roki božje pre- vidnosti je postal prvi borec proti In- tern nstvu in on ima največ zaslug, da smo Slovenci ostali zvesti katoličani. Iz svojih goriških let je dobro poznal slabe razinere v naši deželi in on je tudi prvi nasvetovali zd'ravito. Goriška potrebuje dobrih duhovnikov. Za duhovno obnovo Goriške je bilo treba dobrih in izoibraženili duhovni- kov. Do tcli bi pai mogli priti le, če bi ustanovili v Gorici duhovnisko vzgo- jevališčc. l>a se ctvigneta red in di- sciplina, naj bi se v Gorici nstanovila škofija. Leta 1593. je obiskal liaise kraje iz- redno goreč skof in kasnejši patriarli Franc Barbara. Ohranjeni so njegovi zapiski in njegovo poročilo. ki ga je •naipravM papezu Klemenu VIII. Tudü on je spoznal isle; potrebe za, obnovo tiaše dežcle in zato je predlagal, naj se v Gorici ustanovi jezuitski zavod. Jezuiti prenovijo Gorico. Ni slo: tako gladlko, kot stai želelai ta pLemenita inoža in drugi njiina ena- ki. Se-le leta 1615. sta prišla prva paitra v Gorico pogledat, kaj bi bilo mogoče začeti. Jezuiti poiincnijo za Gorico ix)poln pre'obrat vsega kultur- negai živLjenja. Poprej neizobraženi pleniiči, kiiso vladali nad našimi kraiji, so se odslej šolali v izvrstnih zavodih, ki so jih sezid'ali jeizuiti. Te stavhu stoje še d'anes na Travniku in v 9iO'I- ski uici (dames Via Maineli). Tud'i kinečki sinovi so bi'li v vfiikeni ste- vilu deležni visoke srčne in umske iz- obrazhe tell prvih goriškijh šoli. Jezuiti so pa skrbeli tudi za splošno duhovno obnovo ljudlstva. Ustanovili so različ- ne Manijine družbe. Pned vsem so pa skrbeli za dušno pastirstvo najširših slojev. Uvideli so takoj, da Gorica nima dovolj cerkva in niti ene, v ka- teri bi ;se lepi katoliški obredi mogli obhajaiti s potrebno slovesnostjo. Za- to so se z izreidlno zikwostjo lotili graiünje nove cerkve, krasne stavbe, ki je še dalles nani Goričanoin v po- nos. Jezuiti so skrbeli tudi za Sloven- ce. V novi cerkvi je bilo poskrbljeno za isloverisk^ pridige in nalašč v ta nainen so bili vedno dloločeni sloven- ski luitri. Očv Martin Bavčcr (1595-1668). Jezuiti so tudi uain goriškim Slo- vencem vzgojili učeujalke, med teini j.e- bil naijvcčji zgodoviiiar Martin Bav-1 čer. Rojen je bil 11. noivemibra 1595 v Selu na Vipavskern, lcta 1616. je vsto- pil v Lubljani v jezuitski red. Dalje časa je bl profesor v goriškem kole- giju. Umrl je v Gorici liofca 166S. Za- piski jezuitov ga zelo hvailijo radi iz- redne svetosti in gorečnosti in njego- ve Ijubezni do Malere božje. Kolikor inn h preostalo čaisa po storjenih dbl- žnostih in koiikor ga ni posvetil skrbi za blagor diuš, se je bavil s prtxice- vainjein starih dokurnentov in spisov, d'ai bi črpal iz rijih gradivo za svoja zgodovinska dela. Pisal je v latinsketm jeziiku, a ljubil je z vsem sircein v svo- jih spisih tudi slovenska inieiui in slo- vensike besede. Med druginii knjigami je spisal tudi zgodovino goriških gro- fov, !ki se hrani v rokopisnenn prepi- su iz leta 1738. v knjižnici naišega bogoslovnega isicmenišča. Ko senn to knjigo prebral, sem dobil vtis, d:a. jo je spisal z namenoim diokazati, da izJia- iajo goriški grofje iz slovenske knežje lodhine. Zato pa. tudi z izredno na- tatiOnosto opisuje obredi ustoličenja kneza na Gosposvetskum i>olju. Janez Krstnik Križaj. kstočasno z njimn je živel drug zna- lnenit goTiški roja-k, Janez Krstni'k Križaj, ki je bil doiua v Gaiberju na Vi- pavskein, ;kjer pravijo pri neki hiši 5e dancs »pri Kržajevih«, akoravno je to ime že davno i'zinnrlo. Ta. mož je bil mestni župnik goriški in arhidia- kon. Ko je novi dull navdiušil srea Go- ričauov za cast božjo tudi njeinu go- rečnost ni dala mini, dokler ni razši- ril, prcnovil: in popolnoma, preslikail goriško stolnico. Proshn zgodoviuar- je, naj temu izriod'ncimu niožu [x>sve- tijo svojo pozoniost, da osvežimo sipomm njegov in njegovih del. Sc mnogo gradiva leži za'kritega, dolžiii smo preiskati prošlost. da iz- kaizemo cast nasiui velikim prednikoin in dvignemo ponos ,in zavest nasemu ljudlstvu ob pogkiditi na dela njegovih vclikMi sinov. Stran 4. »GORISKA STRATA* Listnica uredništva. Lipovž Ivan, Ložice: Ne morete več zaprositi pokojninc, ker je zapa- del rok za vlaganjc prošenj že 31. dec cm bra 1913. Šturje-Ajdovščinu, Požarnu brain - ba: Olede pra.vil bkigovolite šc malo potrpeti. Bomo z ozirom na vcč slič- nili sluča.iev še posredovali. V sobolo in nedeljo koncert „MLADIKE^! SPRETNE TESARJE 6-10 mož, išče za nekaj mesecev proti do- bremu plačilu Hans Ronacher, Kleinkirchheim, Korosko Körnten, Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primapija B«. l QE FIDR! i) GORICI, C0H5Ö UiT7. EM. III. st. 11 SPRElEMfi OD 9 -12 iN Z - 's Vozni red držcivniH želesznic od S. junijoi 1925. Gorica Ajdovščina Ajdovščina Gorica Os.vl. Os. vl. Os.vl. Os.vl. Os. vl. Os. vl. 7,45 13.40 19.50 odli. Gorica doh. 6.00 12.32 18.15 7.55 13 50 20.02 Št. Peter 5.51 12.23 18.06 . 8.08 14.01 20.13 Volčjadraga 5.38 12.09 17.52 8.15 14.09 20.21 doh. Prvačina odli. 5.30 12.01 17.44 8.20 14.15 20.38 odh. Prvačina doh. . 5.27 11.54 17.39 8.26 14.21 20.44 Dornberg 5.22 11.49 17.34 8.36 14.31 20.53 Batuje 5.11 11.37 17.23 8.47 14.42 21.05 Kairnnje 5.00 11.26 17.11 8.57 14.53 21.16 Dobravlje 4.51 11.17 17.02 9.05 15.01 21.24 Sv. Križ 4.44 11.10 16.55 9,15 15.10 21.35 doh. Ajdovščina odh. 4.35 11.00 16.45 Reka — Št. Peter Št. Peter Reka Os.vl. Br.vl. Br.vl. Os.vl. • Os.vl. Br.vl. Br. vl. Os.vl. Os.vl. 5.45 9.25 15.10 19.05 odh. Reka doh. 8.05 10.30 13.20 18.05 23.00 6.12 9.51 15.37 19.31 Opatija 7.43 10.17 13.07 17.53 22.47 6.30 10.08 15.54 19.48 Jordani 7.25 10.09 12.57 17.44 22.3S 6.49 10.26 16.12 20.06 Šapjane 6.50 9.48 12.38 17.25 22.19 7.12 10.49 16.34 20.29 Bistrica 6.15 9.30 12.20 17.07 22.00 7.29 11.05 16.50 20.45 Kilovče 5.47 9.14 12.04 16.51 21.44 7.49 11.25 17.09 21.05 doh. Št. Peter odh. 5.30 9.00 11.50 16.35 21.30 SIrlte w Goriško Stražo"! Podbrdo — Trst ' Trst — Podbrdo Os.vl. Os.vl. Br.vl. Os.vl. Os.vl. Br.vl. Br.vl. Os.vl. Br.vl. Os.vl. Br.vl. Os.vl. 4.40 8.25 11.25 16.46 20.15 odih. Podbrdo doh. 8.47 10.40 15.30 19.18 21.25 4.54 8.34 11.38 16.59 Hudajužna 10.22 15.13 19.02 5.10 11.54 17.15 Grahovo 10.02 14.55 18.45 20.59 5.20 12.03 17.25 Podmelec 9.52 14.45 18.36 5.48 8.54 12.30 17.53 20.46 Sv. Lucija 8.05 9.40 14.35 18.26 20.45 6.02 12.43 18.08 Avče 9.22 14.18 18.09 6.11 9.11 12.52 18.19 Kanal 9.12 14.07 17.54 20.24 6.22 13.03 18.32 Plave 8.56 13.56 17.39 •6.40 9.36 13.20 18.53 21.26 doh. Gorica ¦ odh. 7.15 8.33 13.35 17.15 19.54 5.20 6.45 9.41 13.28 19.03 21.31 odh. Gorica doh. 7.09 8.26 13.27 19.49 21.00 5.29 13.36 19.11 St. Peter 8.19 13.20 5.39 9.56 13.44 19.18 ' Volcjadiraga 8.09 13.12 19.34 20.43 5.47 10.02 13.51 19.25 21.49 doh. Prvačina odh. 6.46 8.01 13.04 19.27 20.35- 5.50 10.03 13.54 19.33 21.50 odh. Prvačina doh. 6.45 7.58 13.02 19.26 20.33 6.04 14.10 19.47 RilienberK 7.47 12.54 20.23 6.27 10.30 14.34 20.09 Štanjel 7.33 12.42 ' 19.07 20.10 6.37 10.39 14.46 20.19 Dutovlje 7.22 12.31 18.57 19.57 6.51 15.01 20.32 Repenta'bor 7.12 12.23 19.4« 7.03 10.56 15.10 20.39 22.40 Opčine 6.02 7.02 12.13 18.41 19.38 7.20 15.26 20.52 Guardjela 6.39 11.53 19.16 7.29 15.35 21.00 Rocol 6.27 11.43 19.05 7.40 11.25 15.45 21.10 23.10 doh. Trst odh. 5.30 6.10 11.30 18.10 18.50 Lloyd Sabaudo. Prihodrije vožn.ie: v Severno Ameriko:. veliki brzoparnikij »Conte Vcrde« 9. jimija 1925. »Conto Rosso« 2. julija 1925. Iz Oenovc v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principe di Udine« 20. jiuiija 1925. »Principessa üiovanna« 21. 6. 1925. Iz Ganove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'Italia« 15. juliia 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich, Gorica, Via ConUivalle št. 4. Trst — Videm Videm — Trst Os.ul. Br.vl. Br.vl. Os.vl. Os.vl. Br.vl. Br.vl. Os.vl. Os.vl. Br.vl. Os.vl. Br.vl. Os.vl. Os. ul. Br.vl. Os. vl. 5.35 7.10 8.30 12.35 15.00 17.40 19.45 odh. Trst doh. 7.45 8.35 11.50 14.10 17.45 19.40 22.45 5.53 8.48 12.54 20.02 Miramar 7.35 11.40 14.02 17.37 22.35 5.59 8.53 13.00 20.07 Grinian 7.33 11.35 13.58 17.33 22.31 .607 9.00 13.08 20.14 Sv. Križ 7.28 11.30 17.28 22.26 6.14 9.08 13.17 20.20 Bivio Nabrcžina 7.22 11.23 17.21 22.19 6.19 9.13 13.22 20.25 Sesljaii 715 11.16 17.15 22.12 6.24 9.18 13.28 20.30 Dcvin 7.08 11.10 17.09 22.05 6.33 7.48 9.28 13.38 15.39 18.24 20.39 dojli. Tržič odh. 6.53 8.16 10.35 13.30 16.55 19.02 21.50 6.38 7.53 9.36 13.49 15.44 18.29 20.44 odh. Tržič odh. 6.53 8.16 10.50 13.25 16.50 18.57 21,45 6.45 9.45 13.57 18.36 20.51 Romki doh. 6.48 8.11 10.53 13.19 16.43 21.39 6.52 9.52 14.04 20.57 Re-dipulje 6.41 10.46 13.13 16.36 21.33 6.59 8.08 10.00 14.10 16.00 18.45 21.02 Zatfraj 6.34 10.31 13.08 16.30 18.44 21.28 7.05 8.13 10.06 14.16 16.06 18.51 21.08 Gradiška • 6.29 7.27 10.35 13.02 16.23 18.38 21.22 7.14 10.17 14.24 21.16 Rubije 6.23 7.51 10.28 12.55 16.15 21.15 5.50 7.23 8.26 10.25 14.33 16.22 19.04 21.24 dloh. Gorica 6.15 10.10 12.47 16.02 18.30 18.25 21.0h 6.06 7.28 8.28 10.30 14.40 16.26 19.09 21.32 odh. Gorica odh. 6.05 7.38 10.15 12.42 15.53 18.01 18.23 21.0(1 6.12 7.34 10.36 14.46 21.38 Ločnik doh. 6.01 7.35 10.01 15.48 17.56 20.56 6.18 7.39 10.41 14.51 19.17 21.43 Moša 5.57 10.06 12.35 15.43 17.51 20.51 6.23 7.44 10.46 14.57 21.48 Kopriva 5.51 9.51 15.37 17.45 20.46 6.20 7.49 8.40 10.51 15.03 16.39 19.26 21.53 doh. Krmin 5.46 9.55 12.26 15.30 17.38 18.11 20.40 6.29 7.50 8.41 10.52 15.08 16.40 19.27 21.55 cxllh. Krmin odh. 5.40 7.21 9.44 12.25 15.27 17.37 18.10 20.39 6.37 7.58 11.00 15.18 19.35 22.04 S. Giovanni Manzano 5.33 9.38 12.19 15.20 17.30 18.04 20.33 6.43 8.03 11.06 15.24 22.10 Manzano 5.28 • 9.33 15.14 17.24 ' 20.28 6.49 8.09 11.14 15.33 19.44 22.18 Buttrio 5.21 926 12.10 15.07 17.17 17.55 20.21 7.00 8.20 9.00 11.25 15.45 17.00 19.55 22.30 doh. Videm . odth. 5.10 7.00 9.15 12.00 14.55 17.05 17.45 20.10 Postojna — Trst Trst Postojna Br.vl. Os.vl. Br.vl. Br.vl. Os.vl. Br.vl. Br.vl. Br.vl. Os.vl. Os.vl. Br.vl. Os.vl. Os.vl. Br.vl. Os.vl. Os.vl. Os.vl. Br.vl. 2.00 5.00 6.40 7.35 9.55 13.45 15.00 16.40 18.00 20.35 odh. Postojna dbh. 3.35 7.45 12.15 13.30 17.00 19.30 ' 22.40 5.11 6.51 7.46 10.07 14.01 15.10 16.50 18.12 20.47 Pnestranek odHi. 7.34 12.03 13.19 16.49 19.19 2.21 5.22 7.02 7.57 10.19 15.21 17.00 18.23 20.58 doh. St. Peter odlh. 3.14 7.25 11.52 13.10 16.39 19.10 21.30 22.22 2.26 5.23 7.07 8.02 10.24 11.35 15.22 17.20 18.26 21.25 odh. St. Peter doh. 3.09 7.23 11.40 13.09 16.26 19.02 20.49 22.17 5.37 10.40 18.41 21.40 Ležeče 7.07 16.10 18.43 20.32 2.55 5.51 7.33 8.27 10.55 12.01 15.47 17.45 18.55 21.55 doh. Divača odlh. 2.34 6.50 11.09 12.39 15.53 18.23 20.14 21.44 3.00 5.54 7.34 8.28 10.57 12.02 15.48 17.46 18.57 21.58 odh. Hivača doh. 2.29 6.47 11.06 12.36 15.50 18.15 20.11 21.41 6.07 7.46 8.40 11.10 12.14 16.00 17.58 19.11 22.10 Sežana 6.33 10.51 15.36 17.59 19.57 21.27 6.17 7.56 11.21 12.24 18.08 19.21 22.20 Opchnej 619 10.37 15.23 17.43 19.43 21.13 6.23 11.28 19.28 22.27 Pros,ek 6.10 15.14 17.33 19.34 3.35 6.32 8.09 8.59 11.37 12.35 16.20 18.20 19.37 22.36 doh. Naibrežina odh. 1.40 5.54 10.15 11.53 14.59 17.15 19.18 20.49 3.38 6.33 8.10 9.00 11.38 12.36 16.21 18.21 19.38 22.37 odh. Nabrežima doh. 1.35 5.49 9.59 11.48 14.54 17.10 19.11 20.44 6.42 11.47 19.47 22.46 Sv. Križ 5.40 ------ 14.44 16.59 19.01 6.47 11.52 19.52 22.51 Orinjaii 5.33 9.46 14.37 16.52 18.54 6.51 11.56 v 19.56 22.55 Mirainar 9.40 14.31 16.47 18.49 4.00 7.00 8.30 9.20 12.05 12.55 16.40 18.40 20.05 23.05 doh. Trst odh. 1.00 5.15 9.25 11.15 14.15 16.30 18.30 20.15 »GORISKA STRAŽA« Stran 5. na: predsednik svcta ljudskib komi- sarjcv (ministrov): Rykov. 1. na- nicstiiik: Kamenjev. 2. namesttiiik KurjuiM, zunanje zadeve: Čičerin, vojska: Frunze, zunanja trgovina: Krasin, notranja trgovina: Schein- mann, železnicc: Rudzutak. pošta: Smirnov, finance: Sokotnikov. delav- ' ske zadeve: Kujbišev in Schmidt, narodno gospoidiarstvo: Dzerdzinjski. GOSPODARSTVO. Sviloreja. Letos kakor vsc kaže je vretne ze~ 'o ugodno za' gojcnje sviloprejk. Na- splošno sc čuje, da bo dobra letina. Ed'ino, kar del a mnogim svilorejcein Pruglavico je pomanjkanje murvinc- Sa listja.. Letos so murve vsled preo- bilice dežja in dolge zime slabo po- ¦s'nadc, zato je listja mnogo manj ka- kor iiavad.no. Mnogi svilorcjci so sc tedaj uraču- 'luli glede listja in so radi tega pone- kod morali zavreči že odrasle svilo- Prejke, mnogi drugi pa so v straliu, dfci jirn zmanjka Iistje ter da bodo 'norali sviloprejke zavreči tik predno '»i se iste imclc zabubiti. Ker je mnogo našib ljudi zlasti v Mižnjib gorab, ki ima jo murve in sa- wi rie goje svüoprejk, svetujemo jstini, da pripeljcjo Iistje v Gorico. kier ga dobro prodajo, obeHeni pa pomagajo drugim iz mučne zadrege ¦n velike škode. Ako kdo ne bi mo- Kel pripcljati svojega listja v Gorico, l^1 bi bil voljan Iistje prodati. naj javi svoj naslov in lnnožino murv na u- Pravništvo »Goriške Straže« - Go- rica, Via Mamcli St. 5. Čipkarstvo v Idriji! Hrezdvomno vživa Idrija, kakor tudi del okolice, poleg rudnika, glavni vir dobodkov v čipkarstvu. V Idriji kot znano ljudje ne morejo priti drugače brez znatnih težav do kruha, če jih ne sPrejema rudnik v sluč.bo. To se obču- *• posebno zadnja leta, ker vsled tega v'adasilna brezposelnost pri naših inla- deničib. In ravno radi teh bednih raz- ^er, je čipkarstvo dandanes med na- ^i'n ljiidstvom važna gospodarska veja. Gotovo je, da se niso nikdar niti pred v°jno, izdelovale eipke v toliki mno- ^ini kot zadnji čas. Vzrok temu je eno- stevcn; pokojnine, v primeri s pred- yojnimi zelo majime, draginja pa raste, ftrezposelnost se dan za dnem pomno- *;uJe, rudarji tudi niso prav obilo pla- cani. Vsi ti glavni vzroki so dali povod, da se je eipkarstvo povojna leta zelo razninožilo, da bi opomoglo bednim ra^meram. Promet s čipkami pa ni bil prav Vrejen niti pred vojno, še manj pa je varies. In to jc glavno, kar potrcbujc kirijsko eipkarstvo. Naj uavedemo par slučajev: V pred- y°jnih letih, so naše čipkarice odda- Jale svoje izdelke večinoma par trgov- Ceni, ki so z njimi trgovali po ino- ^mstvu. Trgovci so plačevali ženskam takoj ?b prejemu blaga. Kako so plačevali ^e bilo nain neznano, ker je šlo večji ^l v oddaljene kraje. Zadnje leto so se °Prijele naše ženske v prav velikein številu kupčevanja s čipkami. Danes trguje z njim gotovo do trideset žensk. Na prvi pogled bi kdo morda vzkliknil: „Prav je! Več ko bo teh trgovcev, dra- žje bodo plačevali, ker si bodo med- sebojno konkurirali'1. Toda če prernisli, bo prišel na ravno nasprotno stališče. Kako večina teh kupčevalk trguje? Pri svojih delavkah nabere čipk in kadar jib ima zadostno množino gre z njimi v Italijo. Toda ne mogoče v Videm ali Trst, ampak do Rima, Turina Mi- lana i. t. d. Vse prav; nič ne zamerimo žcnskam, nasprotno, smo labko $e za- dovoljni z njib podjetnostjo, ker si znajo i same razpečavati svoje delo; toda če hočemo vsestransko in kar je glavno, večini koristiti, moramo ugotoviti, da stoji trgovina s čipkami na slabem. Mnogo več bi labko nam koristilo, če bi imeli saino eno in ponavljam samo eno, ter dobro urejeno na zadruzen način osnovano izvozno zadrugo. Le pomislimo, koliko stane pot v daljno Italijo samo za eno osebo in oskrba najmanj za en teden. S takim načinom trgovanja se zapravljajo tisočaki, ki ne gredo v žep ne delavkam in tudi ne kupčevalkam. ülavni dobiček gre za pot prodajalk ter oskrbo na poti. Zato ugotavljamo, da se pri številnib slu- čajib zapravi veliko denarja popolnoma po nepotrebnem in bi vse te vsote, ki ne gredo v korist ne enim ne dru- gim, prišle v roke potrebnim delav- kam, če bi bil izvoz pametno urejeli. Tudi bi bili nemogočni slučaji, ki se sedaj dogajajo, da bi se delavki vsil- jevalo za storjeno delo različno blago. In delavke bi dobile labko takoj ob oddaji tudi zasluženi denar. Sedaj pa morajo nanj čakati, dokler se ne vrne trgovka s potovanja. Nekatere seveda plačajo tudi sedaj takoj, tnMa teb je malo. Ker je v Idriji in okolici, kot že omenjeno v začetku, ta obrt zelo raz- širjena in so sedanje razmere take, da so ženske priinorane z izdelovanjem čipk odpomoči sedanji bedi, je nujno potrebna ustanovitev skupne druzbe, potom katere bi vse skupno pošiljale blago po večjih znanili tržiščib. Uspeh bi bil prav gotovo ugoden, treba je le skupnosti. Nujno potrebno bi bilo, da se za to akcijo resno zavzamemo, ter napravimo vendar že enkrat neko čip- karsko zadrugo, katera bo brezdvomno, I če bo dobro urejevana, nudila meš- čanom kakor okoličanom dosti ugod- nosti. Goriška Zadružna zveza, ki ima z Italijo trgovske zveze, bi nam poma- gala ter mogoče pospeševala proinet. Ustanovitev te druzbe je za Idrijo velikega pomena, zato je treba na to resno mislitif Opazovalec. Kaj je novega na deželi? Solkan. v. Pred kratkiin so pri nas potom ob- c|n,skega komisarijata oklicali poli- C|isko-cestni red, ki je ugoden večji- v.el le za tujce, ne pa za naše donia- Clric. Nimamo sicer proti policijske- 1)lli-cestnemu redu ničesar, čeravno ^en le na sovaščane. V tern policij- ^(>~cestnem redu pa> pogrešamo pre- !)^ved prenagle vožnie avtomobilov ^zi olx:ino. S kolikimi nesrcčami jc ^^'Hizena ta prenagla vožnja, men da 11 treba omenjati, kajti smrtne ne- rQ^Q so nais v tern pogledu dovolj Ppdučile. Tudi neznosni cestni prah, J1 sra povzroča prenagla avtomobilna yp^nja inenda ni v zdravstvenem o- ^r\i priporočljiv! G. Mirku bi sveto- 'flM'i naj so zaivzame vsaj za to, da r.e Prenagla avtomobilna vožnja stro- j°. prepove, in sicer pod stroffimi ka- ^jmi. Prcpričani smo, da bi te ka- ^ Prinašale občini veliko lctnili do- t(Hlkov. Ker smo pa Solkanci bogati .ua katero vmes zapo.jo, čeprav šc ni pevovodie. Iz Plač pri Sv. Križu. Naši ljudje skrbijo zelo za sfčno izobrazbo svojih otrok. Pred nekaj tedni so imeli svoj pies fantiči od peinajstih in šestnajstih let. kateri so žc vsi »fantjc«. Da so plesa.Ie tudi ljudskošolskc deklicc, je največji do- kaz, da naši starši »trdo držijo« otroke doma. Toda naših ljudi sc ne prime nobena beseda, da, še celo de- namo podpirajo to največic »kuitiir- no delo«. Kakšen rod bo zrastel iz take mladinc?! Kobariški kot. Po dblgcm času imamo sedaj ven- darle lepo, gorko vreme. Ljudje prid- no delajo ua polju in skušaio popra- viti, kar jc vsled neprostanega dcžc- vja zastalo. Toda tudi to delo nc mo- re pregnati težkih skrbi, ki tlačijo našega človcka. Povsod se slišijo sa- me tožbe o draginji in vedno novih davkib. Sediaj raznašajo plačilne na- loge za dcželni davek za leto 1°24. Kljub tcm tcžkim razmcram sc dobi mladina, posebno v Sužidu. ki prav pridno plešc na soscdnem Svinu. Ob nedcljah moti mirne vaščane kar celo noč v spanju. Zjutraj se potem vra- čajo domov fantje in dekleta, nespo- sobni za delo seveda. Ali bi že ne bil čas, da bi se streznili? Kobarid. Na biukoštni pondeljck so uas i>o^ častili s svojim obiskom bojevniki Yi ecle Italije. Bilo jib je čcz 500. Vcči- noma so prišli iz južnc Italije. Imeli so narodno romanje ix> bivscm boji- šču. V Kobarid so prišl.i okrog pol- tlueva. Po trgu jib je kar mrgolelo. Donuičiiii so sc komaj prerili v ccr- kev, kjer je bil ob 1. uri običaini bla- Koslov. Med bojevniki smo opazili tudi dva duhovnika. Do tu bi bila slvar v redu. Oddouio morauno pa ob- soiati, da so gostje narnazali zidove z razninii napisi ter pred odhodom — iiahujskanj najbrže od tukaišnjih fa- šistov — odkorakali pred pro« tore »Čitalnice« in tarn razbili šipe, vlo- inili vrata in strgali časopise. Orož- niki v paradi so seveda mirno gledali, ko se je vršilo to nekulturno početic. Ali ni že skrajni cas, da prenehajki nasilstva? Ravne pri Cerknem. Dolgo se ni čulo nobenega glasu iz nase vasi, zato je pač čas. da se tudi mi enkrat oglashno v javnosti. Sicer bi bilo bolj prirnerno, da bJ priplavale te vrstice v »Čolniču«, a ker vemo, da jc tudi naša »Straža« radovedna, kako se gibljemo, evo ji nekaj vesclih novic. Po dolgcm spa- nju se je naše dirustvo zopet zdra- milo pod spretnim vodstvom novega odbnra. Dne 24. maja jc drustvo vprizorilo veselico. Igrala sc jc eno- dejanka »Kje je meja« od Franceta Bevka in »Pogodba« drja lyo Cesni- ka. Cvctoči mesec maj pa je za tisti dan ricusrnilijcno odpovedbJ. Dež, ki jc lil kot iz škafa, je zabranil vsako udclcžbo iz okolice, le ncustrašenifc Zakrižanov ni oplašil. Vse drugače pa jc biloi na. binkoštni ix)ndeljek. Ta dan je na.ša mala vasica kar oživcla. Vrsilo se je Uikaj slovcsno blago- slovljcnje zastave našega še mlado- ga Marijinega drustva: oben em Je bil tudi dekaniiski sbod vscb Marijl- nili društev tukajšnjcga okraja. To svecanost jc že dolgo radbvedno pri- čaikovalo staro in mlado. Redka &Lo~ vesnost in lepo vremc sta privabik\ na naš grič mnogo občinstva iz bliž- nje okolice. Po ccrkvi so lepi ogrom- ni venci pričali, da bo za Marijina diruštva važen, slovesen dan. Po- poi'd'ne ob dveh se je blagoslovila zastava v cerkvi, ki je bila nabita vennikov. Po ce-rkveni slovesnosti smo se zabava li pai v Bevkovem kov- zolcu, ki je bil spremenjen v veliko dvorano ozaljšano s evetjem, smrec- jem in venci. Na odru sta nastopili dve drustvi: nasa »Zora« s svojo bur- ko >,Kje je meja« in »Pogodbo« ter Marijino drustvo iz Orehka s svojo globoko versko in poučno igro »Ma- rijin otrok«. Ves program so izvajall igralci, ki so bili skoro vsi prvič na odru. Zatose mora priznati, da je vsak častno resil svojo nalogo. Kako> lepo nam je gospod Zveriga povedal v svoji vlogi uradnika: »Ko bi sc mil Slovenci tako radi ne prepirali, kdai bi že nam odzvonilo.« Prisrčna hva- Ia vsem igralkam iz Orebka, ki so nastopale s tako odločnostio na po- polnoma tujem odru. -Priznati je tre- ba, da je slovesnost uspela v polnem obscgu. Kličemo pa enim in drugim: Ne sc ustaviti pri prvem uspetm, anv pak vrlo naprej ix> poti prave izo- brazbe! Darovi. Za Alojziieviščc: VIC. g. Ivo Mozetič, župnik, Ravne, 10 L Srčna livala! Za Slov. sirotišče: P. n. Jos. Sfiligoj, go- stilničar v Gorici 25 L. SrCna hvala ! Idrijske novice. »La Maestrimt — Učiteljicu« je bila podana v soboto in binkoštno n edel jo v rudniškem gledailišču. To je prva igra, ki so jo vprizorili twkaj- šnji Italijaini v svojem jcziku. Igrana je biLa dobro; posebno lopo jc igra I Stran 6. »QORISKA STRA2A« žiipan, ki je bil v svojo vlo^o popol- itoma vživljcn. Dohro je izpacMa tudi vloga učiteljice. Manj se ie dopadla ntvnateljiea, s svojo trdo izgovarjavo. Zanimive so bile zadnic prircclitve v Idriji za vsakega brezstrankarske- ffa gledalca. Prireditve Slovencev so bile zasc- dene do zaidnjuga kotička. sarno prvi, sprednji prostor ne. Tann naš človek redfcokodaj sede. Ravno nasprotno temu sta bili zasedeni zadnji dve pri- reditvi ItaJi.uinov (koncert pri Oidicu in gori omcnjena igra). Tu se je guctlo gledalcev in poslušailcev na prvcm in tudi še n,a drugem prostoru precej, ozadje in stojišča pa so bila prazna. Ciidna je ta razlika med nami in itailiiani. Sliši se, da zadnje case zopüt za- I čenjajo tukajšnji fašistovsko organi- zirani 'delavei napadati ljudi po ce- staih, oziroma izzivati. Zaciikrat bo- nio molčali o dogodkih pri Marofu itd. Ako pa se bo pcwiavljalo, homo vsak 'dogodek obclodanili. Hnjiževnost in umetriost. Pesmi za procesijo s sv. Rešnjim Telesom. Park rat v letu, zlasti pa za praznik »v. R. Telesa in farncga patrona, ino- rajo cerkvetii zbori peti za procesijo. Pevovodje in pevci soi.se že naveli- čali prepevati vcdno ene in isle pe- siiii in si želijo novih napevov. Njih žclii sta ustrcgla odlična slovenska sklaidmtdja P. H. Sattner in E. floch- witcr z najnovejšo zbirko: 8 himen za procesijo. Prve 4 Sattnerjeve zvenijo mogočno in veličastno, ka- kor zaliteva sijaj praznika. dočirn so 4 Hoclircitcrjeve bolj mehke in melo- diozne, pa tudi krajše. Vsein himnam je podloženo slovensko besedilo, kar je zelo livalevredno, ker le v doma- čem jcziku zapete pesmi razumejo pevci in verno ljudstvo. Zbirko do- bite v Kntoliški knjig,ami v Gorici. Nove evharistične pesmi. Prizuani skhidiateij End! tioch- reiter je izdal zbirko -»Lauila Sion«, ki vsebuje v 4 zvezkili 36 cvliairistič- nih pesmi, pisanili za solo, mešani zbor. in orgle. V teh Hoclireiterjevih pesrnih veje ista prisrčna toplota, ki diha v njegovih »Planika.1i«. Povsod sveža in prijetna melodija, ki ti šu- TTii v ušesu še dncve in dneve potem, ko si jo prvič slišal; sproml.jcva.njc je kar inoč bogato, polno in zanimi- vo. Vsaka pesem začne s solorn ali z diietom hi orglami, na to sledi ce- Irkupni zbor a capelia ali z orgelskim sprcuiljcvanjem. O. skladatelju iz- ražanio željo, naj pri drugi izdaji skrbi za bolj razločno in boli veliko pisavo, oziroma naj da tako lepo zbirko tiskati, in sicer v 1 samem sešitku. Razentega naj zbirko vse- binsko bolje uredi, n. pr. vse obha- jtlne pesmi naj postavi pod eno po- gbvje, da jih pevovodja takoj najde, enako naj bo do skupaj ¦'vse blago- slovne, oz. take pesuni, ki se pojö lired Najsvetejšini. S tern bi zbirka veliko pridobila na pregicdnosti. Pe- smi, ki so na prodaj v Katoliški knji- garni v Oorici, kar najtopleje pripo- Rioamo. Nova uf5na knjiga. Te dni je.izšla nova učiia knjiga prof. F. Siča, pod naslovoni »Princip in teorija hamčnega knjigovodlstva«, katero je zalozfla knjigarna I«". Klein- mayer 6: Fed. Barnberg drtižba z o. z. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti slušateljem trgovske akademije in dijakom trg. sole: po svoji vse- bini pa je zelo prikladna za bančne uradnikc. zlasti mlajše, t. i. one, ki se pripravljajo za bančni izpit. Knji- ga obravnava metodicnoi vse bančne fX)sle v njihoviJi principih s poseb- uirn povdarkom na organizacijo mo- dernili bank. Hobro bo sluzila tudi trgovcem in tvrdkam, ki imaio posla z bančnmii zavodi in samoukom. Knjiga je po svojili razlagali siccr kratka. a vendar jedrnata. Založba si je prizadevala, da nastavi zmerno eeno Din. 34. ZDRAVSTVO. Božji darovi. Zdaj je doba, kö se je vse prebutfi- lo iz zimskcga spanja. Kar nam je na- rava v dolgih zimskih mesecih skri- vala, je zdaj bogato razgrnila pred nas in nas vabi, naj vzainemo od teh darov, ki so božji darovi. To so soln- ce, voda in zrak. Nasmehnil se bo ta. in oni čcš, saj te »darove« ima vsak berač; kakšni darovi so to. Pa ni na mestu ta, ugovor. Maisikdo ve za vse to troje, a ne zna uporabljati. Šele, ko se zavemo ncprccenljivega boga- stva, ki ga sipljejo na nas solnce, zrak in vodia,, postanc to troje res dar nam od Boga poslan. Zrak, solnce in voda: troje mo- gočnili zdravil, ki nam jih nudi pri- roda. 2e v starih in pnistarMi časih so ljudje visoko cenili ujihov pomen in njihovo moč, do-bro so poznali nji- hovc blagodejnc nčinke. Casti.li so in še caste solnce kot boga, kar n:im more pričati, kako globoko so bili prevzeti od nadnaravne moči solnca. Zavest o neizmerni ceni zraka in vo- c!e ui bila starim narod'oin priučena j aii kako -dtrugace veepijena, niarveč je korenhiila med njinii instin'ktivno. Potreba po zraku, solncu in vodi jim je bila prirojena. Nastopila je doba stremljeiija Ijud- stev po duševnih dobrinah. Ljudstva so se začelai odvračati od prirode in ])()casi je izginjala iz Ijud'i narayna sila, ki je vezaia ljudi s prirodio. Clo- vek je začel zanemairjati telo in je skusal izgubo nadomestiti z umetni- mi sredstvi. Toda zrak, solnce in vo- da so ostali nemdomestljivi. Ni bilo in ni-najti sredstva, ki bi se moglo po svojih učinkih primerjati z vpli- vom zraka, solnca in vodc za člo- veško telo. Človek na izpre-liodu, na izletu ali pri delu na prostem uživa vpliv zra- ka in solnca ali zračno-solnčno ko- pelj. Toplota solnčnih žarkov rarzširi relesne krvne žile — zlasti najtanjšc žilice --- ter jih napolni s krvjo. Pre- lirana kože in drugih telesnih delov je torej boljsa. Ista toplota vpliva tu- di na> delovanje živcev, ki i?ovzročajo znojenie, to pa je nckako čiščenje kože. Poleg uaštetega imaio solnčni žarki uaravnost zdravilno moč, ki jo mnogi izkoriščajo. Zgrajenih je že cclo vrsto zdravilišč za. razne bo- lezni, kjer uživaio bolniki zdravilne solnčne žarke. Okrei^čujoča moč vode je vsein znana, saj se je na njeni podlagi raz- vila krepka panoga zdravniškc vede. Vodna kopelj doma, v kopališcu ali v reki poživlja in krepi. Prvo mesto zavzema scveda ream konelj, ki je vedno združena z zračno-solnčno ko- peljo. Rd*ina senčna stran rečne ko- pelji je, da jo je mogoče uživati le te- koin gorkili mesccev. Rečna kopelj — nalstarejša, naj- euostiavnejša, najcenejša in najuspe- šnejša higijenska naprava! Kopanjc v reki nudi mla-dini in od- raslipi vse troje zdravil prirode na- enkrat. Zato naj bi se najprimernejši uačin njih uživanja raizvil in razširil tako, da bo osvojil slehernega. Zraka, solnca in vode ne bo znianj- kalo. Zatio se moramo vsein čuditi, ki še tožijo, da nimajo denarja za drage zdravnike in zdravil a. Ali niso tu zdravila, ki te ozdravijo še predino si bolan? Ta zdravila niso draga, so žastonj, ker so božji dar. Valuta. One 4. junija si dobil : za 10Ü franc, frankov 122.75 do 123.25 Lir za 100 belg. frankov 121,— do 122.— Lir za 100 švic. frankov 480.— do 483.— Lir za 100 češ.-slov. kron 73.50 do 74.— Lir za 100 dinarjev 41.40 do 41.80 Lir za 1 sterling 122.55 do 122.70 Lir za 1 dolar 24.80 do 25.25 Lir za 1 zlato marko 5.86 do 5.93 Lir za 100 avst. kron 0.0352 do 0.0356 Lit Beneške obligacije. Dne 4. junija: Srednji kurs L. 76.70, v Trstu 76.— ; v Milanu 70.50, v Rimu 7ti.66.L. Imam čašt naznaniti meščanom in deželanom, da sem 1. junija 1925. prevzel vodstvo stavbenega podjetja združenih tvrdlc — Atilij Kozman, Trst in bratje Rizzi, Videm kot zastopnik in vodja skladišča, ki se nahaja Via Carducci 23. V zalogi imam ves potrebni stavbni material in lahko vstre- žem vsem zahtevam po konku- renčnih cenah. Posebno se pri- poročam gg. inženirjem in tehni- kom, kakor tudi vsem stavbenim podjetnikom. - Upam, da bom vsem v splošno zadovoljnost vstreget. Gorica, 1. junija 1925. S spoštovanjeni Leonard Nodus, zastopnik Via Carducci 23 . Telefon St. 240. Občni zbor LjufisHE posojilnice n Boucu se bo vršil dne 14. junija t. 1. ob 3. uri pop. s sledeeim dnevnim redoiu: 1. Poročilo naeelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Ugotovitev računskega zaključka za 1. 1924. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. Ako ne bo ob določenem času zbranih zadostno število članov, vršil se bo občni zbor pol ure kasneje ncj glede število članov. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Ugodna prilika. Na prodaj je lepo posestvo ob- stoječe iz hiše, 2 travnikov in treh gozdov. Natančna pojasnila in ceno pove ANDREJ GABER, vas Trnje St. 13., p. Škofja- = loka. (SHS). == Ljubljonsha posojilnica p. 7. z o. z. v LjuL'ljani. Telefon st. 9 Mestni trgr st. © obrestuje vloge zelo ugodno in siccr: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8°(1 vloge z enomesečno odpovedjo, . . po 10% vloge z trimeseCno odpovedjo, . . . po 12°(1 vloge s šestmesečno odpovedjo, . . po 14°, Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarlev. Posojila dnje le proti popolni var- nosti na vknjižbo in na poroštvo. Iiikaso föritur in menic. Trgovshi krediti. Dr. Rosato Idrija zdravnik-kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent g 1 a v n e bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehnienem ateljeju, -¦• od 2-3 v svo- jem zasebnem stanovanju vsako sredo od 9-11 ure v Spodnji ----------- — idriji. — - Dobro znana frgDUfna pri pokritem sadnena trgn Struchel & Paludetto Gorica - Corso G. Verdll 7 - Gorica Nazrtanja svojim odjemalcem, da ima vzalogi mnogo novodoslega blagai za pomtadanske in po- leine obleke, kakor tudi srajce, kravafe^ rtofjeavlce, naranmice, I.t.cl. - na izbero vsem. Lasfna krojačnica. PriporoČa se Struchel A Paludetto . 5,Mundlos" š i v a ! n \ stroji ^„Göricke" dvokolesa----------- belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevaniju-Gorica : Piazza Cavour St. 9 Mehanicna deloynico/ Fiszza Cavour štev. S. NIESTN9 HRÜHILNICA UUBU9NSK9 (Gradska štedionica) v LJUBLJANI Stanje vloženega denarja picko 125 milijonov dinarjev ali 5C0 milijonov kron Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge po dogovori v tekočcm racunn najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge jn obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana. z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišČa denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je __ popolnoma varna. _____^. .. _. i