Štev. 165 Posamezna številka 1 Din. V Ljubljani, v sredo 15. avgusta 1923. Poštnina pavšaiirana. Leto I. Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘- Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odsovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Današnja šte¥ilka obsega 10 strani jn vsebuje med drugim: »Prečanlja.« — Iskrene besede. — Lucien Renvler v Slovenil. — Pariško In bolgarsko pismo. — Fr. Veber: Problem etične sankcije (II.). — Iz kulturnega sveta. — Gospodarska politika. — Pospeševanje in povzdig tujskega prometa in turlstike na Gorenjskem. — Več podlistkov, zanimivosti itd. Novi kurz v Nemčiji. JPredvčerajšnjim j« izroča državni kancelar dr. Cuno predsedniku Ebertu svojo demisijo in kmalu nato je bü sklenjen sporazum glede programa »velike koalicije«. Še istega dne — ob pozni uri — je poveril g. Ebert sestavo vlade poslancu dr. Gustavu Strese-mannu, ki je ponudbo tudi sprejel. Z demisijo kancelarja dr. Guna se pričenja za Nemčijo era nove, zaenkrat še ne fiksirane notranje in zunanje politike. Kakor znano, je bil dr. Cuno zastopnik težke industrije. Gospodje Stinnes in tovariši še niso imeli nikdar tolike zaslombe, kakor ob njegovi vladavini. Dr. Cuno je odjadral, ne da M počakal na zaupnico Reichstaga. Svojemu nasledniku je zapustil — kaotične finančne in gospodarske razmere, naravnost obupno zunanje - politično situacijo in glad po vsej — domovini. Politika velike industrije je topot popolnoma skrahirala, seveda po lastni krivdi. Gospod dr. Gustav Stresemamn je človek, ki je v pravem trenutku pograbil za krmilo Nemčije. Dr. Cuno je bil človek »brez kompromisa«. Ni samo slučaj, da je njegov naslednik pripravljen na vsako koncesijo. Stresemann je oportunist par excellence. V tem oziru je sličen Lloyd Georgeu. Sedaj nastane vprašanje: Kakšna' bo zunanja politika novega kancelarja? Toliko je gotovo, da spočetka ne bo razkril svojih kart. Sledila bo politika laviranja. Dr. Cuno se je zanašal na Anglije*, na takozvano »anglosaško intervencijo«. Industrijski krogi so misli- A •, S11!50 kot ravnatelj »Hamburg America Linie« vzpostavil povoljne vezi z ameriškim kapitalom. Cuno je doživel svoj poraz... Vse drugačna je situacija sedaj, ko je prevzel vlado g. Stresemann. Tudi on je bil svoj čas strasten pangerman ali on je praktičen človek: zagovornik direktnega sporazuma s Francijo. In resnično: francoski tisk je sprejel spremembo z vidnim veseljem. Ni vseeno, kdo vlada v Nemčiji. Zlasti v Parizu so že nekaj časa iskreno prigovarjali Nemcem, naj vržejo vlado g. Cuna, ker je on največja ovira sporazuma. Sedaj, ko je Stresemann na krmilu, je pričakovati, da francoska vlada ne bo zavzemala napram Nemčiji tako intransigentnega stališča. Naloge novega kancelarja so ogromne. Pomisliti je trebai, da se Nemci od preobrata do danes niso mnogo naučili. Stresemann je — ne samo kot voditelj nemške ljudske stranke — interesantna osebnost. On je, če se mi posreči sestava »velike koalicije«, edin J*ovek, ki bo znal Nemčiji s svojo »po-3^0 kompromisov« — koristiti. Cas minuli, ko je smel in mogel prednik nemške vlade udrihati po mizi raiPr: Stresemann bo moral koncentri-narrvfi!e da se nemškemi živliftU- trenotno omogoči vsakdanje irnfa-f1®- Verjetno je, da se bo nemška nov*;0!a zaustavila. Ali Streseman-E^al0ge Riso tako lahke, kajti >iancija potrebuje nujne pomoči. Naj-s«™ J-e “Leba deviz za nakup živeža in šm? h"' 7° je prvo- Druso i« čimprej-n direktni sporazum s Francijo. Ime Nemi- kancelarja je Porok, da bc nwTu a Vsai Poskusila prebroditi ve-timent tZ0 sedaiijo«ti. Simpatije in cen-B-e tu ne israi0 nobene vlo- 3a in Francija se morata s H h]i. spremembo v Nemčiji sprijazni-^dočnost bo pa pokazala, v za utemeljena!^3 sprememba tega kur' Poroka Princa Pawia. Beograd, 14. avgusta. (Z) »Novosti« poročajo i2 Londona: Poroka Princa Pavla Karagjorgjeviča • z grško Princezinjo Olgo se vrši meseca oktobra. Delovanje paritetne komisije v Rimu. STALIŠČE NAŠE VLADE. — POSLANIK ANTONIJEVIĆ IN DR. RVBARŽ POZVANA K G. PAŠIĆU H e o g r a d, 14. avgusta. (B) Vaš dopisnik je izvedel iz zanesljivega vira: Vesti, o prekinjenju dela paritetne komisije v Rimu, ki so te dni krožile po naših časopisih, so neresnične. Resnica je, da je v prvih treh dneh došlo med našo in italijansko delegacijo do precejšnjih diferenc glede ureditve re-ške luke, toda te diference niso bile take narave, da bi bile dovedle do prekinjen ja dela. Naša deleeactja je na zadnji seji predlagala za definitivno rešitev re-škega vprašanja, noj bi Reko upravljala italijansko - srbsko - hrvatsko - slovenska paritetna komisija. V to paritetno komisijo bi moral priti tudi nov član, ki bi zastopal reško državo. Za sedaj se še ne ve, kako stališče bo zavzela italijanska vlada proti temu predlogu naše vlade. Kar je važno naglasiti, je to, da sta se naša in lialijanska vlada definitivno odrekli ustnaovitvi konzorcija za reško luko, kakor dalje tudi to, da je italijanska vlada priznala našo popolno suverenost nad Barošem in Delto. Iz krogov naše delegacije v Rimu se doznava, da bo ta naš predlog sprejet. Vest o sestanku dr. Ninčiča z Mussolinijem zaradi ureditve reškega vprašanja se potrjuje. Tukaj v uradnih krogih verujejo, da se bo ta sestanek vršil v začetku prihodnjega meseca in sicer še prej, predno se otvori zborovanje sveta Društva narodov. Rim, 14. avgusta. (B) Gg. Antoni-jevič in dr. Rybaf sta pozvana v Evi-an - les - Bains radi poročanja predsedniku vlade g. Pašiću in ministru zunanjih del g. dr. Ninčiču o poteku pogajanj paritetne komisije. Prihodnja seja paritetne komisije je določena za 21. avgusta. Nemčija ustavila izplačevanje vojne odškodnine naši državi. Beograd, 14. avgusta. (Z) »Politika« poroča: Nemški poslanik v Beogradu von Keller je posetil pomočnika ministra za zunanje zadeve gosp. Ljubo Nešiča in mu po nalogu svoje vlade iz Berlina sporočil, da je Nemčija primorana začasno ustaviti izplačevanje vojne odškodnine v naravi. Ustmeno je dodal, da je ta r.-tavitev dobave materijala na račun reparacij le začasna in upravičena s težkim gospodarskim položajem Nemčije. Marka stalno pada, in je Nemčija vsled francoske okupacije v Poruhrju danes postala uvozniška dežela, zaradi tega ne more nadaljevati z dobavami, ki bi jih imele zavezniške države prejeti v naturi. Vzlic temu je nemški poslanik po obvestilu, ki ga imamo iz poslaniških krogov, naši vladi naznanil, da se bodo nalogi za dobavo, ki so bili dani do 11. t. m., vpoštevali. Glede na to se bodo vse one državne in privatne na-ročbe na račun vojne odškodnine, ki jih je odobrila reparacijska komisija v Parizu in ki jih je poverila nemška komisija za vojna bremena v Berlinu, smatrale za veljavne In bodo po sklepu berlinske vlade tudi izvršene, vendar le pod pogojem, da se gospodarski položaj v Nemčiji še bolj ne poslabša. Iz vladnih krogov nismo mogli ničesar doznati o korakih, ki jih namerava vlada storiti v zaščito državnih in privatnih interesov po vojni oškodovanih. Po odredbah versaillske mirovne pogodbe in po nekdanjih sklepih repa-racijske komisije, naša vlada niti ni dolžna, da se o reparacijah pogaja direktno z Nemčijo. Vsa vprašanja, ki se tičejo reparacij, moramo razpravljati samo preko reparacijske komisije. Zaradi tega mora tudi to direktno odrekanje Nemčije, da bi plačala vojno odškodnino, biti predloženo najvišjemu medzavezniškemu sodišču v Parizu. Poleg ostalih ukrepov mora naša vlada takoj obvestiti reparacijsko komisijo o tem odrekanju obveznosti od strani Nemčije in zaprositi zaščite pred Nemčijo. S svoje strani bo mogla naša vlada izvajati tudi pritisk v Berlinu, raz-ven drugih mer, ki so ji na razpolago v svrho represalij. Po tej obvestitvi, ki jo je izvršil v ministrstvu zunanjih del, je odpotoval nemški poslanik von Keller v Berlin. Obveščeni smo, da je poslan od nemške vlade, da se udeleži posvetovanj, ki se bodo vršila v Berlinu povodom tega sklepa o ustavitvi izplačila vojne odškodnine zaveznikom. NAZNANILO REPARACUSKI KOMISIJI. Pariz, 14. avgusta. (Agence Ha-vas.) Nemška državna vlada je naznanila reparacijski komisiji, da ustavlja začasno naknadne dobave, da odvrne polom celega nemškega gospodarskega sistema. Dobave se bodo zopet pričele, čim se ustalijo nemške finance in nemška valuta. Pred spremembo režima v Bolgarski? KABINET CANKOVA PRED OSTAVKO. — GENERAL LAZAROV NJEGOV NASLEDNIK. Beograd, 14. avgusta. (B) Vaš dopisnik je ^izvedel iz zanesljivega vira sledeče važne posameznosti o notranji situaciji v Bolgarski: Ker p r i z a d e v a n j e ministrskega predsednika Cankova, da se med buržoaznimi strankami stvori koalicija, ki bi upravljala državo, niso uspela, je položaj vlade Cankova postal zelo težak. Liga oficirjev in organizacija ma-kedonstvujuščih, ki sta imeli odločilno vlogo za časa državnega prevrata, sta nezadovoljni z delovanjem kabineta Cankov, posebno kar se tiče vprašanja zunanje politike. V dobro poučenih krogih v Sofiji se misli, da bo kabinet Cankova prisiljen, da da v kratkem času ostavko. Namesto Cankova bi prišla za ministrskega predsednika vojaška oseba, po vsej verjetnosti general Lazarov, ki vživa splošno zaupanje pri kroni, kakor tudi pri buržuaznih strankah. To kombinacijo zastopa Liga oficirjev, ki je prepričana, da bo Lazarov uspel, da ustanovi buržuazni blok, kakor tudi to, da se bo z večjo energijo pobijala zemljoradni-ška propaganda. (Glej »Bolgarsko pismo« na 2. strani. Ured.) Vprašanje parobrodnih društev in stavka mornarjev. Beograd. 14. avgust* (Z) »P 0 U * ti V a« poroča: Interministarijalna komisija, sestavljena iz delegatov ministrstva saobraćaja, ministrstva notranjih del m ministrstva socijalne volitike, ki je imela po sklepu ministrskega ««eta ^eiskati razmere, v katerih se nahajajo naša pomorska parobrodarska podjetja, se Vt vrnila s Sušaka v Beograd. Razven tega so člani te komisije imeli nalog, da na licu mesta preiščejo vzroke štrajku mornarjev, ki traja že več nego 2 meseca. Povodom tega se je vršila v ministrstvu saobraćaja pvjebna seja delegatov ministrstva saobraćaja, ministrstva trgovine m industrije, vojnega ministrstva, ministr-stva financ in notranjih del ter ministrstva socijalne politike. Na tej konferenci se je razpravljalo o poročilu interministerijalne aomisije, v katerem se r*zven drugega pra-ii* stanje naših pomorskih parobro- “ ,.7.““ društev zelo nepovoljno. Člani ko-dUsue »o ugotovili, da je glavni yxrok teh nepovoljnih razmer gotovo ne' vencija, ki jo daje vlada kot p društvom, ki vsled tega ne mo rirati z Italijanskimi društvi. Po mnenju članov komi«»* štrajka mornarjev v tem, da st no, cetuni suromno življenje N ročila predlagajo člani Interr komisije, da se subvenejia na skim paroJbrodnim društvom prenehanje štrajka mornarjev nistrstev, ki so prisostvovali ti strinjali z mnenjem interminis misije, da se namreč subvencij: Ker na tej konferenci nis storjeni konkretni sklepi, se ji muliral predlog na povišanje Ta predlog se bo poslal vlad njem končnoveljavno sklepa. Politika nove nemške vlade. Dr. Stresemannove izjave o zunanji in notranji poiitiki' Berlin, 14. avgusta. (K) Državni zbor se je danes opoldne kmalu po drugi uri sestal, da sliši izjavo nove vlade. Ko je državni kancelar dr. Stresemann povzel besedo, so ga komunisti sprejeli s hrupnimi medklici. Državni kancelar je izvajal, naj inozemstvo ne misli, da je sprememba v kabinetu znamenje slabosti. Novi kabinet, ki je zgrajen na najširši osnovi, hoče biti močan kabinet proti vsaki misli nasilnega zloma. Nasilni navali na državo in državno upravo bodo naleteli na neupogljivo voljo vlade. Kancelar je nato govoril o objavi angleških dokumentov in rekel, da državna vlada soglaša, če se vprašanje o zakonitosti ali nezakonitosti poruhrske akcije predloži mednarodnemu razsodišču. Ne dvomimo, da bi nam vsaka nepristranska odločitev povrnila pravico razpolagati s Poruhrjem. Hrepenimo za tem, da se ob Ruhri povrnemo k delu. Toda delo in svoboda sta za Po-ruhrje istovetna pojma. Če se nam zopet zagotovi prosto in neodvisno razpolaganje z nemškim Poruhrjem, če bo Porenje zopet v mednarodno-garanti-ranem pogodbenem stanju, če bo vsak Nemec z Ruhra in Rene, nad katerim je bilo izvršeno nasilstvo, vrnjen zopet domovini, potem bomo po odmoru, ki se nam mora dovoliti, dobili tudi sredstva za ureditev reparacijskega vprašanja, samo če bodo bremena, ki se nam nalože, dovoljevala nadaljnji razvoj našega naroda. Konsolidacija naših političnih in gospodarskih razmer je predpogoj, da začnemo zopet dobavljati blago. Državni kancelar je na to prešel na notranjo politiko in omenil, da je najboljša politična aktivnost, ki jo moremo -razviti, ureditev razmer v notranjosti. Naloga industrije in trgovine obstoji v tem, da podpirata državno vlado pri zboljševanju valute in posebno pri izdajanju deviz in pri prevzemanju garancij za visoke obveznosti države. Stalnost vrednosti mezd je upravičena zahteva. Prenapetost na tem polju pa skriva v sebi nevarnost, da bi Nemčiji ugasnila zmožnost tekmovanja na svetovnem trgu in s tem hkrati predpogoj za aktivno nemško bilanco. Pri tej izjavi so komunisti napravili mnogo medklicev, nakar je državni kancelar odgovoril, da razume njihovo razburjenje nad polomom stavke, za katero ne morejo odgovarjati. Državni kancelar je končal svoj govor s pozivom, da državni zbor izreče njegovi vladi zaupanje. Govor je bil sprejet z dolgim in trajnim pritrjevanjem. Tudi izid glasovanja je bil pozdravljen s pritrjevanjem. Berlin, 14. avgusta. Glasovanje o predlagani zaupnici vladnih strank se je pri današnji seji državnega zbora udeležilo 341 poslancev: 240 poslancev j'e glasovalo za zaupnico, 76 proti zaupnici, a 25 se jih je vzdržalo glasovanja. Pariz, 14. avgusta. (Agence Ha-vas.) Listi izražajo mnenje, da je treba počakati na politiko in na dejanja kabineta Stresemann, predno se izreče kaka sodba. Opozarjajo nato, da je francoska vlada ponovno izjavila, da bo zasledovala z zanimanjem vsak odkritosrčen poskus, da se Nemčiji pomore na noge in do sposobnosti, da poplača svoje dolgove. NOVA NEMŠKA VLADA. Berlin, 13. avgusta. Uradno se poroča: Državni predsednik je imenoval državnozborskega poslanca dr, Stresemanna za državnega kancelarja in zasedel na njegov predlog državna ministrstva tako-le: minister za obnovo in namestnik državnega kancelarja je minister na razpoloženju Robert S c h m i e d t, minister javnih del je dr. Brauns, državni minister notranjih del je državni poslanec Stollman, minister za promet O e s e r, minister državnih financ dr. H i 1 f e r d i n g, zakladni minister dr. G e s s 1 e r, državni minister pravosodja minister na razpoloženju dr. Radbruch, državni minister prehrane dr. Luther; ministrstvo, ki se ima nanovo ustanoviti za zasedeno ozemlje, se izroči višjemu predsedniku Fuchsu, posle državnega ministrstva zunanjih del ima voditi do nadaljnjega državni kancelar. Kot kandidat za državno gospodarsko ministrstvo se omenja državni minister na razpoloženju von Raumer. Ministrstvo državnih pošt pa še ni zasedeno. Situacija v Nemčiji. KOMUNISTIČNI NEMIRI. — OBSEDNO STANJE V HAMBURGU. Aachen, 13. avgusta. Pred magistratom se je zbrala množica, ki je zahtevala razdelitev krompirja in zvišanje mezd. Prišlo je do spopadov s policijo; 4 osebe so ubite, a okoli 30 jih je ranjenih. Berlin, '13. avgusta. Ravnateljstvo državnih železnic naznanja: Promet se vrši v splošnem redu. V prometu na večje daljave ni bilo dosedaj nikakih ovir. Delavstvo glavnih delavnic je danes le deloma zapustilo delo. Obrat se vzdržuje zgolj z lastnimi močmi, ne da bi bilo treba tehnične zasilne pomoči. Berlin, '14. avgusta. Berlinska cestna železnica je začela danes zjutraj zopet obratovati. (W.) Berlin, 14. avgusta. Danes dopoldne so imeli obratni sveti komunistične stranke zborovanje, na katerem so sklenili, da se stavka prekine in delavstvo jutri zopet povrne na delo. Berlin, 14. avgusta. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, se danes začne na hamburških ladjedelnicah v celem obsegu delati. V Stetinu pa so pristaniški delavci danes zapustili delo. Položaj se poostruje vsled velikega pomanjkanja plačilnih sredstev. Hamburg, 13. avgusta. Senat je z ozirom na današnje dogodke v Hamburgu odredil obsedno stanje. Lipsko, 13. avgusta. Glasom časopisnih poročil so skušali danes zjutraj komunisti iz več industrijskih krajev vdreti v mesto Zeitz in ga zasesti. 9 napadalcev je bilo ustreljenih. 30 oseb, med temi več kraljevih policijskih uradnikov je ranjenih. Napad se sme smatrati kot odbit. C r e f e 1 d, 13. avgusta. Pristaši separatističnega gibanja so korakali danes z zastavami porenske republike po cestah. Policija je zastave zaplenila. Prišlo je do spopadov, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Izročitev Radiča sodišču. Beograd, 14. avgusta. (B) Minister pravde je podpisal sklep narodne skupščine o izročitvi Radiča sodišču radi tiskovnih deliktov. Beograd, 14. avgusta. (Z) »Politika javlja: Včeraj je minister pravde g. dr. Perič podpisal sklep narodne skupščine, po katerem se ima g. Stjepan Radič, predsednik hrvatske republikanske seljačke stranke takoj izročiti sodišču. Zagrebška policija ima ugotoviti, kje se nahaja Radič, da bi mu mogla ta sklep priobčiti. TURŠKI PARLAMENT. Beograd, 14. avgusta. (B) Agence Havas javlja iz Carigrada, da je narodna skupščina izvolila za predsednika Mustafa Kemal pašo, ki je dolgo govoril o bodoči politiki vlade. Ismet paša je izvoljen za podpredsednika. SVEČANOST V TOPOLI. Beograd, 14. avgusta. (B) Svečanost v spomin na dvoletnico smrti kralja Petra L, Osvoboditelja, se vrši 16. t. m. v Topoli. Razen Nj. Vel. kralja Aleksandra bo svečanosti prisostvoval tudi romunski kralj Ferdinand s svojo suito, vlada, narodni poslanci, korporacije, j&slanci humanitarnih ustanov in prebivalstvo. Kralj Ferdinad bo položil venec na grob kralja Petra L, Osvoboditelja. Današnje prireditve. V Ljubljani: Km° Ideal: »Grehi Odette Ferrat€. Kino Tivoli: »Revizor«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Piccoli ni Dunajski cesti in Bakarčič na Karlovški cesti. Iskrene besede. Luden ßenvler ¥ Sloveniji. . Zagrebški »Pravaš«, glasilo ekstremnih irankovcev, je nedavno očital Beogradu hegemenistične in ^nperijaJi-stične težnje. Na njegove tendeucijozne ngotovdtve je odgovorila radikalna »Samouprava^.', iskreno in odločno, in mimo lahko rečemo, da nam je glavno glasilo NRS govorilo naravnost iz srca, ko je zapisalo v obliki polemike sledeče besede: »Niti v popolni ravnopravnosti, katero jamči Vidovdanska ustava vsem plemenom in vsem veram v naši novi državi, uiti v popolni ravnopravnosti dveh pisav, niti v enakosti samouprava, niti v državnem grbu, niti v skupnem nazivu države in niti v skupnem pouku ne morejo najti na hrvatski strani kakoršnokoli utemeljitev za bojazen, da jih bodo Srbi pretopili, bodisi da Srbi goje kake namere v tem pravcu. Ravnotako ne nudi razvita tehnična in ekonomska kultura pri Slovencih nobenega oslona za tako bojazen. Pa tudi sama odporna sla Hrvatov in Slovencev napram nemški in madžarski kulturi, napram strašni avstro - ogrs'; administraciji, ne nudi no* bene osnove za predpostavko, da bi se mogli iz Hrvatov in Slovencev; napraviti Čistokrvni Srbi. In ne samo to. Nam Srbom so kulturno razviti in nacijonalno zavedni Hrvati in Slovenci dragi nad vse, ker bo tudi njihova kulturna in nacijonal-na zavest vir odpornih sil države napram navalom tujcev in velika garancija za državno varnost. Ta garancija ne bi obstojala, če bi bili Slovenci in Hrvati nerazviti. Radovali smo se državne skupnosti s hrvatskim! in slovenskimi brati, ker smo gledali v tej zajednici jamstvo boljše in srečnejše bodočnosti. Potemtakem kakor pričajo to v ostalem tudi odredbe Vidovdanske ustave in kakor še bodo to potrdili specijalni zakoni za cživotvoritev te ustave — na srbski strani ni nobenih imperijaUstičnih in hegemonističnih pretenzij, ki bi bile naperjene proti Hrvatom in Slovencem. Tozadevna bojazen med Hrvati in Slovenci je torej brez vsake osnove, in ta bojazen je danes glavna ovira bratskemu sporazumu, ki nam je tako silno potreben.^ „Socijologi i Od »nacijonalizacije« raznih dobič-kauosnih podjetij do socijalnih meditacij je dolga pot... Gospodi iz Jutrovega gre vsa čast, saj jo je prehodila, odnosno preskočila s toliko brzino, da čitatelj »najboljšega slovenskega dnevnika« od včeraj ne ve, ali se mu sanja, ali je res, da... Da, da, tako je. Jutrovcem je začela opozicija presedati, zahotelo se jim je za vsako ceno — foteljev. Ker pa v parlamentu ni zaslombe, so se podali na iskanje. In so prišli na ženijalno misel: izrabimo uradništvo na eni strani in nacijonalistično organizacijo na drugi Danes vemo iz zanesljivih virov, da so demokrati podpirali zadnjo železničarsko stavko iz povsem demagoških '■azlogov. Nobena druga stranka — in teh nam v Sloveniji ravno ne primanjkuje — ni svojih facetnih oči tako hinavsko zavijala, kakor ravno JDS potom svojih trobil. Danes v Sloveniji, hvala Bogu, ni več človeka, ki ne bi vedeli, da so demokrati dajali kraljestva za eno samo figovo pero (da sc izrazimo v žargonu Jutrovega uvodničarja), s katerim bi se dala pokriti njih socijalno -politična ignoranca iz onih časov, ko so še razni Kukovci vedrili in oblačili po beograjskih ministrskih sobanah. Takrat je bilo lepo in prijetno. Ni zmanjkalo strankarskih koncesij, vse je šlo tako gladko, da je bilo veselje. Kajti oni, edinole oni so prinesli v naše državno življenje »zdravega, naprednega duha,.. In vendar: Na svetu ni noben prizor tako smešen, kakor če se izrazit kapitalist prične potegovati za — proletarske interese. Ali oni bi hoteli za vsako ceno ribariti v kalnem. To se jim ni in se jim tudi ne bo nikdar posrečilo. Demokratom je odklenkalo za Pismo prijatelja iz Paradiža. Dragi moj Tone! Ne bom ti pošiljal pozdravov in ne blagoslovov!, ker sem sa prepričal, da prav nič ne zaležejo. Zato ti raje povem kaj drugega. Predvsem ti meram naznaniti, da tisto glede učenjaka ni popolnoma resnično. Pisal si mi namreč svojčas o nekom, ki je spisal učeno delo o milosti. Glede milosti razumem jaz (— toda oprosti! —) več nego ti, glede honorarja pa si ti učenjaku delal krivico. Usoda mu je namreč prišla z neverjetno spretnostjo na pomoč. Nadah-nila mu je namreč pametno misel, češ, naj pošlje stvari, ki doma nimajo cene, v inozemstvo. Učenjak brez kosila je namreč poslal svoje stvari v inozemstvo, ki zna ceniti plodove njegovega peresa na ta način, da bo imel siromak tudi gmotno remuneracijo za svoje delo. O tem, moj dragi Toneč mi nisi pisal ničesar, jaz pa Ti povem še nekaj drugega. V Ljubljani imate zastopnika avstrijske republike, ki se imenuje generalni konzul. Vprašaj ga no, kako mu pride na misel, da išče vaše znanstvenike potom detektivov? Ali gospod, ki V Jugoslavijü zastopa nemško besedo, ne ve, da staji na Kongresnem trgu slovenska univerza? Ti, Tone, tega ne prezrl in ne pozabi; kajti sicer M moralo prenehati najino prijateljstvo'. Ako namreč Nemec kot gost ne zna ceniti jugoslovensk-i in slovenske časti* naj gre med svoje nemške brate in naj ne trka na slovensko gostoljubje niti takrat, ko mu sedi sila za vratom. Še marsikaj bi ti rekel, a za enkrat naj ti zadostuje to. Oglasi se še kaj in ne pozabi name. Jaz namreč mislim vedno nate in na tvoje gorje. Prisrčno Te pozdravita Tvoj Wez Trpin, : Jutrovega“. vedno, če pa širijo nekake vesti o morebitni »koaliciji« z radikali, so to le pobožne želje. Kar se tiče železničarske stavke specielnoi, smo mnenja, da lahko o tem piše na dolgo in široko, v protestnem tonu seveda, kak levičarski list, nikakor pa glasilo, ki ga na debelo in široko financirajo ravno ona podjetja, ki svojemu delavstvu nočejo dati pošteno zasluženega koščka kruha. V tej ugotovitvi je zapopadena vsa hinavščina, ki jo uganjajo »socijologi« iz Jutrovega«. Da jim je bilo mar za ta nujna vprašanja — o bodo pa že morali priznati, da so bili na specifično slovenskih vprašanjih zainteresirani ravno reputacije potrebni demokrati — kedaj bi jih bili že lahko rešili!? Ali takrat niso imeli časa, ker se jim je mudilo v Vi eh osebnih in poslovnih zadevah, samo ne v stvareh, ki se tičejo — skupnosti. Demagogija te gospode je strašna, ker prekaša žonglerstvo radičevskih hujskačev. Glasilo na Miklošičevi cesti smatrajo* mnogi kot resen list. Će pa servira ta list svo,im čitateljem take race in še hujša strankarska podtika-nja, je to pač višek, lekord v žurnali-stičnih lumparijah!... Mi nimamo ničesar proti temu, če si poskuša kaka politična stranka pridobiti pristašev na svoj način. Ali eno mora spoštovati: zakone, ki jih diktira politična etika. Ali misli res ta gospoda, da uradništvo in uslužbenstvo ne misli s svojimi lastnimi možgani? Eno je gotovo: Železničarji so storili dobro, da ničto nasedli hujskanju mladinskih glasil. Gmotno vprašanje železničarjev in poštarjev se bo rešilo, če bodo pokazali, da ne znajo samo groziti, temveč predlagati za obe strani sprejemljive, konkretne predloge za rešitev njihovega vprašanja. Ta rešitev bi morala biti provizomega značaja, ker itak regulira uradniški zakon vsa detajlirana vprašanja. Od železničarjev je cdVisno, kako si bodo znali pridobiti vlado in merodajne činitelje za končno odpravo vsakdanjih skrbi. Me tode, ki jih pa priporočajo in namenoma tolerirajo gospodje iz Jutrovega, so državnim in javnim nameščencem samo v popolno propast. Dvanajsta ura še ni odbila. Organizacija Hfäl. —- Straža pri Novem mestu. V sredo dne 15. t. m. se vršita v Dolnji in v Gorenji Straži dva shoda. Prvi se vrši ob 11. uri dopoldne v Dolnji Straži, drugi pa ob 1. uri popoldne v Gor. Straži. Dnevni red je sledeči: 1. Razvoj NRS v Sloveniji, njen program in pomen. 2. Izvedba 500 m dolge prometne ceste mimo kolodvora Straže. 3. Vprašanje elektrifikacije Krke na Dvoru. 4. Slučajnosti. Na teh dveh shodih poročata srezki predsednik dr. Viktor Gregorič in centralni tajnik Podbevšek. — Laško. V sredo 15. t. rn. se vrši v Laškem redni občni zbor krajevne organizacije, malo pozneje pa srezka konferenca, na kateri poroča glavni tajnik Emil Stefanovič. — Srezka konferenca za radovljiški srez se vrši v nedeljo 19. t. m. ob pol 11. uri dopoldne na Jesenicah v hotelu »Triglav« s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja po predsedniku in pozdravni govor. 2. Poročilo ministra n. r. Nika Županiča o splošni politični situaciji v državi. 3. Poročilo glavnega tajnika o razvoju in taktiki NRS v Sloveniji. 4. Volitve. 5. Gospodarske potrebe sreza. 6. Slučajnosti. — Glavno tajništvo je razposlalo na vse krajevne organizacije tozadevna vabila. Vabijo se vsi člani stranke, ki bodo imeli posvetovalen glas. Zato pa člani NRS iz radovljiškega sreza, pohitite tega dne na Jesenice na srezko konferenco, kjer se bomo pogovorili o organizacijskih korakih. Glavno tajništvo. — Bohinjska Bistrica. Ustanovni občni zbor tukajšnje krajevne organizacije NRS se vrši v sredo 15. t. m. ob 4. uri popoldne. Vabijo se vs! člani, da se občnega zbora sigurno udeleže! Podpirajte jugosiovensko Matko. O priliki prihoda velikega prijatelja našega naroda g. Luciena Renviera v Ljubljano čutimo prijetno dolžnost spomniti našo javnost na delovanje g. Renviera, oziroma od njega ustanovljenega »Francosko-slovanskega udruženja« v Parizu, ki si je pridobilo velike zasluge za zbližanje francoske in slovanske inteligence. G. Lucien Renvier, advokat pariškega apelacijskega sodišča in pravni zastopnik našega poslaništva v Parizu je ustanovil 1. 1908 »Association Franco - slave de T universitč de Paris« z namenom medsebojnega zbližanja Francozov in Slovanov. Društvo se je ustanovilo pod avspiciji pariške univerze. Razen skupnih sprehodov in izletov v lepo pariško okolico je društvo organiziralo predavanja o slovanskem svetu in slovanskih razmerah, prijateljske večere, koncerte in plese. Prvo predavanje je imd Ana tol e Leroq Beaulien, sedaj že umrli ravnatelj visoke šole za politične znanosti. Govoril je o francosko - slovanskem zbližanju. Nadalje je predaval pokojni slavist Ernest Denis, ki je govoril o pariških kolonijah, knjižnicah Bibliio-theque Tourgeniei, B. Lavrov, B. Polonaise, Musee Mickiewicz) in o šolah* kjer se o poučujejo slovanski jeziki. Vsled preobilice poslov je g. Renvier 1. 1909 odložil predsedniško mesto. Za njegovega naslednika je bil izvoljen g. Mazon, tajnik visoke šole za orijentalske jezike, sedaj profesor na univerzi v Strasbourgu, znan slavofiL Društvo si je preskrbelo čitalnico s slovanskimi in francoskimi časopisi; in revijami ter položilo temelj svoji knjižnici. To leto so predavali med drugimi: prof. Haumant o Srbiji, prof. Bion- del o Hrvatski, senator Victor Berard o balkanskih Slovanih, Louis Leger, prof. Eisenmann itd. Društvo se je vedno lepše razvijalo ter je sprejemalo v svojo sredo vsakega, ki je hotel delovati za zbližanje Francozov in Slovanov. Vojna je omejila društveno delovanje skoraj popolnoma, toda koncem 1918 je g. Renvier oživil društveno delovanje. Conte Vojnovič je predaval o italijansko - jugo-slovenskem problemu, prof. Ibrovac pa o jugoslovenski umetnosti. Maja 1. 1919 sta šla g. Renvier in univ. prof. Haumant kot deputacija francosko - slovanskega udruženja k predsedniku Wiisonu in manifestirala v prilog jugoslovenskim zemljam ob Jadranu. Povedala sta mu, da osebno poznata te kraje in da niso nikakor italijanski in da sta prepričana, da se ti kraji ne bodo nikdar italijanizirali. »Franco - Slave« koraka po jasno začrtanem potu naprej ter ima mnogo zaslug, da se je zapad pobližje spoznal z našim narodom in z našimi razmerami. G. Lucien Renvier je dober poznavatelj slovanskih razmer in je prepotoval skoraj že vse slovanske dežele ter popolnoma obvlada ruski jezik. Kakor smo že poročali, prihaja g. Renvier v našo kraljevino v študijske svrhe in namerava po svojem povratku v Pariz predavati o.razmerah v naši kraljevini. Obiskal bo v Sloveniji tudi Maribor in Ptuj. Odličnemu prijatelju našega naroda, prepričanemu zagovorniku naših pravic želimo ugodno in prijetno bivanje med našim narodom, ki se zaveda zaslug in žrtev Francije za naše osvo-bojenjp Bolgarsko pismo. AKCIJA G. DRAGIJEVA. — KRIZA V POTOVANJE G. JOHNSONA. — Resničen kiesjog zemljoradhiške stranke, g. D. Dragi jev — o njem se govori že nekaj časa, da je »politični mrtvec« — je začel skupno s svojimi prijatelji razmišljati, kako bi najlažje obnovil zemljedeisko zvezo, v kateri naj bi ostali »le resnični, idejni in častiti zemljedelci«. Pred tednom dni so se zbrali »pogoriščnikk te vrste v Stari Zagori, kjer se je vršilo — posvetovanje o ponovnem izdajanju »Obnove«. Določali so, kdo sme in kdo ne sme pisati v novo glasilo. Dragijev je izjavil, da Karavanevski in Turlakov nikakor iie moreta več sodelovati. Manj kočljivo je vprašanje Tomova in Manolova. Njima je bilo sodelovanje dovoljeno, ali najprej se morata očistiti, t. j.: sodišče ju mora proglasiti nedolžnim. Pred enim mesecem je g. Dragijev še izjavil, da je na ponovno delovanje zemljeradniške organizacije mogoče misliti šele po preteku nekaj mesecev. Trenutno ne misli g. Dragijev ničesar ukreniti. Konference njegovih najožjih prijateljev še niso v tem pogledu rodile ničesar, ■ Po zemljeradniškem kongresu — datum še ni definitivno določen — bi se morda dalo kaj ukreniti... Izgleda, da se ta kongres pred začetkom jeseni ne bo vršil. Zaenkrat bodo »dragijevi-sti« in ostali zemljedelci delovali skupno, kot pristaši enotne organizacije. Ni-kdo še ne ve, kdo bo načeloval novi organizaciji. O tem bo sklepal kongres. Okolica g. Dragijeva je mnenja, da se dosedanjih voditeljev ne bo pripustilo v vodstvo organizacije. Tudi glede nastopa stranke o priliki volitev se ne more sedaj ničesar reči. Ce bodo volitve v septembru ali oktobru, potem zemljedelci do tistega časa ne bodo mogli sestaviti svojih kandidatnih list. Te liste bi mogle postaviti edinole sre-ske organizacije in potemtakem obstoji le malo verjetnosti, da bo Dragijev kandidiral za poslanca. Fuzija strank se nahaja v krizi. Pri- FUZIJI STRANK. — INSPEKCIJSKO POLITIČNE EVENTUALIJE. rp. Sofija, 12. avgusta. šla je na mrtvo točko in pogajanja v tej smeri se niso premaknila nikamor. Namesto da bi iskale novih poti za zbližanje, si stranke v svojih organih očitajo lokavost in neislcrenost. Sedaj bo g. Cankov še enkrat poskusil pomirjevati in izravnavati protislovja. Tudi voditelja radikalne in demokratske stranke se trudita, da bi »zvarila« vsaj ti dve stranki, ali niti v tem pogledu ni bil dosežen končni rezultat. Strankarski odnošaji v pogledu fu-zijoniranja strank izgledalo trenutno takole: ujedinjenje med demokrati in radikali je zaenkrat nemogoče. Obedi-misti izjavljajo, da se ne strinjajo z »narodnim zgovorom«, »Slovo« pa piše, da so obedimisti pristali v »zgovo-ru« na fuzijo, samo da bi uplivali na radikale in demokrate, da bi se zedinili samo z — njimij To je rezultat tega »ujedinjevanja«. Fridtjof Nansen je poslal v Bolgarsko g. Johnsona cd Društva narodov, da se na licu mesta informira o vladini naredbi proti boljševiškim agentom iz Rusije, ki so se namesto, da M se posvetili repatriaciji ruskih beguncev — bavili s političnimi konspiracijami, propagando itd. G. Johnson se je na podlagi dokumentov uveril, da oblasti niso mogle dokumentirati večje potrpežljivosti v takem vprašanju. Vsaka druga vlada bi bila postopala naglo in — energično. G. Johnson je odpotoval iz Sofije v Atene, da uredi tudi tam vprašanje irakijskih beguncev. Še nekaj bi trebalo omeniti. Komunisti se zelo živahno pripravljajo, lu-kajšnja »Epoha« je ihed drugim doznala, da je Rakovskij pozval v Moskvo bolgarskega komunista Harlakova, ki je živel doslej v Nemčiji. Rakovskij želi točnih informacij o resničnem stanju v Bolgarski in o delu bolgarskih komunistov... Tu v Sofiji smo prepričani, da se Rakovskij tega referata ne bo razveselil! Dražberst vestnik. Zalqznik Payot v Parizu je izdal knjigo Yovanovitch: Le rende-ment o p t im u m d u t r a v il o u v-r i e r, kjer se je naš rojak nakanil raz-motrivati, na kak način bi bilo možno povečati najbolji uspeh delav-Č e v e g a posla, ne da bi se izčrpale žive sile naroda. Pisatelj prihaja do tega, da postavi proti učinku »maksimum«, ki se je doslej edino upošteval, učinek »optimum«. Ta naj bi se dosegal z znanstveno in obenem človečansko uredbo obrta tako, da bi se hkratu ozirali na potrebo produkcije in na upravičene zahteve delavcev. Pri tem avtor z redko jasnostjo razklada sedanje teorije o mezdi ter organizaciji dela, ter o socialnih ustvaritvah: po ceni stanovanja, delavski vrti, zavarovanja itd. V drugem delu, najbolj izvirnem, pa Jovanovič proučuje uporabo Taylerje-vega sestava v Franciji kakor tudi ostale oblike mehanizacije dela ter obravnava praktične načine, kako naj bi se vrnil delu njegov nekdanji osebni, individualni značaj, he da bi se mu znižala njegova današnja učinkovitost. Kritika hvali pisca zlasti za to, ker je razbral nove raziskave o industrielni utrujenosti, in še bolj. ker je opozoril na to, da je treba težakom in rabotnikom dati zopet voljo do proizvajanja, izboljšujoč nravstveno stanje z ustvaritvijo delavskega nadzorstva. Zanimivo bi bilo vzporediti Jovanovičeva opazovanja s teorijami novega sindikalizma, zlasti z Dubreuilevimi (član Splošne delavske družbe C. G. T.). Pred seboj imamo velezanimiv sinkro-nizem: dokaz, da je napočila ura nove doktrine v delu. X Mednarodni vzorčni velesejm v Pragi. Uprava praškega velesejma, ki bo priredila letos mednarodni vzorčni semenj od 2. do 9. septembra le pooblastila našo trgovinsko agencijo v Pragi, da kot pblofi-cijelna institucija organizira obisk sejma s strani naših gospodarskih krogov. Naslov agencije, ki daje vse podrobne informacije o tej prireditvi je: Obchodni Agence Srbu, ChorVatu a Slovincu — Praha I, Starome-štaka Radnjo' Umestne odredi» vil. šolskega sveta Kakor vsaka oblast tako se je morala tudi šolska oblast boriti po osvobojenju z velikimi težkočami. Prevzeti je bilo treba celo vrsto tujih šol zlasti na meji in pozneje v Prekmurju in namestiti na njih naše ljudi. A kje dobiti dovolj za tako važno delo zmožnih in voljnih ljudi? Starejše učiteljstvo se je med vojno zredčilo, a naraščaja ni bilo in še tisti, kar ga je bilo, ni bil prvovrsten. Zato si je morala šolska oblast pač pomagati, kakor je vedela in znala. Reaktivirala je penzijoniste in omo-žene učiteljice, ki so bile pred več leti zapustile šolsko službo, nameščala je pomožne učne moči z včasih silno pomanjkljivimi študijami itd. Za udobna službena mesta ob železnici, v trgih in mestih je bilo vedno dovolj in še preveč reflektantov in reflektantinj. A za težavnejše in od prometa oddaljene kraje je bilo dobiti le z veliko težavo ljudi, ali se jih pa sploh ni dobilo. Dekreti so se pošiljali in zopet vračali, vršile so se številne pismene in osebne intervencije brez, a še največkrat z raznimi posredovalci in tako je prišlo siednjič navadno tako, da se je udala oblast in je ostala marsikatera šola z nepopolnim učnim osobjem zlasti na težavnejših mestih, medtem ko je po mestih čakala cela vrsta učiteljic na to, da kaka tovarišica zboli ali umrje in zasede to mesto druga. Avtoriteta oblasti je pri tem trpela vzgoja in pouk tam zunaj in sicer v tistih obmejnih ali pa od sveta oddaljenih krajih, kjer bi bilo naši deci najbolj potreba dobre vzgoje in pravega pouka, kjer je bilo naše ljudstvo vsled novo nastalih razmer najbolj potrebno vešče vodilne roke Ln pre-vdarne glave. Vsled tega je največ trpelo naše obmejno šolstvo in ljudstvo, ker sploh ni imelo učiteljstva, ali pa so prišli na ta važna mesta pogosto ljudje, ki niso bili m svojem mestu. Po udobnih mestih so se na šolah otvarjale večkrat nepotrebne paralelke k posameznim razredom in se je število učencev znižalo, medtem, ko so morali marsikje zunaj na deželi upeljavati poldne, ven pouk in razrede združevati, ker ni bilo dobiti za take kraje učnih oseb. Tako se je ustvarjalo nenaravno razmerje. Na eni strani mnogo preveliko obremenjenje učiteljstva in prikrajšanje otrok pri vzgoji In pouku, na drugi strani pa ustvarjanje raz, mer, ki bi bile ideal za normalne, —- ne pa za težke povojne čaše. Naravno, da je tako nemoralno razmerje in postopanje šolskih oblasti rodilo tudi med učiteljstvom hudo kri in izzvalo kritiko in nevoljo, ker se je moral marsikdo na takozvanih slabših mestih ukvarjati s 120 otroci, medtem ko so imeli drugi na udobnih mestih 30 do 4Q otrok. Kakor vse kaže, pa je ta prehodna doba, ki žal ni mogla biti vsled razmer drugačna, končana in nastopa nova doba tudi na šolskem polju, doba ozdravljenja in konsolidacije. Produkcija učiteljstva je dosegla v minulem letu tako visoko število, da govorimo že o nadprodukciii. Lahko bomo zamašili vse vrzeli in se bo nekvalificirano učiteljstvo odpustilo in nadomestilo s spo-. sobnim. Šolska oblast stoji odločno na stališču, da napravi v tem oziru red. Kakor kažejo najnovejše odredbe višjega šolskega sveta, se hoče napraviti konec dosedanji razvadi, da bi si zlasti mladi ljudje, ki so komaj dovršili študije, mesta izbirali in bi se branili iti tja. kamor so dekretiranl in kjer je potreba. Kdor ne sprejme službe, se ga smatra, da sploh ne reflektira na nobeno učiteljsko službo in se ga kratkomalo Črta. To je edino pravilno. Naj se tudi pri nas uvede način, da mora vsak službovati nekaj let zunaj na deželi predno pride na udobna mesta v trgih in mestih. Zato upamo, da se bo višji šol. svet sam ravnal po svoji odredbi in se ne bo prav nič oziral na razne protektorje V tem oziru in na izgovore protežirancev in pro-težirank. Seveda je samoobsebi umevno, da pa na drugi strani naredbe ne bo izvajal z drakonično strogostjo in da morejo biti v vsakem kraju, kamor se pošlje novo učno moč, dani vsaj življenski pogoji t j. da je dobiti hrano in primerno stanovanje, Ziet sokolske župe Ljubljana I. na Vrhniko V nedeljo, dne 12. t. m. je napravila sokolska župa Ljubljana svoj jako uspeli zlet v rojstni kraj pisatelja Ivana Cankarja, na Vrhniko. Udeležba je bila kljub grozečemu slabemu vremenu naravnost ogromna. Zleta so se pa udeležile od župe Ljubljana sokolska društva Ljubljana, Domžale, Mengeš Šiška in Vič. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza je zastopal br. Kajzelj in savezni načelnik br. dr. Viktor Murnik. Na kolodvoru je došlo Sokolstvo pozdravil starosta vrhniške župe br. Majer, ki se Je uvodoma zahvalil za častno udeležbo na zletu. Za prisrčen sprejem se mu je zahvalil v imenu sokolske župe Ljubljana br. Zakotnik. Predpoldan s0 se vršile pod vodstvom župnega načelnika dr. Viktorja Murnika skušnje, ki so pokazale, kaj premore sokolska disciplina in požrtvovalnost. Mnogi gledalci so postali že pri skušnjah navdušeni. Ob pol 12. url se je po trgu vršila mogočna povorka, katere se je udeležilo okoli 500 Sokolov in Sokolić v krojih, skupno z naraščajem. Sprevod je bil impozanten. Popoldne ob pol 17. uri se je vršil ob navzočnosti skoraj tisočglave množice nastop vseh oddelkov. Vse vaje so žele viharno odobravanje. Po telovadbi se je razvila na telovadišču animirana, ljudska veselica, spojena s plesom. Sklepoma se je postavila četa naraščajnikov s prekrasnimi vajami, ki so bile proizvedene z gorečimi kiji. Ta točka je bila po vsej pravici najlepša in občinstvo ni moglo dovolj izraziti svojega spontanega zadovoljstva. Slavnost je končala z velikim moralnim in materijalnim uspehom. Velika zasluga gre godbi dravske divizije pod_ vodstvom g. dr Čerina, predvsem pa načelniku dr. Viktor Murniku, ki je aranžiral nastope s priznano veščo roko. Ob pozni uri so zapustili • Sokoli in Sokoliće prijazno Vrhniko, ki ne bo kmalu pozabila prekrasnih nastopov. X Pridelek sladkorne pese v naši državi. Beograd, avgusta. (B) Po P°' datkih, ki smo jih dobili od ministrstva za poiedelstvo in vode, se letošnja letina sladkorne pese računa na okroglo 14.000 vagonov. Ne bo pa se vsa ta količina izvozila v Češkoslovaško, kakor doslej, femve, bo predelala v naših tovarnah, da postane sladkor cenejši novosti. PISMO »ZASTONJKARJA«. H, bogme! Hudo }e dandanašnji. To je spoznala tudi ongava gospa, ki je zašla ob novem kopališču ob Ljubljanici med različne bledoiičnike, rjavoličnike in čmoličnike in ~ce. Nič ji ni pomagala mena lepa, še precej dostojno izrezana obleka — mokra je bila — samo solnčnik je rešila, ta pa je vendar-Ie ostal suh, Macafizelj, delniška družba od »Jutra«, se je izborno zabaval, dokler ni iz samega smeha — padel v vodo. In napil se je revež za žive in mrtve, pa celo zastonj! Pa jo je mahnil, še vedno^ ves pokašljujoč, na Miklošičevo cesto in je napisal zgodbo o zastonjkarjih. Sebe ni omenil, razven če je bil zapopaden med zastonjkarji za cirkuško plahto. Res ie, dandanes, kljub materijalizmu, ki Je prepregel celo že najnedolžnejše dvanajstletne device, je danes sempatja ven-dar-le še kaka stvar zastonj. »Napredna Ljubljana« na primer! Na Starem trgu, tam blizu »Goriške kleti«, so mi še pred enim tednom zavili kos žajfe v — »Napredno Ljubljano«. Nič ne rečem, saj je bil dober list, ta »Napredna Ljubljana«, četudi je bil samo volilni šmir, ampak vsa moja žiahta, kar jo je moškega spola in kar jo ima pravico ob brezalkoholnih dneh premetavati po skrlnjcah gumijaste frnikole, jo je dobivala zastonj. Dobro je le to, da mali tega Bi razumel, če ne bi se še mogoče prevzel. Pa še neke zastonjkarje je pozabil omeniti g. Cafizelj. Med tistimi zastonjkarji je vsa! polovica Ljubljane in Slovenije (tudi moja malenkost). Nekako sliko, celo zelo natančno fotografijo nekega za Ljubljano, Slovenijo, Jugoslavijo in za vso Južno Ev-rom, za razne kupčijske družbe itd. silno zaslužnega moža smo tedaj dobivali presrečni Slovenci čisto zastonj, pa še lastnoročno je bila podkrižana! Pa pojte danes k Babki, če vam bo. dal samo pol »pilda« zastonj! Takrat pa ste dobili skratka, vsakemu poldrugemu državljanu avtonomne Slovenije je gledala iz žepa tista zastonj — fotografija ali demokratski »odpustek«. Je že tako! »Jutra« tiskajo »okroglo 90.000«, pa ne na teden, ampak dnevno, tako pravijo tisti, ki so delali z lepimi slikami in z »Napredno Ljubljano« veselje naprednim elementom. O takih ogromnih številkah na pošti sicer nič ne vedo, toda kar pravijo g. Macafizelj, to bere 99.999 ljudi in ravnotoliko jih tudi verjame. — Prihodnja številka »jutranjih Novosti« izide vsSed današnjega praznika v petek 17. t. m. zjutraj. — Parastos za kraljem Petrom L, Osvoboditeljem. Včeraj je bila druga obletnica kraha Petra L, Osvoboditelja. To drugo obletnico je Ljubljana skromno počastita s spominsko slavnostjo. V vojašnici vojvode Mišiča se je vršil svečan parastos, ki so se ga udeležili kot zastopnik pokrajinske uprave g..veliki župan dr. Lukan, zastopnik Dravske divizije polkovnik Vučkovič, zastopnik mestne občine podžupan dr. Stanovnik, mag. ravnatelj dr. Z a r -n i k, predsednik višjega sodišča dr, Babni k, univ. prof. dr. Stojkovič kot zastopnik univerze, zastopnik pravoslavne občine dr. A v r a m o vi č. nadalje zastop-Policije, finance, ves oficirski zbor, zastopnik trgovske zbornice, svetnik R o h r -® a n, nadalje konzuli dr. B e n e š , kot za-stopnik: Češkoslovaške, francoski konzul m V 11 ?a.c h e ’ italijanski delegat de C o --uh iw . drugi odlični predstavniki civil-„ „jaških oblasti. Parastos sta cpra- Avramrtvrn .Di®it,'ije Jankovič in Stevan Avramovič iz Sibiča. Trgovine so bile med 9 m tl. uro zaprte. Na konzularnih poslopjih so visele zasfave na poldrogu. — Včeraj dopoldne se je v beograjski saborni cerkvi prosJavil dvoletai spomin po kra]ju Peti.u Osvoboditelju. Božjo službo je opravil patrijarh Dimitrije ob asistenci višjega sve~ čeništva. Cerkveni proslavi so prisostvovali kraljevič Gjorgje, v imenu dvora general Hadžič in maršal Damjanovič, vsi prisloni ministri, diplomatski zbor, generaliteta in admiraliteta, mnogo višjih in nižjih uradnikov in' častnikov, zastopniki posameznih korporacij in rnnogo občinstva."__ V zagrebški pravoslavni cerkvi se je odslužila spominska svečanost povodpm druge obletnice smrti kralja Petra L, Osvoboditelja. Svečanosti so prisostvovali predstavniki civilne in vojne oblasti ter mnogobrojno občinstvo. Med svečanostjo so bile trgovine v mestu zaprte. 7" 'Pah Aleksander hrvatskemu učiteljstvu. c. zborovanja poverjeništva udru-zenja Jugoslovenskega učiteljstva v Zagrebu, katero se je vršilo dne 4. t ta., je bil Poslan M- Vel kralju brzojaven pozdrav na Bled, i « aterega je prišel sedaj sledeči odgovor . »Skavić^ udruženje jugosloven-skega učitoljstva v 2agl.ebu. Najtoplejše se zahvaljujem za w d kj mi poäiljate ^ imenu U a Hrvatske in Slavonije. Računajoč na vašo patrijotsko podporo, M* »«“oTvIäKoJoÄ n fm kraljevem .ukazu 2a pravnega zastnn j? IzvrSevanie I“ J ®}eda, da prevzame službene posle od t» l-mbe Nešiča, poslanika v Pragi, ki po r» ex«ne ls- t- m. v Prago, a 20. t. m bö diti°ve Predsedniku g" Masaryku sv°Je akre- — Romunski prestolonaslednik na Ble-S*.« Velike Kikinde poročajo: Skozi naš *raj je potoval v torek romunski prestolo-"as,adnjk Karo!, kakor tudi princesa Irena Fn p°tovala sta preko Vinkovcev na «red, kjer ostaneta dva do tri tedne. Euotno socljalistično stranko Slove-so v nedeljo 12. t. m. ustanovili na iz-Tedaem Socijallstišnem kongresu, ki se je Celju. Združile so se razne frakcije 8tra?ko. »Naprejeva« frakcija se ter bo ostala še dalje đetL0^0 woekClla’i kateri Pa. kalror je vi-do,ffo življenje. Načelnikom ie bil izvoljen ggoječasni urednik »Napreja« Petejan iz Običajne In posebno dolge valjčke z flgptuta jamstvom »STOLWER«, zastop-^■tAÜWiana, Scleuburgova «lica — Slovenec napravil zadnji portrS pre- žldbnta Hardtnga. Prejeli smo iz Washirig-tona ilustracijo amerikanskega časopisa »The Washington Star« z dne 19. junija 1923, predočujočo mladega slovenskega slikarja Louisa S. Derganca, ki je izvršil v dveh sejah krasno uspeli in s posebnim darilom odlikovani portre prezi-denta Hardinga. Kakor poroča časopis, je mladi umetnik študiral na slikarskih akademijah v San Fraciscu in Washingtonu in hoče naslednjo spomlad posečati slikarske šoje v Parizu ter prirediti po vrnitvi v Washigtonu večjo razstavo portrejev in pokrajin. — Slovenci smemo biti ponosni, da tudi v »novem kraju«, v novi amerikanski domovini napreduje po angleškem priznanju slovenska kultura. Nedavno smo poročali o odličnih uspehih mladega amerikanskega pesnika Zormana, danes beležimo časten in mnogo obetajoč uspeh slovenskega slikarja Derganca, ki se je tudi bojeval za Jugoslavijo kot amerikanski oficir na francoski fronti. Mladi umetnik je najmlajši brat našega kirurga, primarija dr. Fr. Derganca. — Svetovni popotnik v Ljubljani. Včeraj se je oglasil v našem uredništvu novinar g. M e r d i n g e r, ki je prepotoval večinoma celo Azijo in Afriko peš. Najlepše vtise na njega je napravil daljni vzhod s prekrasnimi pokrajinami. Star je okoli 50 let in je telesno popolnoma čvrst. Na levi in desni strani suknje ima pripetih mnogo športskih znakov, katere si je pridobil ob priliki obiskov raznih športnih klubov. Na levi roki ima pripet svileni trak v romunski državni barvi — g. Merdinger je romunski državljan — na traku pa je zapisano ,da potuje njegov nosilec okoli sveta. Gosp. Merdinger si je tekom včerajšnjega dne ogledal Ljubljano, se seznanil s tukajšnjimi novinarskimi in športskim! razmera-mi, in bo nadaljeval svoje potovanje na Dunaj. Po dva do tritedenskem oddihu namerava potovati v nordijske dežele. Vztrajnemu tovarišu želimo prav srečno pot! — Dopusti. Mestni župan dr. L. Perič je na daljšem dopustu in sicer v Vratih. Zastopa ga podžupan dr. Stanovnik. Dalje so na dopustu rač. svet. Vole, ravn. elekt. vod. ip plinarne Ciuha, ravn. dob. uradov Zu p an in 'pa nadsvet. Jančigaj, ki pa se že vrača, ker se boji, da bi ga ne zakopali v prevelik kup, če predolgo izostane. Od policije sta na dopustu pol. ravn. đr. Guštin, katerega zastopa dr. M1 e k u š in pa okr. nadz. Habe. — Upokojitve. Jetniški paznik Miroslav Š p e I e c v Mariboru je stalno upokojen. — Anton Pušpan, sodni sluga višjega deželnega sodišča v Ljubljani je na lastno prošnjo upokojen. ■ — Iz policijske službe. Policijski kon-ceptni praktikant dr. Angel Devescovi pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan za prov. koncipista v X. činov-nem razredu. — tolmača za madžarski jezik pri okr. sodišču v Murski Soboti je imenovan pis. oficijant pri ondotnem sodišču, g. Štefan Friedrich. — Uvedba tayorizina na državni železnici. Ministrstvo za promet je že pred več meseci uvedlo na področju zagrebške direkcije tako zvani Taylor-sistem, ki stremi za etm, da se nudi delavcu možnost večjega zaslužka, ne da bi se delodajalec pri tem oškodoval. Delavcu se izplača neki odstotek, ako izvrši odrejeno delo v krajšem času, kakor je bilo predvideno. Ta sistem je zelo. prikladen, ker pospešuje produkcijo v istem ali celo skrajšanem času. Kakor nam poročajo iz Beograda, namerava ministrstvo za promet uvesti ta sistem v vseh železniških delavnicah naše države. — Na drugi strani prve priloge se mora pravilno glasiti: Pierre Loti: Mlad ubožen častnik. — Draginjske doklade beograjskih občinskih uradnikov. Občinski svet mesta Beograd je na zadnji seji sklenil, da se povišajo vsem občinskim- uradnikom in služabnikom draginjske doklade. — Izmenjava papirnatega drobiža. Finančni minister je odredil vsem podrejenim uradom, da morajo vse finančne ustanove, ki vršijo zamenjavo neuporabnega papirnatega drobiža, pokazati napram posameznl-kom In korporacijam čim več dobre volje. Publiki je treba ugoditi do skrajnih mej in se morajo zamenjati taki bankovci, katerim primanjkujejo posamezni manjši deli, oe so zelo zamazani ali pa obledeli, da jih m več mogoče spoznati. Brezpogojno je tre-a,Z^e"!ati one bankovce, ki so že bolj podobni krpi, kakor pa denarju. Nikakor se pa ne bo zamenjavalo očividno uporabnih le za Promet popolnoma sposobnih bankov- po 25 ln 50 Par in za 1 dinar. Tudi ta-, s? ne bo zamenjavalo, katerim manjka cela četrtina, ker bi se na ta način doga-jale zlorabe. Prejšnja naredba je sedaj spremenjena, tako da bodo odslej državne blagajne pri plačevanju raznih davščin v neomejeni količini sprejemale papirnati drobiž državne emisije. Državne blagajne ne bodo več ob priliki izplačevanja uradniških plač izplačevale tudi gotove vsote v 25parskih bankovcih. Nadalje se ne bo zamenjavalo neuporabnih bankovcev po 50 par z novimi bankovci po 25 para, temveč z bankovci istega tipa ali Idinarsklmi bankovci, razen v slučajih, če bi to publika izrecno zahtevala. — Ogenj v brzovlaku. Dne 6. t. m. je pri brzovlaku št. 1002 blizu Semiča v vozu I—II. razreda nastal med vožnjo ogenj, najbrž vsled iskre iz lokomotive. Škoda ni tako velika, za kar se mora žel. uprava zahvaliti pri vlaku službujočemu sprevodniku Marku Simčiču, ki je nevarnost takoj opazil in ogenj sam pogasil z velikim naporom, ker v gorečem oddelku ni bilo nobenega potnika, da bi mu pomagal. Sprevodniku se mora priznati velika zasluga, da je ogenj pravočasno opazil in ga z Požrtvovalnostjo pogasil. Ako bi bil ogenj zavzel večjo demenzijo, bi bil voz pogorel m bi škoda znašala na milijone. •— Pobegnil je ital. voj. begunec Ivan Ojsteršek, ki je imel določeno bivališče v u; Sl’ iraa pa todi dobre znance v Ljublja-" n°ž, govori srbo-hrvaški, italijanski in din, 7- Palie ie pobegnil od svoje ie-26lptn! H?plar dvorske žend, čete na Bledu S «ahn , os°slav Franc, rodom Iz Metlike, rila n/Zel samokres, plašč in nekaj pe-dov n hi* 4‘ ^ puka Pa ie Pobegnil re-ifin ,, V>, ■ ,v Zaječaru Franc Rožanc, ro- ske divizije vVR°m°T’i~ Iz zaPorov vrbov- varen hudodelec^ei^’1 vaJe pS,begn.il ne* ma iz Ljubljane ed°V Vlktor Rebolj, do- , Josipu Oblaku na Brdu za Vi čem je bilo ukradeno iz dvorišča okrov 30 kg apna, vrednega 60 Din. * S 30 — Stara Ljubljana. Naslikal Saša Šan-tel. Učiteljska tiskarna je založila in izdala serijo razglednic, obsegajoč Šest komadov, ki predstavljajo: 1. Ribjo ulico, 2. Študentovsko ulico, 3. Rožno ulico, 4. Semeniški portal, 5. Pogled na stolnico, 6. Pred stolnico. Razglednice so krasno umetniško delo v treh barvah, kakršnih Slovenci še nismo imeli. Serija stane v podrobni prodaji 10 Din. Za trgovca z razglednicami 7.50 Din. — Tatvina obleke. V Wolfovi ulici je bilo ukradeno Francetu Eliher sive hlače in plav telovnik in suknjič, Rozaliji Pahor na Tržaški cesti pa platnena jopica in omot belega platna v skupni vrednosti 950 Din. — Okradena natakarica. V gostilni pri »Raci« v Spod. šiški le ukradel neznan pivec 25—28 let star fant, natakarici Mariji iz nekega predala 2000 Din. — Nevaren pustolovec tudi ljublj. policiji dobro znan eleganten mladenič Ferdo Svele je ukradel v zagrebški bolnišnici svojemu tovarišu Antonu Hovniku okrog 1800 Din in pobegnil. Fant je dobro znan tudi v pustolovskih ženskih krogih. — Prijeta tatica. Viš. 'straž. Rožič je prijel pod Rožnikom znano prefriganko brezposelno služkinjo Angelo Dobrinovo iz Stožic. Okradla je več žensk, zasačila pa jo je in prepodila Antonija Končanova. Ro-žičeva se izgovarja, da je dobila vse sumljivo blago v dar za razne usluge od nekega »Franceljna«, ki je policiji tudi dobro znan in se upravičeno izogiba Bleiweisove ceste. — Ukradena kolesa. Slugi tvrdke Bol-lafio, Albinu Ločnikarju, iz Ledij št. 13 je bilo ukradeno iz veže čekovnega urada kolo znamke »Waffenrad« črno pleskano, vredno 2500 Din. — Iz hiše dr. Ferlana na Marijinem trgu pa je bilo ukradeno krovcu Alojziju Menceju kolo znamke »Adler« vredno 2000 Din. — Iz veže okr. glavarstva Je bilo ukradeno kolo znamke »Adler«, last Ivana Rozmana, vredno 2000 Din. — V kavarni »Zvezda« pa je bilo ukradeno kolo znamke »Waffenrad«, črno pleskano, vredno 2000 Din, last zasebnika Janko Modica iz Frankopanske ulice št. 148. — V Boletinl je ukradel Gustav Šmid iz Oplotnice pos. Ivanu Vrečku usnjato listnico, v kateri je imel okoli 800 Din, dalje nekaj srajc in robcev in tobaka za pipo v skupni vrednosti 1600 Din. — Žepar v vlaku. Skladiščniku drž. železnice v Ljubljani Josipu Ojsteršku je ukradel neznan žepar pri vstopu v potniški vlak na Zidanem moštu usnjato listnico, v kateri je imel k sreči samo nekaj drobiža in pa svojo ter^legitimacljo za dva otroka. — Pri Sv. Stefanu je bilo vlomljeno pri družini Robičevi. Tat je odnesel okrog 300 Din denarja in pa več rjuh, obleke in perila v skupni vrednosti 4000 Din. — Dobrosrčnim in- premožnim slojem. uboga družina brez vseh dohodkov, katere oče je star in slep, mati tudi slaba, poleg tega pa sta bolna dva sina in ena hči, prosi dobrosrčne premožne sloje, da bi ji pomagali bodisi v denarju ali v obleki. Naslov se izve v našem uredništvu. — Pretep. V neki gostilni v Novem selu pri Banjalokl so se stepli fantje med seboj. Nesreča je hotela, da je prišla med nje 201etna Ivana Mericelj iz Novega sela, katera je hotela braniti svojega brata Josipa pred napadalci. Zato ga je prijela zadaj za roke, toda eden izmed fantov jo je hotel odtrgati proč. Brat je to opazil ter zamahnil s čevljarskim nožem po fantu. Zadel pa ni njega, ampak svojo sestro, kateri ie prerezal žile na desni roki. Prvo pomoč je dobila od domačega zdravnika, nato pa so jo, ker ji je odteklo mnogo krvi, odpeljali v ljubljansko bolnico. Mladini stroj je zgrabil 5 letnega sina Posestnika iz Rateč pri Škofji Loki Edvarda Volčič. Zmečkal mu je levo roko, katero mu bodo najbrže morali v ljubljanski bolnici amputirati. ... ~ Kranjske novosti. Dopolnilo. Mislim, da sem točno absolviral svojo nedeljo,. čeprav do sedmih zvečer, ko je treba zalepiti kuvert, še nisem vsega doživel. Ali vse ni za vse. Pogrnimo torej preko večera in noči plašč nevednosti. — Redni tedenski sejem. Ta navadni sejem se je ze.o dobro obnesel. Kmetje so po trgovinah mnogo kupovali In tudi pri stojnicah je bilo živahno. Marsikateri obrtnik in kramar si bo danes zvečer mel roke, dočlm bom jaz sentimentalno ugotavljal, da poleg bore dinarjev razpolagam s 60 novih para. Vidi se že začetek jesenske sezone, ko nastopa skrb za zimsko opremo. Šole se kmalu začno, m. je bil tudi zato sejem živahen. Tista miačnost, ki smo o njej govorili pred štirimi tedni, je popolnoma izginila, ljudi se kar tare na ulici. Je pravi sejem. — Za-« ^ ^ 0 *s k e g a 1 e * ® Zelo se že ob- čuti bližanje šolskega leta, posebno ob tržnih dneh, ko skrbni starši letajo po trgovinah in kupujejo šolske potrebščine, ki niso vse potrebne. Letos se začne pouk na ljudskih šolah 1. septembra in na srednjih šolah 10. septembra. Mene spominjajo dijaki, ki pridejo na jesen v šolo, na jesenski mrak aV na. Pohajajočo zgodnjo večerno temo. Ali rm živimo še v pasjih dneh in ne v jesenski megli, ne moremo spati ponoči in nimamo apetita. Da bi le kmalu nastopile jesenske megle. t .F- Celjske novosti. Za blagopokojnim kraljem Petrom I. se je včeraj ob 9. uri dopoldne vršil v veliki dvorani Narodnega doma parastos, katerega je opravil svečenik dr. Perič. Trgovine so bile med pa-rastosom zaprte. — Smrtna kosa. Na Golniku je umrl bivši uradnik celjskega okrajnega glavarstva g. Zvonko Kovač, v starosti 23 let. Pekovkemu mojstvu Faj-glnu v Gaberju pa je umrla 10 mesečna hčerka Pavlina. — Celjski šahovski klub razpisuje svoj letošnji turnir, kateri se prične dne 1. septembra. — Požar. V noči od sobote na nedeljo je posestnici Mariji Zlavs v Šmartnem v Rožni dolini pogorela hiša. Ogenj je najbrže nastal vsled nevihte. — Gibanje prebivalstva v C e 1 j u. V prošlem polletju je bilo v Celju sklenjenih 58 zakonov (dva pravoslavna in eden protestantski), 111 rojstev (od teh 32 nezakonskih), 11 mrtvorojenih. Smrtnih slu-čajev ie bilo 173, med temi je bilo 97 tujcev. Med smrtnimi slučaji jih je bilo (6 vsled smrtne poškodbe, 1 samomor in 1 umor. — Mariborske novosti. Ob otvoritvi i mariborske industrijske obrtne vzorčne izložbe, ki se na svečan način vrši danes 15. t. m., bo zastopal Nj. Vel., kralja Aleksandra, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, komandant mesta polkovnik Miladinovič. Kot zastopnik ministrs-stva za trgovino in pokrajinske uprave za Slovenijo se udeleži otvoritve veliki župan g. dr. Lukan in načelnik oddelka za industrijo in trgovino pri pokrajinski upravi dvorni svetnik dr. Marn. — V sredo dne 15. t. m. ob 6. ur! zvečer se vrši v Tomšičevi ulici poskusna gasilna vaja požara« hrambe. Ob tal priliki M na treh gorečih objektih tudi nov ročni gasilni aparat »Ekspres«, ki ga izdeluje tukajšnja industrijska družba »Kovina«. — Uradni dan trgovinske zborice se zaradi praznika vrši 16. t. m. v prostorih trgovskega gremija. — Ptujske novosti. Preteklo nedeljo se je v Strnišču vršila veselica novoustanovljenega prostovoljnega gasilnega društva, Bog nam je podaril najlepše vreme in ni čuda torej, da se je mnogo občinstva odzvalo vabilu in upamo, da bo uspeh takšen, da bodo novopečeni gasilci lahko zadovoljni s svojo prvo prireditvijo. — Prezidava Sendarjeve hiše na Slovenskem trgu hitro napreduje. Kolikor -se že sedaj vidi, bodo novi trgovski lokali urejeni na najmodernejši način, s čim si bo tudi Slovenski trg sam pridobil mnogo lepše in modernejše lice. — Kmalu bo otvorjen lov na vso divjačino in priliko bomo imeli videti, koliko uspehov se je doseglo z letošnjim negovanjem. V splošnem so naši lovci mnenja, da je zelo malo divjačine, ker je bila zadnja zima tukaj sčasoma zelo huda in vsled tega zahtevala mnogo žrtev tudi med divjačino. Vrhutega se imamo boriti z lovskimi tatovi, katerih je v nekaterih krajih zelo mnogo In katerim je vsako tudi še tako neusmiljeno sredstvo dobro, da zadoščajo svoji dobičkaželjnosti ali svojim lovskim strastem. — Kakor slišimo, bodo celjski akademiki, ki se ravnokar nahajajo na turneji, igrali tudi na Ptuju in sicer hočejo vprizoriti znano Halbejevo Ijubezen-sko dramo »Mladost«. Kot režišer fungira g. Železnik, ravnatelj celjskega mestnega gledališča. V Slov. Bistrici bodo igrali 14. in 15., v Brežicah in Krškem 18. in 19., v Ptuju pa bi igrali v soboto 25. avgusta. Turneja se vrši izključno v kulturne svrhe in čisti dobiček je namenjen ustanavljanju in vzdrževanju klubovih ljudskih knjižnic v obmejnih krajih. — Spor radi vode. Sarajevska mestna občina se je sprla s pokrajinsko upravo radi vode. Mestna občina je zahtevala od pokrajinske uprave, da ji slednja plača vodo, ki jo jxirabi. Vlada pa je odgovorila, da je vir, iz katerega črpa vodo, njen. Občina je nato odgovorila vladi, da more iti v prihodnje s kovčki po vodo na svoj vir. — Pobegnil je iz zavoda »Privrednik« v Beogradu 131etni Josip Planinc. Nosi obleko Iz vojaškega sukna in se klati nekje po Kranjskem. Dečko je velik delomržnež, se rad potepa, prosjači pod raznimi lažnjivimi pretvezami in krade. — Kopališče v hotelu »Slon« je od danes naprej zopet odprto. _— Vozne cene na vlakih bodo izredno znižane o priliki otvoritve VI. vzorčnega velesejma v Pragi. To priliko lahko uporabijo naši trgovci, da si nabavijo solidno češko blago s prve roke, vsled česar niso prikrajšani na. dobičku, ampak ravno nasprotno, oni del, ki drugače odpade na posredovalce, ostane njim. Pojasnila daje brezplačno Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8, Alma Gomp., d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. — Kino Vodmat v Mladinskem domu na Kodeljevem. Torek 14. avgusta in sreda 15. avgusta: »Sedma noč«, krasna drama iz velikomestnega športnega življenja. Začetek ob četrt na 9. uro zvečer. Predstave se vrše na prostem. Svira godba Mlad. doma. V četrtek nov spored. VELIK POŽAR V OKOLICI NOVEGA MESTA. Škode več milijonov. — Trije posestniki gospodarsko uničeni. Iz Novega mesta nam poročajo: V noči od torka na sredo je na dosedaj še nepojasnjen način pričelo goreti v Št. Juriju pri Mirni peči. Na pomoč so sicer prihiteli ognjegasci iz Mirne peči, toda tem se je komaj posrečilo lokalizirati ogenj, medtem ko je trem premožnim posestnikom vse zgorelo, rešili so si celo z veliko težavo življenje. Zgorele šo tri hiše, vsa gospodarska poslopja, več konj, krav, prešičev, žita itd. Gospodarsko uničeni so posestniki Kralj, Pavček in Hrovat. Baje gre za maščevanje dveh klatežev, govorijo pa tudi o neprevidnosti z vžigalicami. V Novem mestu so sicer opazovali o polnoči požar, ker je bilo od njega vse nebo krvavorđeče, vendar pa se smer ni dala določiti in zato tudi niso mogli prihiteti na pomoč sicer vrli novomeški ognjegasci. Gorelo je do ranega jutra. Novosti iz Primorske. — O Izgonu slovenskih kapucinov Iz Gorice. Kakor znano, so Italijani nedavno pregnali iz starodavnega kapucinskega samostana v Gorici slovenske redovnike ter jih nadomestili z italijanskimi. Poprej je imelo ljudstvo slovenske pridige in slovensko službo božjo. Kapucinsjca cerkev je bila nekako zavetišče Slovencev. To jim je sedaj odvzeto in v cerkvi vlada praznota. »Goriška Straža« je objavila obupen apel slovenskih vernikov na merodajne činitelje, naj povrnejo Slovencem slovenske duhovnike, saj vendar ni mogoče, da bi bila cerkev postala torišče političnih bojev. List zaključuje svoj poziv z besedami: »Če nas hočete imeti še za vernike, vrnite nam naše pravice in slovenske kapucine v Gorico, ker za posledice ste odgovorni vi.« Dopisi. ROGAŠKA SLATINA. Najuredjenija, najlepša, a izgleda najjeftinija naša banja jeste Rogaška Slatina. Željeznica ide baš pokraj samog lečilišta, da se zaustavi na istočnoj strani gde je stanica. Doduše iz vlaka još neće čovek opaziti ništa osobitog, ali zato odmah čim ostavi stanicu i uđe u veliki park, pokazaće mu se Slatina u svoj svojoj lepoti. Tu su odmah velika kupatila, najmoderniji hoteli, divne vile i vrlo ugodna promenada. Štogod ljudsko srce, željno odmora i razsnode, zaželi, sve će naći u divnoj Slatini. No ne mogu, da zaboravim istaći dva valjda baš rogaškoslatinska specijaliteta. Bio sam u nekoliko naših banja, ali nicrde nema glasovite Bizjakove pekare >___>move »švica- rije« sa nekoliko desetina raznovrsnih, vrlo ukusnih krušnih i mlečnih specijaliteta. Bez-uvetno delim mišljenje sviju gostiju kad na-glašujem, da je mlekara, t. zv. »švicarija«, najmilije utočište svih gostiju. Jogurt, Kefir, izvrsna bela kafa, odličan maslac, pasterizirano kiselo mleko jesu tako ukusni mlečni specijaliteti, da je zaista požaliti što naša domovina oskudeva u svako odličnim mlekarama. Zakupac mlekare je dobar patriota in sin bratskog češkog, nama najmilijeg slovenskog plemena. — U opće štogod čovek u Slatini zaželi ima. Red i čistoča su u svakom pogledu bezprikornl blagodarećl vrednom i zauzimljivom direktoru dr. Franu Štesu, kao i njegovim starijim i mlađim pomagačima. Društveni život nije kao u nekim drugim banjama raskalašan, ali je zato i pak lepo razvijen. Koncerti, pozorišne predstave, kino, predavanja, tenis, kuglanja, tonu bole itd. svega toga u izobilju ima. što se tiče koristi od slatinske vođe napomenuću samo ovo. Prema novoj knjizi »Rogaška Slatina« 1923 od Slatinskog leč-nika dr. Franje Kolterera poslednja analizu mineralne slatinske vode sastavio je L junija 1921. g. profesor dr. Ambrož Iz Ljubljane. Rezultati su pokazali, da voda svih Slatinskih Izvora spada u grupu alkalično-sallničnih slatina, rneđu koje se ubrajaju I čuveni izvori u Karlovim Vartma. Ako upoređujemo, veil dr. Kolterer, količinu tvrdih sastavnih deloya, količinu natrijeva sulfata i magnezijeva bikarbonata, ko i količinu Ugljične kiseline sa izvorima svetskih lečilišta, onda tek vidimo, da izvor »Donat« (sa najjačom koncentracijom) nadmašuje sve jxiznate izvore, kao n. pr. Karlove Vari i Marijanske Lažne. Razlika je samo u tom, što je voda u Rogaškoj Slatini hladna, dok je u Karlovim Varima prirodna topla. Ovoliko za sada, a kroz koji dan ću vam se opet opširnije javiti iz svoje drage i mile uže domovine. Omladinac. Izpred sodišča. NASILNEŽ V ŠOLI. Posestnik v Rovtah France Treven se j'e razjezil nad učteljico Ivano Kunčevo, ki je malo priprla njegovega razposajenčka. Vdrl je v šolo s palico in grozil učiteljici in končno še učitelju-voditelju Stegovcu, katerega je poklicala učiteljica na pomoč. Hotel je ugotoviti popolno oblast tudi v šoli in to na tako sirov način, da bo za to sedel 10 dni v zaporu. Mož se je pritožil. Ker pa se je ugotovilo, da je imel že ponovno pota in kazni radi nerednega šolskega obiska svojega otroka, je smatral senat to kazen za popolnoma primerno. Iz društvenega življenja. — Zdravniki! II. izredni občni zbor Sloveskega zdrav, društva se vrši 21. t. m. ob 17. uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom:.!. Določitev kandidatne liste za zdravniško zbornico. 2. Volitev novega predsednika in enega odbornika. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti Borzna poročila. Beograd, 14. avgusta. Devize. Amsterdam 3750—3790, Berlin 0.0028— 0.003, Dunaj 0.1320—0.13275, Bruselj 425— 435, Budimpešta 0.50—0.553, Bukarešta 41.50 —A2, Ženeva 1720—1725, London 435.50— 436, Milan 406—407, New York 94—95, Pariz 532—534, Praga, povpraševanje 279, Solun, rravpraševanje 150, Sofija 80—82.S0, — Valute. Avstrijske krone, ponudba 0.15, češkoslovaške krone 276—278. Zagrebška borza danes zaradi proslave spomina blagopokojnega kralja Petra I. nt poslovala. C u r i h, 14. avgusta. Berlin 0.00019, New York 553.50, London 25.30, Pariz 30.40, Milan 23.50, Praga 15.20, Budimpešta 0.003125, Bukarešta 2.50, Beograd 5.875, Sofija 4.80, Varšava 0.0024, Dunaj 0.0078, avstrijske krone 0.00785. Praga, 14. avgusta. Dunaj 4.6225, Berlin 0.0145, Rim 146.75, avstrijske krone 4.6225, italijanske lire 146.75, Budimpešta 17.50, Pariz 190.25, London 155.375, New York 34.05, Curih 622.75, Beograd 36.625. Dunaj, 14. avgusta. Devize. Beograd 743—747, Berlin 0.024—0.026, Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta 319—321, London 324.000—325.000, Milan 3019—3031, New York 70.935—71.185, Pariz 3892—3908, Praga 2077—2087, Sofija 598—602, Curih 12.825—12.875. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, levi 576—584, nemške marke 0.029 —0.031, angleški funti 322.200—323.800, francoski franki 3845—3875, italijanske lire 2995—3015, jugoslovenski dinarji 734—740, romunski leji 308—312, švicarski franki 12.710—12.790, češkoslovaške krone 2059— 2075, madžarske krone 2.10—2.30. Berlin, 14. avgusta. Dunaj 4289, Milan 127.680, Praga 88.777, Pariz 165585, London 13,715.625, New York 2,992.500, Curih 542.640, Beograd 31.920. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Vremensko poročilo. .Jutranje Novosti,” — Ljubljana, dne 14. avgusta 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Vetei Oblačno 0 — 10 Padavine mm Ljubljana 7 766"4 14-8 brezv. jas. Ljubljana 14 762-1 27-7 sever »* Ljubljana 21 763-4 23-8 iug. vzh. »1 Zagreb . . . • • • • 7 765-7 20-0 brezv. »» Beograd 7 765-7 18-0 »♦ •» Dunaj . 7 764-7 17-0 »» obl. 7 763-9 17-0 jugo zap. Inomost . . . . . 7 767-2 14-0 brezv. jas. Temperatura: visok» Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob bolezni in prerani smrti našega nepozabnega soproga, brata, svaka in strica, gospoda Otona Ferlesa hotelirja in hišnesa posestnika izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo . za častno spremstvo na zadnji poti. Vsi ti mnogobrojni dokazi nam lajšajo prenašati nenadomestljivo izgubo. Kočevje, 13. avgusta 1923. Marija Feries. ■ BB MU OGLASI: i Cena oslasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. llm, la morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in tnor-ske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki I — Zahtevajte oferte in cenike 1 .fipoi...... svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva, Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25. Ml £ago z dvema venecijanskima jarmoma, na dva ali tri liste z krožno žago, vse na eno turbino, zraven žage moderno novo hišo, velik travnik cca 6 jo-hov, poleg katerega se dobi še lahko velika vodna moč na Savi, je tik državne cesto 20 minut od postaje, eno uro od jugoslovansko-italijanske meje, bogata lesna okolica, lastno skladišče na postaji cca 1 joh, 1200 m8 smrekovega in meces-novega lesa. Posestvo se nahaja v kranjski gori, na vpogled je vsaki dan. Pismene po-iiddbe z ceno je poslati na lastnika Ivan Justin, Ribno št. 89, pošta Bled I. v mestu se odda na račun pošteni gospodični od 28 — 35 let stari. Naslov v upravi lista. Pol! D», Mii®! Eleganten francoski garderobe kovček se proda. Naslov A. Šimnovec, krojač pred Škofijo 3. se proda v obrtnem kraju na Gorenjskem ob železnici v ne-posrednji bližini Bleda. Stanovanje takoj na razpolago. V gospodarskem poslopju so kleti, ki so sposobne za večjo vin-: sko trgovino. Dopisi pod: „Posestvo na Gorenjskem“ na Aloma Company, anon. družba Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Silil. strojni ključavničar, samostojna moč z dobrimi spričevali in 10 letno prakso išče stalno mesto. Ponudbe pod „Strojnik“, na Aloma Comp., anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. za dva gospođa se takoj odda v Streliški ul. 10/1. oženjen, izučen strojni ključavničar z večletno prakso, posebno pri delu na štancah, zanesljiv in trezen išče primerne službe. Ponudbe na zvezo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani. PnCPcfnn oralov vse kul-ruaEaiWU ture, 2 uri od postaje krasen gozd in cel živ in mrtev inventar. en0staD0vanjska, 5 sob, Willi parket, elektrika, park, Maribor, 2,000.000 K. SMailišča fjtttr1'*' PflCDOfnn oc* ® 1^5 ora- fUMÜIVU lov tudi z grajščino in polnojarmenikom. Brapna i.3 sobno za industrijo. Milnp hiše’ vila * p0' UUtJllII!U| sestvom proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska 3. s prakso in stavbni risar se sprejmeta. Ponudbe pod »Točnost« na upravo lista. rL.». wiiwj že rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe pod «Stroj« na upravo lista. kdor mi preskrbi v novi hiši mesto hišnice. Naslov v upravi lista. 100.000 Din se išče na novo-dograjeno vilo. - Ponudbe pod »Sigurno«, na upravo lista. meblovano, veliko, s tremi posteljami iščem s 1. septembrom. Plača postranska stvar. Naslov v upravi lista. 2 žimnici, 1 posteljo, 1 otroško posteljo, 50 parov namiznega orodja, 50 vrčkov, umivalni servis, kompletno krstno opravo in 120 let star namizni prt. Belgijska vojašnica I, Objekt Burger. takoj gostilno na račun v mestu, dam 10.000'— Din kavcije. Ponudbe pod „Kavcija" na upravo lista. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. Bira! lili išče dela za popoldneve. Ponudbe pod »Nujno«, na upravo lista. ti! raziieii za težo 300 — 400 kg, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Voziček«, na upravo lista. PSI! Higijenične gume, irigatorje in trajna srebrna sredstva za dame vržite med staro šaro, ter naročite najnovejše gotovo in trajno sredstvo, katero Vas ob enem zavaruje pred boleznimi. Nov, majhen, ekonomičen in praktičen izum za gospode in dame, tudi za potovanje. Tajnost pošiljatve strogo zajamčena. Naročila s 35 din. v kolekih vnaprej pod šifro. „Brez vsake skrbi na upravo lista.“ za novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom din. 500.000.— se sprejme. Jako do-blčkanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. Oglašujte edinole v .jutranjih Novostih"! Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: JY[cj zuerinjek knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6* | JVtcji ljubčki živalske slike za naše malčk na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—. J^Iadi slikar TO tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4‘— V Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. I igra Din 4-—. Vse se dobi v i:-: iLjijiLbitioB. Vela zaloga Moblou iaslamailiovseiloliipri Franc [erar družba z o. z. tovarna v Stobu, pošta Domžale. Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič 1 Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5. Sprefemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka uL št 4. I I I a a a Na prodaj! Več VIL s prostimi stanovanji od Din. 300.000. — naprej. SlaMistt Bi rfSt Ijani od Din. 60.000.— in višje. Na Štajerskem lepa stanovanjska hiša z vrtom za Din. 25.000. Trgovske ledve2rvu ^ cenah 85.000 do 1,000.0000 Din. M Mi z gostilno, *^0^ Ljubljani in izven Ljubljane. Kmečka posestva:ä,8^0™5: lov in večja od Din. 35.000 naprej. Gozdna vloogradna posestva na deželi in stavbene parcele v Ljubljani in okolici. Več se izve v realitetni pisarni Ljubljana, Poljanska cesta 12. ]F. Merk^ratllna banka v Kočevju. Prospekt II. emisije delnic Merkantllne banke v Kočevju in sicer 17.500 delnic po nominale Din 100 za skupnih Din 1,750.000. (Zvišanje delniške glavnice od Din 1,250.000 na Din 3,000.000.) Od izvanrednoga občnega zbora delničarjev dne 12. avgusta t. 1. k temu pooblaščeni upravni svet Merkantllne banke provaja v pravilih predvideno zvišanje delniške glavnice od Din 1,250.000 na Din 3,000.000 z izdajo 17.500 novih delnic po nominale Din 100 pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjem se ponudi 12.500 novih delnic v nominalnem znesku Din 1,250.000 tako, da smejo optirati na vsako staro delnico po eno novo po tečaju Din 130 ter 6% obresti od 1. julija t. 1. do vplačila ter Din 7'50 na račun stroškov emisije. Preostale oziroma neoptirane delnice prevzame garančni sindikat. 2. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob sub-skripciji. 3. Potrdila o vplačilu je skrbno shraniti, ker se bodo proti vrnitvi istih izročile nove delnice. 4. Vse nove delnice so deležne polovice dobička za tekoče leto in imajo kupon za leto 1923. 5. Subskripcija traja od 15. do 25. avgusta 1.1. 6. Kot subskripcijska mesta so določena: Merkantilna banka v Kočevju, Posojilnica v Ribnici in Slavenska banka, podružnica v Ljubljani. 7. Uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. Kočevje, dne 14. avgusta 1923. Upravni svet. Za Jugoslovansiii patent št. 48 od 15. februarja 1916 na: .Automatsko mazanje kompresora1 se iščejo kupci ali pa odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Suklje, patentni inženjer, Ljubljana, Bleiweisova cesta 5. Za jugoslovansiii patent št. 630 od 19. junija 1912 in dodatni patent it 631 od 14. oktobra 1912 na: „Postupak za preradjivanje koloidnih i sitno razdijeljenih tijela“ se iščejo kupci ali pa odjemalci licenc. CenJ«ne ponudb« na: Ing. Milan Šuklje, patentni inženjer, Ljubljana, Bleiweisova cesta 5. Stavbenik Rud. Ročah v Trbovljah izvršuje vsa stavbna dela. Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveniji II. RANZINGER, - Jesenice špedicijska pisarna Podjetje za prevažanje blaga južna železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet U Avztrije in v Avstrijo. Podjetje za prevažanja pohištva. — SkladižSa a pozabnimi zaprtimi za pohUtvo. Interurban telefon 60. Brzojavi: KANZINGER. Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32^l5.pp0 Podružnice: Bled Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalje Celje Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranj Split Eicegnovl 'Ljubljana Šibenik Jelša Maribor Zagreb Amerikanaki oddelek. Naslov za brzojave* JADRANSKA. Afilirani zavodi t JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija. Wien, Zadar. FRANIC SAICSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York Cit/ BANCO YUGOSLAYO DE CHILE: Valparaiso, AntofagasU. Punta Arenas, Puerto Natales. Porvenlr. Protiv znojnih nogu upotreblie HOFER PUDER br. lil. Dobiva se u svim apotekama i drogerijama. RAVE d. d.. ZAGREB. „M03MIR“ Kreditna in stavbena zadruga Maribor, Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana. GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG UUBUANA, Bohoričeva ul. 20. INGER“"* STROJI Na celem svetu znani kot najboljši. ~ Podružnice lil zu&topatva v vseh metih. LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 3. Centrala za državo S.H. S. ZAfiHEB, ifomličeva ulica broj 5,11. kat = Posredovanje podraži blago, I kar pa ni v interesu trgovca in ne konsumenta. Jugoslovanski trgovci pa ravno v tem oziru veliko grešijo in se poslužujejo za svoje dobave držav, ki prevzemajo samo nalogo posredovalca, katerim običajno ostaja največji dobiček. Zato proč s komodnostjo. Dobro solidno blago se dobi samo v Čehoslovaški, kjer se kupi lahko direktno od tovarnarja. Osobito VI. Praški vzorčni velesejem v dneh od 2. do 9. septembra bo nudil vse kar moramo mi uvažati in to po solidnih cenah, ki so nalašč izredno nizko kalkulirane za Jugoslavijo. T ■ v.;,-..v-.;-v ‘, v;.-;- , ' ’v^ iÜ'.iJvW'iy*“ m® »Smrn Pdmm *9 umm. 1. priloga „Jutranjim Novostim" it. IS S. s dne 15. avgusta 1S23, 1 * ma m i ii ii i i miRMttMB bi n huhiliju.,j. .i miru rami i i maa im n ■■■«■* i i nnairn t ll■■lll^^ utr .* mmmammmmmm f „Prečanija“ Takozvana »prevratna doba« nam je prinesla nekaj jako čudnih državnih pojavov. Na Ruskem so se pojavile »neodvisne in neutralne republike »Neje-lovo,« »Nepilovo« in »Neurožajevo«, ki so obstajale seveda samo toliko časa, dokler se ni pojavila od ene ali druge strani vojaška patrolja: nemška, avstrijska, ukrajinska, boljševiška ali poljska, ki je pohlevne kmete Nekrasova lepo podučila, da se sicer lahko igrajo republiko, samo ubogati morajo »svakog jačega«. O teh republikah ne bo vedela zgodovina povedati ničesar in samo stari vojaki si bodo pripovedovali o njih smešnice v zapečkih, ko bodo ugibali »komu na Rusi žit j harašo?« Pri nas smo pa doživeli državno tvorbo, o kateri se čez petdeset let niti v zapečku ne bo govorilo in nobena knjiga je ne bo omenila. Naj ji bo torej tukaj majhen spomin: Imeli smo svobodno, nezavisno, neutralno republiko »Prečanijo«. _ To dete ni prišlo na svet, kakor otroci dobrih, poštenih staršev. Luč sveta je zagledalo nenadoma tam v lepem švicarskem mestu Ženeva, zato se tudi imenuje »Ženevska konvencija«. Kdo jo je krstil, se ne ve, kakor tudi ne poznamo ne očeta, ne matere. Poznamo samo botre, ki pa nič kaj radi o njem ne govore. Toda govorimo brez figur, da se bo lažje razumelo. V onih dneh, ko je bilo ,vse nekako zmešano, ter so lahko tudi razumni ljudje naredili kakšno neumnost, so prišli s popolnoma pravilnimi avstrijskimi potnimi listi trije možje v Švico. Cela stvar je močno skrivnostna in se najbrže ne bo nikdar popolnoma pojasnila. Čudno je najprej že to, da Avstrija, ko je bila v zadnjih vzdihljajih svojega zemeljskega obstanka, pošlje to trojico v Švico na neka visoka diplo-matična potovanja. Podpisanje njihovih potnih listov je bilo takorekoč poslednje delo umirajoče stare Avstrije. Sedaj bi bilo vprašanje: ali so hoteli oni ogoljufati Avstrijo, ali pa Avstrija izrabiti nje, ali so varali drug drugega, ali pa delali sporazumno? Do švicarske meje so jih spremile avstrijske oblasti z vsemi častmi ter jim dale na razpolago vse ugodnosti za potovanje, onkraj meje so pa rekli, da niso Avstrijci, ampak odposlanci neke neodvisne neutralne republike, ki se je revolucijonirala proti Avstriji. Mimogrede bodi že sedaj vnaprej rečeno, da ie podpredsednik »Narodnega Veča,« vrhovne samozvane vlade dotične republike, dr. Svetozar Pribičevič, kmalu za njimi sporočil, da so ti možje odšli po svetu brez prave legitimacije, da torej sploh niso bili opravičeni, da v Švici hodijo taka pogajanja, kakor so jih začeli v imenu »Narodnega Veča.« Tudi ta stvar še ni prav razčiščena in, ker še vsi prizadeti gospodje žive, bodo morali med sabo prečistiti to stvar, preden bodo mogli komu drugemu očitati prevaro. Ti trije možje niso bili sveti trije kralji, ampak trije doktorji: dr. Korošec, dr. Žerjav, dr. Čingrija. Prišli so v lepo švicarsko mesto Ženevo, ki je bilo med svetovno vojno glavno gnezdo političnih in privatnih hohštaplerjev, deserter-jev, agentov, špijonov, šarlatanov itd. Tu se jim je hitro pridružil dr. Trum-bič, kakor da je nanje čakal ali jih naročil. Izgleda, da je stari intrigant dr. Trumbič, ki je cel čas vojne neprestano Ifltrigiral proti zedinjenju avstrijskih južnih Slovenov s Srbijo in pri tem tudi fcelo sumljivo pakljal z Italijani, imel pri celi tej stvari svoje prste vmes in da bo veljal stari rek: »Pater est, quem nup-tiae demonstrant«. Navedeni trije doktorji so prišli sedaj prvič v življenju v položaj, da igrajo ulogo svetovnih diplomatov, najbrže jim je ta uloga prijala in pri tem jim ni prišlo na misel, da so figure, katere hočejo izigrati različni zakulisni »šiberji«: najprej stara Avstrija, ki je hotela rešiti v poslednjem trenutku, kar bi bilo mogoče, dalje hrvaški frankovci, ki so hoteli neko veliko Hrvatsko — vseeno pod kakšnim »protektoratom«, slednjič tudi Italijani, ki bi bili najraje videli, da se igramo med sabo različne »narodne vlade« brez priznanja in upliva. Ko so ti možje prišli v Ženevo, so se hitro zbrali okrog njih različni srbski »političarji« zelo različnega kalibra: bili so dobri »jugoslavenski idealisti, ki so bili tako navdušeni od krasnega prizora, da pridemo prvič v zgodovini skupaj, da so pri tem navdušenju bili pripravljeni na vsak »amen« in niso mislili dalje; bili so ostanki starih, zbankroti-ranih srbskih strank, starih liberalcev, katere so zanesli v Srbijo srbski dijaki, ki so se šolali v Avstriji, še v onih časih, ko je bil v Avstriji liberalizem vsemogočen in naprednjaki (pristaši Obre-novičev), in še različni drugi srbski po-litičarji-fronderji. Povsod se namreč dobe ljudje, ki imajo preveč ambicije, da bi mogli biti podčastniki ali nižji častniki, a tudi premalo zmožnosti, da bi bilo mogoče s pomočjo teh popotnikov vreči radikalce iz sedla in samim zajahati konja. Tako so ti trije dohtarji naprej »kon-ferirali« z vsemi drugimi, samo ne z onim, ki je bil edino kompetenten — s srbsko vlado. Šele, ko so naredili »pakt« na vse strani, so sporočili Pašiču v Pariz naj hitro pride v Ženevo, da bodo ž njim konferirali. Priti mora čisto sam, ker mora stvar ostati zelo tajna. Prav nobenega zaupnika ne sme vzeti s seboj. Priti mora v Ženevo, kajti oni ne morejo v Pariz, ker se jim zelo mudi. Toda po »konferenci« so lahko še cele tedne ostali v Ženevi, najboljši dokaz, kako se jim je mudilo. Stvar je sicer izgledala zelo neresna in sumljiva. Na tak način se ne prirejajo politične akcije tako ogromnega pomena. Na tak način zvabi nesolidni kupec kmeta naglo s ceste v krčmo, ga malo napoji, govori mu naglo na ušesa, dobi še kaj tovarišev, da mu pomagajo, ter kupi od kmeta vola ali les, še preden se je mogel premisliti ali s kom posvetovati. V vsakih drugih razmerah bi bil Pašič na takšen poziv odgovoril: »Ima vremena.« Toda sedaj so bili časi res usodepolni in ni se smela izgubiti prav nobena prilika. Morda bi pa utegnilo vendarle iz tega priti kaj dobrega? Sedaj se ni smelo zamuditi ali prepustiti prav nobenega trenutka, ker bi najmanjša zamuda mogla imeti nedogledne posledice. Pašič je torej odšel v Ženevo, da vidi, kaj prinašajo odposlanci »neodvisne nevtralne« prečanske republike. Konferenca je bila kratka. Pašič je bil daleč od svojih, popolnoma sam, čisto nepripravljen. Razume se, da je v tem slučaju mogel govoriti in poslušati samo za svojo osebo. Prečanski delegati so mu kratko in jasno predložili: »Predanija« se prizna kot neodvisna, neutralna republika z lastno vlado in kar spada zraven. Srbija obdrži v starih mejah svojo vlado. Med obema vladama se osnuje nova, skupna vlada. V »Prečaniji« obstoje nadalje vse lokalne vlade, ki so se doslej pojavile, ali ki se bodo še pojavile. Te vlade Se lahko igrajo tudi vojsko, diplomacijo in sploh kar hočejo. Na prvi pogled je jasno, da je načrt te ustave samo stara avstrijska ustava v zelo poslabšani izdaji. Kar je bilo v avstriji najslabše, to se je hotelo sprejeti in še poslabšati. Taka ustava je bila čisto nemogoča. Ne samo, da ne bi mogla delovati, kar se je dobro pokazalo v Avstriji, nego ona je sploh bila neizvršljiva. Taka ureditev bi pome-njala zmanjšanje suvereniteta srbskega kralja in zmanjšanje neodvisnosti srbske države. Srbski kralj bi po tem načinu igral tako vlogo, kakor virtember-ški vojvoda v Nemčiji. On bi ostal še dalje »srbski kralj«, toda nad njim bi bil še predsednik skupne republike, ki bi bil lahko Trumbič, Korošec ali Radič, kakor bi pač naneslo. Razumljivo je torej, da bi srbski kralj nikdar ne mogel pristati na »ženevsko konvencijo«, ki ga tako degradira! Srbija bi po tem načrtu ne bila več neodvisna zemlja, ampak nekaj takega, kakor je na primer Bavarska v Nemčiji. Razumljivo je, da bi srbska narodna skupščina takega načrta nikdar ne mogla sprejeti. V »Prečaniji« bi se nahajalo veliko Srbov, ki so z vso dušo'hrepeneli, da se zedinijo s Srbijo. Ker bi »Prečanija« kot mirotvorna država ne imela vojaštva, bi ji morala Srbija posoditi vojaštva, da drži v prečanski pokorščini one Srbe, ki se hočejo zediniti s Srbijo! Pašiču je bila gotovo takoj jasna cela nesmiselnost in nemogočnost »ženevske konvencije«. Toda delegati so mu takorekoč nastavili nož na grlo: »Ako ne podpišeš takoj, gremo in se ne vidimo nikdar več.« Pašiču je pri teh besedah gotovo ledenela kri v žilah. Če zapravimo to priliko, ne vidimo se v zgodovini najbrže nikdar več. Če gremo sedaj narazen, pojdemo na mirovno konferenco ločeni in kot nasprotniki. Srbi pojdejo pod srbskim imenom kot zmagovalci, ter bodo mogli braniti samo srbske interese. Slovenci in Hrvati pojdejo pod tujim imenom, ter bodo stali med premaganci. Medtem dobi Pašič še depešo od Vesniča iz Pariza. Vesnič je menda zaslutil, da je v Ženevi težko, ter je brzojavil Pašiču, da mu je ravnokar rekel Poincare, naj Srbija sprejme vse pogoje. Kaj je bilo v resnici na tem, se ne ve in tudi Vesnič ni hotd pozneje nikdar o tem govoriti. Pašič je prijel za pero in podpisal »ženevsko konvencijo«. Podpisal jo je, da obvaruje naš narod najhujše nesreče, podpisal jo je za svojo osebo, ker ni imel ne od kralja, ne od skupščine, ne od ministrskega sveta pooblastila, da podpiše zanje in mu takega pooblastila tudi nikdo ni mogel dati. Podpisati je mogel samo v svojem imenu, če tudi je moral, kot vsak pameten človek znati, da to ne bo držalo. Srbski ministrski svet je ženevsko konvencijo odklonil, Pašič je pa svoj podpis držal, ter odstopil. Tako se je končala slava prečanske republike. Ker je bil v najnovejšem času Pašič zopet napaden v skupščini in v časopisju, češ, da ni držal ženevske konvencije, je treba stvar tukaj še enkrat pojasniti, če prav ni prijetno take stvari vlačiti na dan. Pašič je podpisal, če prav je vedel, da se stvar ne bo držala in ne more držati, ker je hotel preprečiti veliko nesrečo. Pašič je podpis držal in zapečatil s svojim odstopom. Naj bi tudi drugi tako lahko odgovarjali kakor on. »Prečanija« je izginila tiho in neslavno, kakor se je prikazala. Naj bi se več ne govorilo o nji. K angleško - francoskim razgovorom. Od našega stalnega pariškega dopisnika. ap. Pariz, 12. avgusta. Kakor sem že zadnjič omenil, je bo-v Pariz. V tukajšnjih informiranih kro-jazen izvestnih angleških krogov pred eventualno nemško nevarnostjo mnogo pripomogla, da se je pričel pod uplivom Dichardtovih in Rothermerovih listov nekak preobrat angleškega mišljenja. Eno prvih znamenj te reakcije v Pariz. V tukajšnjih informi bfsk ml je brezdvoma ministrska ekspedicija v gih se je mnogo govorilo o tem, kaj so se razgovarjali Lord Derby in Mille-rand. Lord Robert Cecil in Poincare. Krona vsemu temu pa je bodoči obisk zunanjega ministra lorda Curzona, ki svojih počitnic gotovo ne bo preživel izključno v idiličnem kopališču Bagnoles de 1’ Orne. Anglija pač misli, da se mora pred sestankom belgijskih in francoskih ministrov sporazumeti s Francijo. Ta provizorni sporazum bi imel služiti kot nekaka baza za razgovore med Theunisom in Poincarejem. Morda prineso Belgijci že praktični reparacij-ski načrt. O tem načrtu se govori zlasti v krogih ekspertov zelo mnogo. Predpogoj vsakega programa pa je konec poruhrskega konflikta, ki poriva Nemčijo z vsakim dnem v globlji kaos. Ali je ta cilj dosegljiv in s kakimi sredstvi? Po francoskem pojmovanju nadaljujejo Nemci svojo taktiko le radi tega, ker upajo od ure do ure, da bo ostala Francija izolirana, Anglija bi se pa utegnila postaviti ob njihovo stran. Zadnji londonski dogodki sd sfo cer uničili marsikatero nemško iluzijo, vendar jih to v Berlinu ne moti; da. straši fantom angleške pomoči v glavah milijonov in tako onemogoča •— spoznanje... Nemčijo je mogoče osvestiti le tako, da ji Anglija v posebni noti ali pa potom zaupnih razgovorov odločno nasvetuje, naj že vendar enkrat opusti pasivni odpor v Poruhrju, to pa vsaj toliko, da bi sistirala one vladne naredbe, ki onemogočajo kooperacijo s Francozi. Če hoče Anglija napraviti Nemčiji in vsej Evropi resnično uslugo: tu ima najlepšo priliko. Če pa hoče napraviti še en nadaijni korak, potem naj imenuje vsoto, ki jo Anglija tirja od Nemčije. V trenutku bi se moglo reči: definitivna rešitev reparacijskega vprašanja je samo še vprašanje časa. To je bil tako v glavnih obrisih’ predmet razgovorov med angleškimi ministri in odgovornimi francoskimi činitelji. Danes ne stoji cela zadeva tako, da bi se moglo govoriti le s senco upravičenosti do možnosti o — prelomu. Marsikatera ped zemlje je bila zopet izvojevana in medtem so se mnogi diametralni pogledi — našli, približali. Neke vrste antanta je zopet vzpostavljena. Naloga bodočnosti je, napraviti to alijanso — »cordiale«. Te besede je upravičeno zapisal vladi prijazen francoski dnevnik. \ Nadjonalistične organizacije na Bavarskem. Konferenca v Spa-ju je bila sklenila razpustitev in razorožbo takozv. samo-brambnih združenj kot Orgesch in prostovoljski zbor. Nemci so znali lepo maskirati te družbe, ki bolj in bolj naraščajo. Bivši oficirji, ki jih vodijo, se nazivajo »predsednik«, »tajnik«, »blagajnik« namesto »polkovnik« ali »stotnik«. Vse te tajne organizacije so med seboj tesno zvezane. Zlasti na Bavarskem kar mrgoli takih »Verbändev«, ki se dele na dve veliki skupini: 1. Z d r u-žene domorodne zveze pod častnim predsedstvom bivšega ministrskega predsednika von Kahra; 2. d e -lovska zajednica patriotič-nih bojnih društev (Kampfverbände) pod vodstvom proslulega Luden-dorfa. Prva skupina obsega sledeča udruženja: 1. politična društva n. pr, Andrej Hofer, vseučiliški krožek nemške mladine, B u n d za kralja in domovino, ger-manistični »Verband« in Blok bavarskega reda; 2. družbo »Bavarska« in Reich, ki nadomešča poprejšnjo Einwohnerwehr ali meščan, garde; 3. čast- niške zveze z raznimi naslovi; 4. zveze vojakov in bivših boriteljev; 5. nemško-narodne (deutsch-völkisch) delovne edi-nice s 16 podružnicami; 6. gospodarska društva itd. Prva skupina ima kot prvo točko svojega programa: boj proti za-sužnjenju nemškega naroda. Vse te organizacije so si postavile za skupno geslo: nasprotovati socialistom in komunistom, strahovati republikance, miroljubneže in Jude; potem pa pripravljati osveto. Vzpostavitev monarhije stoji šele na tretjem mestu, dočim je bila na prvem mestu pri društvu Bund Blücher, čigar voditelji so bili vrženi v ječo, kjer sta si dva vzela življenje. Vlada dr. Knil-linga je skoro brezmočna napram vsem tem skrivnim udružitvam, osobito odkar je iz Lipskega pobegnil zaprti kor-vetni kapetan Eberhardt, ustanovitelj organizacije C o n s u I (Eberhardtov psevdonim), in se baje zatekel na Bavarsko. Republikanski in socialistični krogi se boje novih atentatov in »pu-čev«, kakoršen je bil Kannov, žalosti nega spomina. Einsteinova relativnost v politiki. Berliner Zeitung am Mittag toži in tarna o nemškem uboštvu, hoteč oči-vidno vreči senco na neusmiljeno Francijo, ki vztraja pri svojih upravičenih zahtevah. »Berlinski Opoldnevnik« našteva gorostasne cene živil, ob katerih se na prvi pbgled človeku ježijo lasje. Te cene se po dvakrat na dan zvišujejo. Koncem julija je stal kg presnega masla 60 do 70.000 mark, umetni med 13.000, ovsen zdrob 27.000, žgana kava 150.000, moka 19.000, govedina 70.000 itd. Izpo-četka se vam vidi, da mora biti slednji Nemec milijardar, ako noče poginiti od glada. Pa vendar nihče ne umrje od lakote, kajti stroj za novčanice se noč in dan vrti z omotično brzino. Ne pozabimo, kaj je izjavil Šalapin, ki je bil nekaj dni potajno na Francoskem: ni se mu zdelo pretirano, da je nedavno plačal v matuški Rusiji 8 miiionov rubljev za preprosto kosilce. »Osem milijonov rubljev pomeni štiri zlate rublje. Ker je pred vojno takšen obed veljal tri rublje, vidite, da draginja ni prehuda!« .Zvonimir Kosem: Starka Antioga. Prikazala se je včasih v vasi čudna Jenska z veliko ohlapno malho preko Ätne in Počenila zdihovaje na tem in em pragu, da je dobila kos kruha. —. en obraz, naguban jn rumen kakor Slina, se ni nikoli posmejal. Ko je šepala skozi vas, opiraje Se na kljukasto dre-hovo palico, je vriščala okrog nje poskočna vaška otro2a(j kakor vriščč vrane okrog kragulja — ona pa Se ni nikamor ozrla, _ Pobliskovaje samo s svojimi drobnimi očmi v mračnih pobliskih izpod nabrazdanega čeia> Kar je vleklo otroke za to žensko _ to je bila njena bingljajoča malha; radovedni so bili, kaj je v malhi,_ kakšne skrivnosti tičž tam notri — in daK bi bili ne V*m kaj, če bi jim bila hotela starka malho odvezati in razkazati do dna._ Starka pa je na svojo malho skrbno pazila. Starejši ljudje so trdili, da prenaša mačke, praznoverne ženice pa so celo namigavale, da krade otroke in jih tlači v svojo malho. Kolikor več pa je bilo trditev in namigavanj, da je starka Antioga — tako so imenovali žensko — če že ne kaj več, vsaj čarovnica toliko bolj je skrivala starka svojo skrivnost, toliko bolj je molčala. Zvečer ni bilo ženske nikjer več. Kakor se je ob solnčnem vzhodu iznenada prikazala, tako je ob solnčnem Aüiodu iznenada tudi izginila. Takrat sem bil še zelo mlad in mislil, da je ves svet tako dober kakor moja mati; ko si lačen, dobiš kruha; ko žejen, mleka; ko si zaspan, mehko blazino pod glavo. Kakor velik paradiž je svet — sem mislil — sobice sije toplo, pod solncem se svetijo pisani travniki, po travnikih cveto beli zvončki, nad zvončki poletavajo rumeni citrončki; in na travnikih, pod toplim solncem, med zvončki in citrončki, vriskajo ljudje; v tej vasi vriskajo, v oni vasi — povsod; povsod veselje, bratska ljubezen. Pod tem lepim solncem, med temi lepimi zvončki in citrončki pa — starka Antioga s svojo ohlapno malho. — Kakor zagonetka. Solnce sije — starka Antioga pa šepa skozi vas, na njo kakor da ne sije solnce. En sam velik paradiž je svet, v paradižu pa — kaj hoče v njem starka Antioga s svojo malho. Kadar je čepela na našem pragu, sem jo radovedno opazoval in ji prinesel kruha jaz, ne mati; mati je kruh samo odrezala; in velik kos je morala vsakokrat odrezati — tako sem hotel vedno jaz, kajti rad sem imel starko Antlogo, rad pa samo zaradi njene malhe. Nekoč sem jo vprašal: »Teta, kje ste pa vi doma?« Starka pa mi ni odgovorila — kakor da bi bila gluha — in obraz se ji je spačil. In kmalu je vstala, globoko vzdihnila in urno odšepala izpred pra- *a‘i Ko je čepela drugič na našem pragu, sem ji nesel skoraj pol hleba iz jedilne shrambe in rekel: »Teta, meni ste tako všeč!..« Videl sem samo, kako se ji je hotelo osušeno obustje skrožiti v smehljaj. Pa se ni skrožilo v smehljaj, marveč skremžilo se je. Čepela je na pragu, s hrbtom samo napol obrnjena proti vratom, malho kraj sebe. Vrnil sem se nazaj v vežo, potem se pa naglo obrnil in se potihoma kakor maček približal starki za hrbet ter potipal njeno malho. V malhi je zacvililo, s tenkim, jokajočim glasom; spomnil sem se, da sem slišal nekoč vekati otroka, ki so ga nesli od krsta: prav tako tenko je zacvililo tedaj iz belega, okroglega omota, ki ga je držala botra v naročju z zvedavimi očmi kakor drži sveti Gal v pratiki poleno. Potem sem odmaknil roko in zbežal. Starka je pa prestrašeno kriknila, pograbila malho in odjadrala skozi vas, da je flafotalo njeno krilo v vetru. Noč in dan nisem imel miru zaradi te malhe. Kaj je zacvililo v njej? Kje ta čarovnica živi? Jutro jo prinese v vas, večer jo odnese iz vasi. Kam čarovnica pobegne, kam se skriva, kje svojo malho odvezuje? O zagonetka, moram te razrešiti!.. Vedel sem samo, po kateri poti odhaja iz vasi. Zato sem jo čakal tisti večer zunaj vasi ob poti, skrit v če-šminovem grmovju. Prišepala je po poti počasi in pokašljevala. Če se vsta-vi iu pokuka v grmovje, če odveže malho in iztrese iz nje ravno name tisto, kar je tako zacvililo takrat, ko sem malho potipal? Vsšš... bavbav... všššš! Ni se vstavila — za ovinkom mi je utonila v mrak. Skočil sem iz grmovja in tekel po poti, da so me tolkle bose pete zadaj po hrbtu. Ko je zabin-gljala iz mraka pred menoj dobro znana mi malha, sem si rekel: »Zdaj mi ne odideš, čarovnica! Za teboj pojdem. — Kamor ti, tja jaz. Nekje boš že počenila na prag.« In pritisnil sem si dlan na usta, da bi smeh v srcu ne puhnil na plan, me ne izdal in starke ne ostrašil. Starka je krenila proti gozdovom. Mračni gozdovi; čez potok ozka brv------in do neba nabuhlo hribovje. Na brvi je starka postala za hip in si popravila malho na rami. Nad starko jata vran; in v gozdove starka in vrane... Jaz v primerni razdalji za starko, po brvi — v gozdove. Gozdovi črni, črni... tako skrivnostno so pošumevali tisti večer... Visoko nad menoj razpleteno vejevje bukev in hrastov se je gubilo nekam v nepoznane daljave. Koliko časa sva hodila, ne vem. — Skovirji so pričeli skovikati in plahutati med vejevjem; tik nad mojo glavo se je ulomila suha veja in me pri poletu na tla oplazila po obramju; upognil sem se in skokoma zdrvel skozi črno noč, kakor splašen zajec... Starka je zavila vstran in nato navzdol; jaz tiho za njo; če ona na desno — na desno jaz; če ona na levo — na levo jaz. Zdelo se mi je, kakor da stopam ob strmem prepadu in da hodim tod že dolgo večnost. Gozdovi, pošu-mevanje vetrov, skovikanje skovirjev — brez začetka in konca. Nenadoma mi je spodrsnilo in obvisel sem v zraku — za grlo pa me je prijelo nekaj trdega in me tiščalo in davilo; spoznal sem, da sem v pasti; a kako, na kakšen način? Pod menoj je šumela temna voda — jaz pa sem visel v zraku, pozibaje se enakomerno semintja nad vodo. Rad bi bil zakričal, pa nisem mogel — čimda-Ijebolj me je tiščalo za vrat. Tistikrat je zašumel iz teme pred menoj rdeč plamen in voda pod menoj se je posvetila. V tej rdeči svetlobi se mi je režal iz daljave obraz starke Antloge in malha na hrbtu se ji je napihnila in se mi tudi zlobno režala. In zopet tema; omahnil sem z rokama, vzdrgetal... Pa zopet luč — dvoje luči iz teme; voda pod menoj se giblje in grgra — iz vode kima loček. Tam — k bregu prislonjena koča iz smrekovega lubja; dvoje oken; svetljenih lukenj v koči — dvoje okenj; v koči je sedela starka Antioga in od-vezavala svojo malho. »Teta! teta!« sem zakričal tisti hip in se čudil samemu sebi, da sem prišel naenkrat do glasu. Starka je planila iz koče. »Kdo je?« Nad vodo sem visel, pa sem dobro videl, kaj se je zgodilo tedaj v koči; iz odvezane vreče ie smuknilo troje mladih mačk. Iz kulturnega sveta Anton Vodnik: V&iliie. Uvod y drugo pesniško zbirko.*) Ako pesnik v pričujoči knjigi ne čuti ,teč potrebe, dati posameznim pesmim naslov, torej več ali manj nekak uvod v brnenje svoje Intuicije, se mi zdi to prava analogija temu, kar sta pri zadnji razstavi storila brata Kralja, da sta namreč pustila govoriti dela sama, brez naslovov. Ta analogija je gotovo več kot slučajna, ona izvira iz miselnosti teh umetnikov, iz njih pojmovanja snovi In oblikovnih vrednot. Velika sorodnost, ki obstoji če ne med vsemi tremi, ia v toliko večji meri med Vodnikom in Tonetom Kraljem, je gotovo vzrok, da ob marsikaterem Tonetovem platnu nehotno ponavljam ritme Vodnikovih pesmi In obratno, marsikatera Vodnikova pesem mi postane lastnina docela šele potem, ko sen jo doživel ob Tonetovi sliki. Tu pa ne gre seveda toliko za motiv, kolikor na račun izražanja. Tako se neprisiljeno prepletajo med seboj veje dveh dreves, stremečih v enem in istem razmahu navzgor. Vzroki tega razmaha pa, ki je danes še večini tako zagoneten, res ne morejo ležati v nemoči in neznanju, še manj v vihravosti mladih let. Tudi če je vse to Šele vzetje, se je to- vzetje vendarle moralo ob neki priliki in pobudi pričeti in se sedaj brezdvomno vrši po določenih zakonih določenemu cilju nasproti. Zdi se mi, da to nikakor ni tako nejasno in skrito, tako zagonetno in čudno, kakor bi mi radi videli, da bi bilo — nasprotno, da je celo jako jasno in da se nam le spričo tega zdi pojav teh mladih tako zabrisan, meglen. Nfevednost in nejasnost je pri nas, pa tudi nezaupnost. Nismo se ]e navadili na to, pa mislimo, da ne velja. V kratkem času je izdal Vodnik dvoje knjig, zato se mi zdi, da danes že lahko razberemo iž njih nekaj več kot smo doslej, če pa ne, to pa vsaj poskusimo molčati, torej ne govoriti o stvari, Id je ne razumemo. VI-gilije pomenijo napram prvi Zbirki Žalostne roke stopnjo višje. So niti, ki vodijo iz prave zbirke neposredno v drugo, dasiravno so tudi razlike med njima velike. Eno pa je: ti dve knjigi močno komentirata druga drugo. Tisto očitanje nejasnosti In težavnosti pri razumevanju Vodnilcove lirike, tisto važno mnenje, da Vodnik spodmakne bravcu tla In ga pusti gugajočega se iz ene nerealnosti do druge, je bilo le v majhni meri upravičeno. Primerjajoč obe knjigi med seboj vedno bolj slutimo tudi neko pozitivno vsebinsko stran te lirike, neko idejno ogrodje. Poleg pesnika-melodika nam postajajo čedalje jasnejši obrisi neke duhovne, miselne zasnove vsega dela. Namesto širine Žalostnih rok, ki je razvoj življenja po površju ni borba iz sledi tradicije. Iskanje in ustvarjanje samega sebe, skratka: uvod v zrelejša^ dela, opažamo v Vigilijah neutrudno težnjo poglabljanja vseh vrednot, težnjo, dati svojemu življenju in življenju sploh trdno etično-religijozno podlago, poklicati v zavest cilj in namen človeških dni In njih razmerje do večnosti. Cisto nujno postaja v Vigilijah s tem miselnim poglabljanjem in iz izenostavljenjem tudi ustvarjanje samo čudovito enotno, kakršno v Žalostnih rokah še ni bilo. Na zunaj sicer Izgubi mnogo dekorativnega okrasa, a pridobi na zml-selnosti in neposrednosti notranje kompozicije. Ta razvoj je popolen in jasen tudi v formamih vrednotah obeh knjig. Številnosti otensij in razpoloženj v Žal. rokah, katerim odgovarja enaka številnost zunanjih pobud, impresij, torej razmeroma še bogata motiv-nost, dinamika čustvovanja v zmislu impre-sijonizma, postavlja Vodnik v Vigilijah popolnoma nekaj druzega nasproti. Cela knjiga je zbirka pesmi, a je vseeno in kljub temu ena sama pesem, ki ji je naslov Vigilije; iztrgana iz kompleksa, v katerem se nahaja, iz idejnega organizma, ki je izražen v naslovu, posamezna pesem ne učinkuje, Izgubi svoj pomen, ozadje in pravi zmisel. Tu imamo torej kompozicijo pod enim glavnim, vsem nadrejenim členom, kar pomenja napram prvi zbirki mnogo večjo enovitost Žalost, da osnovna poteza Vodnikove lirike ni značilnost brez primere, je tudi v prvi zbirki povdarjena kar mogoče, a je vendar pri vsem akcentu prej nekak zunanji, spremljajoč, nego Iz globine, iz bistva stvari samo izvirajoč element. Žalost žalostnih rok je simptomatičnega pomena, je kon-vencijonalno oblikovna vrednota, katere estetsko tvorno vrednost le Vodnik umel sijajno uporabiti. Ravno ta njena lastnost mnogo prispeva k lepoti Žalostnih rok In izdaja velik pesniški dar. Žalost Vigilij je pa po svojem simbolizmu vsebinsko utemelje- *) Ljubljana 1923. Cena Din 12.—. na, ona Sekaj pomeni, služi nekemu višjemu ideanemu smotru In je manj lepa, a zato globlja, močnejša- V Vigilijah postane ta življenja trudni, a ne pesimistični element izraz človeka, ki je dovolj občutljiv za bridkost zemskega bitja, preko katerega si želi ven, v neskončnost; a je tudi izraz človeka, ki ima dovolj poguma in volje, da neprestano misli o smrti in nanjo reducira vse svoje življenje, d abi dvignil njega etično vrednost, da bi mu val globine in napetosti donesel manjkajoče. To niso prazne besede in poza, to je resnično živijensko čuvstvo, ki je usmerjeno na eno resnico: iz doline solz skozi smrt k Bogu, v Večno življenje. Mrtvaške molitve postanejo v tem in edino v tem trenotku koračnica na poti v večnost, izraz zmagoslavnih čuvstev. Tega velikega življenjskega pomena žalost Žalostnih rok nima. In vendar je trden cilj imel Vodnik že tudi tedaj: božje naročje. Že tedaj se je njegov religijozni ogenj izživel v nekaterih le-. pih pesmih, katere so nam zaradi neposrednosti čuvstvovanja bolj dostopne nego Vigilije, Tedaj je tudi doumel poet svoj novi položaj in skrivnost Daljnega ter molčav-cev. Še večkrat nam v Vigilijah sine iz neznanih dalj mistično lice Najvišjega. Ta molk pa se tam izpremeni v pripravo in ustvarjanje samega sebe, v rast v čudna znamenja. Verujem: ta znamenja niso od tega sveta, zato so vredna smrti. V njih luči je naše pravo življenje. Do tega je Vodnik priše« po prvi, še 'več ali manj impresijonistični perijodl, po dobi dekliških pesmi in bratov in sestra iz daljne dežele. Ustvaril si je takorekoč popolnoma svoja, tuja bitja, poseben svet, sredi katerega sedaj srečamo tudi sestro iz Vigilij. A značilno — zdal je vse drugo odpravil; samo on in skrivnostna sestra in Najvišji so ostali. Tudi v tem oziru je izvršil Izrazito sprememlio. Že v svoji prvi zbirki je Vodnik v pesmi Vigilija na čudovit način izrazil tajinstveno mračnost teh molitev; že tam je zaslutil neke metafizične, iracijo.ialne sile, ki prevevalo človeško misel in čuvstvo ob predstavi smrti, v urah vigilij. Še bolj intenzivno, toda kaj pravim intenzivno, čisto drugače, vse bolj globoko in z višjega stališča je doumel pomembnost takega dejanja v Vigilijah. Ce je bil tam za motiv kakor neizpeljan, Če je vzbujal utis, da je lep le zaradi svoje čuvstveno-vseblnske karakteristike, zaradi svoje izredne ekspresivnosti, moramo reči, da v Vigilijah ne služi več samemu sebi, da marveč s svojim etično re-ligijoznim pomenom, katerega tu dobi, zaokroža in poglablja idejno ozadje teh pesmi, jim vtiska pečat večnosti. Cisto breztelesno, brezčasno in brez-prostomo se vrše te vigilije, med dvema dušama se vrše pod prizmo Najvi;šjega. Med tema dvema dušama gori življenje in to življenje so te vigilije. Vigilija — to je mrtvaška molitev. Neprestano trepeta v eteričnem vzduhu misel smrti: smrt je bila kakor maj; smrt ima tvoje oči, o sestra; moja si kot smrt, ki se smehlja. Ta bitja obožujejo smrt in se vsa blažena poglabljajo v njeno skrivnost. Smrt je, samo prag v novo življenje Iz bolesti in muk. Bolest in muka — v teh bitjih sta utelešeni, v tisočerih posvitih se nam javljata: v dlani živita In v srcu gori njih luč. Bolest prešinja telo, ona le svetel mesec vrh noči, duša je lepa v bolečini. Bolest in muka — nista fantom, (sta slutena resničnost, resnična bolest človeške duše: Njegova bleda roka. Roka, ki ne neha blesteti, roka težka, ko da tehta naše grehe in noč zemlje, roka omahujoča, ki nosi človeka čez slap krvi. Glejte, to je bolest, skozi smrt vodi iz nie pot k Njemu, ki edini bedi, kadar govore vsi bratje tujo govorico. Spet in spet posije izza električnega zastora sveto lice Najvišjega v siju dalj; dalje pa so angeli, ki od njih duša blesti In trepeta in skoznje nosi svojo bol. Tam je večnost, tam ni več teles, tarn so le svetli prameni, nedo-umni, breztelesni. Iz noči zemlje raste piramida svetlobe v večni dan. A pri vsem tem to ni zanikanje življenja, to ni smrt, ne, stopnjevanje gibanja jej rast iz polživljenja v celo, slap razkrojenih telesnih postav, bobnenje duha, vrenje, V misli na zadnji dan, kamor je tako vdano nagnjena glava človelcova in naslonjena njegova hiša, je življenje veliko in pomembno. Kakor gora sega v noč in že stoji vrh nje angel; pride Bog ter išče na človeških rokah svojo luč. Vodnik pravi čisto pravilno: od malega k velikemu. V poedincu se bo moralo vneti novo življenje, ne ovirano po nobeni stvari; prosto dovolj, da bo doseglo svoj cilj in razvilo moči; omejeno dovolj, da ne bo zadostovala samo sebi in bo rabilo Se enega večjega in višicga, ki je vsebina našega hrepenenja, čisti odsev religiioznesa ognja, do skrajnosti živa zavest dela v nekem višjem organizmu, tako je tudi po formalni plati prečudno enovito. Zdi se mi, ko da bi gledal dramo pfed seboj; čez oder, ki je ves potopljen v noč in nosi dvoje oseb, se pne drugi, višji oder; svetlobni trakovi vabilo iž njega navzdol, postajajo širši ta manj jasni; vodijo navzgor, se piramidalno zožujejo v stopnjevani luči, se sečejo v točki, ki nam je videti ni dano. Dve telesi pa krčevito grabita v ta tok. To napetost ]e Vodnik dobro vzporedil z izrazitostjo svoie besede. Ta je sedaj postala takšna, da ji vsaj na Slovenskem ni enake. Nobena ne izraža več mirnega stanja, ampak samo razgibavanje, čutim skoro, kako iz besede in njene zveze veje neutrudna volja, stopnjevati vsebinsko noto izraza do skrajnosti. Le iz tega dinamičnega, abstraktno-vizijonarnega načina predstavljanja ta doživljanja si moramo razlagati to prepletanje realnosti in nerealnosti, uporabo besed, ki v fizičnem svetu nekaj pomenijo, v docela psihičnih, abstraktnih situacijah. Tu postaja že vsa realnost koeficijent duševnega sveta, resnično; Vodnik ispod-mika tla, pa tudi samo tla sedanjosti Morda je sedaj samo nekaj na Vodniku i kar spominja na njegov prihod iz impresijo- ' nizma, in to je tista težnja po izrazu, ki naj bo kolikor mogoče adekvaten doživetju. Le v tem, pravim, a kar doseže s tem, ni več apatična analiza pojavov, ni slikovitost zunanjega, marveč notranjega sveta, je intul-tivno-vizijonarna resničnost naših duš. In to je pri umevanju Vodnikovih pesmi pravo Izhodišče. Naj je pri Vodniku tudi sled kakih upli-vov, naj tudi ni vse njegova last ta naj Ima še te in one hibe — kdo je še padel popolen z neba? — eno je gotovo; V Vigilijah je povedal toliko živijensko pomembnega ta velikega, da }e vredno teh besed. Ce je dal le pobudo za te mlsri, — pa je njegova knjiga popolnoma upravičena živeti. Res je: postal je čudno temen, to pa le, ker se je popolnoma vrnil vase, nerazumljiv ni. Le če v nas ni nobene globine, le tudi pri njem ne bomo našli. In če je tako, rajši molčimo, ko da bi se s frazami in s silo skušali priboriti do tja, kamor je njega peljalo notranje gledanje Rajko Ložar. Le ši^an des Quatre: Carlos de Valasco. Revue Mondiale naznanja smrt enega izmed najboljših kubanskih književnikov in publicistovi, Karla de Ve-lasco, ki je bil podtajnik pri prvem predsedniku kubanske ljudovlade, pri donu Tomasu Estradi Palmi. Po njegovem padcu se je spustil v časnikarstvo, sourejeval veliki kubanski dnevnik »Tisk« in je soustanovitelj odlične havanske smotre »Cuba contempora-nea«. Prvi njegovi spisi so bili; biografski in zgodovinski, posvečeni predvsem osebnosti padlega prezidenta, ki je bil po Velascovem nazoru pravi branitelj kubanskega nacijonalizma. Nadalje je izborno prevel iz portugalščine; E s0 ga skelela ušesa, hi mu jih je 0ge pred dobre pol ure tako pošteno navil, da so bila rdeča, kakor bi mu jih kdo oblil z zelo vročo vodo. »Vse samo rad' te presnete guvernante« — je jezno pomislil Stane, »skoro ne mine dneva, da ne bi bil na aj} oni način kaznovan od papana. Vsako malenkost, vsak najmanjši Pregrešek nese njemu na nos. Če sem včeraj malo zlasal sosedovega Toneta, kaj je na tem! Zakaj mi pa vedno nagaja? Seveda, Tonetova mati je morala njej precej zatožiti, a ona tudi ni hotela molčati. Precej je povedala papanu. Ženske so menda vse jednake. Samo tožile bi vedno. A ona dela vse to samo radi tega, ker kuha jezo in se ji hoče maščevanja.« Da, bila je resnica. Ob vsaki najmanjši priliki, ki se je ponudila gospodični Ani., se je maščevala na svoj način nad porednim Stanetom. In takih prilik je bilo dosti. Stane, ljubljenček svoje mamice je bil eden izmed najbolj razpo-sajenih otrok, kar jih je ona kedaj imela pod svojim varstvom. Že prvi dan nje- | nega prihoda v to hišo je zaslutila, da si s Stanetom ne bosta prijatelja. Bila je navajena, da so jo otroci brezpogojno ubogali, a Stane je bil vse prej kakor ubogljiv. Posebno ni mogla trpeti Stanetove omalovažujoče poteze okoli ust, kadar se je jezila nad njim ali ga karala. Res, silno predrzno se je ta paglavec vedel proti njej. A pravi vzrok njene maščevalnosti je pravzaprav tičal drugje. Slišala je namreč, kako se je Stane nekoč izrazil proti kuharici, češ, da ji bo še bolj nagajal in dal duška svojemu ogorčenju s takimi izrazi, ki bi njej kot ponosni, da skoro ošabni ženski nikakor ne delali časti. »Čakaj,« — si je mislila •— »bom videla, kdo bo bolj nagajal, ti meni ali jaz tebi; pristrigla ti bom peruti, da boš prav nizko letal.« Od tistega dne ga je gledala še bolj temno in kakor se poprej nista dobro razumela, sta si bila sedaj naravnost sovražna. A ker si pač drugače ni znala pomagati, — kajti njeno kaznovanje ni pri Stanetu dosti zaleglo— ni zamolčala nobenega njegovega prestopka in prepustila končno obsodbo njegovemu očetu. »Oh, ko bi se tudi jaz mogel na kak način maščevati nad njo,« — je premiš-beval dalje Stane — »dobro bi bilo, da bi ji katero zagodel, da bi imela za nekaj časa dosti. Morda bi potem prenehala z njenim večnim tožarenjem. Nasul bi ji rad v posteljo praška, ki povzroča silno srbečico, a ona ima gotovo zelo ■ dolge nočne srajce in prašek ne bi za-j dostno učinkoval Poleg tega bi pa tudi precej padla sumnja nanj — in potem gorje! Torej s tem ni nič. E, morda se domisli kaj boljšega in bolj sigurnega. »Tudi na me pride enkrat vrsta, Te čakaj!« Tuhtal je in tuhtal ter pri tem pozabil nekoliko na svoja vroča ušesa, na soparo v sobi in na svoj zgodnji neprostovoljni počitek. Misel in upanje na maščevanje sta ga popolnoma prevzeli. V duhu si je že predstavljal učinek dejanja, ki ga še, ni niti izvršil in srce mu je zadostno poskakovalo. Iz sosedne sobe, kjer je spala gospodična Ana z malo triletno Marico so se začuli koraki, nato so se tiho zaprla vrata, ki so vodila na hodnik. Čez nekaj minut pa je Stane zaslišal ihtenje svoje sestrice. Iz radovednosti je skočil iz postelje ter stopil do vrat. Poslušal je, če ni morda gospodična Ana v sobi, a nobenega druzega glasu ni bilo slišati kakor ihtenje male Marice, ki je pa postajalo vedno silnejše. »Torej je odšla,« — jo pomislil Stane in pritisnil na kljuko, da bi se uveril, če so vrata zaklenjena. Bila so pa slučajno odklenjena in vstopil je v sobo ter prižgal električno luč. Ko je mala Marica zagledala brata, je kakor na ukaz pričela na vse pretege ihteti in kričati. Stane je jezno vprašal: — Čemu se pa dereš? — Stlah me je, — je odsekano izgovorila med ihtenjem Marica. — Kje pa je gospodična? — Ni je. — Saj sam vidim, da je ni. Pa misliš, da bom stal tu pri tebi in poslušal kako se iočeš. Tiho bodi in ne kriči, kaj boš, saj strahu nikjer ni, ti neumna bu-tica mala. Pogledal je okrog po sobi. Pogled mu je obstal na nočni omarici gospodične Ane. Tam je ležala knjiga, ki se mu je zazdela po zunanjosti nekoliko znana. Stopil je tja in pogledal. Bila je knjiga, v rdeče platno vezana, katero je papa po večerji izročil guvernanti s pripombo, da ima knjiga obilo zanimivih ilustracij. Odprl jo je in pričel površno listati po njej. Pri neki ilustraciji pa je za hip postal. Pogledal je natančneje. Na ilustraciji je bil položen tnajhen listič, na katerem je bilo napisano z drobno pisavo: »Draga! Ako utegneš, pridi ob pol desetih na najino staro mesto. Danes ' imam ugodno priliko; žena se namreč ne počuti posebno dobro in bo radi tega šla zgodaj k počitku. Črtim se zato neoviranega. Ti poljublja roko Tvoj A. Spoznal je pisavo svojega očeta. »A tako, sedaj mi je vse jasno,« — je rekel sam pri sebi Stane, in v očeh se mu je nekaj zaiskrilo, od radost’ in zadoščenja, kar se lahko vselej opaža pri otrocih, ki so odkrili kako tajnost. »Sedaj vem, čemu ji je papa tako pogosto posojal knjige, sedaj si lahko razlagam oni pomembni pogled obeh, kadar ji je izročil knjigo. Torej ni več dvoma. Na ta način sta si poskrbela sestanke. Niti ustmenih dogovorov nista rabila, samo da ne bi vzbudila niti najmanjšega suma. Ampak prebrisan pa je moj paca! A Gospodarske vesti. INDUSTRIJA. X Razstava Ječmena za pivovarne. Borza v Bratislavi priredi na poljedelski razstavi, ki se bo vršila o priliki donavskega sejma v Bratislavi od 23. do 27. avgusta t. 1. poseben oddelek, kjer bo razstavljen ječmen za pivovarne. Podrobne informacije o razstavi daje Borza v Bratislavi. X Francoski kapital v Romuniji. Neka francoska skupina je kupila cementno tovarno »Turda« v Romuniji za 80 milijonov lejev. DENARSTVO. X Izdajanje pooblaščeni za nakup deviz za potovanja v svrho posečanja inozemskih tržišč. — (Dodatno k našemu poročilu v sobotni številki »Jutranjih Novosti«.) — Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno, da Jo je gospod finančni minister pooblastil, da sme izdajati trgovcem in obrtnikom pooblaščenja za nakup deviz za potovanje v svrho posečanja inozemskih tržišč do najvišjega iznosa 10.000 francoskih frankov na podlagi prošenj, ki morajo biti potrjene od pristojnih trgovskih in obrtniških zbornic. Prošnje, ki morajo biti naslovljene na delegacijo in kolkovane s 3 dinarji (za rešitev je prošnji priložiti kolek po 10 Din), je vlagati pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Priložiti jim je potrdilo pristojnega davčnega urada, da so vsi dospeli davki plačani. Upoštevale se bodo samo prošnje trgovcev in obrtnikov, ki so naši državljani in pa ki rabijo devize Izključno za potrebe potovanja v Inozemstvo. TRGOVINA. X Otvoritev novosadskega velesejma. V nedeljo ob 11. uri dopoldne se Je vršila v Novem Sadu svečana otvoritev novosadskega velesejma. Otvoritveni govor je imel gradski načelnik, dr. 2arko Stefanovič. Vlado so zastopali ministri dr. Stojadinovič, dr. Kojič in Krsta Mletič. Ministri so bili gostje pri dr. Gedeonu Dundjerskim in Kosti Mlro-savljeviču. Opoldan se je vršil v hotelu »Kraljica Marija« intimni obed, ki »0 se ga udeležili predstavniki novosadske družbe. Novi Sad je v zastavah. X Trgovski stiki s Švico. Tvrdke, katere prosijo švicarski konzulat v Zagrebu za informacije o švicarskih tvrdkah, se opozarjajo, da v dopisu navedejo ali so proto-kolirane, ker Švica ne želi navezati trgovinskih stikov z neprotokoliranimi tvrdkami. Tudi naj se navedejo vse reference (banke in poznane tvrdke v Jugoslaviji), da bo mogel konzulat dobiti jamstvo, da ne bo dajal informacije samo na dopise, ki bodo odgovarjali navedenim zahtevam in katerim bo priložena znamka za odgovor. DOBAVE. X Dobava sena. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu, pri vojnem okrugu v Varaždinu in pri Komandi mesta v Čakovcu se bo vršila dne 23. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 600.000 kg prešanega sena letošnjega pridelka za garniziji Varaždin in Čakovec. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava ovsa. Pri intendanturi Drav. ske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 27. avgusta t. 1. druga ofertalna licitacija glede dobave 780.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Oddala postavljanja peči za pečeaje kruha. Dne 21. avgusta se bo vršila pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a druga ofertalna licitacija glede oddaje postavljanja dveh modernih parnih stabilnih peči ali dveh zidanih modernih peč za pečenje kruha. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesntom na vpogled. X Prodaja stare vojaške opreme. Pri intendanturi Jadranske divizijske oblasti v Mostam se bo vršila dne 28. avgusta t. 1. javna dražba stare vojaške opreme (obleke itd.) Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja stare vojaške opreme. Pri upravi odeljka za izradu vojne odeče v Skoplju se bo vršila dne 25. avgusta 1923 javna dražba stare vojaške opreme (obleke, obutve, posode itd.). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inte. resentom na vpogled. danes je pa vendar slučaj tako hotel, da se je vse odkrilo. Najbrž je preveč hitela na sestanek in pozabila listek uničiti ali kam drugam spraviti. Čakaj, — ne boš pihala kaše, — ti boš hodila na sestanke, jaz pa naj tolažim tole čmerika-vo punco.« Zaprl je knjigo, šel k postelji Marice, ki je le še v dolgih presledkih tiho ihtela, jo nekam nerodno pogladil po glavici, — dobrikanja in posebne Ijubez-njivosti pač ni bil vajen, ter jo potolažil govoreč ji: — Le spančkaj, Marica, nič se ne boj, gospodična precej pride nazaj. Le lepo zaspi!« Prav nalahno in počasi je zaprl za seboj vrata. A ko je bil v svoji sobi, je za hip obstal sredi sobe, kakor bi se hotel oddahniti od prevelikega veselja. Nato pa se je vrgel na posteljo s tako silo, da so zapokala peresa žimnice, ter se Pričel na ves glas smejati. Maščevanje! Padlo mu je kakor zrelo jabolko v naročje. Drugo jutro je Stane vstal iz postelje prej kakor navadno. Hitro se je oblekel in stekel doli po stopnjicah v prvo nadstropje. da bi kakor navadno mamici voščil dobro jutro. Precej po pozdravu je zašepetal na uho mamici, ki je sedela na divanu in vsa vesela in zadovoljna gledala na svojega ljubljenčka: — Mamica, imam ti povedati nekaj vaznega. Neko tajnost. — Kaj neki imaš zopet? — je vprašala in se mu ljubeznivo nasmehnila Zanimivosti. Pot k najvišjim 400. V Ameriki se je v zadnjem času obrazovalo neke vrste plemstvo, ki bi ga lahko nazivali industrijsko plemstvo. Gre za najbogatejše industrijce in tr govce, ki so si tekom časa nakopičili ogromno bogastva in jih sedaj mirno uživajo v svojem ožjem krogu, v katerega imajo dostop samo določeni izvoljenci. Izven tega kroga pa stoji še precej vojnih dobičkarjev, ki poželjivo gledajo v božanstveni hram bogastva. Ne primanjkuje jim denarja, tudi ne za-pravljivske sposobnosti, toda pot v to svetišče je trda. Treba je napraviti stroge izpite, predno ga najvišjih 400 sprejme v svojo aristc1, tsko sredo. V velikih mestih se je ^.oril poseben stan vodnikov, ki to z veliko spretnostjo dosežejo. Ti vodniki niso bogati in pripadajo večinoma ženskemu spolu. Mladenič torej, ki hoče priti v posvetno kraljestvo razkošja, si mora najprej poiskati takega vodnika. Vodnik ga nato vodi v najboljše lokale, na dirke in druge prireditve, kjer mora s svoijm .razsipanjem vzbujati splošno pozornost. Cim se kdo izmed 400 za njega zanima, mu ga vodnik predstavi. To se ponavlja tako dolgov da je novinec predstavljen vsem 400. Ko je to storjeno, priredi novinec na svojem domu domačo veselico največjega stila. Po- i vabljena je vsa aristokracija najvišjih 400 in samo ta. Pije se in je, pleše in zabava, da se- človeku kar vrti. Tovarne pa delajo, delajo neumorno in delavci se trudijo in potijoi, da se ne bi radi tega zmanjšalo imetje najnovejšega kandidata. Gospodar priganja, znižuje plače, grozi in roti, ker noče, da bi bil sprejet — suh. S pojedino in veselico pa stvar še ni končana. Treba je še odločitve 400. Ta pa je zelo enostavna. Cim v njem spoznajo, da bi bil vreden tovariš njihove družbe, ga povabijo na čajev večer, kjer ga posadijo na najlepše mesto. Kandidat je sprejet. Narod pritlikavcev. Angleški potopisec Vanderbergh je nedavno odkril v osrednji Afriki blizu velikih jezer nepoznano pleme palčkov, imenovanih »Marnbuti«, baje 1.20 m visokih. Telo jim ni popolnoma črno, ker živč stalno v senci prašum. Verujejo v enega samega zlega duha »Uda-ha«, ki prinaša nasilno smrt, dočim imajo drugače povsem prirodno religijo. Hranijo se izvečine z mišmi, ogromnimi mravljami, koceni in velikanskimi bananami. Živali jedo žive. Silno so leni; mnogo spe in sicer v kolibah med živino, moško in žensko; staro in mlado vkup. — Z Marta. Angleški medij piše v psihični smotri svoje pristne vesti s planeta Marsa. Tam je ka-li 12 držav, brez zasebne lastnine in brez denarja. Državna vera je neki spiritizem, po katerem so Martovci vladarji angelom. Živč po 160 let ob ribah, mesa in kruha pa ne jed6. Hodijo po vodi kakor Krist po Genezareškem jezeru; lahko tudi letajo z lastnimi krili. Kdor ne včruje temu poročilu, žali angleškega medija. — Iz or junaškega govora. ... pahnili bomo s prestola mlačne župane, ki ne vedö, kaj je njih dolžnost. Še danes ima Maribor načelnika, ki n. pr. dopušča takele švabske ulične napise: Strossmayerieva cesta! Reja severnih jelenov v Alaski. Pred 23 Jeti ni bilo niti enega severnega jelena v Alaski. Danes jih je četrt milijona in njih vrednost se ceni na 6,250.000 dolarjev. Dve tretjini jelenov je lastnina Eskimojcev in Indijancev, domorodcev y Alaski. V poletju leta 1890 je dr. Jackson, generalni agent federalnega prosvetnega urada v Washingtonu, obiskal naselbine domačinov ob tedaj še precej nepoznani obali severo-zapadne Alaske. Našel je, da so domačini revno životarili, preživljajoč se z onimi kiti, tulnji in mroži, ki so jih mogli uloviti. Na drugi strani pa je našel, da le malo milj preko morja, onstran Beringovega preliva, kjer sta podnebje in zemlja popolnoma enaka, je bilo ogromnih čred jelenov, ki so preživljale sibirske domačine. Meso in mleko teh severnih jelenov je nudilo hrano, njih koža je preskrbovala domačine z oblačilom in odejami, in vrhutega je bil jelen rabljen pozimi za vprego in tako pomagal vzdrževati promet med oddaljenimi naselbinami. Ko se je dr. Jackson povrnil v Washington in poročal o tem vladi, se je vzbudilo zanimanje, da bi se jelen vpeljal tudi v Alasko. Nabrana je bila iz privatnih dopri-neskov vsota od 2146 dolarjev. S tem denarjem so 1. 1891 kupili prvih 16 jelenov v Sibiriji in 1. 1892 nadaljnjih 171. Mali parnik je prevažal jelene iz severne Sibirije čez morsko ožino v Alaško. Od tedaj je Kongres vsako leto nakazal od 5 do 25 tisoč dolarjev za nakup jelenov in njihovo rejo. Od leta 1892 do 1902, ko je ruska vlada prepovedala nadaljno izvažanje živih jelenov, je ameriška vlada nakupila za Alasko vsega skupaj 1280 jelenov. Ta mala čreda se je od tedaj toliko pomnožila, da je danes v Alaski 250.000 jelenov. Vlada je poskrbela za sistematičen poduk o reji severnih jelenov. Mladi Eski-mojci dobivajo poduk kot čredarji in po štirih letih vajenstva dobivajo čredo jelenov v svojo lastnino. Klanje jelenov za meso je regulirano. V zaščito industrije je prodaja košut prepovedana razun domačinom. Tako se je zgodilo, da je tekom manj od ene generacije reja severnih jelenov povzdignila pašnike od polarnih pokrajin do severnega Pacifika za celo stopinjo civilizacije; kočujoči lovci so postali pastirji, civilizirani ljudje, katerim črede severnih jelenov nudijo obstanek in tudi bogastvo. Ceni se, da je v severni in zapadni Alaski približno 200.000 kvadratnih milj puste zemlje brez dreves, ki nima nikake vrednosti za poljedelstvo ali ki bi mogla služiti za pašo štirim milijonom severnih jelenov. Prav mogoče je, da bodo Zedinjene države v nedaljni bodočnosti dobivale znaten del svoje zaloge mesa iz jelenovih čred y Alaski. (F. L. I. S. Jugoslov. odd.) — Gledališka igralka in njen častilec. Pred nekim izložbenim oknom v Berlinu je stala lepa in elegantna berlinska igralka. S poželjivim očesom je gledala neko svileno obleko, o kateri je menila, da bi ji pri njenih nastopih zelo lepo pristojala. Za njo pa je stal mlad gospod in jo motril. Baš ko je hotela oditi, je pristopil k njej in jo nagovoril: »Vam smem to obleko pokloniti?« Rečeno storjeno. V prihodnjem trenutku sta že bila v trgovini, kjer je eleganten mladenič plačal visoko kupnino. Ko pa je hotel utakniti v žep pobotnico, ga je igralka prosila, da jo prepusti njej, ker bi se lahko zgodilo, da bi morala biti obleka še enkrat plačana. Domenila sta se še glede sestanka ter se nato razšla. On v najlepšo kavarno, ona pa k gledališkemu ravnatelju, »Potrebovala sem svileno obleko najnovejšega kroja in sem si jo kupila. Tu je pobotnica, da sem jo pošteno plačala.« Ravnatelj je šel k blagajni in ji povrnil izdatke. S svileno obleko je imela nenavadne uspehe in tudi ravnatelj je bil z dohodki zelo zadovoljen. Na sestanek je seveda pozabila... Raki na drevju. Ch. Gravier je napisal delo o rakovicah, ki živč po koralnih pečinah v Julearu na Madagaskarju. Ti lupinarji so se prilagodili »vegetalnemu življenju«, da se izrazim kakor poznam zoolog Anthony. Pri malgaškem raku posebno zbode v oči to, da ne opazimo slabotnih klešč, ako gledamo žival od hrbtne plati. Jedva od strani se vidijo ščipalnice, ki jih prikrivajo noge drugega para, prirasle od zunaj. Druga dvojica nog je us tromi jena naprej, tvorec kavelj, s katerim se oklene podlage, na katero se obes) telo viseče raku! je. Razen teh objemnih šap ima malgaški lupinar še hodilne noge drugega, tretjega in četrtega reda. Vse te dvojice nog pa niso enako velike; največji je prvi par, potem četrti, drugi, tretji. Gravier osobito poudarja dejstvo, ki ga še nihče ni iztaknil dosih-dob: rakovice so se priličile življenju na drevesih. Učeni rakoslovec pa ni povedal, ali bi se dala vsa račja družina prevzgojiti: mar bi ne bilo lepo, tresti kieščarje kot hruške ali jih klatiti z okleščki? konec fiakerjev. Pariški občinski svet je povišal dnevno stajarino vozovom I. razreda na 5 frankov, H. r. na 3, III. r. na 1.50. Pri tem se je ugotovilo, da je avtomo-bilnih vozil I. razreda za potnike 104; II. razreda, t. j. avtotaks 11.313. Te so domala izpodrinile legendarne konjske izvoščike, ki jih je samo še 148. Pomislimo, da se je pred 30 leti prepevalo o teli prevoznikih: Ždita kočija po cesti drči, na kozlu pa bel izvoščik grči. Pipa Marička. Ob istem času, ko se je dvignil pomnik Slovenski Materi, je dobila ob velikem navdušenju vsega prebivalstva svetinjo narodne hvaležnosti Marija Pipa; vdova po Marraudu iz velike severne srenje Madeleine-les-LiUe. Ime Pipa se ne sme primerjati s Tavčarjevo Pipo, temveč ga je Marraudovka dobila zbog tega, ker puši vivčeik kakor star vojnik. Odlikovana pa je bdla za junaštvo med nemško okupacijo. Mnogo je pomagala svojim rojakom in sicer na izviren, galski način. Marie-la-Pipe se je bila ustoličila kot smetar in straniščar, brez stida in studa. S tem svojini »pohlevnim« poklicem je čestokrat izjalovila preiskave Nemcev, ki so stikali za bakrenino, umetninami, vrednostmi, spomini pri njenih soobča-nih. Še več: dolgo je prikrivala in hranila irancoskega' vojaka. Prišla je ovadba, grozila so ji vešala. Prijavila se je pa pri »komandaturi« v svoji delavski opravi, ki je tako pohlevno in pognojno zaudarjala, da si je častnik stiskal nozdrvi ter jo odslovil. Potem je niso več klicali in vojak je bil 'otet. Reporter Scaferlati pa ne omenja, da li Marija Lula še danes kadi čedro. Bržkone je to navado opustila, ker več ne čedi stranišč in se ji ni treba braniti »zahodnim« duhovom. Bokser in strahovi. Neki londonski list poroča popolnoma resno sledečo zgodbo: Angleški priznani bokser Thomas Newbury se je moral nedavno boriti z duhovi. Radi nasprotnikovih premoči se je moral končno vdati. Preselil se je namreč s svojo ženo in otrokom v drugo stanovanje. V stanovanju pa je strašilo. O polnoči so se slišali čudni glasovi, ropot, okna in vrata so se odpirala in zapirala, nekdo je razbijal po zidovih, slišalo se je stokanje in jok; kratko rečeno, dogajale s) se reči, ki smo jih često slišali v pravljicah. Nekega večera so se odprla hišna vrata in v veži je pričelo deževati železo. Bokser in njegova žena sta stekla navzdol po stopnicah in sta videla, kako je šel v prvo nadstropje težki železni zaboj, ne da bi ga kdo vlekel. Žena se je onesvestila. Nekoč zopet je prišla v sobo skozi okno čudna prikazen. Zvijala se je in stokala na vse pretege, da je bilo groza videti. Bokser je takoj zavzel boksersko pozituro in jo je napadel po vseh pravilih boksanja. Uspeh je bil razbit okenski okvir. Prikazen pa je stokaje odšla. Bokser se je drugi dan preselil. — Izgleda, da je tudi na Angleškem zelo vroče... — Neponarejeni denar. V Parizu sta ondan dva gospoda na Champs-Elysees ponujala bankovce po 1000 frs za smešno ceno mimoidočim, ki pa so smatrali, da je to zgolj šala. Neki Etienne Joly pa je vendarle kupil tri varljive papirje, hoteč priraviti v zadrego blagajnika tvrdke, pri kateri je uslužben. Toda glej! ti bankovci niso bili »zmankovci«, kakor bi rekel Ižanec, ampak pravi, pristni... Mogoče gre tu za kako stavo med nekoliko prifrknjenimi bogataši kakor 1. 1900, ko je neki vrtoglavec stavil, da bo po 2 sous prodajal 20 frankovske louise in da jih ne bo maral nihče kupiti. Sedel je na cestno križišče in stresajoč leseno skledico s cekini držal v roki zastavico z napisom: »Dvajset frankov za 10 centimov!« Ali mislite, da še je dal kdo »ujeti«? Parižan je tolikanj prebrisan, da je bil zato preneumen. Šah. POTEK JUGOSLOVENSKEGA SAVEZ-NEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V NO-VEM SADU. Četrti krog, ki je bil odigran 6. t. m. je prinesel marsikako razočaranje. Poljanec, gotovo eden najjačjih slovenskih igralcev je izgubil proti mariborskemu Slovencu Stupanu kmeta in s tem partijo. Tudi znani dr. E. Kramer iz Maribora se je moral vdati Fenerju po brezizgledni borbi. — Iz turnirja je izstopil Nicifor, s čimer izgube partnerji, ki so že z njim doigrali partije in zmagali po eno točko in sicer: Markovič, Ražič in Stupan. Seveda je treba pri končnem stanju upoštevati, da so imenovani odigrali po eno partijo manj nego ostali. Tamidžič je premagal dr. Madjareviča v končni igri, a prvak »Ljublj. šah. kluba« Furlani na eleganten način Tennerja. Čirič je izgubil proti Markoviču, izpustivši priliko sigurnega remija. Singerju se je kot prvemu posrečilo odtrgati doslej nepremaganemu Celjaku 1 točko, a Peyerju Gribu-šinu. Todorovič je bil vsled odstopa Nici-forja prost. Stanje po 4, kolu je sledeče: Furlani (Ljubljana) 334, Celjak in Singer 3, Čirič, dr. Kramer in Stupan 2%, Markovič, Rožič, -Tamidžič in Tenner 2, Fener 1% (1), Peyer 1 (1), Todorovič, Madjarevič in Poljaiec 1, Gribušin 0. Po moči in dosedanjih rezultatih zaostaja letošnji savezni turnir precej za onim i-. 1921_v Celju, vsekakor vsied pomanjkanja težkih kalibrov ä la Vukovič, Erdey, König in celjski — Poljanec, ki je bil v povsem drugi formi nego — novosadski. M. K.: i ; Šahovska stava. Stane je poročal. Gospa Olga ni bila | ji tako ironično smejale. Hotela je iz- nič prav posebno presenečena; kajti v zadnjem času se ji je večkrat zbudila neka skrita slutnja, da med njenim možem in guvernanto ni vse v redu. Poznala je svojega moža kot častilca lepih žensk, in guvernanta je bila, — to ji je morala priznati, dasiravno ji ni bila posebno simpatična, — lepa. A to je bila samo temna slutnja. Ni se ji dosedaj posrečilo dobiti v roke najmanjšega dokaza, na podlagi katerega bi lahko kaj gotovega sklepala. Zato je raje molčala in čakala, kdaj se ji ponudi kaka prilika. No, sedaj ve, kako stoji cela stvar. Torej njena slutnja ni bila brez podlage. — Dobro, Stane, da si povedal, — je pohvalila Staneta in ga pogledala pri tem s takim izrazom, kakor bi bila sila ponosna, da je njen otrok tako navihan in predrzen. Ko je gospodična Ana čez pol ure stopila v obednico, je gospa Olga že končala z zajtrkom. Prijazno je odzdravila gospodični in prav nič ni kazalo, da bi bila kaj razburjena. Vzdignila se je s stola ter se približala gospodični, rekoč: — Gospodična, danes praznujete vaš god. Ob tej priliki vam želim vse najboljše, osobito pa to, da ne bi vbodoče več delali razdor v zakonskem življenju ljudi, pri katerih si služite svoj kruh. To je za vas nevarna igra. Upam, da ste me razumeli brez komentarja. Gospodična Ana je pobledela, a že v naslednjem hipu jo je oblila rdečica in po celem telesu je začutila zoprno vročino. Stala je tu kakor okamenela, vide*’" *am( oni škodoželjni izraz v go-sgejinem obrazu in dvoja oči. k; so se ustiti kako besedo, a glas je obstal v grlu. Gospa jo je še enkrat ošinila s prezirljivim pogledom, potem je trdih korakov odšla iz sobe. Pri vratih pa se je napol obrnila k njej, rekoč: — Zanašam se na vaš ponos, ki vam bo narekoval to, kar vam je storiti. Gospodična Ana je ostala sama. »Moj bog, ta sramota, ta sramota,« je zastokala polglasno ter z obema rokama zakrila obraz, kakor bi se s tem hotela skriti pred samo seboj. »Kdo ji je povedal? Pa saj je vseeno, sedaj je vsega konec.« * Ne da bi se dotaknila zajtrka, je skoro zbežala iz obednice. »Hitro odtod, čim preje, tem boljše,« ta misel ji je kakor blisk šinila v glavo. Proti poldnevu je že nakladal po-strežček prtljago na svoje dvokolesni voz. Ko je bilo vse naloženo, jo je odpeljal. Gospodična Ana se ni poslovila od nikogar, ni se zmenila za vprašujoče poglede služkinj, o katerih se ji je zdelo, da so se za njenim hrbtom skrivaj posmehovale, in hitela za postrežčkom tako, kakor bi bežala pred silno nevihto. Pri oknu v prvem nadstropju pa sta stala gospa Olga in njen sinček. Gledala sta doli na cesto, po kateri je hitela gospodična Ana, dokler ni ta izginila za prvim ovinkom.' In kakor bi oba uganila misli druze-ga, sta hkratu vzkliknila: — Hvala bogu. da je odšla! Popoldne pa je gospa Olga šla v mesto in prinesla Stanetu lepo nogometno žogo, o kateri je že dolgo sanjaril» — Car Nikolaj II. in angleški poslanik. Bivši angleški poslanik v Petror gradu, sir George Buchanan pripoveduje v svojih »Spominih«, ki izhajajo v neki pariški reviji, da je prišel po umoru Rasputina k carju in ga skušal pre-pričati, da vlada v državi tajno revolu-cijonarno gibanje, ki lahko dovede do nepredvidljivih posledic. Car pa ni hobi temu verjeti in je celo to zanikal. Poslanik je tedaj zbral vso svojo zgovornost in mu je jasno predočil veliko nevarnost, ki preti njemu in monarhiji. Pokazal mu je pota, ki že lahko dovedejo do zmage, predočil mu je pa tudi posledice lahkomišljenega zadržanja. Car je bil končno globoko ginjen in mu je stisnil roko, rekoč: »Hvala vam, sir George!« Toda ostalo je samo pri tem. Ko je bila o tem poučena carica, je celo zahtevala, da se Buchanan odpokliče. Ženska, ki je imela tako velik vpliv na politiko v carski Rusiji, je zopet enkrat zmagala. Takrat pa v svojo propast... — Igralčeva prisotnost duha. Prisotnost duha nekaterih izvrstnih igralcev je bila že često predmet občudovanja. In res so nekateri gledališki mojstri vzorno rešili svojo nalogo. Tako pripoveduje pariška »Comedia« sledeči dogodek. Nedavno so v nekem pariškem gledališču predstavljali dramo, čije glavni junak bi moral biti ustreljen. Ljudstvo je pozorno sledilo razvoju dejanj in, ko je prišel trenutek, ko bi moral biti vohun ustreljen, je bila napetost med gledalci na vrhuncu. Tedaj pa je ubijalec zapazil, da je pozabil vtakniti za pas pištolo, s katero bi ga moral ustreliti. Radi tega je strel samo simuliral. Njegov nasprotnik ie takoj spoznal kritično situacijo in je pričel padati- Ko je ležal na tleh in se tiščal za prsi, se je pričelo občinstvo smejati. Ubijalec pa ni zgubil prisotnosti duha in je vzkliknil; »Oh, kdor trpi na srčni hibi kot ti vohun, naj se nikar ne peča z vohunstvom. Nebo te je umorilo mesto mene in se tako maščevalo za tvoje grehe.« Smeh je izbruhnil znova, toda takrat kot nekako priznani» za izborno rešitev ealožafe, < Vpokojeni g. major Dominković daje zadnje čase šahu prednost pred domino in trdi, da nosi postranski zaslužek pri šahu več, nego pri katerikoli drugi igri. Njegov kavarniški znanec, državni uradnik Kvar-topirnik, pa se je tudi že »naveličal« pogu-bonosnega kvartanja in je našel v šahu primernejše polje dobičkanosnega udejstvovanja ... Kadar šahirata g. Dominković in Kvar-topirnik kot šahovska profesijonista za 10 dinarske stave (to je najnovejša po obeh partnerjih točasno sporazumno določena igralna tarifa), zastanejo kakor na povelje vse krogle po kavarniških biljardih, z zelene mize izginejo na mah vse igralne karte in vsa kavarniška igralna elita obkoli kakor obsedena v gostem krogu šahovska dvobojevnika, kojih vojevanje povzroča vselej med hudomušnimi kibici višek kavarniškega kratkočasja... Tudi zadnjič sta si sedela šahovska matadorja Dominković in Kvartopernik nasproti. Poslednji si je že v tretjič prižgal osmojeno viržinko, med tem ko je Dominković izzivalno mežikal izza rosnih naočnikov na prešerno in nestrpno čakajočo galerijo... Zdajci se vzravna Kvartopirnik in slavnostno izjavi, premotreč falango že v boj pripravljenih šahovskih figur: »100 dinarjev gospod major — z damo naprej — z mojo damo naprej namreč!...« Krohot med gledalci. Začudenje od strani gospoda majorja. »100 dinarjev — prosim vas, gospod Kvartopirnik, ako se ne norčujete iz mojih nad vami opetovano že preizkušenih šahovskih zmožnosti — na katerem polju pa želite, da zadrgnem vrvico vašemu elastičnemu kralju? Za kraljico naprej in za 100 dinarjev, vam moram seveda ponuditi tudi od svoje strani primerno kompenzacijo!...« »Velja, ostanem pri stavi, gospod major!,« se postavi Kvartopirnik — »polje f5 bodi grob mojemu kralju za 100 dinarjev, ali pa, to se pravi..., nasprotno!.,.« »Razumem, gospod Kvartopirnik! Ako pripravim gomilo vašemu predrznemu kra-Ijičku na kateremkoli drugem polju, je stava za mojo osebo izgubljena!...« — V greznici. Nedavno so praznili z vrči neko pariško stranišče. Kar omedli laški težak Gronoglio, ki je delal v jami, in se zaduši. Da bi ga rešil, skoči načelnik čete Paul Bell za njim v gnojno kalužo in se zgrudil zadušen. Poslali so po ognjegasce; eden njih, R. Besnard se je dal po vrvi spustiti na dno, pa so ga napol zadahnjenega potegnili na pla-' no. Po dveurnem naporu se je posrečilo, privleči s kavlji Bellovo truplo, ki je še dihalo, toda hitro nato prestalo. Italijana so dobili stoprav drugo jutro na svetlo. Besnard je izven opasnosti. G. major Dominković in g. Kvartopirnik se danes tožarita za vsoto 100 dinarjev. Ker nista položila domenjene kavcije oziroma stavljene vsote, je bil pred sodiščem g._ Kvartopirnik oproščen, dasi je bil kritičnega dne po majorjevi in večine kibicev trditvi njegov kralj glasom stavljenih pogojev postavljen na polju f5 šah — mat... Seveda z razsodbo sodišča g. major ni bil zadovoljen in pritožil se je proti njej pri razsodišču domačega šahovskega kluba, katerega člani so slučajno spremljali kritično šahovsko partijo kot strogo molčeči — kibici... In kako se je glasila razsodba šahovskega razsodišča?! »Gospod Kvartopernik ni dolžan izplačati gospodu majorju Do-mlnkoviču pogojene stave, ker kralj gospoda Kvartopirnika v kritični partiji ni bil mat na v stavi domenjenem polju f5, temveč na polju — d6, oziroma 13!« — Navzoči kibici, ki so obenem tudi člani razsodišča, so namreč pod častno besedo izjavili, da sta imela gg. partnerja kritičnega dne za 90° od teoretično pravilne lege obrnjeno šahovsko deščico, v ostalem pa sta oba partnerja sama potrdila, da je bil kralj postavljen na — črnem polju mat, točka f5 pa pri teoretično pravilni legi šahovske deščice nikdar ne more biti — črna. Gospod Kvartopirnik je danes častni predsednik kvartalnega društva »Mariage«, gospod Dominković pa je bil pred kratkim odlikovan s častnim nazivom: »kralj domine«. — Vsak na svojem polju tekmujeta za čim slavnejšim uspehom. — Kdo postane slavnejši? Predsednik marijaša ali kralj domine? O tem si menda še sama danes nista na jasnem! Pač pa sta si na jasnem in edina oba v sodbi glede šaha — da je namreč šah naj večja budalost, ki postavlja na glavo matematiko, trdeč da so točke #3, d6 in prokleta f5 — identične.., VELIKA IZBIRA pesmi romanov dram novel povesti mladinskih spisov Operni libreti Muzikalije Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg S ZAHTEVAJTE CENIK! „Olla' najsigurnejša, najbolj ■poznana higijenska gumi sedanjosti. Strokovnjaško pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z uajvečjo diskrecijo s povzetjem URAN ■ PARFUMERIJA, Ljublana, Mestni trg št. 11. Pisalni stroji, poMščins itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) UUBL3AHA Šelenburgova ul. 6|l. L. Baraga. Pđllifđ Ne na nisko ceno temveč na kvaliteto morate paziti kadar kupujete gumi pot* petnike. Zahtevajte od Vašega črevljarja izrečno Palma kaučuk pete in potplate. FRANCE VEBER: Problem etične sankcije. ii. V tesnem stiku z omenjenimi stoji še dvoje tradicijskih in sodobnih naziranj o bistvu etične sankcije, namreč naziranje, ki išče to sankcijo samo v naši navadi, pridobljeni v dolgotrajnem razvoju ter na podlagi vzgoje, in naziranje, da je to sankcijo iskati samo v našem strahu pred kaznijo. Prvo naziranje se opira na znano okoliščino, da so n. pr. že naši pradedje uživali izvestno vzgojo, ki jim je vcepila izvestna načela, da se je ta vzgoja nadaljevala od roda do roda in ima končno za svojo posledico to, da so nam izvestna načela, ki so se iz različnih razlogov svoj čas vcepila našim pradedom, postala takorekoč nedotakljiva, sakrosanktna in za vsakega obvezna. Takoj vidimo, da govori tudi proti temu nauku vse to, kar sem v prvem odlomku te študije navel proti empirično-evolucijskemu pojmovanju etične sankcije. Saj se ta nauk od onega v ničemer drugem ne razlikuje, nego da zamenja tam orisani evolucijsko - psihološki zakon z navado ali vzgojo. Tudi o navadi ali vzgoji pa je reči, da je lahko kakor etičnega tako neetičnega in v danem slučaju tudi etično indiferentnega značaja. Na podlagi takšnega ali drugačnega razvoja se lahko privadi človek kakor etičnim tako neetičnim in etično indiferentnim dejanjem in ravnotako je tudi vzgoja lahko v etičnem pogledu kakor dobra tako slaba in v danem slučaju celo indiferentna. V navadi in v vzgoji sami torej ne moremo iskati zahtevane sankcije specifično etičnih dejanj. Omenjeno drugo naziranje pa se opira na okoliščino, da se vsaj po večini etično udejstvujemo le iz strahu pred kaznijo, ki nam preti v slučaju obratnega ravnanja bodisi od države, bodisi od tako zvanega javnega mnenja. Dalje navajajo zastopniki tega nauka, da bi etična načela bila popolnoma brezpomembna, ako bi vsaj v najizrazitejših slučajih ne bili na ta ali drug način prisiljeni, tem načelom slediti in njim nasprotujoča dejanja opuščati. Končno se še v tem stiku po načinu že omenjenega evolucijskega pojmovanja človeškega razvoja navaja, da je tudi prvotno človeštvo postavilo takšna načela in jim več ali manj sledilo le iz strahu pred neugodji, izvirajočimi iz nasprotnih dejanj. Ker nam torej uprav ta stran zadostno razlaga nastanek in razvoj etičnih načel in ker nas drugič isti strah obenem sili, da tem načelom tudi faktično sledimo, je edino v tem strahu, ki mu odgovarja na drugi strani še avtoriteta oblasti, iskati zadostno sankcijo vseh etičnih Pojmov in zakonov. Proti temu naziranju je prvič reči vse to, kar sem že v prvi študiji omenil glede razmerja med logičnimi zakoni in faktičnim človeškim mišljenjem, katero razmerje bodi isto tudi med etičnimi zakoni in faktičnim človeškim čustvovanjem in stremljenjem. Kakor je za veljavnost logičnih zakonov popolnoma irelevantno vprašanje, ali poedinci v svojem mišljenju tem zakonom iz katerihkoli ostalih razlogov tudi v istini slede ali ne, tako je tudi za veljavnost etičnih načel, ako naj bodo v resnici v istem smislu »veljavna«, popolnoma irelevantno vprašanje, ali in iz kakršnihkoli ostalih razlogov posamezniki s svojim čustvovanjem in stremljenjem tem načelom tudi v istini slede ali ne. Ako bi torej bilo tudi res, da sledimo etičnim zakonom le iz strahu pred kaznijo, bi iz te okoliščine same še ne mogli izvajati one sankcije naših etičnih načel, ki izvira edino iz njihove objektivne Veljavnosti. Poleg vsega tega pa je tudi tu reči, da lahko izvršuje človek iz golega strahu tudi neetična ali Pa tudi dejanja, ki so v etičnem pogledu popolnoma indiferentna. Ako pade kdo med roparje, ki Zahtevajo od njega, da izvrši nemoralen ali pa etično indiferenten čin, sicer ga usmrte, lahko Pride v položaj, da izvrši iz golega strahu najraz-iičnejša dejanja, ki so ali neetična ali pa sploh v etičnem pogledu popolnoma brezbarvna. Iz istih razlogov kakor gori torej ne more 'zvirati iz strahu samega nikakšna sankcija etičnih Pojmov in zakonov. , Kar se pa tiče mnenja, da bi nam le strah pred ^znijo ali sploh pred lastnim neugodjem mogel ^zlagati nastanek vseh naših etičnih pojmov in 2akonov, je da govori tudi proti temu mnenju Vse to, kar sem že prej omenil proti orisanemu evolucijskemu pojmovanju etičnega razvoja člo-Veštva. S posebnim ozirom na strah lahko le še Videnem, da izgube vsa naša dejanja, četudi na 2unaj morda soglašajo z vsemi etičnimi pojmi in 2akoni, v hipu ves svoj etični značaj, ko postane tasno, da izvirajo samo iz strahu pred kaznijo. Ako n. pr. kdo ne krade ali ne ubija samo iz strahu pred kaznijo, ki mu v obratnem slučaju ^eti od sodnijske oblasti, ravna na zunaj sicer ako, kakor velevajo naša etična načela, vendar temu ravnanju ne bo nihče pripisoval značaja Posebne etičnosti. Kako naj torej strah sankcijo-lra naša etična načela, ako postane vsako de-Pnie, ki se vrši le iz golega strahu, v etičnem pogodu indiferentno in v danem slučaju celo ne-etično? Končno moramo še tu omeniti, da nam tudi fjoiem avtoritete prav nič ne hasni, da prizmo do zahtevane sankcije etičnih načel: tudi avtoriteta se lahko nahaja kakor na »pravem« tako aa »krivem« mestu, tudi avtoriteta lahko sili člo-j eka kakor k etičnim tako k neetičnim in etično Pdiferentnim dejanjem. Tudi pojem avtoritete se e tiče razlike med etičnim in neetičnim, iz česar 2ledi, da tudi na tem pojmu samem ne moremo eraditi zahtevane sankcije etičnih načel. e Nahajamo pa še posebno naziranje o bistvu icne sankcije, ki se razlikuje od vseh do sedaj vdanih v tem, da ne išče sankcije v »naravnih«, grškemu mišljenju vsaj načelno v vsakem po-ecm popolnoma dostopnih straneh človeškega ravnanja in nehanja samega, temveč edino v eksistenci nekega nadnaravnega in vse človeško mišljenje in čustvovanje »neskončno« presegajočega bitja, boga. To naziranje, ki je značilno deloma n. pr. tudi za krščansko etiko, je v marsikaterem pogledu podobno zadnjemu gori omenjenemu nauku, ki izvaja etično sankcijo iz strahu pred kaznijo, oziroma iz pristojnih ukazov te ali druge človeške oblasti, čeprav stoji po svoji ostali globini visoko nad tem naukom. Bog kot najpopolnejše bitje nam ukazuje, da se ravnamo le po izvestnih načelih, isti bog nas, ako sledimo njegovim ukazom, če ne že tukaj pa vsaj na »onem svetu« bogato poplača, sicer pa hudo kaznuje. Kateri pa so ti božji ukazi, nam pove naša lastna v e s t, po kateri nam govori bog sam. Ker izvira le iz boga kot v vsakem pogledu najpopolnejšega bitja vsa »resnica« kakor na logičnem tako na etičnem polju, moramo tudi vsem onim dejanjem, ki nam jih ukazuje bog, pripisovati objektiven etičen značaj. Ker je bog obenem najmogočnejše bitje, ki nas lahko neprimeroma boljše poplača in neprimeroma hujše kaznuje nego katerakoli človeška oblast, more tudi le on podati zadostno sankcijo vsem našim etičnim načelom in zakonom, ki nam jih po naši vesti sam predpisuje. Globino tega nauka, ki ga neprimeroma dviga nad vsa poprej orisana naziranja, je iskati v okoliščini, da ta nauk vsaj formalno lahko govori o strogi objektivnosti etičnih načel, o isti objektivnosti, ki gre v danem slučaju tudi našim logičnim zakonom. O tej objektivnosti tudi na etičnem polju lahko govori ta nauk vsaj v toliko, v kolikor izvaja, kakor rečeno, v istem smislu tudi objektivnost n. pr. vseh naših logičnih načel nazadnje le iz božjega kot v umskem tako v nravnem pogledu najpopolnejšega bitja Seveda moram uprav na tej točki proti temu nauku omeniti vse to, kar se mi zdi vsaj načelno nevzdržno na temeljih gori omenjene krščanske etike, ki ji je tako eminenten etičen pojav kakor n. pr. ljubezen do bližnjega malone istoveten z ljubeznijo do boga. V smislu te etike obstoji namreč vsa naša moralnost nazadnje v tem, da živimo, kakor že rečeno, brezpogojno in brez pomisleka tako, kot nam je ukazal bog in kot nam to le v smislu njegovih ukazov pravi naša vest. Da pa tudi lahko sledimo tem božjim ukazom, zato jamči naša podobnost z bogom, ker je bog »ustvaril človeka po svoji podobi«. Kakor se vidi, vsebuje ta etika pravzaprav troje popolnoma različnih stališč. V njenem smislu prvič ni nobene prave moralnosti, ki bi ne bila obenem združena z ljubeznijo do boga. Drugič veljajo po njej vsaj vsa naša najglobokejša in najčistejša etična načela le zato in v toliko, ker in v kolikor jih je postavil bog. Tretjič pa smo v smislu te etike ravno po naši najgloblji etični strani podobni bogu. Kritika. Prvič nikakor ne gre reči, da bi bila moralnost, pa najsi .mislimo na najčistejšo moralnost, brezpogojno vezana na ljubezen do boga. Ljubezen do boga je namreč istovetna pravzaprav le s tako zvano, »pobožnostjo« (pietas), ki je v danem slučaju prav gotovo lahko tudi eminenter moralen faktor, ki pa se po svojem obsegu ne krije z moralnostjo samo. Moralni v najčistejšem smislu besede so lahko tudi ateisti, torej osebe, ki iz katerihkoli teoretičnih in etično indiferentnih razlogov ne verujejo v eksistenco božjo in ki torej tudi ne morejo doživljati nikakšne ljubezni do boga. Tudi takšne osebe pa se lahko neštetokrat iz najčistejših nagibov žrtvujejo n. pr. za znanost, za umetnost, za socialno blaginjo, kakor tudi za po-edinega človeka. Tako nam zgodovina navaja dovolj primerov, iz katerih sledi, da lahko žive tudi ateisti takšno življenje, kakor so ga v okviru n. pr. krščanskih cerkva živeli razni svetniki. Že s tem je rečeno, da je krščanska etika pri vsej svoji visočini preozka, ker stoji in pade s tezo, da bog eksistira, torej s tezo, ki ji lahko ta verjame, drug pa ne, ne da bi bilo to v kateremkoli smislu značilno baš za njegovo moralno stanje. Drugič je proti tej etiki reči, da načela, v kolikor naj so istinita, ne veljajo in ne morejo veljati le zato, »ker« jih je postavilo neko bitje, temveč ker veljajo sama po sebi. Da je celota ceteris paribus večja nego del, da je 2 + 2 = 4 itd., ne velja zato, ker nam je ukazal nekdo tako misliti, temveč le radi samega sebe, brez ozira na vprašanje, ali komu takšno mišljenje prija ali ne. Tudi bog bi tedaj, ako bi drugače mislil, ne mislil resnice, iz česar samo ob sebi sledi, da je resničnost ali pravičnost mišljenja načelno neodvisna od faktičnega mišljenja posameznih bitij, tudi božjega; to morajo brezpogojno priznati tudi oni, ki izvajajo sicer vse iz eksistence božje, ker je tudi v tem slučaju potreben v prvi vrsti ravno dokaz za eksistenco božjo. Ta dokaz pa se tudi v najboljšem slučaju lahko izvede izključno le s pravilnim mišljenjem, iz česar jasno sledi, da tudi v najboljšem slučaju lahko izvajamo le eksistenco božjo iz pravilnosti našega mišljenja, da pa je vsak poizkus, izvajati pravilnost mišljenja iz eksistence božje, naravnost načelno petitio principih Kar pa velja na logičnem in kateremkoli drugem znanstvenem polju, to mora veljati tudi za etiko, vsaj za etiko, kakor smo jo že svoj čas zamislili, namreč za etiko kot vedo o pravilnosti ali nepravilnosti našega čustvovanja in stremljenja. Kakor pravilnost ali nepravilnost mišljenja načelno ni odvisna od faktičnega mišljenja kateregakoli bitja, tako tudi čustvena, oziroma stremljenjska pravilnost ali nepravilnost ni in ne more biti odvisna od faktičnega čustvovanja in stremljenja kakega bitja, pa naj je to bitje sicer še tako popolno. Kakor veljajo logična načela sama po sebi in kakor bi vsak poizkus, izvajati veljavnost teh načel iz faktičnega mišljenja in le iz faktičnega mišljenja kateregakoli še tako popolnega bitja, končno vedel do krajnega nihilizma na logičnem Polju, tako morajo tudi naša etična načela, ako naj sploh veljajo, veljati sama po sebi in tako bi tudi tukaj vsak poizkus, izvajati njih veljavnost iz faktičnega čustvovanja in stremljenja kateregakoli še tako popolnega bitja, končno vedel do krajnega nihilizma na etičnem polju. Kar se tiče omenjene tretje točke, o kateri govori krščanska etika, je reči, da se sama sploh ne dotika vprašanja, kaj je etično, kaj ne, ker iz same okoliščine, da je dvoje ali več bitij sorodnega značaja, še ne moremo prav nič sklepati na etičen ali neetičen značaj teh bitij. S tem pa je hkrati odbito sploh vsako izvajanje objektivnosti etičnih načel iz boga kot »najpopolnejšega« bitja. Saj sem pokazal, da nikakor ne gre, objektivno pravilnost ali nepravilnost bodisi mišljenja bodisi čustvovanja in stremljenja izvajati 1 e iz nekega v vsakem pogledu najpopolnejšega bitja, ker je prvič treba eksistenco takšnega bitja šele dokazati in ker drugič tudi v slučaju, da se ta dokaz posreči, mišljenje kakor čustvovanje in stremljenje tudi tega bitja ni zato in v toliko pravilno, ker in v kolikor to bitje eksistira. Vse to pa že v smislu gorenjih izvajanj nič drugega ne pomeni, nego da moramo prvič, ako naj sploh legalnim potem pridemo do eksistence ali neeksistence naidealnejšega bitja, že predpostavljati objektivno pravilnost lastnega mišljenja, in da torej tudi kriteriji te pravilnosti ali nepravilnosti ne leže v eksistenci nekega še tako popolnega bitja, temveč v povsem drugih činiteljih. Kar pa velja za objektivno pravilnost misli, isto mora veljati v smislu istih gorenjih izvajanj tudi za objektivno pravilnost čustvovanja in stremljenja, ako naj bosta ta dva doživljaja v danem slučaju psloh »objektivno« pravilna ali nepravilna. S tem pa je implicite že rečeno, da nam eksistenca še tako popolnega bitja sama ne more podati nikakšne sankcije, kakor ne logičnih tako tudi ne etičnih načel. Sicer pa se zdaj lahko izrazim kratko in jedrnato tudi tako: Umska in nravna popolnost bitja predpostavlja maksimalno pravilnost vsega njegovega umskega in nagonskega doživljanja, iz česar sledi, da morajo onemu, ki hoče govoriti o taki popolnosti kakega bitja, biti že vnaprej znani kriteriji umske in nagonske pravilnosti same. Torej pa že načelno ne gre, izvajati objektivno pravilnost doživljanja pristojnega bitja iz — »popolnosti« slednjega, ker se obratno uprav ta popolnost da izvajati samo iz one pravilnosti. Kar pa se tiče mnenja, da nam ukazuje bog izvestna dejanja preko naše vesti, moram priznati, da še pri tako vestni analizi lastne vesti ne morem konstatirati, da mi zapoveduje bog gotova dejanja: vest mi samo narekuje, naj n. pr. ne ubijam, ne kradem, naj po svojih močeh pomagam svojemu bližnjemu, naj ljubim svoj narod itd., nikjer in nikoli pa mi ta vest ne pravi, naj vse to vršim ali opuščam, ker zahteva to bog. Ako torej omenjeni nauk trdi, da izvira sankcija etičnih načel iz okoliščine, da nam preko naše vesti predpisuje ta načela bog kot najpopolnejše bitje, je reči, da sloni ta trditev na neoporečni potvorbi vesti same, oziroma vsega tega, kar nam podaja in more podajati točna analiza vesti. In ako še pomislimo, da stoje vsa naša etična načela v resnici v najožji zvezi uprav z našo vestjo in da bi vsako bitje, ki bi bilo brez vsake vesti, nujno bilo slepo za vsa ta načela, se pač jasno vidi, da omenjeni nauk ne zasluži niti imena znanstvene hipoteze, ker mora o vsaki taki hipotezi vsaj toliko veljati, da striktno ne nasprotuje izkušenjskim faktom. Seveda velja s posebnim ozirom na onega, ki verujejo v eksistenco boga kot najpopolnejšega bitja, da mu njegova vest prav gotovo tudi narekuje, naj boga n. pr. nad vse ljubi in spoštuje, toda zopet ne, ker mu tako to bitje ukazuje, temveč le, ker je po njegovem prepričanju to bitje najpopolnejše. O drugi strani tega nauka, ki stoji v zvezi z upanjem na božjo plačilo ali pa s strahom pred Edmond et Jules de Goncourt: Renče Mauperin. (Roman.) — Kaj, ali so res še vedno ženske na svetu, ki doma ne dopuščajo kadilne sobe? Jaz bi dopuščala pipo za groš! — • Imate kaj sosedov, gospodična? — O, za sosede se prav malo brigamo... v Sannois-ju biva rodbina Bourjot in tja gremo včasih. — A, Bourjot... tu pa menda ni nikogar, kamor bi človek mogel zahajati. ' — O, da... župnik ... Ha, ha, prvič, ko je bil pri nas povabljen, je popil vodo za splaknenje ust! Ne, to ni lepo, da sem vam to povedala... ta poštenjak... ki mi vedno prinaša šopke... — Vi jahate, gospodična. To je gotovo za vas veliko razvedrilo. — Da, obožujem to. To je moja velika zabava. Mislim, da ne bi mogla več prenehati... Posebno pa ljubim gonjo na konjih. Tam, kjer je moj oče doma, so me vzgojili v tem... Navdušena sem za to... Veste, da sem ostala neki dan sedem ur na konju, ne da bi stopila dol? — O, vem kaj je to. Jaz gonim na konju vsako leto v le Perche s psi gospoda de Beaulieuja ... Gotovo ste že kaj slišali o teh psih, ki jih je dobil iz Anglije... Lansko leto smo imeli tri uspešne gonje ... vi imate tu chantillyske love ... — S papanom nisva niti enega še zamudila... Zadnjič na primer je bilo imenitno: trenutek, ko se je sestala vsa družba. Bilo je nad štirideset konj... saj veste, to jih podžiga, da so skupaj... odjahali smo v diru... da vam povem. Ta dan smo imeli krasen solnčni zahod na ribnjaku... zrak, veter v laseh, psi, fanfare, drevesa, ki vam letijo mimo oči... kakor da bi bil človek pijan! V takih trenutkih sem junaška, pa kako! — Samo v takih trenutkih, gospodična? ^ — O, za Boga, da... samo na konju... Kajti peš... povem vam, da me je ponoči zelo strah, da nikakor ne ljubim groma... in da sem silno zadovoljna, da nam pri današnjem obedu manjkajo tri osebe. — In zakaj, gospodična? — Bilo bi nas trinajst... Jaz bi pa bila tako zlobna, da bi poiskala še štirinajstega... bi že videli! ... A, vidite, moj brat z Denoiselom, ki pri- božjo kaznijo, mi pa sploh ni treba še posebej razpravljati. Dejanja, ki se vrše le na podlagi takšnega upanja ali strahu, so v najboljšem slučaju le etično indiferentna, naj bo to upanje upanje na človeško in božje plačilo in naj bo ta strah strah pred človeška ali božjo kaznijo. Ako vse to do kraja premislimo, postane jasno, da zahtevane sankcije etičnih zakonov, ki naj jim daje strogo objektiven značaj, ne smemo iskati niti v ukazih še tako popolnega bitja. Ta kratek pretres raznih naziranj o bistvu etične sakcije pa vsebuje hkrati že vse one smeri, po katerih se premika moje lastno pojmovanje te sankcije. Kakor sem namreč bil svoj čas izjavil, da obstoji glavna naloga znanstvene etike v tem, da izsledi pravilnost ali nepravilnost čustvovanja in stremljenja, ki naj bo po vseh smereh podobna miselni pravilnosti ali nepravilnosti, ravno tako lahko zdaj izjavljam, da more in mora tudi vsem našim etičnim načelom pripadati ona edina sankcija, ki pripada tudi vsem temljnim logičnim načelom. O zadnjih pa velja, da se jim naš razum klanja le radi njih samih, o njih torej velja, da so sankcijonirana sama po sebi, po lastni naravi in le po lastni naravi. Tako nosi n. pr. zakon istovetnosti, zakon protislovja, zakon zadostnega razloga sam v sebi logično sankcijo, kakor tudi faktično teh zakonov s svojim mišljenjem ne pripoznavamo radi drugotnih činiteljev, temveč radi njih samih in edino radi njih samih. Sankcija logičnih načel ni torej vnanja, iz drugotnih činiteljev izvirajoča, temveč le notranja, tem načelom imanentna in le iz njih lastne notranje narave izvirajoča sankcija. Isto pa mora veljati mutatis mutandis tudi za etično sankcijo, ki tudi ne sme biti vnanja in iz drugotnih činiteljev izvirajoča, temveč notranja, vsem našim etičnim načelom imanentna in iz notranje narave teh načel izvirajoča sankcija. Dočim torej vsa orisana nasprotna naziranja iščejo zadnji temelj za etično sankcijo v drugotnih in izven nasprotja etičnost-neetičnost ležečih činiteljih, kakor n. pr. v priro-jenosti etičnih idej, v zakoniti evoluciji človeške psihe, v nadnaravnem in nad vse popolnem bitju itd., moramo mi iskati to sankcijo v etičnih načelih samih in edino v njih, ker bomo le na ta način mogli priti tudi do one stroge objektivne veljavnosti teh načel, ki jo pripisujemo tudi logičnim načelom. Etična sankcija, kakor jo pojmujem jaz, mora torej ležati v etičnih načelih samih in se mora od logične sankcije razlikovati edino po tem, da se ne tiče miselne, temveč ravno čustvene in stremljenske pravilnosti ali nepravilnosti. S tem pa je obenem implicite že rečeno, da bo obstoj te edine prave notranje ali imanentne etične sankcije v hipu dokazan, ko se nam bo posrečilo dokazati pravilnost ali nepravilnost izvestnega čustvovanja in stremljenja, odgovarjajočo po vseh svojih straneh nam znani miselni pravilnosti ali nepravilnosti. Saj obstoji omenjena notranja ali imanentna sankcija logičnih načel v tem in edino v tem, da je vsako faktično mišljenje, ki sledi tem načelom, pravilno, vsako obratno mišljenje pa nepravilno. Torej bomo tudi bistvo zahtevane notranje ali imanentne sankcije etičnih načel morali iskati v tem in edino v tem, da je vsako čustvovanje in stremljenje, ki sledi tem načelom, pravilno, vsako obratno čustvovanje in stremljenje pa nepravilno. Kakor hitro bomo torej dokazali strogo pravilnost ali nepravilnost izvestnega čustvovanja in stremljenja, v tem hipu smo implicite tudi že dokazali obstoj zahtevane notranje ali imanentne sankcije etičnih načel. Obstoj take stroge pravilnosti ter nepravilnosti izvestnega čustvovanja in stremljenja sem pa vsaj načelno izkazal že v prejšnji študiji. (Problem umske in nagonske pameti.) hajata po naju z ladjo. Poglejte vendar, kako je vse tu lepo, ob tej uri... In s pogledom mu je pokazala Seino, oba brega in nebo. Oblački so se igrali in hiteli po obzorju naprej, vijoličasti, sivi, srebrni, z bliskajočimi se, belimi robi na vrhu, kakor bi se bila morska pena napljuskala na nebo. Od tu naprej se je pa dvigalo nebo, brezkončno in modro, globoko in jasno, svetlo in vendar že obledelo, kot ob uri, ko se zvezde pričenjajo prižigati za solnčno lučjo. Cisto na vrhu so plavali dva ali trije oblaki, mogočni, nepremični, obešeni. Neizmerna luč se je razprostirala nad vodami; tu je spala, tam se je bleščala; v njej so se srebrno svetile sence ladij. Dotaknila se je jambora ali vrha krmila in se zasvetila mimogrede v pestri obleki perice. Dežela, mestna okolica in predmestje so se zlivali v eno na obeh bregovih. Vrste topolov so stale med redkimi hišami kot na koncu mesta. Tu se je nahajalo nizko zidovje, zagrade iz desk, vrtovi, zelene oknice, prodajalne vina z rdečimi napisi, akacije pred vrati, stare, na pol podrte ute na eni strani, ostanki belih zidin, ki so jemali vid; nato dolgočasne črte tovarn, stavbe in strehe iz opek, pokrovi iz kositra, kupole delavnic. Dim je vstajal navpično v nebo in njegova senca je padala v vodo kot senca stebrov. Na enem dimniku je bil napis: Tobak, na posadrenem pročelju pa se je čitalo: Doremus, po domače Labiche, postaja za ladje. Nad prekopom, ki je bil poln tovornih čolnov, je dvigal vrteči se most svoji dve črni roki. Ribiči so metali in izvlačevali trnke. Kolesa so škripala, vozovi so prihajali in odhajali. Vrvi, s katerimi so vlekli čolne, so drsale po zarjaveli, utrjeni poti, ki je bila temna in različno barvana vsled razkladanja premoga, preostankov rud in skladišč kemijskih proizvodov. Tovarne sveč, tovarne grozdnega sladkorja in umetnih gnojil in rafinerije, ki so bile posejane po bregu sredi redkega zelenja, so izpuhtevale lahen duh masti in sladkorja, ki se je mešal z duhom vode in katrana. Razbijanje livaren in piskanje parnih strojev je vsak trenutek pretrgavalo tišino obrežja. To so bili obenem Asnieres, Saardam in Puteaux, ena onih pariških pokrajin ob obrežjih Seine, kot jih slika Hervier, umazana in blesteča se, ubožna in vesela, navadna in živa, kjer se tu in tam nahaja narava, med zidovjem, delom in industrijo, kot bilka trave med prsti človeka. (Dalje prihodnjič.) Vladni svetnik Franjo Župnek: Pospeševanje in povzdis tujskega prometa in turistike na Gorenjskem. Naprave za podaljšanje letne sezone in ustanovitev zimske sezone in zimskih športov na Bledu in v Bohinju. Naprava letnih in zimskih športnih stacij in zdravilišč a-la Davos in St. Moritz na visoki planoti Pokluka. Naprava modernih zdraviških kopaliških hotelov na Bledu in pri višinskih barjih Črni potok in Jerebikovc na Pokluki. Ko sem bil jeseni 1908 pri trasni remiji Belokranjske železnice dosegel, da; so se zavrnili vsi načrti državne železniške stavbne direkcije in zmagal s svojo glavno progo čez Črnomelj, me je poklical minister za notranje zadeve na Dunaj in mi dejal, da me mora; z ozirom na moje dosedanje delovanje za napravo vodovodov in cest na Notranjskem in v Belokrajni v Radovljico (na Bled) premestiti in mi naročil, da moram predvsem na to deliotvati, da dobi Bled — ta »biser vseh naših alpskih planin« — pošten vodovod in pa električno razsvetljavo. Prepričal sem sei kmalu o- zdraviliških in tujskoprometnih ned ost at kili na Bledu in v Bohinj«, ter v svetoivno-znani Triglavski dolini Vrata. Sklical sem torej anketo vseh merodajnih faktorjev na Bled, ter predlagal nat podlagi tozadevnih študij tujskoprometnih naprav v Švici in na Tirolskem tozadevne smernice, po katerih se naj tujski promet na Bledu in v Bohinju in internacijonalna turistika na Gorenjskem dvigne. I. Predvsem sem se lotil nalprave velikega gravitacijskega vodovoda za zdraviliško občino Bled in za mejni občini Gorje in Ribno. Obenem sem skušal zagotoviti električnoi razsvetljavo in napravo hydro-elektrarne za Bled 'jn okolico. Pri tozadevnih poizvedovanjih in lokalnih ogledih sem dognali, dia dotična dva, dosedaj za Blejski vodovod določena studenca Buden in Župank že konec junija 1909 nista Imela; zadostne vodne množine niti za majhen del Bleda !! Moral sem torej poiskati in pritegniti druge studence in kot takega sem ugotovil studenec Zmrzlik v Ra-dovni, kateri ima poleg zelot nizke temperature (5.6 stopinj Celzija) velike kvantitete (čez 1000 1 sec.) stalno čiste vode!! Pogodil sem se s Kranjsko industrijsko družbo nai Jesenicah, katera je s svojo elektrarno vi Radov-ni na tem studencu interesirana, da. mi je odstopila ad personam za vodovod na Bledu in v Gorjah ter za električno centralo na Bledu 230 litrov vode na sekundo pod pogojem, katerega sem tudi povsem izpolnil. Od te vodne množine sem nameraval porabiti 15 do 20 sekundnih litrov zal Blejski vodb-vod, ostalih 210 sekundnih litrov sem pa namenil za električno centralo za Bled in okolico. Vsled pritegnitve studenca. Zmrzlik za Blejski, Gorjanski in Riitlenski vodovod, moral sem poprejšnje stare načrte predelati in popolnitil. Ker deželni odbor ni hotel dati inženjerjev za ta nujna dela na razpolago, občina Blejska pa za to ni imela sredstev, sem sam te načrte popolni!!, na podlagi istih vodopravno obraivnavo razpisal in tudi izvršil. Vzlic velikanskemu nasprotovanju, ki je biio na Gorenjskem proti takšnim napravam do tjakaj običajno, se mi je Al. Peterlin — Bätog: Dve muhi na en mah. Lepo je malo mestece L. nekje na ljubem božjem svetu. Obdajajo ga krog in krog pisani travniki, pomešani z zlatimi polji, ki jih napaja tiha; reka, tekoča tudi skozi mesto. Bolj zadaj pa se vzdigujejo, položni grički, poraščeni s smrekovimi, hrastovimi in bukovimi nasadi, med temi pa so izpeljane steze in stezice za mestne šetalce in njihove družine. Daleč tam v ozadju dvigujejo planine svoje sinje vrhtolve proti nebu. Mesto samo na selblL je še precej moderno; tudi raznih velikih trgovlln in gostilen je nebroj. A žal, da ima samo en park, in sicer v sredini mesta na precej obširnem trgu, kjer se vzdigujejo najimpozantnejše mestne stavbe: magistrat, šola in župna cerkev. Na sredi parka je zgrajen lep svetilnik, v varstvo; javne morale, kakor se izražajo gospodje na magistratu; ofcolu svetilnika pa so v obliki zvezde postavljene klopi jedine v celem mestu. Tu na sredini igra ob nedeljah in gotovih znamenitejših dneh mestna godba, sestavljena od starih, že odsluženih vojakov. Kopališča, namreč javnega kopališča pa žal mesto nima; ker ga; mestni očetje iz vzroka iste javne morale ne prir puste, dasi ga i!z hagijeničnih ozirov mestni zdravniki in tudi sam napredni list kaj toplo priporočajo; not po vodi koprneča mladina si vse jedno, ve pomagati v reki izven mesta, kamor redkokdaj stopi kaka noga stroge mestne policije. posrečilo vse ugovore in pritožbe poravnati in napravo velikega gravitacijskega vodovoda za Bled, Gorje in Ribno zagotoviti. V ilustracijo te velike, za procvitanje Bleda že radi domačih in sobnih kopeli tako nujne, ter iz sanitarnih ozirov neobhodno. potrebne gospodarske naprave, naj navedem samo to., da znaša dolgost vseh. vodnih cevi čez 44.000 metrov, torej čez 44 kilometrov s celo vrsto, višinskih, razdelitvenih in razbremenitvenih rezer-voarjev-vodohranov; kateri tudi najvišje vasi preskrbujejo z najboljšo studenčnico. II. Druga pač najvažnejša naloga za povzdigo tujskega prometa na Bledu in okolici je bila preskrba električne razsvetljave in električne moči1 za' gospodarske potrebe. Ko sem prišel v Radovljico, sem našel pri okrajnem glavarstvu' troje projektov, kateri so intendirali napravo električnih central. 2e leta 1906 je tova|rna Ganz et C. v Leobersdorfu vložila načrte za napravo električne centrale na Završnici v Mostah. Te načrte je okrajno glavarstvo Radovljiško z razsodbo z dne 12. avgusta 1906, št. 14.836, odobrilo. Ti načrti oziroma ta naprava bi bila dajala po računih projektantov nič manj kot 7000 konjskih sil, torej prava pravcata velesilna naprava (centrala), katero sem hodil takoj po prihodu v Radovljico že radi velikanske vodne sile na licu mesta študirat!!! Drugo hidroelektrično centralo je projektirala Allgemeine Elektrrzitäts-Gesellschaft Union na Dunaju ob Savi v Globokem, ter je nameravala' izrabiti voćni strmec Save od Lancovške gmajne, ozir. proda do Savskega mosta v Globokem. Tretjo vodosilna napravo — seveda ravno tako v špekulacijske namene je projektirala tvrdka Madile et Co. v Celovcu ob Savi pri Savskem mostu med Lescam in Bledom. Ker sem imel direkten ukaz od' ministrstva, da moram najdalje v dveh letih — za vsakioi ceno — zagotoviti električno razsvetljavo za Bledi in okolico., sem se šel takoj z dotičnimi načrti v Moste, Žirovnico, v virje Završnice do Jezerc že radi velikih vodnih množin informirat, katere so dotični projektanti-inženirji pri svojih projektih z računali. Dalje sem radi Savskih projektov: pri Leskam mostu jn v Globokem od 20. febr. 1909 naprej, (bilo je lepo mrzlo vreme brez snega), vse Savsko obrežje od Jesenic dlo Otoč in Podnarta opetovano preiskal in vse vodne množine Save, Radovne, Savice (Bohinjske Save), Javomiškega potoka, Završnice, Leških in Radovljiških studencev, Begunjskega, potoka jn Peračice nattančno dognal in vsestransko na večih kontrolnih krajih premeril. Pri tem sem ugotovil, da je imela Završnica v Mostah dne 24. februarja O ta mestna mladina!, neugnana, kakor povsod, je popolnoma drugačnega kova, kakor pa, starejši meščani. Moderna je, in to je vse. Starejši svet pa je reakcijonaren in konservativen, in tak menda ostane vse večne čase itn — tiho bodi povedano'! — v sramoto mesta samega. Baš zadnjič je bila seja občinskega sveta. Mnogo dobrega so sejali, pa sklenili tudi kaj neumnega. Na dnevnem redu je bil predlog gospoda župana samega, naj se postavi v mestu spomenik kakemu znamenitemu možu. »Vsa mesta,,« utemeljeval je gospod; župan svoj predlog, »imajo, že spomenike fega ali onega slavnega1 moža. Tudi marsikaka vas ga je že postavila, samo naše lepo mesto, nimal še nobenega. Tudi za mesto zaslužnih mož, domačinov, se ne manjka. Narod pa, ki ne časti svojih zaslužnih mož, jih ni vreden. Da tudi nas ne bi svet sodil napačno, moramo poskrbeti za to., da dobi naše mesto svoj spomenik. Kako mislite vi, gospodje?« Vsi so pritrjevali pametnemu nasvetu gospoda župana. »Samo kje in komu naj postavimo-ta spomenik?« vprašal je. najstarejši svetovalec. Kratek molk. In vzdigne se drugi svetovalec: »Gospodje! Po mojem ne merodajnem mnenju bil bi najpriklaidinejšii prostor zal spomenik v središču parka; tam, kjer je svetilnik.* »Kaj pa bo s svetilnikom?« poseže tretji svetovalec vmes. »Ta naj se umakne spomeniku^« nadaljuje drugi. 1909 le ISO 1 vode na! sekundo, in d!a je to nizko vodno stanje trajalo od srede decembra do 19. marca!, konečno šestare spominske priče ugotovte, da traja ta nizka voda na Završnici tudi poleti navadno od srede julija do 20. septembra. Potemtakem sem mogel ugotoviti!, da so projektanti-inženirji normalno vodno množino in s tem tudi električno silo Završnice za 3 mesece pozimi in za 2 meseca poleti, torej za celih 5 mesecev najmanj Škrat do 10, da celo 20 krat previsoko zračunalli. Dalje sem ugotovil, da so se pro-jektovani vodni bazeni, osobito pa najnižji, nad Papler-Ema Tobellovo žago ležeči, projektirali ne samo v aipnen-skem, torej v vodo predornem terenu, ampak celo na deibielozrnatem, aluvijalne rn produ in v glacijalni šuti. Pri projektu Globoke-; kjer projektanti operirajo z normalno srednjo in nizko vodo 25 sekundnih do 45 kubičnih metrov sec., sem maral ugotoviti, da pri mostu v Globokem te dni ni bilo v Savi niti 8 kubičnih metrov vode na sekundo, tako, da so projektanti zagrešili trikratno do šestkratno prekoračenje normalnega vodnega stanja in s tem tudi 3 do 6 krat previsoko določili tozadevno vodno silo, ki je bila predvsem določena za električno trakci jo, to je za elektrifikacijo Gorenjskih državnih železnic. Enako, če ne še bolj kričeče razmerje sem ugotovil tudi pri Savskem projektu: nad mostom Lesce-Bled. Kako se pa naj zanesem na takšen vodosilni projekt, katerega moč je iz-računjena za normalno nizko vodo najmanj na 6000 konjskih sil, ako mi ista dejansko more dati .ob času najhujše zime in največje vročine, ko največ električne sile potrebujem, mesto tehnično obljubljenih 6000 UR, k večjemu -Je 1400 konjskih sil!!? Istočasno je započel -deželni odbor kranjski akcijo, da vse večje Mdroelek-trične (naprave) centrale in vodosilne naprave Kranjske v rokah deželnega odbora monopolizira). V to svrho je deželni zbor kranjski vodopravni zakon primerno premeni!, toda; ta zakon ni dobil cesarskega potrjenja. Obenem je deželni odbor sklenil, da pozida na Gorenjskem dve ali 3 vodosilne »vzorne« naprave. V to svrho je Isti kupil projekte Završnice, ter iste z majhnimi premembami pri okrajnem glavarstvu Radovljiškem za novo koncesijo za nižjo vodosilno stopnjo vložil. Istota-ko je deželni odbor vložil malenkostno prenarejene načrte Sava-Globoko. Z državno železniško upravo je sklenil deželni odbor dogovor tako-, da železniško ministrstvo prispeva k pred-stoječim »vzornim« vodosilmm napravam 50 odstotkov vseh stavbenih stroškov. Dotične deputacije železniškega ministrstva-, deželnega odbora in deželnega -stavbenega urada, katere so prihajale k meni s prošnjami, da naj njune projekte podpiram pred vsemi konkurenčnimi načrti, osobito pa proti A. E. G. Union — Globoko., sem opozarjal na velike geološke pogreške in na še večje pretiranosti pri izračunamju vodnih množin i-n vodnih sil. Toda gospodje se na ta opozorila niso hoteli -ozirati: češ, da so za te hi-drotehnične projekte -in .napake odgovorni v prvi vrsti d-otičnil »patentirani« inženjeri in geologi-zvedenci. A oglasi se gospod župnik, ki. je bil tudi v starešinstvu. »Ne, ne, tega pa že ne! Kam p.» pridemo s svojo moralo, na katero je naše mesto lahko ponosno- in ki je že daleč po domovini znana?? Pomislite gospodje, koliko smo se že morali boriti zanjo proti našemu mlademu, povsem pokvarjenemu svetu! Saij smo- postavili svetilnik baš radi tega v središče parka; da razsvetljuje tamkajšnje klopi in tako zabranjuje neljube in nemoralne ljubezenske nočne seistamke. Le zamislite se v bodočnost in spoznajte, kako nespametno bi Mo', ako bi ukinili luč uprav tam, kjer je najbolj po.-trebna. Ako res nimamo za spomenik nobenega drugega prostora, je- boljše; da ostanemo še v naprej brez njega. Bolje je, da gre naše dobro, mesto brez spomenika v nebesa, kakor pa, da si z njim prikličemo Sodomo in Gomoro.!« Nato so se prerekali semintja, naposled; pa izbrali iz svoje srede odbor peterih mož z nalogo; da reši vsestransko in povoljno vso zadevo; Ta odbor je prerešetal vse mogoče možnosti in pri prvi občinski seji predložil in vsestransko podprl svoje predloge: Name-iravani spomenik se naj1 postavil v sredi parka in sicer tja, kjer stoji zdaj svetilnik, ker pa mora biti prostor ponoči radi javne morale razsvetljen, predlaga se, naj se izbere za nositelja spomenika kak tak za mesto zaslužni mož, ki je bil po vsej glavi plešast. Po. dolgem razmišljanju o takem možu; smo našli kot najbolj zaslužnega za naše mesto, starega nočnega čuvaja Florijana Iskro; ki je nad petdeset let oprav- ita bi se izjednačile prevelike diference vodnega stanja v Savi med suhimi in deževnimi perijodamj, oziroma, da se silno menjajoče vodne sile Savskih vodosilnih naprav in projektov: kot Leščanski most, Globoko-, Otoče, Jama, Verje pri Medvodah, Tacen itd. kolikor možno izjednačilo; to je štabi-lizirajo, -sem projektovai napravo posebnih vodohrambenih kotlin ali dolinskih zapor, to je razteznih umetnih jezer za retiniranje visokogorskih neviht in povodenj v dolini Voje in Bohinjskem jezeru, v raztezni Bodeški dolini, v Srednji Ra-dovni in v Savski soteski M'oste-Jesenice, ki so tvorile v predpotopnih časih itak velika jezera., ter se da v istih na cenen način po 20 do 30 milijonov kubičnih metrov prekomernih visokogorskih padavin rezervirati. Ker bi se dalo pri vseh predstojećih vodnih retencijah ali dolinskih zaporah več štabiliziranih vodnih sil z manjšimi stroški pridobiti kot pri navedenih Savskih projektih, sem. zgoraj navedene deputacije tudi na te naprave opozarjal. Toda le železniški, minister, dalije baron Zvegelj in pa deželni hidrotehnik stavb, svetnik Geilhofer so se navduševali za te Stabilizacijske naprave, tako da sem moral situacijske skice in popise ministrstvu predložiti; ter obenem popisati kako bi se naj na najcenejši način dovolj velika, stabilizirana električna sila, (hidroelektrična naprava) za Bled zagotovila. Deželni odbor ni hotel kupljenih Završniških načrtov niti toliko popol-niti, da bi bil izrabil najnižji, najkrajši, ker najstrmejši, popolnoma neizkori-ščani čez 80 m visok padec Završnice od Rev-ove žage do Save, vsled tega bi bila ZavršniŠka centrala imela na Čopovem prostoru v suhih časih k večjem kakih 220 konjskih sil, kajti nad Paplerjevo žago projeiktovaini bajer je bil tako malenkosten; da bi bila vodna rezerva k večjem za en dan zadostovala, dočim bi se morala potem več kot 2 dni v bajer vsa Završnica stekati, da se napolni. Radi teh nedostatkov sem projektoval iz velikega studenca Zmrzlik nad nekdanjo fužino v Radovni, -ki daje tudi v najhujši suši čez 1000 1 vode na sekundo-, poleg vodovoda za Bled in okolico tudi vodno silo za električna centralo v Zakl na Bledu, ter sem zato centralo potrebno obratno vodo 210 litrov na sekundo — kakor že zgoraj pod 1 navedeno — dobil od Kranjske Industrijske družbe poleg 20 1 za vodovod na razpolago. Dovodni kanal bi se bil izpeljal c-d Zmrzl-ika ob severnem pobočju Poklu-ke do Dolgega Brda in Pdljšice-Za-brezna do višine nad hotelom Evropa, odkoder bi peljale jeklene visokotlačne cevi do centrale v Zakl Za ta vis-oko-tlačni cevni vod bi se hlile porabile one jeklene cevi za visok vodni pritisk, katere je bil kupil žagar v Za-zeri I. Kunčič od državnožele-zniškega stavbenega vodstva za par tisoč kiron odi demontirane elektrarne v Bohinjski Bistrici. Železniško stavbena ravnateljstvo je bilo povodom zidanja nove državne železnice na Gorenjskem zgradilo dve elektrarni, in sicer v Vintgarju za vrtanje Karavanškega predora, za Bohinjski predor pa na Bistrici v Bohinju (Bohinjski Bistrici). Po dovršitvi železnice je ponujala Zel. stavb, direkcija ti dve elektrarni v nakup. Zalibog so Ijal nočno varnostno službo v splošno zadovoljnost meščanov in tako. rešil mesto kar šestkrat pred splošnim požarom. Njega torej na spominski kamen! Njegova podoba naj bo vsled slabih mestnih financ iz železa vlita. Glava naj boi votla, da se: more vstaviti vanjo svetilka, na temenu pa naj se napravi m-očna leča, katere seve ne bo mogoče zapaziti od spodaj. Ta- pošiljaj luč proti velikemu in močnemu reflektorju, katerega hrani mesto še od zadnje vojne, kateri se primerno, nastavi kot -streha n-ad spomenik,, d-a bi tako varoval tudi železen kip proti vremenskim poškodbam, a objednem metal potrebno. svetlobo po parku naokrog... Radostni in strmeč so poslušali občinski svetovalci, in sicer starejši, to poročilo, le par mlajših se je skrivloma muzalo v svoje brke in park rat zmigalo z rameni. Posebno vesela sta bila gospoda župan in župniki, ki je v toplih besedah, povdarjajoč zlasti) -rešeno moralo-, priporočal ta nasvet ožjega odbora. Gospod župan je zato stavil predloženi načrt na glasovanje. Večina občinskih mož je bila zanj, le par najmlajših je glasovalo proti-, ziniti pa si ni upal nihče.., Tako je bila rešena javna morala mesta, ki je obenem dobilo tudi toliko zaže-Jjeni spomenik.------- Mestni anali pa bodo pričali še poznim rodovom, kako so tisti čas mestni očetje v svoji konservativnosti zadeli — dve muhi na en mah. zamudili deželni odbor in občine Bled in Boh. Bistrica to lepo priložnost, dai bi bili vsaj eno teh električnih central skoraj zastonj v last dobili. Kajti žel. stavb, vodstvo je prodalo elektrarno v Vintgarju z 90G—1000 konjskimi, silami Kranjski industrijski -družbi za 50.000 kron, d-očirn je zgraditelj Bohinjskega tunela Co. Cecco-ni elektrarno ob Bistrici z 1000 in več konjskimi slami in s 7 km električne železnice do Sv. Janeza pri Boh. jezeru ponujal občinam in gozdni in domenski direkciji za 30 tisoč kron. Končno je moral Cecconi to, med brati daleč čez 1 milijon kron vredno elektrarno — na zahtevo gospodarsko tako brihtne Gozd. in Dom. direkcije na državne stroške demontirati; in dotične prvovrstne jeklene cevi [ za visok vodni pritisk v dolgosti- več sto metrov, je navedeni posestnik Ivan Kunčič v Mlinem-Zazera pri Savici pod Blejskim jezerom kot staro železo kupil. Ker sem bil potrebno obratno vodo zagotovil, je bil Kunčič takoj privoljan s svojimi jeklenimi cevmi napravo elektrarne v Zakl in v Zazeri pospešiti. Pri izkoriščanju porabljivega strmeča 176 metrov in pri sekundni vodni množini 210 1 bi bila imela ta elektrarna stalnih 430 konjskih sil, kar za Bled in vso okolico zadostuje. Napravili smo torej potrebne načrte in sem nemudoma razpisal komisijsko obravnavo. Pri tej obravnavi je pa zastopnik deželnega odbora v varstvo svoje Završniške monopolijade izjavil, da nam že radi Završniške konkurence ne more dovoliti uporabo deželnih cest za napeljavo elektrovodov in žic za električne kablje, toda deželni odbor je pritisnil na barona Schwarza; in tako smo morali odnehati!!! Dostaviti bi bilo, da je moral potem deželni odbor Završniške načrte v zmislu mojih predlogov tako premeniti, da je postavil centralo mesto na Čopovi žagi v Mostah, 82 metrov nižje pri Savi pod Žirovnico. III. Bled in Bohinj sta bila do mojega prihoda na Gorenjsko le letni letovišči. Letna sezona trajala je na Bledu k večjem dva meseca (7 tednov), v Bohinju je bila pa dosti krajša. Na Bledu smo imeli poleg 5 boljših hotelov le še zdraviliški dom (Kurhaus) za tujski promet na razpolago. V Bohinju je bil poleg verskozakladnega hotela Sv. Janez le še Grand hotel Triglav. Radi kratkega in slabega prometa so pa imeli hoteli vedno velike deficite in je bila večina tako zadolžena, da sem moral v prvi i vrsti s sanacijo in razdolžitvijo zdraviliškega doma in hotelov pričeti. Večtedensko navzočnost ministra za javna dela na Bledu in v Bohinju pozimi in poleti 1909/10 sem porabil v to svrho, da sem izposloval visoko državno podporo za pokritje dolgov in deficita Blejskega zdraviliškega doma in Grand hotela Triglav v Bohinjski Bistrici. Istotako sem izposloval državne podpore za razžirjenje in popravo cest in šetališč na Bledu, za razširjenje vodovoda v Bohinjski Bistrici in za napravo rečnih kopeli in šetališč ob Savici v Boh. Bistrici. Tujsko prometno društvo za Bled in Bohinj je hotelo s primernimi državnimi podporami osredotočiti vse zimske športe v Bohinju. Tukaj smo tudi napravili lepo sankališče, kjer so se pri- J rejale sankaške in smuške tekme. Na I Blejskem in Bohinjskem jezeru so se pa- ■ imele prirejati na dotičnih drsalnicah drsalne tekme in veselice. Toda ti zimski športi so trajali le par tednov, in ko smo leta 1909/10 v Bohinju vse pripravili za veliko sanka- ! ško športno tekmo in veselico, nam je južno vreme vse pokvarilo. Blejska« ' jezero pa zadnja leta sploh ni zamrznilo, ali pa tako pozno in nepopolno, da ni bilo mogoče prirejati nobenih veselic ali tekem. Pri poizvedovanju o klimatičnih, meteoroloških in hidroloških razmerah v Blejskem kotu in v Bohinju sem dognal, da Bled nima dovolj stalne zime za vpeljavo zimskih športov. Vzlic temu, da spada divni Bled s svojim čarobnim Blejskim otokom kot »Nebeškim kinčem« Kranjske zemlje z zgorenjo Savsko dolino po izreku svetovnih turistov med najlepše in najdiv-nejše alpsko-planinske pokrajine v Evropi, vendar ni mogel tujski promet na Gorenjskem vspevati. — To pa največ radi tega, ker ni bilo na Bledu za razvajenega tujca in internacijonalnega ; turista nikakih komoditet: kot elektrika, dobra pitna voda, domače sobne kopeli, nikake ljudske kopeli itd. razpolago. (Dalje sledi.) Vendar pa obstoji stvar, ki je vse v življenju: ljubav... Imel sem prelest' ne ljubice in jih bom gotovo še. Neka-ter e ženske sem silno oboževal; čidd sem strašansko bolečino pri misli, d# nas bo smrt nekoč ločila, da bo vsega kraj in konec v prahu... Sanjal setih da bi nas potožili vsaj v isto jamo, aa bi se pomešal naš pepel. Pierre Loti, 1878.