Poštnina platana v gotovini.
Štev. 28.	V Ljubljani, dne 10. oktobra 1925.	VII. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „	20'—
četrtletna naročnina.....10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —	Oglasi po ceniku. ..-	,:
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
po-
Tja
Nova pragmatika.
Pred nami leži »Načrt zakona o osoblju ministrstva saobraćaja i područnih mu saob. ustanova«. Zakon obsega 201 paragraf na 76 straneh osminke. »Razlogi komisije za izradu načrta« pa celih — 47 strani. Pri površnem pregledovanju določil se nam nehote vsiljuje misel, da bomio kaj kmalu tudi mi civilni uradniki listali po sličnem osnutku.
Na prvi strani beremo dopis načelnika admin. pravnega oddelka, g. Čupiča z dne. 25. avgusta 1925, naslovljen na predsednika centralnega: odbora udruženja jugoslov. nac. železničarjev, g. St. Milivojeviča, v katerem mu komisija sporoča, da pošilja osnutek po nalogu ministrstva za promet »s tim, da ga udruženje izvoli oštampati u svome listu, kako bi se z novim projektom svi zaintereso-vani upoznali«. Udruženje naj zbere vse pomisleke in pripombe, naj pošlje konkretne predloge, že formulirane, z vsemi spremembami in dopolnitvami direktno prometnemu ministrstvu. Termin za predložitev sprememb in dopolnilnih mišljenj ni določen. Vsekako se pa bodo morale organizacije podvizati, kajti v predposlednjem odstavku »Razlogov« beremo, da je komisija (ki je izdelala načrt), »slobodna napomenuti, da menjanju sedanjeg zakona treba što pre pristupiti« z ozirom na velike nedostatke sedanjega zakona, ki so očividni, ki pa bodo v doglednem čatsu že tolikšni, da zahteva že interes službe, da se sedanji zakon takoj ukine. Cim pozneje bi se zakon ukinil, tem večja škoda ho za državo, poleg tega »če biti služba za dugi niz godina unazadnjena«. — Menimo, da je želja vladne komisije dovolj jasno povedana. Ce in kadar bo načrt obravnavan ali v finančnem odboru ali pred plenumom, spravila ga bo vlada s čudovito naglico pod streho. Kdo dvomi o tem?
V »Razlogih« iz junija 1925, ki jih navaja komisija 9 članov — med njimi tudi Slovenec dr Ivan Kavčič, šef odseka v min. saobraćaja — beremo uvodoma, da je g. minister saobraćaja odredil 9. avgusta 1924 pod M S br. 16.786 (bivša Davidovičeva vlada) komisijo, »da spremi predlog za izmenu zakona o drž. saobračajnem osoblju i uredbe o razvrstavanju. — Nadalje:
Bliža upustva u kome bi se obimu i sta imalo izmeniti, komisiji nisu data, već je prema gornjoj odluci imala da održava vezu sa komsijom pri ministarstvu prarvde, koja je imala istovremeno da spremi za izmenu op-šteg činovničkog zakona. — Dalje:
U početku rada ova veza održavana i©, ali je docnije prestalo održavanje sasvim, Pošto je komisija pri ministarstvu pravde zastala sa svojim radom.«
V nadaljnjem trdi ta komisija, da; ji je bilo predloženih toliko različnih predlogov ini tako raznovrstnih, deloma si popolnoma nasprotujočih, upravičenih in neupravičenih, da ni bilo drugega izhoda, kot da se sestavi čisto nov osnutek. Potem našteva osnutek glavne pomanjkljivosti sedanjega zakona. Med drugimi opravičuje zopetno uvedbo odbitka za penziljski fond s sledečim izvirnim argumentom: Niko' od službenika protiv fondova nije imao šta da primeti i svaki je rado davao- propisane uloge, smatrajući! fondove korisnim ustanovama.
Kot glavni vzrok za nov onsutek pa navaja komisija sledeče tehtne razloge:
Poleg svega ovoga što je izloženo, sedanji zakon u mnogim svojinu odredbama Je nejasan, kontradikčor, sa mnogo praznina, bez dovoljne preciznosti, što daje povoda raznolikom tumačenju i raznolikoj primeni a čega je rezultat nejednako postupanje sa osobljem, što izaziva opravdane proteste. — Podpišemo; velja tudi za zakon o civilnih uradnikih.
In novi osnutek za železničarje ?
Nasploh kaže ta osnutek, ki je v bistvu dober in jasen, dve značilni smeri: favorizira višje u radništvo, pritiska v tla nižje usluž-benstVo. Zavedlo bi predaleč, če bi se spuščali v podrobnosti. Navesti hočemo- le nekaj določil, ki so pomembna za vse uradni-štvo.
Uslužbenci se dele na štiri skupine, in sicer: Na u radništvo s fakultetno naobrazbo, na one s srednješolsko izobrazbo (kategorija I. in II.) ter na zvaničnike 3 vrst in na slu-žitelje. Osnovnih stopenj je deset, ki so- razdeljene na 7 razredov. I. kategorija prične z 12.000 Din, konča z 32.000 Din. Najvišji uradniki, kot direktorji, šefi v ministrstvih, imajo po 34.000, 38.000, 48.420 Din plače in so tedaj izven kategorij. II. kategorija prične z 9600 Din in konca s 27.300 Din. Najvišji čin se doseže po 30 Mih službe z 201etno povprečno oceno »odlično-« in »prav dobro«. Vsi sedanji uradniki III. kategorije so vrženi v linije zvaničnikov 3 grup. 1 uk a j so najbolj prizadeti takozvani »prometniki«, uradniki, ki imajo isti izpit kot maturanti in ki vrše prav isto službo.
Zvaničniki: I. grupa prične s 6000, konča z 19.000 Din, II. grupa s 4800 in 15.600 Din, III. grupa pa prične s 4200 in konča z 12.840 dinarji letne plače. Prometnikom je zvišana službena doba od 25 na 30 let. Napreduje se avtomatično vsaka 3 leta. Izjema je pri ekse-kutivnem osebju, ki služi 25 let do polne penzije.
Provizorična službena doba znaša v I. kategoriji 1 leto, v 11. kat. 2 leti, pri zvanični-
kih pa 3 leta. Stanarina znaša v I. kategoriji za višje uradnike 4800 Din, zai nižje 3600 Din, v II. kategoriji 4200 in 3000 Din, za zvanični-kc vseli 3 skupin 2700 in 1800 Din, za služi-telje 1800 In 1500 Din, »zato, ker so, se prjvišaje najemnine«, kot pravi načrt v »Razlogih«. Draginjska doklada za ženo- znaša 1200 dinarjev, za otroke do- 6 let 600 Din, za starejše pa 960 Din na leto. Prejemki obstoje tedaj iz plače, stanarine in draginjskih doklad. Osebne draginjske doklade dotoči poseben zakon (§ 33). Letni odmor znaša do 15 let službe 10 dni, preko 15 let pa 20 dni (!). Od prejemkov se ne plačuje doklad k davkom, pač pa se odteguje za penzijski fond 6 odstotkov od plače in stanarine. Novo je, da morajo plačevati v penzijski fond tudi upokojenci.
Važna so prehodna določila:
§ 147. določa, da ostane vse osabje do nove preureditve na dosedanjih položajih. Prevedba se mora izvršiti v 1 letu, začenši od spodaj gori; začenja tedaj pri služiteljih. Vsi oni, ki so sprejeti po 31. oktobru 1923, bodo prevedeni samo po potrebi službe. Naspi oli je za prevedbo merodajno stanje usluž-benstva na dan 31. oktobra 1923, ko je stopil sedanji zakon v veljavo-.
§ 178. V II. kategorijo se prevedejo vsi uradniki s srednješolsko- naobrazboi in pa oni, ki so bili že 31. oktobra 1923 v državni službi, so pa imeli tedaj že več kot 6 let službe, ki sc računa v penzijo in ne glede na šolsko spremo. Kdor nima teh pogojev, preide v kategorijo zvaničnikov (§ 179).
Ker odpade III. dosedanja kategorija, se glasi § 180 prehodnih določil sledeče: Saobraćajni in administrativni zvaničniki (n. pr. bvši p od uradniki prometniki, sedaj v III. kat.), ki nimajo 4 razredov srednjih ali sličnih šol, pa so služili z 31. oktobrom 1923 že 6 let, ki se računajo- v penzijo-, se prevedejo v I. grupo zvaničnikov; vsi ostali pa preidejo, ne oziraje se na šol. naobrazbo, na odgovarjajoča zvanja po tem načrtu, oziraje se na njihov položaj dne 31. oktobra 1923.
§ 182. Vreme, provedemo na odsluženju roka u vojsci, ne može se računati u godine službe i za penziju, ma to bilo priznato ranijim zakonima.
§ 190 odreja revizijo vseh upokojencev, ki so bili penzijonirani po 28. okt. 1923. Njih penzija se odredi po najnovejšem (tem) zakonu. Isto velja za vdovnine itd.
§ 194. Vojnal leta se vštejejo samo srbskim ćastnikom po zakonu iz leta 1904 v službo in penzijo, pa nikomur drugemu ne, če so tudi prejšnji zakoni -določevali drugače.
§ 198. Prejemki ostanejo dotlej, da se vrednost dinarja ne zviša.
§ 201. Zakon dobije obaveznu snagu devetdeset prvog dana od dana obnanodovanja, t. j. v 3 mesecih.
Zelo zanimivi so tudi »Razlogi«, ki ž njimi utemeljuje komisija vzroke za spremembo dosedanjega zakona. Pa o tem drugič kaj več.
Že pa so imeli prometni in administrativni uradniki 2. oktobra v Ljubljani zborovanje, na katerem je bil sklenjen sledeči protest:
1. Prometni in administrativni uradnik III. kat., zbrani na protestnem zborovanju v Ljubljani v restavraciji Miklič dne 2. oktobra, odločno protestirajo proti nameravani ukinitvi III. kategorije uradnikov ter zahtevajo, naj se jih v slučaju ukinitve III. kat. uvrsti v II. kat. z manjšo1 začetno plačo kot je predvidena za uradnikc-maturante, in to iz sledečih razlogov: a) z zakonom iz leta 1923 jih je uprava imenovala uradnikom, b) imajo vse izpite ter vršijo isto službo pod istimi pogoji in odgovornostjo kot uradniki II. kat. 2. Zahtevajo, da se prometne uradnike z ozirom na njim naporno in odgovorno prometno službo tudi v bodoče uvrsti med eksekutivno osobje s 251etno službeno dobo, kar jim je bilo priznano z zakonom iz leta 1923, z novo prag-matiko se jim pa namerava zopet odvzeti.
V debato je posegel tudi predsednik udruženja nac. železničarjev, ki je izjavil, da zbira poseben odsek vsega uradništva gradivo proti novemu osnutku.
6. oktobra se je vršil sestanek tega odseka, ki je zbral ves materijal v obliki spomenice. Spomenica bo poslana na merodajna mesta.	č-

Pred nakupom za lesensko in zimsko sezijo opozarjam, da si ogledate mojo krasno zalogo modnega blaga za damske in moške obleke češkega, angleškega in francoskega izdelka, isto drugih zimskih potrebščin.
V zalogi perje in puh.
— Na obroke proti jamstvu. —
Reelnost	Reelnosl
Janko Česnik
LJUBLJANA, Lingarjeva oslica

Važne interpretacije doiočii uradniškega zakona.
(Konec.)
36.	) K odst. 2. čl. 239: Uslužbenci s polnimi službenimi leti morajo se prevesti, potem se šele morejo upokojiti po novem zakonu;
37.	) Samo tisti dnevničarji so bili prevedeni po novem zakonu, ki so bili stalno nastavljeni;
38.	) K čl. 132: Z obsodbo zaradi hudodelstva je zvezana tudi izguba službe, (tudi že po srb. zakonu od 10. junija 1890);
39.	) Pravico dnevniearjev do dopusta in prejemkov za časa bolezni je presojati po (prejšnjih propisih, odnosno tudi analogno uporabljati propise uradniškega zakona.
Gledć odmora teh dnevničarjev mora starejšina odrediti, da li ga v obče dobe ali ne;
40.	) Odredba čl. 39. ur. zakona se nanaša v obče na vse uslužbence, ki imajo stanovanje od države ali samoupravnega telesa, ne glede na to, da li jim pripada to stanovanje Vsled -njihove funkcije ali ne;
4L) Po zmislu ,čl. 111 ur. zakona ni minimalnega roka, v katerem bi moral uslužbenec vršiti službo, da mu znova teče 12-me-sečni rok. Da se prepreči obrezuspešenje predpisa člena 111, je postopati po čl. 109 in staviti konkreten predlog za odpust iz službe ali za upokojitev, odnosno za disciplinsko postopanje;
42.) Da li višja pedagoška šola odgovarja fakulteti, mora odločiti zakon. Uslužbenec z visokošolsko izobrazbo more biti tudi v stroki, za katero je propisana 11. kategorija, v katerem slučaju postane uslužbenec II. kategorije;
44.) Za dnevničarje v zmislu čl. 130 z nalogo, da vrše posle zvaničnika, se morejo postaviti tudi osebe, ki nimajo predizobrazbe za zvaničnike;
46.	) Za ocenitev naturalnih stanovanj državnih uslužbencev je treba izdelati poseben pravilnik;
47.	) Računskim uradnikom ne pridajajo za 10% povišani prejemki po čl. 17. ur. zak.;
48.	) Glede prvih prejemkov reaktiviranoga uslužbenca je uporabljati prvi odst. čl. 106 ur. zakona;
50.) Kontraktualni uslužbenec (dnevni-čar) se sme s polno zakonsko odgovornostjo uporabljati za vse posle v državni službi. Zakon tega nikjer ne omejuje. Le raeunopo-
lagae v smislu zakona o državnem računovodstvu ne more biti;
51.	S propisi o stanarini v ur. zak. so ukinjeni vsi prejšnji propisi o uživanju naturalnih stanovanj in o eventualnem relutu-mu za stanovanje. Državni uslužbenec ima le pravico do stanarine, ne glede na to, da bi imel po starih predpisih "pravico do naturalnega stanovanja. Če pa uživa naturalno stanovanje, je uporabljati predpis čl. 39., ne oziraje se na prejšnje predpise;
52.	) Neukazni uslužbenci, ki se niso prevedli, se morajo v smislu čl. 239 ur. zakona upokojiti, tudi če imajo šele 10 let službe.
Državni uslužbenci, ki so imeli že pred uveljavljenjem ur. zakona 3 leta službe, a 1. septembra 1923 niso bili v državni službi, pa kasneje stopijo v državno službo, se morejo sprejeti kot stalni v smislu čl. 16.;
54.	) Dodatek za otroke po čl. 149. ur. z. pripada tudi porodici takih upokojencev, ki so imeli penzijo po starih propisih, a se je njihovim družinskim članom, ker so umrli pod novim zakonom, odmerila rodbinska penzija po novili propisih, toda po izmeri penzije umrlega upokojenca;
55.	) Osebe, »proti katerim imajo zakonito dolžnost vzdrževanja« v besedilu čl. 38, pomen ja osebe, katere mora uslužbenec vzdrževati po propisih občega drž. zakonika;
56.	) Uslužbence zaprisega starejšina brez navzočnosti svečenika;
58.	) Za »odsluženje kadrskega roka« zadostuje, da uslužbenec prinese potrdilo vojne oblasti, da je opravil svojo vojaško dolžnost, ne glede na to, da li je kadrski rok faktično odslužil;
59.	) K čl. 239 ur. z.: Besede »zakonsko število službenih let« pomenijo, da je treba pod tem številom razumeti ono število, ki ga zahteva novi zakon. Tu je mišljenih polnih, efektivnih 35 let;
61.) Drugi odst. čl. 106 ur. z. se ne nanaša na napredovanje v višjo osnovno plačo in stanarino. Višjo osnovno piačo je nakazovati strogo isti dan, ko je uslužbenec dovršil dotična tri leta;
64.) Imozemcem, ki so postali naši državljani in so bili sprejeti v državno službo, se njih služba v inozemstvu ne more uračunati;
66.	) K odst. 5. čl. 137 u. z.: Čas, preveden pri trgovski in obrtni zbornici se ne more računati za penzijo v državni 'službi;
67.	) Upokojenec,^ ki je bil upokojen zaradi nesposobnosti (t. 1, 2, 3 čl. 123), ne more biiti komtraktualen uradnik ali dnevničar
Na pragu Macedonije.
Piše R. Dostal.
(Življenje slovenskih jezervnih častnikov na vojni vežbi.)
(Nadaljevanje.)
Komandant polka polkovnik Aleksander Stankovič nas je sprejel nad vse prijazno. Zunanje lep mož, eleganca v ponašanju. Poslušaš njegovo milo, meliko govorico in se čudiš pripovedovanju, da se je boril hrabro kakor lev v Dobrudži, kjer je bil tudi težko ranjen v glavo. Nato mu je stregla v Jassyju takratna rumunska princesa, sedanja naša kraljica Marija. Enaki so tudi ostali častniki, oba podpolkovnica in drugi nižji oficirji. V službi strogi do pedantnosti, izven službe tovariši, tako z nami kakor z moštvom. Hrana moštva je dobra in zadostna. Mogoče malo ostra, pa se tudi temu privadi. Vsak momak dobi dnevno I kg dobrega kruha, poprej v Avstriji samo polovico. V splošnem sem se
prepričal, da je vse, kar so pisali razni listi in govorili protivni ljudje o naši vojski, ena sama velika laž. Ako pa vojaki pošiljajo pretirana poročila domov, imajo pač namen, da od domačih nekaj iztisnejo, kar je bilo že od nekdaj v navadi. Vojaški ustroj je točen, brezhiben. Disciplina železna, aparat funkcijo-nira čudovito. To vedo prav dobro tudi preko granice...
*
Od jutra do večera, dan na dan vedno »zanimanja«. Kmalu po 4. uri zjutraj pride moj Lojze. Je to moj »posilni«, posel, sluga. Doma iz Št. Vida na Dolenjskem. »Gospodine poručniče, sada treba vstati!« Štiri mesece je tukaj, pa govori tako jugoslovanščino, da je veselje. Sem mu že rekel, da naj z menoj govori kar po domače, pa Lojze ne odneha. E, ujedinjenje! »Lojze, še malo, saj sem komaj zaspal, vročina, stenice!« — »Več je pola pet sati,« sc malo zlaže, da bi me prej vzdignil. V par minutah, po vojaško, sem spodaj na dvorišču, kjer se zbira polk. Posamezne čete odkorakajo v razne sme ril na vežba-
nje. Nebo jasno kakor ribje oko, niti oblačka. Zopet bo vročina. Četa koraka strumno skozi mesto. »Hej trubaču, sviraj!« Meščani že vstajajo in marsikatera črnooka devojka se ozre za mladimi junaki. Dtj vežbališča imamo uro hoda. Ob 6. uri, sem že moker, kakor bi prilezel iz kopeli. Odmor. Za nami prijaše na iskreni vrancu podpolkovnik Vinkovič. Lepa slika. Konj in jezdec kakor vlita. Nato se prične vežbanje. Vežbališče je visoka planita, še bolj obširno kakor ljubljansko pri Polju. Druge čete vidimo na daljnem obzorju kakor drobne pike. Korakamo in tekamo zraven čete. Izprva je bilo strašno, vsi udje kakor zlomljeni. Sedaj P a je že dobro, mišice so utrjene. Pogled z vežbališča je krasen. Spodaj dolina Morave. Oj Moravo, mutno voda ... Pa je res še nisem1 videl čiste. Teče po ilovnatem ozemlju. Dolino obkrožajo visoke gore: Pljačkavica, Knstilarica, Besna kobila. Zadaj poteka bolgarska granica. Že tukajšnje narečje je močno pomešano z bolgarščino.
v smislu čl. 130, ker se mora vrniti po členu 142 zopet v službo, če nesposobnost odpade, ako ni že 65 let star. V obče pa se upokojenci ne morejo sprejeti za dnevničarje v isti stroki, v kateri so služili kot aktivni uradniki, ali pa v stroki, za katero se zahteva ista duševna in telesna čilost.
Upokojenci nad 65 let stari pa se sploh ne morejo sprejeti kot dnevničarji;
70.) Uslužbenci, ki so bili prevedeni po novem zakonu, a pod starim zakonom še niso prisegli, morajo priseči po čl. 88 ur. zak.
72.) Pravico do povrnitve potnih In selitvenih stroškov v smislu čl. 45 ur. z. ima le oni uslužbenec, ki je upokojen s polnimi službenimi leti (35 let).
Ali je odbitek za komorsko doklado upravičen?
Kakor znano, določuje čl. 127 zakona o drž. uradnikih in ostalih drž. nameščencih, da so vsi državni uslužbenci oproščeni plačevanja vseh državnih in s a -m o u ip r a v n i h d o k 1 a d. Po tem propisu plačujejo tedaj oni samo davek od svoje osnovne in položajne plače. Kajti tudi čl. 157 finančnega zakona 1924/1925 določuje jasno: «Dokler ne stopi v veljavo novi zakon o ne-posrednjih davkih za vso kraljevino, plačujejo vsi državni uradniki, častniki in ostali uslužbenci, postavljeni ali upokojeni s prejemki po novem zakonu o drž. uradnikih in ostalih drž. uslužbencih ali po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice, neposredni davek na prejemke po čl. 127 omenjenega zakona o uradnikih na osnovno, položajno ali skupno osnovno in položajno plačo ali pokojnino in sicer: 1.) uradniki in častniki izven kategorij 5 % ; 2.) uradniki in častniki v kategorijah 4 % ; in 3.) zvaničniki, podčastniki in služi-telji 3 %. Ta odredba stopi v veljavo dne 1. maja 1924.»
Kako se pa glasi čl. 242 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923? Citiramo ga skoro dobesedno: «Za plačevanje in nabavljanje potrebnih konj za artilerijsko zaprego, jezdnih konj in volov z opremo, pomorskih in kopnenih vozil itd. in razno opremo za komoro itd— se ustanavlja posebna komorska doklada, ki se pobira z davkom vred ter pošilja blagajni . . .» In zakon o proračunskih dvanajstinah za april—julij 1925 ima člen 59, ki se glasi: «Za kritje razliodkov po part. 985 proračunskih razhodkov se pobira izza dne 1. aprila 1925 komorska doklada po čl. 242 zakona o ustroj-
Vežbanje se nadaljuje. Sobice stoji že visoko. Ura je osem. Vročina pritiska. Pot curlja s čela za tilnik. Nobene sence na obširnem vežbališču. Ah, kako bi bilo sedaj prijetno sedeti pri Slonu ob čaši piva ali pat pri Nacetu na senčnatem vrtu! Oh, cviček! Tako pa to vežbanjc! Sicer smo pa že veliki strategi. Kaj že vse znamo! »Na desno! Na levo okriig! Gotovo! Na desno u front! U dvojne redove na levo! U vodnu kolonu stroji vodove, marš, marš!« Znamo že tudi »gadjati«, seveda, ta boljše, oni slabše. Vem» pa že tudi, kaj so »fišeklije« in kaj je »hašika«. Pred očmi se megli. Zrak trepeče od silne vročime. Končno je vendar »voljno«. O, odrešilna beseda! Koliko hrepenečih duš te poželi! Odmor. V hipu je pri četi »bozadžija«. Je to starejši mož, ki hodi za četo z dvema na prečnem drogu visečima kadicama. Notri je »boza«. Je to hladilna pijača, pripravljena iz koruzne moke. Prodaja jo veliko čašo za pol dinarja. Pijača je dobra in ugasi vsaj za hip žejo. Vsaki četi sledi bozadžija, kamorkoli gre na vežbo.
»
stvu vojske in mornarice v višini enkratnega zneska invalidskega davka, določenega v čl. 152 finančnega zakona 1924/1925.»
Naposled pa preberimo čl. 14 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust— november. Vsled precejšnje zmedenosti se ga tolmači pogrešno. Glasi pa se: «Dokler ne stopi v veljavo zakon o izenačitvi neposred-njih davkov v vsej državi, se pobira komorska doklada, katere pobiranje je ustanovljeno s členom 59 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april—julij 1925 povsem po čl. 242 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od vseh obveznikov v državi, ne glede na to, ali že plačujejo podobne davke po prejšnjih zakonih. Vendar pa so plačevanja komorske doklade v obče oproščena novozgrajena poslopja, ki uživajo olajšave glede plačevanja davkov.»
Pravniki trdijo, da je popolnoma jasno, da zakonodajalec ni hotel obremeniti državnih nameščencev s to doklado, ker se kaže baš v novem uradniškem zakonu (v pragmatiki) tendenca, ščititi javne nameščence kot ekonomsko slabši stan in jih oprostiti plačevanja doklad. Žalibog pa tolmači generalna direkcija to odredbo drugače, ker zahteva, da se odbija komorska doklada od mesečnih prejemkov ubogemu uradništvu, ki se že itak obupno bori za svoj obstanek. Če bi zakonodajalec resnično imel namen, da nas obremeni še s to doklado, bi moral to izrecno poudariti, sočasno pa preklicati določilo uradniškega zakona, po katerem smo oproščeni vseh doklad! On pa tega ni storil in zato je očitno, da nas ni nameraval obremeniti še s komorsko doklado in nam še bob otežiti eksistenco.
Kakor doznavamo, opozorjena je generalna direkcija državnega računovodstva na to pogrešno tolmačenje zakona in sicer od strani ene najvišjih instanc. Bojimo pa se, da nam že kasiranih odbitkov ne bodo vrnili — izkušnja nas uči —, četudi bo morda razsodila generalna direkcija nam v prilog. —č.
Davnim nameščencem I
Ponavljamo: Vsak javni nameščenec, bodisi uradnik alt pomožni uradnik ali sluga, stori svojo dolžnost, agitiraj za naše skupno glasilo ter pridobivaj naročnike! Ako pridobi vsak naročnik še po enega novega naročnika, je »Našemu Glasu« ne le zagotovljen lahek obstoj, nego mu je zajamčen tudi boljši razvoj. Vsak organizirani nameščenec mora biti naročnik našega glasila! Jasno je, da je
Ali sem prav slišal?»Stoji, stoji Ljubljan-ca _ ,« _ pojo1 momci. V hipu sem pri njih, pa jo urežemo, io še to in še 6no. Slovenci so. A z njimi bodo tudi Srbi in Hrvati. Zapojejo tudi kako srbsko. E, ujedinjenje! . . . Pri vsaki četi so Slovenci. Pri naši jih je trinajst Častniki jih hvalijo. Dobri so in najboljši strelci. Dobro de človeku pohvala domačih ljudi v daljnem kraju. Pušimo, razgovaramo se, dokler odmor ne mine. Potem se pa »zanimanje« zopet nadaljuje. Zadnja kaplja potu je iztisnjena, a telo ne klone, dobro smo že utrjeni. Odkorakamo v vojašnico. Dečki pojo, kakor bi šli z veselice. ^ Doma snažijo vojaki puške, obleko, čevlje. Častniki pa v pisarno. Po obedu je vojašnica kakor izmrla. Ves polk spi. Kralj Matjaževa vojska. Cujejo samo oni, ki vršijo službo. Ležemo tudi rezervni častniki. Odškodujemo se za ponoči večkrat prekinjeno spanje.
naš list neobhodno potreben, ker medi narodom vladajo marsikje še popolnoma napačni nazori glede uradniških razmer; marsikje obsojajo uradništvo zaradi pregreh, ki jih je kriva le vodilna oblast ali zaradi zanikarnosti, nagajivosti ali pa zaradi neznanja. Mnogo povoda za obsojanje uradnikov nudijo tudi birokrati, ki ne poznajo modernih smeri. »Naš Glas« mora takoj razkrivati prave krivce ter odklanjati odgovornost, ker se nalaga poštenim in discipliniranim uradnikom za grehe drugih. Ne mašimo si ušes in ne zatiskajmo oči pred istino, da še nikdar ni imelo jugoslo-vensko uradništvo v državi toliko nasprotnikov, da, sovražnikov, kot dandanašnji. Ostra kritika je v večini slučajev upravičena, le na pravi naslov ni obrnjena. Zato mora »Naš Glas« povedati resnico ter obrniti kritiko tja, kamor sodi po pravici. Treba pa je javnosti pojasniti tudi naš gmotni položaj, da ne bo smatrala siromakov za bogataše, ki kriče le iz nenasitne lakomnosti. Ljudje berejo po no-vinah vsak čas o draginjskih dokladah, o napredovanjih ter vseh mogočih poboljških; mislijo torej, da kar dežuje teh doklad in pobolj-škov, da se kar pehamo po lestvicah, kdo bo prvi na vrhu, da bo lažje klatil cekine z neba. Potreba je torej, da se natoči javnosti čistega vina. Naš Glas naj bode verna slika našega življenja. »Naš Glas« je naš branitelj in bori-telj za resnico in pravico. Brez njega smo izročeni javnosti in oblasti na milost in nemilost. Kdor ljubi samega sebe in svojce, naroči list, agitiraj zanj in prispevaj s članki.
mk lU krs

NAJBOLJŠA MUM
».GORIC
meJÄ
Državni in javni nameščenci si nabavljajo vsakovrstna oblačila, kakor obleke, zimnike, raglane, perilo etc. najugodneje pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana,
Dvorni trg štev. 3
tudi proti odplačilu na mesečne obroke.
Vestnik.
Poziv! Ponovno nujno opozarjamo gg. naročnike na obnovitev naročnine in plačilo zaostankov. Zadnjič smo vsem, ki so v zamudi, označili poleg naslova svoto, ki je s 30. septembrom na dolgu. Ta opazka je na nekaj tovarišev-naročni-ilov vplivala tako, da so nam list vrnili z opazko »ne sprejmem«, nekdo pa z »že ponovno nazaj«, la »ponovno nazaj« pa je prijela uprava zdaj šele prvič in bo radi tega ponovno zahtevala plačilo dolžne naročnine.	Uprava.
Protestna zborovanja. Beogradska »Pravda«
piše, da se sestane te dni uprava Glavnega odbora Gl. S., kjer se bo določil dan za izredno skupščino in za protestno zborovanje, ki se naj vrši koncem tega meseca. — O. Z. nima o tem še nobenih sporočil.
Provizorij podaljšan. Novine prinašajo vest, da se podaljša provizorična doba vsega uslužben-stva še za dve leti. — Pri nas je mogoče prav vse.
Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki sc vrši 18. oktobra t. 1. ob 2. popolne v justični palači, soba 28. Glej št. 27 »Našega Glasa«!
Za stroko davčnih uradnikov. Davčni asistent M. O. se je pritožil proti prevedbi v III. kategorijo. Državni svet je pod. Br. 37.075 z dne 19, V. 1925 pritožbi ugodil in motiviral svojo sodbo dobesedno: Kako se iz akta ovoga predmeta vidi, tužilac ima više od 8 godina državne službe, te je u smislu čl; 230 st II. toč. 2. zakona o činovnicima i ostalim službenicima gr. reda imao ostati na položaju na kome se je zatekao, dakle
u II. kategoriji, a ne u IM. kao što je razvrstan, pošto su svi poreski činovnici predvidi eni u II, kategoriji.
Listek.
Corrlgendum. V članku »Zbornice drž. uslužbencev« poslednje številke št. 27 naj se na drugi strani, tretja kolona, prva vrsta bere pravilno: svojih mandantov in ne mandatov.
— TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA <£-KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3; Beograd, Knez Mlhaj-lova ul. 44.
Edino najboljši pisalni in šivalni stroji
„S T O E W E R“
edino pri
L UD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, I.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih in drugih tehničnih strojev.

Je vendar najboljši!
Dnevni koncerti i
V	kavarni od 5 do '/zl ure ponoči.
V	kleti	„ 6 „	12	„
V restavraciji „ 7 „	12 „
Ob nedeljah in praznikih zajutrkovalnl koncert v restavraciji. — Popoldanski koncert ob 5. url.
Damska kapela
v
restavraciji ,ZVEZDA4
Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, gorka in mrzla jedila. Se priporočata Fran in Roza Krapež.
L Mikuš
Ljubljana, Mestni trn 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno in solidno
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija
Anton Kanc, Ljubljana.
Najboljši
šivam! stroji in kolesa edino le
Josipa Polito
znamka
Mzoeiloleollis
za rodbino, obrt In industiijo
Ljubljana
bliu Pniirioviga ipommik,
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo
Pri J. Trpinu
v Mariboru na Glavnem trgu št. 17
se najlažje kupi perilo, obleke, dežnike itd. ker je res prav poceni.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Ljubljana. Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene
Fran Iglič
krojaški atelje
LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.

Josip Olnp, Ljubliana,
Na vogalu	Stari trg št. 2
Trgovina z manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka ki se izvršujejo po najnižjih cenah tudi po naročilu. — Blago sc'daje proti garanciji tudi na obroke. Priporoča tudi _|)q|J Tf3|)CO* -kjer se totijo najbedjša
svojo gostilno |l
leniska in štajerska vina.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko I	Telefon 913	Na malo I
M	Manufakturna trgovina	M
K	FABIANI & JURJOVEC	M
M	Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.	m
M	Priporočata se pri nabavi jesenskega in zimskega blaga. Vedno v zalogi perje, puh In žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.	M
H	Na obroke proti garanciji uradov.	M
F. Szantner, Ljunijana
Šelenburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Razširjajte „Ras Glas“!
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte. Telefon int. 438.
Specijalna trgovina ffetarskih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Gostilno pri „Solioln“
Pristna dolenjska in Štajerska ulna. Vsak Cas gorka In mrzla Jedila. — Nizke cene
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norlmber-Ikega in galanterijskega blaga na veliko In malo.
Velika zaloga volne za pletenje jumperjjev, nogavic Itd.
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
Priporoča se
|Nf~ modna trgovina "IH
A. Sinkovič msI.II.Sok
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.