In se ra t i se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so eoniv primerno /.manjša. Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspo-dicija, Poljanska cesta h. štov. 32. Vredni 5 tv o je na Poljanski cesti h. št. 32. Političen list za slovensRl narod Po poŠti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt lota . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji veljii: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesce . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. Posamezno štev. veljajo 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6 popokl Iz ogerske delegacije. (Dalje in konec.) Ludovik Karraan praša šo ministra vnanjih poslov: Kaj je bil namen potovanje rumun-skega kralja in rumunskega ministerskega predsednika? Ali je imelo potovanje politiški namen, ali je bilo sklenjeno kaj pogodeb? Minister grof Kalnoky odgovori na to, da so bile razmere do Rumunske zarad dnnavskega vprašanja nekaj napete. Ko se je rumunski kralj vrativši se iz Berolina tukaj mudil, izrazil se je, da bi se prijazne razmere zopet naravnale. Kmalo potem je pa ministerski predsednik Bratianu sem prišel, in vsled razgovorov se je pokazalo, da ni vzroka, zarad česa bi se prepirali, koristi obeh držav si niso navskriž. Nasledek tega je bil, da se ima prijateljska vez zopet naravnati. Kaj konkretnega se ni doseglo, a' ministra sta si prijatelja, to nam nekako priča, da bode prijateljsko porazum-Ijenje trajno ostalo, kar bode gotovo veselo za vso državo. Ludovik Karman hoče še zvedeti kaj o potovanji Muktar paše na Dunaj, ali je imela kakšen političen namen? Na to je Kalnoky odgovoril, da jo Muktar paša šel k vojaškim vajam na Nemško, ker jo Nemčija zelo prijazna do Turčije, da se zahvali za dokaze prijaznosti. Da je bila pri razgovorih tam pa tudi na Dunaji politika vmes, se lahko razume. Ker je pa Muktar pred vsem vojak, ni imel nalog spuščati se v konkrektne politično na-godbe in to se tudi ni zgodilo. Sicer pa prijaznih razmer ni bilo treba naravnati, ker niso nikdar prenehale. Govori potem Ludovik Csernatony, rekoč, da v sedanjih okoliščinah nevarnost miru preti le po Francoski ali po Ruski. Na Francoskem, t £i$tekv Profesor Ivan Macun. Bilo je 1. 1860 meseca oktobra, da je prišel T. Macun iz Zagreba na gimnazijo v Ljubljano, učil klasično jezikoslovje pa slovenščino, in posebej jel razlagovati ilirščino Mladina se je jako vnemala zanj. Bil jo delaven v čitalnici in pri „Novicah" jo dobil prevelik vpliv do ranjkega dr. J. Bleivveisa. Ali — duh nepokojen —moral jo 1. 1801 meseca decembra zopet nazaj v Zagreb. Šolska mladina bila so je z bakljado in posebno čestitko poslovila od njega. Pisaril je mnogo, dasi je omahoval v načelih svojih, in se mu marsiktera trmasta potrditi nikakor ne more. Znamenito pa jo, kako je na pr. sam sebe in svoje književno delovanje popisal v knjigi: Književna zgodovina Slovenskega Stajorja, ktero je po nemili prepirki s „Slov. Matico" posvečeno pravi, imajo vsacega za sovražnika, kdor jo z Nemčijo prijazen. Iz Ruskega prihajajo pa vsako spomlad in vsako jesen vznemirajočo vesti. On sicer misli, da Rusija ne misli napasti brez važnega vzroka Nemčijo in Avstrije, vendar po malih vzhodnih državah je to vselej povod agitacijam, zato prosi, da bi kaj povedal o razmerah do Rusije, kar se sploh povedati dii. Minister na to pravi, da sta si bila vladarja zmiraj prisrčna prijatelja, tudi oboja vlada si ni bila v ničem navskriž, a drugače jo pa, kar se tiče ruskega časopisja, ki je vzrok tega vznemirjenja. Po njih pisanju soditi, bi se mislilo, da je tamkaj vse razdraženo zoper nas, a ta razdraženost, ako sploh kje obstoji, je le v ozkih krogih. On tudi misli, da Rusija ne misli koga napasti, nekaj zarad notranjih zadev, nekaj pa tudi menda, ker bi Avstrija no bila sama pri takem napadu. Na Ruskem se sicer veliko zgodi v vojaških zadevah, ali zoper trdnjave, ki se izdeljujejo v deželi, nihče ne more oporekovati, kakor tudi pri nas ne mislimo na napad pri takih delih. Ruski car nam je tedaj prijazen, vlada tudi ne misli na vojsko, zato pa misli (minister Kalnokv) da se bode tudi rusko ljudstvo vdalo tej misli, in da bode mir trajal med obema državama. S tem je bilo sklenjeno vprašanje. Odsek sklene, seje ustaviti do 1. novembra. Tega dne bode pa odbor sprejel poročilo, ki ga ima izdelati poročevalec. Posknšnjc. (Konec.) Pomagajte si sami v družbah, kliče jim dalje Schulze! Zbirajte se, družite se v zadruge, ki naj vzrasejo med vami in naj vam bodo v sili na pomoč. Vstanovljajte zato dru delavska, ki bodo skrbela, za tvarine snovi, jo rabite pri zdelovanji, ki vam bodo posoje-vala denar, ako začenjate kako delo in ki vam naj skupno in zato ceneje in boljše živilo oskrbujejo ! Toliko Schulze delavcem ? — kaka se tebi zdita njegova sveta, dragi bralec? Prvi, zdi se meni, je nekako čuden in splošno neizveden (neizpeljiv). Čuden pravimo je prvi svet, kajti ravno v tem, kar on svetuje, je največa težava. To namreč je delavcem glavni križ, da si sami ne morejo pomagati. H mašini privezan noč in dan si pač delavec ne more priboriti boljšega življenja. In prva skrb bi toraj bila, delavce postaviti na eno stopinjo, kjer bi potem si lahko sami začeli pomagati. Schulze hoče to z omiko doseči. Vsa čast omiki in od nje izhajajočim dobrim nasledkom, vendar omika sama brez drugih sredstev ne pomore delavcem na noge. In ali je pametno zahtevati splošno od vseh delavcev omiko? Kdo se bode učil delati, ako bodo v mladih letih namestil šivanke, šila, dleta . . . delavcu dajali v roke knjige, ki jih uče, kako se mora strično vse prezirati, tudi pomoč v sili? Ali bi bilo pač to srcu tudi blažilno? Staro pravilo, a tudi dandanes veljavno, se glasi: Kdor hoče biti dober delavec, se mora v mladosti dela mamo učiti, za izobraževanje je splošno odmejen delavcu lo prosti čas. Naj me nikdo krivo ne razume. Kdo bi raje imel izobraženo delavce, rokodelce, nego jaz, a ker to ni mogoče, tega od njih ne tirja pameten človek. Blagor toraj onemu, ki oboje brez škode v sebi druži, zlata je vreden, ako oboje v svojo in ljudsko korist vporablja! Dalje sem dejal, da se prvi nasvet tudi splošno ne da izvesti. Splošno pravim, ker dr. Miklošiču o njegovi sedemdesetletnici s svojim trudom in na svoje troške letos v Gradcu dal na svetlo (8°. str. 181), in ktera je bila takrat naznanjena tudi v »Slovencu". Str. 132—135 piše sam o sebi tako-le: „Ivan Macun narodi vsi se v Trnovcih blizo Pesnice leta 1821., izučil se je latinske šole v Mariboru, modroslovje in prava v Gradcu; 1. 1845—(i bil je namestili gimnaz. učitelj v Celju, leta 184(5—7 v Trstu, ter je od 16. maja 1848 neprenehoma učitelj za gimnazijalno mla-dež. Največ zavoljo spomenice, ko jo je meseca februvarja 1860, s kolegom Bradaškom (Veber za koncept niti pora neje namočil) v imenu devetih učiteljskih drugov napisal proti ravnatelju Premerlu, moral jo oktobra 1860 v Ljubljano, in 13 mesecev pozneje pod istim nadzornikom dr. .1. zopet nazaj v Zagreb, kjer jo ostal za hrvaško in inadjarsko-hrvaške Rauchove dobe do oktobra 1870; a tega jo leta na svojo prošnjo prišel na I. državno gimnazijo v Gradcu, kjer deluje do današnjega dne. Že v Mariboru zbudil se je na narodno mišljenje, in sicer po dru. Krambergerju (v Borovi); razun Trstenjaka neje bilo na vsej gimnaziji ne ene duše, ki bi mislila bila v narodnem zmislu. Skoro enako je bilo v Gradcu v modroslovju, in med pravniki bil jo jedini Malavašič v 1. letu slovenskega duha napolnjen. Ko je v svoji domovini videl, kako je Dajnko izpitoval vse samo nemški, iu kako z druge strani tudi štolica slov. jezika v Gradcu neje delovala, kolikor bi lahko bila mogla, opisal je v 1. tečaju Jordanovega lista v Lipsiji „Sla-wische Jahrbilcher", tedaj leta 1S44 žalostno stanje ljudskih šol po slovenskem Štajerji („Ueber die slovenischen Volksschulen'in lTn-tersteiermark") *) in sledečega leta (1845) o *) Glavno misel, da so neumne čisto nemške učilnice gola škoda za Slovence izrekel jo blagi Slomšek v zadnjem svojem životopisu o Čcpeju (Spisov III. str. 380.) tako: „Ako smo Slovenci v kakih posvetnih roč6h zaostali. so nerodne nemškntarske šole krive, v kterili se razun svete vere prav za prav drugega ni pri posameznih, omikanih socijalistih so ti nazori res meso in kri. Tako še le zdaj razumem, zakaj da mi je rusk nihilist, tehnik po svojem stanu in po svojem poslu begun, s kterim sem se sošel na popotovanji, toliko pravil o samo-svesti, o ponosu, ki naj človeka spremlja tudi v skiajni nesreči. Daru ne vzamem od nikogar, mi je govoril, to je za človeka sramotno; kader ne morem dalje, ponudim se ljudem za delo in ko si potrebno prištedim, me pelje pot zopet dalje. In njegov mošk, jeklen obraz, njegovo samosvestuo in odločno govorjenje prepričalo me je. da imam pred seboj moža, kteremu gre vera. Verjel sem mu, a razumeti ni-, sem mogel, kako in odkod so mogoči taki nazori; sedaj mi je jasno. Slučaj ta navel sem namesto dokaza, da je prvi nasvet, če tudi zelo čuden sam sebi, vendar v veljavi in izpeljavi pri posameznih. Splošno ga je pa nemogoče vresničiti, ker toliko samosvesti in tacega ponosa pri nižih vrstah ljudi ne moremo zahtevati, ker bi tirjali, kar je nemogoče. Ugodnejša pa nam je sodba o drugem nasvetu, ki govori, da naj si delavci snujejo društva, ki bi jim preskrbovala snov, denar in živež, kajti edino po tem poti je mogoče, da se odtrgajo delavci krempljem svojih zatiralcev; ker tudi njih gospodarji so po enakem poti prišli do imetja. Vsaj je znano, da lastniki tovarn svojim delavcem preskrbujejo tudi živež, obleko, seveda, v svojo veliko korist, ker po ceni kupujejo, prodajajo pa kakor jim drago, ker kupovalcev jim ne zmanjka. Če ne kupuješ pri meni, išči si tudi zaslužka pri drugih, pravi gospodar delavcu, in stvar je dognana. S takimi društvi so vže tudi poskušali, vendar kakor je misel sama tudi lepa, se v življenji niso posebno obnašale take naprave, ker so v časov teku pozabili vstanovitelji, kako nalogo da imajo take naprave. Vstanovniki jeli so polniti svoje žepe. namestil da bi delavcem pomagali. In so zopet tam, kjer so bili. Iz tega je jasno: ako hočejo taka društva donašati korist, treba jim je v podlago ljubezni, na ktero je zidana družba v krščanstvu. Ljubezni pa pri socijalistih in kapitalistih nimajo v podlago, zato pri njih društva s tem namenom sploh mogoče niso. kajti primanjkuje jim duha, ki oživlja. Politični pregled. V Ljubljani, 30. oktobra. Avstrijske dežele. fz delegacij. Denarni odsek delegacij iz dežel to stran Litve se je sešel včeraj ob 11. uri dopoludne, da se posvetuje o budgetu za ministerstvo unanjih poslov. Pri seji so bili: grof Kalnoky, državni denarstveni minister Kallay, sekcijski načelnik Szogeyeny, pl. Falke in pl. Merey, baron Teschenberg, dvorni svetovalec Szent-Gyi>rgy in sekcijski načelnik vitez Khu. Poročevale Henrik grof Clam-Martinic je vprašal troje stvari, kar se tiče namreč splošne situvacije, konsulata in priklop-ljenja avstro-ogerskih železnic na vzhodne. Delegat prof. Suess jo vprašal, koliko vpliva avstrijska vlada pri vravnanje Donave pri železnih vratih. Minister vnanjih poslov je odgovoril na vsa ta vprašanja, ter je nekaj segal nazaj na besede, s kterimi je odgovarjal na jednaka vprašanja v odseku ogerske delegacije. Po teh razjasnilih je potrdil odsek vse nastavke proračuna za vnanje zadevo brez črtanja in je odložil posvetovanje o prevdarku skupnega denarstvenega ministerstva na jutro ob II. Grof Kalnoky, naš minister zunanjih zadev, je oboroženi mi)- pri otvorenji delegacij od vseh strani tako podprl, da po njegovih mislih še leta in leta ne bo nobene vojske, ki bi črnorumene ograje prekoračila. Za časa lanskih delegacij čuvalo jo mir počeli Kvropi 2,831.000 bajonetov: za vojsko jih je bilo pa 5,788.000 mož pripravljenih. Letos ste se pa obe številki, že same po sebi nikakor ne neznatni, za lepo svoto pomnožili iu to prav po tihem. — Lansko leto podpiral se je mir vradno le od dveh strani, letos dala se mu je po pristopu Italije še tretja podpora in ima politični položaj sedaj podobo, kakor jo je imela svoje dni pastirska igra, s ktero se pastirji v jeseni po travnikih bavijo iu jo „kozo" imenujejo. Koza (mir) stoji v tej igri na treh nogah, pastirji stoje s palicami oboroženi okoli nje in tisti, ki ima prednost, jo pa od daleč zbija. Govori se o pretvorjenji brambovske vojske, ki bo pa sedaj le naše severne dežele češko in Galicijo zadela. Poprejšnja generalna zapovedništva prenaredile so se lansko leto ob času vpeljave teritorijalne sisteme v zapovedništva vojaških korov, kterih je po Čehali in v Galiciji po eden več, kakor je bilo popred generalnih zapovedništev. Tukaj se bo toraj vršila primerna sprememba tudi pri brambov-cih. Druga prememba je pa ta, da mislijo po tri ali štiri brambovske batalijone v administrativnem oziru združiti v pojeden brambov-ski polk, kteremu bo zapovedoval najstareji dosedanji zapovednik dotičnih združenih bram-bovskih batalijonov. Vnanje države. Na Bolgarskem, sprli so se ruski častniki s knezom. Vsi višji ruski častniki so odstavljeni in se bo od vojnega ministerstva pričenši pa doli do kompanijskega zapovedništva, poveljništvo v domače roke izročilo. Kar je bolgarskih častnikov v Rusiji, so se vsi do- mov poklicali. Knez ima trdno voljo, od Rusijo se popolnoma odločiti, kar se mu bo pa jako težko sponeslo, ako ne bo celo nemogoče. Bolgarska bo do prvega večjega prevrata, ki se bo danes ali jutri na Bolgarskem porodil Rusiji nasproti vedno le ulogo vjete miši imela, kajti stala jo je preveč novcev in krvi, da bi se ji kar tako dala odstraniti. Vodja v bolgarskem vojnem ministerstvu, podpolkovnik Roediger, je bil zaradi nepokorščine in preziranja prejetih ukazov odstavljen in ga je knez zapreti dal. Dalje mu je knez zapovedal naj vloži prošnjo za odstop, česar se je pa Roediger branil in knez mu je naposled ukazal, da ima So/ijo v 24 urah zapustiti. Tudi iz svojega spremstva je knez vse Ruse domov odpustil. 20. okt. V Sofiji je prevzel polkovnik generalnega štaba Kotelnikov s privoljenjem ruskega diplomatiškega agenta vojaško ministerstvo. Situacija se je nekaj zboljšala, sedanji vodja vojaškega ministerstva polkovnik Rodiger zapušča Bolgarsko. Bolgarski vladni list prinaša odpuščenje njegovo iz bolgarske armade ter imenovanje Kotelnikova za vojaškega ministra, istotako tudi dekret, kjer knez Aleksander raz-pušča ruske oficirje iz suite, ker je bil brez njegovega odobrenja, da celo brez njegove vednosti nazaj poklican na Rusko generalad-jutant Lesovaj in njegov adjutant Polsikov. Knez se zahvaljuje odpotujočim ruskim častnikom za njih dosedanje izvrstno delovanje in kliče nazaj 36 bolgarskih oficirjev, ki so med ruskimi vojaki. (Kaj pomeni vse to, ali morda Ruska hoče kneza prepustiti svoji osodi, knez pa se hoče postaviti na svoje noge, kdo jih razume V!) O sedanjem oboroženem mira se ve-levlasti z nekako ljubosumnostjo poskušajo, ktera bo lepšo zatrjevati znala, koliko da ji je na njem ležeče. „Moskauer Ztg." piše, da je Rusiji, če ne več, vsaj ravno toliko na tem ležeče, da se mir ohrani, kakor pa Nemčiji, ki je mirovno srednjeevropejsko ligo provzro-čila. Zato pa Rusija tudi z vsemi državami simpatizira, kterim je na ohranjenji miru ležeče, in bi ne mogla nikdar večje bedarije napraviti, kakor tedaj, ko bi na svojo roko prvi srednjeevropski mirovni zvezi ravno nasprotno zvezo s kako državo sklenila. Taki dve zvezi spreobrnili bi se kar čez noč v dva sovražna vojna tabora in angelj miru bi razpel peruti in — odletel. Najboljše toraj je, če bi vse evropske države k avstro-nemški zvezi pristopile. Rusija bo z vsemi močmi na to delala, da se mir ohrani in ne bo nikdar lahkomišljeno vojske pričenjala. — Dobro! naj bi bilo le vse resnično in odkritosrčno. Na Ruskem se zopet ministerska kriza pripravlja. Odstopila bosta finančni minister Buuge in vojni minister Vanovski. Denarnega ministra'bo menda opravnik državno banke Lamanski nadomestil, namesto vojnega ministra pride pa general Rosenbach. sosednih slovenskih deželah („Die Slaven in Krain und deu benachbarten Provinzen"); tudi je dopisoval v „Zoro dalmatinsko". Leta 1847 napisal je večo razpravo o Gunduličevi junački pesmi Osman (v. Dr. Schmiedl's »Oesterreichi-sche Bliitter filr Literatur, Ivunst etc." 1847. Nr. 118. 123.); sledečega leta v istem listu veči sestavek o gimnastiki. — Leta 1849 sodeloval je pri napravi velikega hrvaškega berila za nedeljske opetovalne šole po Istri. — Leta 1850 dal je na svetlo: „Cvetje slovenskega pesničtva"; leta 1852 pak v Nevenu iu pomnoženo v posebni hrvaški knjižici: ,.Kratko krasoslovje". Centralna vlada dala je natisnoti iz njegovega peresa: a) Oblikoslovje jezika gerčkoga (prevod Kiihnerove nemške slovnice) 1853; b) Skladnja jezika gerčkoga (samostalno delo) 1854: c) Kratka slovnica jezika nemač- slovenska mladina urila, kakor nomoevati. Nemški so deca večidel pozabili, drugih potrebnih in koristnih rečij se pa niso urili. koge 1854; d) Zadaee za vežbanja u nčmačkom 1854. — Leta 1856 napisal je v Nevenu str. 329. do 338. potopisne in književne črtice o Bohinski dolini in Bledskem jezeru, kjer se na dotičnem mestu razlaga Prešernov Krst pri Savici. — L. 1858 natisnen je v časopisu za avstrijske gimnazije njegov sestavek o latinskem jeziku, — pravi namen bil je, da se svojevoljnemu nepedagogičnemu razdeljevanju tega predmeta na zagrebški gimnaziji pride v okom. — Leta 1862 sprožil je v Slov. Glasniku str. 67—72 prvi obširno besedo o »Slovenski terminologiji v obče" in predložil jezikoslovno (oboje pazabil je Cigalo v predgovoru svoje terminologije). — L. 1862 do 1864 pohrvatil jo za Pozor in za Danico ilirsko Ruske neke novelle n. pr. »Slavuiji" „Sastanak", »Pjevači" (vse iz Turgcnjeva),/ „ Pisar" (od Belova). Dalje napisal je kot sode'-lovalec Gajevih Narodnih noviii (1. 1862—64) o Bugarih napisanih 14 razprav; zatem v pod- listku »Kratak pregled slovenske literature" *) in pomnoženo v posebni knjižici (800 natisov), koji je nastal iz krajšega sestavka o slovenski književnosti v Riegerjevem slovniku naučnem kot del velike razprave: »Jihoslovani". — Leta 1865 na svetlo je prišla v Beču knjiga: Frohlich's theor. prakt. Grammatik der illyr. Sprache, tako predelana, da je ostal skoro samo naslov. — V »književniku" razprava o najstareji slovenski in hrvaški slovnici. — L. 1874 na svetlo je dal v programu 1. graške gimnazije samostalno večo razpravo »Machiavelli als Dichter, Historiker und Staatsmann". — Kar je manjših sestavkov, ocen itd. natisnjenih v »Jadranskem Slavjanu" 184!)—50, »Danici", »Novicah" itd. tega pisatelj sam več vsega ne zna. — Umrl 27. oktobra 1883. R. L P. *) \Vurzbach ta sestavek v 44. zvezku velikanskega svojega slovarja krivo pripisuje I)av. Trstenjaku dodavši, ..und ist das AusfUhriiehstc, \vas hishor iibor dio slovo-nisehe Literatur veroffontlicht \vurde'\ Srbske železnice, pri kterih ima tudi mnogo slovenskih rok dober zaslužek, vrlo v zgradbi napredujejo. Vsled ratifikacije orien-talnih železnic, se bo na Srbskem takoj proga Niš-Pirot proti bolgarski meji graditi začela in bo na Srbskem do določenega časa vse dokončano. Po glavni progi po moravski dolini se že vozijo, tako daleč, kakor je proga gotova. Isto tako so poroča, da je dovršena proga Smederevo-Plana. Še nekoliko tednov, pa je glavna proga do Aleksinea dovršena. Aleksinac bo ena glavnih postaj v sredi kraljestva. Veliki most, ki bo Avstrijo in Srbijo preko Save vezal je tudi v delu. Jeden steber je vže popolnoma dovršen. Konstrukcija bo železna. licrolin. Poročnik knez Ilohenloho je prišel včeraj zvečer iz Friedrichsruhe, danes ga bode cesar sprejel. Cesar bode zašlišal tudi \Vettendorf-pašo, ki je prišel le sem iz Carigrada. Grško. Kralj in kraljica grška sta prišla preteklo saboto po dolgi odsočnosti zopet v Atene. Ljudstvo je njiju veselo pozdravljalo, na kolodvoru so ju čakali poslanci in diplo-matiško osebje. Francosko. 3. novembra se začne novo sodno leto in očiščeno (?) sodnijo začnejo delovati. Po stari navadi je pri ti priliki slovesna seja, pri kteri so navzoči sodniki, državni pravd-niki in odvetniki. Zadnja leta so bile pri teh sejah politiške demonstracije. Minister Martin-Feuillee je v okrožnici naročil, kako imajo ravnati ta dan. „Temps" zanikuje naznanilo, da bi bili francoski vojaki v Tonkinu doprinašali grozo-vitnosti in da bi bil general Bouet zapovedal mesariti vse Anamite. Angleži in Francozi imajo na otoku Madagaskar tudi neke vrste oborožen mir. Odškodnina, ki se je angleškemu misijonarju Shavvu od Francozov določila, se še sedaj ni izplačala. Angleži pa Hovase kakor prej, tako sedaj po svojih agentih, za ktere se mnogokrat angleški misijonarji sami porabljajo, šuntajo in tako Francozom polena pod noge mečejo. To vse pa še ni tako nevarno javnemu miru, kakor pa angleški kapitan Johnstone s svojim vojnim parriikom „Dryad", ki na vsak način svojo jezo nad Francozi ohladiti skuša. Francoska vojna Iadija hotela je angleški poštni parnik pregledati, in kapitan Johnstone se je že pripravil, da bi bil streljal. Johnstone je bogat mož in mu ni treba na šilinge gledati, ki jih od kraljice dobiva. Rad bi. tako se govori, žrtoval izročen mu parnik, le da bi njegovo ime po Areliki Britaniji zaslovelo. Ce je pa slavehlepen kapitan nasledke pomislil, ki bi jih tako postopanje imelo, je pa zopet, druga reč. Jasno je, kakor beli dan, da bi se bila odmah huda vojska med Angleži in Francozi vnela. Da so se IJovasi zopet Francozom po robu postaviti sklenili, se imajo poslednji le edino Angležem zahvaliti. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 2(1 oktobra. Včeraj bila je v Cerkljah nenavadna slovesnost; pripel je namreč slovesno c. k. okrajni glavar Kranjski tamošnjemu vrlemu in zaslužnemu županu in nadučitelju g. Andreju Vavken-u zlat križec za zasluge. Bila je ob 10. uri sv. maša, ktero so služili domači župnik, č. g. Anton (iolobič. Pri sv. maši bili so okrajni glavar in veliko družili prijateljev odlikovanega, potem občinski odborniki, se ve, da tudi šolska mladina, ki je med sv. mašo kaj izvrstno pela. Po sv. maši smo šli v lepo zunaj in znotraj ozaljšano šolsko poslopje, kjer seje v prostorni sobi II. razreda zvršil slavnosten čin. Najprej je nagovoril c. k. okrajni glavar gospoda župana, odlikovanca, nekakošno tako-le : „Blagorodui gospod župan in uadučitelj I Z dopisom od 17. septembra t. I. mi je vsled najvišega ukaza po preblagorodnem gospodu deželnem predsedniku baronu \Vinklerju došla častna naloga, Vam podeliti zlat križ za zasluge, ki so ga Vam presvitli cesar Franc Jožef 1. podeliti blagovolili. Radostnega srca spolnim častno to nalogo, častiti gospod župan in nadučitelj! Pred več kot 35 leti sto v Cerkljaji pričeli mladino podučevati, in v tem času ste s svojo pridnostjo, s poštenim in možatim obnašanjem pridobili si spoštovanje in zaupanje v celi občini. Izvoljeni sto bili vsled tega kmalo za župana. Da je služba župana težavna in da veliko dela da, kdo k temu ne pritrdi? A tudi vemo, da vsak župan bodisi še tako zaslužen, od lastne občino malo hvaležnosti dobi. Vi se niste vstrašili vsega tega; stali ste vedno kot možak na svojem mestu. Postali ste nadučitelj veliko šole; redno obiskovanje šole je dokaz Vaše marljivosti kot učitelj mladine. Treba je bilo napraviti dvorazredno šolo in treba bo kmalo trirazrednice. Z lepa ste dosegli prav veliko, kar bi sicer s preojstrostjo nemogoče bilo. Vi ste tudi veliko se trudili s častitim gospod župnikom in gospodom zdravnikom E. Globočnikom, da je bil sprejem Nj. Veličanstva presvitlega cesarja tukaj res veličasten in v Njihovem imenu Vam toraj zdaj radostno pripnem zlati križ za zasluge." Gosp. župan se na to zahvali, med drugim rekoč, da mu manjka besedi zahvaliti se za čast, ki mu je došla, pa je nikdar pričakoval ni, ter prosi blagoroduega gosp. c. k. okr. glavarja, naj blagovoli njegovo zahvalo sporočiti na višem mestu, — in povabi nas vse za-klicati trikrat živijo presvitlemu cesarju, kar smo tudi z veselimi otroci vred z radostjo storili ; gospodje pevci pa so zapeli na to prav navdušeno cesarsko himno. Potem so gospod župnik prav jedrnato nagovorili g. župana in nadučitelja Vavken-a, ter med drugim opomnili, da je res težko žu-panovati v tako obširni občini, da pa je gosp. župan spoluoval svoje dotične dolžnosti prav vrlo že dolgo let. Težavno je delovati v šoli, ali kot učitelj sme gospod odlikovanec ponosen biti, ker on je podučeval jih, ki so zdaj iz-glodni gospodarji, so izgledne gospodinje, izvrstni očetje, matere; tudi šteje med svoje učence jih več, ki ,io zdaj vrli duhovniki itd. Rekli so: Bili so že burni časi na vse strani, marsikdo je plajšč po vetru obračal. — Vi ste stali kot skala, prepričani, da so mladina zamere le na verski podlagi prav in vspešno iz-gojevati!" Opomnili so, kako lepo se glase od njega zložene pesmi in da cerkljansko petje daleč slovi, ker zna gosp. Vavken iz orgelj izvabiti glasove, ki vnemajo in pospešujejo po-božnost vernega ljudstva, in se ne utrudi dobiti si potrebnih pevk in pevcev ter vaditi jih skrbno, dasiravno ima še mnogo družili opravil. Na to čestita tudi v imenu gg. učiteljev znani g. Nikolaj Stanonik, nadučitelj v Sinart-nem pri Kranj i g. odlikovanim, potem sta še en učenec in ena učenka v imenu šolske mladine srečo vošila in v imenu občine čestital je gosp. županu odbornik Tomaž Teran s Šmart-nega. Da možnarji med tem niso molčali, razume se že tako, saj cerkljanskih možnarjev pok je daleč znan; kako bi molčali ravno ob tako redki slovesnosti. Potem smo šli v lastno županovo stanovanje, ktero je bilo vse praznično, kakor se spodobi taki svečanosti, ozaljšano z maji, zastavami in cvetljicami. Šolska mladina naredila je „špalir" iu se potem razšla, pa si bo gotovo za celo življenje ohranila v spominu ta preveseli dan. Opoldne bil je obed pri gospodu odlikovanim, in njegova soproga je po- kazala, da zna tudi v kuhinji spolniti svojo nalogo, ter postreči tu na deželi v nepričakovano zadovoljnost vsaki gospodi. Med obedom glasile so se napitnice na presvitlega vladarja, preblag. deželnega predsednika, gosp. barona Winklerja, blag. c. k. glavarja kranjskega, ki se je tudi na prvi dve napitnici prav iskreno zahvalil — potem na gosp. Vavkena itd. Vmes so nam gg. pevci napitnice potrjevali z lepimi uapituicami v vezani besedi, in še posebej razveselili z marsi-ktero narodno. Duša gg. pevcev bili so č. g. Jakob Aljaž, župnik Dobravski Razšli smo se proti večeru, vsi s srčno in resnično željo, da naj Bog še dolgo ohrani gospoda župana in nadučitelja cerkljanskega,, ter daj svoj blagoslov njemu in vsem mu dragim domačim. Bog! Z Gorenjskega, 29. oktobra. V »Slovencu" št. 170 se poroča, da je finančni odsek o dr. Samčevem predlogu zarad davka na žganje predlagal, naj so temu pritrdi ter začne pobirati po 50°/o davka od žganja. Na to bi se moglo vprašati? Kdo bo ta davek plačeval? Vse težave ne bo nikdo drugi nosil, kakor krčmarji, ki so že tako z davkom zelo obloženi, ker krčmar more plačevati patent in dohodnino, potem še do 50 gold. takse od žganja. Tedaj ne bo druzega, kakor krčmarji morajo opešati. Dr. Samec bi bil pravo vkrenil, naj bi bil predlagal, da se mora davek na špirit vpeljati, potem bi se žganjepivstvo vstavilo. Kaj pomaga davek na žganje nalagati, ki se s tem samo krčmar zadene, ki bo moral potem žganje drago prodajati. Kaj pa bode nasledek tega? Mar li to, da ljudje ne bodo več žganja pili? Kaj še! Nasledek bo le to, da ga potem ljudje v krčmo ne bodo hodili več pit, ampak ga bodo sami doma pili, kakor se zdaj že godi po kmetih. Na špirit ni nič davka naloženega, tedaj bo špirit lahko kupil vsaki kočar na kmetih, naredil si bode žganja še bolj brez skrbi in toliko več — in pili ga bodo doma brez davka. Ker krčmar ne bode zarad draginjo veliko stočil, tudi davka ne bo veliko odrajtoval. Tako zgubita po tem predlogu krčmar in davkar, žganje pa se bode pilo. kakor do zdaj, če ne še bolj. Popolno resnično je, da že zdaj so popije žganja mnogo več v zasebnih hišah, kakor po krčmah, toliko bolj se bode pa to zanaprej godilo. Tedaj gospodje, kar ste namerovali, z napačno postavo niste dosegli, ampak ravno nasprotno. Domače novice. ( V ljubljanski čitalnici) je bil v nedeljo jako zanimiv večer. Nastopil je prvokrat mešani zbor, ki je prav pohvale vredno pel »Oblakom" in »Venec slovenskih pesmi". Vstop je bil samo za ude. (Dekle, kuharice in druge), ki nimate še moža in ne veste, od kod bi ga vzele, skupaj! Na Marijinem trgu pred Frančiškani lahko dobi vsaka svojega moža, za — 10 kr., pa le tako dolgo, kakor bo trajala zaloga fotografij »obrtnika", ki je tamkaj svoj električni aparat postavil. Pa tudi za vas je oskrbljeno, obupani mladenči, starci in vdovci, ki ne veste, kje bi snubili, da bi »koša" ne dobili. Le tjekaj se z zaupanjem zatecite, za 10 krajcarjev dobite pravo sliko svoje »bodoče". Ali ni to lepo? Kdo bi si bil mislil pred nekaj leti, da so v elektriki tolike skrivnostne moči skrite! Tehnik si jo je storil služno na cesti, v salonu in v uradu; zdravnik jo rabi pri svojem poklicu; da se je bodo pa tudi mešetarji posluževali iu da bodo družili z njeno pomočjo ljudi v dosmrtno zvezo po potu fotografij, ki so se, kdo zna kje in pri kterem fotografu na Dunaji ali v Budapeštu nakupile, od tega se nam pa vendar šo sanjalo ni! Svet je od dne do dno po eni strani neznansko prebrisan, po drugi pa šo vedno — strašansko kratkoviden, ali če hočete, trapast. (Marko mu kupite, drugačgabo „šintar" vzel.) Sinoči sta šla čez Šentjakobski most dva samca k večerji. Za njima priteče ličen kužek in se ju takoj oprime ter ju k večerji spremi. V gostilni pričela sta pesa natančneje ogledovati. Imel je na ovratnici privezan košček papirja. Ivo eden gospodov zavitek odveze, pokazala se je s črnilom pisana prošnja: »Marko mu kupite, drugač ga bo „šintar" vzel. Pes je bil lačen, da se je prednji in zadnji del le še za silo vkup držal in se je po končani večerji zadovoljno k nogam svojega novega gospodarja vlegel in se ni več od njega ganil. (Vojaško.) Vsled novemberskega povišanja imenovani so: V 17. pešpolku F. Z. M. baron Kuhn: major vitez Hayd za podpolkovnika; stotnik Viktor Schemerl za majorja; poročnika Ivan Fajdiga in Srečko Andrijan za nadporoč-nika. — V 97. pešpolku kralj Milan: stotnik II. vrste Josip llanslik za stotnika I. vrste; poročnika Julij Bartakovič in Ludovik Hirschall za nadporočnika; kadet in častniški namestnik Ahil Bauer za poročnika. Razne reči. — Zadavil se je pri jedi na Polici pri Višnji gori posestnik Matija Seme v soboto 27. t. m. Nesrečnež je bil iz Trošina doma; nekaj mesenega je jedel in mu je košček v dušnik zašel, ter ga v malih minutah zadušil. — Ces a r j o v i č i n a Ste f a 11 i.j a obiskala bo po Božiču svoje kraljeve roditelje v Bruselji, kamor jo bo cesarjevič le spremil in pozneje zopet po njo šel. — Presvitli cesar so darovali dunajskim revežem 400 gold. ter jih oddali ondaš-njomu policijskemu ravnateljstvu. — Topniški častniki postavili so na dunajskem centralnem pokopališči ranjkemu generalu Uhatiusu krasen, veleuma Uhatiusa vreden, nagrobni spominek. V to so bili v ponedeljek 29. t. 111. dopoludne njegovi ostanki iz dosedanjega groba na kraj prinešeni, ki je odločen za posleduji počitek »slavnih osob". Sprevod je bil slovesen in veličasten. Pri tej priložnosti naj se nam dovoli omeniti, da je izumnik naših sedanjih topov, za ktere nas vse velesilo zavidijo iu to po pravici, general Uha-tius padel v žrtvo neki dvorni spletki, ki mu je njegovo slavo zavidala. Starost bi Uhatiusa ne bila še z lopo spravila pod zemljo. Spominek je obelisk iz črnega porfirja 33/.i metrov visok in na štirih topniških kroglah stoji. — Si a moški dvorni tajnik Pajer, rojen Korošec, so je 20. t. m. na Dunaji vstre-lil. Star je bil še le okoli 30 let in je imel na dvoru siamskega kralja jako lepo službo s 600 goldinarji na mesec. Bil jo talentiran mož in je nameraval kitajskega jezika v treh ali štirih letih se priučiti, da bi bil potem na Dunaji šolo za orijentalne jezike ustanovil. Mož je bolehal na razdraženosti živcev. — Železnico Trenčin-Sillein in postransko črto Oalantha - Szered so včeraj na Ogerskem slovesno odprli. — Jasen odgovor. Dunajska »Rotun-(la," kjer je sedaj električna rastava, je tako z raznimi elektrodinaniičniini stroji napolnjena, da jo v resnici teško naglo pravi izhod dobiti. Mladeneč .je nedavno že celo popoludne sem-tertja begal in izhoda iskal, toda zastonj. Naposled so" mu posreči da dojdo v pruski oddelek, kjer .je mlada Berolinka rastavljene reči čuvala. „