Večkrat smo se v naSem listu ?,e dotaknili slovenskih begunskih razmer. Ob njih smo razpravijali, iskali vzroke nezadovoljstva in premajhnega smi= sla za politično življenje naže emigracije.
Pred letom dni smo se zdeli kot glas vpijočega v puščavi.Danes pa mo= remo z zadovoljstvom ugotoviti,da dobivajo naše misli, naše ugotovitve iz preteklih mesecev le nekaj razumevanja in odmeva. Kar je pomenjalo pred letom dni drzno misel,to je danes od mnogih spoznano kot potrebno, pravil= '&o in nujno. Prav smo torej mislili, pravilno ocenjevali in tl Pravičeno za= htevali.
Toda vse seveda še vedno ni tako kot bi naj bilo.V svojih naporih za= to ne bomo odnehali; opozarjali,svetovali in predlagali bomo še naprej,do ^lerne dosežemo cilja,ki smo si ga postavili: da postane slovenska emi = gracija resničen glasnik slovenske svobode, da združi vse svoje zdrave in rezpoložljive sile,ki bodo le tako kos težavnim nalogam politične emigra= ci je.
Pot bo prav gotovo še dolga: nešteto ovir, predsodkov in zas'tarelih na zorov bo še treba podreti. Delo ne bo lahko, uspehi pa zato tudi ne bodo enodnevni, trenutni. Prečiščevanje našega begunstva ima globlji smisel,i= ma širše temelje in dalekosežne cilje.
Naš'dom je danes odrezan od svobodnega sveta. Le tu in tam prodre varj fc^k žarek skozi železno razpoko. Zapad ne napreduje: samo v tehničnem po = Sledu; svobodni svet preživlja danes veliko duhovno revolucijo,ki podira staro, trohnečo stavbo in postavlja nove temelje jutrišnjemu krščanskemu, svobodnemu in pravičnemu svetu. Smo pred novo, veliko renesanso.
Skoro pol sveta, in v njem tudi naš slovenski narod, to le podzavest= ali pa sploh ne občuti. Res je,da bodo sedaj nesvobodni narodi po svo= Oem trpljenju pomlajeni in očiščeni. Toda to ni dovolj. Obenem bo tudi na stala idejna^praznina,katere se je bati. Ta bo zahtevala predvsem od nas, t danes živimo v svobodnem svetu in se bomo nekoč vrnili med svoje đrage^ Zdravih nazorov in novih idej, obenem pa volje in sposobnosti,da na ruše= vmah starega zgradimo novi dom Ljubezni,Svobode in Pravice.
Kako naj se za to odgovorno nalogo usposobimo s staro miselnostjo,sta prakso in ozkosrčnim egoizmom? Kako naj se v kritični dobi prehodnega v domovini izkažemo vredni zaupanja domovine in osvobodi tel jev,da “o dozoreli položaju, ko pa še danes nismo sposobni nuditi enakovreden na uomestek titovščini,ki na zapadu še pridobiva na ceni?
Vemo, da se ob tem sprašujejo zapadni činitelji; vemo, da narod v do= °vini obupuje nad svojo emigracijo.
Kaj torej? Povratka na staro ni, ker se svet vrti naprej! Mi pa se opiramo^za oslovo senco, mesto da bi stopili vkup, se pogovorili in na= Dr-i ^ združenimi močmi določili smernice za bodoče dni, Samo tako si bomo
Qy»4 n	n	~	~ v,-t. w j. j. »j u* ^ x ti. j. w ^	^ c UliX* OdUlU	8A UUlIlO
^j-aoDin novo moralno legitimacijo zaupanja domovine in spoštovanje tuji
• • .ooOoo • • •
RAZPRAVLJANJE O TRSTU
Angleška vlada je odgovorila na sovjetsko noto z 2o.aprila o Svobod .= nem tržaškem ozemlju. Angleški odgovor zavrača sovjetske obtožbe,.da bi bi= la v Trstu angloameriška pomorska baza in da zapadne tri sile kršijo mi = rovno pogodbo z Italijo. Na Sovjete zvrača krivdo,da ni bil imenovan gu= verrer za Trst, in ponavlja, da Angleži vztrajajo pri izjavi iz marca 1948 naj se Trst vrne Italiji. Pravi pa, da je najboljšg rešitev neposreden sporazum med Italijo in Jugoslavijo. - Podobne odgovore sta dali Sovjetom tudi Združene države in Francija.
"Manchester Guardian" pripominja',Ja je odgovor komaj zadovoljiv.Ugled ni časopis že ves čas napada izjavo treh sil iz leta 1948,naj se Trst vr= ne Italiji, ki je bila v prvi vrsti namenjena za protikomunistično propa^ gando pri takratnih italijanskih volitvah. Zavzema se za Svobodno ozemlje. - "Times" pa je z angleškim odgovorom zadovoljen in enako kot konzervativ ni "Daily Telegraph" soglaša z mislijo,naj bo Trst italijanski.
Ob.tej priliki naj omenimo tudi zanimiv članek o Trstu in srbski emi— ji> ki- ga je objavila pariška "Slobodna Tribuna", glasila srbskega republikanskega pokreta, v svoji majski številki,
Omenjeni list med drugim piše takole:
"Srbska politična emigracija je zadnja leta v vprašanju Trsta "pamet-, no" molčala,kot pravimo, boječ se,da se ne bi slučajno znašla na isti črti s Titom (!)in da se ne bi zamerila politiki zapadnih sil. Tako je, na vso nesrečo, moglo priti do vtisa,da Trst srbsko emigracijo ali ne zanima ali pa na to ne polaga posebno važnost, postavljajoč ga daleč pred našimi tipično srbskimi lokalnimi problemi.
Tak zaključek bi bil netočen in škodljiv.
Vprašanje Trsta je skupne narave za vse narode Jugoslavije, za vse juž ne Slovane in cel Balkan, "rtve isterskega prebivalstva za osvobojenje i2 pod laškega jarma niso zgolj krajevnega pomena, ampak predstavljajo prvino naše.skupne jugoslovanske, južnoslovanske in balkanske politike.Zato je razumijivo,da so množice srbskega naroda globoko zainteresirane na rešita vi tržaškega vprašanja. Takšen pa je tudi slučaj z vsemi tistimi posamezniki ali grupami v srbski emigraciji,ki politično mislijo in ki čutijo 3 svojim narodom.
Svetovati danes rešitev tržaškega problema bi bilo v domeni praktične politike,za kar emigracija nima nobenih pogojev. Toda to nam gotovo ne tra ni,da postavimo svoje načelne zaključke.
Srbski republikanski pokret stoji na stališču,da je MIR prvi pogoj za ostvaritev demokracije ter gospodarskega, socialnega in kulturnega življe nja. V zvezi s tem se morajo nesoglasja med narodi reševati na osnovi nji hovih neomajnih želja za MIROM.
Daleč smo od onih,ki se še vedno zadovoljujejo z zastarelimi stališči» cia se nesoglasja in problemi rešujejo med narodi z določanjem meja. PraV nasprotno.: globoko smo uverjeni, da je baš ukinitev mejnih črt najnarav -nejši način medsebojnega razumevanja in s tem zavarovanje traineva MIRU v svetu, &
podpori vseh ostalih.iz naše skupnosti.
Noben tujec naj niti za trenutek ne misli,da bo svojo igro igral na osnovi.naše medsebojne razdeljenosti. Nesrečni slučaji iz preteklosti se ne smeoo ponoviti prav v nobeni obliki.
Na.tej liniji bo Srbski republikanski pokret v emigraciji in jutri v osvobojeni domovini deloval."	0
, . vS}0y?n.ci pozdravljamo, jasno besedo srbskih prijateljev, na katero bi veleli končno čuti -tudi stališče ostalih srbskih osebnosti in skupin» o.n to danes» ko se odloča usoda tržaškega vprašanja. •
• • tOoOoo. • •
ZA- JUGO SLOVARSKI SPORA ZUM...............-......
(Kas dopisnik poroča)
II.S.Asredi junija. - V tukajšnjih begunskih krogih so se razširile govorice,da naj hi se koncem junija sestali v Washingtonu na povabilo Katodnega odbora za svobodno Evropo razni hivši jugoslovanski^politiki.Baj e je s'tem namenom že pred časom prišel v Združene države tudi predsednik srbske kmečke stranke dr.M.Gavrilovič. Cilj tega sestanka naj bi bil o= snovni srbsko-hrvatsko-slovenski sporazum in ostvaritev skupnega jugoslo Vanskega državnega sveta.
Z ozirom na te novice se je Vaš dopisnik podrobneje informiral in do-znal,da je prišlo do nekakšnih nesoglasij glede tega,kdo od Jugoslovanov ftaj bi na tem sestanku sodeloval. Različne osebe in z različnimi nameniso bamreč vsiljevale vse mogoče osebe,kar je seveda zmanjšalo izglede za kon eni uspeh. Tako je videti, da je sestanek zaenkrat odložen za nedoločen eas.
Verjetno bi kazalo,da se ljudje,ki so kdaj politično delovali ali pa se g politiko zdaj bavijo in se mislijo tudi v bodoče, združijo v neke.de janske formacije (odbore,stranke,politične grupe) in potem pri tem tudi o stanejo. Seveda to zahteva neko mero in smisel za disciplino» Sicer bomo Prišli do absurda,da bo o jugoslovanskih problemih soodločeval Dragiša Cvetkovič ali pa kar trije predstavniki ene predvojne politične stranke,
°d katerih pa vsak sedi v svojem komitetu in se smatra za šefa stranke,do ^im kakšna druga stranka med tem sploh na sestanku ne bo zastopana. To je tipičen jugoslovanski smisel za dezorganizacijo,nered in nedisciplinira = bost, Kako naj se pri tem spoznajo tujci,ki bi nam radi pomagali, če se v ®Voji hiši ne spoznamo mi sami? Tako izgubljamo vsak ugled in kažemo svo >]o polno nezrelost»
Iz okolice dr.Mačka je bilo dognati, da je pozdravil predlog londonske Ss^odbora glede srbsko-hrvatsko-slovenskega sporazuma in medsebojnih od= Ušajev v bodoče,objavijeno v nedavni "Poruci"? tor.da je pripravi jen,do se porazgovori. 0.stališču dr.Kreka ni bilo mogoče, zvedeti ničesar.Pred= videva se le,da čaka, kaj bo rehel dr.Maček.
RA Z P 0 K E
Videti je,da Titov spor z Moskvo le ni tako krajevnega značaja,kot bi Sa_tu in tam radi prikazali Moskvičani. Razpoke na vzhodni strani komuni= stične zgradbe so se pokazale že v poljski Gomulkini zadevi, Rajkovem pro Gesu na Madžarskem ter Kostovi obsodbi,v Bolgariji,
. Pokati je začelo tudi na zapadu. Tako povzemamo po italijanskem .tisku delajo v Milanu, starem socialističnem gnezdu, na ustanovitvi Italijan '.'nacionalno-komunistične" partije, ki bi jo sestavljali desidenti Komu tstične partije Palmira Togliattija in socialistične stranke Petra Kenija ^ Zadnje vesti iz Zapadne Nemčije poročajo o močnejšem odzivu,ki ga do= gibanje za posebno komunistično partijo v zap,Nemčiji pod vodstvom zefa Schafta,starega komunista, ki je prebil 11 let v nacističnih konce j>ir9cijskih taboriščih. Ta se je odločno izjavil za ortodoksni leninizem, liri+ niQa svojega nadaljevanja v sovjetskem imperialističnem stalinizmu, -itanski informacijski viri poročajo,da to Schaftovo gibanje postaja vse ^ivnej še,. da je opaziti izboljšanje organizacije in končno ureditev do=
2 šibkih financ. Schaft zahteva kar najširšo konferenco komunistov v npEldni Nemčiji,ki naj narede red v svoji partiji in odstranijo nosilce v Zdrave.politike.v komunistični stranki. Ta slaba politika je v zadnjem. P-C?u doživela velike poraze. Tako je na pokrajinskih volitvah v Sev.ren=
... oblasti in Westfaliji izgubila 5o$ glasov z ozirom na prejšnje volit=
v6’s^alo je na sovjetsko-poljsko razmejitveno črto na Odri-Niesi,ki je Čj_	škodo Nemčiji, sprijaznila se je dalje z dejstvom, da bodo tiso=
Qu ^mških ujetnikov ostali za vedno v Rusiji odn. ni o njih nobenega sle st-i'x Se "k° ^1213 sv°3 vzrok v nejasni in hlapčevski politiki nemške komuni= ■LC^e stranke napram Moskvi.
iU(3i v Franciji ni vse v redu. Na nedavni seji Centralnega komiteja je l'Cl?ske komunistične stranke je bila sprejeta posebna resolucija,ki j o stavfi še podprl Thorez,predsednik stranke, v svojem govoru, kjer je po=
^ rl v isto vrsto "Andersove poljske fašiste" in Titove izdajalce.Izdo=
jalska politika da ima na zapadu svoj, center v jugoslovanski ambasadi v
Poleg tega se ponovno tresejo na Madžarskem. Podpredsednik vlade Ra koszy je nedavno napovedal uničenje socialističnih čpijenov,ki so se vrinili v vladno komunistično stranko ih razkrajajo komunistične_vrste. V zvezo s to napovedjo spravljajo tuji poročevalci- tudi vest,da je od= stopil madžarski notranji minister Kadar,ki je prijel v vlado po Rsjko= vem obešenju in zavzel tudi njegovo ministersko mesto. Poročevalci pra= vi jo,da tu najbrž ni govora,da bi Kadar padel v nemilost,ker je istoča= sno prejel zlasto medaljo za zasluge. Vzrok iščejo v možnosti,da bo Ka= dar dobilposebno nalogo v komunistični partiji. Verjetno naj bi poiskal med socialisti, ki so vstopili v komunistično stranko, kateri so iskre= ni sodelavci in kateri vršijo razdiralen posel. Če ta vest drži,potem morajo biti razpoke v madžarskem komunizmu kar hude, da so rešitev tega vprašanja poverili dosedanjemu notranjemu ministru.
Seveda pa teh pojavov tudi ne gre prečenjevati,ker Moskvi vdane ko= munistične stranke še vedno uživajo podporo velike večine komunis tov ker razpolagajo z smogočnimi denarnimi viri in predvsem ker so med seboj po= vezane in enotne. Razkrajanje se je sicer začelo,toda razvoj gre počasi
KATOLIČANI ZA MIR
Nedavno se je vršil v Stockholmu 'kongres miru,, ki so ga seveda priredili komunisti. Ta kongres je ostro obsodil uporabo atomske bombe ter objavil masovno podpisovanje posebne spomenice,ki obsoja' politiko atom= ske bombe.
V zvezi s tem kongresom in podpisovalno akcijo 'so se oglasili pred kratkim francoski kardinali in šfcofje ter izdali poslanico francoskim katoličanom, ki naj bi bila katoliški odgovor stockholmskemu kongresu.
V tej poslanici so francoski kardinali in škofje obsodili' uporabo atom= ske bombe ter obenem naročili katoličanom,ki se zavzemajo za mir, naj proučujejo in razmišljajo o papeževi mirovni poslanici, kjer so razlože na načela kako doseči in ohraniti mir? naj delajo na edinosti Evrope in naj jačajo molitev,pokoro in miloščino ter naj izvajajo socialno pravič no st.
Po pariškem radiu posnemamo,da je Mgr.Kolomanski,tajnik poljskega episkopata izdal posebno obvestilo, ki zavzema pozitivno stališče v po = gledu mirovnega pokreta.in zbiranja podpisov,ki je bilo objavljeno na stockholmskem kongresu. Na zapadu smatrajo,da je to stališče poljskega episkopata samo nekakšna mirovna gesta,da se izboljšajo odnosi med polj skimi katoličani in komunistično vlado. Znano je, da so se v zadnjem Ča su vodili tozadevni poskusi in da se je v Vatikanu mudil poseben odpo = slanec poljskih škofov. Zanimivo pa je, ugotavljajo tuji poročevalci,da se poljski škofje niso nikjer obvezali, da bodo tudi sami podpisali mx= rovno poslanico iz Stockholma.
Na Madžarskem je bilo od episkopata imenovanih pet članov,predstav= nikov katoliške Cerkve, ki se bodo v tretjič poskušali razgovar.jati z vladnim predstavnikom^za verske zadeve o pomiritvi med Cerkvijo in vla= do.Posebno v zadnjem času je preganjanje zavzelo velik obseg.
Ponovno je bilo slišati, da so se obnovili razgovori med predstavni= kom^Vatikana in predstavnikom jugoslovanske komunistične'vlade o izpustu nadškofa_Stepinca iz zapora. Vesti ne potrjujejo iz uradne strani.Na dru gi strani pa smo svoj cas culi vest, da bi naj nadškof Stepinac najprej prosil za pomilostitev,čemur bi verjetno ugodili 'in bi sledil izpust.To da temu da se je nadškof Stepinac odločno protivil,ker se ne čuti krive ga in smatra obsodbo na sedem let zapora protipostavno in nepravično ter bi prošnja za pomilostitev pomenila njegovo tiho priasnje.
Nazadovanje komunistov je značilno za nedavne deželne volitve v Po= r!^DU*glasovi 30 P^dli v zadnjih 3 letih od 14$ na 5.5$
Tudi skrajni desničarji so slabo uspeli.
JAVNO MNENJE
Avstrijska propagenda. Zadnje ča se sem imel priložnost opazovati'av= strijsko propagandno delavnost, ■''.ki Zares žanje uspehe.Na nedavnem hote lirskem kongresu v Badgasteinu,kamor so prišli Angleži,Francozi,Indijci, Spanci itd,so avstrijski gostitelji Pokazali svo.j smisel za to, da prido le simpatije tujih gostov.Priredili so odlične bankete,plese,sprejeme, gos ti je,dobro organizirane izlete v ttajlepše kraje Avstrij e.Jasno je,da so gostje odhajali z najlepšimi ob= Gutkl in da je angleški zastopnik lejal,da se je zaljubil v Avstrijo. 1'ičesar niso videli neprijetnega,te* 5ih to ni zanimalo in ker za to tu= 'ii niso prišli .A vstri j ci mojstrsko izkoriščajo vsako stvar za propagan-, !o sebi v prid.Nihče ne ve,da je ta ^arođ len,nesocialen,velikobeseden itd,ker znajo napram tujcem to do = l^o skriti in pokaz. 1 pavovo per = je.
Rad bi ob tem povdaril,da v pro= Pagandi Slovenci nismo bogve kakšni jstri.Propaganda mora biti prikro jena po ljudeh,ki jim je namenjena, ^e gre uporabljati iste elemente,a= ^0 govorite slovenskemu kmetu ali pa ^erikancu in Angležu. Prvega zani ■* ^ajo verjetno povsem druge stvari ^ot druga dva. In zdi se mi',-da na iem šepa - poleg velikopoteznosti smisla - vsa slovenska propagan
P.K.
+
p, Pastir Peter. Cenjeni g.urednik! gospod O.S. se v KT št,46.pritožu= nad načinom pisanja notice o"Pe= ^u in Trstu". No,ton notice bi mo biti lepši.A rad bi opozoril g.
he
S.na par stvari,ki jih verjetno opazi.
Predvsem, v čem leži razlog,da v emigraciji tako občutno opaža ^alovaževanje kralja? Zdi se mi,
53 ,v kralju samem. Kateri emigrant jaj_odobrava kraljeva potovanja iz ariza v New York,pa v London,po = Monte Carlo,Madrid,St.Moritz, ®hetke itd. In v zvezi s tem obi= kovanje vseh mogočih nočnih loka= obenem pa neodgovorne politič= izjave,ki lahko ustvarjajo pre= j^dic za vse jugsolovansko emigra= ^.7 jo. Jugoslovanski begunski poli= ^ki so gralja ponovno opozarjali a Njegove nepravilne postopke,pa
j^hdar ni nič zaleglo.Ce se kralj ^ter ne čuti toliko vezanega, da ^ 9Uval ^rađi svoje države,ki naj 3o nekoč spet predstavijal,in
narodov,ki naj jih simbolično zdru= žuje,radi njihovega skupnega ugleda - tudi svoj lastni ugled, kako naj potem tega kralja spoštujejo njego= vi nekdanji državljani, katerih u= gled pred svetom zapravlja prvi dr= žavljan? Mimogrede pripomnim,da se n.pr.v emigrantskih vrhovih nič več ne postavlja zahteva po obnovitvi kraljevine in da se to prepušča o= svobojenim narodom* točka, ki je še pred leti bila povsem drugačna.Kralj Peter bi moral imeti več razumeva = nja za skupne a manj za svoje last= ne stvari, pa bi tudi njegovi držav Ijani imeli več razumevanja zanj. Nikakor pa se mi ne zdi pravilen za ključek gosp.O.S,; ker kralj Peter še vedno nastopa kot jugoslovanski kralj, zato ne kaže molčati ob nje= govih nepravilnih postopkih,ker to zadeva nas vse. Ce pa bi se šlo tu za nekega pastirja Petra s hribov, ki bi se predajal svojim muham, se pa prav gotovo ne bi nihče zmenil zanj. V tem je bistvena razlika. Končno je tudi to nekaj, če bi po= slušni kralja Petra leta 1944, bi se.pridružil Titovim partizanom. Najvišje osebe so pač najbolj pod= vržene javni kritiki.	D.P.
NOVA KNJIGA
Pri založništvu Chatham House v Londonu je izšla knjiga "Macedonija - njeno mesto v balkanski politiki sil"(MACEDONIA:ITS PLACE IN BALKAN POWER POL!TICS).Knjigo je napisala Elizabeta Barker,ki popisuje tazvoj m rivaliteto narodnih interesov na tem koščku Balkana,deželi "treh go= spodarjev",od 187o do 1949.Cena 5/-
Vse vrste zdravil pošlje v katero= koli evropsko državo
EXPRESS RELIEF COMPANY
52,Penn Road,
Hollowoy,
London, N.7.
Izvršujemo tudi naročila na osno= vi inozemskih zdravniških receptov.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo
ALI STE PORAVNALI NAROČNINO ZA KLIC TRIGLAVA?
' KDOR IŠ*E, TA NAJDE
Clevelandska "Slovenija" je v 5.štev.dne 2.marca objavila članek "Kdor ne ceni se sam.kjer se je hudo' obregnila ob Klic Triglava,ker da je trdil, da je večina Slovencev med komunistično revolucijo zapusti la svoje prejšnje politične organizacije in stranke in prešla k Titov = cem. Klic Triglava je 15.aprila 195o z razlogi in dokazi odgovoril "Slo veni ji".
Tudi argentisnka "Svobodna Slovenija" je v svoji 15.štev.dne 13.4. ponatisnila omenjeni članek iz "Slovenije" na uvodnem mestu.Upamo, da ■bo sedaj,ko smo tudi mi pojasnili svoje stališče, argentinska "Svobodna .Slovenija", resnici na ljubo seznanila svoje či ta tel j e tudi s pisanjem našega lista.
Čudimo se,'da je Svob.Sloveni ja ponatisnila omenjeni članek,ne -da M se% za nas zavzela.Sama^je namreč pisala pred tem v istem smislu in bi gotovo bila užaljena, če bi kdo proglašal da širi laž in komunistično Intr igo.	. . . .
Dod naslovom "Lahkovernost daje propagandi moč", piše Svob.Sloveni^ ja, dne 3*novembra 1949, v štev.44. na uvodnem mestu, razmišljajoč o na ivnih zapadnjakih,ki sedaj v Titu vidijo dobrega Davida. In takole nada ljuje:	c.
"Isto se je dogajalo v Sloveniji med komunistično revolucijo.Gore = njec,. Stajerc in Primorec niso razumeli tega,kar se je dogajalo na Dolenjskem in Notranjskem in ce jim je kdo razlagal, niso hoteli verjeti. Uradnik, obrtnik., trgovec v Ljubljani niso verjeli, da bo komunizem v Slo veni ji res tak, kakor_so napovedovali oni,ki so ga dodobra preštudirali in^poznali...Podpirali so ga denarno in širili so ga,češ,pri nas bo dru ga c en kot v,. Rusi ji."
‘Značilen je tudi drugi članek, objavljen v Svob.Sloveni ji 11.8.1949 v štev.32. Tam v podlistku "V spomin" piše dr.Tine Debeljak o svojem po
^ pletom na Gorenjskem 2o.marca 1944. V tej spominski dr.Debel^k nazorno opisal razgovor med njim- in-Gorenjci v
so	gostilno k znancem. Pogostili so nas kolikor
no f1 *P? zacetku v2^ne se nismo videli... - Razgreli smo se v debati Z*	?°	letnik - samo .gledal! - temveč z ostalimi, ki®
zfera^1 *Iri topota je _ bila: ali _ je OR delo komunistov z namenom u= esti komunizem v Sloveniji, ali pa je res - osvobodilni boj9 Gorenjci so zagovarjali drugo stališče in majali® glavo nad menoj...In najpobož nejsa med njimi je_samo vzdihnila:"Za škofa mi je hudo, da se ie tako spozabil...in udarja proti OP... Saj vera ni v nevarnosti in "gošarji"
Ig8] etn^Hnp^k S®?tr9 ^ je Potrdila, dokumentirajoč misel z mojim -16 letnim nečakom, ki so ga ugrabili "gošarji" in ie zda- tam kurir ra
e mirno razgovarj ali... oce ni posegel v prepir, saj ni vrdri ^okai kregamo al"‘'nr^i^ootj??1 S2lze-V "T9^ dol6° oe'nismo videli in ae’
tlako komuniatom in Jimpom^jo' na ŽSn ajjlf ^M^tegnulm ?i
Sk0fi.^r-r Toda eS»J h treb9 prepoditi okupatorja!"	8
,	t ^°^ar J1 Sa ne bodo!" sem dejal jaz. - "Naši niso komuni q+i "
ÄoIn&ejia?:?U9- '	P« *^s ne	’%•
4*
Prav gotovo ne omenjamo tega zato ker hi h-n-i tro i •	.
tega komunizma. Tudi mi smo bili med Ani m? i b 1 , T6?8-1-1 uspehov prikn rimi so bežali komunistični banditi ^“V^^skimi fanti, pred kate očital laž in zelo zloben, če- že ne ’no?1 kdo^h?6"1 f10?19 biti> kdor bi nan mumsticne intrige.	’ kdor bl rekel>; da smo orodje ko
T8liČVResniooSpaVni1k!eTC?aPjntp'alitCT8	?ravllno ooenje =
bomo učili za prihodnjost.	J ltev* Nltl nam ne bo škodovala, če se
Kot smo pisali v 43.Številki:»Resnica za vsako ceno»!
.. •oO o .. .
TOSTRAN KARA VAM (Poronilo našega dopisnika)
Gradec,sredi junija. - Vedno bolj je opažati avstrijsko zanima = nje za trgovino z Jugoslavijo. S tem namenom gredo tudi vsa njihova pri zadevanja na netrgovskih področjih? časopisje udarja milejše strune pro ti Titovi Jugoslaviji, ne da bi pri tem hvalilo jugoslovanski režim,. Na drugi strani pa bi Jugoslavija želela avstrijske mehanike,inženirje -in zdravnike. Isto, kar so delno z uspehom poskusili že v zapadnih'zonah Nemčije. Pa tudi jugoslovanski in avstrijski športniki prirejajo medse= bojna gostovanja.
Začetkom junija je gostovala v Gradcu in Celovcu ljubljanska opera s Heybalovo,Gostičem,Jankom, Lupšo, režiserjem Debevcem ter dirigenti Švaro,Poličem in Hubadom. Predvajali so Gotovčevo opero "Eroiz onega sveta" ter Hrističev balet "Ohridska legenda". Predstave,ki jim je v Gradcu prisostvoval tudi jugoslovanski predstavnik na Dunaju Repič, so doživele pravi triumf slovemskih umetnikov. ljudstvo je bilo navdušeno. Predstave v Gradcu so obiskali tudi slovenski begunci.
Vaš dopisnik je razgovarjal z nekaterimi pevci. Občutil sem,da je ®ed njimi precej nezadovoljnih z režimom v Jugoslaviji, toda omenjali so tudi dobre stvari. Očitna je bila hvala sedanji industrializaciji,ki da daje osnovo zvišanju življenjskega standarda v bodoče. Napetost doma je ,koliko popustila, ker se je režim usmeril v prvi vrsti v preganjanje jtominformistov. Opaža se lahna sprememba mentalitete, nezadržen razcep ®ed mišljenjem doma in v emigraciji. Mnogi obžalujejo in obsojajo postcp «•e v letu 1945, čeprav so bili nekdaj zagrizeni ofarji. Na drugi strani fa ua emigracijo ne računajo več tako resno kot pred leti, ker se prema ri-n	0	delavnosti# Tudi oblasti nimajo vec posebnega strahu
emigracijo. Pevcem je bilo pred odhodom rečeno, da lahko obiščejo oje sorodnike in znance,ce jih imajo; pazijo naj se le kominformistič uih.agentov. Tudi kontrola na sami državni meji je bila le formalna.Do= Dlli so vtis, da se Titovci ne boje toliko.zapada kot vzhoda.
Vsi obiskovalci iz Jugoslavije pa so se strinjali, da kupiti doma ne ®°reš skoraj nič. In vendar so umetniki med najbolje plačanimi ljudmi, jemogoča bi bila primerjava s stanjem na zapadu, ki se jim je zdelo ne= Opisno izobilje.
+ Anton KAVELAR
Mar del Plata 12.6.195o.
Üa%Uf!T + tUrnUf?	No tel dati navodila svojemu nasledniku, kako naj rav
ŠarniiaStmUm-ntl? ker	P0PoldneVf3 pokvarila velika izhodna
ke + c	žarnica ima 5000 Voltov napetosti in se zaradi izredno viso
nici	tUreaU“®^°	2 vodo. Ko se je Tone preveč približal* žar=
1200	rani07ttlj kj® je napaka, ga je zagrabil visokofrekvenčni tok
Pah ip	tak:oj j® Padel v nezavest. Po dveh u=
iiOsebnnku3 ^ takojšnji zdravniški pomoči in umetnem dihanju Tone umrl. sebna komisijcS preiskuje sedaj ves slučaj.
ske 7:aPes.9mo P pokopali na tuk.pokopališču ob veliki udeležbi sloven= ki qri loJ11^e’flovensk:eg9-duhovnika ter predstavnikov tuk.radio postaj,
80 oskrbeli zelo lep pogreb.	df
se	8lu?bi zel0 priljubljen, vedno je bil vesel, tak,kot
ga njegovi številni prijatelji tudi v Angliji spominjajo.
^aj počiva v miru, naš dragi Tone!
B.
++++++++++
ga --^gosPova^ski general i . V angleškem parlamentu so vprašali notranje^ ĆU iv,ni^a Sp*Edea, če bo dovolil prihod v Anglijo generalu D.Čivkovi= Dps Jv,J 1 drugim jugoslovanskim generalom,ki•so zdaj DP-ji v Nemčiii. Tp
4-4-4-
UŽALJENI ITALIJANSKI JIM AKI
Italija je kapitulirala leta 1943 Pod maršalom Bađoglijem zato,ker se je vlada odločila, "kot so se italijanski državniki odločali že pre je,da je prišel Čas, da skočijo na stran zmagovalcev." Tega mnenja je angleški maršal Alexander v poročilu o bojih v Italiji od sept.1943 do decembra 1944* Poročilo je predložil vojnemu ministru^-v aprilu 1947 in je bilo objavljeno sredi junija letos.
Jasno se mu zdi, "da se italijanska vlada ni odločila kapitulirat^ ker bi se počutila nezmožno nuditi nadalnji odpor, niti zaradi spremem be čustvovanja ali razumskega prepričanja o pravičnosti zavezniških in demokratičnih ciljev... Podobno sklepanje - napačno kot se je pokazalo - jih je pripeljalo v vojno v juniju 194o* Trenutek je bil takrat skrb no izbran; tudi zdaj so upali,da se bodo s prehodom na drugo stran ob tej prelomnici baš dovolj udeležili bojevanja, da bodo opravičili za= htevo'' po mestu med zmagovitimi zavezniki, ko bo prišel resnični konec vojne."
Ko. sta maršal Badoglio in kralj zbežala iz Rima, nemško težave, "ni so bile povečane,ali pa komaj znatno,zaradi odpora oboroženih sil ali civilnega prebivalstva... Nismo mnogo pričakovali od Italijanov; 21 let fašistične pokvarjenosti in nesposobnosti je pogasilo vsako iskro pa = triotičnih čustev v narodu,ki po naravi ni bojevit."
Poročilo je Italijane sila razburilo.In v parlamentu je povzročilo precejšen vihar. Posebno je užalilo bivše odporniške voditelje,ki si dajejo duška po italijanskem časopisju. Užaljeni bivši junaki ima jo pač prav,da je poročilo zadovoljilo le fašiste, ki z zadoščenjem ugotavlja jo,da so se ves čas hoteli boriti proti zaveznikom. Ubogi italijanski demokrati pa se vvzadregi sprašujejo,katero navdušenje je bilo pravilro
Med najmlajšimi poslaniki v Londonu je novodošli jugoslovanski ambasador dr.Joža Brilej iz Ljubljane» Bil je partizan in se je v Ti= tovi diplomatski službi hitro dvignil.
Novi_ predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je po stal po_dr.Kidričevi smrti univ.prof.dr.Pran Ramovš,dosedanji tajnik.
6o letni dr«Ramovš je poznan strokovnjak v slovanski filologiji. Nevi tajnik akademije je univ.prof.Milko Kos.
Na mednarodnem tekmovanju opernih pevcev v Verviersu,Belgija, sc jugoslovanski pevci odnesli Šest nagrad.Od Slovencev so nastopili Vale= rija Heybalova, Janez Lipušček in Rudolf Franci ob spremljavi prof.Ma = rijana Lipovška.
Mladinski pevski zbor s tolminske gimnazije si je priboril prvo nagrado natekmovanju mladinskih pevskih zborov v Ljubljani,
.glavnikov obljublja pod debelim naslovom Slovenski poročeva = lec. - Slisi se,da je po nekaterih trgovinah v Angliji zmanjkalo glavni kov, ker so jih naši begunci tako velikopotezno pošiljali domov.
v
Štedilnik se je podrl v 'uslužbenski restavraciji komiteja za zu= nanjo trgovino pri vladi za Slovenijo in so odpovedali hrano vsem abo = nenuam za rri dni,-dokler ne sezidajo novega. Slov.poročevalec se sprašu je,kje bo teh22o ljudi jedlo,ker jih noče sprejeti nobena druga menza, niti na prošnjo komiteja za zunanjo trgovino pri vladi za Slovenijo. -Bodo pač lačni.
TRtkBAUA izhaja vsakega l.in 15.v mesecu,- Naročnina znaša za vel.Britanijo 24 šilingov letno, 12/— polletno in 6/- četrtletno. Za o-stale države odgovarjajoča vsota s posebnim doplačilom za letalsko do = stavo v prekomorske dežele. Višino naročnine in način plačila sporočamo tudi vsakemu naročniku posebej.
POZOR! Ne pozabite na novi naslov uprave,okamor pošiljajte naročnino, spremembe naslovov in reklamacije! NOVI NASLOV:
KLIC TRIGLAVA - Miners Ho stel, G-reen Lane, Nr.Nuneaton, Warwickshire .*