4ß
Številka 4 • cena 60 din
Celie, 30. Januar 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Takole naši najmlajši uživajo v zimskem veselju. Namesto na smučišču, v bazenu. Kaj pa jim drugega preostane. Snega
aii denarja za smučarske pakete tudi ne, pgčitnice pa so tako kratke. Zato je treba izkoristiti tisto, kar so pripravili
odgovorni za organizirano preživljanje zimskih počitnic. In tega ni malo. Med drugim tudi brezplačno kopanje v
zaprtem bazenu v Golovcu v Celju, kjer ne pomnijo, da bi že kdaj imeli toliko mladih rekreativcev.
FOTO: EDI MASNEC
Jelte črve, M vam Jih Je
predpisal Zvezni izvršni
sveî
Osliči so užitni, če je v njih pet ali
manj črvov. Stran 13.___________ ____________
Rogašlfa Slatina, šampion v turizmu
Podeljena najvišja priznanja Turistične zveze Jugoslavije.
Stran 9.______
Kdo bo koga, ali s trmo se ne pride
daleč
Nezadovoljstvo v celjski reševalni postaji narašča.
Stran 2.
V Celju SO Odprli
novo čitalnico
v ponedeljek so v Knjižni-
ci Edvarda Kardelja v Celju
znova odprli čitalnico v od-
delku za odrasle in mladino
na Slandrovem trgu. Čital-
nica, ki je bila od leta 1976
dalje v uporabi marksistič-
nega oddelka je prenovlje-
na in je prav gotovo velika
pridobitev za knjižnico, nje-
ne bralce in mesto Celje.
Nova čitalnica bo razvese-
lila predvsem stalne obisko-
valce knjižnice in prav goto-
vo bo privabila tudi nove
obiskovalce. Namen čitalni-
ce je, da bi se ljudje v njej
čimbolje počutiM ob branju
časopisov in revij, ki bodo na
voljo v čitalnici, ob pripravi
raznih seminarskih nalog in
podobno. Čitalnica je pri-
vlačno urejena, v njej so raz-
stavljene tudi slike znanih
slovenskih umetnikov.
Ravnatelj Knjižnice Ed-
varda Kardelja Danijel De-
bič je povedal, da jim je obči-
na Čeije omogočila pridobiti
nov prostor za otroški odde-
lek, ki meri zdéO 200 kvadrat-
nih metrov. Otroški oddelek
je tako pridobil pravljičar-
sko sobo, kotiček za braiye
in medioteko. S prestavitvijo
otroškega oddelka se je v
prejšnje prostore tega oddel-
ka lahko preselil družboslov-
ni oddelek in tako izpraznil
svoje prostore, ki so jih lah-
ko znova namenili čitalnici.
Z novimi prostori je tako
knjižnica pridobila 12 novih
k^ižničnih prostorov. Ure-
ditev nove čitalnice je bila
nujno potrebna, sću so bili či-
talniški prostori oddelka za
študij v zadi^em česu že pre-
več zasedeni. V novi čitalnici
je 12 čitalniških sedežev, na-
bavili pa bodo še klop in 6 do
8 sedežev.
I. D. - G. O.
14. izlet 100
kmečkih žensk
na morje
Hitro je minilo leto in
v uredništvu smo začeli
s pripravami za 14. izlet
100, kmečkih žensk na
mone. Ta bo letos 4. in 5.
aprila, stotnija kmečkih
žensk pa se tokrat z nami
vred ne bo odpeljala v
Rovinj, ki smo ga obi-
skovali enajst let, am-
pak v Slovensko Primor-
je, konkretno v Piran.
V starem slovenskem
obmorskem mestu je ve-
liko zanimivosti, ki si jih
bo vredno ogledati, ostala
pa bo tudi vožnja z ladjo
in to do Izole. Izpustili ne
bomo niti ogleda Lipice z
znamenitimi kraškimi li-
picanci, ki so zasloveli v
svetu tudi kot odlični
športni konji.
Zd^ se začenja zares,
k^ti že v prihodnji števil-
ki Novega tednika, 6. fe-
bruarja, bomo objavili pr-
vi kupon! SkupiO bo ob-
javljenih pet kuponov,
žreb pa bo javen, kot je v
navadi zadnji dve leti. Ta-
ko kot za prejšnje izlete
tudi za letošnjega pri-
pravljamo vrsto presene-
čenj. Torej vso pozornost
kuponom!
TV
Zavrnjen dolgoročni načrt Cinkarne
Bazična kemija bi morala bití le osnova za lastno predelavo
Celjski izvršni svet je sre-
di prejšnjega tedna zavrnil
tako predlog za spremembo
programa ekološke sanacije
Cinkarne kot tudi dolgoroč-
ni načrt tega celjskega ko-
lektiva. Ocenil je, da sta
oba dokumenta preveč po-
manjkljiva in neusklajena z
dolgoročnim načrtom celj-
ske občine. Predlagane
spremembe so tudi v na-
sprotju s skupščinskimi
sklepi, ki so bili sprejeti le-
ta 1978 po široki javni raz-
pravi.
Kar zadeva predlog za
spremembo programa eko-
loške sanacije Cinkarne, ko-
lektiv ni uresničil treh od
skupíú triindvajsetih naog iz
omenjenega programa. Gre
za proizvodnjo amonsulfata
iz odpadne žveplene kisline,
za ustavitev proizvodnje žve-
plene kisline na piritni liniji
Kontaktna kislina Čret in za
odvod dimnih plinov iz su-
šilnice ferosulfata v 100 me-
trov visok dimnik.
Brez strokovno utemelje-
ne investicijske zasnove, iz
katere bo razvidno, kakšne
tehnološke in tržne možno-
sti, ekonomska upraviče-
nost, vpliv na okolje in drugi
potrebni podatki, izvršni
svet ne more presoditi, ali so
predlagane spremembe eko-
loške sanacije Cinkarne
družbeno upravičene. Zato
mora Cinkarna dopolniti
svoj predlog s pripombami
izvršnega sveta do 31. janu-
arja. O morebitnih spremem-
bah pa bodo odločali vsi Ce-
ljani v široki in demokratični
javni razpravi.
Cinkarna mora ob tem pri-
ložiti tudi analizo učinkov
čiščenja razklopnih dimnih
plinov v obratu TiOj, gre za
nalogo iz ekološkega progra-
ma sanacije, ki jo je Činkar-
na začela izvajati letos janu-
aija, in zagotoviti stalno kon-
trolo odplak iz odlagališča
sadre v Bukovžlaku.
V osnutku dolgoročnega
načrta celjske občine je
predvideno, da bi morala biti
bazična kemija predvsem os-
nova za lastno predelavo, s
poudarkom na razvoju konč-
nih bazičnih izdelkov, med-
tem ko je v načrtu Cinkarne
poudaijena predvsem krepi-
tev sedanjih programov baz-
ne kemije. Nadalje manjkajo
v programskih usmeritvah,
razen pri reševanju kislin od-
padnih vod in odpadne kisli-
ne, alternativne rešitve. Na-
daljr^i razvoj bazične kemije
omejujeta tudi visoka stop-
nja onesnaženosti okolja in
že dosedanje povečanje dele-
ža bazne kemije v proizvod-
nji Cinkarne. Zato Cinkarna
v Celju ne bi smela več razvi-
jati nekaterih najzahtevnej-
ših programov, kot sta na
primer izgradnja druge faze
TÍO2 in elektroliza cinka.
Izvršni svet je ob tem tudi
ocenil, da v Cinkarni vztraja-
jo na sedlih programih
bazne кетце, ker njihovi
strokovnjaki in raziskovalci
niso dovolj preučili tehnolo-
ških, tržnih in razvojnih
možnosti na področju prede-
lovalne kemije, ali pa za to
sploh nimíyo ustrezno uspo-
sobljenih strokovnjakov. Za-
to je izvršni svet predlagal
Cinkarni, da v dolgoročnem
načrtu bolj konkretno opre-
deli, kako se bo kadrovsko
usposobila, da bo lahko kos
tej nalogi.
Cinkarna mora na osnovi
razprave in sklepov izvršne-
ga sveta dopolniti predlog
dolgoročnega načrta do 6. fe-
bruarja- Samoupravni orga-
ni v tem celjskem kolektivu
pa пад ne bi sprejemali dol-
goročnega načrta, dokler ne
bo dopolnjen.
VILI EINSPIELER
Ce^ske družbeno-
politične organizacije
¡Jgotavlj^o, da je med
doslej evidentiranimi
; Kandidati za odbomi-
' Ke občinske skupšči-
i ne precej takih, ki
kandidature zavrača-
jo, medtem ko podob-
nih primerov med po-
slanskimi kandidati
skoraj ni. Kako bi si
jazloziii ta pojav? Ali
'O ne pomeni morda,
Ja se prvi preveč za-
^edajo manjše odgo-
vornosti, drugi pa
premalo večje?
Novi tednik, 27. 2. 1969
Od Icdaj je
slovenščina
iolialni jezik?
Nabito polna kristalna dvorana Zdra-
vilišča Rogaška Slatina, petek popold-
ne. Mojster za kuliso ni mogel verjeti
svojim ušesom. Napovedovalka se je ko-
maj zbrala za pričetek ceremoniala, po-
delitve n^višjih jugoslovanskih turistič-
nih priznanj.
Zgodilo se je tik pred začetkom za-
ključne prireditve, ko je eden najvidnej-
ših predstavnikov turistične zveze Jugo-
slavije Zdravko Surlan opozoril povezo-
valko programa, naj si nikar ne drzne
govoriti v »kakšnem lokalnem Jeziku«.
Primerno presenečena napovedovalka
gaje vprašala, o kakšnem lokalnem jezi-
ku vendar govori. Misli pri tem morda
na »kozjanščino«, »pohorščino* ali na
kaj podobnega! Pa je dobila kratek in
oster odgovor, da mora govoriti v srbo-
hrvaščini. Na njen protest jo je taisti
tovariš, kije na vsakem koraku opozar-
jal na svojo »veličino«, svareče zazna-
moval kot nacionalistko in »eno tistih
Slovencev..
Napovedovalka je program povezova-
la v slovenščini, mojster paje, prednoje
zapustil Rogaško Slatino, takole poko-
mentiral zahtevo z jugoslovanskega tu-
rističnega »vrha«: »Če ne bo nihče na to
opozoril, se bom sam potrudil, da bo
stvar prišla v javnost«
Bilje to mojster Bojan Adamič, ki ni
nikoli podvomil v temeljne vrednote na-
šega sožitja. Ker pa je podvomil v časni-
karski »pogum«, smo ga tokrat morali
presenetiti in - prehiteti.
Ni da bi o tem neljubem dogodku na
široko razpravljali, ker smo prepričani,
da je šlo v tem primeru zgolj za samovo-
ljo in, milo rečeno, pomanjkanje politič-
nega posluha posameznika.
Bi se pa bilo dobro vprašati in pogo-
steje preverjati, kdo so ljudje na po-
membnih družbenih stolčkih. Primer iz
Rogaške Slatine že kliče, da se bodo
morali tega lotiti prav (ali pa tudi) v
Turistični zvezi Jugoslavije.
MARJELA AGREŽ
2. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
Š6 veliko nalog za
celjske sindikate
Razprawa Je opozorila na neenakopraven
položaj nekaterih delavnosti
Sindikati v celjski občini so
po besedah dosedanjega pred-
sednika Francija Vrbnjaka v
zadnjih štirih letih zabeležili
več uspehov kot neuspehov.
Največ časa in truda so zahte-
vale zapletene gospodarske
razmere, vendar so se vseeno
močno odrazile na delovnih
in življenjskih pogojih delav-
cev. Na to je na skupščini opo-
zorila obsežna razprava.
Oglasili so delegati iz najbolj
ogroženih panog.
Delegati družbenih dejavno-
sti so ugotavljali, da šele lani
dogovoijeno nadomeščarxje za-
ostiöa^a osebnih dohodkov za
osebnimi dohodki v gospodar-
stvu že na začetku ne bo dose-
ženo. Do konca leta 1985 oseb-
ni dohodki družbenih dejavno-
sti niso dosegli 91 odstotkov
osebnih dohodkov v gospodar-
stvu, temveč zgolj 87. Nizki so
tudi osebni dohodki v gostin-
stvu in turizmu - v republiki
zaostajajo za povprečji za deset
odstotkov, v Celju kar za 22
odstotkov. V tekstilni industri-
ji poleg nizkih osebnih dohod-
kov, slabih možnosti za poso-
dabljanje proizvodrye in vse
manjšega obsega tistega, o če-
mer delavci odločajo, najbolj
boli narašč£yoč obseg nočnega
dela žensk. V drobnem gospo-
darstvu, zlasti v družbenem
delu, ne vidijo v sedanjih po-
gojih možnosti za deklarirano
potreben razvoj, delavci v jav-
nem cestnem prometu pa opo-
zaij^jo, da prevozi za delo ne
bodo urejeni, dokler zanje tudi
organizacije združenega dela
S pesmijo delavskega meša-
nega pevskega zbora Gostin-
skega podjetja Celje in do-
brim programom recitacijske
skupine iz Cinkarne so zbrani
delegati na skupščini občin-
ske organizacije Zveze sindi-
katov Celje v ponedeljek po-
častili spomin na rojstvo Ed-
varda Kardelja.
ne bodo česa storile, pa naj gre
za premike pri delovnem času
ali ponioč pri pokrivanju stro-
škov za take prevoze.
Pravzaprav je bilo na skupš-
čini slišati malo spodbudnih
besed. Med tćike bi lahko uvr-
stib razpravo delegatke Jožice
Bratuša iz Aera, kjer so celovi-
to zagotovili preventivno
zdravstveno varstvo delavcev,
zagotovili dobre možnosti za
družbeno prehrano, za letova-
nja, za šport in rekreacijo (va-
njo je žiktivno vključenih 800
delavcev). Delegat iz Ingrada
Adolf Strašek je razčlenil skrb
sindikata za delavce iz drugih
republik. Zanje imíyo dva dija-
ška domova, dovolj delavskih
domov, v katerih regresirajo
nočitve, prav tako kot prehra-
no. Tistim, ki se odločbo za
stalno bivališče v Sloveniji so
lani dodelili tudi 33 stanovanj-
skih posojil (od skupnih 124)
ter 10 stórno vanj (od šestnću-
stih).
Razprava je naložila veliko
dela novemu sindikalnemu
vodstvu, pa tudi drugim. Po
skupščin se je sestal novoizvo-
ljeni občinski svet ter izvolil za
predsednika sveta Petra Priv-
ška, za podpredsednika Jožeta
Zimška, sekretaru Miru Med-
vedu paje podaljšal mandat do
konca m^a, ko se bo vrnife iz
dolžnosti v svetu Zveze sindi-
katov Majda Meštrov, ki bo
prevzela dolžnost Sekretarke.
MILENA B. POKLIČ
Razprava o kandidatih
Oágovome naloge kandidacijskih konferenc
Volilni postopki prehajajo
v svojo najzahtevnejšo fazo
saj bodo delavci in občani na
temeljnih kandidacijskih
konferencah morali izmed
evidentiranih možnih kandi-
datov določiti tiste, ki jim bo-
do zaupali opravljanje najod-
govornejših delegatskih funk-
cij v občini, republiki in fede-
raciji.
Tako je predsedstvo občin-
ske konference socialistične
zveze Celje sklenilo kandida-
cijskim konferencam predla-
gati v obravnavo Jožeta Turn-
ška, dipl. ekonomista iz Ema,
Toneta Zimška, magistra po-
slovnih znanosti iz Razvojnega
centra in Marjana Žumra, dipl.
ing. elektrotehnike iz Elektra
Celje kot možne kandidate za
predsednika občinske skup-
ščine, Miloša Pešca, magistra
poslovnih znanosti pa za pred-
sednika izvršnega sveta. Pred-
sedstvo je z manjšimi dopolni-
tvami podprlo evidentirane
možne kandidate za opravlja-
nje najodgovornejših funkcij v
zborih občinske skupščine sa
moupravnih interesnih skup-
nosti. Potrdilo je tudi kandida-
turo Emila Rojea za podpred-
sednika republiške skupščine.
V	razpravi je predsedstvo
pozitivno ocenilo pobudo os-
novne organizacije ZK Javne'
ga tožilstva in javnega pravo'
branilstva v oceni primernosti
nadaljnjega kandidiranja evi.
dentiranih možnih kandidat
tov, ki so v preizkovalnem po,
stopku, in je za zveni zbor
zvezne skupščine podprlo kan-
didaturo Jožeta Mešla in Ivana
Zelenška.
V	razpravi o dolgoročnem
razvojnem programu Cinkarne
je predsedstvo celjske sociali,
stične zveze podprlo stališča in
sklepe izvršnega sveta, pri tem
pa ne glede na zastavljeni rok
zahtevalo, da se prične javna
razprava o nadaljnjem razvoju
šele takrat, ko bodo vsi doku-
menti pripravljeni tako, da bo
iz njih možno razbrati realne
osnove za postopno zmanjše-
vanje onesnaževanja okolja.
Utemeljena zahteva
no odgovornosti_
шшшÊШШÊШШшшшÊШ^и^Ê^шшш^шшшшÊШÊÊШШшm
V konjiški občim so sindikati vrsto nalog
dobro opravili
Dobro delo sindikatov in
uspešno poslovanje organi-
zacij združenega dela si v
konjiški občini podajata ro-
ke. Organizacije združenega
dela so pravočasno spozna-
le, da je uspešnost poslova-
nja v največji meri odvisna
od njih samih. V zadnjih šti-
rih letih praviloma vsi ka-
zalci kakovosti gospodarje-
nja presegajo regijska in re-
publiška povprečja. Tudi to
je razlog, da delavci v proiz-
vodni in vsi v sindikatih
konjiške občine vse bolj
glasno zahtevajo večjo od-
govornost v širši družbi.
Na skupščini občinske or-
ganizacije sindikatov je v
oceni razmer dosedanji
predsednik občinskega sve-
ta Miroslav Peško opozoril
tudi na gibanje osebnih do-
hodkov v občini in zaplete
pri nagTEÙevanju po delu. V
konjiški občini so na primer
v letu 1984 za šest odstotkov
presegali povprečne osebne
dohodke v republiki, lani pa
le še za odstotek in to ob
znatno boljših rezultatih go-
spodarjenja, kot so bili pov-
prečno v Sloveniji. Vpraša-
nje, če so se drugod obnašali
stabilizacijsko, je v konjiški
občini utemeljeno.
Resno je opozorilo o neu-
streznem vrednotenju minu-
lega dela. Neredko se dogiga,
da so pokojnine delavcev, ki
so največ vložili v razvoj in
sedanje uspehe orgimizacij
združenega dela, ni^e od
osebnih dohodkov novo za-
poslenih delavcev. »Ne mo-
remo se sprazniti, da vsak
tretji upokojenec dobiva var-
stveni dodatek ali druge
oblike socialne pomoči,«Je
poudaril Miroslav Peško. Žal
so tudi v koi^iški občini
osebni dohodki često odraz
»sreče«, v kateri delovni or-
ganizaciji je kdo zaposlen, ne
pa njegovega dejanskega de-
lovnega prispevka.
To so v razpravi podprli
delegati iz družbenih dejav-
nosti, prepričani, da je njiho-
vo delo razvrednoteno, dele-
gat iz Konusa pa je še pose-
bej poudaril, da so v njihovi
delovni organizaciji veliko
naredili za ustreznejše na-
gr^evanje proizvodnega de-
la, kakovostnega dela in še
posebej inventivnega, zato
zavrač^o vsakršno pobudo
po izenačevanju osebnih do-
hodkov za istovrstno delo.
Te težnje so žive tudi v ko-
njiški občini. O osebnih do-
hodkih je spregovoril tudi
delegat iz Unioija. Pri njih je
zaradi izvozne usmerjenosti
pogosto potrebno sobotno in
nedeljsko delo. Delavci to ra-
zumejo in so pripravljeni de-
lati, ne razumejo pa, zaksy
jim od nujnega nadurnega
zaslužka toliko odvzame
družba.
Na skupščini so delegati
spregovorili še o prizadeva-
njih za boljše gospodaijenje,
za zmzmjševanje stroškov
proizvodnje, o težavah pri
pridobivanju visoko uspo-
sobljenih delavcev, skratka
o vsem tistem, kar bo treba
še izboljšati. Da pa so že do-
slej naredili veliko, je zgo-
vorno potrdil tudi predsed-
nik Medobčinskega sveta
Zveze sindikatov СеЏе Raf-
ko Mlakar: »Žal regija nima
osmih občin Slovenske Ko-
njice.«
Novo izvoljen občinski
svet Zveze sindikatov je za
predsednika izbral Albina
Borka, za podpredsednika
Vili Premro, za sekretarko
pa Milico Dabanovič. Njih
so tudi izvolili za člane me-
dobčinskega sveta, za člana
republiškega sveta Zveze
sindikatov Slovenije pa so
evidentirali Miroslava
Peska.
MILENA B. POKLIČ
V	Petrovčah se
pripravljajo na
samoprispeveic
v Petrovčah so sredi
priprav na referendum
za krajevni samoprispe-
vek, ki bo 16. februarja.
V	petih letih naj bi zbrali
okrog šestdeset milijo-
nov dinarjev, vrednost
vseh načrtovanih del pa'
znaša po cenah iz leta
1985110 milijonov dinar-
jev, zato bo treba dodat-
na sredstva zbrati iz dru-
gih virov.
Računajo predvsem na
pomoč združenega dela
in občinskih samouprav-
nih interesnih skupno-
stih. Iz sredstev samopri-
spevka naj bi uredili ka-
nalizacijo, zgadili prizi-
dek k osnovni šoli ter ure-
dili javno razsvetljavo. Iz-
gradnja kolektoijev in či-
stilne naprave zahteva
urejeno odvajanje odpad-
nih voda, za to pa bo tre-
ba zgraditi kanalizacijo v
Levcu, Petrovčah, Dobri-
ši vasi in Aiji vasi ter Pe-
trovčah, s podaljšanjem
primarnega voda pa bodo
hkrati rešili tudi problem
v Drešinji vasi ter vzhod-
nem delu Petrovč. Ome-
niti velja, da bodo del
sredstev namenili tudi za
izgradnjo mrliške vežice
v Žalcu. Krajevna skup-
nost пад bi za mrliško ve-
žico prispevala dobro
tretjino potrebnega de-
naija.
V naslednjih petih letih
bi tako zaposleni prispe-
vali po odstotek in pol od
neto osebnih dohodkov,
upokojenci ki imigo do-
volj velike pokojnine po
0,75 odstotka, kmetje štiri
odstotke od katastrskega
dohodka, obrtniki pa po
dva odstotka od ostanka
dohodka.
JANEZ VEDENIK
Borci obsojajo socialne razillce
Predsednik ZB NOV Žalec ponovno Rado Cllenšek
Borci iz žalske občine ni-
kakor ne morejo razumeti,
da je gospodarski položaj
tako slab in pravijo, da so
verjetno zm^ale sile, ki s
samoupravnim socializ-
mom nimajo veliko skupne-
ga. Rezultat takšnega polo-
žaja je med drugim tudi to,
da se med ljudmi poglablja-
jo socialne razlike. Medtem,
ko nekateri bogatijo na ra-
čun tujega dela, pa je vse
več ljudi, ki nimajo denarja
niti za osnovne življenjske
potrebščine. Za kaj takega
se borci niso borili, so po-
udarili prejšnji teden na vo-
lilni skupščini Zveze zdru-
ženj borcev NOV v Žalcu.
Vedno manj je na voljo tu-
di denaija za reševanje sta-
novanjskih problemov bor-
cev, so poudarili. Razumejo,
da je denaija na vseh koncih
premalo, po drugi strani pa
bi ga lahko bilo več, če bi
^ekatere organizacije zdru-
ženega dela v žalski občini
spoštovale sklenjene samou-
pravne sporazume in druž-
bene dogovore. Tako pa jih
je vedno več takih, ki jim ni
mar za družbene obveznosti
in se obnašao preveč zaplot-
nlško. V veliki meri je to tudi
posledica nedosledne ka-
drovske politike, ki na na-
jodgovornejša mesta postav-
lja ljudi, ki jim družbeni raz-
voj ne pomeni kdo ve česa.
Žalski borci so opozorii tudi
na pojav, ki je še zlasti znači-
len za zadnje obdobje. Vse
več je namreč takšnih, ki
oprav^jćuo vodilne funkcije,
pa že zdavn^ izpolnjujejo
pogoje za upokojitev, po
drugi strani pa spet ugotav-
ljamo, da imamo mnogo
mladih strokovnjakov, ki ne
dobe zaposlitve. Opozorili so
tudi na to, da je bilo med
njimi sedaj evidentiranih le
okrog šestdeset članov, kar
je sramotno majhno število.
Zato pa se bodo trudili, da
bo njihov glas odmeven. Be-
seda je nanesla tudi na mo-
nograifijo o Polzeli, v kateri
je med žrtvami NOB ome-
njeno tudi ime, ki tja ne bi
smelo soditi. Predsednik
polzelske borčevske organi-
zacije Mirko Medvešček je
poudaril, da je to nedopust-
no, res pa je, da nosi delček
krivde za to tudi tamkajšnja
organizacija ZZB NOV, ki ni
pravočasno pregledala in da-
la svojega mnenja o poglav-
jih, ki zadevno čas med dru-
go svetovno vojno.
Na skupščini so za pred-
sednika znova izvolili Rada
Cilenška, za podpredsedni-
ka pa Ivana Uranjeka.
JANEZ VEDENIK
V apatiji ne gre iskati rešitev
šentjurski mladinci so na
svoji programsko-volilni kon-
ferenci med drugim ugotovili
tudi to, da v apatiji ne gre
iskati rešitev. Da se bodo po-
slej morali aktivneje vključe-
vati v družbenopolitično živ-
ljenje, v odločaige v delovnih
organizacijah in krajevnih
skupnostih. Prav v času, ko si
prizadevamo za boljše rezul-
tate gospodarjenja, je to še
kako pomembno.
Prav ta misel, da bodo mora-
li mladinci tudi sami veliko na-
rediti za boljši jutri, jih je vodi-
la ob sprejemaryu operativne-
ga programa dela za letos. Vanj
so poleg običajnih akcij načr-
tovali tudi ustanovitev tabor-
niške sekcije in centra klubov
OZN. Prav slednje je pomemb-
no, s^j na našem območju delo
klubov OZN vse bolj zamira.
Sentiurčani nameravajo v ok-
viru centra klubov OZN usta-
noviti tudi mirovno in ekolo-
ško skupino. Mladinska ekolo-
ška skupina bi lahko veUko na-
redila za varstvo okolja, ki je
tesno povezana tudi z nasdaíj-
njim gospodarskim razvojem.
Kakšen bo le-ta, kako hiter in v
katero smer bo šel, pa bi poleg
mladincev moralo zanimati tu-
di ostale občane.
Ob oceni dela za leto 1985 so
šen^urski mladinci menili, da
so izpolnili skorajda vse za-
stavljene naloge, še posebej pa
so izpostavili ustanovitev dveh
aktivov in treh osnovnih orga-
nizacij mladine ter petih akti-
vov mladih zadružnikov. Prav
tako so lani v Šentjuiju oži\nli
tudi delo Počitniške zveze. Se
vedno pa niso zadovoljni z
družbenopolitičnim delom
mlade generacije in z njihovim
vključevanjem v reševanje
vprašanj družbenoekonom-
skega pologa, zaposlovanja,
izobraževalca in štipendiranja.
Na programsko-volilni kon-
ferenci so izvolili za novega
predsednika občinske konfe-
rence mladih Staneta Stojana,
Metka Krampušek pa bo po-
slej vodila dela sveta za organi-
zirano preživljanje prostega
časa. Mftidinci pa so potrdili
tudi svoje delegate za 12. kon
gres ZSMS, ki bo v prvih dnel"
aprila v Krškem, in delegata к
junijski 12. kongres ZSMJ. \
Krškem bodo šentjursko mia
dino zastopali Stane Stoj an
Jani Kukovič, Tatjana Žaberl
Tone Zajnko in Slavko Kolai
v Beogradu pa Jože Zupane.
IVANA FIDLEI
Kdo bo koga, ali s trmo se ne pride daleč
Nezadovoljstvo v celjski reševalni postaji narašča
Delavci celjske reševalne postaje,
ki je od 1. julija lani v sklopu Zdrav-
stvenega doma Celje, so nezadovolj-
ni. Nezadovoljni predvsem s svojim
položnem, pa tudi s svojim vodjem
Maksimiljanom Nezmanom. Pred
skoraj tremi meseci so mu na delnem
zboru izrekli nezaupnico, ki jo je pod-
pisalo 26 delavcev, grehi, ki mu jih
očitajo, pa izvirajo večinoma iz ča-
sov, ko je bila Reševalna postaja še
samostojna temeljna organizacija,
sed^ pa izpostavljajo slabo organi-
zacijo dela: »Čedalje slabše nam gre
zaradi slabe organizacije dela. Paci-
enti čakajo po pet do šet ur,« pravijo.
Za to »slabo organizacijo« pa se skri-
vajo tudi osebni dohodki.
Od novembra veljavna nova organi-
zacija dela reševalcev je odpravila del
zaslužka od dežurstva (v zdravstvu
varčujejo z nadurami), ko je 12 urno
delo delno nadomestüa z osemurnim
izmenskim. Pri štirinajstih šoferjih se
račun ne izteče dobro. Ampak čisto
dovolj jih nikoli ni bilo in tudi z oseb-
nimi dohodki niso bili zadovoljni: »Za
hvala lepa dovolj naredimo - ne nazad-
nje si sami peremo avtomobile in še
kaj. Res je tudi, da smo delali še za
manjše osebne dohodke - dokler je
bilo razumevanje.«
Očitno se je zalomilo ravno pri med-
sebojnih odnosih, pri razumevanju. To
se širi tudi izven domače delovne eno-
te. Nezaupanje do vodilnih (tudi samo-
upravnih in pohtičnih) je živo: »Ne
morejo delati z nami kot z otroci. Toli-
kokrat smo bili prodani. КгО prodani -
šenkani.« Takšne in podobne izjave so
se vrstile tudi v ponedeljek zjutr^ na
neuspelem delnem zboru. Večina de-
lavcev reševalne postaje se je namreč
zbrala v svojem prostoru, ne pa tam,
ker je bil sklican zbor delavcev. Rekli
so, da zato, ker so le tako lahko vsi
prisotni. Ostali, ki so bili ob pravem
času na pravem mestu za zbor so čez
pol ure obupali in zadevo (obravnav
nezaupnice) samoupravno zaključili.
Razpredanje ali bi morala večin
upoštevati kr^, naveden v vabilu ali t
morala manjšina slediti večini je nep(
trebno, a zelo zgovorno razkriva prav
bistvo nezadovoljstva - med seboj n
nerazumevanje in trmasto vztrajanj
na svojem prav. Glede prostora 2
sklic zbora je direktor zdravstvene!
doma Celje dr. Brane Mežnar poja
nil, da zbor ni mogel biti tam. Iger £
želeli reševćilci, zaradi motenja pri d
lu, ki se tam odvija. Povedal je tudi, c
je strokovna služba delno že, delno i
še bo, razčistila obtožbe, nekaterih I
brez prič (poimenskih, posameznih) :
mogoče. Sicer pa se je v razreševan
vključila tudi Uprava javne varnos
Problem, ki ga znotraj ni mogoče n:
prekriti niti razrešiti bodo torej raz(
stili po tej poti. Za premagovanje nez
upanja pa to ne bo dovolj.
MILENA B. POKL]
30. JANUAR1G86
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Izobraževanje postaviti na nove temelje
pan pedagoških delavcev v Celju - veliko snovi za razmislek
Milijon višje in visolio izobraženih
ljudi v Jugosla v i ji bi moralo zadošča-
li^ da bi dosegli boljši družbenoeko-
nomski razvoj, žal pa znanje teh ljudi
tli v zadostni meri izkoriščeno. Tudi
zato ne, ker sam sistem tega ne omo-
goča, je med drugim ugotovil dr.
Veljko Rus, ko je na Dnevu prosvet-
nih delavcev v Celju govoril o pome-
nu ustvarjalnosti v prehodnem ob-
dobju med industrijsko in informa-
cijsko družbo.
Reorganizacija znanja v čvrsti pove-
zavi z razvojem tehnologije, organiza-
cijo, z znanostjo in informatiko je prvi
pogoj za uspešen prehod v novo ob-
dobje. Učitelje v tem času čakajo veli-
ke naloge, za katere bodo morali tudi
sami v večji meri poskrbeti. Učitelji
naj bi se že začeli povezovati v stro-
kovne krožke, v katerih naj bi izmenja-
vali mnenja in spoznanja o racionaliza-
ciji pouka in večjim uvajanjem ustvar-
jalnega dela ob iskanju raznih alterna-
tivnih možnosti, ki pa zahtevajo več
znanja in tudi poguma s strani samih
pedagoških dvlavcev. 'Izobraževanje
naj ne bi bilo zgolj v šolah, temveč naj
bi se vse bòlj širilo navzven, v vsa oko-
lja in med vse strukture ljudi. Kajti
kljub velikemu številu izobražencev je
še vedno preveč takih s pomanjkljivo
osnovno izobrazbo in preozkimi po-
klicnimi profili. Ti ne bodo kos nalo-
gam, ki bodo v prihodnosti zahtevali
hitro prilagajanje novim tehnologijam
in poklicem, če ne bomo v sistemu
izobraževanja in tudi v zavesti ljudi,
(tudi tistih, ki nam krojijo izobraževal-
no politiko) hitro nekaj spremenili.
Razprava doktorja Veljka Rusa je
naletela na ugoden odmev med celj-
skimi pedagoškimi delavci, ki so do
zadnjega kotička napolnili veliko dvo-
rano kina Union. Z nič manjšo pozor-
nostjo niso spremljali razlago magistra
Toneta Zimška o ureshičevanju pro-
jekta »P« (projekt o prestrukturiranju
celjskega gospodarstva), ki je korak
naprej industrije, ki še sloni na tradici-
onalnih temeljih industrijske dobe.
V nadaljevanju so se pedagoški de-
lavci podrobno seznanili s prizadeva-
nji, (ki so vpeta tudi v programe) v
procesu predšolske, osnovnošolske in
srednješolske vzgoje za vzpodbujanje
ustvarjalnosti pri učencih. Žal pa se ti
programi težko uresničujejo, zlasti še
v srednjih šolah, zaradi natrpanosti ur-
nika in zato preobremenjenosti učite-
ljev in učencev. Prevelike administra-
tivne obveznosti in rekli bi uradniško
poslovanje v šolskem sistemu duši
ustvarjalnost in sploh željo po ustvar-
jalnem delu učencev, saj se le to, po
njihovem lastnem mnenju, v šoh ne
splača, ker ni ustrezno nagrajevan ne
učitelj, ne dovolj stimuliran učenec.
Če ne drugega, je razprava o ustvar-
jalnosti dala celjskim pedagoškim de-
lavcem obilico novih snovi za razmi-
šljanje in morda jim bo uspelo nekate-
re sugestije vključiti v svoj način dela.
VIOLETA V. EINSPIELER
Vepias lahko reši težave sam
Po nedavni prekinitvi dela v velenjski delovni organi-
zaciji Vepias, so v kolektivu pripravili program ukrepov
za sanacijo razmer, ki pa jih je velenjski izvršni svet
sredi prejšnjega tedna zavrnil, kot nepopolne. Predstav-
niki kolektiva so se na seji zavzeli tudi za uvedbo ukrepa
družbenega varstva, kar je izvršni svet prav tako za-
vrnil.
Ocenil je namreč, da gre za zdrav kolektiv, ki je sposo-
ben rešiti probleme sam, brez posegov od zunaj. Seveda
pa to pomeni, da brez korenitih sprememb ne bo šlo, česar
se kot kaže zavedajo tudi delavci Veplasa, ki so ob nedavni
prekinitvi dela zahtevali tudi uvedbo večje discipline.
Kar zadeva program potrebnih ukrepov, morajo v kolek-
tivu na zahtevo izvršnega sveta podrobneje analizirati
kadrovski, ekonomski in proizvodni položaj in šele na
osnovi takšne analize predlagati ustrezne rešitve. Premalo
je namreč, da v kolektivu le ugotavljajo, da šepata pro-
díyna in finančna služba, ob tem pa ne povedo, kaj bodo
storili, da bodo delo omenjenih služb izboljšali. Podobno
je tudi z neustrezno kadrovsko strukturo, kar pomeni, da
brez prerazporeditve že zaposlenih delavcev in zaposlova-
nja novih kadrov, v kolektivu ne bodo mogli rešiti seda-
njih problemov.
Od tega, kako bodo v Veplasu zastavili in izpeljali
ukrepe, je tudi odvisno, ali bodo delavci tudi po prvem
trimesečju prejemali za 30 odstotkov višje plače. Za višje
plače so se odločili po nedavni prekinitvi dela, ker so
ocenili, da jim povišanje dovoljuje letošnji proizvodni
načrt.
V. E.
Franjo Funcer
Ivanka Zorzo
Ana Pozinek
Pavla Jurak
Danica Žagar
Marica Kotnik-Šipec
Vilma Stucin
Francka Tane
Osem Roševih nagrajencev v Celju
Edi Stepišnik, celjski žu-
pan je na Dnevu prosvetnih
delavcev podelil osem naj-
višjih priznanj celjske obči-
ne najzaslužnejšim pedago-
škim delavcem. Roševa
priznanja so prejeli: Franjo
Puncer, Ivanka Zorzo, Ana
Pozinek, Pavla Jurak, Dani-
ca Žagar, Marica Kotnik-Ši-
pec, Vilma Štucin ter
Francka Tane.
Franjo Puncer, ravnatelj
srednje zdravstvene šole Ce-
lje, velja med svojimi stanov-
skimi kolegi za dobrega pe-
dagoškega vodjo, ki je mno-
ge učitelje začetnike vpeljal
v pedagoško delo, učence pa
vzpodbujal k aktivnemu od-
nosu do vzgojno izobraževal-
nega procesa. Izredno po-
memben je njegov prispevek
pri uvajanju usmerjenega
izobraževanja, saj je vodil
iniciativni odbor za pripravo
programa zdravstvene
usmeritve pri posèbni izo-
braževalni skupnosti. Široko
razvejano je tudi njegovo
družbenopolitično delo, pri
vsem tem pa ne gre zanemar-
jati njegov prispevek k slo-
venski kulturi, saj kot biolog
veliko razmišlja o bodočno-
sti človeškega rodu in je v
iinanstveni fantastiki priz-
nan avtor v slovenski in ju-
goslovanski literaturi.
Ivanko Zorzo je v izjemno
dobro vzgojiteljico oblikova-
lo delo z otroki v domu Miha
Pintar na Dobrni. Njeno
vzgojiteljsko delo označuje
izjemna predanost in posluh
za otroke, ki ga je nenehno
bogatila s sodobnimi meto-
dami in novostmi v pedago-
ški in psihološki praksi. Kot
vzgojiteljica mentorica je
več let usmerjala in soobli-
kovala pripravnice in učen-
ke vzgojiteljske šole. Poleg
pedagoškega dela je vestno
opravljala tudi razne politič-
ne in samoupravne funkcije.
Med drugim je bila predsed-
nica upravnega odbora do-
ma Tončke Čečeve in kasne-
je sveta vzgojno varstvene
organizacije. Čeprav ji je
zadnja leta službovanja pešal
vid, je svoje delo opravljala z
nezmanjšano odgovornostjo
in prizadevnostjo in tako pri-
spevala k dvigu kakovosti
vzgojno varstvene dejavno-
sti za predšolske otroke.
Ana Pozinek je 33 let
opravljala delo vzgojiteljice
predšolskih otrok. Stanov-
ski kolegi jo ocenjujejo kot
izkušenega pedagoga, ki se
je izjemno uspešno uveljavil
na področju vzgoje in var-
stva najmlajših. Z uvajanjem
sodobnih metod dela je bila
ves čas vzor mlajšim sode-
lavkam. Kot vodja enote je
znala povezovati svojo sku-
pino delavcev v uspešen tim,
kjer so veliko pozornosti na-
menjah tudi uvajanju vzgoji-
teljic - začetnic.
Pavla Jurak je začela svo-
jo učiteljsko pot v Narapljah
1950. leta, nadaljevala v Go-
rišnici pri Ptuju, v Ljubljani
in končno je postala vadni-
ška učiteljica na osnovni šoli
I. celjske čete v Celju. Tu je
svoje bogato pedagoško zna-
nje in izkušnje posredovala
mlajšim. Najprej dijakom
celjskega učiteljišča, nato še
učencem srednje pedagoške
šole in študentom pedago-
ške akademije. Dolga leta je
bila mentorica pionirskemu
odredu, prometni vzgoji, se-
daj pa vodi delo pionirske
zadruge.
Danica Žagarje začela po-
učtivati takoj po osvoboditvi
na Bizeljskem kot učiteljica
razrednega pouka. Veliko
svojega časa je namenila
družinam, ki so se vrnile iz
pregnanstva in je otroke do-
datno poučevala slovenski
jezik. Po študiju agronomije
je nadaljevala s pedagoškim
delom v Ribnici na Pohorju,
kjer je sodelovala tudi s
kmeti, katerim je posredova-
la znanje o sodobnem kme-
tovanju, mnoge mlade pa
usmerila v nadaljnje izobra-
ževanje. Na hudinjski šoli
poučuje od 1959. leta, kjer je
med prvimi v Sloveniji usta-
novila pionirsko zadrugo.
Danica Žagar je ljudski uči-
telj v pravem pomenu te be-
sede. Kljub letom z vso zag-
nanostjo dela v razredu, ven-
dar svojo pozornost namenja
tudi domačim razmeram
učencev, da jih bolje spozna
in usmerja v šolsko^delo.
Marica Kotnik-Šipec je
svoje pedagoško délo začela
v številnih slovenskih vaseh,
tako kot so pač narekovale
povojne razmere. Ob delu je
pridobila visokošolsko izo-
brazbo in več kot 20 let po-
učevala na celjskem učite-
ljišču in pedagoškem šol-
skem centru. S svojim peda-
goškim delom, kije bilo ved-
no skrbno pripravljeno in iz-
vedeno, je dajala vzgled, ka-
ko naj bodoči učitelji ravna-
jo v vsakodnevni praksi. Za-
to ji je bila tudi zaupana vlo-
ga predstojnika vzgojiteljske
šole in je v veliki meri njena
zasluga za kakovostno rast
in razvoj te šole.
Vilma Štucin, vzgojiteljica
predšolskih otrok je že zgo-
daj spoznala potrebo po or-
ganiziranem varstvu dojenč-
kov. Tako so bili leta 1962
ustanovljeni v Celju prvi od-
delki za dojenčke pod nje-
nim pedagoškim vodstvom.
Pred trinajstimi leti je orga-
nizirala potujoče vrtce v Slo-
veniji ter tako postavila te-
melje za organizirano var-
stvo otrok v krajevnih skup-
nostih izven občinskih sre-
dišč. Kot ravnateljica WO
Tončke Čečeve je z osebnim
zgledom, doslednim in odgo-
vornim pristopom do stro-
kovnega dela izoblikovala tr-
den pedagoški kolektiv.
Francka Tane je svojo uči-
teljsko pot pričela pred 33 le-
ti v manjših slovenskih kra-
jih. Od leta 1959 je na osnov-
ni šoli bratov Dobrotinšek v
Vojniku. Vsa leta je bila
mentor številnim študentom
in učencem, ki so opravljali
pedagoško prakso, od usta-
novitve pa je tudi mentorica
šolskemu športnemu dru-
štvu. Bila je avtorica mnogih
telovadnih akademij, javnih
nastopov in proslav v vseh
krajih svojega učiteljevanja.
Svoje učence je spoznavala
tudi s plesi in folkloro jugo-
slovanskih narodov, katerih
elemente je vnašala v pouk
in v društvene dejavnosti. Že
26 let vodi tudi sekcijo sta-
rejših krajanov v Vojniku.
VIOLETA V. EINSPIELER
FOTO E. MASNEC
Uganda, dežela žalostne usode
So tedni, ko se po svetu tako rekoč nié
ne dogaja. Zunanji in drugi ministri ho-
dijo drug k drugemu na obiske in pogo-
vore, opazovalci tega in takšnega doga-
janja trudoma ugibajo, kaj neki naj bi
bil namen takšnih srečanj. Na drugem
koncu sveta so se številne delegacije se-
stale na konferenci, ki je mogoče sila
pomembna, po drugi strani pa je čisto
mogoče samo eden v dolgi seriji sestan-
kov, ki sodijo v okvir mednarodne maši-
nerije mednarodne diplomacije.
Ta teden je močno drugače. Dogodkov
ne manjka. Kaj pomeni bolj ali manj
grozeče zbiranje ameriškega bojnega la-
djevja pred obalami Libije? Uvod v kaz-
novalno akcijo supersile ZDA zoper
mlado, nič kaj veliko, a vendarle dovolj
močno oboroženo libijsko džamaharijo,
obtoženo neposrednega sodelovanja pri
mednarodnem terorizmu? Kaj pomenijo
preobrati, spopadi, na tisoče mrtvih v
konfliktu med oblastniki v Južnem Je-
menu, pri katerih ne veš, kateri je bolj
zvest za vezniku Sovjetski zvezi in kateri
- iz lastnih nagibov ali po nasvetih od
zunaj - išče povezave tudi z drugimi,
predvsem arabskimi državami? In ne
nazadnje: kaj se pravzaprav dogaja v
afriški deželi Ugandi?
(Vmes bi lahko še vprašali, kaj pomeni
katastrofa ameriškega vesoljskega pole-
ta Challenger, kje so vzroki tragedije
sedmin astronavtov, ki jim m bilo dano
poleteti v vesolje. A o tem kdaj kasneje,
ko bo pri roki več, kolikor toliko zane-
sljivih podatkov in razlag.)
Torej se odločimo za Ugando. Ta budi
v podpisanem kar nekaj spominov. Prvi
je zasidran v leto 1974: prvo srečanje s
prvo afriško državo južno od Sahare.
Kampala, glavno mesto, ena sama zele-
na in cvetoča lepota mesta, sezidanega
na sedmero gričih. Hladna oranžada na
terasi hotela Speke, imenovanega po
enem od angleških raziskovalcev tega
dela Afrike v 19. stoletju. Nato izlet v
Džindžo, k izviru Nila, največje, najsla v-
nejše afriške reke. Nato izlet na bregove
reke Nila, kjer je mrgolelo zveri, živ adi,
ne nazadnje krokodilov in kjer je kore-
njaški slon, divje topotajoč in s široko
razširjeniđii uhlji bil pripravljen brani-
ti svoj rod pred neznanimi prišleki, turi-
sti v kombiju, ki smo se kar precej pot:''
v opoldanski vročini sredi širne planja-
ve: deloma od vročine, še bolj od strahu,
kaj bo, če se slon spusti v dir proti nam.
Tedaj je v Ugandi vladal Idi Amin Da-
da, vojak, kije v enem od številnih voja-
ških prevratov v tej deželi prišel na
oblast, se oklical za feldmaršala, izgnal
kakih 70.000 Indijcev in drugih prise-
ljencev iz Azije, mož, za katerega vlada-
vine je bilo pobitih nekaj sto tisoč ljudi
- dokler se ni ob izdatni pomoči vojske
sosednje Tanzanije vrnil prvi predsed-
nik republike Ugande dr. Milton Obote,
ki ga je Amin spravil ob oblast. Pravza-
prav se ni vrnil kar takoj. Preden je
dokončno ponovno sedel na predsedni-
ško mesto, so Ugandi bolj ali manj (prej
manj kot bolj) uspešno vladali Jusufu
Lule, za njim Godfrey Binaisa, še za
njim Paulo Muvanga, dokler se naposled
po malone desetih letih izgnanstva le ni
vrnil dr. Obote. Toda to je bil povod za
nove prevratniške zaplete in razplete.
Potem ko je kazalo, da se bo v Ugando
vrnilo obdobje civilne, demokratične
vlade, so se kakor gobe po dežju začele
pojavljati redne in predvsem veliko
manj redne vojske. Vsaka je imela do-
volj orožja in mož, da se je obdržala na
površju. In tako so Oboteja vojaki dru-
gič odstavili, sledilo je obdobje spopa-
dov med raznimi vojaškimi formacijami
in pred nedavnim je še kazalo, da bo
prevladal general Tito Okelo. Politični
sporazumi so se pokazali kot jalova črka
na papirju. In kaj se dogaja zdaj? Kaže,
da je zmagala vojska, ki ji poveljuje Jo-
weri Museveni.
Se bo pod njim Uganda rešila let in
desetletij brezvladja, krvavih obraču-
nov? Kdo ve.
Piše Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
Poslovanje Ema na meji rentabilnosti
Do leta 1990 bodo poávoíilí izvoz, največ nameravajo izvoziti posode
Celjski izvršni svet je sicer
sredi prejšnjega tedna ugoto-
vil, da Emo tudi v decembru
ni dosegel spremenjenega go-
spodarskega načrta, vendar
se je na torkovi tiskovni kon-
ferenci pokazalo, da so v tem
3000 članskem celjskem ko-
lektivu lani kljub temu dose-
gli določene pozitivne rezul-
tate. So pa le-ti še vedno pre-
skromni, da bi lahko prepre-
čili napovedano izgubo, ki bo
znašala 598 milijonov dinar-
jev. Izguba sicer ni najboljša
startna osnova za uresničitev
letošnjega proizvodnega na-
črta in sanacijskega progra-
ma, vendar v Emu računajo,
da se bodo z dobrim delom
uspeli postaviti na lastne
noge.
Decembrskega spremenje-
nega gospodarskega načrta ni-
so dosegli tozdi: Frite, Posoda,
Radiatoiji, Kotli, Odpreski in
Emokontejner. Od načrtova-
Z letošnjim proizvodnim
načrtom nameravajo v Emu
ustvariti milijardo in 200 mi-
lijonov din ostanka dohodka,
kar po njihovem mnenju za-
gotavlja le poslovanje na me-
ji rentabilnosti. Izgubo v toz-
du Posoda nameravajo odpra-
viti z višjimi cenami, večjo
kakovostjo, manj izmeta in z
doseganjem načrtovane pro-
izvodnje vseh asortimanov.
Računajo tudi na boljše pogo-
je gospodarjenja, kot so bili
lani.
nega fizičnega obsega proiz-
vodrye najbolj odstopa tozd
Kotli, ki je vrednostno dosegel
načrtovano proizvodnjo le 58-
odstotno, načrtovane zunanje
prodaje pa niso dosegli tozdi:
Frite, Kotli, Odpreski in Emo-
kontejner. Zunanja prodaja
Ema v decembru tako zaostaja
za načrtovano za odstotek,
medtem ko so načrtovani kon-
vertibilni izvoz presegli za 7
odstotkov.
Med vzroke za sedanje teža-
ve v poslovanju, po oceni Ema,
sodi: večletno padai^e akumu-
lacijske sposobnosti ko'ektiva,
pomanjkanje lastnih virov
sredstev, nesorazmerje med
prodajnimi in nabavnimi cena-
mi, neustrezna struktura sred-
stev, ki pogojujejo kratkoroč-
no vzdrževale z visokimi
obrestmi, velika stopnja odpi-
sanosti osnovnih sredstev, ne-
ustrezna kadrovska struktura,
ipd.
Kar zadeva izgubo, je Ljub-
ljanska banka Splošna banka
Celje že lani odpisala Emu
obresti in tečajne razlike v viši-
ni 168 mibjonov dmarjev. Na-
daljnih 200 milijonov din na-
merava dobiti Emo v reprove-
rigi, preostalih 230 milijonov
din pa iz republiškega sklada
skupnih rezerv. V obeh prime-
rih gre za premostitveno sana-
cijsko posojilo.
Pri oblikovanju sanacijske-
ga programa so poleg vodstva
in delavcev Ema sodelovali tu-
di zunanji strokovnjaki in stro-
kovne institucije, ki so skoraj
vse sanacijske programe v
končni obliki tudi obravnavali
in potrdili. Za uresničitev sa-
nacijskega programa je Emo
tudi pridobil potrebno milijar-
do dinaijev, vendar po 49-od-
stotni obrestni meri. Gre za po-
memben odmik od predloga
Ema, ki je računal na 6-odstot-
no obrestno mero. kar pomeni,
da bodo letošnji rezultati po-
slovanja v tem celjskem kolek-
tivu za 430 milijonov din manj-
ši od načrtovanih.
Med lanskimi proizvodnimi
rezultati velja izpostaviti, da so
v primerjavi s predlanskim le-
tom povečali obseg fizične
proizvodnje za približno 9 od-
stotkov, izvoz za 12 odstotkov,
medtem ko so prodajo na do-
mačem trgu kar podvojili.
Smeli so tudi njihovi načrti v
tem srednjeročnem obdobju,
s^ nameravajo med drugim
povečati izvoz v petih letih iz
lanskih 8 milijonov dolaijev na
nek^ več kot 17 milijonov do-
larjev v letu 1990. Povečar^e
izvoza nameravajo doseči z iz-
vozom posode in toplotne teh-
nike.
VILI EINSPIELER
Sip je za sproščen uvoz jelcia
Krajši dobavni roiii in nižje cene uvoženega jeiiia
Za mnoge težave v prete-
klih letih je kovinskoprede-
lovalna industrija obtože-
vala proizv^alce črne me-
talurgije, ki so izkoriščali
monopolni položaj. Zaradi
proizvodnje, ki ni zadosto-
vala potrebam na domačem
trgu, so bile cene čme meta-
lurgije izredno visoke. To je
seveda negativno vplivalo
na gospodarjenje v kovin-
skopredelovalni industriji.
Sem sodi tudi tovarna kme-
tijskih strojev Sip iz Šem-
petra.
V Sipu pravijo, da so se
cene izdelkov črne metalur-
gije, ki jih potrebujejo v tej
tovarni, v povprečju podraži-
le za okrog 110 odstotkov,
končne cene njihovih izdel-
kov pa le za okrog šestdeset
odstotkov. V tem je treba
iskati vzroke za slabše go-
spodarjenje tudi v šempeter-
skem Sipu, ker sedég navdu-
šeni pozdravljajo ukrep
zveznega izvršnega sveta, ki
je dovolil uvoz izdelkov črne
metalurgije.
V izdelkih Sipa je šestde-
set odstotkov vrednosti ma-
teriala in štirideset odstot-
kov vrednosti dela. Lani so
za proizvodnjo približno
30 000 kmetijskih strojev po-
rabiU 12 000 ton izdelkov čr-
ne metalurgije. Kilogram je-
kla je pri domačih proizva-
jalcih stal povprečno 250 di-
na^ev, medtem ko ga sedaj
tuji proizvajalci ponujajo za
dobro marko ali za okrog 140
dinaijev. Ob vsem tem tuji
dobavitelji spoštujejo do-
bavne roke, ki so povrhu
vsega še precej kr^ši kot do-
bavni roki domačih proizva-
jalcev. Po drugi strani pa to
spet pomeni, da bo lahko Sip
spoštoval dobavne roke, ki
jih zahtevno doma in še zla-
sti tuji kupci. Zaradi mono-
polnega položaja, so si lahko
domači proizvajalci črne me-
talurgie privoščili tudi to, da
so nekatere vrste izdelkov
proizvedli le enkrat v letu. V
Sipu pa so jih morali kupiti
toliko, kot je to zahtevala ce-
loletna proizvodnja. To po-
meni, da so bili gospodarski
rezultati še slabši, saj so na-
nje vplivala milijonska sred-
stva, vezana v zalogah.
Sip bo letos izvozil skoraj
četrtino svoje proizvodnje.
Večina izvoza bo konverti-
bilnega. Torej lahko še toliko
bolj razumemo pozitivne po-
sledice ukrepa zveznega iz-
vršnega sveta za to delovno
organizacijo.
JANEZ VEDENIK
Spustimo se na
tla resničnosti
Neiiaj misii Ir probiematild razvoja
drobnega gospodarstva
v zadnjih letih popestrene ekonomske krize je
drobno gospodarstvo pri nas nehote dobilo prizvok
možnega rešitelja, »polnila« sivih lis našega neučmko-
vitega gospodarjenja. Argumenti zanj (ti vsekakor so)
so se na vsem lepem znašli v vseh mogočih političnih
dokumentih, dokler ni o tem načinu organizacije dela
nastal celo separat kot sestavni del stabilizacijskega
programa. »V drobnem gospodarstvu so rezerve, kijih
je nujno izkoristiti, če nočemo še nadalje astiati na
repu razvoja!« Takšni in podobni vzkliki politične
vehemence so tolkh in še tolčejo iz časopisov, revij,
programov, stališč in končno tudi iz ust govorcev, ki še
kar naprej dokazujejo, da je treba »hitreje in uspeš-
neje ...«
Nekje blizu resnice (zaradi časovnih in prostorskih
omejitev je prikaz povsem strjen) paje najbrž tole:
Na ekonomsko politični (vse bolj politični) ravni
tega področja dela se bije boj med družbenim in zaseb-
nim v drobnem gospodarstvu. Namesto povezovanja
in usklajenega prevzemanja poslov po načelu vsa-
kemu glede na raven organiziranosti dela (sistemsko
izhodišče) upoštevajoč racionalnost pri gospodarjenju,
se ob že kar kritično neenakih osnovah, ekonomskih
in družbenih izhodiščih, na trgu dela srečujeta kot
neizprosna konkurenta družbeni in zasebni sektor
drobnega gospodarstva. Prvi, ki ob objektivno pogoje-
nih vedno siromašnejših izvajalskih možnostih (zasta-
rela oprema, neprimerni repromateriali, slabša organi-
zacija, struktura in vzpodbujanje delavcev) maha s
socialistično naravnanostjo svojega početja in drugi, ki
za sedaj trži zase ob sorazmerno nizki družbeni režiji in
s tem s konkurenčnimi cenami, vključujoč vse možno-
sti kot odraz sistemskega sprenevedanja nas vseh.
Zasebna akumulacija, ki je in še nastra, se prepla-
šena sistemske nestanovitnosti največkrat izmika
logiki razširjene reprodukcije (v Celju Je le 1,15 delavca
zaposlenega na nosilca obrti). Akumulacije družbe-
nega sektorja drobnega gospodarstva pa glede na
znane pogoje življenja in dela teh delavcev, žal, sko-
rajda ni. Kakšen razvoj in vzgon torej? Pri slednjih gre
za ^životarjenje v stagnaciji« (ponekod že močno zaje-
dajo v lastno substanco). Skrbeti morajo za »golo«
danes. Jutri in pojutrišnjem. Gibljivi programi, prilaga-
janje trgu, nadomeščanje uvoza, vključevanje v velike
sisteme, vse to se ob upoštevanju samo lastnih možno-
sti bolj in bolj izmika. Ne le v praksi, ampak že tudi kot
ideja - so pa seveda svetle izjeme.
Ne razumite tega kot pesimizem, ampak kot izho-
dišče za kakovosten preobrat. Da bi »pesmico« o fanta-
stičnih možnostih drobnega gospodarstva spustili na
tla. Je potrebno trezno proučiti vsak subjekt drobnega
gospodarstva, pa tudi vse skupaj. Dogovoriti in razme-
jiti je potrebno delovno področje enega in drugega
sektorja in pri tem upoštevati nesporno sistemsko
platformo. Doreči Je treba preprost in pošten tržni
mehanizem in zlagano konkurenco bo nadomestila
konkurenca kakovosti dela in izvedbe, ki Jo bodo
delavci morali sprejeti kot dejstvo.	^
Drobno gospodarstvo mora biti sestavni del naše
ekonomije, ne njeno nasprotje, še manj pa njena nova
težava.
ANDREJ CVETKO
Znajdimo se ob konicah!
Bežen sprehod po bančnih enotah Ljubljanske banke, Splošne banke
Celje nam je povedal, da je izjemen pritisk varčevalcev na bančna
okenca precej popustil. Prav je, da se ob tem spomnimo, zakaj je bil
sploh takšen naval na »šalterje«. Po naši oceni so glavni razlogi na-
slednji:
•	običajen letni pripis obresti
•	izredna izplačila osebnih dohodkov in pokojnin
•	pomanjkanje večjih bankovcev, kar se ponavadi
zgodi, če izplačila OD nenadoma porastejo
•	varčevalci »pritisnejo« ponavadi v osrednje enote
V banki se zavedamo, da gre občasno pričakovati večji promet, zlasti
v času okrog novega leta, vendar smo hkrati prepričani, da bi bile lahko
konice vendarle manjše. Za to pa bi morali upoštevati:
•	vedeti, da je pripis obresti mogoče izvesti katerikoli
dan v letu (še posebno, če jih varčevalci ne nameravajo
dvigniti, ampak le «videti« zapisane v knjižici
•	obiskati tudi druge enote, ki niso najbolj prometne,
na primer na Hudinji, Otoku, v Novi vasi, v Vojniku, na
Mariborski cesti
•	poslovati več s tekočimi računi in ob konicah s čeki v
banki dvigovati manj gotovine
•	razmisliti v delovnih organizacijah o povečanju dela
prejemkov, ki jih izplačujejo v gotovini
Varčevalcem zagotavljamo, da se v banki trudimo, da bi bilo čim manj
terminalskih »izpadov«, kar nam je ob boljši organiziranosti lani tudi
bolje uspevalo.
Prepričani smo, da bo nova bančna enota na Trgu V. kongresa v Celju
bistveno pripomogla k razbremenitvi bančnih enot v središču Celja.
Razmišljamo pa tudi še o nekaterih drugih reorganizacijah poslovanja-
vse z namenom, da bi v banki za urejanje svojih finančnih poslov
porabili čim manj časa. Zavedamo se, da je »čas tudi denar!«
Pa še objava delovnega časa banke v Radečah, ki bo veljal od 1.
februarja naprej:
ponedeljek in sreda	od 7.30 do 12.00 in
od 12.30 do 16.00
torek, četrtek, petek	od 7.30 do 12.00
sobota	od 7.30 do 11.00
Rad imam mleko
samo brez izgub
iVIieliarna v Ar ji vasi nad izgubo z
delovno zagnanostjo in strokovnostjo
Na zadnji seji družbenega
sveta Hmezadove mlekar-
ne, ki se jo je udeležil tudi
predsednik republiškega
komiteja za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Mi-
lan Knezevič, so razpravlja-
li o najbolj aktualnem vpra-
šanju - o izgubi, ki je lani
znašala 850 milijonov di-
narjev.
Sodeč po živahni razpravi
sta se vodstvo Hmezada in
kolektiv mlekarne zdrav-
stvene terapije mlečne pre-
delave v Arji vasi lotila s
strokovno natančnostjo in
delovno zagnanostjo. Pripra-
vili so sanacijski načrt, kate-
rega že izvajégo (opravljene
so kadrovske in organizacij-
ske spremembe, spremenili
pa so tudi proizvodni pro-
gram) in ga je podprl tudi
družbeni svet. Ob vsem tem
začasno vodstvo mlekarne
zagotavlja, da se bodo spre-
jeti ukrepi izv^ali. V sanacij-
skem načrtu se lahko zata-
kne le v tistem delu, ki pred-
videva pomoč širše družbe-
ne skupnosti. Ta z razumeva-
njem gleda na težave v mle-
karni, dočim je njena kon-
kretna pomoč zaenkrat še
preveč le simbolična.
Na seji sveta so se tako do-
govorili za dodatne aktivno-
sti, ki пцј bi zagotovile
uspešno izvedbo sanacijske-
ga načrta. Tako predvideva-
jo, da bodo 60 odstotkov lan-
ske izgube pokrili z rezervni-
mi sredstvi gospodarstva (v
obliki sanacijskih posojil), 30
odstotkov pa s sredstvi druž-
benopolitičnih skupnosti in
bank v obliki nepovratnih
sredstev.
Že v lanskih zadnjih dveh
mesecih so načrtovano izgu
bo zmanjšali z 920 na 850 mi
lijonov dinaijev. Njihova le
tošnja prizadevanja pa so
usmerjena v večji obseg pre
delave in boljšo izkori
ščenost predelovalnih zmog
Ijivosti, v spremembo proiz
vodnega in prodanega pro
grama, v varčevanje z energi
jo in surovinami ter v zman
ševanje stroškov predelav«
in prometa.
Z. S
m. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Manj, toda bolje delati...
v šentjuiju so mladinci Iconec prejš-
njega tedna pripravili tridnevno politič-
no šolo, na kateri so osrednjo pozornost
namenili prav osnutku gradiva za 12.
kongKS slovenske mladine. S citatom iz
gradiva »Marij, toda bolje delati...« so
se šentjurski mladinci sicer stririjali,
vendar so dodali, da potem tudi zares
moramo bolje delati.
Morda so prav zato svoje izobraževa-
nje tudi pričeli s temo o možnostih zapo-
slovanja v okviru občine. Mladinci so
ponovno izvedeli, daje v združenem de-
lu občine načrtovana le 1-odstotna rast
zaposlovanja, kar pomeni, da bo v šent-
jurski občini letno dobilo zaposlitev le
30 ljudi. Ob podatku, da bo s šolanjem
prav tako letno končalo kar 200 do 300
mladih ljudi, je to več kot zaskrbljujoče.
S tem je povezana tudi občinska ka-
drovska politika, ki vsekakor potrebuje
strokovno usposobljene delavce. A že
zdaj lahko ugotovimo, da se bo ob tako
načrtovani rasti zaposlovaiya v občini
lahko zaposlilo le malo strokovnjakov.
Vodilo >^Manj, toda bolje delati bi
lahko mimo uporabljali tudi v mladin-
skem prostovoljnem delu. Na zvezni
mladinski delovni akciji Kozjansko so
že lani poskušali uvesti skupinsko oce-
njevanje in brigadirjem ponuditi več
možnosti tudi za prostočasne dejavno-
sti. V razvoju mladinskega prostovoljne-
ga dela bi morali tudi bolj misliti na
materialne pogoje, v katerih brigadirji
delajo.
Osnutek gradiva za 12. kongres slo-
venske mladine so v občinskih konfe-
rencah dobili že konec decembra, zato je
sedaj pravi čas, da jih mladinci obravna-
vno in pretresejo v svojih sredinah. Os-
nutek gradiva je za letošnji mladinski
kongres sicer napisan zelo »posploše-
no*, a prav s takšnim namenom so ga
mladinci tudi pisali. Le tako namreč da-
je možnosti, da ga v posameznih okoljih
»prenesejo« na svoje razmere. Prav tako
ponuja osnutek gradiva tudi dovolj
možnosti za razvoj alternativnih gibanj
in organizacij med mladimi ter za orga-
nizirano preživljanje prostega časa. Prav
v tem okviru bi lahko svoje mesto našli
tudi mladi ekologi, mirovniki in ostala
alternativna gibanja.
Ôb koncu tridnevnega izobraževanja
so mladinci spregovorili tudi o pripra-
vah na skupščinske volitve. Zaenkrat je
še dovolj časa, da se tudi v priprave na
volitve, predvsem na izbiranje kandida-
tov, aktivneje vkpuči tudi mlada genera-
cija. Le-ta je bila doslej ob tako po-
membnih dogodkih vselej ob strani, snj
mladinci sami volitev niso jemali za pre-
tirano pomembne.
IVANA FIDLER
Dan prosvetnih
delavcev v
Mozirju
v četrtek, 30. januarja bo na
Osnovni šoli Šlandrove briga-
de na Ljubnem že sedmo sre-
čanje prosvetnih delavcev mo-
zirske občine. Dan prosvetnih
delavcev bo tudi letos pester.
Najprej bo dr. Katja Vadnal iz
Ljubljane govorila o nekaterih
idejnopolitičnih vidikih v
vzgoji in izobraževanju, nato
bo za vedro razpoloženje po-
skrbel Janez Hočevar Rifle s
svojo monodramo Občinski
svetnik Josef Švejk.
R. P
Koncert v
Šentjurju
v Šentjurju bodo jutri mla-
dinci 00 ZSMS Šentjur-center
pripravili spominski koncert
za Darinka Sporerja-Dixija. V
dvorani kulturnega doma bo-
do ob 18. uri nastopile skupine
Juhuhu stric Vinko in njegovi.
Lokalna televizija. Fatamorga-
na, Nexus in Phénix, ki bo zai-
grala tudi nek^ Dixijevih pe-
smi. Z recitalom Dixijevih pe-
smi pa bo nastopila tudi Nata-
ša Jazbec, ki se bo spremljala
na kitaro.
1. F.
Počitnice so - takšne ali drugačne
NäipomembneßSe pa Je še vetíno, tia sploh so
čakali smo na sneg in ga tudi dočakali. Sicer ga je bilo
le za vzorec, a veselje na zadnji šolski dan v prvem
polletju je bilo kljub temu veliko. Sestavljali smo pro-
grame počitniških dejavnosti, v nekaterih občinah so
bili pri tem uspešnejši, drugod spet manj, in na koncu
ugotovili, da je za šolarje letos boljše poskrbljeno kot
prejšnja leta.
In kaj na vse to pravijo
učenci, ki im^o sedaj počit-
nice? kako jih bodo prežive-
li? Bodo izbirali med pri-
pravljenimi oblikami organi-
ziranega preživljanja proste-
ga časa ali jo bodo mahnili
na smučarijo kar na svojo ro-
ko? Se bodo tudi v počitni-
ških dneh učili ali pa bodo
morda poiskali delo preko
študentskega servisa in si ta-
ko prislužih kakšen dinar k
svoji štipendiji oziroma žep-
nini? Vsako ugotavljanje na
pamet bi bilo odveč, zato
smo povprašali kar počitni-
čarje.
Nataša Jazbec, učenka 4.
razreda Srednje zdravstvene
šole iz Šentjurja: »S smučari-
jo najbrž ne bo nič, saj sem
smučala že ob Novem letu.
No, morda bomo s prijatelji
za dan ali dva le odšli na Ro-
glo ali Kope. Sicer pa bodo
Počitnice kar prekratke. V
tem času bom namreč hodila
v Ljubljano na priprave za
državno pr\^enstvo v plesu,
Veliko pa bom tudi vadila
skupaj z ostalimi člani sku-
pine Nexus, saj nas sredi fe-
bruarja čaka snemanje v
-Jurski Soboti. Mislim, da
bo ostalo še toliko časa,
^^ bom lahko drsala v celj-
skem mestnem parku in
^akšno urico prihranila tudi
^^ učenje. Sprejemni izpiti
лГ "^.^nreč hitro bližajo in za
lUfiij farmacije niti niso ta-
lahki.«
Marko Planinšek iz Zibi-
ke, učenec 7. razreda OŠ
Šmarje: »Šolski uspeh je bil
med dobrim in prav dobrim,
je kar šlo. Med počitnicami
bom obiskal sošolce, v kino
bom šel lahko bolj pogosto,
smučal bom pa kar doma v
Zibiki. Snega je za silo, bo-
jim se pa, da ga bo vsak čas
zmanjkalo. Tu in tam bom še
zabrenkal na svojo kitaro,
odvisno od razpoloženja.«
Brina Debeljak, iz Šmarja,
učenka 3. razreda osnovne
šole Šmarje: »Naš kuža Asti
mi bo dal veliko dela. Velika
prijatelja sva in tako bo sedaj
več časa za igro z njim. Za
dan, dva bom šla smučat na
Roglo, prebirala bom zani-
mive knjige, hodila v kino,
pa mami bo treba kdaj po-
magati pri gospodinjenju.
Morda bo še kaj vmes, kaj
vem . .
Jernej Sinkovič, učenec 4.
razreda osnovne šole iz Ce-
lja: »Drsal in smučal se bom,
pa malo tudi plaval v bazenu
hale Golovec. Smučal bom
na Rogli in Kopah, saj v oko-
lici Celja ni dovolj snega. No,
tudi učil se bom malo, pa s
prijatelji se bomo igrali z le-
go-kockami, ki so naša naj-
bolj priljubljena igrača. Ve-
sel sem, da so tudi pozimi
počitnice, pa čeprav ni sne-
ga. Sicer imam pa najrajši
led in zato tudi hodim v ho-
kejsko šolo. A med počitni-
cami bom več drsal, hokej pa
bomo s prijatelji zaigrali le
kdaj pa kdaj.«
Cvetko Vrbek iz _Zibike,
učenec 7. razreda OŠ Šmar-
je: »Jaz se v šoli nisem naj-
bolje odrezal, bo, upam, ob
koncu leta bolje. Prihodnji
teden bom šel v šolo v naravi
na Roglo, tega se zelo vese-
lim. Sicer pa imam še nekaj
za dokončati v šoli, v mode-
larskem krožku, katerega
član sem. Med počitnicami
bom lahko dlje spal, v hosti
bom v pomoč očetu, bral
bom pa bolj malo, sem na
šolo že čisto pozabil«.
Janez Soderžnik, študent
2. letnika FSPN iz Sloven-
skih Konjic: »No, letošnje
semestralne počitnice sploh
ne bodo prave počitnice. Že
zato ne, ker imamo prav v
tem mesecu vrsto kolokvijev
in izpitov. Učiti se bo treba;
edino kar je pri tem dobro je
to, da vsaj predavanja »odpa-
dejo«. Vseeno bom večino
časa preživel kar v Ljubljani,
kjer bomo s prijatelji ob kita-
ri kakšno rekli in zapeli, pa
bo prav tako prijetno. Seve-
da brez smučarije pozimi ne
gre in s prijatelji smo se že
dogovorili, da bomo hodih
na Stari Vrh, Kanin in Krva-
vec, takrat ko bom doma, v
Slovenskih Konjicah, pa se-
veda tudi na Roglo. Hja, pa
še nekaj ostaja. Evidentira-
nje brigadirjev se je že priče-
lo in ker sem član sekretari-
ata Centra za mladinsko pro-
stovoljno delo pri republiški
konferenci mladih, prav v
teh dneh obiskujemo posa-
mezne občine in se pogovar-
jamo z brigadirji.
Metka Gorišek, učenka 6.
razreda osnovne šole iz Ce-
lja: »V kino bom hodila, saj
so skoraj vsi filmi v dopol-
danskih matinejah vredni
ogleda. Pa po mestu se bom
malo potepala, obiskala se-
strično in seveda bomo šli
tudi smučat. Ne, učila se pa
ne bom. Sploh pa so te štiri-
najstdnevne počitnice kar
nekam prekratke. Če bom
hotela še v halo Golovec,
kjer bi rada plavala, potem
bo verjetno sploh zmanjkala
časa in bo že spet treba v
šolo.«
IVANA FIDLER
MARJELA AGREŽ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
Da bi se čioveii
razjoical...
še tako globoko razmišljanje ne pomaga in človeku ni
nič bolj Jasno, zakaj je tako. Gre namreč za naše stanovanj-
ske objekte, v katerih stanujemo in iz dneva v dan odha-
jamo in prihajamo vanje, saj smo v njih doma. Ob tem pa
ponavadi le začudeno in zgroženo gledamo, kako so naši
bloki in stolpnice vsak dan drugačni. Siromašnejši in bolj
grdi na pogled.
Pri tem sploh ni kriv zob časa, ki Jih tako vztrajno
najeda. Najbrž tudi ne gre kar poprek obtoževati ' pijanih
huliganov«, ki so ponoči zašli prav v naš blok in na pisem-
skih nabiralnikih polomili vratca in pgtrgali vse priimke,
razbili žarnico v veži in tako mimogrede in za povrhu
razbili še ogledalo v dvigalu. Najbrž tudi nihče ne bi kar
tako - človek bi rekel iz dolgočasja - prinesel v našo
stolpnico vrečko smeti, razgrnil pred dvigalo star časopis
in nanj stresel vsebino vrečke, za piko na i pa vse skupaj še
žalil z litrom alpskega mleka. Verjamem, da se plačevanja
stanarine nihče posebno ne razveseli - prav tako pa tudi
vem, da prav nič ne pomaga, če še tako vztrajno izginjajo
obvestila o »plačilnem dnevu« z oglasne deske...
V naši stolpnici smo vse te nevšečnosti seveda hitro
pripisan tem »huliganom«, ki nimajo početi kaj pametnej-
šega kot uničevati družbeno lastnino, nam stanovalcem pa
greniti bivanje v našem »domu«. Da bi vse to preprečili,
smo vestno približno en teden zaklepali vhodna vrata (na
njih pa že tako ali tako piše, da morajo biti zaklenjena ob
21. uri) in na koncu ugotovili, da se ni prav nič spremenilo.
Hodniki so bili kljub vsakodnevnemu čiščer^ju še vedno
posejani s cigaretnimi ogorki, papirjem in starim časopis-
jem, prostor ob kontejnerju za smeti pa prav tako nič manj
moker in umazan. Pa smo spet našli rešitev! Ključavnica
na vhodnih vratih seje »pokvarila« in tako lahko spet po
starem valimo krivdo na neljube »obiskovalce«.
Pa ne mislite, daje tako samo pri nas! Tudi sama sem se
sprva »tolažila«, da smo pač le v našem »domu« packi in
nemarneži, potem pa sem ugotovila, da tudi v drugih
blokih in stolpnicah ni videti prav nič lepše slike.
In hišni svet? Kaj delajo in ah sploh kaj delajo? No,
»straže« zato, da bi notranjščina blokov in stolpnic ostala
lepa, seveda ne morejo postaviti. Sicer pa, kako pa bi
izbirali »straža^e« ?
In stanovalci? Bomo še naprej vsak teden dvakrat lepih
nove ploščice z našimi priimki na poštne nabiralnike?
Hodih v tretje, peto ali osmo nadstropje peš samo zato, ker
je dvigalo spet »nekdo« zamenjal za kontejner? Ali pa se
bomo rajši še nekoliko zamislih in se pričeli tudi zunaj
stanovanja obnašati tako, kot da smo doma! Kar pokažite
mi tistega, ki si upa v domačem stanovanju stresti vsebino
pepelnika mimo koša za smeti - rada bi ga spoznala!
IVANA FIDLER
Galerija v graščini Grmovje
Jutri, v petek, 31. januaija, bodo ob 10. uri dopoldne po nekaj
letih obnove znova odprli staro graščino Grmovje, ki je vse do
izgradnje bližnjega doma služila za osebe, ki so duševno priza-
dete ali jim drugače ni možno samostojno življenje. Graščina
Grmovje pri Veliki Pirešici bo tudi po otvoritvi namenjena
takšnim osebam, saj je povpraševanje po prostoru za varno
bivanje vedno večje.
So pa v obnovljeni graščini še druge zanimivosti, ki bodo vsaj
občasno prav gotovo pritegnile pozornost. V starem obnovlje-
nem delu graščine bo poleg manjše dvorane za razne prireditve
tudi atelje akademskega kipaija Antona Hermana s stalno raz-
stavo njegovih del, zanimiv pa bo tudi ogled obnovljenega
stropa z japonskim motivom, kar je restavratorsko opravil Vik-
tor Povše iz Celja.
V kulturnem programu ob otvoritvi obnovljene graščine v
Grmovju bodo nastopili ansambel Francija Zemeta iz Vojnika,
oktet Boris Kidrič iz Velike Pirešice, šolarji in folklorna skupina
iz Kompol nad Štorami.
T. VRABL
Koristno izobraževanje
v tovarni nogavic na Polzeli so se
lotili letnega obrambnega usposablja-
nja vseh zaposlenih. Letošnja tema
ima naslov Kako se bomo branili pred
agresorjem. Usposabljanje je bilo or-
ganizirano v petih izobraževalnih sku-
pinah, izvéyali pa so ga rezervni voja-
ški starešine. Odziv je bil zelo dober,
pa tudi vsebina teme, ki združuje voja-
ške razmere, našo obrambno koncep-
cijo in urejenost obrambnih razmer v
delovni organizaciji, zelo zanimiva.
Nekatere izmed udeležencev predava-
nja smo vprašali za vtise.
Hermina Stepišnik: »Predavanje je
bilo zanimivo, povedali so nam marsi-
кдј koristnega, upam pa, da nam tega
ne bo treba nikoh preizkušati. Lahko
pa bi naredili predavanje ob kakšnem
bolj primernem času.«
Milan Palir: »Ta predavanja so za
vse zaposlene obvezna, so pa dokíy
zanimiva, tako, da tudi tistim, ki smo
že odslužili vojaški rok, osvežijo spo-
min, пекад pa je tudi novosti. Seveda
pa je eno teorija, drugo praksa.«
Fanika Praznik: »Ko poslušaš pre-
davatelja, te postane skoraj malo
striih. Upamo le lahko, da se nam ne
bo treba ravnati po napotkih, ki so
nam jih dali; če pa bi resnično prišlo
do napada, pa tudi ne verjamem, da se
bom spomnil vsega, kar so danes po-
vedali.«
T. TAVČAR
Postaje Rdečega križa
v vse Icrajevne
skupnosti
Pred dnevi je v krajevni skupnosti
Štore začela delati že trinajsta posta-
ja Rdečega križa, v načrtih celjskega
občinskega odbora Rdečega križa p«
je zapisano, da naj bi do konca leta
imeli postaje v vseh krajevnih skup.
nostih v občini.
Gre za razmeroma nov sistem dela
Rdečega križa, v katerega so, poleg
aktivistov te humanitarne organizaci-
je, vključeni tudi zdravstveni in social-
ni delavci. Tako lahko občani, ki so v
stiski, dobijo poleg zdravstvenega (na
postajah imíyo merilce krvnega priti-
ska, kmalu pa naj bi dobiU še пекгд
dodatne opreme) tudi kakšen drug na-
svet, še posebej, če se tiče socialnega
varstva.
Na občinskem odboru Rdečega kri-
ža ugotavljajo, da na vseh doslej usta-
novljenih post^ah dobro del^o (gre za
prostovoljno delo), pa tudi občani so-
razmerno pogosto prih^^o. Seveda
pa tr^a пекад časa, da večina ljudi zve,
da je v krajevni skupnosti začela delati
takšna postaja in kdey dela (večinoma
so odprte enkrat na teden v popoldan-
skem času).
Da bi te postaje še bolje delale, bo
občinski odbor tudi letos organiziral
posebne, 16-ume tečsge za aktiviste.
S. Š.
Hermina Stepišnik
Milan Palir
Fanika Praznik
Plesni venček
Na osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli že nekaj let pripravljajo za osmošolce kratke plesne
tečaje. Letos ga je vodil Milan Štumberger. Povedal nam je, da so si otroci pridobili znanje
osnovnih korakov za standardne, latinsko ameriške in moderne plese, vsega za petnajst plesov.
Plesni tečaj so osmošolci zaključili s plesnim venčkom, na katerega so povabili tudi svoje starše
in učiteljice. To je bila prisrčna prireditev, na kateri so učenci pokazali, kaj so se naučili, nato pa
zaplesali tudi s starši. Z^e so pripravili tudi manjšo pogostitev, postregli so jim z drobnim
pecivom in kavico. Na sliki: Takole pa so zaplesali enega od disco plesov.
T. TAVČAR
Igrače za vrtce
na Kozjanskem
Celjski občinski odbor
Rdečega križa bo prihod-
nja dva meseca s pomoč-
jo mladih aktivistov v
srednjih šolah organiziral
zbiranje igrač.
Sodelovali пдј bi tudi
osnovnošolci, otroci pa
naj bi prispevali še dobre
igrače, ki so se jih že na-
veličali. Zbrane igrače
bodo namenili za tako-
imenovane brigadirske
vrtce, ki jih vsako leto or-
ganizirajo med mladin-
sko delovno akcijo na
Kozjanskem.
Takšni vrtci so se v teh
letih že precej uveljavili,
žal pa so brigadiiji-vzgoji-
telji oziroma otroci v teh
vrtcih pogrešati igrače.
S. Š.
Nada Hudarin-Zavoiovšek
Na čelo socialistične
fronte se prebijejo tudi po-
litiki, ki svoje obljube do-
bro izpeljejo v vsakdanji
praksi. Gotovo gre za zaže-
Ijeno spremembo, k^jti de-
lo brez učinkov nikomur
ne koristi. Med szdljevce,
ki jim občasno priznavao,
da so uspešni pri svojem
delu, sodi trenutno tudi
Nada Hudarin-Zavoiovšek,
ki tokrat že v drugo predse-
duje velenjskim delovnim
ljudem.
Že kot učiteljica samou-
pravljarija v nekdanjem ve-
lenjskem rudarskem šol-
skem centru je skušala dati
učencem čimveč uporab-
nega znai\ja, vendar je
spoznala resnični obraz na-
šega samoupravnega soci-
alističnega sistema šele ta-
krat, ko je po partijski di-
rektivi stopila na (elo ve-
lenjskih frontnikov. Ali kot
sama pravi: »Sprejeti to
funkcijo, je bil zame velik
izziv. V vsakdanji praksi
sem lahko spoznala, kako
se uresničujejo načela, ki
so tako Jasno zapisana v že
kar preštevilnih dokumen-
tih. Čeprav Je razkorak
med teorijo in prakso velik,
sem še vedno idealist in op-
timist. Prepričana sem, da
lahko, s poštenim odnosom
do dela in s kančkom
ustvarjalnosti, veliko na-
rediš.«
Čeprav se je Nada svoj
čas aktivno ukvarjala z ro-
kometom, ji taktiziranje,
kar po rojenem mnenju po-
litika nedvomno je, ne gre
nabolje od rok: »Naša poli-
tika je vse preveč zamota-
na, premalo je kritike in
ustvarjalnosti ter preveč
neznar\ja in subjekti-
vizma. «
Njeni sopotniki in so-
trudniki ji nenehno napo-
vedujejo slab konec in veli-
ko razočaranje, vendar Na-
de ni moč kar tako ugnati v
mišjo luknjo. Odpravi jih z
nasmehom: »Spodbudo za
nadaljnje delo najdem med
krajani in med mladimi, ki
še znajo reči bobu bob in so
kljub težavam pripravljeni
za vihati roka ve. «
Funkcije, če ni ničesar
boljšega tudi podfunkcije,
so za nekatere občane še
vedno zaželjena dobrina.
Nada pravi: »Posamezniki
se selijo iz funkcije na
funkcijo do penzije in dela-
jo do zadnjega dne enako.
Sama tega ne bi zdržala
dolgo, ker se mi zdi, da
imam še dovolj volje in mo-
či za ustvarjalno delo.«
Da je Nada priljubljena
med Velenjčani priča tudi
podatek, da so jo letos evi-
dentirah za županko: »Naj-
bolj grozno Je, če prideš na
sejo in ti nihče ne upa niče-
sar reči, ker te imajo za av-
toriteto. Raje imam, da mi
vsak zabrusi v obraz, kar
mish, da mi gre. Županka,
pa že ne!«
VILI EINSPIELER
Starejši so veseii srečanj
Krigevna skupnost Gomil-
sko pripravlja v sodelovanju
z Rdečim križem vsako leto
srečanja kr^anov starih se-
demdeset in več let. V sobo-
to so jih tako povabili in na-
prej jih je v imenu krajevne
skupnosti pozdravil pred-
sednik sveta Rado Smid,
učenci podružnične osnovne
šole Gomilsko pa so pripra-
vili kratek, a prisrčen pro-
gram, nato paje sledila zaku-
ska. O srečanju so nam neka-
teri povedah:
Tončka Cizej: »Sem med
starejšimi na današnjem sre-
čaiyu, ki pa se ga ni udeležilo
toUko povabhenih, kot sem
pričakovala. Če te zadrži bo-
lezen, je to še opravičljivo,
drugače pa je škoda, da bi
zamudila to prijetno sreča-
nje. Kljub 81 letom sem še
kar dobrega zdravja.«
Terezija Tajnik: »Nabralo
se mi je že 84 let, v tako vese-
lo druščino, kot je današnja,
pa še rada grem. Res je lepo,
da se nas takole spomnijo,
saj drugače tako nikamor ne
grem. Program mi je bil zelo
všeč, zato vsem iskrena
hvala.«
Karli Sajovic: »Na tem-
lem srečanju sem nsystarejSi
star sem 85 let, imam pa en(
tegobo in sicer to, da slab<
slišim. Srečanja se zelo rac
udeležim, sig tuk^j vidiö
svoje prijatelje in znance
mladih let, lahko se kaj po
govorimo in poveseUmo.«
Maks Košenina: »Sreča
nja, ki nam jih pripravljaj'
naši mliuši sokrajani, so za
res hvalevredna zamisel. Z^
marsikoga je to edino dru
žabno doživetje v vsem leti
Snidenje s prijatelji je zel
prisrčno, dosti je smeha, P
tudi solze se utrnejo.«
T. TAVČA]
Tončka Cizej
Terezija Tajnik
Karli Saiovic
Maks Košenina
30. JANUAR 1986
NOVI TEDMK - STRAN 7
Čas je denar, zato
vse na enem mestu ali
nemogoče je mogoče
prodajni center Kovi-
notehne ob Mariborski
cesti na Hudinji je boga-
tejši in privlačnejši za nov
prodajni prostor. Z Gore-
njem so se dogovorili, da
bodo prod^ali vse izdel-
ke, ki jih izdelajo v sozd
prodajni center Kovi-
ootehne na Hudinji je
odprt od ponedeljka do
petka od 7.-18. ure, ob so-
botah pa od 7.-12. ure.
Gorenje, to pomeni v
vseh njihovih delovnih
organizacijah in tozdih.
Otvoritev prodajnega
prostora je bila v ponede-
Цек, 27. januaija ob 11.
uri brez slavnostnih go-
vorov in prerezovanja vr-
vic, kot je to v navadi pri
mnogo skromnejših de-
lovnih podvigih.
Za nakup izdelkov Go-
renja v Prodajnem cen-
tru Kovinotehne ima
vsak kupec za vsoto nad
100 tisoč din brezplačen
prevoz do 10 km oddalje-
nosti od Prodajnega
centra!
Vera Brežnik iz Kovi-
notehne pripoveduje, da
so se za takšno odločitev
odločili zato, ker mnogi
ljudje ne poznajo celotne-
ga programa Gorenja, ki
je izredno širok in pester.
Kupci si pretežno pred-
Kdor kupi v Prodaj-
nem centru Kovinotehne
kuhinjo Gorenja v vred-
nosti več kot 220 tisoč
din mu delavci Gorenja
opravijo brezplačno
montažo!
stavljajo Gorenje po beli
tehniki in kuhinjah, mal-
ce manj pa po drobni
kmetijski mehanizaciji,
radiatorjih, ploščicah in
še marsičem drugem.
*
Razstavni prostor je ve-
lik okoli 40 m^ na njem
pa bo razstavljeno vse iz
sozda gorenje. »Seveda si
bomo prizadevali, da bo-
mo stalni razstavni pro-
stor obnavljali z vsem,
kar bo med letom prišlo
iz Gorenja novega na tr-
žišče,« pravi Vera Brež-
nik in doda, da se bodo
trudili, da bo kompleten
program Gorenja, ki je v
obtoku, pri njih možno
kupiti skozi vse leto.
Prodajni center Kovi-
notehne na Hudinji pri
Celju se je tako z novo
ponudbo še bolj približal
kupcu, ki bo kaj kmalu v
njem resnično lahko na
Informacije so možne
tudi po telefonu (063) 32-
472 ali 32-321! V Kovino-
tehni vas pričakujejo!
Pridite, ne boste razoča-
rani!
enem mestu dobil vse,
kar potrebuje s tega po-
dročja, ki ga zastopa Ko-
vinotehna. Prav gotovo
pa ne bo ostalo samo pri
tem, saj je Kovinotehna,
kar je odprla pred leti
Prodajni center v njem
pripravila že več presene-
čenj, zadnje v ponedeljek.
Do sobote, 1. februarja,
je v novem prodajnem
prostoru Gorenja v Pro-
dajnem centru Kovino-
tehne 10 odstotkov popu-
sta pri nakupu vseh iz-
delkov bele tehnike Go-
renja!
Kdaj bo naslednje pa je
zaenkrat poslovna skriv-
nost.
V Prodajnem centru
Kovinotehne je vedno ne-
kaj novega!
Blagovne
skupine v
Prodajnem
centru
Kovinotehne
Tisti, ki potrebuje
gradbeni material, bo
lahko vse od osnovne-
ga do zaključnega ku-
pil v Prodajnem cen-
tru. Tako vsaj zatrjuje-
jo, je pa možno, da vča-
sih česa ni pa to v naj-
krajšem možnem času
uredijo na zadovolj-
stvo kupca.
Poskrbljeno je tudi
za tiste, ki potrebujejo
inštalacijski material,
kot na primer za vodo-
vod, plin, elektriko ...
Vse večjo veljavo
dobiva pri nas kmetij-
stvo, zato so z najra-
zličnejšimi pripomoč-
ki poskrbeli tudi za ti-
ste, ki se z njim ukvar-
jalo.
Če vas zebe - v Pro-
dajnem centru je vsa
ogrevalna tehnika!
Bogato je tudi po-
dročje kemije z laki,
barvami, kemikalija-
mi, čistili, papirno ga-
lanterijo, slikopleskar-
skim priborom ...
Mnogi potrebujejo
oddelek kovinjsko-fi-
nalnih izdelkov, kjer je
vse od strojnega oro-
dja za obdelovanje lesa
in kovin, žičnikov, vi-
jakov itd.
Im^o tudi oddelek
za široko potrošnjo,
kjer je še poseben pro-
stor za gostinstvo in
gospodinjstvo.
Zdaj pa je še pose-
ben prostor z izdelki
Gorenja!
8. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
Več denarja za kulturo
Občinski muzej kot enota Pokrajinskega muzeja Celje
Kulturne dejavnosti n^ bi se v ko-
njiški občini v naslednjih petih letih
razvijale hitreje kot do sed^, je predvi-
deno tudi v načrtu kulturne skupnosti
za obdobje 1986-90.
Za knjižničarsko dejavnost so pred-
videh nekoliko višjo stopnjo rasti, in
sicer zato, ker bo potrebno povečati
osebne dohodke zaposlenih, s^ le-ti
zaostajajo za ostaUmi družbenimi de-
javnostmi. Zaposlili pa bi radi še potu-
jočega knjižničarja, da bi se lahko
knjižnična dejavnost razširila tudi na
podružnicah, kjer bi tudi lahko uveali
literarne večere, ure pravljic za otroke.
organizirali manjše razstave in po-
dobno.
V konjiški občini želijo bolje poskr-
beti tudi za spomenike prve kategori-
je. Ker je kulturna skupnost Slovenije
v petletnem obdobju predvidela za
Zičko kartuzijo in grad v Slovenskih
Koi^icah, ki sta spomenika prve kate-
gorije, znatno višja sredstva, bodo mo-
rali tudi v občini zagotoviti enak del
sredstev. Naložbena sredstva bodo na-
menih tudi izgradnji Zgodovinskega
arhiva Celje in za dograditev, oziroma
usposobitev prostorov za kulturno de-
javnost v občini. Potreba po sredstvih
za vzdrževanje kulturnih domov se je
povečala z zgraditvijo doma kulture v
Zrečah in adaptacijo doma kulture v
Vitanju.
Kot novi dejavnosti v srednjeroč-
nem obdobju pa so načrtovali delova-
nje občinskega muzeja kot enote Po-
krajinskega muzeja Celje in pa amorti-
zacijo kulturnih domov. Amortizacije
za kulturne objekte do sedaj niso nik-
jer zagotavljah, zato predlagsyo, da bi
se sredstva v ta namen zagotovila pri
kulturni skupnosti. Letos n^bi zago-
tovili samo 70 odstotkov obračunane
amortizacije, prihodnje leto 85 odstot-
kov, naslednja tri leta pa 100 od-
stotkov.
Za izvedbo vseh nalog s področja
kulture bo potrebno v tem srednjeroč-
nem obdobju združiti 153 milijonov di-
narjev po cenah iz leta 1984.
MATEJA PODJED
»Kje je meja?«
Dramska skupina DPD Svobode na Polzeli, ki sodi med
zelo aktivne v žalski občini, se že dalj časa pripravlja na
uprizoritev spevoigre Josipa Ogrinca-Beline Kje je meja.
Tudi tokrat je režiserske posle prevzel Jaka Jeršič; o tem,
zakaj so izbrali prav to delo, pa je povedal: »To delo smo
izbrali iz klasične slovenske dramatike, prepričani pa smo,
da bo kljub starosti besedila prikazalo dovolj aktualnih
problemov iz kmečkega življenja, predvsem kakšne so
posledice sosedskih prepirov. To delo smo izbrali predvsem
zato, ker smo prisluhnili željam naših gledalcev po domači
ljudski igri.«
V uprizoritvi sodelujeta poleg domačih igralcev Francija
Uratnika, Vlaste Pšakar, Dore Gračner, Igorja Pungartnika
in Staneta Romiha ter godcev Staneta Novaka, Mirana
Straha, Matjaža Jeršiča in Francija Ožirja še Saša Kump in
Marjan Belina. Predstavo režira Jaka Jeršič, za luč in efekte
skrbi Izidor Kuhar, šepetalka paje Tanja Cunk. Premiera bo
v soboto 15. februarja v domu Svobode na Polzeli. Načrtu-
jejo tudi več gostovanj. Na sliki: v prizoru, ki smo ga posneli
na vaji, nastopajo Vlasta Pšakar, Franci Uratnik in Dora
Gračner.
TONE TAVČAR
Kozjanski kulturni
dnevi že desetič
Kozjanski kulturni dnevi,
najširša manifestacija kultur-
ne ustvaiialnosti v občini
Šmarje pri Jelšah, bodo letos
že desetič zapovrstjo. Poteka-
li bodo ves mesec februar in
polovico marca.
Začetek kozjanskih kultur-
nih dnevov bo osrednja občin-
ska proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku, ki bo v
Šmarju. Takrat bodo podelili
aškerčeva odličja, priznanja in
plakete za najvidnejše dosežke
na področju kulture v občini.
Hkrati bodo v Šmarju odprh
razstavo fotografai, opusa Slav-
ka Ciglenečkija, pod naslovom
»Šmarje, ki ga ni več«. Osred-
rya tema pogovorov v okviru
Koqanskega kulturnega tedna
bo filmska dejavnost oziroma
problematika na Šmarskem.
Tokrat se bodo osredotočili na
problematiko društvneih kine-
matografov in na probleme
filmske vzgoje v osnovnih šo-
lah. Na pogovore so povabili
dva rojaka, Miša in Zvonka Čo-
ha, ki se kot amaterja že dlje
časa ukvarjata s filmsko umet-
nostjo. Ena večjih manifestacij
bo regijsko srečanje besednih
ustva^alcev zadryi petek v fe-
bru^u v Rogaški Slatini. Sre-
čanje pripravlja odbor za lite-
rarno dejavnost pri zvezi kul-
turnih organizacij občine
Šmarje pri Jelšah v sodelova-
nju z literarnim odborom pri
zvezi kulturnih organizacij
Slovenije. Prvič bodo letos v
šmarski občini organizirali Na-
šo besedo, srečanje mladih
ustvarjalcev na raznih področ-
jih kulture, obenem pa bo to
nekakšen pregled dela šolskih
pionirskih kulturnih društev.
Občinska Naša beseda bo prva
petek v marcu v osnovni šoli v
Rogatcu. Ostale prireditve v
okviru letošnjih Kozjanskih
kulturnih dnevov pa bodo go-
stovanja dramskih skupin,
koncerti pevskih zborov,
šmarska gledališka skupina
društva Anton Aškerc v tem
času načrtuje prvo premiero v
tej sezoni, v programu je še
srečale folklornih skupin ob-
čine in podobno.
M. AGREŽ
Kritični humanizem
V obdobju, ko je celjsko
kulturno življenje označeva-
la kulturna polemika na stra-
neh tega časopisa, v katero
pa se žal, razen nekaj izjem,
niso vključiU tudi celjski
ustvarjalci (kar je mogoče
tolmačiti kot izraz zadovolj-
stva z obstoječim modelom
kulturne politike, ali pa kot
izraz resignirane apatije spri-
čo njega), je Likovni salon
sripravil razstavo del Ijub-
janskega akademskega ki-
parja Toneta Demšarja. Raz-
stava je po svoji zasnovi za-
nimiv premik v utečenem
oblikovanu umetniških raz-
stav, saj je avtor svoje skulp-
ture pospremil z bogatim
»dokumentarnim gradi-
vom«, ki nam odpira vpo-
gled v anatomijo ustvarjal-
nega procesa samega.
Pri tej, Toneta Demšarja
prvi celjski predstavitvi, je
treba opozoriti na podatek,
da je kipar član skupine Ju-
nij, ki je nedvomno tesno po-
vezana z našim okoljem, s«0
je leta 1971 prav z razstavo v
Muzeju revolucije pričela
svojo ustviujalno pot. Tako
imamo tokrat priložnost sre-
čanja z umetnikom, ki vse-
kakor izraža duha te skupine
in verjetno ni odveč pripom-
niti, da si celjsko hkovno ob-
činstvo ob jubilejni 15-letni-
ci obstoja skupine gotovo že-
li ponovnega sniderya z njo,
če ne drugače, vsaj v usta-
novni zasedbi.
Za razstavljene Demšaije-
ve skulpture, nastale v zad-
rtih dveh letih, je značilno
izrazito humanistično sporo-
čilo, ki priča o umetnikovem
angažiranem odnosu do Živ-
Ijerpa. Njegove, v žgani gUni
oblikovane skulpture, so kri-
tična spoznanja o človeko-
vem biv^u v kontekstu
Skupnosti, Družbe, Sistema.
V Ukovnem pogledu temelji-
jo na odnosu med ostrimi in
obhmi oblikami, s kateriiï^j
kipar poudarja konfliktnost
vsebine, ob tem pa dosegg
dramatičnost z ritmično гаг.
porejenimi rešetkastirni
vdolbinami, ki se kot ne.
kakšna »kotišča mraka« га-
dirsyo v pok^očo in razpada-
jočo strukturo materiala
(Medalj er, Prole tarči, Avto.
portret...). Zaradi bogatega
polja asociacij na krhkost,
minljivost, stisnjenost, ulov'
Ijenost, zgnetenost in podob-
no, je Demšarjev humani-
zem kritični humanizem, saj
se nam ob pozornem gleda-
nju razkrije, da obravnava
kipar večne, obče teme člo-
vekovega bivanja, ki se prav
nič ne kažejo spremeniti na
bolje in zato je popolnoma
jasna prisotnost pesimizma
v teh delih.
V spremljevalnem, »doku-
mentarnem« deležu razstave
razgrinja avtor potek in stop-
nje svojega ustvarjalnega
procesa in zato je ta del
izredno zanimiv in primeren
za vse tiste, ki jim likovna
umetnost pomeni k^ več od
naključnega obiskovanja ga-
lerij ali muzejev. In seveda je
ta del tudi izvrsten pedago-
ški pripomoček za likovno
osveščanje naših oziroma va-
ših usmeijencev.
BORI ŽUPANČIČ
Žička kartuzija počasi oživlja
Žička kartuzija, eden iz-
med osrednjih kulturnih
spomenikov v Sloveniji, v
zadnjih letih spet nezadržno
propada. Odmaknjena lega
tega starodavnega samosta-
na, veliko število spomeni-
ških stavb in neustrezna
funkcija tistih redkih med
njimi, ki so še v uporabi, so
poleg poma^kanja denaija
glavni vzroki, da se prizade-
vanja Zavoda za spomeniško
varstvo v Celju, ki žeh samo-
stanski kompleks rešiti pred
dokončnim uničenjem, le
počasi uresničujejo.
Osrednje samostanske
stavbe, žal, še vedno čakajo
na prepotrebne restavracij-
ske posege, na nekaterih
manjših objektih pa seje sta-
nje v zadnjih letih vendarle
nekoliko izboljšali).
Tako so v preteklih dveh
letih strokovnjaki s pomoč-
jo kulturne skupnosti v Slo-
venskih Konjicah in repu-
bliške kulturne skupnosti
statično utrdili in na novo
zastrešili znameniti gastuš.
To, najstarejšo srednjeve-
ško gostinsko hišo na Slo-
venskem, ki je svoj čas
obratovala v sklopu žičke-
ga samostana, so rešili pro-
pada.^_
Lani so delno statično sa-
nirali tudi eno izmed sred-
njeveških gospodarskih
stavb.
Zavod za spomeniško var-
stvo v Celju, ki vodi restavra-
cijska dela v žički kartuziji,
ima v načrtu, da na postopni
način zavaruje pred uniče-
njem níybolj ogrožene stav-
be nekdanjega samostana.
Dela bodo dolgotr^na, saj
razpoložljiva sredstva še da-
leč ne zadoščalo za najnuj-
nejše zavarovalne posege.
Z. S.
Filmske predstave
v Vojniku
Kinosekcija KUD France
Prešeren iz Vojnika je za so-
boto, prvega februarja pova-
bila v Vojnik slovenskega re-
žiserja Jožeta Pogačnika, ki
se bo predstavil s kratkome-
tražnimi fimi, športne in tu-
ristične vsebine.
Te filme je odstopila Viba
iz Ljubljane, kríyani Vojnika
pa si bodo lahko ogledali fil-
me: Trije naši. Sledimo son-
cu, Prva ljubezen, Saraban-
dor in Kocbek.
Ker je čas šolskih počitnic,
vabijo tudi mlade, da si ogle-
dno v kulturnem domu v
Vojniku, v popoldanskem
času (ob 16.30) omenjene fil-
me. Avtor filmov Jože Po-
gačnik je obljubil svoj obisk,
o predvajanju pa bo imel tu-
di krajši razgovor o filmih.
BENO PODERGAJS
Nič ne zaustavi prešernovcev
Tema. Pozorna tišina. Na odru gorijo drobne svečke in
osvetljujejo dirigenta. Pevski zbor se izgublja v temi. Nad
vsem tem pa lebdi, plava in se razliva pesem. Kakšna
romantika, porečete. Sicer pa tega ni več. To je bilo nekoč,
v starih časih. Danes ne gre več brez reñektorskih luči.
Motite se.
Tako je bilo v soboto v dvorani kulturnega doma na
Ljubečni. Na odru je bil osvetljen dirigent Edvard Goršič,
prepeval je mešani pevski zbor France Prešeren iz Celja.
Poslušalci so po koncertu povedali, daje bilo tako lepo, da
seje vodstvo zbora prav gotovo dogovorilo s podjetjem za
distribucijo električne energije, da prav v času koncerta
odklopi daljnovod, ki nap^a Ljubečno s kulturnim
domom. Če bi dogovor obstojal, se ne bi moglo bolje izteči.
Elektrike je zmaiykalo kmalu po pričetku koncerta, ravno
pri ljudski pesmi Voznica (»V vozo so me djali, nikdar me
iz nje peljali«), vrnila pa se je bleščeča svetloba šele pri
dodatku - slovenski Lipi (pa ravno pri besedah »Zopet
bodo ptičice, ptičice vesele...«). Lepo.
Prekinitve zaradi odvzema elektrike skoraj ni bilo. Le
kratek odmor, med katerim so vsi poslušalci ostali na
svojih sedežih - razen enega, kije skočil v cerkev po sveče.
Ne med pevci, ne med poslušalci ni bilo nikogar, ki bi ga
prekinitev razjezila. Nasprotno. Vsem je sprememba vlila
še dodatno veselje, še večje občutenje zborovske pesmi.
MBP
^fl. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Rogaška Slatina, šampion v turizmu
podeljena so naivišja priznanja Turistične zveze Jugoslavije
v petek so v Rogaški Sla-
tini podelili najvišje in vsa
ostala turistična priznanja
za najboljše dosežke v jugo-
slovanskem turističnem go-
spodarstvu. Laskavi naziv,
»šampion v turizmu«, si je
tokrat zasluženo priborilo
Zdravilišče Rogaška Slati-
na oziroma celoten kraj, ki
živi s turizmom.
Turistična zveza Jugosla-
vije letos že šestič zapored
orgcinizira akcijo z naslovom
»Pospeševanje kakovosti v
turizmu«, v kateri, na osnovi
ankete med gosti, zlasti tuji-
mi, izberejo negboljši turi-
stični kolektiv oziroma кгад.
Naše zdravilišče oziroma
Rogaška Slatina je prva v
Sloveniji, ki so ji podelili na-
ziv »šampion v turizmu«.
Doslej so bili šampioni: prvo
leto Višegrad, nato Plitvice,
naslednje leto J^ce, lani Po-
reč in letos Rogaška Slatina.
Anketa, v kateri je sodelo-
valo 271 jugoslovanskih ob-
čin oziroma krajev, kjer je
doma turizem, je zajela
36.133 domačih in 72.266 tu-
jih gostov, ki so skrbno iz-
polnjevali vprašalnike. Pri-
pravili so jih v Turistični zve-
zi Jugoslavije, kasneje pa
strokovno obdelali v andra-
goškem centru v Zagrebu.
V anketi so bila z^eta na-
slednja glavna področja: go-
stoljubnost, splošni izgled
-ij^a, urejenost, stanje na
^ročju prometa, založeno-
^ulturna in zabavna po-
informiranje gostov,
.^e sanitarij, kakovost
ifiug v bankah, poštah, ben-
»^nsKih servisih, urejenost
parkov, zelenic in podobno.
Nioveč točk si je Rogaška
Slatina priborila zaradi go-
stoljubnosti, kakovosti stori-
tev, kjer zlasti izstopajo
zdravstvene, zaradi bogate
in kakovostne kulturne in
zabavne ponudbe, zaradi do-
brega informiranja gostov,
ki so v veliki večini izjavljali,
da se bodo v Rogaško Slati-
no radi vrnili.
Na četrtkovi tiskovni kon-
ferenci, ki se je je udeležilo
okoli štirideset novinarjev iz
vse Jugoslavje, je Darko Biz-
jak, direktor Zdravilišča Ro-
gaška Slatina, »priznal«, da
so bili nad priznanjem prese-
nečeni, ker je Rogaška Slati-
na v Jugoslaviji še vedno ne-
kako anonimna in, ker se o
drugih turističnih centrih
govori in piše veliko več.
»Naše stališče je, daje prijet-
no presenečen gost veliko
več kot vse obljube v obliki
propagande. Takšen gost je
za nas najboljša propaganda,
zato smo zavestno slu-omni
pri nastopih v javnosti. Na
srečo je akcija turistične, zve-
ze Jugoslavije zastavljena ta-
ko, da so dejstva, objektivni
kazalci, osnova za podelitev
priznala. Mislim, da je bila
komisija, ki je pregledovala
kompletni anketni material,
presenečena, da se Rogaška
naenkrat pojavlja kot naj-
boljši jugoslovanski turistič-
ni kr^,v je med drugim po-
vedal Darko Bizjak.
Na slavnostni podelitvi
n^višjega in vseh ostalih
priznaj Turistične zveze Ju-
goslavije v zdraviliški kri-
stalni dvorani je številne go-
ste pozdravil Anton Dim-
bek, predsednik skupščine
občine Smaije pri Jelšah, o
rezultatih ankete pa je govo-
ril Pero Đoković, generalni
sekretar Turistične zveze Ju-
goslavije.
Poleg пгуvišjega turistič-
nega priznanja, »šampion tu-
rizma 85«, je bilo podeljenih
še veliko ostalih priznanj. Na
našem območju so nagrajen-
ci: »Sava« v Rogaški Slatini
kot n£gboljši hotel, zlato pla-
keto je prejela Rogaška Sla-
tina tudi kot n^boljši turi-
stični kr^, bronasto Podče-
trtek, med dobitniki priz-
nanj so še: komisija za izlete
in rekreacijo, komisija za pri-
reditve ter komisija 2a izved-
bo akcije TZS, vse tri pri Tu-
rističnem društvu Rogaška
Slatina, Turistično društvo
Rimske Toplice, Turistično
društvo Šempeter v Sav. do-
lini, Izletnik Celje, hotel
Evropa Celje, Stane Čujež,
Marjeta Napast, Aleksander
Renier, Janez Kovačič.
Kulturni del zaključne pri-
reditve v zdraviliški dvorani
v Rogaški Slatini je bil na
visoki kakovostni ravni.
Zanj so poskrbeli moški pev-
ski zbor Zdravilišča Rogaška
Slatina pod vodstvom diri-
genta Franca Plohla, komor-
ni orkester mariborske Ope-
re pod taktirko Simona Ro-
binsona, folklorna skupina
ZPD France Prešeren iz Ce-
lja, ob klavirski spremljavi
mojstra Bojana Adamiča pa
je zapela Meri Avsenak.
MARJELA AGREŽ
Vso manj denarja za
zdraviliške naložbe
Finančni rezultati zdraviliškega turizma
so skromni
Zdraviliški turizem v Slo-
veniji je pomemben del na-
šega turističnega gospodar-
stva. Spodbudni so podatki,
da iz leta v leto narašča tudi
število tujih gostov in da je
tudi zasedenost nasploh v
zdraviliščih vedno večja.
Pa vendarle so flnančni re-
zultati skromni. Skromnej-
še dosegajo le še žičničarji.
Zdraviliški turizem ima ve-
liko vlogo tudi na celjskem
območju. O tem smo se po-
govarjali s sekretarjem po-
slovne skupnosti naravnih
zdravilišč Slovenije Jane-
zom Ahačičem.
Abačič: »Zdravilišča Do-
brna, Laško, Rogaška Slati-
na, Atomske toplice in To-
polšica imajo skupaj 2813
postelj. Lani so zabeležila
650.636 nočitev, od tega je bi-
lo nočitev tujih gostov
148.252 ali 44 odstotkov več
kot leto poprej. Tudi z zase-
denostjo smo lahko kar za-
dovoljni. Na Dobmi, kjer je
bila zasedenost 85-odstotna,
ugotavljamo, da je prezase-
den novi hotel Dobrna, med-
tem ko tega za stare zmoglji-
vosti Zdraviliški dom ter de-
pandansi Beograd in Zagreb
ne moremo trditi. Slej ko
prej jih bo treba posodobiti.
V Laškem je bila zasedenost
78-odstotna, v Rogaški Slati-
ni 64-odstotna, v Atomskih
toplicah pa kar 96-odstotna.
Za Atomske toplice nam je
jasno, da bo treba пекгу
ukreniti, s^ je zanimanje go-
stov izredno. Ni^no bo treba
povečati zmogljivosti. Velik
napredek je napravila tudi
Topolšica, kjer je bila zase-
denost 53-odstotna, število
gostov pa se je še zlasti pove-
čalo v drugi polovici leta.
Kot vse kaže bo Topolšica
kmalu izplavala iz svojih te-
žav, S£Ò je že v devetih mese-
cih poslovala s pozitivno ni-
člo. V Topolšici se je za dva
odstotka povečalo tudi števi-
lo tujih gostov.«
Zmogljivost v naših na-
ravnih zdraviliščih bo torej
treba povečati...
Ahačič: »To nam je vsem
jasno. Toda, kako? Akumu-
lativna sposobnost je izred-
no slaba in precej slabša kot
v drugih delih turističnega
gospodarstva. Nič k^ rožna-
tega se ne obeta tudi za v
naprej. Zakon o deviznem
poslovanju je turizmu odvzel
vse ustvarjene devize in jih
pretvoril v dinarje. Mi pa ve-
mo, da je prav z devizno di-
narskim poslovaiyem z zdru-
ženim delom prišlo do po-
membnih so vlaganj. Tako na
primer smo zgradili hotel Sa-
va v Rogaški Slatini na osno-
vi so vlaganj a s kranjsko
Savo.«
Obeti za leto 1986 torej ni-
so posebej spodbudni?
Ahačič: »Dobršen del naše
aktivnosti smo usmerili v
povečano pridobivanje tujih
gostov, saj pri nas standard
še kar naprej upada. Pri tujih
gostih dosegamo tudi dobre
finančne rezultate, ki so tudi
posledica valutnih razmerij.
Letos smo zato načrtovali
dveyset večjih turistično pro-
pagandnih akcij, od tega kar
šestnajst na tujem. To smo
načrtovali v času, ko še niso
bile znane opredelitve v no-
vem deviznem zakonu. Ker
pri svojih članicah nimamo
na voljo deviznih sredstev, je
tudi izvedba ekonomsko
propagandnih akcij v začet-
ku leta težko izvedljiva. Do
sedaj vemo le to, da bo turi-
stičnemu gospodarstvu v
Sloveniji na voljo 120 milijo-
nov dolarjev, v kar so všteta
sredstva za propagando, re-
promaterial in rezervne dele
ter za nabavo osnovnih sred-
stev. Kako pa se bodo ta
sredstva delila, še ne vemo.«
JANEZ VEDENIK
Na Rogii manj točk kot lani
Akcija za -»Zlato snežinko 86» tudi pri nas
Ekipa radia Ljubljane in
predstavnik Zveze vadite-
ljev, učiteljev in trenerjev
smučarjev Slovenije so
prejšnji petek nenapoveda-
no, kot je to že v navadi,
obiskali Roglo, ter v okviru
akcije za najbolj urejeno
smučišče ocenili letošnjo
urejenost smučišč
Na Rogli so se letos slabše
odrezali kot lani, ter prejeli
28,5 točke, tri in pol manj kot
lani, ko so bili v akciji za Zla-
to snežinko na četrtem me-
stu. Katero mesto, jim bo
prinesla letošnja ocenitev, še
ni znano, s^ je bila pred Ro-
glo letos ocenjena le še
Krnska gora (37 točk). Ne-
gativne točke so letos na Ro-
gli prejeli predvsem zaradi
tega, ker bi moralo biti v pe-
tek, ob zelo slabem vetrov-
nem in deževnem vremenu,
smučišče zaprto (to so popol-
dan ob 13. uri sicer storili),
pa tudi zaradi slabega in ne-
gostoljubnega odnosa žični-
čarjev do smučarjev. Pravta-
ko sta bili dve progi zaprti,
četudi je bilo v objavah na-
povedano, da bosta vlečnici
ob njih obratovali. Določbe
Zakona o varnosti na javnih
smučiščih pa so upravljalci
Rogle kršili tudi s tem, ko
niso ustrezno zavarovali tek-
movalne proge, ker na smu-
čiščih ni bilo rediteljev in
ker je bilo smučišče Jurgo-
vo, kljub temu, da v njego-
vem spodnjem delu ni bilo
snega, odprto. V gostinskem
delu so bili člani komisije
nezadovoljni predvsem s sla-
bo založenostjo prodajnih
mest, pa tudi s tem, ker v
vseh okrepčevalnicah na
smučiščih ni cenikov.
Ob teh negativnih ugotovi-
tvah je bila Rogla deležna tu-
di pohval, ki so bile name-
njene predvsem dobro ureje-
ni in organizirani smučarski
šoli ter oznakam na smu-
čiščih.
Letošnja ocena je, kljub te-
mu, da je v takšnih razme-
rah, kakršne so bile v petek
na Rogli, težko biti objekti-
ven, dok^ realna, potrdili pa
so jo tudi smučarji, naključ-
ni anketiranci. Z akcijo želijo
predvsem izboljšati razmere
na naših smučiščih in pove-
čati kakovost in varnost
smučanja. Vendar ob tem ne
gre samo za grajanje ali hva-
lo posameznih smučišč, na
tak način spoznavajo celovi-
to podobo, tudi težave, ki jih
im^o upravljalci.
R. PANTELIČ
Abonentski
boni za
cestnine
Avto moto zveza Slove-
nije nam je posredovala
informacijo, da so za voz-
riike osebnih vozil na vo-
ljo abonentski boni za
cestnine na slovenskih
cestah.
Abonentske bone za
cestnine lahko kupijo
vozniki osebnih vozil, re-
gistriranih v SFRJ in si-
cer v najmanjši skupni
vrednosti 3.000 dinarjev,
pri čemer imajo 25-od-
stotni popust, ki se obra-
čunava od nominalne
vrednosti bonov.
Na našem območju bo-
ne izd^a AMD Šlander v
Celju.
Uspel pohod »Zdravju naproti«
četrtega pohoda »Zdravju naproti«, ki gaje planin-
sko društvo Polzela organiziralo zadnji vikend v janu-
arju, se je letos udeležilo 125 pohodnikov-planincev.
Kljub slabši vremenski napovedi je bilo vreme sončno,
brez vetra in razgledno, da le malokdaj tako, zato niko-
mur, ki so se iz Šoštanja podali na Goro Oljko ni bilo
žal. Pohodniki so bili iz bližnjih planinskih društev,
nekaj pa tudi iz Ptuja, Murske Sobote in Litije. Veliko
teh se je naslednjega dne udeležilo še pohoda v Marija
Reko.
Vsak udeleženec pohoda na Goro Oljko je dobil
našitek v obliki jajca in trdo kuhano jajce, saj je bil
pohod v času, ko velja star pregovor: Sveta Neža
putam rit odveže, mi smo pa dodali, nam pa noge!
Organizatorji so bili z udeležbo zadovoljni in že sedaj
vabijo na naslednji pohod Zdravju naproti, ki bo pri-
hodnje leto iz Titovega Velenja na Goro Oljko.
S. «J.
LJUBITELJI SMUČANJA!
RTC UNIOR Zreče sporoča, da vozijo smučarski
avtobusi na Roglo po naslednjem voznem redu:
-	iz Celja izpred Glazije odpelje ob 6.20, 8. ter
15.40, z Rogle pa se vrača ob 14.15, 17. in 17.30,
ob nedeljah in praznikih pa imajo odhod izpred
Glazije ob 6.45, 8. in 15.45, vrača pa se ob 14.15,
17. in 17.30,
-	iz Slovenskih Konjic vozijo smučarski avtobusi
na Roglo ob 8., 9.30, 11., 13.30 in 16., vračajo pa
se ob 8.15, 10., 10.30, 12., 14., 17. in 21.15,
-	iz Slovenske Bistrice ob 8. uri peko Oplotnice
na Jurgovo ter povratek iz Jurgovega ob 16.30.
Cene vozovnic: Celje-Rogia 250 din, Slovenske
Konjice-Rogla 200 din ter Zreče-Rogla 150 din.
Prijetno smuko vam želi RTC Unior!
kovinotehna
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Komisija za delovna razmerja
objavlja
dela in naloge
pomočnik vodje posebne finančne
službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še:
-	VII. ali VI. stopnja strokovne zahtevnosti ekonom-
ske smeri
-	4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objav-
ljenih del in nalog, naj pošljejo ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 10-ih dneh po objavi na
naslov: KOVINOTEHNA, Mariborska c. 7, Kadrovski
oddelek.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
Škoda na
sadovnjakih
KK Šentjur
Lanski januarski m fe-
bruarski mraz sta močno
prizadejala sadovnjake na
Slomu in Hotunjah. Priza-
detih je bilo kar 27 hekta-
rov, kar od skupne površi-
ne 66 hektarov ni malo. Na
16 hektarih je bila pozeba
popolna, tam se je drevje
posušilo in so ga morali
izruvati, na 11 hektarih pa
je bila pozeba delna - del
drevja je ostal, kar pa je po-
zeblo, ga bodo dosadili.
Po izračunih je celotna
pozeba stala kombinat kar
76 milijonov din - tu je tudi
vračunan pridelek sadja, ki
je bil za polovico manjši.
Naložba v obnovo sadov-
njakov je visoka, s^ stane
obnova enega hektara sa-
dovnjaka 3,5 milijona din.
Kombinat je po vsem tem
predložil sanacijski načrt
in, če bo dobil za sanacijo
11 odstotkov napovedanih
sredstev, bo s tem denar-
jem le delno kril nćikup no-
vih sadik.
Zemljišče, na katerem je
drevje popolnoma pozeblo,
so že zrigolali, pobranali in
splanirali tako je priprav-
ljeno za pomladansko sadi-
tev. Ravninski del sadov-
njakov bodo posadili z od-
pornejšimi sortami gloster
in idaret v višjih legah pa
bodo sadili jonagold, mel-
rose, zlati delišes itd.
Na 11 hektarih bodo po-
sadih kar 22.000 sadik; toU-
ko jim jih je namreč uspelo
dobiti od Kmetijskega za-
voda v Mariboru in iz dre-
vesnice v Kamniku. Pov-
praševanje po sadikah je
veliko, saj je bila pozeba
res vseslovenska.
ERNEST REČNIK
Sam na 17 iiektarili zemlje
Branko Belak iz Trnovca uspeva z aeiavnosUo
Branko Belak iz Tmovca
pri Dramljah pravi, da je
kmet postal zato, ker ni bilo
nikogar, ki bi prevzel očeto-
vo kmetijo. Pustil je službo
v Celju in se zagrizel v delo
na 17 hektarih velike kmeti-
je. Obnovljen hlev s 30 gla-
vami pitancev, nova hiša,
cel kup mehanizacije - vse
to kaže, da se je dobro zna-
šel in da mu pridnosti in
vztrajnosti ne manjka. Za
vse delo je sam, na pomoč
pa mu večkrat priskočijo
sosedje in sorodniki. Zato
se je tudi usmeril v rejo pi-
tancev, ker to še najlažje
opravlja sam.
Hlev je postavil še v časih,
ko so bila na voljo ugodna
posojila po nizkih obrestnih
merah. Ne more razumeti, da
pri nas ni dolgoročne kmetij-
ske politike in da se pogoji
kmetovanja spremii^ajo iz
dneva v dan. Še zlasti pri reji
pitancev je položaj slab, kot
že ni bil leta naz^j. Tako je
treba za kilogram žive teže
teleta odšteti od 700 do 750
dinaijev, cena pitancev pa je
360 dina^ev. Takšne razlike
še ni bilo nikoli, zato se
Branko boji, kako bo s stale-
žem. To, kar ima sed^ v hle-
vu, je kupil, še preden je pri-
šlo do tolikšnih razlik. Doho-
dek od pitancev zato ni velik
in žalostno je, da mora izpad
pokrivati z dohodkom iz goz-
da. »To bi moral biti dodaten
vir zaslužka, ki bi ga vlagal v
izboljšave na kmetiji, ne pa,
da z njimi prikrivam pr« -
manjkljaj pri reji pitancev.«
Še bolj slabe volje postane,
ko razlaga, kako so mehori-
гаИ drameljsko dolino in s
tem tudi kos njegove zemlje.
Vsak je moral prispevati pre-
cejšnjo vsoto dena^a, na
koncu pa so ugotovili, da de-
lo ni bilo dobro opravljeno.
Drenažo so izdelali le tam,
kjer je bilo nujno potrebno,
ne pa^ povsod. »V kratkem
naj bi začeh s komasacijami,
pa se bojim, da se bo vse
skupaj zapletlo, s^ hoče
Kombinat zase najkvalitet-
nejšo zemljo.«
Kot član zadružnega sveta
pri šentjurskem kombinatu
sicer lahko predlaga, kako bi
se stvari izboljšale, na žalost
pa se pripombe kmetov red-
ko upoštevajo.
TC
Hlev Bojana Belaka je zaenkrat poln pitancev, vprašanje pa je, če bo tako tudi v
prihodnje.
Kviz »Mladi in kmetijstvo«
v teh dneh se v občinah našega območja pričenjajo tek-
movanja mladincev v poznavanju kmetijske dejavnosti. V
Šentjurju so tekmovanje pripravili konec prejšnjega tedna v
dvorani Kulturnega doma v Šentvidu pri Planini.
Mladi, ki so se pomerili v poznavanju kmetijske dejavno-
sti in kmečkih opravil, so pokazali kar dobršno mero znanja
na tem področju. Ponovno so še posebej izstopali učenci
Kmetijskega šolskega centra, ki so lani zastopali šentjursko
občino in celjsko območje tudi na republiškem kviz-tekmo-
vanju »Mladi in kmetijstvo-^.
Sicer pa so na občinskem tekmovanju sodelovale ekipe
aktivov mladih zadružnikov, občinska zveza aktivov pa je
tekmovanje tudi pripravila. V pripravi tekmovanja so sode-
lovali tudi mladinci iz Šentvida pri Planini in občinska
konferenca mladih, v kulturnem programu po kvizu pa so
sodelovali tudi učenci planinske osnovne šole. Pa za konec
zapišemo še tiste, ki so v tekmovanju pokazali največ zna-
nja. Za Kmetijskim šolskim centrom se je na drugo mesto
uvrstila ekipa aktiva mladih zadružnikov iz Dramelj, tretji
pa so bili mladi Slivničani.
IVANA FIDLER
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE
TOZD OŠ IVANKA URANJEK
CELJE,
Odbor za delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
samostojne priprave hrane
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodni-
škem dopustu)
Pogoji:
KV kuhar.
2 leti delovnih izkušenj,
tečaj o minimalnih higienskih normah
_Rok za prijavo: 8 dni po objavi_
—^^ PHOOAJNO SERVISNA DELOVN* ORGANIZACIJA. P O
ШРХ	AVTOTEMNIKA
MMoiićeva ul S
вЗООО CEUE
Po sklepu Komisije za delovna razmerja in
družbeni standard v
PSO AVTOTEHNIKA Celje
objavljamo
prosta dela in naloge
prodaja blaga avtotehnične stroke
več prostih del in nalog
Pogoji za zasedbo del in nalog:
-	prodajalec trgovsko avtotehnične stroke
-	2 leti delovnih izkušenj
Prošnje sprejema Komisija za delovna razmerja in
družbeni standard v PSO v roku 8 dni od dneva
objave.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v roku
15 dni po opravljeni izbiri.
DOM UPOKOJENCEV
Šmarje pri Jelšah
Na podlagi določb 17. člena Pravilnika o delovnih
razmerjih Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah
razpisuje
komisija za delovna razmerja naslednja prosta dela
in naloge
1.	1 bolniško strežnico
za nedoločen čas
Pogoji:
-	končana osnovna šola in eno leto delovnih izku-
šenj kot strežnica v zavodu ali podobni ustanovi.
2.	1 kuharico
za določen čas
Pogoji:
-	končana šola za KV delavce gostinske smeri
ter vsaj 2 leti delovnih izkušenj.
Delo pod točko 1 in 2 je dvoizmensko, poskusna
doba je dva meseca za dela in naloge bolniške strež-
nice.
Izbran kandidat bo sklenil delovno razmerje s polnim
delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8 dneh na naslov:
DOM UPOKOJENCEV
ŠMARJE PRI JELŠAH
Kandidate bomo o izbici obvestili v 8 dneh po konča-
nem sprejemanju prijav.
Gozd - surovinski vir ali še kaj več?
Gozdovi so rastlinstvo, ki
najpopolneje varuje zemljo
pred erozijo in nudi človeku
poleg lesne surovine še veli-
ko ostalih dobrin. Delež
gozda na Zemlji pada. Tre-
nutno pokrivajo gozdovi 39
milionov kvadratnih kilo-
metrov ali 0,9 hektara na
zemljana (v Sloveniji 0,5
hektara na prebivalca). Iz
tega ugotovimo, da stanje
še ni zaskrbljujoče, a zave-
dati se moramo, da so goz-
dovi zelo neenakomerno po-
razdeljeni. Ponekod pokri-
vajo nepregledna prostran-
stva (Amazonka, Kanada),
drugje pa jih zaradi pod-
nebja ali človekove sekire
skorajda ni več.
Tisočletja nazaj je gozd po-
krival skoraj celo Evropo in
pomenil človeku konkuren-
ta in grožnjo za preživetje:
zaraščal je skromne njivice,
ki jih je z obilo truda izkrčil,
v njem so se skrivale zveri,
zaradi nepreglednosti so bili
ovira pri potovanjih. Prav za-
radi te navidezne neuničlji-
vosti je gozd tisočletja ostal
le neizčrpen surovinski vir
in konkurent v boju za plod-
no zemljo. Čeprav so nekate-
re pokrajine že pred stoletji
ogolele (Kras) in so se poka-
zale negativne posledice, pa
je zaradi vse hitrejšega na-
raščanja prebivalstva in in-
dustrije krčenje gozdov
kljub vsemu hitro napredo-
valo. Šele danes, ko je po-
manjkanje in umiranje goz-
dov postalo svetovni pro-
blem, je prišlo do preobrata
v naši miselnosti. Gozd je
človekov sopotnik in, če
gozd izgine, pomeni to grož-
njo za preživetje človeške
vrste.
Rohnenje motork in trak-
torjev nam ne zbuja več pri-
jetnih občutkov premoči
nad naravo, ampak se vpra-
šamo: ali je to neobhodno
potrebno, ali se ne bi dalo
dobiti surovinskega nado-
mestka? Gozd se je iz suro-
vinskega vira prelevil v na-
ših očeh v oazo prvobitnosti,
kamor se lahko zatečemo iz
civiliziranega vsakdana.
Gozd oblikuje klimo po-
krajin; če ga je dovolj, so
temperaturne razlike ublaže-
ne, odtok vode v vodotoke je
enakomernejši, nudi bivalni
prostor za živali in ptice, ki
skrbijo, da se škodljivci na
kmetijskih površinah ne
razmnožijo preveč.
Zlasti v okolici velikih
mest imajo gozdovi po-
membno vlogo pri oddihu in
rekreaciji. Take gozdove
uvrščamo v zeleni pas in v
njih je gospodarjenje močno
omejeno. Ti gozdovi so tako
cenjeni, da se v njih skor^
vrtnari, ob suši jih zaliv^o,
ob obilni snežni odeji otresa-
jo sneg z mladovja.
Vse bolj stopa v ospredje
estetska funkcija gozda. Da-
našnji človek, ki ga na delov-
nem mestu ubija monotonija
strojev, doma pa dolgočas-
nost velikih stolpnic in v
kmetijstvu enolična polja
koruze ali sladkorne pese, si
vsaj v gozdu zaželi pestrosti.
Moti ga geometrijska ureje-
nost smrekovih nasadov, ki
delujejo moteče in nezanimi-
vo. To je nenaravna lesna nji-
va, gozd, ki je nastal zaradi
ozkih pridobitniških intere-
sov. Danes, ko mu preti umi-
ranje, ugotavljamo, da so
prav ti nenaravni gozdovi
najbolj občutljivi. Tako ved-
no bolj cenimo mešane goz-
dove in celo gozdove čistih
listavcev, ki so bili od nekdaj
tako pri izkoriščanju kot pri
negi in gradnji prometnic
pravi pastorek.
Zato tudi v bukovem se-
stoju ne smemo gledati le te-
ga, koliko lesne zaloge ima
in koliko kubikov drv bi se
dalo tu dobiti. Zavedati se
moramo širših kvalitet, ki
nam jih tak sestoj nudi: z od-
padlim listjem gnoji in boga-
ti tla, s plodovi se hranijo
gozdne živali, s šopastimi
koreninami globoko aktivi-
ггуо tla ter mnogo uspešneje
kot iglavci klubuje zastrup-
ljenemu zraku. Tudi po na-
ravnih ujmah se taki naravni
sestoji dobro opomorejo,
vedno pa preživi določeno
število dreves v šopih in sku-
pinah, tako da katastrofa ni
popolna. Celoten pogled na
gozd, brez neposredne upo-
rabne vrednosti, nam poma-
ga pri dojemanju bistva
gozda.
VIDA PAPLER
Iz Rastja, GG Celje
^fl. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Še o
železniškem
postalaiišču na
Polzeli
Pisec članka tovariš Mejak
osebno navjya nekatere ugo-
tovitve, vendar za gradnjo
oziroma odpiranje železni-
škega postajališča na Bregu
med Šempetrom in Polzelo
doslej nismo prejeli s strani
krajevne skupnosti oziroma
pristojne skuščine občine
nobene uradne pobude ali
predloga.
Pripominjamo, da o pred-
metnih zadevah , odločajo
strokovne službe ŽG Ljub-
ljana po posebnih kriterijih,
kot npr. oddaljenost od po-
staje, zadostna frekvenca'
potnikov in podobno, poseb-
no pa, da zaradi gospodar-
skega položaja ŽG sofinanci-
ranje ne pride v poštev.
JOŽE RAJTMAJER
direktor ŽTO Celje
Srečanje
starejšiii
občanov v KS
Dobrna
Kot vsako leto smo tudi le-
tos v KS Dobrna organizirali
srečanje starejših občanov.
Vseh starih nad 70 let je 162.
Zaradi bolezni in starostne
onemoglosti, se je srečanja
udeležila polovica teh obča-
nov. Članice RK in socialne
komisije so vse bolne in ne-
pokretne obiskale doma in
jim zaželele predvsem zdrav-
ja v letu 1986.
Srečanje je bilo v gostišču
Triglav, kjer je navzoče v
imenu KK SZDL in KO RK
pozdravila Irena Artank. K
popestritvi programa so svoj
delež prispevali tudi učenci
Oš XIV. divizije Dobrna.
Po skupnem kosilu so sta-
rejši obujali spomine davnih
dni. Tudi lepih starih pesmi
niso pozabili zapeti.
Denar za srečanje je poleg
KK SZDL in KO RK prispe-
valo tudi zdravilišče Dobrna,
Vsem, ki so na kakršenkoli
' način omogočili srečanje, se
najlepše zahvaljujemo.
Komisija za socialna
vprašanja pri
KS Dobrna
Gornjegrajska
razglednica
Rado Pantelič je 16. 1. v
NT poročal o izidu druge raz-
glednice v gostinstvu zaseb-
nega sektorja Gornje Savinj-
ske doline. Pi.sec ugotavlja,
da tovrstna reklama kraja ne
bo veliko pomagala zaradi
neuskl^ene ponudbe in da
turistično društvo, ki oprav-
lja s smučarsko žičnico, te
dosed^ še ni pognalo. Stri-
njamo se, da v kr^u manjka
enotne gostinsko-turistične
ponudbe in kot kaže, je ne-
k^ časa še ne bo. Enoten na-
stop zahteva skupen dogo-
vor in skupno financiranje.
Nekatere težave izhcgajo rav-
no iz tega, da je gostinstvo
poklicna dejavnost, turizem
pa sloni na ljubiteljstvu. Ka-
dar v кггуи uspe skupen na-
stop gostincev in drugih dru-
štev po pravilu društvom
prihodki sicer pokrijejo stro-
ške, toda samo zato, ker je
delo članov društev neplače-
no. Amaterska zagnanost, ki
nima stlanih in zadostnih fi-
nančnih virov kmalu zamre,
z njo vred pa tudi usklajena
ponudba.
Smučarska vlečnica v Gor-
njem gradu je stara že 21 let
in člani smučarske sekcije
TVD Partizan, ki ima žičnico
v najemu od Turističnega
društva jo s težavami in do-
bro voljo še nekako vzdržu-
jejo. Težave so tudi takšne
narave kot trošenje hlevske-
ga gnoja na nizek sneg, pri-
tožbe zaradi motenja posesti
tid. Trditev, da smučarska
žičnica do sedžO še ni bila v
pogonu ni točna. Novembra
je delovala sedem dni. Upo-
rabljal jo je le podmladek
smučarske sekcije, januaija
pa je delovala tri dni, nakar
je zma^kalo snega.
Za širšo rabo, za turiste, bi
morala smučarska žičnica
biti registrirana, kar pa zade-
va drugačen pristop: delati
mora brezhibno, smučišče in
smučaiji mor^ biti zavaro-
vani, zagotovljeno mora biti
dežurstvo za prvo pomoč,
itd. Približno takšne pogoje
lahko zagotovimo le, kadar
vzgajamo nžuml^še v šoli
smučanja, za trajno delova-
rye žičnice pa brez skupnega
nastopa ne bo šlo.
IVKO RELIČNIK,
Za TVD Partizan
Gornji grad
Lipe padajo
25. decembra 1985 sem bil
slučajno v Celju. Bil sem
močno presenečen in razoča-
ran, ko sem videl, da na Gla-
ziji (v neposredni bližini po-
staje) spet podirajo še zadnje
mogočne, še iz časa Marije
Terezije stoječe lipe. V njih
so našli zatočišče in so gnez-
dili ptički, ki že tako težko
najdejo kakšen prostor v Ce-
lju. Tudi čakajočim na Glazi-
ji je marsikdaj prijalo, ko so
se lahko v poletni vročini
malce ohladili pod košatimi
krošnjami starih lip. Da
sploh ne govorim o po-
membnosti, ki jo ima drevje
in zelenje s svojimi biološki-
mi procesi za ljudij njihovo
okolje in čist zrak. Ze takrat,
ko so podrli drevesa v bližini
Ojstrice je bilo mnogo ljudi
ogorčenih. Človek se ob tem
resnično lahko vpraša, na
k^ (če sploh na kaj) mislijo
tisti, ki o tem odločbo. Kljub
raznovrstnim oddajam, član
kom in gibanju zelenih ter
različnim opozorilom se
takšne stvari še vedno ne-
ustavljivo dog^ajo.
Ljudje, pomislite malo na
prihodnost vas in vaših
otrok! Vsakdo si želi zdravo
življenje, le-tega pa ob takih
dejanjih v bodočnosti ni mo-
goče pričakovati. Če je mož-
no, bi bil zelo dobrodošel
utemeljen odgovor tistih, ki
so podrli drevesa.
AVGUST RAMŠAK
Laška banka
v redakcijo smo prejeli za-
nimivo a kritično pismo o
nepravilnostih v Ljublanski
banki - ekspozitura Laško,
kot jih je zabeležila naša
bralka Marija iz Laškega. Na
ta način ji sporočamo, da bo-
mo pismo objavili le pod po-
gojem, če bo v uredništvo
poslala tudi svoj priimek in
polni naslov. Tsdco ravnamo
pri objavi vseh pisem.
Še enkrat:
Dovoljeno
kajenja
Odgovarjamo dr. Ervinu
Mejaku o kajenju, ki пгд bi
bilo dovoljeno v Celjski
mestni hranilnici. Takšnega
dovoljenja hranilnica ni ni-
koli dala in ne obstoja, pač
pa sta v tej bančni enoti dva
napisa, ki pozivata proti ka-
jenju. Če nekatere stranke
vendarle kadijo, izpričujejo s
tem svoj nemogoč odnos do
ostalih in nenazadnje do
bančnih delavcev. V takš-
nem primeru, kot ga je opi-
sal dr. Mejak, pač kaže rav-
nati samozaščitno.
Sicer pa bomo vse svoje
bančne enote v kratkem
opremili z novimi napisi pro-
ti к^егци in upamo, da bodo
bolj zalegli.
LJUBLJANSKA BANKA,
SPLOŠNA BANKA CELJE
Arkada še ni
očiščena
v Celju in okolici je še ved-
no nekaj organizacij in dru-
štev, ki nočejo vedeti, da je
lepljenje plakatov na stebrih
v arkadi na Prešernovi ulici
(pred Zvezdo) nedopustno in
kaznivo. Nekaj časa je bil
mir pred kršitelji, sedaj pa so
ponovno začeli nekateri ne-
strpneži lepiti. Kot da jim ni
zato, da bi bilo Celje lepo in
da vlada v njem red. Obstoja
vendar podjetje Reklama,
kjer se dobi dovoljenje za
lepljenje plakatov. Mestna
straža pa je premalo učinko-
vita, da bi takoj odstranila
lepake in to storijo redoljub-
ni občani. Sprašujem, če
straža primere kršitve te pre-
povedi javi na pristojnem
mestu in če so kršitelji kaz-
novani.
Občinski komite za ureja-
nje prostora in varstvo oko-
lja ponovno opozarjamo na
to in prosimo, da d^o očistiti
arkado in da na sprednji in
zadnji strani arkade z napi-
som opozorijo, da je leplje-
nje plakatov prepovedano in
kaznivo.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Program počitnic 86
od 27. 1. do 7. 2. 1986
-	bazen od 11. do 15. ure za osnovne in srednje šole
-	kegljišče od 9. do 12. ure za srednje šole
-	avla dvorane od 8. do 12. ure namizni tenis za srednje
in osnovne šole
-	dvorana od 9. do 10. ure rokomet, mali nogomet,
košarka
od 10. do 12. ure odbojka - vse za srednje
in osnovne šole
-	disco - družabni prostor - 2. 2. in 7. 2. od 16. do
22. ure za osnovne in srednje šole
Vstop za vse omenjene aktivnosti je prost in strokovno
voden.	,, .,
Vabljeni!
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
objavlja
po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83.
čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem
izobraževanju in štipendiranju ZC Celje
ENO SPECIALIZACIJO IZ
OTROŠKEGA IN PREVENTIVNEGA
ZOBOZDRAVSTVA
Pogoji:
-	končana medicinska fakulteta - smer stomatolo-
gija
-	opravljen strokovni izpit
-	podiplomski tečaj iz otroškega in preventivnega
ali javnega zobozdravstva
-	najmanj tri leta delovnih izkušenj v mladinskem
zobozdravstvu
. - prednost imajo kandidati, ki so pri opravljanju del
in nalog pokazali interes in smisel za aktivna zobo-
zdravstveno varstvo.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8. dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 30. dneh po
opravljeni izbiri.
MIEIÌX mS^ |(РЛ1ЕТ1Ј»К1 KOMI3INAT
^аГ SIENTJUR
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
razpisuje
po sklepu delavskega sveta DSSS dela in naloge s
posebnimi pooblastili
vodja računovodske službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za oprav-
ljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še na-
slednje:
-	VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske
usmeritve, smer računovodstvo in 48 mesecev delov-
nih izkušenj ali
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe iste usmeritve in
60 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje združujemo za dobo 4 let s polnim
delovnim časom.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpol-
njevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na na-
slov Kmetijski kombinat Šentjur-razpisna komisija.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odlo-
čitvi samoupravnih organov.
Dom kulture Titovo Velenje
v soboto, 1. februarja bo v Domu kulture gostovalo Lut-
kovno gledališče iz Ljubljane. Uprizorili bodo lutkovno pred-
stavo za otroke od 4. do 8. leta starosti. Lutkovna igrica, Kaj
mora sova opraviti pozimi bo ob 11. uri.
Dom kulture Šoštanj
Lutkovno igrico Kaj mora sova opraviti pozimi pa bodo
lutkarji Lutkovnega gledališča iz Ljubljane uprizorili v soboto
še popoldan ob 15. uri v domu kulture v Šoštanju.
Zdravilišče Laško
v dvorani Zdraviliškega doma v Laškem bo v torek, 4.
februarja gostoval dramski igralec Zlatko Šugman z Mikelno-
vim delom Fraklova vrnitev. Predstava bo ob 19.30 uri.
Zdravilišče Dobrna
v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v torek, 4.
februarja proslava ob kulturnem prazniku. V kulturnem pro-
gramu, ki se bo pričel ob 19. uri bodo sodelovali Tamburaški
simfonični orkester ŽPD France Prešeren iz Celja, moški pev-
ski zbor KUD Kajuh Dobrna in recitatorji domačega kultur-
nega društva.
Kulturni dom Trnovlje
v kulturnem domu Trnovlje bo proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku v sredo, 5. februarja ob 18. .uri. V pro-
gramu bodo nastopili: Moški pevski zbor PD Tone Tomšič iz
Strmca pri Vojniku, Celjska folklorna skupina ŽPD France
Prešeren iz Ce^a, recitatoci KUD Zarja Trnovlje.
Dom krajanov Zagrad
Prihodnji petek, 7. februarja bo v domu krajanov Zagrad ob
18. uri proslava ob kulturnem prazniku, na kateri bodo nasto-
pili Moški pevski zbor DPD Svoboda Zagrad, Mladinski pev-
ski zbor Osnovne šole Frana Kr^nca Polule ter recitacijska
skupina domačega delavsko prosvetnega društva.
Knjižnica Titovo Velenje
v Knjižnici je odprta razstava slik, risb in ilustracij akadem-
skega slikarja Rudija Skočiija. Razstava bo na ogled vsak dan
do 5. februarja.
IVlayerjeva vila v Šoštanju
v Mayerjevi vili si lahko še v prihodnjih dneh ogledate
razstavo Jureta Godca in Ibra Džumhurja, člana društva šale-
ških likovnikov. V četrtek, 6. februaija ob 18. uri pa bodo v
Mayerjevi vili odprli razstavo članov društva Šaleških likovni-
kov. V kulturnem programu ob otvoritvi bo nastopil Šaleški
oktet.
Likovni salon Vojnik
v Likovnem salonu v Vojniku bodo v soboto, 1. februarja
odprli razstavo olj z naslovom Ulice Vojnika, ki jih je ustvaril
slikar Peter Zupanec, član likovne sekcije KUD France Preše-
ren Vojnik. Razstava bo odprta do 21. februarja.
Likovni salon Celje
v celjskem Likovnem salonu bodo v sredo, 5. februarja ob
18. uri odprli razstavo, na kateri se bodo s svojimi deli predsta-
vili člani Društva celjskih likovnih umetnikov.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu je na ogled odprta razstava likovnih
del Vinka Pevcina. Razstava bo odprta do 6. februarja.
Zgodovinski arhiv Celje
V	Zgodovinskem arhivu v Celju bodo v ponedeljek, 3. febru-
arja ob 12. uri predstavili publikacijo Vodnik po fondih in
zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju. S predstavitvijo te
publikacije bodo počastili slovenski kulturni praznik.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani zdraviliškega doma bo jutri nastopila folklorna
skupina Minerali iz Rogaške Slatine. Njihov nastop se bo
pričel ob 19.30 uri.
Zadružni dom Uubečna
v zadružnem domu na Ljubečni bo v nedeljo, 2. februarja ob
17. uri koncert ansambla Agropop iz Ljubljane. Število vstop-
nic je omejeno, v predprodaji pa so v pisarni ZKO Celje in
Krajevne skupnosti Ljubečna.
Delavski dom Nazarje
v soboto, 1. februarja bo ob 18. uri v Delavskem domu
nastopilo kulturno društvo Gorici grad z dramo Mati, avtorjev
Karla Destovnika Kajuha in Bojana Štiha.
Kino dvorana Ljubno
v kino dvorani na Ljubnem bo v nedeljo, 2. februarja ob 15.
uri nastopila domača folklorna skupina.
Dvorana prosvetnega društva Rečica
v nedeljo, 2. februarja bo v Rečici gostovalo kulturno dru-
štvo iz Gornjega grada. Ob 15. uri bodo uprizorili dramo Karla
Destovnika Кгуића in Bojana Štiha Mati.
Knjižnica Mozirje
v mozirski knjižnici bo v ponedeljek, 3. februarja ob 17. uri
predstavitev pesniške zbirke Petra Weissa in Jožeta Muhoviča:
Ljubkosti.
Galerija Mozirje
v ponedeljek, 3. februarja bodo ob 18. uri odprli razstavo
likovnih del akademskega shkarja Jožeta Muhoviča.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
30.^
»TKS FOR NICE QSO DR
OM NICK«, je z Morseovimì
znaki odtelegrafìral še zadnji
pozdrav Nicku v Virginio. Po
domače, novemu prijatelju čez
lužo se je zahvalil z »HVALA
ZA LEPO ZVEZO DRAGI PRI-
JATELJ NICK«.9 Bilo je ob za-
četku mojega obiska, po Gre-
enwichu, radioamaterji na-
mreč upoštevajo le ta, grinvi-
ški svetovni čas, je bila ura
16.30, po našem ura več, a to ni
pomembno. Važneje je, da sem
takoj vedel, da mi pri Jevtu Or-
loviču, pa naj merimo čas po
Greenwichu ali po naše, ne bo
dolgčas.
Hvala za lepo
Na obisku pri YU 3ND v Spotinji Rečici pri M
YU 3ND. Samo en radioama-
ter v svetft ima ta znak, kajti
takšna so pravila v svetovni in
naši organizaciji teh ambasa-
dorjev miru, kot tudi imenuje-
mo radioamaterje. Jevto Orlo-
vič iz Spodnje Rečice pri Mozir-
ju ima ta znak, ki so ga sprejele
amaterske radijske postaje od
Manile do Santiaga, od Gren-
landa do Južnega tečaja. Prav-
zaprav ni ene od 363 držav, na
katere so svet razdelili radio-
amaterji, s katero Jevto ne bi
vzpostavil zveze.
»Veliko nas je takšnih v Slo-
veniji, ki smo vzpostavili zveze z
vsemi conami, ki jih pozna naša
radioamaterska organizacija, a
še vedno premalo, da bi nas v
svetu bolje poznali. Posebna
strast in volja je potrebna, če se
hočeš ukvarjati s to dejavnostjo,
ki ti lahko nudi zelo vehko. Veli-
ko prijateljev imam po celem
svetu, pa čeprav še nikogar od
njih nisem videl. Za to bo še
dovolj priložnosti, morda sam
kdaj koga obiščem, po obljubah
sodeč pa bodo tudi mene oh
skali. Osebno sem najbolj zad(
voljen, da so za Spodnjo Rečic
in Mozirje shšali v vseh večji
mestih sveta, na vse kontine
tih in vseh državah. Vsaka tak
na vzpostavljena in potrjen
zveza pa je kot nekakšna lovsk
trofeja,« je pojasnil Jevto Orl(
vič iz Spodnje Rečice, vodj
kratkovalovne sekcije v mol
nem mozirskem radioklubu i
tudi član izpitne komisije radie
amaterjev za koroško regiji
Jevto je sicer iz Kosovskega Ki
lašina, a že od leta 1952 v Slovi
niji. Po redni službi v JLA sej
zaposlil kot serviser v Gorenju
Jevto se ukvarja izključno'
telegrafijo, mikrofon pa uporal
Ija le kadar je to potrebni
Spretni vrsti so predpogoj usp<
ha in diploma A kategorije, ni
višja v naši organizaciji, potijo
je, da je »Rečičon« vrhunski П
dioamater: »V telegrafiji je ni
pomembneje, da čim manj oi
tipkaš in s tistim čim več povei
Če si ekspeditiven, daš tako ^
tro »prostor« drugemu, kar je ^
posebno pomembno. Zato rad
oamaterji v n^večji meri komii
niciramo s kraticami.«
Veliko je skrivnosti, ki jih п^
ra spoznati radioamater, velil''
kratic in pravil. V bistvu pa P,
za to, da mora vsak voditi S"
dnevnik, v katerega vpisuje P"
samezne zveze. Podatki za vs|
ko vzpostavljeno zvezo mor^
vsebovati čas, pozivni znakj
stega, s katerim komunicii^
frekvenčno območje, kvaW^,
tipkanje, moč signala in še m»
sikaj. Vsak ima tudi karti"
(QSL), katero si radiomatej
potem izmenjata in s tem p"*^
dita zvezo. Pri nas se vse karti';
zbirajo v Beogradu od koderJ^
potem razpošljejo po vsem
tu. Jevlo je od julija 1983 na sj
jem domu v Spodnji Rečici d'
___ ^
1986
NOVI TEDNIK STRAH 13
Jejte črve, ki vam Jih Je predpisal ZISI
Ribe (osliči) so užitni, če le ¥ пЦћ pet ali manj črvov - tako pravi zvezni predpis
Kaj bi lahko rekli o ljudstvu, ki dovoli,
da mu ministri predpisujejo tudi črve v
hrani? Verjetno je to ljudstvo že precej
pohlevno ali pa vsaj otopelo.
Zadeva sega v leto 1984, ko je bilo v Urad-
ih nem listu SFRJ objavljeno dopolnilo »Pra-
^ vilnika o načinu opravljanja veterinarsko-
^ sanitarnega pregleda živali za zakol in izdel-
• ^^ vrinjeni člen 116a, ki določa:
^ »Če se v 250 g ribe nahaja do pet psevdocist
miksosporidija, se ugotovi, da so ribe upo-
Ш rabne za prehrano ljudi po 24-urnem globo-
Ш kem zmrzovanju pri temperaturi nižji od
B -18 °C.«
Ш Pod dopolnilo pravilnika in sporen dodat-
Ш ni člen se je podpisal zvezni minister za
Ш kmetijstvo dr. Milorad Stanojevič soglašal
pa je tudi Zvezni komite za delo, zdravstvo
in socialno varstvo.
8Mf Tele »psevdociste miksosporadija« so
H manj učeno povedano čisto navadni črvi, 1
Ш do 1,5 centimetrov dolgi in 4 mm debeli
K rjavkasti zajedalci, ki so se zaredili v še živih
H osUčih. Zanimivo, da samo v tistih, ki smo
K jih uvozili iz Poljske, v tistih iz SZ in Argen-
Д tine pa ne.
Д Prav pri uvozu pa je potrebno iskati vzrok
Д za dodani člen. Očitno je naša »multinaci-
^ onalka« z dovolj dobrimi zvezami v vladi
zavohala dober zaslužek. Kdo je ta uvoznik,
še nismo odkrili, ker je več vmesnih posred-
^^ nikov (PKB Commerce, Tozd Marketing
Ljubljana, Cankarjeva 7; Brodocomerce Ri-
jeka, Tozd Tovarna ribjih konzerv IKA
SpUt; Jadran, delovna organizacija za ulov,
vzrejo, predelavo in promet z ribami; Bro-
doremont, Tozd Ribopromet Split, med nji-
fc * mi pa sta tudi dve naši delovni organizaciji:
I Droga, Tozd Riba in Mercator).
I Očitno vsi precej zaslužijo, ker pa gre za
poceni ribe, kilogram stane nekaj več kot
500 dinaijev, tudi kupci pridno segajo po
njih. Zelo pogosto so tudi na jedilnikih v
obratih družbene prehrane, večkrat pa te
črve v ribah jedo tudi otroci v šolah in vrt-
cih. Tako je bilo tudi prejšnji teden, ko so
jih malicali v osnovni šoli I. celjske čete.
Kuhaiji s te šole so tudi poklicali Zavod
za socialno medicino in higieno v Celju.
»Nekateri se norčujejo in pravijo, da ima-
jo črvi boljše beljakovine. Zakaj pa potem
ne bi jedli deževnike, ki imajo še boljše
beljakovine,« je ogorčena Maijeta Kočiš s
tega zavoda.
No, k sreči nam naš vrli minister še ni
predpisal deževnikov.
Zavod je poslal vzorce rib na bakteriolo-
ško analizo, obvestiU pa so tudi veterinar-
skega inšpektorja Franca Lemuta, ki ima s
temi črvi v ribah že izkušnje. Prvič je na-
mreč ukrepal decembra leta 1984, ko je za-
časno izločil iz prodne 45 ton črvivih osli-
čev. Takrat so opravili analizo na veterinar-
skem zavodu v Celju in našteh preveč (več
kot 5) črvov v 25 dkg rib. Superanalizo so
opravili na Biotehnični fakulteti v Ljubljani
in tudi tam ugotovili, da je v ribah preveč
črvov - v enem vzorcu so jih našli celo 29 (v
25 dkg mesa, seveda). Zamishte si takšno
ribo - črv pri črvu.
Vendar pa se je Mirna iz Rovinja, ki je te
ribe takrat pripeljala v Slovenijo, pritožila,
ker ima sama pravico izbirati zavod, kjer
bodo opraviU superanalizo. Vzorci so potem
romali na beograjsko veterinarsko fakulte-
to. Od tam pa so prišli za Mirno ugodni
rezultati - ribe so bile po njihovem mnenju
neoporečne. Ne, da bi človek dvomil v
ugledne univerzitetne profesorje in razisko-
valce, toda rezultati so bili ravno takšni, da
je bilo ribe še dovoljeno prodajati.
Takrat je Mirna vseeno obljubila celjske-
mu veterinarskemu inšpektorju, da v Celju
ne bodo več prodajali črvivih rib.
Toda »devizni črvi« iz Poljske so spet pri-
romali nazaj na police naših trgovin. Franc
Lemut je tokrat začasno izločil iz prodaje
3.750 kilogramov črvivih osličev (od skupno
50 ton oshčev, kolikor jih imajo na zalogi v
Celju).
Pregled na veterinarskem zavodu v Celju
je pokazal, da imeyo od petih vzetih vzorcev
trije več kot pet črvov. Inšpektor meni, da
bo tudi superanaliza pokazala, da je črvov
preveč.
Franc Lemut je pravzaprav v težkem po-
lož^u. Ogorčeni potrošniki (vsaj nekateri)
pritiskao, sam pa mora upoštevajti zvezne
predpise, ki so mu zvezali roke.
Nasprotno pa Maijan Lešer, vodja celjske
ribarnice dvomi, da bo inšpektor uspel. Če
pa bodo v Celju že izločili te ribe iz prodaje,
jih bo uvoznik verjetno ponudil potrošni-
kom v drugem kr^u, kjer so inšpektorji
manj čuječi. Toda črve že preštev^o tudi
inšpektorji v drugih kr^ih. Na Obali na pri-
mer. Menda smo uvozili 400 vagonov teh
črvivih rib in v njih precej milijonov črvov.
Pa ima to štetje množice črvov sploh kak-
šen smisel? Verjetno ni pomembno, ali po-
jete za kosilo pet aH deset ali pa še več
črvov. Na odgovornost bi morali poklicati
tako uvoznika, kot »strokovnjake«, ki so na
njegov pritisk zakrivili takšen predpis. Že
zato, da ne bi dobili še kakšnega »znameni-
tega« dodatnega člena 116a. Na primer takš-
nega, da bi lahko v juhi plavalo pet muh, če
pa bi jih bilo več, juha ne bi bila več užitna.
Pa s^ so muhe, podobno kot črvi, tako
ljubke živalice... •
SREČKO ŠROT
V celjski ribarnici so začasno izločili iz prodaje 480 kilogramov osličev. Prodajalci
pravijo, da so jih kupci zelo pridno kupovali, in da jih sedaj kar pogrešajo oziroma vsak
dan sprašujejo po njih.	poto: Edi MASNEC
so, Jevto Orlović
lu
ü več kot 3700 zvez, od tega
na kartic preko 2000, več kot
soč pa jih je na poti.
Krožim s prstom po zemljevi-
u in skušam n^ti državo s ka-
5Г0 Jevto ni vzpostavil zveze,
'okažem Falklandske otoke,
evto mi pokaže kartico. Grem
o Santa Monice, Filipinov,
long Konga, Argentine, pa spet
Mee v azijske in afriške drža-
je, kartice pa letijo na mizo. Tu
to potrjene zveze z rusko pa ja-
ponsko eksepdicijo na južnem
tč^u, z Grönlandom, vsemi dr-
Bvami Severne ter večino Juž-
Je Amerike, pa Bližnji Vzhod,
Avstralija, Oceanija ... Poka-
«m na Novo Kaledonijo, sicer
•■ancosko kolonijo. Odgovor je
''^an, dobim kartico in na njej
>reberem še ime Dominique
íoaerau, Bourail. Zveza vzpso-
övljena 28. 1. 84 ob 8.00 po Gre-
l^wichu. Zanimivo, ni k^,
'6.031 kilometrov je do tega oto-
^a in 11 ur časovne razlike, Jev-
^in Dominique pa sta se slišala
kar pomeni odhčno. V mi-
P^ni skušam zračunati, koliko
J' za vseh teh 3700 zvez mojega
jostitelja stal telefon, kjer pa bi,
■odeč že po naših medkrajevnih
^gatah, zveze s temi kr^ji tudi
'"alce teqe vzpostavil.
'^dloamaterski kodeks
.Tudi v vesoljskem centru NA-
jA v Huston so že slišali za Re-
zanimalo pa me je, ah je
evto izkoristil priložnost in
Povprašal sogovornika, kdaj bo-
2 spet izstrehli Columbio. Od-
sovor je ђј1 malce bolj resen:
^p^dioamaterji imamo svoj ko-
,po katerem se ne smemo
çjgl^fjati s politiko, niti komer-
Ij^^^irni stvarmi, temveč izk-
^По z osebnimi stvarmi, reci
'takšna je naša opremlje-
pa o vremenu, družini se
pogovarjamo, zato tudi ne poz-
namo političnih meja. Kot pri-
mer n^ povem, da sem lani ob
sestrelitvi korejskega boeinga
malce prisluškoval Rusom, Ja-
poncem in Američanom. Mo-
ram reči, daje »promet« potekal
povsem običajno in v pogovorih
ni bilo čutiti nikakršnega nape-
tega političnega ozračja.«
Seveda pa radioamaterstvo
pomeni tudi kaj več od kramlja-
nja o družinskih zadevah. Zgo-
voren dokaz temu je lanska ka-
tastrofa v Mexicu, ko je prav ra-
dioamater (Šved) prvi sporočil v
svet vest o potresu. Pa tudi dru-
gačno pomoč je mogoče nuditi
preko radijskih valov: »Lani
sem v beorajskem Ninu prebral
oglas nekega občana, ki je zase
iskal zdravilo, ki ga pri nas ni
bilo mogoče dobiti. Tega sem se
spomnil, ko sem imel na zvezi
DL ZCS-Bruna iz Zahodnega
Berhna, ki sem ga povprašal, če
bi lahko kako pomagal. Na zvezi
sem čakal 30 minut, v tem času
pa je Bruno odšel v lekarno ter
kupil to zdravilo, ki ga je kasne-
je poslal temu tovarišu v Beo-
grad. Ko sem ga enkrat kasneje,
ko sva se spet srečala na valovni
dolžini povprašal, kako je s pla-
čilom, je rekel da ga ne potrebu-
je, ker ga je že dobil v obliki
avtorskega honorarja, sću je no-
tico o tem zanimivem dogodku
objavil v nekem berlinskem
časniku.«
Gluha Je le Albanija
Med vsemi državami za radio-
amaterstvo nimajo posluha le v
Albaniji, ki je, kar se tega tiče,
dežela tišine. Marsikateri radio-
amater je zato prikrajšan, ker
zaradi nepotrjene zveze z Alba-
nijo ne more dobiti mednarod-
ne diplome za ta del Evrope.
Prav zaradi tega najbolj vneti, ki
jim uspe priti v Albanijo, tja
pretihotapijo tudi radijsko po-
stajo, na hitro vzpostavijo čim-
večje število zvez, ter tako po-
magajo tudi drugim. Eno takš-
nih radioamaterskih dogodivš-
čin sem pri obisku Jevta Orlovi-
ča prebral v ROG-u, Radioama-
terskem glasniku Vojvodine.
Radioamaterji so v okviru svo-
je svetovne organizacije (lARU)
svet razdelili na 40 con, ter v tri
velike regije in 363 držav. Svoja
pravila imajo opredeljena s po-
sebnim kodeksom, pravtako pa
vsako leto izide obsežna računal-
niško obdelana brošura z vsemi
mednarodnimi tekmovanji. Sko-
raj vsak drugi vikend se odvija
kakšno tekmovanje, ki se ga lah-
ko udeleži vsak radioamater sve-
ta. Po pravilih tekmovanje, v ka-
terem se vsak trudi vzpostaviti
čimveč zvez z določeno cono, ne
traja manj kot 12 ur. Tudi Jevto
Orlovič ima s takšnih tekmovanj
že precej priznanj.
Notica o dogodivščini je v tele-
grafskem stilu takšnale: OH
2BH/ZA JE V JULIJU/1970
NAČRTOVAL DA BO QRV 10
DNI VENDAR JE BIL QRV
SAMO 8.5 UR IN NAREDIL
860 QSO IZ 52 DXCC. PRI TEM
SO MU ZA ORG. ZAPL.
KOMPL. RADIO PST S PRI-
BOROM. Preprosto prevedeno,
gre za to, da je nek finski radio-
amaterski razgretež načrtoval
kar desetdnevno oddajanje iz
Albanije, ob aparaturi pa je bil
le osem in pol ur, ter pri tem
vzpostavil 860 zvez z 52 dežava-
mi, potem pa so mu albanski
organi zaplenih radijsko posta-
jo. Kaj so naredili z radioama-
terjem, v obvestilu ne piše.
Diplome z vsega
sveta
»In kakšna je v tem radio-
amaterstvu vloga vaše že-
ne?« me je zanimalo potem
ko sem videl in slišal, koliko
odrekanja zahteva tak hobi.
Jevto me je takoj spregledal,
Séo je vedel, kam merim:
»Popolnoma sprejema ta
moj hobi, vendar je sed^, ko
imam postajo doma, bolj ve-
sela kot prej, ko sem v radio-
klubu Mozirje preživel tudi
cele noči. A tudi takrat je to z
razumevanjem sprejela. Se-
veda pa tudi še sedaj na naji-
ni valovni dolžini kd^ pa
kdaj pride do kratkega stika.
Tako sem pred kratkim imel
na zvezi eno ipsilon elko
(YL-ko), po domače Julko,
kakor radioamaterji imenu-
jemo predstavnice nežnega
spola. No, tej Julki je bilo
ime Peggy, bila pa je iz dalj-
nega Massachusettsa. Ko
sem si med najino konverza-
cijo piséd njeno ime v dnev-
nik, je sluč^no prišla že-
na ... Naprej pa si tako lah-
ko mislite. Naredila mi je
QRM na zvezi (prekinila zve-
zo), jaz pa sem se seveda
opravičeval da je bila najina
zveza pač zgolj slučeo • •
Mogoče je prav zveza s
Peggy Jevtu Orloviču poma-
gala, da je dopolnil seznam
kartica za katero izmed med-
narodnih diplom, ki poleg
kartic krasijo steno njegove
radioamaterske sobice. Di-
ploma WAC iz New Yorka,
pa diploma Pica-Pau Cari-
oca iz BraziUje, britanskega
Commonwealtha, pa češka
SGS, finska itn. Čaka pa še
na diplome ah pa ima pogoje
zanje, ki potrji^ejo zvezo z
vsemi državami ZDA, diplo-
mo za zvezo z vsemi 40 cona-
mi, s katerimi so radioama-
terji razdehli svet. Mnoge teh
diplom so pač predrage, a
ker ima pogoje zanje, je časa,
da pride do r^ih še dovolj.
Preden sem odšel, sem po-
gledla še na zadnji Ust njego-
vega dnevnika. Madeira
Island, Swaziland, Nagoja,
Stockholm, Pretoria, Minsk,
imena ob njih pa Bill, Bob,
Criss ... Po Greenwichu je
bilo 19.30 in prav takrat je
Jevto vzpostavil zvezo z Mi-
čanom iz Zrenjenina. Bila je
tako dobra QSO, da sploh ni
opazil, kdaj sem odšel.
RADO PANTELIČ
14. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
Varčujmo, varčujte!
Irena, razdeli te plakate usluž-
benkam pionirske hranilnice,«
mi reče tovarišica in mi porine v
roke veliko rolo papirja. Površno
ošinem enega od njih, a ko opa-
zim besedo VARČEVANJE, me
ne zanima več.
Na vsakem koraku nam trobi-
jo. Doma, v šoli... Kar naprej
poslušamo: »Varčujmo, varčujte!
Stabilizacija je! Vsi moramo var-
čevati!«
Ko se vame zaleti eden od dru-
gošolcev, odhitim s plakati v ra-
zrede. Na koncu mi v roki ostane
le še eden zame. V razredu ga
razgrnem po klopi. Na naslovni
strani pod naslovom 31. oktober
- SVETOVNI DAN VARČEVA-
NJA piše MEDNARODNO LE-
TO MLADIH.
»Le kaj ima svetovni dan var-
čevanja opraviti z mednarodnim
letom mladih?« pomislim.
Sestavek na drugi strani mi od-
govori na to vprašanje. Ob letu
mladih je Ljubljanska banka
omogočila mladim varčevalcem
od 14. do 18. leta samostojno po-
slovanje z denarjem. Tako lahko
mladi, ki to želimo, s pomočjo
mladinske bančne izkaznice po-
kažemo svojo samostojnost in
odgovornost.
Namen varčevanja mladih pa
ni le v privarčevanem denarju,
ampak moramo spoznati, da je
denar le sredstvo, ki nam omogo-
ča izpolnitev naših potreb in že-
lja, zaradi katerih se moramo po-
truditi z delom in se mnogokrat
marsičemu tudi odpovedati.
IRENA GROBELŠEK, 8. r
OŠ Tončke Čeč
LESIČNO
Zakaj pri neki uri
nismo poslušali
Vse mogoče misli so mi rojile
po glavi. Razmišljala sem, kako
bo v soboto, ko bomo šli na vi-
kend, kako bomo klali prašiča, in
kako se bova s sosedovo Anito
pogovarjali. Bila sem zelo nestrp-
na in sfm komaj čakala, da bo
zvonilo.
Petra Oklobžija
Med uro smo imele Nina, Met-
ka in jaz pod klopjo časopise in
revije z manekeni. Risale smo
jim brke in brade. Seveda smo se
tudi smejale.
Sabina Seničar
Nekateri učenci so se pogovar-
jali. Tudi tiste, ki smo bili še pri-
pravjeni poslušati, so zapeljali v
klepetarija
Miha Hudej
Enostavno se mi ni dalo poslu-
šati. Komaj sem čakal, da grem
domov.
Tomaž Jeram
Teden je bil zelo naporen. Bil
sem že utrujen in sem težko ča-
kal konec ure.
Jure Cvetko
Snov je bila dolgočasna, ker
smo že tolikokrat ponovili di-
alog, a ga nekateri še vedno niso
znali.
Goran Br^jkovič
Učenci 5.b razreda
COŠ Fran Roš
CEI^E
To sem jaz
Kaj mislim o sebi? Ne vem, kaj
bi napisal. Drugi so o meni že
marsikaj govorili. Slišal sem take
stvari, ki so me prizadele.
Res je, če mi kaj ni po volji, se
stepem. Zaradi tepeža so mi
vzdeli žaljivko. Če jo slišim, se
tako razburim, da ne pomislim
na posledice. Včasih sem vsega
sam kriv. Tedaj mi je žal.
Starejše ljudi pozdravjam, in
če je le mogoče, jim pomagam.
Imam prijatelja, ki ga imam ze-
lo rad. Zary se vedno potegujem.
Doma zelo rad delam, ker se ob
delu dobro počutim, z delom si
krepim mišice in se temeljito raz-
gibam. Učim se pa zelo nerad, saj
si ne znam predstavljati, da bi
dolgo sedel pri mizi.
Zelo rad imam živali. Če jih lju-
biš in lepo delaš z njimi, te imajo
rade in te ubogajo.
Letos bom končal šolo. Šolanja
ne bom nadaljeval, a tudi doma
ne bom. Rad bi šel v službo. Star
sem petnajst let.
JOŽE ŠPES, 7.C
OŠ VOJNIK
Če šole ne bi bilo
Lepo bi bilo,
ko šole ne bi bilo.
Pamet na drevesu
bi rasla,
naloge same
bi se pisale,
a mi bi le spali
in se igrali.
V šolo ne bi hodili.
ne bi se nič učili.
Vendar postali bi
bedački veliki.
Naše glave bi se
izpraznile
in v njih bi se
same grde misli
lov\le.
MOJCA OMAN. 4.a
OŠ Slavko Šlander
CELJE
Navezan sem na ...
Navezan sem na želvi. Živita v
vodi. Ena je velika, druga za po-
lovico manjša. Še preden sem
dobil veliko želvo, sem imel eno,
enako veliko kot jo ima sestra.
To želvo sem imel zelo rad. Ve-
liko sem se pogovarjal z njo, jo
hranil čistil, menjaval vodo in še
veliko drugih stvari. Nikoli me ni
popraskala s kremplji ali me
ugriznila.
Nekega dne pa mije umrla. Po-
kopal sem jo na vrtu pod grmič-
kom. Še vedno se je spominjam.
Nikoli je ne bom pozabil.
ČRT KUŠTHIN. 5. a
OŠ Frana Krajnca
CELJE -POLULE
0 zimi
Koje zima. se vsi otroci veseli-
jo. Radi se smučajo in sank^o.
Pravi živ - žav je vse dni zimske-
ga veselja.
Kaj bo sedaj, ko imamo mi po-
čitnice, pa je snega zmanjkalo?
Tam, kjer so denarnice bolj tan-
ke, bo bolj slabo smučanje. Kako
bo pri nas, še ne vem. Mogoče me
bo mamica peljala smučat na Ro-
glo. Na Rogli je še dovolj snega,
da bi se jaz smučala. Najraje se
smučam na Uniorčku. Saj si tudi
mamica drugje ne upa, ker je
prestrmo. Atek se pa smuča os
šanka do šanka.
DARJA CVEFLER, 1. r
OŠ STRANICE
fVloj papagaj
Doma imam papagaja, ki mu je
ime Lili. Ko pridem iz šole, me že
pri vratih pozdravlja s čivka-
njem. Najprej mu očistim kletko
in mu zamenjam hrano ter vodo.
Rad ima zelenjavo in ostalo hra-
no. Ko ga spustim iz kletke, pre-
leti nekaj krogov. Rad se gleda v
ogledalo. Skače mi po glavi in
hodi okoli vratu.
Lili je moj veliki prijatelj, saj
mi krajša čas, ko sem sama do-
ma. Tudi ko delam nalogo mi po-
nagaja.Rad se igra z mano.
SMILJA KUKEC, 5. c
OŠ Peter Šprajc - Jur
ŽALEC
Prijateljstvo
OSEBE: Mojca
Bojan
Boštjan
Miha
učiteljica
Tadeja
razredna ura. Zazvoni šolski
zvonec in vsi učenci sedejo v
klop. Učiteljica stopi v razred in
se nekajkrat ozre po razredu.)
UČITELJICA: No, Miha, kak-
šen je današnji dnevni red?
MIHA:Danes imamo končni
izlet, disciplino in uspeh.
UČITELJICA: Ali ima kdo
kakšen referat?
MOJCA (z visokim glasom):
Da, tovarišica. Imam referat o
obnašanju pešca na cesti.
FiOJAN (oponaša Mojco z viso-
kim glasom): Oh. kako bomo mi
poučeni o prometu od tvojih re-
feratov.
UČITELJICA: Mir, Bojan! Po-
slušaj Mojco!
Mojca prebere referat, a je nih-
če ne posluša. Učenci nato
obravnavajo še ostale točke, na-
kar zazvoni šolski zvonec. Učen-
ci gredo iz razreda v skupinah, le
Mojca hodi sama za njimi. Pride-
jo v kemijsko učilnico.
TADEJA (vzklikne): Oh, kdo
ima nalogo?
Vsi se ozirajo in sprašujejo,
kdo ima nalogo. Le mojca sedi
brezskrbno pred knjigo in po-
navlja snov.)
BOŠTJAN: Hej, Bojan, mi-
slim, da ima Mojca nalogo!
(Oba se zaženeta z zvezkom v
roki k Mojci)
BOJAN: Mojca, imaš nalogo?
MOJCA: Imam. ia.
BOŠTJAN (živčno): Daj nama
jo!
MOJCA: Kaj pa. če je ne dam?!
BOŠTJAN: Ne daš je?
MOJCA: Tudi jáz sem lahko
kdaj hudobna, mar ne? Imam
vse te človekove pravice, se ti ne
zdi?
BOŠTJAN: Daj, ne muči naju.
Kaj sva ti pa naredila?
MOJCA: Še vprašaš! Vedno
sem izpostavljena v razredu.
BOJAN (se ozre proti uri in hi-
tro vzklikne): Daj, Mojca, pro-
sim, posodi mi zvezek, da prepi-
šem nalogo!
BOŠTJAN (žalostno): Samo še
en minus mi manjka in dobil
bom enko.
(Mojca jima posodi zvezek,
onadva pa hitro stečeta do svoje
klopi in prepišeta nalogo. Od nji-
ju prepišejo nalogo še ostali so-
šolci. Vsi gledajo Mojco z zavistjo
in jo hvalijo.
Ko pride v razred učiteljica;
začne pregledovati nalogo. Pred
tablo pokliče Boštjana.)
UČITELJICA: No, Boštjan,
napiši prvo nalogo!
(Boštjan poskoči s stola in sko-
raj odfrči pred tablo. Brez skrbi
začne pisati po tabli.)
UČITELJICA (se ozre po ta-
bli): Kaj pa pišeš, Boštjan?
BOŠTJAN: Prvo nalogo, tova-
rišica!
UČITEi^JICA: Saj je vendar
vse narobe! Sedi, Boštjan?
Boštjan s sklonjeno glavo sede
v klop in pogleda Mojco z jezni-
mi očmi.)
UČITELJICA: Pridi še ti Ta-
deja.
(Tadeja izračuna enako kot
Boštjan. Oba dobita minus. Vsi
gledajo Mojco z jezo, ta pa se ža-
lostno potuhne. Gleda v zvezek,
čeprav ne ve, kaj. Vse njeno vese-
lje in upanje, da bi jo imeli sošol-
ci radi izgine. Zazvoni šolski zvo-
nec in Mojca spet odide sama iz
razreda.)
KONEC
URŠKA JERŠIČ
ALENKA PUR
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Atkina zanka
Mogoče boš v HUdi zimi
pREbral Knjigo?!
Atka je našla zanimivo pesmarico Otona Župančiča. Če
boš v zgornjem stavku pravilno sestavil velike črke, boš
izvedel za njen naslov. Napiši ga na dopisnico in jo do
torka, 4. februarja pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kon-
gresa 3a, 63000 CELJE. Izžrebanca bo nagradila tovarna
AERO.
Geslo prejšnje Atkine zanke je POČITNICE. Čeprav
nam jo je malo zagodel tiskarski škratek (za geslo je
namreč zmanjkal en E), ste vsi pravilno ugotovili geslo.
Nagrado pa dobi: Klavdija Čampa, Bergantova 14, Trzin,
61234 Mengeš.
^fl. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 15
•	Veljko L. je pogumno
razgrajal v bifeju »Park« v
Celju. Zmerjal je strežno
osebje in se ni ustrašil niti
prihoda miličnikov. Ker ni
bilo druge izbire, je moral
prenočiti na Postaji milice
v prostorih za treznenje,
kjer ni imel nikogar, da bi
ga zmeijal.
•	V soboto zvečer so mi-
ličniki intervenirali v Voj-
kovi ulici v Celju, kjer sta
razgrtala Boris K. in Tatja-
na K. z Lopate. Tatjani opo-
zorilo miličnikov ni prišlo
do živega in se je iz Vojko-
ve ulice namenila še v Tur-
ško mačko, kjer je iz objest-
nosti razbila šipo na vhod^
nih vratih. Že naslednji dan
ji je bilo žal, da je bila tako
vztrajna, še nekaj pokore
pa jo čaka pri sodniku.
•	V soboto zvečer sta bi-
la Vesna K. in njen mož
precej presenečena, ko sta
prišla do svojega avtomobi-
la pred Dvorano Golovec in
v r^em našla drugega »šo-
ferja«. Toda zakonca sta se
takoj znašla in trdo prijela
nepovabljenega gosta, ki je
stikal za vrednimi stvarmi
v njunem avtomobilu. Po-
klicala sta tudi miličnike,
ki imajo Marjana G. že ne-
kaj časa »na piki«, saj je
vlomil v še več drugih avto-
mobilov.
•	Anton K. iz Ribaijeve
ulice je moral v ponedeljek
že ob 13. uri v prostore za
trezner\je. Razgrajal je na
Mariborski cesti, potem ko
se ga je pošteno napil.
S. Š.
Višja kazen nasilniku
Celjsko Višje sodišče je zvišalo ka-
zen 25-letnemu Aganu Kadušiču iz
Celja, Ulica bratov Vošnjakov 12 z
deset mesecev na leto dni in dva me-
seca zapora.
Kadušič je zelo predrzen nasilnik, ki
je bil že pred tem obsojen. Novembra
leU 1984 paje prišel v stanovanje D. D.
v Žalcu, jo prijel, da se ni mogla upira-
ti, in jo začel otipavati. Grozil ji je, da
jo bo ubil, če se bo upirala, vendar pa
se mu je vseeno nekako izvila, Kadu-
šič pa je takoj nato pobegnil.
Da je zelo nevaren in drzen nasilnik,
je Agan Kadušič dokazal julija lani na
odprtem bazenu v Celju, ko je nadle-
goval G. D., čeprav je bilo takrat na
bazenu precej ^udi. Nagovarjal jo je,
da bi se sestala oziroma šla za kakšno
uro z bazena, hkrati pa ji grozil, da jo
bo ubil, če ga ne bo ushšala. G. D. mu
je uspela pobegniti, пекгд kasneje (22.
avgusta lani) pa so Kadušiča priprli.
Prvostopenjsko sodišče, ga je za
spolno nasrije obsodilo na 5 mesecev
zapora, za nasilniško obnašanje na
celjskem bazenu na 3 mesece zapora,
preklicalo pa je tudi pogojno kazen (4
mesece zapora). Višje sodišče mu je po
pritožbi javnega tožilca še zvišalo kaz-
ni za posamezna dejanja (za spolno na-
silje v Žalcu 8 mesecev zapora, za na-
silniško obnašanje pa 5 mesecev zapo-
ra) in mu izreklo enotno kazen leto dni
in 2 meseca zapora. Sodniki Višjega
sodišča so namreč menili, da bi morali
bolj upoštevati, da je Kadušič prvo
kaznivo dej^e izvršil le dva dni po-
tem, ko je bil na celjskem sodišču ob-
sojen na pogojno kazen za enako kaz-
nivo dejanje. Poleg tega je bil prej že
petkrat kaznovan na sodišču in osem-
krat zaradi prekrškov zoper javni red
in mir, v sodnem spisu pa je tudi pre-
cej podatkov, ki govore, da se je Kadu-
šič vsaj predrzno obnašal še do več
drugih žensk.
S. ŠROT
Vinjen napadal ženske
Višje sodišče v Celju je znižalo ka-
zen 34-letnemu Vojku Hriberniku s
Polzele, ki je bil obsojen za spolno
nasilje, poskus posilstva in kršitev
nedotakljivosti stanovanja.
Hribemik je septembra leta 1984
vdrl v stanovanje A. J., ki pa je začela
vpiti na pomoč. Ko so prišli sosedje, je
Hribemik pobegnil.
Novembra tega leta paje v parku pri
železniški postni v Žalcu napadel 67-
letno F. K. Ker je ženica kričala, ji je
zamašil usta in ji grozil, da jo bo zaklal,
če se bo upirala, potem pa jo je prisilil,
da ga je prijela za spolni ud in ga ma-
sturbirala.
Poskus posilstva paje izvrfil približ-
no mesec dni kasneje, ko je vdrl v
Dom oskrbovancev na Polzeli, kjer je
v sobi napadel 79-letno M. V. in jo po-
skušal prisiliti k spolnemu občevanju.
Ženica se mu je tako upirala, da je
zbežal.
Vojko Hribemik je vsa ta kazniva
dejaixja izvršil precej vinjen; v takih
primerih je bil namreč tudi bolj ko-
rajžen.
Prvostopenjsko sodišče v СеЏи gaje
za vsa tri kazniva dejanja obsodilo na
enotno kazen 2 leti in 6 mesecev zapo-
ra, Višje sodišče pa je po pritožbi obto-
ženca to kazen znižalo za pol leta. Me-
nilo je namreč, da bi morali upoštevati
težko mladost Vojka Hribemika in pa,
da je bil v vseh treh primerih zmanjša-
no prišteven zaradi popitega alkohola.
Poleg tega je določena v spremenje-
nem kazenskem zakonu (v letu 1984)
milejša kazen za spolno nasilje, kar je
moralo sodišče upoštevati tudi po
uradni dolžnosti. Vojku Hribemiku pa
so izrekli tudi ukrep obveznega zdrav-
ljenja alkoholizma.
S. ŠROT
Obrtnik le boli
malo delal, pa več
goljufal
Na velenjskem sodišču so za
nadaljevano kaznivo dejanje go-
ljufije obsodili 39-letnega Rajka
Kralja iz Krškega. Kralj je kot
obrtnik spravljal v zmoto druge
in si na ta način pridobil neupra-
vičeno premoženjsko korist.
Dobil je dovoljer\je za opravlja-
r\je grafične obrti, vendar pa je ze-
lo malo delal, tako da pogosto ni
imel denaija. Kljub temu je v letu
1981 naba\^ večje količine pap^a
in drugega materiala v prodajal-
nah Mladinske kiyige (v Celju in
Titovem Veleryu), Državne založ-
be (prav tako v Celju in Titovem
Veleryu) in prodajalni Merx v So-
štai\ju. Ker ni poravnal računov, je
te delovne organizacije oškodoval
za skoraj 75.000 dinaijev.
V zmoto je spravil tudi delavce
celjskega Izletnika, kjer so mu za-
upali in izdali naročilnico za več
voženj z njihovim taksijem. Tudi v
tem primeru Kralj ni poravnal
dolžnega zneska in Izletnik je
oškodoval za nekaj тадј kot 6.000
dinarjev.
Rajko Kralj paje uspel prepriča-
ti tudi Emila R., da mu je posodil
55.500 dinaijev. Tudi tega ni po-
ravnal.
Veleixjsko sodišče ga je za vse te
go^u^je obsodilo na leto dni in 3
mesece zapora. Ker pa je bil 8.
februaija 1984 obsojen na sodišču
v Krškem na leto dni in šest mese-
cev zapora (to kazen je le delno
odslužil), so mu izrekli enotno ka-
zen 2 leti in 6 mesecev zapora. Raj-
ko Kraii seje pritožil, celjsko Višje
sodišče paje njegovi pritožbi ugo-
dilo in mu enotno kazen zmargša-
lo na 2 leti zapora. Sodniki Višjega
sodišča so takšno odločitev ute-
meljili s slabim zdravstvenim sta-
rcem Rajka Kralja, kar je prvosto-
peixjsko sodišče premalo upošte-
valo.
S.Š.
Neuspela nasilna
vselitev
Celjsko sodišče jé obsodilo
na pogojni kazni Milutina K.
in Heleno S. iz Stanetove uli-
ce 14 v Celju, ker sta lani, 30.
marca vlomila v prazno sta-
novanje v Stanetovi 14, ki je
last Sozda Merx, DO Potroš-
nik, Tozd Prodaja Celje.
Heleno S. je sodišče obsodi-
lo na 2 meseca zaporne kazni,
pogojno na eno leto, Milutina
K. pa na 3 mesece zapora, po-
gojno na eno leto (Milutina so
obsodiU na 2 meseca zapora za-
radi nasilne vsehtve, še na 2
meseca zapora pa zaradi od-
stranitve uradnega pečata z
vhoda v stanovanje, potem pa
izreklo enotno pogojno kazen
3 mesece zapora).
Helena in Milutin sta živela v
izvenzakonski skupnosti pri
starših, vložila pa sta prošnjo
za stanovarye. Ko pa sta zvede-
la, da je nad trgovino, kjer je
zaposlena Helena, prazno sta-
nov^e, sta se takoj nasilno
vselila (brez ustrezne odločbe).
Prvostopenjsko sodišče meni,
da bo izrečena kazen vzgojno
vplivala tudi na druge, ki bi se
nameravah nasilno vseliti,
hkrati paje postavilo še dodat-
ni pogoj: zaporna kazen ne bo
izvršena, če se bosta v šestih
mesecih izselila iz stanovanja,
v katerega sta nasilno vdrla.
Takšno sodbo je potrdilo tu-
di Višje sodišče v Celju, ki je
menilo, da je tudi posebni po-
goj - izsehtev iz stanovai\ja -
primeren. Gre namreč tudi za
vprašanje družbene nevarnosti
takšnih kaznivih dejanj oziro-
ma zagotavljai^a nekega reda
pri dodeljevar^u stanovanj, za-
kaj v nasprotnem primeru bi
dobili stanovanja hitrejši (in
močnejši). S tako sodbo pa se
storilcu prepreči, da bi obdržal
stanovanje, v katerega seje na-
silno vselil.
S. ŠROT
Goljufu ]e nasedlo
icar precej ljudi
Višje sodišče v Celju je
nekoliko spremenilo sodbo
in znižalo kazen na dve leti
in pol zapora 37-letnemu go-
ljufu Petru Arzenšku s Pol-
zele, ki je sicer v priporu.
Arzenšek je v približno
dveh letih uspel ogoljufati
več občanov za več kot
300.000 dinarjev.
Arzenškovi »posli« so se
začeh meseca marca 1983 s
prodno opeke; Alojzu K. na
železniški postici v Celju,
Mirku G. v Topovljah in Ma-
riji P. v Šempetru je natvezil,
da jim odstopi svojo opeko,
ki jo je kupil v Kikindi. Seve-
da je zahteval ustrezne akon-
tacije (od 14.000 do 22.000 di-
narjev), opeke pa ni pripe-
ljal, niti ni vrnil akontacij.
Arzenšek si je sposodil tu-
di motorno žago, jo prodal
brez vednosti lastnika in
kupnino - 40.000 din^ev -
zadržal ¿ase. »Prodajal« je
tudi devize, akontacijo pa
spet obdržal, prav tako pa
akontacijo za koruzo, ki пгу
bi jo imel doma na zalogi.
Največjo goljufijo si je pri-
voščil na račun Antona A. in
Marjana O. Antonu L je na-
mreč natvezil, da mu lahko
priskrbi 200 litrov nafte, zato
si je od njega sposodil trak-
tor, da bi lahko pripeljal naf-
to. Traktor naj bi vrnil čez
pol ure, toda Arzenšek se je
odločil drugače - odpeljal ga
je k Marjanu O. in mu ga pro-
dal za 230.000 dinarjev.
Lani 23. marca so Petra Ar-
zenška priprli. Prvostopenj-
sko sodišče mu je za posa-
mezne goljufije izreklo od 4
mesece do dve leti zapora,
potem pa enotno kazen 4 leta
zapora. Višje sodišče je me-
nilo, da v tem primeru ni šlo
za več goljufij, ampak za na-
daljevano kaznivo dejaiye
goljufije, Arzenšku pa so tu-
di znižah kazen na 2 leti in 6
mesecev zapora, ker so me-
nili, da bo tudi tako visoka
kazen vzgojno vplivala na
njega.
S. ŠROT
Ropar
pobegnil
v uniformi
Delavci UN Z so v Črni
na Koroškem prijeli 20-
letnega Stanislava Med-
veda iz Drevenika pri Ro-
gaški Slatini, ki je osum-
ljen, da je umoril in oro-
pal 40-letnega soseda Jo-
žeta Furmana.
Medved in Furman naj
bi skupaj popivala v so-
boto zvečer v gostilni, na-
slednje dopoldne pa so
Jožeta Furmana našli mr-
tvega v potoku Drevenik,
prav tako pa je bilo vlom-
ljeno v njegovo hišo.
Ker so v bližini mrtvega
Jožeta Furmana našli tu-
di njegovo prazno denar-
nico, so miličniki takoj
posumili, da gre za rop.
Začeli so iskati storilca in
ga kmalu odkrili v Črni v
uniformi teritorialne
obrambe, ki jo je ukradel
v Furmanovi hiši. Poleg
tega пгО bi Medved, ki so
ga priprli. Furmanu vzel
iz denarnice še približno
20.000 dinarjev.
S. Š.
Kazen za dve prometni nesreči
Celjsko Višje sodišče je
delno ugodilo pritožbi 55-let-
nega Ivana Smeha iz Gorice
pri Slivnici in mu enotno ka-
zen za dve povzročeni nesre-
či znižalo z enega leta na 10
mesecev zapora. Smehu, si-
cer pokhcnemu vozniku, ni-
so izreldi ukrepa prepovedi
vožnje, ker se je že invalid-
sko upokojil.
Prvostopenjsko sodišče ga
je obsodilo za dve hudi kaz-
nivi dejanji zoper varnost
javnega prometa, ki jih je
storil zaradi malomarnosti.
Do prve nesreče je prišlo 27.
тгда leta 1980 na cesti Šent-
jur-Gorica blizu naselja Čr-
поИса. Smeh takrat po mne-
nju sodišča ni prilagodil hi-
trosti tovornjaka s prikohco
mokri cesti. Ko mu je na-
sproti pripeljal z osebnim av-
tomobilom Alojz Fidler, пад
bi nekohko zavrl, prikohco
pa je zaneslo v levo, tako da
je zadela osebni avtomobil,
ki ga je vozil Alojz Fidler.
Voznik osebnega avtomobi-
la se je v tej nesreči tako hu-
do ranil, da je kasneje umrl v
celjski bolnišnici. Ivan
Smeh jé vozil tovornjak pod
vphvom alkohola.
Do druge nesreče, ki jo je
Ivan Smeh povzročil prav ta-
ko zaradi malomarnosti, je
prišlo 22. februaija lete 1983
na cesti Grobehio-Sentìur
pri odcepu ceste na Planino.
Tudi tairat je Smeh vozil
pod vphvom alkohola (v krvi
je imel najmanj 2,46 promila
alkohola). Na laižišču je s to-
vornjakom zavijal levo in iz-
siljeval prednost vozniku ko-
lesa z motorjem Ivanu Ro-
pretu. Zaprl mu je pot, tako
daje Ropret trčil v tovornjak
in se huje ranil.
Prvostopenjsko sodišče je
Ivana Smeha ol^odilo za pr-
vo nesrečo pri Čmohci na 6
mesecev zapora, za drugo pa
na 8 mesecev zapora oziroma
na enotno kazen leto dni za-
pora. Višje sodišče je delno
ugodilo pritožbi obtoženca
in mu za drugo nesrečo zni-
žalo kazen na 6 mesecev za-
pora, potem pa izreklo enot-
no kazen 10 mesecev zapora.
Zaporna kazen za roparja
Višje sodišče v Celju je te
dni potrdilo sodbo prvosto-
penjskega sodišča, ki je za
roparski napad obsodilo 25-
letnega Zorana Tešanoviča
^ tri leta zapora, 27-letnega
florada Rističa pa na leto
dni zapora.
Do roparskega napada je
prišlo 8. decembra leta 1982,
•^o sta ponoči šla skupaj z
oškodovancem Josipom K.
Po ozki poti z avtobusne pro-
" • železniški postaji. Med
potjo sta Josipa napadla, ga
zbUa na tla in mu iz notranje-
ga žepa ukradla najmanj
1350 dinarjev, kot je ugotovil
na sojenju petčlanski senat
celjskega Temeljnega sodiš-
ča. Po napadu sta zbežala,
denar pa sta si razdeUla v
samskem domu v Ribarjevi
uhci, kjer sta takrat stano-
vala.
Obtoženca sta zvračala
krivdo drug na drugega, nih-
če pa ni hotel priznati, da sta
Josipu K. vzela tudi denarni-
co. Iz izpovedi obeh obtožen-
cev in oškodovanca pa je se-
nat zaključil, da je bila vloga
Zorana Tešanoviča pri tem
napadu večja, ker se je prav
on lotil Josipa K. Zaradi tega
in pa, ker je bil že pred tem
kaznovan, so Tešanoviču
prisodih višjo kazen, s prvo-
stopenjsko sodbo pa se je
strinjalo tudi Višje sodišče.
S. Š.
Otrolc nenadoma na
cesto
Voznica osebnega avtomobi-
la VERONIKA ŠABEC, 22, iz
Žepine, je vozila po lokalni ce-
sti od doma proti Arclinu. Pri
gasilskem domu na Ljubečni
je nenadoma z njene desne
strani prečkal cesto 12-letni
D. R. iz Ljubečne, katerega je
voznica zadela s sprednjim
desnim delom in odbila po vo-
zišču, pri čemer seje deček hu-
je ranil.
Na ravni cesti
zapeljal z vozišča
Na ravnem delu ceste pri
Dobovcu je nenadoma zapeljal
s cestišča voznik osebnega av-
tomobila SLAVKO BOŽIČ, 26,
iz Krapine, ki je vozil proti Ro-
gatcu. Zdrsnil je v jarek, pri
čemer sta se voznik in sopotni-
ca SMILJANA STANAR, 21,
iz Rog. Slatine, huje ranila in
so ju prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
Lažje ranjena v
prevrnjenem avtu
Iz smeri Zagrada je v križiš-
če z magistralno cesto v Polu-
lah pripeljal voznik osebnega
avtomobila STANISLAV
PREVOLNIK, 32, iz Celja in
izsiljeval prednost vozniku
ZDRAVKU LOKANU, 38, iz
Žalca, ki je pripeljal iz celjske
smeri. Vozili sta opazili, Loka-
novega je zaneslo v levo, kjer
se je prevračal preko strehe.
Voznik Lokan in sopotnik sta
se pri tem le lažje ranila, škode
je za okoli 550.000 dinarjev,
voznik Prevolnik pa je s kraja
nesreče odpeljal, vendar so ga
izsledili že po dveh urah.
Pripor za nasilnilca
Miličniki so že decembra ovadili za kaznivo dejanje nasilni-
štva Saviča Radovana. Preiskovalni sodnik ga je takrat zaslišal,
ker pa je Savič obljubil, da se bo poboljšal, ga je pustil na
prostosti. Toda Radovan ni držal obljube in nekaj kasneje je
ponovno razgrajal. Miličniki so ga še enkrat ovadili, preisko-
valni sodnik pa je v ponedeljek, 27. januarja zahteval pripor za
Saviča.
S. Š.
Ogoljufal taksista
Večkrat se zgodi, da se kdo vsede v taksi, potem pa noče
plačati. Še posebej dolgo zastojnkarsko vožnjo pa sije privoščil
Drago K. iz Gotovelj, ki se je peljal iz Celja do Črne na Koro-
škem, potem pa taksistu mirno sporočil, da nima denaija. Ostal
mu je dolžan 13.880 dinaijev. Miličniki so Draga K. ovadili
zaradi kaznivega dejanja goljufije.
S. Š.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
Štefan Cuk premagal Japonca
Letošnja zaključna prire-
ditev za lanske dosežke na po-
dročju telesne kulture v celj-
ski občini je v veliki dvorani
Narodnega doma žal minila
brez navzočnosti najboljšega
celjskega športnika judoista
in člana judo kluba Ivo Reya
v Celju Štefana Čuka. Bil je
na izredno močnem medna-
rodnem turnirju v Parizu.
Bil je to strašno močen tur-
nir,« je pripovedovćil na po-
novnem snidenju, še pred tem
pa se je zahvalil vsem, ki so ga
ocenili za lani najboljšega
športnika Celja. »Na turnirju v
Parizu so bili vsi, ki kćg večajo
v našem športu, manjkali so
samo predstavniki Sovjetske
zveze. Imel sem štiri borbe in
kot prvi Jugoslovan sem pr-
magal tudi predstavnika Ja-
ponske. Kdor se v judo spozna
ve, kaj to pomeni.«
Lani je imel Stefan Cuk, si-
cer študent v Mariboru, kar sto
aktivnih nastopov, da trenin-
gov sploh ne omenjamo. Tako
je skoraj več na blazini, kot v
postelji. Sem je treba prišteti
še potovanja, čas za študij pa
tudi zasebno življenje. Kdaj
mu je bilo lani najtežje?
»Lani, ko sem posted balkan-
ski prvaik, sem v finalu prema-
gal Romuna Servomoma. Taje
isto leto v isti kategoriji postal
evropski prvak, jaz pa sem bil
šele sedmi... Takšen je naš
šport!«
Študiraš in treniraš v Mari-
boru, kadar si pač doma ...
»V Mariboru treniram pri
Francu Phberšku, ki je zame
tudi pripravil poseben pro-
gram. Im^o pa tudi odhčne
pogoje za delo. Sicer pa treni-
ram v Celju ali sem na poti ali
državnih treningih ali tekmo-
vanjih. Nikjer in povsod doma.
res pa je, da treniram vsak dan
po пајтацј dve uri. To je od
sedme do devete ure zvečer,
zjutr^ pa opravim še obvezni
tek in ostale v^e, ki so za gibč-
nost v mojem športu po-
trebne.«
Lani si bil razen na tekmova-
njih po Jugoslaviji še na bal-
kanskem, evropskem in sve-
tovnem prvenstvu ter univer-
ziadi. Vemo, da judo zveza do-
loči vašo pot, žal pa je težava z
denaijem, ki ga zbirate kar
sami...
»Udeležbo na svetovnem pr-
venstvu v bodočem olimpij-
skem mestu Seulu sta mi omo-
gočila Zveza telesnokulturnih
organizacij Celje in delovna or-
ganizacija Aero s tovarišem
Zupančičem, vsem pa ne mo-
rem reči več kot hvala in da
bom poskušal še plodnejše no-
siti po svetu ime športnega in
delovnega mesta Celje. <<
Kje ste v tem trenutku n^-
boUši športnik Celja Štefan
Cuk?
»V Kolašinu na pripravah za
evropsko prvenstvo, ki bo le-
tos v Beogradu. Zdaj želijo do-
seči vse in nas terajo, da bi bili
na prvenstvu čim uspešnejši.
Zal bo težko, ker je premalo
časa in človek tudi ni stroj, ki
ga naviješ in teče, teče ... En-
krat se nek^ zalomi! V Kolaši-
nu bomo člani državne repre-
zentance ostali do 8. februarja,
že 10. februaija pa bomo kreili
na zaključne priprave v Bolga-
rijo, kjer bomo tudi tekmovali
s takšnimi asi, kot so predstav-
niki Koreje, Kube, Bolgarije in
kaj lahko se zgodi, da pridne še
kdo.«
Za Štefana Čuka velja izred-
na skromnost in pa kar je tudi
za nas pomembno nikoU ne bo
odpovedal razgovora, obiska,
se javil s kartico, prišel pove-
dati, kako je bilo na tekmova-
nju, kjer ne zastopa samo sebe,
ampak tudi športno СеЦе.
TONE VRABL
Tanja Gobec
vodi
Drugi kvalifikacijski na-
stop za uvrstitev v državno
kegljaško reprezentanco za
nastop na svetovnem pr-
venstvu, ki bo v Münchnu
od 19.-24. maja letos je bil v
Ljubljani, na дјет pa so
lep uspeh dosegle pred-
vsem celjske kegljavke.
Tarja Gobec je s 1723
keglji zmagala, na osmo
mesto se je uvrstila Tončka
Pečovnik, na sedemnajsto
Biserka Petak in devetnaj-
sto Mira Grobelnik.
V 3. izbirno kolo, ki bo
čez štirinajst dni v Bački
Topoli, se je tako uvrstilo
20 ncoboljših jugoslovan-
skih kegljavk, med njimi
kar štiri iz Celja, dve pa z
izrednimi možnostmi, da z
odlično igro ponovno oble-
četa dres z državnim gr-
bom, kot sta ga na prejš-
njem setovnem prvenstvu.
Žal je v moški konkurenci
za svetovno prvenstvo iz-
padel edini Celjan Stanko
Nareks.
Košarkarice Libele v
Zagrebu
Na polfinalnem turniiju dr-
žavnega klubskega prvenstva
za kadetinje v košarki, ki je bi-
lo v Zagrebu, so nastopile štiri
ekipe, mlade celjske košarka-
rice pa so osvojile 3. mesto po-
tem ko so premagale Crveno
zvezdo.
Napredek smučarjev,
Snežana pa Je vzor
Tako meni trener celjskih
alpskih smučaijev pri SK
Мегх Cene Jovan: »Vsi napre-
dujejo, vendar jim žal iz objek-
tivnih razlogov še veliko manj-
ka. Po počitnicah, zdaj bomo
imeli več časa in upamo tudi
snega na naših bližnjih smu-
čiščih, pričakujem ob dobrem
delu in takšni prizadevnosti, ki
jo imajo mladi, še boljše dosež-
ke, kot v prvem delu sezone.
Zavedati se je treba, da je to
izredno naporen šport. Lepo je
gledati tekmovalca s televizij-
skega zaslona, ne veš pa, kakš-
ni so PRAVI pogoji in kako je
do takšne vožnje sploh prišel.
Zdaj že najmlćOši začenjajo i
smučanjem in to je ogromni
odrekanja na račun lastneg
mladeniškega veselja. Garat
je treba, trdo delati, zraven pi
se še učiti. Kar poglejte en pri
mer naše Snežane ...«
Snežana Vignjevič pravi, dj
je stara dvanajst let, trinćost p¡
bo 11. maja. Prvič je po očetov;
zaslugi stopila na smučke i
pri četrtem letu starosti in ti
ne na ce^skem Golovcu al
Gričku, kjer je bolj položne
pač pa kar na Golteh, Iqer so i
opravili tudi s FIS tekmami
Prvič je tekmovala, ko je hodi
la v 2. razred osnovne šole.
Snežana zdaj obiskuje 6. ra
zred COŠ Fran Roš, polq
smučarya pa sta ji bila nekda;
všeč in se je z njima tudi uk
varjala atletika in telovadba. \
šoli pa med predmeti postavi
na prvo mesto učenje anglešči
ne, kot bi hotela reči »šla bon
v svet na smučeh in se moran
poleg dobre vožnje tudi znat
pogovarjati s sotekmovalkami
prijateljicami in ostalimi.« Tre
ningi so vsak dan, sama pa tre
nira trikrat in seveda še tek
muje. Vzor? »Mateja Svet.« B
tudi ti šla v svet kot Svetova'
»Zato se poleg smučai^a učiii,
tudi angleščine.« Kaj voziž
»Avta še ne, pač pa smučam
vse tri panoge slalom, velesla-
lom, smuk. Če mi bo uspek
želim biti kompletna smučar-
ka.« К^ je bilo težje zvoziti sla-
lom ali govoriti o uspehih T
Radiu Celje? »Vsaka stvar ima
svojo past!«
Mlada Snežana Vignjevič j«
zlasti letos dosegla že nekaj Ifr
pih uspehov v svoji kategoriji
je pa tudi članica reprezentan-
ce za mlajše pionirke. Kaj me
ni o njej trener Cene Jovan?
Snežana je talent, ima že tudi
rezultate, je samozavestna, re
alna, s tem pa d^e vzgled ir
polet ostalim mlajšim alpskin
smučajjem, ki delajo z nami
trenerji v klubu.«
TONE VRABl
Snežana Vignjevič
Cene Jovan
Uspeh mladih
rokometašic Velenja
Kot republiške prvakinje so
sodelovale na državnem prven-
stvu v Mostarju, kjer so v pred-
tekmovanju po dveh zmagah in
porazu s kasnejšim državnim pr-
vakom osvojile mesto, ki jim je
dopuščalo borbo za tretje do če-
trto mesto. Srečale so se z doma-
činkami Lokomotivo iz Mostaija
in tesno izgubile 16:15 ter osvoji-
le vseeno odlično četrto mesto v
državi, kar kaže na dober pod-
mladek rokometašic v mestu, ka-
terih starejše tovarišice nastopa-
jo celo v II. zvezni ligi.
V nedeljo znova
sindikalni hokej
Po kratkem premoru bodo s
tekmovanjem v občinski sindi-
kalni hokejski ligi Celje nadalje-
vali v nedeljo, 2. februarja, ko se
bodo v 3. kolu prvega dela na
drsališču v Mestnem parku sre-
čali: ob 16.30 Libela-Kovinoteh-
na, 17.30 Železarna - Grofija in
ob 18.30 Zlatarna - Opekarna.
MARJAN SORŠAK
Hokejisti Cinkarne
zmagali
v 5. kolu drugega dela zvezne
hokejske lige za uvrstitev od
5.-10. mesta so hokejisti Cinkar-
ne Celje doma premagali Avto-
prevoz iz Maribora 7:1 ter s tem
osvojili pomembni točki za ob-
stanek v društvu najboljših.
Strelci za hokejiste Cinkarne:
Kuczynski 3 ter Rojšek, Žolek,
Bratec in Grabler po enega. V
soboto, 1. februaija, bodo Celjani
gostovali v Novem Sadu in se
srečali z Vojvodino.
Pionirji Izgubili,
mladinci zmagali
Po kratkem premoru so nada-
ljevali s prvenstvom tudi hokeji-
sti pionirji in mladinci. Najml^ši
Cinkarnarji so doma izgubili s
kranjskim Triglavom 1:10, med-
tem ko so bili mladinci uspešnej-
ši od gostov, saj so zmagali 17:3.
V obeh ligah nastopa po devet
ekip in sicer selekcije vseh slo-
venskih zveznih ligašev Jesenic,
Kranjske gore. Kompas Olimpi-
je. Cinkarne in Avtoprevoza ter
člani medrepubliške lige Slovan
in Tivoli iz Ljubljane, Triglav iz
Kranja in Bled.
Lavrinc in Dola
V Ljubljani je bilo tretje poziv-
no kontrolno republiško tekmo-
vanje s standardnim zračnim
Großem. Med mladinkami je z
zračno pištolo zmagala Helenca
Lavrinc iz Rečice pri Laškem
pred Denis Bola iz Titovega Ve-
letta. Obe pa sta nastreljali do-
brilfi 366 krogov. Dobro šesto me-
sto je osvojila druga predstavni-
ca Rečice pri Laškem Leonida
Gozdnikar s 333 krogi.
V Žalcu zmagali
strelci Kovinarja
V	6. kolu republiške lige z zrač-
no puško so Žalčani v postavi
Jože Česnik, Franc Kotnik, Ju-
stin Smrkelj in Mladen Melanšek
(s 374 krogi падboljši na dvobo-
ш!) žal izgubili s Kovinarjem iz
Stor (Ivan Kočevar, Vih Dečman,
Franc Hočevar in Branko Malee)
1432:1458 ali s 26 krogi razlike.
Celjski strelci so v isti ligi do-
ma premagali ekipo Ljutomera v
postavi Tone in Alenka Jager,
Jože Jeram in Ervin Seršen.
V	zadnjem, sedmem kolu bo 7.
februaija manjši derbi v Štorah,
ko se bosta v republiški ligi sre-
čali ekipi Kovinarja in Celja.
Presenetili tudi Iz
Škofje vasi Iz
Vojnika
Na strelišču v Celju je bilo ob-
činsko prvenstvo za vse kategori-
je z zračno puško, kjer so sicer
imeli največ uspeha predstavniki
strelske družine СеЏе, ugodno
pa so presenetili še strelci ob fa-
voriziranih iz Štor predvsem iz
ŠkoQe vasi iz Vojnika.
Rezultati: ekipni zmagovalci
in občinski prvaki med pioniiji,
mladinci, mladinkami in članica-
mi so postali predstavniki SD
Celje, med člani pa so bili naj-
boljši SD Kovinar Štore, prese-
ne^ivi drugi glede na uvrstitev
celjske moške ekipe pa SD Franc
Šteklič iz Škofje vasi. Posamez-
niki: pionirke Simona Tkalec SD
F. Šteklič, pioniiji Matej Dobo-
vičnik, mladinke Vesna Čuček,
mladinci Robi Hostnik in članice
Alenka Jager (vsi SD Celje), med
člani pa je slavil Branko Malee,
SD Kovinar Štore.
Začetek v celjski
občinski strelski ligi
1.	liga: vodi Celje I pred Kovi-
naijem Štore SD Franc Šteklič
ŠkoQa vas in ostalimi, med posa-
mezniki pa Branko Malee pred
Jožetom Jeramom, Ervinom Ser-
šenom, Ivanom Kočevaijem in
ostalimi.
2.	liga: vodi Celje II, med posa-
mezniki pa je dosegla najboljši
rezultat članica te ekipe Vesna
Čuček.
3.	liga: vodi Celje III, med po-
samezniki pa Janko Gorenšek iz
SD Bratov Dobrotinšek Vojnik.
2. kolo bo na sporedu 13. febru-
arja.
TONE VRABL
Laško občinsko
strelsko prvenstvo
Pripravili so ga na strelišču v
Rečici pri Laškem za vse katego-
rije, kjer so se pomerili s serijsko
zračno puško. Rezultati člani
ekipno: SD Dušan Poženel Reči-
ca pri Laškem, SD Tone Bostič
Zidani most, SD Alojz Kerše Pi-
vovarna Laško itd., posamezniki
Damjan Pader Rečica, Boris Go-
rišek Zidani most. Roman Matek
Pivovarna Laško itd. Članice
ekipno: Papirnica Radeče, Celj-
ska četa Breze, Alojz Kerše Pivo-
varna Laško, posameznice Saša
Videč Breze, Joža Kožar Radeče
in Marina Pokleka Pivovarna
Laško.
Mladinci: Dragan Brečko, Du-
šan Deželak (oba Rečica), Peter
Trebežnik Radeče, mladinke:
Gabriela Jeran Rečica, Daija Vi-
deč Breze, Mojca Oman Radeče,
pionirji: Zoran Štepic Radeče,
Dejan Matek Pivovarna Laško,
Danilo Guček Zidani most in pi-
onirke: Vesna Lavrinc Račica ter
Simona Tovornik Rimske To-
plice.
VINKO LAVRINC
Atletski miting
V dvorani atletskega društva
Kladivar je bilo kvalifikacijsko
tekmovanje za uvrstitev v di^v-
no reprezentanco, ki bo prihod-
njo soboto in nedeljo nastopila
na Dun^u in kasneje še v Bu-
dimpešti. Tekmovalci so se po-
merili v teku na 60 m in 60 m
ovire ter ženske v skoku v dalja-
vo. Celjani so osvojUi dve prvi
mesti: novinec iz Beograda Mi-
lan Jovanovič v teku na 60 m -
6,97 in Greta Hren v skoku v da-
ljavo 581 cm. Četrti je bil na 60 m
ovire Marko Božiček 8,56 in peta
Jerneja Pere na 60 m 7,94 se-
kunde.
J. KUZMA
Sahistke v Topolšici
Otvoritev polfinalnega šahov-
skega turnirja za žensko prven-
stvo Jugoslavije bo v soboto ob
11. uri v zdravilišču hotela Vesna
v Topolšici. Turnir bo ves čas po-
tekal v Topolšici, trajal pa bo do
15. februaija. Med štirinajstimi
igralkami bodo nastopile tudi tri
šahistke iz Slovenije. (Pokrovi-
telj tekmovanja je delovna orga-
nizacija Elkroj iz Mozirja, organi-
zacijo šahovskega turnirja pa je
Šahovska zveza Jugoslavije to-
krat zaupala Šahovski zvezi Slo-
venije in Šahovskemu društvu
Velenje,
L. O.
Šesti
v državi
Na državnem mladinskem
prvenstvu v Braslovčah je
ekipa domačinov v smučar-
skih skokih osvojila odlično
šesto mesto v postavi (na sli-
ki od leve) Sergej Debelak,
Janko Mogel in Silvo Ojster-
šek, m^ka pa Jože Kugler.
Mladi skakalci celjskega
območja pa tudi po tem
uspehu nadaljujejo z dobri-
mi uvrstitvami. Tako je na
republiškem prvenstvu v
Planici za starejše mladince
zmagal Braslovčan Janez
Debelak, ki sicer zdaj z bra-
tom Matjažem nastopa za
ljubljansko Ilirijo, medtem
ko sta Velenjčana Pušnik in
Golob osvojila 4. oz. 7. me-
sto. Za pokal Cocte je ekipa
Velenjčanov osvojila drugo
mesto.	rpy
Foto: JANEZ KROFLIČ
30. JANUAR 1986
^иД! ШШШ.1 ■ -^UWi
NOVI TEDNIK > STRAN 17
z izolacijsko zastelclitvijo
priliraninio precej energije
^ШU^Ш¡JШ^U•IÊШШШШШШШSШÊШШШШШÊШIШШШÊШШÊШШШ^ iiii 11 m, 11H p ш jjhmmihhhmmhhhhh
prihranki so toiikšni, da se investicija izplača najkasneje v šestih kurilnih
sezonah, ponavadi pa še prej
Skozi okenske odprtine se izgubi 20
do 30 odstotkov toplote, kar predstavlja
pri povprečni enodružinski hiši in ob
oormalnih pogojih kurjenja približno
1400 litrov kurilnega olja v eni kurilni
sezoni. Ce zm^šaino uhajanje toplote
samo za nekaj odstotkov, so, ob seda-
njih cenah kuriv, prihranki že zelo veli-
ki. Prav zato so se v POZD I^skošek v
Zidanškovi ulici v Celju odločili, da se
bodo lotili izolacijske zasteklitve oken,
za rešitev »Dodatna zasteklitev obstoje-
čih okenskih kril« pa je pozd Leskošek
dobil tudi nagrado na celjskem Obrt-
Dcra sejmu.
Na bolj razvitem Zahodu so se prej
zavedli, da je varčevarge z*energijo bolj-
še, kot pa gradnja dragih energetskih ob-
jektov. Pri nas dajemo večjo pozornost
varčevanju z energijo šele zadnja leta, kar
se zrcali tudi v vse boljših izolacijah
zgradb. Pri steklenih površinah je izola-
cijsko steklo prineslo precej prednosti
pred klasično zasteklitvijo, materiali pa
so že tako dobri, da so se izolacijske last-
nosti glede na enojno klasično zastekli-
tev izboljšale do šestkrat. Seveda so cene
novih izolacijskih materialov precej viso-
ke, vseeno pa se investicije izplačajo že v
treh do šestih kurilnih sezonah.
V POZD LESKOŠEK se ukvarjajo le z
obrtniškimi deli: zastekljujejo vse vrste
okvirjev z vsemi vrstami industrijske-
ga stekla, brusijo, gravirajo in pleskajo
steklo. Izdelujejo tudi vse vrste ogledal,
uokvirjajo slike in nudijo solidne ser-
visne usluge na domu. Zadnja leta pa
naredijo tudi več steklenih konstrukcij.
Pri pozd Leskošek so se boljše izolacije
steklenih površin lotili predvsem z vgra-
jevanjem izolacijskega stekla na že ob-
»Dober odnos do strank je najboljša
komerciala,« pravi Leskošek. »Će pa so
zadovoljne stranke, so zadovoljni tudi
naši delavci.« Plod takšnega odnosa so
vse številnejša naročila in nadpovpreč-
ni osebni dohodki delavcev, ki so zapo-
sleni v pozdu. Fluktuacije praktično ni,
saj delavci čutijo, da imajo socialno
varnost oziroma zagotovljeno delo in
dober zaslužek. Da so uspešni pri delu,
pa potrjujejo tudi številna priznanja v
pisarni vodje pozda.
stoječa okna z enojno ali dvojno zastekli-
tvijo. Da so pri tem uspešni, priča tudi
podatek, da je lani pozd (25 zaposlenih) v
pribižno pol leta komaj uspel izvršiti vsa
naročila. Dodatna zasteklitev z izolacij-
skim steklom predstavlja tudi boljšo
zvočno izolacijo, zato jo še posebej pripo-
ročajo povsod tam, kjer je več hrupa.
POZD
LESKOŠEK
POZD LESKOŠEK nudi
tudi letos posezonski po-
pust od 5 do 20 odstotkov za
dodatno izolacijsko zaste-
klitev oken. Popust velja od
15. februarja do konca julija
letos.
Sistem toplotne zastekli-
tve si lahko ogledate v raz-
stavnem prostoru sprejem-
nice v Zidanškovi ulici 17.
Če se boste že odločili za do-
datno zasteklitev, se lahko
osebno oglasite v obrato-
valnici v Zidanškovi ulici,
ali pa po telefonu 22-907 in
21-286. Delavci pozda bodo
vzeli mere oken in vam pri-
pravili predračunsko vred-
nost potrebnih del. V tej ce-
ni bodo zajeta vsa steklar-
ska, mizarska in ključavni-
čarska dela po načelu
»ključ v roke«.
S steklarstvom se v Celju
poleg POZD LESKOŠEK
ukvarj^o še v delovni orga-
nizaciji »Steklar«, dela pa
tudi še en obrtnik-steklar.
Albert Leskošek meni, da bi
morali v Celju imeti vsaj še
enega dobrega obrtnika-ste-
klarja, da bi bila konkuren-
ca večja.
Začetki današnjega
POZD LESKOŠEK sega-
jo v leto 1965, ko se jê Al-
bert Leskošek odločil, da
bo v Ipavčevi ulici odprl
steklarsko obrt. Ker so se
posli razmahnili, po zako-
nu pa ni smel zaposhti še
več delavcev, se je pred
devetimi leti odločil, da
ustanovi pozd.
»Če bi se še ekrat znašel
v takem položaju, bi se
spet odločil za pozd,« za-
trjuje Albert Leskošek.
»Kot obrtnik namreč ni-
sem mogel zaposliti no-
vih delavcev, naročil paje
bilo preveč. Poleg tega
sem čutil, da me družba
gleda nekoliko po strani
kot obrtnika. Nič mi tudi
ni ostalo za razširjeno re-
produkcijo, v pozdu pa je
sed^ povsem drugače,
s^ imamo vse sklade kot
v organizacijah združene-
ga dela. Ker dobro dela-
mo, ostane dovolj tudi za
razširjeno reprodukcijo.«
»Večkrat smo že bili
pred odločitvijo, da se
lotimo tudi industrijske
proizvodnje. Tako so
nam na primer ponujali
tudi kooperacijo za štor-
ske traktorje, vendar se
nismo odločili zanjo. Mo-
rali bi namreč kupiti
drage stroje, s katerimi
pa sedaj, ko je tovarna
ukinjena, ne bi imeli kaj
početi. Čas je pokazal, da
smo se pravilno odloči-
li,« pravi Albert Lesko-
šek. »Tudi vnaprej se bo-
mo lotevali le obrtniških
del v steklarstvu in na
tem področju poskušali
zadržati solidno raven
storitev.«
Lani so na primer v
pozdu imeli 85 milijonov
dinarjev realizacije, za le-
tos pa jo načrtujejo že 120
milijonov dinarjev. Ker
gre v glavnem za m^hna
naročila, to predstavlja
ogromno delovnih nalo-
gov in, seveda, dobro de-
lo vseh zaposlenih.
Da je glede discipline
in dobrega dela bo^ stro-
go, kot v veliki večini de-
lovnih organizacij, potrdi
tudi vodja pozda Lesko-
šek. Tako so na primer
pred tremi leti sprejeli
sklep, da njihovi delavci
ne smejo v gostilno med
delovnim časom. Kršite-
lje čaka kazen 5000 dinar-
jev, vendar se še ni zgodi-
lo, da bi morali koga kaz-
novati. Stroga pravila ve-
ljko tudi glede odnosov
do strank.
Zamenjava klasične dvojne zasteklitve (krilo na
krilo) z dvosiojnim izolacijskim steklom
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično zasteklitvijo:
1.	S tem posegom se toplotne izgube zmar^jšajo tudi za 40 odstotkov, kar
bi pomenilo v eni kurilni sezoni za poprečno enodružinsko hišo prihranek
350 litrov kurilnega olja.
2.	Ne prih^a do zarositve kateregakoli stekla.
3.	Zvočna izolacija se zboljša za 5 odstotkov in znaša 30 do 36 dB, kar
praktično pomeni, da takšna zasteklitev zmanjša hrup močno prometne
ulice na raven tihega govora.
4.	Odlična toplotna izolacija preprečuje cirkulacijo hladnega zraka ob
stekleni površini, kar znatno zboljša delovne in bivalne pogoje.
5.Stroški naložbe v izolacijske zasteklitve se povrnejo v četrti kurilni
sezoni.
Zamenjava enojne klasične zasteklitve z
izolacijsko zasteklitvijo
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično enojno zasteklitvijo:
1. izgube, ki v eni kurilni sezoni znašajo pri enojni zasteklitvi približno 50
Utrov kurilnega olja na kvadratni meter zasteklene površine, se zmarySajo
na polovico, kar prinese prihranka za poprečno enodružinsko hišo 600 do
800 litrov kurilnega olja na sezono ogrevanja.
2.	Tudi pri velikih razlikah med zunanjo in notranjo temperaturo ne
pride do zarositve izolacijskega stekla.
3.	Zvočna izolacija se zboljša 15 do 18 odstotno in znaša okrog 27 dB.
4.	Počutje ob takšnem steklu je mnogo boljše, saj zaradi dobre izolacije ni
izrazite cirkulacije hladnega zraka.
5.	Stroški naložbe v boljšo izolacijo se povrnejo že v tretji kurilni
sezoni.
Zamenjava dvojne zasteklitve (krilo na krilo) s
troslojnim izolacijskim steklom
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično zasteklitvijo:
1.	S tem posegom dobimo dvojno izolacijsko zasteklitev, obe okenski
krili pa postaneta fiksno sposojeni, kar je za gospodinje veliko olajšanje pri
čiščenju oken, saj je od prejšr\jih štirih steklenih površin, potrebno čistiti
samo dve.
Energijski prihranek znaša 30 do 35 odstotkov, kar lahko zopet ponazo-
rimo s prihrankom kurilnega olja pri poprečni enodružinski hiši. V eni
sezoni bi prihranili okoli 300 litrov kurilnega olja.
2.	Ne prih^a do zarositve stekla.
3.	Z dvojnim tesnenjem doseže dvojna izolacijska zasteklitev tudi boljšo
zvočno izolacijo, ki znaša 30 do 34 dB.
4.	Tudi pri nižjih zunanjih temperaturah se notranja stran dvoslojnega
izolacijskega stekla ne ohladi mnogo, kar ob takšnih oknih občutno zboljša
delovne in bivalne pogoje.
5.	V tem primeru je ekonomičnost investicije, zaradi solidne izolacije
dvojne zasteklitve, nekoliko manjša kot v prejšnjih primerih. Stroški
naložbe se povrnejo v šesti kurilni sezoni.
Zamenjava klasične zasteklitve dvojnega okna z
industrijsko izolacijo
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično zasteklitvijo:
1.	Skica kaže primer, ko pri enem krilu nadomestimo enojno steklo z
izolacijskim steklom. Na tak način že solidno izolacijo močno izboljšamo.
Toplotne izgube se zmanjšajo tudi do 40 odstotkov, kar prinese prihranka
okrog 350 litrov za poprečno enodružinsko hišo v kurilni sezoni.
2.	Zunarye izolacijsko steklo onemogoča roserxje kateregakoli stekla.
3.'	Zvočna izolacija se izboljša in znaša 30 do 36 dB.
4.	Zaradi odlične izolacije je intenzivna cirkulacija zraka ob oknu onemo-
gočena, zato je počutje .ob takšnem oknu zelo prijetno.
5.	Stroški naložbe se povrnejo že v četrti kurilni sezoni.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
bodeči
iiVI TËÛK
Shranjene starine
v Žalcu še niso dokončno odločili, ali bodo graščino na
Zaloški gorci dokončno porušili ali ne. Vendar glede na
stanje v kakršnem so jo pustili, se bo verjetno to zgodilo.
Vsem pa to seveda ni všeč.
Predvsem ne tistim, ki že dolga leta doma hranijo
starine iz te graščine. Če bodo objekt porušili, jih ne
bodo mogli vrniti!
Šampioni
Zdravilišče v Rogaški Slatini
so proglasili za šampiona v turiz-
mu za lansko leto. Lepo priz-
nanje.
Pričakujemo lahko še, da bo
zvezna turistična organizacija
proglasila še šampiona med turi-
sti. Takega, ki bo zmogel vse
večje'»turistične« izdatke.
iVIalo in več
v velenjskem Modnem salonu
tarnajo, da so lani ustvarili manj-
ši ostanek dohodka kot poprej.
Delavci pa se zaradi tega ne
pritožujejo preveč - saj so manj
prihranili tudi zato, ker so delili
višje osebne dohodke!
Karneval s
podporo
Zagotovo je (čeprav
vsi niso pripravljeni so-
delovati), da bo letos v
Celju spet pustni kar-
neval.
V tem karnevalu je ne-
kaj več.
To je edini naš karne-
val, ki ima podporo
družbenopolitičnih or-
ganizacij!
Res
nam daje
Nekateri nas hoče-
jo prepričati, da smo
krivični proti Cinkar-
ni, ker nam vendarle
toliko daje.
Res nam daje in to
vsi tudi res - čutimo!
Res
v	I	W
cudez
v neki naši delovni or-
ganizaciji je odstopil di-
rektor. In to ne da bi kaj
poneveril, ne da bi ga
kdo višji k temu pripravil
in ne da bi delovna or-
ganizacija zašla v brezi-
zhoden položaj. Svoj
odstop je dal zato, da je
napravil mesto mlajše-
mu strokovnjaku.
Pa še naj kdo reče, da
se pri nas še ne dogaja-
jo čudeži!
Težko nazaj
A veste, zakaj se tako malo »politikov«
vrača nazaj na delovna mesta v nepo-
sredno proizvodnjo?
Zato, ker je treba imeti na pravih me-
stih, prave ljudi.
Vsak po svoje
Tovarna dokumentnega in kartnega
papirja iz Radeč je miličnikom priskrbela
avto.
V mnogih drugih organizacijah skrbijo
le, da miličnikom ne zmanjka dela.
Spet bomo izbirali najzanimivejši
obraz s televizijskih ekranov.
Lahko bi izbirali tudi »najcenejši»
obraz; takega, ki je napovedal naj-
manj podražitev!
Čudna so pota očitkov.
Nekateri hočejo tudi pri prevozih
z reševalnimi vozili dokazovati, da
so razdalje med Slovenskimi Konji-
cami in Zrečami oziroma Roglo zelo
velike!
Brez straliu
31. januar naj bi postal »dan brez ciga-
rete«.
V pripravi je tudi zakon o prepovedi
kajenja na javnih prostorih.
Še sreča, da se nam ni bati, da bi se
vsega tega držali, sicer bi lahko bili za-
skrbljeni za naš proračun.
Ko SO delegate svoje evidentirali,
niso bili pozorni povsod:
predlagali so tudi take,
ki so jih »evidentirali« že drugod.
»Ne samo vi! Starosta mará biti pravičen. Antje so bili
verni tovariši in so prišli od daleč nam na pomoč. Ali naj
zastonj lomijo kopja, zastonj krhajo meče, zastonj izgub-
ljajo glave? Ne. Plačilo se jim spodobi po delu. Mi ga ne
moremo dati, toda zanje gremo ponj tja, kjer ga je
obilo. «
Pa seje oglasil Ant Viljenec, bogat in bahaški stare-
šina.
»Volk je govoril pravdo. Mi ne prosimo plačila. Če bi
ga pa iskali, je povedal Volk, da lahko dobimo bridko
plačilo v zobeh zime. Zato se mi vrnemo. Daleč je naš
dom - bodimo modri in nikar požrešni kakor tisti', kije
še sit jedel in poginil«
Antje so zahrumeli in v en glas zahtevali, da se vojska
vrne.
Svarunuje bilo bridko. Pekla ga je ta nesloga. Nobene
posadke ni več ob meji, svobodno bi šli v dšžel in
naplehili bogatih plenov, pa Antje nočejo. Poskusil je še
enkrat.
»Lepo je, da želite domov. Z velikim veseljem vas
pospremimo. Ali ko bi vprašali svojo vojsko, bi morda
mnogi želeli, da igraje pridobé več v mesecu, kakor jim
postori drobnica in goved leto in dan. Povprašamo jih!«
Za besedo poprime Volk.
»Tisto naj velja, če bo kaj izdalo. Zato se skleni posvèt
do jutri!«
Starešine so se razšli - dve veliki gruči - na levo in
desno.
»Svarun meni, da bi le Sloveni gospodarili,« so godr-
njali Antje.
»Nalašč ne!«
»Kako veleva svobodnim možem!«
»Kakor hlapcem!«
»Ljudem povemo!«
»Nihče ne pojde z njim, tudi ne sme!«
Sloveni so zabavljali na Ante.
» Uporniki!«
»Samo da je vojska razdvojena!«
»Mar naj gredo v Bizanc gonit cesarjeve mline!«
»K ženskam naj gredo, da jim pogrejejo kožuhov na
hrbte, ker se tako bojé zime.«
»Mar jim je zime! Volk je volk.«
Svarun je ostal sam in bil bridko žalosten. Iztok se mu
je približal.
»Oče, tvoje lice je tožno. Kak posvèt, da si povesil
glavo?«
»Iztok, sin moj, pomni, da Sloven ne bo srečen, ker m
složen. Oblaki se potegnejo čez njegovo svobodno
sonce, oblaki tako gosti, da jih morda ne predre več
vesela luč. «
»Oče, Sloveni se moramo spreobrniti. Oče, jaz jih
poboljšam, ko bom starešina. In vojskovanja se moramo
naučiti, vojskovanja od sovražnikov, če ne, bomo te-
peni. «
»Iztok, jaz ležem v kratkem; dih Morane ni daleč.
Ležem, ali brez upanja. Samo da ležem k očetom -
svoboden!«
Starec je sklonil glavo in umolknil Iztok ga ni ogovar-
jal v resni žalosti.
Tisti dan je bilo med vojsko mnogo prerekanja in
modrovanja. Pretresali so se pogovori starešin, tu so se
hvalili, drugod grajali. Antje so silili na povrat. Sloveni
so tiščali za pohod proti jugu.
Nenadoma je prerekanje utihnilo. Na vzhodu ob
Donavi so se pojavili konjiki. Vojska Slovenovje pogra-
bila orožje. Deklice in ranjenci so morali hitro čez most,
da se ognejo boju. Iztok se ni zmenil za bolečine v glavi.
Zbral je najboljše strelce in jih postavil, da pospo
konjico s strelicami v bok.
Ali bolj ko so se bližali jezdeci, bolj so Sloveni dvo-
mili, da bi bila to sovražna četa. Noben oklep se ni
zableščal, jahali so raztreseno in brez reda.
»Huni! Huni!«
Kakor en glas seje razleglo, ko so jih spoznali. Orožje
je omahnilo in radovedno so čakali prihoda.
Prvi je jezdil Tunjuš glavar. Konj mršav in slok, same
nogé, toda vztrajnih in trdnih mišic kakor bivolova
žilavka. Hun je misli, da prijezdi do tabora Bizantincev,
zato se je strmé začudil, ko je ugledal vojsko Slovenov. •
V trenutku je izprevidel, k^ seje zgodilo. Naglo se je
potuhnil in prijazno vprašal po starešini Svarunu. Pri-
jezdil je pred šotor in pozdravil starosto s konja.
Tunjuš je bil čokat mož oglatega telesa. Debela glava
je tičala globoko med rameni, vrat kakor starega junca,
nos potlačen, po bradi redke kocine, oči majhne in žive,
ki niso bile nikoli mirne - kakor dve črni iskri so švigale
izpod čela. Na glavi je nosil čepko, preko prsi tenák
oklep iz roga, čezenj vihrajoč škrlatast plašč. Suha
bedra so pokrivale kocinaste kozlovske hlače.
»Svarun, največji junak si, ker si zmagal Hilbudija.
Največji na svetu, tako ti pravi Tunjuš, potomec Ernaka,
sina Atilovega.«
»Kam pot? Razjahaj, sedi k nam in jej!«
Tunjuš je zlezel s konja.
»V Bizanc, da nalažemo carja in dobimo denarja.«
Tunjuš seje zakrohotal
»Upravda je mogočen; ali se ga ne bojiš?«
»Mogočen? Ti si mogočen in jaz sem mogočen, ki
poznava meč in kij. On pa sedi na zlatem stolu, svaljká
med prsti popisane oslovske kože in péstuje svojo lepo
babo, ki je vlačuga, daje Tunjuš še svojemu konju ne
priveže za rep. Njemu se samo reče: Cesar, barbari se
dvigajo - in takoj odpre skrinje in naspè zlatá ter molé-
duje: Tunjuš, pomiri, plačaj, ná zlata in srebra!«
»Ne verjamem. Upravda ima Hilbudije! To so besi!
Kdor ima takšne vojake, lahko sedi na zlatem stolu!«
»Hilbudijje bil samo eden! Seduje zemlja prosta. Pred
Bizanc greš lahko, če utegneš in se ti ljubi!«
»Ej, šel bi, pa Antje, Antje...«
Tunjušu so zažarele oči.
»Saj dovoliš, da prenočijo moji v taboru. Jutri kre-
nemo dalje!«
»Naši gostje ste. Kar imamo mi, tega ne pogrešate vL «
Huni so se pridružili Slovenom. Tunjuš jih je pozdrav-
ljal in počasi prišel do Antov, kjer je legel med starešine.
V Iztoku je medtem dozorel drzen sklep.
Počakal je Radovana.
Sedèl je proč od vojske za samotnim grmom in vezal
potrgane strune na plunki. Obraz mu je bil čemeren,
zavit v jezne oblake. Ko se mu je približal Iztok, seje
ozrl nanj izpod čela in se dalje ukvarjal z delom.
»Radovane, tako sam? Godec - pa za grmom čepiš.«
Ni mu odgovoril besedice. Ošinil ga je z ostrim pogle-
dom izpod tršatih obrvi.
»Drenove volje, Radovan! Živinski si se napil bizan-
tinske pijače.«
Godec ga je pogledal sršenasto razkačen.
Iztok je sédel kljub temu mirno poleg njega in dolgo
molčal
^fl. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
шшшшкшшт^
Svetila v stanovanju
Včasih so se ljudje zado-
voljili s tem, da so na sredo
sobe obesili veliko luč, ki je
osvetlila celoten prostor.
Danes se pri opremi poslu-
ži^emo več svetil, saj elek-
trična luč ni zgolj nadome-
stilo za dnevno svetlobo,
temveč ustvarja razpolože-
nje v stanju, lahko ga nare-
di dolgočasnega, ali pa pol-
nega napetosti.
Izbira pravih luči često ni
enostavna. Izhajati je treba iz
funkcij prostorov, ali njiho-
vih delov.
Jedilni prostor: tu je na<^e-
lo, da kar najbolje osvetUmo
jedilno mizo. Pravilne so
svetilke, ki večino svetlobe
oddajajo navzdol, nastran pa
le malo. Oči ne smejo gledati
v luč, zato mora svetilka vi-
seti malo nad višino oči, tako
da nas svetloba ne slepi.
Senčnik ne sme biti premaj-
hen, drugače bo osvetljena le
sredina mize.
Stropna svetilka v kuhinji
naj bo le splošna ali dodatna
razsvetljava, važnejše so luči
pod visečimi omaricami. Le-
te nam zagotavljajo, da je de-
lovna površina dovolj raz-
svetljena in brez senc. Flu-
orescentne cevi so idealne,
ker svetijo na široko in se jih
lahko zasenči z letvijo.
V dnevni sobi verjetno ne
zadostuje le eno svetilo, saj
se tu odvijajo različne dejav-
nosti, ki zahtevajo še dodat-
no osvetlitev. Svetloba za
branje, pletenje ipd. mora bi-
ti usmeijena na predmet. V
ta namen služijo stoječe ali
namizne svetilke, postavlje-
ne ob sedežno garnituro. Po-
sebno mesto zavzema
»usmerjena razsvetljava«, ki
povdaija določena območja,
ali predmete z intenzivnejšo
lučjo (npr. slike, predmete v
regalu ...). Posebno praktič-
ni so reflektorji na tirnicah,
ki jih lahko poljubno premi-
kamo sem in tja, ter usmerja-
mo, kamor je potrebno. Tak
sistem je pritrjen na strop ali
pa tik pod njim.
Svetilke v kopalnici mo-
rajo dajati čimveč svetlobe,
izbrane in postavljene pa
morajo biti tako, da mečejo
čim manj senc. Splošna raz-
svetljava je navadno na stro-
pu, za mlečnim steklom,
mnogo važnejše pa so svetil-
ke v območju zrcala nad
umivalnikom. V glavnem
nameščamo po dolžini ustre-
z£0oče fluorescentno cev nad
zrcalom, ali pa dve, levo in
desno, ki zagotavljata dovolj
močno svetlobo brez senc.
META ŠIRCELJ,
dipl. ing. arh.
Ureditev balkonov in teras (3)
Na balkonih in hišnih terasah želimo imeti kar najbolj
barvite rastline, ki jih moramo zato znati tudi pravilno
izbrati. Na rdečem pročelju bi rdeče pelargonije ali fuksije
kaj skromno učinkovale, prav tako bi ne prišle do veljave
bele petunije na beli fasadi hiše. Dober okus bo vrtičkar
pokazal s tem, da bo v skladu z barvo hišnega pročelja
izbral ustrezne barve cvetja. Nič manj važna odločitev pri
izbiri cvetja pa je odvisna tudi od tega, kam bomo rastline
z zabojčki postavili; na vroči južni al zahodni strani ali pa
na vzhodni oz. severni strani.
Za balkone in terase primerne rastline
Nepostarnik (Ageratum mexicanum), dosega višino
15 cm, cvete v modri ali beli barvi, zahteva peščeno
humozno zemljo, ugaja mu polsenca. Kana (Canna indica),
zraste do 80 cm visoko, cvete v rumeni, oranžni, rdeči in
mešani barvi. Ugaja ji sončna lega in bolj vlažna zemlja.
Verbena, sporiš (Verbena venosa), zraste 15 cm visoko,
cvete v modri, beli, karminasti in rdeči barvi. Ugaja ji
sončna lega v peščeno ilovnati zemlji. Fuksija (Fuchsia),
zraste do 70 cm visoko, cvete v vseh mogočih barvah in z
različnimi oblikami cvetov. Zahteva polsenco v lahki
humozni zemlji. Kobeja (Cobaea) je vzpenjalka, cvete v
beli, modri ali vijoličasti barvi, zahteva sončno lego in
težjo zemljo. Vednocvetoča begonija (Begonia semperflo-
rens), zraste 20 cm visoko, cvete v beli, rožnato rdeči in
rdeči barvi. Ugaja ji sončna lega in lahko humozna zemlja.
Gomoljna begonija (Begonia hybhda), do 40 cm visoko,
cvete v beli, rumeni, rožnati in rdeči barvi, zahteva pol-
senco v rahli humozni zemlji. Petelinji greben (Ceiosia
cristata), do 35 cm visok, rumene ali rdeče barve, zahteva
sončno lego in rahlo humozno zemljo. Nagelj (Dianthus)
viseči, cvete v beli, rožnati ali rdeči barvi, ugaja mu
vzhodna sončna lega, humosno ilovnata zemlja. Kapu-
cinčki (Tropaeolum) je vzpenjalka rumene ali ijave barve,
ki zahteva sončno lego in ilovnata tla z malo dušika. Lobe-
lija (Lobelia), zraste 15 cm visoko, cvete v beli in modri
barvi, zahteva sončno ali polsončno lego v humusnih tleh.
Čeveljčki (Calceolaria), 25 cm visoki v rumeni barvi, zah-
tevajo sončno ah polsončno lego v lahkih humusnih tleh.
Petunija (Petunia hybrida), do 30 cm visoka v beli, rož-
nati, rdeči in vijoličasti barvi. Zahteva sončno lego v
bogati humusni zemlji. Slak (Ipomea), vzpenjalka, cvete v
beli, modri ali vijoličasti barvi, ugaja ji sončna lega v
humusnih tleh. Pelargonija (Pelargonium), 50 cm visoka
ali viseča, rožnate, bele in lila barve. Pri novejših sol-tah je
paleta barv še pestrejša. Ugaja ji sončna lega v ilovnato
peščeni zemlji. Žametnica (Tagetes) zraste 40 cm visoko,
cvete v rumeni, oranžni in pisani barvi, sončna lega brez
posebnih zahtev za zemljo. Spreminjavka (Lantana), do
35 cm, cvete rumeno, oranžno ali rdeče, zahteva sonce in
bogato humozno zemljo. Plamenica (Phlox drumondii)
30 cm visok, cvete v beli, rožnati ali škrlatno rdeči barvi,
zahteva toplo sončno lego in ilovnato peščeno zemljo.
Rudbekija (Rudbeckia), 50 cm visoka, v rumeni, oranžni
in rjavi barvi na soncu in v polsenci brez posebnih zahtev
za zemljo. Cinija (Zinia elegans), 60 cm, v rumeni, ijavi,
rdeči al modrordeči barvi v topli sončni legi in bogatih
humusnih tleh.
Melisa
Melisa spada med usnatice in je sorodnica žajblja, grenku-
Ijice, rožmarina, sivke. Njeno ime melisa je grško in pomeni
čebela, ker jo te žuželke zelo rade obiskujejo. Tudi v slovenš-
čini ima veliko domačih imen, kot so rojevnica, maternjak,
medeni list, čebeloperka itd.
Melisa je trajnica, ki se vsako leto lepo razraste v košat grmi-
ček visok do 70 cm. Iz zemlje poženejo številna štiriroba stebla z
nasprotnimi listi, ki so značilno nazobčeni nekoliko dlakavi in
sečasti. V zalistnih vretencih se drenja na različno dolgih pecljih
do 12 Cvetov, ki so večinoma beli, pa tudi rumenkasti in rožnati.
Vsa rastlina ima nežen vonj, ki je podoben limoninemu ter je
dišavnega okusa.
Njena domovina je Sredozemlje, pozneje pa so jo prenesli v
vrtove, kjer so jo gojili zaradi čebel, od tod pa se je razširila v
naravo, kjer raste divje po starih zidovih, ob poteh, pod živimi
mejami, v vinogradih in na grobljah.
Kot zdravilno rastlino so meliso uporabljali že v srednjem
veku in arabski zdravniki so tedaj ugotovili, da zdravi srce, ga
krepi, umiija njegov utrip in odganja tesnobo; v kasnejšem
obdobju to se pravi včeraj so ugotovili, da pomirja živčne
bolezni kot so nevrastenija, živčni glavobol, vrtoglavica, šume-
nje v ušesih, psihična utrujenost, migrena, pa tudi krče v preba-
vilih in dihalih.
Melisa vsebuje cel niz aktivnih snovi kot so grenčine, soh,
čreslovine ter najpomembnejši nosilec delovanja hlapno ete-
rično olje. To vsebuje številne snovi kot so citral, citronelal,
geraniol, linaool ter še nekatere druge snovi. Nabiramo jo med
cvetenjem, to je konec junija, ko porežemo celo rastlino in jo
posušimo hitro napol v senci in napol na soncu na zračnem
kraju. Pri melisi imajo največjo zdravilno moč listi...
Meliso so zelo cenili benediktinci, ko so v 17. stoletju iznašli
melisne kapljice oziroma karmeličanske melisne kapljice, kijih
danes pozna ves svet. Če jih nakapamo na kocko sladkorja,
pomiijajo bolečine v želodcu, preprečuje živčne napade, krepi
spomin ter odpravlja utrujenost pri pretiranem duševnem delu.
Ljudsko zdravilstvo priporoča mešanico iz enakih delov
melise, baldrijanovih korenin, kumine in materine dušice kot
pomirjevalni čaj pri angini pektoris. Skupaj z poprovo meto, in
rmanom preprečuje jutranjo slabost med nosečnostjo, in takšen
čaj nesladkan ali z žličko medu je popolnoma neškodljiv pripra-
vek v primeijavi s zdravili kemičnega izvora. Čaj tudi poživlja
prebavo, odganja vetrove in pomiija. Primeren je tudi za sta-
rejše ljudi in sicer zvečer, pol ure pred spanjem. Za pomiijanje
živčne napetosti si lahko pripravimo čajno mešanico iz enakih
delov melise, poprove mete, kamihčnih cvetov, hmeljevih storž-
kov, baldrijanovih koreninic, janeževih plodov. Eno veliko žlico
mešanice poparimo s pol litra vrele vode, takoj pokrijemo in
ohladimo, nato precedimo in pijemo aromatični čaj po požirkih
čez ceh dan. To čajno mešanico lahko namočimo v dobrem
belem vinu (20%), dobro zapremo in pustimo 14 dni na toplem.
Nato precedimo in uživamo po žličkah pri živčnem bitju srca,
melanholiji, histeriji, šumenju v ušesih, krčih itd. Namesto vina
lahko uporabimo tudi dobro domače žganje ali konjak. Ponekod
namakajo sveže melisne liste v oljčnem olju, posodo dobro
zapro in postavijo na toplo da stoji 4 tedne. Tako pridobljeno
dišavno olje uporabnjajo za lajšanje tegob pri piku žuželk, za
lajšanje revmatičnih bolečin in za zdravljenje nečiste kože.
BORIS JAGODIC
^fl. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
^fl. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JANUAR 1986
Revolucija v živalskem vrtu
Prva plošča skupine Ouatebriga
Pred nekaj tedni je ljub-
ljanska jazz skupina Quate-
briga uspela izdati prvo ve-
liko ploščo z naslovom Re-
volution in The Zoo. Plošča
predstavlja prijetno prese-
nečenje v slovenski glasbe-
ni produkciji, s^ tovrstna
glasba redko zaide na gra-
mofonske plošče. Član sku-
pine Quatebriga so se mora-
li za njen izid kar pošteno
potruditi.
Promocijski koncert so
imeli v Cankarjevem domu v
Ljubljani, v soboto pa so jih
slišali tudi celjski poslušalci
v Centru za klubsko dejav-
nost. Mladi so bili z nasto-
pom zadovoljni, člani an-
sambla pa prav tako. Prišli
so sicer samo štiije: basist
Nino de Gleria, kitarist Igor
. Leonardi, bobnar Aleš
Rendía in saksofonist Milko
Lazar, peti član skupine, Ce-
ljan David Jarh pa je moral
trobento zamenjati s puško.
So pa imeli zato močno
spremstvo, saj je bil z njimi
še njihov menadžer Botas
Kenda, njihov fotograf in šo-
fer ter še eno dekle - za vsak
slučaj, so rekli, ker v Celju
menda nikoli ne veš, k^ se ti
lahko zgodi. V skupini je
vsak vodja, kar se je pokaza-
lo tudi na razgovoru po kon-
certu, saj je hotel vsak imeti
glavno besedo in preglasiti
druge. To je še najbolje uspe-
valo Alešu, Igor pa je raje
odšel, da v miru spije svoje
pivo.
Kljub temu, da se menda
stalno prepirajo, so bili enot-
ni, da je celjski klub zelo pri-
jeten za podobne nastope,
saj ljudje sedijo za mizami,
pijejo in poslušajo. »Samo
mize bi bile lahko lesene, ne
pa plastične,« je takoj pri-
pomnil Nino. Takšni klubi
so tudi edini prostor, kjer se
skupina, kot je Quatebriga,
lahko predstavlja. V Ljublja-
ni ga nim^o, pa tudi v Slove-
niji ni veliko možnosti. »Izid
plošče je bil zato nujen,« je
razložil Milko. »Z njo bomo
imeli več možnosti za prodor
na tuje festivale, pripravlja-
mo pa tudi predstavitev po
Jugoslaviji s pomočjo Can-
karjevega doma.«
Na sobotnem koncertu so
predstavili skladbe s plošče,
pa tudi nove stvari, saj so
material za ploščo posneli že
pred letom dni in to v re-
kordnih dveh dneh. Vpra- •
šam, če so jih priganjali, pa
se veselo zakrohotajo, češ,
sami smo si morali plačati
snemanje, pa smo pohiteli.
»Sicer pa nimamo kaj kom-
plicirati, vsaj zdaj še ne«, so
dodali. Ploščo so nameravali
izdati v samozaložbi, ker
večje gramofonske hiše za-
njo niso pokazale zanimanja.
Nazadnje jim je na pomoč
priskočila Trajna delovna
skupnost svobodnih kultur-
nih delavcev Brut film. Izda-
li so jo v 2000 izvodih, s či-
mer naj bi pokrili stroške in
z njo prodrU na tuje.
Ko so govorili o svoji glas-
bi, je Aleš razložil, da so sicer
stične točke med njihovo
glasbo in glasbo nekdanje
skupine Begnagrad, kar je
po svoje razumljivo, saj so
bili skup^ z Ninom in Igor-
jem njeni člani. Precej pre-
vidni pa so bili, ko so skušali
definirati svoje igranje. No-
čejo, da bi jih omejevali z
opredelitvijo: »To' je jazz«,
. saj si pri nas ta pojem pred-
stavlja vsak po svoje. »V zad-
njem času pišemo skladbe,
ki so bolj poslušljive kot ti-
ste na plošči, kar pa ne po-
meni, da so manj kvalitetne.
Želimo predvsem najti stik s
poslušalci, kar pa se ne da,
če vsak deset minut solira in
se gre vajo na odru«, je razlo-
žil Aleš.
Med pogovorom so pohva-
lili svojega menedžerja Bota-
sa, ki je to postal po sili raz-
mer, vendar je pri svojem de-
lu vse bolj uspešen. Vsi sku-
paj pa so napovedali povsem
novo obdobje v ustvarjariju
supine, ko se bo vrnil David.
Nekoliko jih sicer skrbi, ker
vojaška uniforma še čaka Ni-
na in Aleša, vendar pa naj bi
za skupino veljalo to, o če-
mer govori naslov ene izmed
skladb. »Biti ali ne biti, to
zdaj ni vprašanje.«
T. CVIRN
Člani skupine Quatebriga (od leve proti desni): Milko Lazar, Nino de Gleria, David Jarh,
Aleš Rendía in Igor Leonardi.
Biseri za Olgo in Alojza Lednika
Težko bi jima prisodili 84 let. Pa vendar, če ne bi tako pogumna prenašala vse križe in
težave, ki jih v njunem življenju ni bilo malo, vprašanje, če bi si tako veselo nazdravljala
šesto desetletje skupnega življenja. Alojz je bil kmečki sin, ki si je že zgodaj poiskal delo v
tovarni emajlirane posode. Njegova družica Olga paje do poroke služila pri kmetih. Začela
sta iz nič in zato z veliko truda in odrekanja sezidala malo hišico v Lokrovcu pri Celju, v
kateri je zagledalo luč sveta petero otrok.
Najhujši udarec usode sta doživela, ko je Alojz zaradi stavke izgubil delo v tovarni in
predolgo časa je preteklo preden je dobil delo cestnega delavca v občinski upravi. Ves ta
čas je Olga hodila na dnino k premožnejšim kmetom, da so za silo preživ^i. Tegobe so se
kljub temu nadaljevale. Zadnja leta pred vojno so Alojza nenehno klicali na orožne vaje, ker
je bil pri oblasteh označen kot nezanesljiv. Tako je Nemce dočakal v vojaški uniformi in
kmalu so ga odpeljali v ujetništvo. Tako kot mnogim je svoboda prinesla tudi njima
drugačno življenje. Alojz je ponovno dobil delo v Emu," kjer je tudi dočakal upokojitev.
Otroci so odrasli in se poročili. Vnuki pa so jima na stara leta v največje veselje. Se na
mnoga leta!	WE - Foto: EDI MASNEC
Bodice
Pregovor z napako:
če že ne more biti vra-
bec v roki - pa naj bo
vsaj golob ná strehi.
•
Kaj ko bi namesto
črnogradenj za spre-
membo začeli rušiti -
gradove V oblakih?
•
Čeprav naši gospo-
darstveniki že dolgo
vedo, v katerem grmu
tiči zagec - še vedno
streljajo v prazno.
Ф
Kaj pomaga obilica
snega - ko pa je še na-
prej vse črno.
Џ
Nič čudnega, da Slo-
venci izumiramo, ko
pa je ob današnjih ce-
nah celo ustvarjanje
potomcev postalo -
nerentabilno.
MARJAN BRADAČ
Lovska trofeja
Milan Hladin iz Pesja pri Titovem Velenju, član lovske
družine Velenje, je imel pred dnevi zares veliko lovske
sreče. Namreč, gotovo ni lovca, ki ne bi želel, da bi imel v
svoji lovski sobi trofejo od divjega prašiča.
Milanu Hladinu se je to posrečilo v Kočevskem Rogu. Že
prvi dan je v tamkajšnjem lovišču odstrelil divjega prašiča
težkega približno trideset kilogramov, naslednji dan pa je
bil njegov ulov kar dvakrat težji. Seveda pa mirna roka
tokrat ne bi zadostvala, če ob tem velenjski lovci ne bi že več
let sodelovali s tamkajšnjo lovsko družino.
L. OJSTERŠEK
FRANCEK FRAKELJ
Mej duš, Fifí, tudi midva bova sedaj lahko šla na
Golte - dobil sem kredit...
(Novi tednik, 14. 1. 1970)
Cveti petkrat na leto
Narava velikokrat preseneti z lepimi primerki cvetov'
Tako je tudi s kaktusom Francija in Milene Cokan v Gotov-
Ijah, kije ob zadnjem cvetenju imel kar rekordnih 54 cvetoV'
Cveti petkrat na leto, lani paje zadnjikrat cvetel celo decem-
bra, vendar je imel samo dva cvetova. Zanimivo je, da imaj"
cvetovi izredno prijeten vonj, sveži pa so povprečno po tr'
dni.	tV