Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev.16.
Velja po polti:
Za celo leto naprej . . K 26'— u en meseo „ . , „ 2-20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29'— ta ostalo inozemstvo . „ 33'—
V LJubljani na domi
Za celo leto naprej . . K 24'— u en meseo „ . . „ 2■— I iprivl pre|eman mesečno „ 1-80
b Sobotna izdaja: s
sa oelo leto........ V—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— ii oitilo inozemstvo. „ 12'—
V LInDUant. v pelel, 21. lannarja 13».
Leto XLIV.
Inserati:
Eaostolpna potitvrata (72 mm široka in 3 mm visoka ali n|e
prosior) za enkrat . . . . po 20 v za dva- ln večkrat . . 15,, pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
-■ Poslano:-----
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red
(fes- Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Hokoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, boan.-Uero. št. 7563. — Upravnlškega teletoua št, 138.
Kriza v nemški socialni demokraciji se nadaljuje.
Kdor pazno zasleduje razmere v nemški socialni demokraciji, ve, da mora sedanja kriza na vsak način dovesti do razpada stranke, ako se še v zadnjem trenutku ne posreči sprava. Zadnje dni so se odigrali številni preznačilni dogodki, ki kažejo, da se stvari prehitevajo in da sledi v soc. demokratični stranki katastrofa za katastrofo. Večina državnozborske frakcije, ki jo sestavljajo zastopniki strokovnih organizacij in revizionisti, hočejo iz svoje politike, ki so jo zavzeli v vojni, na vsak način izvajati potrebne posledice. Strankin odbor in večina državnozborske frakcije sta sedaj berlinskemu »Vorwartsu« odrekla sposobnost, da bi še nadalje veljal za strankino osrednje glasilo. Dotična seja je bila tem znamenitejša, ker se je je udeležilo tudi več avstrijskih socialno demokratičnih državnih poslancev, med njimi tudi njihov priznani voditelj stari in bolni dr. Adler, Najbrže ni preveč rečeno, če trdimo, da se je podal stari mož iz dunajske prestolnice v Berolin pač zato, da bi kot član mednarodnega socialističnega urada uveljavil ves svoj vpliv ter še v zadnji uri svaril in preprečil razpor. Uspeha po vsej priliki ni imel. Nemška socialno demokratična frankcija je vrgla svojega dosedanjega predsednika odvetnika dr. Haaseja in postavila na njegovo mesto voditelja iz strokovnih vrst sodruga Eberta. Z dr. Haa-sejem sta izstopila radikalna člana predsedstva in njuni mesti sta zasedla dr. Grad-nauer in Kartzig.
Tega pa še ne dovolj. Socialno demokratična državna frakcija je hotela napraviti čiste račune ter je posl. Liebknechta izključila iz stranke. To je v radikalnem krilu silno ogorčilo. Saj je veljal posl. Lieb-knecht kljub vsem svojim posebnostim in rovarenjem vendar-le za sina in dediča velikega voditelja, starega Viljema Liebknechta, boritelja iz dobe zakona proti socialistom in barikadnih bojev 1. 1872. Poslanec Liebknecht je voditelj »mlade garde« in na tem tudi izključitev iz državnozborske frakcije ne bo nič izpremenila. Že to dokazuje, da se pripravljajo v nemški socialni demokraciji veleusodni dogodki. Večina v državnozborski frakciji stoji na slabih nogah. Kar je danes večina, more že jutri biti manjšina. S tem bi bil razdor sam po sebi dan.
Socialistični pisatelj Biihle je nedavno pisal v »Vorwartsu«, da je razdor neizogiben, »Vorvvarts« tej trditvi ni ugovarjal ter zastopa slejkoprej mnenje, da je razdor potreben v interesu nemškega delavskega gibanja. Bati se je, da bo sedanje napeto razpoloženje našlo odmev tudi v strokovni organizaciji. Znamenja se že kažejo. Tako so se v zadnjem letu večkrat sešli k skupnemu delu socialist'?-i in krščanski delavski zastopniki; v i jih tednih se je pa že večkrat zgooiio, da so socialistične strokovne zveze odrekle sodelovanje pri tarifnih pogajanjih, ako so bile k njim povabljene tudi krščanske strokovne organizacije kot enakopravni člani. To dokazuje, da prihaja radikalizem tudi v posameznih strokovnih društvih zopet na vrh.
Sedaj se vsiljuje vprašanje, kakšno stališče zavzema nasproti vojnim kreditom in iz tega izvirajočitn vprašanjem — avstrijska socialna demokracija. V njenem časopisju se ne spoznaš. Njeni listi pišejo na levo in pišejo na desno, da ne bi se moglo reči, da so se v teh kočljivih vprašanjih izrekli za to ali ono plat. Znanstvena glasila se drže rezervirano. Vodilni list »Arbeiterzeilung« se zadovoljuje s tem, da citira nemške liste. Poučeni pa vedo, da so tudi v avstrijski socialni demokraciji in njenem državnozborskcm klubu velika načelna nasprotja. Samo da je avstrijska socialna demokracija radi pomanjkanja državnega zbora v prijetnem položaju, da ji ni treba v javnosti zavzeti stališča, Prej ali slej pa se bo njen razvoj obrnil v isto smer, kakor jo opazujemo sedaj v nemški socialni demokraciji.
Sela Manskeoa (Minskega sveta.
Ljubljana, 20. jan.
Sejo vodi župan dr. Tavčar, ki vstane in izvaja:
Slava naši armadi.
Odkar smo zadnjič zborovali, je premagala naša hrabra armada popolnoma enega sovražnika. Pozdravljamo to zmago kot dobro znamenje bodočnosti. Izpolnimo svojo dolžnost, da izrazimo občudovanje vojskovodjem in hrabri naši armadi. Bog živi Avstrijo! (Navdušeni živio-klici Avstriji.)
Spomin rajnemu Franu Povšetu,
Župan: Dne 5. t. m. je umrl eden odličnih naših mož, Franc Povše. Bil je politik, a njegova zasluga je bila, da kot politik ni mogel zadušiti svojega dobrega srca. Usoda je pobrala dobrega, vrlega, poštenega moža. Rajnik je bil tudi od leta 1886. do leta 1891. član ljubljanskega občinskega sveta, v katerem je odločno deloval. Zavezan sem se čutil, da sem položil venec na njegovo krsto in obžalujem, da nisem bil v Ljubljani, bil sem v Gradcu, in da zato nisem mogel izkazati poštenjaku in prijatelju zadnje časti, da bi se bil udeležil pogreba. Rodbini iskreno sožalje. Slava njegovemu spominu! Spomin na rajnega Beliča in na rajnega celovškega župana.
Župan: Dne 6. t. m. je umrl sin našega tovariša Beliča. Izrazil sem svoje sožalje. — V Celovcu je umrl župan dr. G. vitez Metnitz. Izrazil sem sožalje. Prečita nato zahvalo celovške občine.
Razna darila.
Župan poroča, da so darovali: Neimenovana tvrdka v Ljubljani za mestne uboge, zlasti za siromašne otroke, češ, da so sedaj najbolj reveži, 300 K; Pavel Pollak, trgovec, povodom smrti svojega brata Roberta, sošefa tvrdke brata Pollak, za uboge sirote in vdove padlih vojakov na Kranjskem, 200 K; Ferdinand Gruška, trgovec, za vdove in sirote padlih vojakov kranjskih, 100 K; Filip Supančič, posestnik v Ljubljani, poleg 50 K za »Brambni ščit« še 50 K za mestne uboge, skupaj 100 K; Adolf Mladič, linijski kapitan, mesto venca rajnemu Josipu Pleiweisu za vdove in sirote slovenskih vojakov 100 K; Josip Zidar, posestnik in trgovec, kakor običajno vsak mesec od najemščine vojaških oblasti delno svoto za aprovizacijo mestnih ubogih v znesku 93 K 75 v; stanovalci v hiši št. 24 na Mestnem trgu mesto venca na rakev hišnega posestnika Josipa Pleivveisa za vdove padlih vojakov 56 K; A. Kremsier, trgovski potnik, v imenu vesele družbe za mestne uboge, 25 K; Antonija Lotrič povodom svoje srebrne poroke za invalide ljubljanske 10 K; Marija pl. Bleivveis za vsled vojne oslepelega vojaka 10 K; vesela družba pri Petru Štepicu v Spodnji Šiški za vdove ljubljanskih vojakov 10 K. — Vsem tem darovalcem izrekam s tega mesta iskreno zahvalo.
Poročilo mestnega iizikata o umrljivosti in zdravstvenih razmerah civilnega prebivalstva v Ljubljani leta 1915,
Župan poroča: V minulem letu 1915. je umrlo v Ljubljani 1132 civilnih oseb (leta 1914. 1155); umrljivost je torej znašala 226 pro miile (proti 26-6 leta 1914.), torej so se razmere izboljšale. Od umrlih je bilo Ljubljančanov - domačinov 754, umrljivost teh je znašala 15-0 kro mille; umrljivost Ljubljančanov-domačinov je znašala v zadnjih petih letih povprečno 14 9 pro mille in je torej ostala tudi v minulem letu, v katerem so mu pretile razne nalezljive bolezni, skoraj nespremenjena, tedaj prav ugodna. Izmed nalezljivih bolezni je v precejšnjem obsegu difterija (davica); tekom leta je obolelo 119 otrok in jih jc od teh 13 umrlo; iz drugih občin so pripeljali 26 na davici obolelih v tukajšnjo deželno bolnišnico, od katerih jih je 5 umrlo. Trebušni legar (typhus abdominalis) jc bil naznanjen v 64 slučajih; razen tega je prišlo še 74 na legarju bolnih bolnikov z dežele v tukajšnjo bolnišnico. Umrla sta pa za legarjem le dva domačina in štirje vnanji. Na griži je obolelo 10 domačinov in eden umrl; od 4 vnanjih jc umrl tudi 1, Prccci
visoko, v zadnjih letih nenavadno število bolnikov na difteriji in trebušnim legarjem je pač vsekakor v zvezi s priseljevanjem mnogih beguncev iz raznih krajev; večina slučajev pa je bila lahkih in umrljivost prav mala. Škrlatinka že več let ni bila razširjena; priglašenih je bilo leta 1915. le 8 slučajev, ki so vsi ozdraveli; izmed 13 otrok iz drugih občin je umrl le 1. Pegasti legar in kolera nista zahtevala med domačini nobenih žrtev; za tema boleznima ni obolel noben domačin. Koze (variola) so nastopile v 5 slučajih, ki so vsi ozdraveli. Zadnji slučaj izmed civilnega občinstva je bil naznanjen dne 18. decembra 1915. Iz drugih občin so pripeljali v Ljubljano že bolne, oziroma okužene 3 bolnike na koleri, od katerih sta 2 umrla, 2 slučaja koza, ki sta oba ozdravela in 1 slučaj pegastega legarja, ki je tudi ozdravel. V mestni bolnišnici za silo so sprejeli leta 1915. 403 bolnikov, med njimi 10 civilnih oseb. Na koleri bolnih je bilo 72, od teh je umrlo 25. Bacilonoscev kolere je bilo 130. Pri vseh drugih bolnikih se je izkazala kaka druga bolezen, večinoma griža ali trebušni legar, ki je bila sumljiva za kolero. Od teh je umrlo 18 bolnikov. Koncem leta je ostalo v ti bolnišnici 22 bolnikov v zdravljenju. Z ozirom na sedanje vojne razmere vobče in na veliko število dohajajočih bolnih vojakov je ostalo tudi v minulem letu med civilnim občinstvom splošno zdravje prav ugodno.
Tvornica za led.
Župan: Ukazal sem, naj se vse pripravi za napravo male tvornice ledu. Ledu ni. Zdravniki jadikujejo, kaj bo. Poizkusiti hočemo vse, da nam pomorejo tudi vojaški krogi. V prihodnji seji pridem s to stvarjo pred občinski svet.
Stanarine za vojake.
Župan: Mestna občina ima založenih na stanarinskih zaostankih 129.112 K 26 v. Naj se ti zaostanki iztirjajo kakor lani za vsakega vojaka 7 K.
Novi meščan Josip Rebek
obljubi v roko župana v smislu določil občinskega reda.
Sprejem v domovinsko zvezo.
Odkloni se 12 prošenj za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske. Sprejetih je 92 prosilcev v domovinsko zvezo.
Meščanstvo
se podeli Antonu Pogačniku, posestniku v Šiški.
Komuniziranje mestnih voženj.
Dr. Triller: Mestne vožnje so postale že neznosne. Podjetniki so pričeli pomakni štrajkati. Nered je posebno glede na pobiranje smeti. Županu ni preostalo drugega, kakor da se občina emancipira od zasebnih podjetnikov. Sklene se: Županu se dovoli nakup 20 konj, zgradi se hlev za silo. Krma na mestnih senožetih se ne da več v najem. Vožnje so stale na leto nad 80.000 kron. Župan naj poroča vsak mesec o mestnih vožnjah.
Dr. Triller: Vseh voženj mesto še ne bo moglo zmagati. Razpisale so se zato težke vožnje. Ponudbo je stavil le g. Josip Turk, ki zahteva za prevoz enega železniškega voza s kolodvora v elektrarno 18 K, v druge kraje v mestu po 22 K in v Kleče 30 K. Turk se je obvezal, da izpelje na dan štiri vozove. Se sprejme.
Stavbne zadeve.
Od tvrdke Tonnies se kupi 2150 m2 obsegajoče stavbišče po 17 K m2, ki leži za elektrarno, kjer se zgrade lastni prostori za pogrebni zavod, ki dobro uspeva in potrebuje lastno streho. — Heleni Bretlovi se proda stavbna parcela št. 136/19 na zemljišču nekdanjega vojaškega preskrbo-vališča po 35 K m'-. Zazidati mora prostor v dveh letih po koncu vojske.
Draginjska doklada
se dovoli magistratnim uradnikom in uslužbencem v višini 24.000 K.
Stanovanjska doklada učiteljstvu
sc na predlog dr. Trillerja dovoli v višini 3400 K. Dimnik priporoča predlog in izvaja, da domoljubje goje v prvi vrsti učitelju
Razne podpore.
Elizabetni otroški bolnišnici se zviši podpora od 1500 na 2000 K, Planinskemu društvu se dovoli redna podpora 1000 K, izredne podpore 600 K. Slovenski trgovski šoli se izplača letna subvencija po 1000 kron za leto 1915. in 1916.
Stavbne zadeve.
Na znanje se vzame dopis c. kr. deželne vlade o donesku k stroškom nove dovozne ceste k državnemu kolodvoru, ki je stala 11.300 K 18 v. — Dimnikarska dela v mestnih poslopjih za novo triletno dobe 1916, 1917 in 1918 se oddajo Striceljnu in Vrhovcu za 2541 K 20 v.
Aprovizacijske zadeve.
Dr, Triller: Vsem je v živem in v neprijetnem spominu, ker moke ni bilo, četudi je imelo mesto založeno 700.000 kron. Posredoval sem na Dunaju, naj sc množina moke poviša, ker je prebivalstvo v Ljubljani po vojakih, njih rodbinah in po beguncih narastlo. Zahteva! sem, naj se moka dovaža pravočasno. Posebno sem na-glašal, da ogrski mlini, na katere smo navezani, ne dobavljajo krušne moke, marveč fino moko, ker pri njej zaslužijo več in jim ostanejo dragoceni otrobi. Prosil sem, naj se nakaže koruza, a tolažili so me z rumunsko koruzo. Dovoz moke sc je tudi izboljšal. Doznala se je nepoštena kupčija s krušnimi nakaznicami v ljubljanski okolici. Ljudi je nakazanih naši apro-vizaciji 10.000, krušnih kart ie pa cirkuli-ralo 13.000. 30. t. m. se izdajo nove karte za kruh in za moko. Na lokale jc bil strašen nered in naval. Prej je bilo na razpolago 11, zdaj jih je 30 lokalov. Neredi so bili, izkušamo jih odpraviti, a vsaka ne-rednost naj se tudi naznani. Izkušalo se bo razdeliti prebivalstvo glede na krušne nakaznice po posameznih okrajih, ki se bodo glasile na posamezne tvrdke.
Glede na premog so se razmere nekoliko izboljšale. Ob mojih posredovanjih na Dunaju sta mi šla posebno na roko deželni poslanec pl. Šuklje in njegov oče, prejšnji deželni glavar pl. Šuklje, za kar jima bodi izrečena zahvala.
Zaklali smo nad 500 prašičev, mast smo prodali po nizkih takratnih maksimalnih cenah. Nasolili in posušili smo do 18 tisoč kilogramov mesa.
Na Dunaju smo nakupili nekaj fižola, ki se bo prodajal po 36 vin. na drobno. Omenjam, da zahtevajo danes za star ogrski fižol 116 do 120 K za 100 kg. Dobili smo tudi tri vagone riža potom dunajske centrale za uvoz, polovica ga ostane v Ljubljani. Dobili bomo tudi nekaj kaše in masti. Prosi, naj se pomirjevalno vpliva na občinstvo in apelira na potrpežljivo potrpljenje in disciplino.
Župan se zahvali podžupanu za njegov trud, nakar zaključi javno sejo.
Tajna seja.
Primož Auerjevo ustanovo za otroke brivcev po 130 K dobila hčerka in sin obč. svetovalca Franchetija. V odseku je vprašal obč. svet. Štefe, kako jc bil razpis brivcem objavljen. Dr. Novak: Na magistralni deski. Sprejet je bil v odseku stavljeni predlog obč. svetovalca Štefcta, da se vse ustanove mora občinstvu javiti potom razpisov v listih, Dragotin Žagarjevo ustanovo dobita Klotilda Praprotnik in sestri Kapelj, Za definitivne uslužbence se imenujejo Iv, Dcrmota, Iv. Kavčič in Josip Podlogar. Prošnja Jos. Šteblaja za konccsijo za tesarsko obrt se odkloni.
Dol?« vohim doloiev mWm do 55. neto.
Jutri se razglase v obeh državah mona hijc postavna določila, s katerimi sc dozda, do 50. leta omejena osebna dolžnost o vojnih dajatvah razširi do 55. leta starosti. Potrebno jc to, ker sc z napredujočimi pozivi novoustanovljenih črnovojniških kategorij priteguje vedno več takih oseb v službo z orožjem, ki so zavezane za osebno službo, za njih nadomestilo se pa mora brezpogojno skrbeti. Gre za odredbo, ki se ne more odkloniti, ker sc mora ustreči zahtevam vojskovanja v razmerju, ki zagotavlja uspeh. Ta ootreba utemeljuje, da
se zopet uporablja požrtvovalnost, ki se je izkazala, in preizkušeno domoljubje prebivalstva, Nova določila se v ostalem ozirajo na koristi pritegnjenih oseb v kolikor mogoče veliki meri; vojaške zahteve se popolnoma enakomerno razdele.
V	prvi vrsti sc mora naglašati, da se smejo nad 50 let stari pritegniti le v avstrijskih deželah za ozemljem armad na bojišču nepretrgoma le največ skozi šest tednov in da se smejo iste osebe pritegniti zopet po eno- ali dvamesečnem odmoru v službo. Enakomerno razdelitev jamči, ker je po postavnih določilih pridržan vpoklic izključno ministrstvu deželne brambe.
Uporabljati se smejo vpoklicanci le v ozemlju, ki leži za ozemljem armade na bojišču le v tistih delih avstrijskega državnega ozemlja, v katerih pravice politične uprave niso prenesene kakemu vojaškemu poveljniku, torej le v ozemlju, ki leži izven ožjega ali širšega vojnega ozemlja.
Določilo, da se dolžnost vpoklicancev ne konča šele, ko se doseže določena starostna meja, marveč šele potem, ko po obstoječi postavi o vojnih dajatvah dolžnost ugasne po splošnem razglasu, odgovarja že zdavnaj priznanemu načelu glede na izpolnitev službene in črnovojniške dolžnosti, ki temelji v izkušnji, da takojšen odpust obvezancev, ko dosežejo starostno mejo, iz tehničnih razlogov ni mogoč.
V	Avstriji izdana cesarska naredba, ki obsega stvarno ista določila, kakor razglašena ogrska postava, velja le za dobo sedanje vojske.
Balkanske zadeve.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj. 20. jan. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO FOROČILO.
Berlin, 20. jan. Veliki glavni stan:
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo,
XXX
Mirovni dogovori se bodo vršili v Kotoru ali pa na Cetinju.
V meroaajnih krogih Nemčije so poučeni o tem, da se je predaja orožja Črnegore pričela že 17. januarja ob 8. uri zjutraj, a prvi črnogorski bataljoni so že prej položili orožje. Najbrže bo trajalo devet do deset dni, da se izroči vse orožje. Kljub odločitvi črnogorskega kralja in vlade se računa s tem. da bo popolna pacifikacija in izročitev vsega orožja, ki je še skrito po vaseh, naletela na nekatere težave, ker se bo majhen del črnogorskega prebivalstva poskušal upreti v manjših skupinah. Pretežni del črnogorske vojske bo, to se razume, izročil orožje po vseh pravilih mednarodnih predpisov. Mirovni dogovori se bodo najbrže pričeli na Cctinju ali v Kotoru, kakor hilro se izroči orožje. Avstro-Ogrska je že delegirala udeležence pri mirovni konferenci, v kratkem izda tudi cesar Viljem potrebne naredbe, ker bo tudi Nemčija zastopana pri mirovnih dogovorih, ker je Črnagora napovedale- vojsko tudi. Nemčiji,
Izročitev orožja.
Iz vojnega tiskovnega stana: Črnogorci so že pričeli oddajati orožje. V Virpazar-ju in Rjeki so poleg bele zastave razobesili tudi našo. Izročitev orožja bo končan?. v kakih dveh tednih.
Kdo je vzel Lovčen?
Štefan pl. Sarkotič je tisti vojskovodja, ki je vodil vse operacije naše vojske proti Lovčenu in ki je to velikansko naloga rešil popolnoma in z največjim uspehom. Ta izvrstni in umni vojskovodja je z načelnikom svojega generalnega štaba, podpolkovnikom Minnichom, celo akcijo temeljito pripravil.
Kraljica Helena je nasvetovala,
Monakovo, 20. januarja. >Munchener Post« poroča: Preko Švice smo od izvrstno poučene strani prejeli sledečo vest: Potem ko se jc v velikih posvetovanjih v kraljevi vili Adea v Rimu tned kraljem in vodilnimi političnimi in vojaškimi osebnostmi v navzočnosti kraljice izkazala absolutna nemožnost, da bi se Črnigori pomagalo, je kraljica nasvetovala svojemu v Rimu navzočemu bratu princu Danilu, kakor tudi svojemu očetu kralju Nikolaju, naj se ali reši čez Albanijo v Italijo in popusti svojo deželo, ali pa naj prosi Avstrijo za mir. Kraljica, ki jo zelo skrbi tako dinastija Njegušev kakor tudi usoda svoje domovine, je pa drugo rešitev, ki je tudi i soglašala z nazori Nikolaja, veliko bolj pri-poročala kot prvo.
Spor v črnogorski vladarski rodbini.
Bukarešt. Iz Rima se poroča: Črnogor-	: ska kraljevska vladarska rodbina se je sprla, ker se je udala kraljevina. Princ Danilo,	j ki so ga z njegovo nemško ženo izgnali	i pred šestimi meseci iz Črnegore, se je vr-	i nil, princ Mirko z ženo sta pa zdaj gosta	1 italijanske kraljico. Kako globoko je učinkovalo v Parizu, ker se je udala Črnagora,	1
dokazuje uradna izjava srbskega poslanika, ki odločno naglaša, da še vedno ni nič gotovega znano in da se le pogajajo.
Princ Mirko ni bil v Italiji.
Curih, 20. Agenzia Štefani izjavlja glede na vest, da je italijanski kralj v Ta-rentu sprejel črnogorskega princa Mirka,
da to ni res. Princ Mirko ni došel v Italijo.
Rusija ustavila denarno pomoč Črnigori.
Kodanj. Na carjev osebni ukaz so ustavili rusko letno podporo Črnigori, ki se je zelo zvišala, odkar je vojska.
Hrvatski glas o predaji Črnegore.
»Hrvatska« piše; Korak kralja Nikolaja je hvalevreden, kajti kralj je pokazal
svojo modrost in previdnost, ker mu ni preostajalo drugega, kot slavno umreti aH pa se podvreči, potem ko od nikoder ni bilo pomoči. Ta korak bodo gotovo odobravali tudi njegovi podaniki. Nasproti bi pa predaja Črnegore težko zadela Italijo in vso entento. Hrvate mora konec te vojske tembolj veseliti, ker je s tem ustavljena bratomorna vojska in ker bodo morebiti nastali boljši odnošaji s Črnogorci, ki so, naj reče kdo kar hoče, hrvatskega pokolenja. Še pred nekaj desetletij so imenovali svoj jezik hrvatski jezik in šele ruskosrbska propaganda je tam ustvarila srbstvo, s čemur se je netilo sovraštvo proti monarhiji.
»Times« o kapitulaciji Črnegore.
London. (Kor. ur.) »Times« izvajajo v uvodniku: Kapitulacija kralja Nikolaja ni sicer nesreča, ki bi se ne mogla popraviti, a je znak, ki naj ga sporazum ne prezre in svarilo, da more sporazum dobiti vojsko le, če nastopi z večjo delavnostjo in z večjo daljnoglednostjo.
Angleži o mirovnih pogojih Črnigori.
Rotterdam. »Reuter« poroča iz Rima: Pogoji za kapitulacijo Črnegore so, da odstopi Lovčen, zato dobi neko pristanišče ob Jadranskem morju. Črnagora ostane neodvisno kraljestvo. Črnogorski konzul v Rimu obvešča, da je naslovil kralj Nikolaj oklic svojemu ljudstvu, ki iz-vaja, Črnagora je mogla izbirati le med poginom in med predajo.
Italija se radi Črnegore pere.
Stockholm, 20. januarja. (Kor. u.) Predaja Črnegore je povzročila v državah sporazuma pravi vihar proti Italiji, ki jo dolže, da je glavna povzročiteljica nesreče na Balk anu. Italijansko časopisje poizkuša zdaj braniti Italijo z vsemi sredstvi, objavlja tajnosti in brez mere napada sporazum. »Corriere della Sera« izjavlja: Italija ne razpolaga niti z enim možem, ki bi ga mogla poslati na kako drugo bojno črto. Braniti mora strašno bojno črto 700 kilometrov, medtem ko razpolagajo zavezniki za bojno črto, ki je komaj nekoliko daljša, s štirikrat močnejšimi četami. »Messagero« zagotavlja, da je poizkušal sporazum nekaj časa pod vtisom ruske nesreče skupno nastopati. Radi globoko segajočih nasprefr-jočih si innenj se je sloga razbila že po drugem skupnem vojnem svetu. Obrambo Lovčena je pa prevzela Francija, ki je zato kriva vse nesreče.
Francozi o Črnigori.
Journal des d6bats« dvomi o možnosti, da bi se moglo rešiti v Albaniji bivajoče vojake kralja Petra. List pravi, da je kralj Nikolaj odgovoren za novo katastrofo, ki grozi Srbiji. Ni dvoma, da namerava Avstrija kralja Petra nadomestiti Da srbskem prestolu s kraljem Nikolajem,
Vt:s v Ameriki.
Berlin. (Kor. ur.) Iz Newyorka poroča Woiff: Predaja Črnegore je globoko učinkovala na ameriško časopisje, ki opozarja, da je to prva vrzel v vrstah sporazuma.
Španska zastopa koristi črnegore. Curih. Iz Milana se poroča: Črnogorska vlada je izročila v dneh predaje zastopstvo svojih koristi v Italiji in v Franciji španskemu poslaniku in španskemu konzulu. Odpravili so črnogorske konzulate v Italiji in v ostalih državah sporazuma, • » i
Cesar Viljem v Nišu.
Soi'ja, 18. jan. (K. u.) Ob 3. uri popoldne so nriredili v Nišu v veliki palači zajtrk za 46 eseb. Zvečer se je vršila v cesarjevem vozu mala pojedina. Cesar je'odpotoval ob pol 8. nazaj v Nemčijo. Časopisje oopzarja na veliko politično in vojaško važnost sestanka.
NiS, 19. jan. (K. u.) Ob 4. uri Dopoldne se je odpeljal bolgarski vladar iz Niša v Solijo,
Bolgarski vladar c. in kr. vojni maršoi, Dunaj, (K. u.) Cesar je podelil bolgarskemu kralju dostojanstvo avstrijskega vojnega maršala, Dotično cesarjevo lastnoročno pismo je izročil kralju Ferdinandu 17. t, m. general konjiče grof Lonyay.
Nagovora pri slavnostnem obedu.
Pri slavnostni pojedini v Nišu je bolgarski car Ferdinand nagovoril cesarja Viljema. Zahvalil se mu je za obisk in ga pozdravljal v rojstnem mestu Konstantina Velikega. Omenjal je slavne zmage zavezniškega orožja ter ga zagotovil, da bo bol-
garsko ljudstvo zvesto vztrajalo ob strani svojih zaveznikov do konca vojske. Svoj govor je kralj končal z besedami: »Ave imperator caesar et rex, vietor et gloriose! Ex Nissa antiqua omnes orientis populi te salutant redemptorem ferentem opressis prosperitatem atque salutem. (Pozdravljen, vladar, cesar in kralj, zmagovalec slavni! V starem Nišu t« pozdravljajo vsi narodi vzhoda kot odrešltelja, ki prinaša zatiranim procvit in blagor.) Cesar Viljem II. naj živi!«
Cesar Viljem se je kralju zahvalil v prisrčnih besedah. Povdarjal ja, da se je z božjo pomočjo tu in na vseh ostalih frontah doseglo veliko. Hvaležen je Vsemogočnemu, da mu je dano na teh zgodovinskih tleh, ki so sedaj nanovo posvečena s krvjo, sredi med zmagovitimi bolgarskimi četami, podati roko bolgarskemu carju in od njega čuti trden sklep, bojevati se do trajnega miru.
XXX
Obstreljevanje DedeagaSa in Porto Lagosa.
Soiija, 20. januarja. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Dne 18. januarja ob 8. uri zjutraj se je pojavilo pred Dedeagačem sovražno brodovje, obstoječe iz 24 enot. Ob 9. uri 42 minut dopoldne so pričele ladje streljati na mesto in okoliške višine. Opoldne je bilo obstreljevanje končano in ladje so zopet odplule na visoko morje, človeških žrtev ni bilo, ubiti so samo štirje konji. Isti dan je križarilo sovražno brodovje, obstoječe iz 16 enot, od 8. ure zju-trajo do 1. ure popoldne v zalivu Porto Lagos. Ob 1. uri 5 minut so pričele sovražne ladje streljati na višine okoli Porto Lagosa. Prenehale so šele ob 5. uri 30 minut, nakar so se odstranile proti otoku Tha-sos. Žrtve ni nobene.
Bolgarske priprave na napad.
Stockholm. (Kor. ur.) »Ruskoe Vedo-mosti« poročajo, da so ukrenili Bolgari v zadnjih dneh obsežne vojaške priprave; uspešno jih podpirajo nemški transporti. Velike množine težkega topništva in enormne množine vojnega materiala pošiljajo v Turčijo. Živahno delajo v bolgarskih pristaniščih, v katere dohajajo neprestano avstrijske in nemške čete. Velike strate-gične železnice grade iz Ruščuka čez Ni-kopolsk v Vidin in iz Tekle do Kladove, ki bodo zgrajene do konca januarja.
Feik bej Konica v Soliji,
Feik beg Konica, prejšnji svetnik princa Viljema Wieda in minister v tretji albanski vladi, je dospel iz Švice v Sofijo. Feik beg Konica, kateri je bil tudi 1. 1913 predsednik albanskega kongresa v Trstu, je eden izmed najodličnejših političnih ljudi v Albaniji.
XXX
Srbska vlada na Kriu.
Atene, 20. januarja. (Kor. ur.) Agence Havas poroča: Srbski ministrski predsednik Pašič in več srbskih ministrov je došlo na Krf.
P r e m e s t i t e v s r b s k e v 1 a d e posledica kapitulacije Črnegore.
Dunaj, 20. januarja. »Zeit« poroča iz Lugana: Neposredna posledica kapitulacije Črnegore je nenaden odhod srbske vlade \z Italije. PaŠič je došel s celo vlado v Brin-disi. Razglasil je, da bo vlada za enkrat tam ostala. Takoj ko je došlo poročilo o predaji Črnegore, je sklenil PaŠlč premostiti sedež vlade na Krf. Sonnino je po italijanskem poslaniku Squitti skušal to preprečiti. Kralj sam je po brezuspešnem razgovoru s princem Mirkom v Tarentu prišel v Brindisi, kjer je imel dolge razgovore s Pašičem. Ta je pa ostal trden in izjavil, da mora biti bližje Balkanu, Odpotoval je *.ato s člani svojega kabineta na Krf.
Ogorčeno italijansko časopisje.
Italijansko časopisje je vsled tega seveda zelo ogorčeno, Obtožuje Črnogoro, da je bila že od avgusta 1915 dogovorjena z Avstrijo. Zadnji boji in osvojitev Lovčena so bili le navidezni manevri. Pri presoji bližnje bodočnosti je časopisje razdeljeno v dva tabora. Vladno časopisje skuša na vsak način dokazati, da je kapitulacija Črnegore brezpomembna. Pravi celo, da je za Italijo tako še boljše, ker sedaj odpade preskrbljevanje Črnogorcev. Neodvisno časopisje pa zahteva pojasnil o položaju v Albaniji, seveda med vednimi boji s cenzuro. Vlada izdaja svojo skrb z napovedjo ministrskih govorov in sicer Salandre v Turinu in Genovi, Martinija v Florenci in Barzilaja v Milanu, kot prvi bo govoril Martini v navzočnosti Salandre.
Tudi Srbija se naveličala vojske?
Lugano, 20. jan. Italijansko časopisje vedno več piše o želji Srbije, da bi se pričela pogajati s osrednjima velesilama za mir.
Naši v Srbiji oproščeni vojni ujetniki.
Dunaj, 20. jan. (K. u.) Dne 12. t. m. je došla v Skoplje pomožna ekspedicija za I avstrijske vojake, ki so bili rešeni iz srbskega ujetništva, Trajalo bo še nekaj časa, i oredno bo mogoče vse ooroščene volne
ujetnike spraviti v domovino, ker so prevozne težkoče zelo velike; kajti veliko krajev leži daleč proč od železnice. Sezname oproščenih vojnih ujetnikov se bo sproti pošiljalo osrednjemu poizvedovalnemu uradu za vojne ujetnike, zato se priporoča, naj ae svojci obračajo kar naravnost na omenjeni urad. Velik del v Srbiji ujetih vojakov je na potu v Italijo ali pa so že tam. Sezname teh bo osrednji poizvedovalni urad skoro gotovo v kratkem prejel.
Srbi v Albaniji.
Milan, 20. jan. »Secolo« trdi, da je v Albaniji Še vedno 115.000 Srbov z 2500 častniki. Na razpolago imajo 15.000 konj, 200 strojnic in 80 topov. (?)
Danci o porazu laške albanske politike.
Kodanj. (K. u.) »Extrabladet« sodi o predaji Črnegore: Hujše ni mogoče udariti Italije. Ne zadošča, da so razblinjene sanje o nadgospodarstvu na Adriji, poražena je tudi cela albanska politika. Italijanski državniki niso bili dalekovidni, očividno niso pojmili, kakšne vojaške zaklade je skrivala Avstrija
Lahe skrbi Albanija.
Berlin. »Corriere della Sera« izvaja glede na predajo Črnegore: Počakati se mora, Če je to zadnji uspeh in zadnja sreča sovražnega bloka v vrsti balkanskih dogodkov ali če slede novi dogodki na albanski zemlji. Uspeh se ne more zmanjševati, ker so dosegli naši sovražniki resničen uspeh. »Secolo« se boji novih razočaranj, ki lahko zadenejo Italijo glede na albansko vprašanje in izvaja: Novo razočaranje more Italija komaj popraviti.
Esad paša v Solunu.
V Solun je došel Esad paša, da se z voditelji ententinih čet napravi enoten vojni načrt. Med tem se bo pa Esad paša težko mogel povrniti k »svoji« vojski v Albanijo.
XXX
Kako je z Grško.
Berlin, 20. jan. »Berliner Tageblatt* javlja, da v Berlinu ni ničesar znanega o kakem ultimatu v Atenah, še manj o zahtevi, da naj Grška pošlje zastopnike osrednjih sil domov. Brzojavna zveza med Atenami in Berlinom še obstoji in zato bi v Berlinu morali kaj vedeti o »ultimatu«.
Atene, 20. jan. Dne 18. je bil položaj popolnoma normalen. Vse drugačne vesti tujega časopisja so izmišljene. Kralj in vsi zastopniki osredniih sil so v Atenah.
Venizeiosova zarota.
Budimpešta, 20. januarja. »Vilag« poroča iz Soluna: Kakor poročajo iz Aten, je grška vlada dobila neizpodbojne dokaze, da so Venizelosovi pristaši za časa volilnega boja storili priprave, da zanetijo v deželi požar. Razvili so proti kralju in vladi revolucionarno agitacijo, katere se Venizelos sicer osebno ni udeleževal, ker so mu zaupno povedali, da ga neprestano nadzirajo. Venizeiosova agitacija pa vlade ne najde nepripravljene. Posebne važnosti je, da se more kralj opirati na večino ljudstva in armade. Vlada upa, da bo zatrla republikansko gibanje in da bodo osrednje sile tako krepko nastopile, da bo gibanje v kratkem skoro izginilo.
Zakaj je ententa porušila most pri Demir-hisarju.
London, 20. jan. (K. u.) »Morning Post* javlja iz Soluna: Poveljnik 8. grškega zbora general Moscopulos se je pri generalu Sar-railu priložil radi porušenja železniškega mostu pri Demirhisarju, da je zdaj zveza z vzhodno Macedonijo pretrgana in oskrbovanje grškiJb čet otežkočeno. Sarrail je odgovoril, da je to storil iz varnostnih ozirov roti napadu od strani. Grški general je re-el, da se ententa od te strani nima ničesar bati, ker jo imajo Grki zasedeno. Sarrail mu je odgovoril, da mu to ni več varno, odkar je dobil grško oficielno vest, da se bodo Grki v slučaju vpada osrednjih sil umaknili.
Kako razdira sporazum v Solunu.
Kodanj. Iz Soluna se poroča, da so podrli dozdaj vojaki sporazuma v Solunu in v okolici 17 železniških in 12 drugih mo-in nad 80 umetnih zgradb.
Zasedenje otoka Castellorizo.
Berlin, 20, januarja. »Vossische Ztg. i poroča iz Lugano: Radi zasedenja otoka j Castellorizo so nastale med Anglijo in , Francijo na eni ter Italijo na drugi strani resna nasprotstva, Italija je začetkom vojske zahtevala Castelloriza in so ji ga tudi obljubili. Sedaj zahteva, da sc francoske čete zamenjajo z italijanskimi. Balkansko poveljstvo je to dovolilo pod pogojem, da | se Italija udeleži solunske akcije, kar je pa Cadorna odklonil.
»Kambana« v Zofiji poroča, da se bo sporazum ob aferi Castelloriza razbil.
Konzul Edel izpuščen.
Dunaj, 20. januarja. (Kor. ur.) »Sudsl. Korr .« poroča iz Aten: Avstrijski konzul na Krfu Edel, ki so ga Francozi aretirali, je zopet izpuščen.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. jan. (K. u.) Uradno se razglaša:
Nova bitka ob besarabski meji je postala ljutejša. Poleg napadov, o kateriii se je poročalo včeraj, ia ki so bili izvedeni vsi v najzgodnejših jutranjih urah, so moraie vrle naše čete, na čelu jim builiiapeštanska honvedska divizija, do popoldneva odbiti skoraj vsako uro na raznih mestih med To-porovcem in Bojanom vztrajne navale premočnih sil. Med boji je vdrl sovražnik ne-kolikokrat v nese strelske jarke, a so ga v ročnem meiežu s težkimi izgubami za sovražnika odbili, posebno s krepkim napadom honvedskih polkov št. 6 in 30. Ozemlje pred našimi utrdbami je posejano z ruskimi mrliči. Na bojnem prostoru posameznih bataljonov smo našteli 803 do 1000 padlih Rusov. Ostale fronte PSlanzer Baltinove armade so bile čez dan obstreljevane od ruskih topov. Tudi na severni sosedni fronti v vzhodni Galiciji je bil kratek topniški boj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. jan. Veliki glavni slan:
Topovski boj in praske prednjih straž na več mestih bojne črte.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Na naši severovzhodni fronti so Rusi doslej obnovili bitko le ob besarabski meji. Tam napadajo Rusi z izredno ljutostjo, vendar se je našim četam posrečilo, da so sovražnika povsod vrgle nazaj. Sovražnik je pri tem imel tako ogromne izgube, da bo kmalu zopet moral prekiniti boje.
Na našo vzhodnogališko fronto še vedno prihajajo ruska ojačenja; zato moramo tudi tu pričakovati novih napadov. Ruska vztrajnost izvira iz želje, da bi vplivala na nevtralne države; da bi se ozirale na položaj na zahodu, je komaj mogoče, ker doslej nemške fronte niso še nikjer napadli. Rusko vojno vodstvo je ofenzivo proti našim zaveznikom najbrže odložilo na poznejši čas, katerega bo določil Joffre.
PODROBNOSTI O BITKI V VZHODNI GALICIJI.
Vojni poročevalci poročajo 20. t. m. iz vojnega časnikarskega stana: Ruski napa di med Toporovcem in Bojanom postajajo ljutejši. Ruski napadajoči oddelki so prodirali skoro vsako uro do poznih večernih ur proti postojankam budimpeštanske hon-vedske divizije, a ogenj naših topov in pušk jih je krvavo odbil. Manjše ruske oddelke, ki so vdrli v naše postojanke, so naši pobili ali jih pa vrgli iz jarkov. Neki večji oddelek, ki se je nameraval ustaliti v naših postojankah, sta prepodila z ljutim protinapadom honvedska polka št. 6 in 30. Vse naše postojanke brez razločka smo držali.
Med ljutimi ruskimi napadi se je večkrat opazovalo, da je namerilo rusko topništvo svoj zaporedni ogenj za črto naska-kujoče ruske pehote, da onemogočijo umije. Ogenj strojnic očividno ne zadošča več, da prisili pehoto k napredovanju, kot mogočnejše sredstvo se uporablja zapiralni ogenj. Umljivo je, da napredujejo rusi pešci le obotavljajoč se in brez veselja do boja, ker je prostor pred našimi postojankami posejan z mrtvimi in s težko ranjenimi Rusi. Pred marsikaterim našim bataljonom leži 800 do 1000 mrtvih Rusov. Neprestani navali onemogočujejo, da bi jih pokopali. Vse smo poizkusili, da rešimo sovražne ranjence, a rusko vodstvo je tako brezobzirno, da ne dopusti preskrbeti lastnih ranjencev .
Da prejšnjih ruskih porazov ni povzročilo pomankanje streliva, kaže dejstvo, ker temeljito pripravijo svoje napade s topništvom. Včeraj se ni nahajal samo udiralni prostor med Toporovcem in Bojanom v naj-ljutejšem ognju topov, marveč tudi cela ostala bojna črta Pflanzerjeve armade. Streliva in vojakov jim torej ne primanjjkuje. Ojačujejo jih neprestano. Zahvalo smo dolžni junaštvu naših čet in neumornemu delu naših voditeljev, da so se dozdaj izjalovili ruski napadi, ker so z večmesečnim vztrajnim delom zgradili take postojanke, da so brezuspešni vsi prodiralni poizkusi.
DRUGA BITKA V VZHODNI GALICIJI
je po sodbi vojaških kritikov sporazuma, kakor se poroča z Dunaja, ena največjih in najvažnejših bitk v tej vojski sploh, Rusi So pritegnili velike nove oddelke in uporabljajo tehnične pripomočke, ki sc dozdaj še nikjer niso rabili, Posebno močno je tudi rusko topništvo. Prvi oddelek se že lahko smatra, da je zaključen. Končal se je s popolnim neuspehom Rusov, kar že učinkuje. Kljub temu so pričeli drugo bitko. iNe mala manjšina se je izjavila proti tej bitki in je napovedala drugo karpatsko katastrofo, a večina je dosegla, da se nadaljuje boj.
RUSI O NOVOLETNI BITKI.
Kodanj, 20. januarja. (Ker. ur.) Petro-grajski merodajni krogi so zelo poparjeni glede na razvoj novoletne bitke ob rumun-nik meji in vzhodni Galiciji. Natančno so
bili namreč poučeni o strašnih sredstvih, s katerimi so uvedli in izpeljavah Rusi bitko. Vojaški kritiki priznavajo, da ruska ofenziva > dozdaj« ni dosegla svojega namena, ker se ni posrečilo, da bi pro< Irli sovražne črte. Iz nekih migljajev časopisja in iz drugih poročil, ki dohajajo po ovinkih čez Francijo in Anglijo, je razvidno, da so zopet podvzeli rusko ofenzivo s še večjimi silami. Listi ne taje, da so prisilili Rusijo na ofenzivo sledeči razlogi: 1. politični razlogi, da se vpliva na Rumunijo; 2. oziri na zaveznike, da se vežejo sile osrednjih velesil; 3. splošni strategični razlogi, posebno da se obvaruje ruska armada pred strupom nedelavnosti, ker so se neugodne posledice že javile. Poročila, da sc najbrže ruskih napadov udeleže tudi Francozi, saj častniki, potrjuje okolnost, da je pozval car nujno v svoj glavni stan načelnika francoske vojaške misije generala Paua in njegovega pobočnika polkovnia La Bruyere, i sta že nameravala odpotovati v Pariz.
NAJSLAVNEJŠA DELA.
Curih. Brunberger piše v »N. Ztiricher Nachrichten« o uspehu v Črnigori: Še nekaj se lahko sme danes reči: V sedanjem času nosi Avstrija glavno breme vojske. Za Nemčijo, Turčijo in Bolgarijo je napočil začasno relativen odmor. Avstrija se pa nahaja od Božiča v skoraj neprestanem in vedno zmagovitem boju proti premočni ruski ofenzivi v Besarabiji in v vzhodni Galiciji. Istočasno premaga Črnogoro, ki je silovita gorska trdnjava, in jo premaga v najhujši zimi. Z železno pestjo drži tudi Italijane. To je pač najslavnejša doba v celi vojni povestnici Avstrije, zmagovit čas, ki je ravno tako velik za njo kakor za njene zaveznice.
Vojsks z iialiio.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. jan. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 19. jan. (K. u.) Ob bojni črti od Stilfserjocha do morja je sovražno topništvo živahno delovalo, da moti naša utrje-valna dela. Naše topništvo je uspešno odgovarjalo. Na gričih severozahodno od Gorice se je končala 15. t. m. zjutraj pričeta protiofenziva s popolnim uspehom našega orožja. Kljub odporu sovražnika, ki ga je podpiral ljut topničarski ogenj, so zopet osvojile naše hrabre čete vse strelske jarke, ki so jih morale popustiti ponoči na 15. t. m. Naša prvotna črta je torej popolnoma obnovljena. Sovražni letalci so prileteli včeraj nad spodnji tek Soče, a so jih prepodili naši obrambni topovi. Nek lasten letalec je metal bombe na Volano v Val Lagarina, kjer biva neko avstrijsko poveljstvo.
19. jan. Sovražno topništvo je povzročilo 17. t. m. popoldne v dolini Chiese v Cimego požar, ki smo ga takoj omejili. Za represalijo je obstreljevala lastna baterija cesto, ki jo je imel sovražnik še zasedeno. Tudi v Val Sugana smo odgovorili na sovražno obstreljevanje kraja Borgo z obstreljevanjem kolodvora Caltonazzo, ker se je poročalo o premikanju vlakov. V tolminskem odseku je poizkušal nek sovražni oddelek ponoči na 18. t. m. napasti neko našo utrdbo na griču Sv. Marija, a smo ga odbili. Sovražni oddelki so poizkušali v isti noči v odseku med koto 188 in Oslavjem približali se našim postojankam. Poizkus se je izjalovil, ker so trdno držale naše čete, ki ki jih niso mogli zapeljati varajoči klici sovražnika. Na Kraški visoki planoti nobenega sovražnega dogodka,
D' Annunzio nad Trstom.
Lugano, D* Annunzio je v ponedeljek v zrakoplovu preletel Trst in metal letake, v katerih pozdravlja prebivalstvo, katero je treba še osvoboditi.
Vpokojitve v italijanskem generalnem štabu.
Budimpešta, 20. jan. »A Villag« poro: ča: Na podlagi zanesljivih vesti se lahko poroča, da bo v kratkem vpokojenih več članov italijanskega generalnega štaba. Italijanski begunci pripovedujejo, da so italijanski vojaki vsled brezuspešnh ofenziv zelo pobiti. Dezertacije so na dnevnem redu.
Rešitev Italije — hiter sklep miru.
Berlin, 20, januarja. Sotrudnik lista »Tagliche Rundschau« jc imel v Švici priliko, da je govoril s politično osebnostjo iz Italije. Ta italijanski politik opisuje razpo-loženost v Italiji kot zelo kritično, čeprav kriza še ni dosegla svojega viška. Izjavil je, da se more Italijo rešiti le s hitrim sklepom miru, z odstopom Salandrovega ministrstva in s takojšnjim zbližanjem z Avstrijo in Nemčijo. Sedanja vlada je pretrgala zvezo z osrednjima velesilama, naj bi — tako pravijo mnogi med nami — imela sc-daj^ pogum razdreti tudi zvezo z entento, Italija bo presedlala in bo tudi n1 orala presedlati, 9icer bo poslala žrtev revolucije in anarhijt.
ne bo cepilo in zato upa znova o zmagi v interesu narodnega edinstva in evropske
svobode.
Salandra in Annuzio govorila.
Lugano. Min. predsednik Salandra je
nastopil z govorom v Florenci. Zagotovil je, da prevzame s svojimi tovariši čistega srca odgovornost za vojsko in da ne bo nikdar odstopil iz strahu pred to odgovornostjo. »Dobro vemo,« jc nadaljeval Salandra, vda nas Čaka dolg, težak in trd boj, a narod žrtvuje vse. Vztrajati hočemo do konca.« Sledilo je viharno odobravanje.
V Milanu je istočasno govoril Annunzio odličnemu občinstvu velikomeščanov. Napovedoval je, da bo trajala vojska tako dolgo, doklej- ne bosta tekli Adiža in Soča navzgor. Predaval je nato nekaj svojih vojnih molitev. Dosegel je velik uspeh. Vedno so ga zopet klicali na oder.
Laške torpedovke pred Trstom.
»Pressburger Tagblatt« poroča iz Trsta: Pristaniška straža je pred kratkim zapazila, da se skušajo italijanske torpedovke približati pristanišču. Obrežne baterije so nato pričele delovati in prav kmalu pregnale sovražnika.
Laški socijal;sti zopet v opoziciji.
Lugano, 20. jan. Italijanski socijalisti in mnogo radikalcev namerava izstopiti iz vladne stranke in se zopet pridružiti opoziciji.
Italija se brez premoga ne more vojskovati.
Amsterdam. "Morning Post« poroča iz Rima: Ugledni parlamentarec Bissolati je izjavil, da je padec Lovčena sicer grenko novo zdravilo za zaveznike, a za Italijo je važnejše vprašanje premoga in voz-nine. Angleži ne umevajo, da morajo zapreti severnoitalijanske tvornice in postane tisoče Italijanov brez posla, če Anglija ne dobavi premoga po sprejemljivih cenah. Italija, če ne dobi premoga, ne more nadaljevati vojske. Trpkost proti Angliji podpihujejo Nemci. Italija je naprosila Anglijo za 100 parnikov, ki naj dovažajo premog. Poročevalec pristavlja. »Ničesar ne škoduje ugledu Anglije v Italiji tako, kakor visoke voznine.
Kolin. Iz Christianije poroča -»KSlrti-sche Zeitung«, da so poskočile cene premogu za 100 lir pri toni, kar poviša izdatke za tisoč milijonov lir.
Požar v laški ladjedelnici.
Lugano, 20. jan. V ladjedelnici Bulac-co sta bila zažgana dva rečna parnika dan prej, preden bi morala odpluti. Oba parnika sta uničena. Ogenj je ogrožal tudi sosednji arzenal. Škode je nad 1 in pol milijona frankov.
Lahi ostanejo doma.
Lugano, 20. januarja. Trdi se, da je Italija opustila nameravano akcijo v Albaniji ker se je udala Črnagora. Italijanski vojni svet v Rimu, ki je zboroval v Cador-novi navzočnosti, ie po viharnem prereka-ju sklenil, da se Italija ne udeležuje več solunskega podjetja,
Barzilai o Atlriji in črnigori.
Lugano, 20. januarja. V Jakinu je minister Barzilai včeraj govoril o sedanjem položaju s posebnim ozirom na Črnogoro. Radi letalskih napadov na mesto ima župan pravico od vlade zahtevati obrambnih odredb. Vprašanje pa je večje in se tiče morja, v katero gleda Jakin in glede katerega Avstrija nikdar ni hotela dati niti najmanjših koncesij. Minister je nato opisoval potrebo, da se Adrijo osvobodi suženjstva, ki Italiji jemlje sapo, Če se je Italija držala proti Črnigori rezervirana, je to dovolj utemeljeno z upravičenim nezaupanjem, ki je nastalo proti Črnigori, ko je ta zasedla Skader. Pa tudi pomoč v zadnjem trenutku bi bila zastonj. Četudi bi se posrečilo težke laške topove spraviti na Lovčen, bi to le pomnožilo avstrijski vojni plen. Položaja obeh velikih vojnih skupin pa ta dogodek ne bo predrugačil in kar se tiče albanske ekspedicije, jo jc Italija poslala v pomoč Srbiji, kakor je to bilo svečano razglašeno v zbornici in ne v prvi vrsti iz sebičnih namenov.
Italija je vstopila v boj s poštenimi trdnimi sklepi in ker zavezniki poznajo njen težaven položaj, zlasti gospodarski, zato ni med njimi nezaupanja, zato se sil
dele oklopnico na zadnjem delu, vsled česar je nastal požar, ki je prislilil oklopnico da se je odstranila.
Kavkaška bojna črta.
Bitka, ki se je včeraj zopet vnela, jc trajala do večera. Sovražni obkoljevalni poizkusi so se izjalovili vsled naših preti-odredb.
Z ostalih bojišč nič novega.
Boji na zahodu.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČI: C
Carigrad, 19. januarja. (Kor. ur.) Iz turškega glavnega stana:
Dardanelska bojna črta.
Dne 18. t. m, zjutraj je vdrl nek sovražni monitor v varstvu sedmih iskalcev min kakor tudi neka oklopnica v varstvu treh torpedovk v zaliv Saros. Streljali so proti Gallipoliju in na druge točke. Uporabljali so za opazovanje letala. Naše baterije so odločno odgovarjale. Ko so zadele tri naše krogle oklopnico, se jc odstranila t monitorjem. Popoldne je pri-j čela ista oklopnica zopet streljati v isti smeri. Naše bateriie so odtfovariale in za-
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Naše postojanke severno od Freling-hiena so napadli sinoč i Angleži v širini nekaj sto metrov. Uporabljali so kadilne bombe. Sovražnika smo odbili. Imel je močne izgube. Sovražno topništvo je načrtoma obstreljevalo cerkev v Lensu. Neko angleško dvokrilno letalo je bilo iz nekega sovražnega zračnega brodovja pri Torcoingu razstreijeno od nemškega letala. Ob Yseri je prisilil ogenj naših zrakoplovnih obrambnih topov, da se je moralo izkrcati neko sovražno letalo v sovražni črti; letalo je nato uničil ogenj našega topništva. Na vojaške naprave v Nancy smo metali včeraj ponoči bombe.
Vrhovno vojno vodstvo.
Angleško uradno poročilo.
London, 17. jan. Uradno se poroča iz glavnega stana: Ko so Nemci ponoči metali bombe pri Givenchy, smo z izbornim uspehom napadli z ročnimi granatami. Obstreljevali smo nekatere kraje severno od Yperna in povzročili velik požar.
Napadi na lorda Kitchnerja.
London, 19. januarja. (Kor. ur.) Posla-niško zbornico je obvestil Asquith, da je imenovan Pease za generalnega poštnega mojstra. Minister Long je v razpravi želel, naj se umakne nek dodatek, ker to želi Kitchener. General Ivor Herbert (liberalec) je nato rekel. Priznati moram, da na le malo učinkujejo nazori Kitchencrja. Drugače bi morebiti bilo, če bi mogel Long zbornici reči, da je imel Kitchener vsaj enkrat med vojsko prav. A odločno se mora naglašati, da je bilo Kitchenerjevo novačenje od začetka do konca napačno in da v tem trenutku ravnotako, kakor je to storil glede na strelivo, pusti deželo med krizo brez potrebnega moštva, da ustanavlja armade.
Ponesrečeni angleški podmorski čoln.
Francoski invalidi.
Frankobrod, 20, januarja. »Frankfurt. Ztg.« poroča iz Pariza: Francoski vojni minister Gallieni jc izjavil v proračunski komisiji, da znaša število invalidov francoske armade približno en milijon mož. Število padlih je zamolčal, število osebnih aktov o odšedninah vdov in sirot je pa naznanil z 1, 800.000.
Vojni svel spora.
Berlin, 20, januarja. Iz Londona po> roča »B. Z. am Mittag, da so v Parizu angleški predlog, naj se opusti solunska akcija, odklonili. Vsled tega so v Londonu zelo vznevoljeni. Tekom prihodnjega tedna se bo vršil v Parizu ali Calaisu skupni vojni svet, ki naj odpravi nastala nespo-razumljenja.
London, 20. januarja. (Kor. ur.) Francoski ministri so se dopoldne posvetovali z različnimi vladnimi oblastmi, ki imajo opraviti z vojsko. Popoldne se je sešel skupni vojni svet.
Buksrešt, 20. januarja. »Dreplalea poroča, da bo vojni svet entente, ki se bo vršil v soboto v Calaisu, to pot brez Italije o Italiji.
Prezrta Italija.
Kolin. Curiški poročevalec »Kolnischft Zeitung« brzojavlja: V Rimu so zelo nevolj-ni, ker so ob sedanjem angleško-francosk. sestanku prezrli Italijo. Po londonskih poročilih so določi sedež vodstvu vojske na zahodu v Parizu in vojski na morju v Londonu, Poseben odbor s sedežem v Egiptu prevzame vodstvo vojske na Balkanu. Italija ne bo mogla veliko govoriti. Posebno 60 nevoljni, da angleško časopisje, ki piše o tem, Italije niti ne omenja več.
Lahi napadajo Angleško.
Lugano, 20. januarja. Vse je iznenadila ■ nenadno omiljenje stroge cenzure v Italiji. Cenzura pripušča najljutejše napade na entento. V Neaplju izhajajoči list »Mattino« objavlja napad na Anglijo in zelo žali angleške državnike in konča z besedami: »Prestiž in nadvlada Angleške sta za vedno izgubljena.«
Gorski državni zbor.
Gospodarsko razmerje do Nemčije.
Budimpešta 20. dec.
Batthyanyi je stavil interpelacijo glede ureditve trgovinskega razmerja z Avstrijo in Nemčijo in je vprašal, ali si misli vlada od zbornic« izposlovati pooblastilo za začasno ureditev te zadeve. Če tega ne misli, naj dovoli popolno tiskovno in zborovalno svobodo za razpravlianie
teh zadev. Govornik pravi, da je kritika gospodarskih vprašanj vsled cenzure zelo omejena, dočim je to v Avstriji mogoče. Pri rekonstrukciji avstrijski vlade se je naravnost reklo, da so novi ministri vstopili v vlado z ozirom na obnovitev nagodbe. Sploh se množe znamenja, da si neka gotova stran želi dolge nagodbe. To bi bila velika nevarnost za Ogrsko. Med vojsko se nagodbe z Avstrijo sploh ne da obnoviti. Vlada se sicer z avstrijsko lahko razgovori o temeljnih načelih, nagodbe same pa ne more skleniti. Tako za podaljšanje bančnega privilegija in določitev kvote manjka vsaka podlaga. Vlada naj nagodbo odloži do konca vojne. Govornik se ne more sprijazniti z idejo carinske unije z Nemčijo, boljši bi bila medsebojno dobra pogodba. Tako z Avstrijo in Nemčijo naj se gospodarsko razmerje uredi le provizorično.
Novi napadi na armado.
Posl. Urmanczy je vnovič interpe-firal radi pogostih dogodkov v armadi, ki kažejo sovražnost proti Madžarom.
Grof Tisza mu odgovarja: Vsakdo vč, da se dobe v naši armadi razna narodna čustva in nazori in na drugi strani pa preostanki starih nazorov, kar napravlja v tem že itak kočljivem vprašanju netivo. Tisza spominja na razna visoka priznanja ogrske armade, pravi, da cela vrsta višjih poveljnikov porabi vsako priliko, da poudarijo veliko delo in čednosti ogrskih vojakov in ogrski polki v najlepši harmoniji pod poveljstvom nemadžarskih častnikov izvršujejo svojo patriotično dolžnost pri popolnem poudarjanju svojega ogrskega čustvovanja. Nikar ne vidimo samo hudega; pri vsaki armadi nastane kaka napetost med predstojniki in podložniki. To se dogaja tudi med ogrskimi častniki in moštvom; seveda je treba to pripisovati tiranski individualnosti predstojnika in samo v naših razmerah dobe ti dogodki ki tiče navadno v osebnosti in značaju, narodno ozadje, čeprav ga v resnici ni. Zato sem skušal tudi jaz spraviti čim več Madžarov v častniški zbor. Večina Madžarov prav gotovo ni nedobrohotna proti Rumunom in Hrvatom. Vendar jih je zelo veliko med nami, pa najsi bo v civilnem ali vojaškem življenju, ki v jezi proti svojim podložnim, ki so slučajno Hrvati ali Rumuni, rabijo izraz — jaz ga nočem ponoviti — ki spominja na njegovo rumunsko ali slovaško pokoljenje. Grof Tisza pozna merodajne vodilne kroge, ki cenijo Madžare in bodo to svoje naziranje tudi uveljavili pri onih, ki imajo predsodke proti Madžarom. Kdorkoli bi hotel v armadi zasledovati Madžara in zatreti njegovo pravico, da se poslužuje svojega jezika, kjer ni predpisov službenega jezika, ta bi najprvo povzročil grava-men proti ogrskemu narodu in škodil tudi vojaškim interesom.
Zbornica je predlogo o finančni centrali sprejela v tretjem branju.
V	razpravi o izrabljanju sedmograške nafte, oziroma pogodbe z nemško banko, je poročevalec Boethy rekel, da je ogrsa dežela revna na kapitalih in zato mora privabiti tuj kapital.
V	imenu cele opozicije je poslanec Plathy odklonil predlogo, ker škodi Ogrski,
Razno poročila.
Spomenica kralja Nikolaja,
Bukarešt, 20. januarja. Kralj Nikolaj je sestavil obširno spomenico o razlogih, zakaj je položil orožje. Spomenica obsega težke obdolžitve nasproti sporazumu in je namenjena le v zasebne namene članom črnogorske vladarske rodbine, da se pre-oreči očitek izdajalstva.
Kardinal Mercier pri sv. Očetu,
Švicarski listi poročajo, da je sv. Oče kardnala Merciera sprejel vidno ganjen. Belgijski kardinal je sv. Očetu predložil obilo važnih listin in razlogov. Sv, Oče se ni izjavil, pač pa rekel, da mu je najbolj pri srcu usoda Belgijcev in Armencev.
Bruselj, 19. jan. V imenu belgijskih škofov je kardinal Mercier poslal na avstrijske in ogrske škofe spomenico proti nemškemu pisanju o udeležbi belgijske duhovščine v franktirerski vojni. V spomenci je ugotovljeno, da se niti en belgijski duhovnik, svetni ali redovni, ni udeležil frank« tirerske vojne. — Enako spomenico so poslali na kardinala Hartmanna.
Amerika priznala Juanšikaja.
Geni, 20. januarja. Iz New Yorka se poroča: Zvezni svet je priznal Juanšikaja za cesarja.
Bolgarski generalni konzul v Pragi.
Praga. V današnji seji mestnega sveta so sklenili, da se ustanovi v Pragi bolgarski generalni konzulat.
Čistilnica sladkorja pogorela.
Budimpešta, 20. januarja. Včeraj dopoldne je popolnoma zgorela čistilnica sladkorne tvornice v Nagysurany. Uničeno je tudi za 500.000 K sladkorja.
Dnevne novice.
+ Cesar je zaslišal 20. t. m. ob 10. uri opoldne ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v Schonbrunnu v daljši, posebni avdijenci.
-f Nemška agrarna stranka je, kakor poroča korespondenčni urad, v seji 20. t. m. naročila načelstvu stranke, naj na me-rodajnih osrednjih mestih stori vse potrebne korake, da bo mogoč« kmetovati še dalje. Posebno naj se omogoči pomladanska setev in naj se pomaga kmetijstvu s konji. V tuzemstvu izdelovana umetna gnojila naj se zaplenijo, določijo naj jim najvišje cene in naj jih po pravičnem ključu razdele organizacijam kmetov,
+ Konference v Budimpešti, Trgovinski minister dr. pl. Spitzmiiller se je posvetoval več časa z ministrskim predsednikom grofom Tiszom, s finančnim ministrom Teleszkyjem in s trgovinskim ministrom Harkanyjem. Zvečer se je vrnil trgovinski minister dr. pl. Spitzmiiller v spremstvu ministrskega tajnika dr. pl. Jonaka na Dunaj.
—	Odlikovanje. Na južnem bojišču se je podelila srebrna hrabrostna svetinja II. razreda naredniku Franc Tičarju, dom. pp.
1. stotnija. Imenovani je bil istočasno povišan tudi za štabnega narednika. Odlikovancu želimo še mnogo junaške sreče na bojnem polju.
—	Odlikovan spodnještajerski Slovenec. Štajerski Slovenec — rojak iz Male-nedelje g. Josip Lipša — bivši trgovec z srebrnino in zlatnino v Rogaški Slatini, je bil te dni, kot prostovoljni uslužbenec Rdečega križa pri usmiljenih bratih v Gradcu, odlikovan z bronasto častno kolajno z vojnim okraskom.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Rom iz Obrha pri Toplicah. Trinajst mesecev ni bilo nobene vesti o njem.
—	Češki industrijci proti gospodarski zvezi z Nemčijo. »Grazer Tagblatt« poroča: Kraljevograjska centrala za trgovino, obrt in industrijo se je 12. t. m. posvetovala o gospodarskem zbližanju z Nemčijo. Po tajnikovem poročilu se je okoli 200 se-vernočeških industrijcev izreklo proti gospodarski zvezi z Nemčijo.
—	Umrl je pri Svetinjah blizu Ormoža vpokojeni major 47, pešpolka Lovro J a n -ž e k, star 75 let. — Umrl je posestnik Franc Ž e t k o v Lažeh pri Senožečah.
Poljsko časopisje v nevarnosti. Krakovska »Nowa Reforma« poroča, da je poljsko časopisje v Varšavi v nevarnosti, da preneha izhajati, ker primanjkuje papirja. Nemška uprava dovoljuje uvoz papirja na Poljsko samo za svoje uradne liste. Edina poljska papirnica v Jernji je vsled vojske uničena.
Ljubljanske novice.
lj Iz krogov trgovskih sotrudnikov smo
prejeli: Pred dnevi objavljeni odlok c. kr. deželne vlade, da veljajo od 1. januarja 1916 dalje glede trgovinskega nedeljskega počitka iste odredbe kakor pred vojsko, se je za Ljubljano v toliko izpremenil, da je v vojnem ozemlju dovoljeno nedeljsko obratovanje od 8. do 11. ure dopoldne. Večina ljubljanskih trgovcev pa ima kljub temu dovolilu svoje trgovine že ves čas zaprte, ker uvideva potrebo, da po šestdnevnem napornem delu, ki se sedaj radi pomanjkanja osobja še bolj čuti, tudi trgovski uslužbenec potrebuje en dan oddiha in počitka. Razven tega nedeljski promet in dobiček pač ni tolik, da bi bilo nujno potrebno odpiranje trgovin, kar p. n. občinstvo v veliki meri uvažuje in si svoje potrebščine krije med tednom. Iz teh razlogov apelujemo tudi na ostale p. n. trgovce in gg. šefe, naj blagohotno uvažujejo potrebe svojih nastavljencev in jim dovolijo popoln nedeljski počitek.
lj »Glasbena Matica«, Občinstvo opozarjamo prav posebno na dobrodelni k o n c e r t, ki se vrši v veliki dvorani hotela Union na korist goriškim beguncem v soboto dne 22. t. m. Priljubljeni gospod tenorist R i j a v e c je okreval popolnoma. Gospodična Dana K o b -1 e r j e v a je znana pianistinja. Gotovo nas čaka prav lep umetniški užitek. Brate z Goriškega je prepodila vojska iz domovja, potrebni so podpore, zaslužijo jo pa tudi prav pošteno; saj trpe za domovino in za cesarja. Ne zabimo jih; sveta dolžnost je, da jim pomagamo.
Primorske novice.
Dunajska zasilna brizgalna za Solkan.
Solkan so Italijani s svojim artiljerijskim ognjem že večkrat zažgali. Ker kraj ni razpolagal z nikako brizgalno, ni bilo mogoče proti ognju skoraj ničesar storiti. Pisalo se je na razna mesta za prepustitev kake odvečne brizgalne, a brez uspeha. Končno se je obrnil zastopnik Rdečega križa v Solkanu, bivši poslanik pl. Schmucker, na dunajskega župana dr. Weiskirchnerja z enako prošnjo. Imel je uspeh; dunajski župan je poslal v Solkan za čas vojne ga-
silno brizgalno z ročnim pogonom. — »Grazer Tagblatt«.
Prepoved »hitrega koraka« (passo gin-
nastico) v šolskih telovadnicah. V tržaških občinskih šolah se je mladina v zadnjih letih pri telovadnem pouku pogosto vež-bala v hitrem koraku (passo ginnastico), ki se ne sklada s kretnjami, ki so predpisane za vojaštvo in ki ga tudi ne goje športna društva. Gospod tržaški namestnik je v vseh šolah upravnega področja pod kaznijo najstrožje prepovedal nadaljno vežbanje omenjenega hitrega koraka, ki ga tudi v estetičnem oziru ni mogoče odobravati, ter je odredil, da je korakanje in tekanje vež-bati izključno samo po pravilih vadbenega pravilnika c. in kr. armade.
Veleizdaje obtoženi župan Viktor grof Mestri ni nikdar županoval v slovenski M e d a n i v Brdih, marveč v furlanski Mede j i pri Krminu. Toliko v pojasnilo.
— Umrl je v ruskem vojnem ujetništvu rezervni četovodja 27. dom. polka, gostilničar in trgovec Andrej M a n -f r e d o , doma iz Kobarida. — V Nabre-žini je umrl prostovoljec Anci Japelj, star 17 let. — V ruskem ujetništvu v Taškentu je umrl c. in kr. desetnik pri artiljeriji Ivan M i 1 o h.
Goriška begunka Marija Lutman, žena hišnega posestnika iz Gorice, Vio Lun-go št. 8, je 18. t. m. umrla v deželni bolnišnici, stara 37 let.
Po stopnicah je padel Matej Kozlovič, 67letni vpokojenec v Trstu. Težko poškodovanega je rešila zdravniška postaja, ko-je zdravnik mu je izlečil nevarne rane.
Starost — bolest. 81 letni Anton Bal-larin se je v svojem stanovanju v Trstu onesvestil. Zdravnik rešilne postaje, katerega je klical policijski inšpektorat, mu je podelil prvo pomoč. Starček umira.
Aretacije v Trstu, Zadnje dni so v Trstu aretirali precejšnje število bivših mestnih uradnikov. Kamora je seve radi tega strašno razburjena.
Knplm dobro ohranjeno
(Hintergrund) v velikosti 800 X 300 cm. Ponudbe a ceno in priloženo sliko ozadja na Ant. Vllar, fotograf, Dol. Logatec.	141
Bie se starejša, previdna
S*" dekla
k živini. Služba takoj. Naslov pove Upravništvo 161	.Slovenca" pod St. 161.
II začetni pouk na nosli
bi rad Hal devetletnega dečl^a. Ponudbe z zahtevo učnine pod „Godba 179" na upravo ..Slovenca"
ISčem prostor v mešani trgovini za
15 let staro, krepostno, nadarjeno in dveh deželnih jezikov zmožno. Vstop takoj ali pozneje. L. Fuglna trg. Sv. Peter pri Celjn.
U
v trgovino z mešanim blagom bi šel že 14 let star deček z dovršeno 6 razredno ljudsko šolo, najraje y kako meslo ali trg. ponudbe naj se pošljejo na
)van Hočevar J^adna }i. 10 pri Sevnici.
Samo danes v petek
ob 7. in 7a9. uri zvečer:
^tifrageta.
Jrekrasna drama v petih dejanjih.
Y gla»nl v.ogi jRsta Jtielsen.
Kino Centra!
v deželnem gledališču.
z vrtom se poceni proda. Natančneje se izve pri dr. Karlu Schmidingerju, c. kr. notarju v Ljubljani. 142
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
v kosih po \ kg razrezano, v zaboje po 60 kg brutto vloženo, dobavlja po K 205 — za 100 kg le na debelo proti predplačilu, veletrgovina Jos. Pick, Gradec.
vsake vrste (posekan in stoječ), tudi cele gozde se kupi po visoki ceni. — Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo lista pod šifro »Kostanjev les".
in po jako nizkih cenah priporoča turdka
H. S E. Skaberne, Ljubljana
mestni trg Sten. 10.
Izdaja konzorcij »Slovenca«. '"
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joloi Gostlnčar, državni poslanec.