V/AND s-yit6uce... NO. 134 Ameriška Domovi na AM€MCAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVH Zvezna trgovinska komisija za nadzor nad stroški pogrebov Zvezna trgovinska komisija hoče preprečiti izrabljanje sorodnikov umrliih po pogrebnikih. WASHINGTON, D.C. — Pogrebni stroški rastejo iz leta v leto, kot rastejo stroški za vse drugo. Vendar je Zvezna trgovinska komisija prišla do zaključka, da je treba na tem področju napraviti več reda in preprečiti zlorabljanje žalujočih sorodnikov ob smrtih njihovih dragih. Zastopniki p o g r e bnikov — skupno je v deželi okoli 22,500 pogrebnih zavodov, ki imajo letno nad 2 bilijona dolarjev skupnih dohodkov — trdijo, da je v njihovih vrstah le malo takih. Novi grobovi Mary Hrovat V Slovenskem starostnem domu, kjer je bila zadnja tri leta, je umrla 88 let stara Mary Hrovat, preje s 15900 Arcade Avenue, roj. Tomšič, vdova po 1. 1964 umrlem možu Johnu, mati Mrs. Pauline Spayde (žene dr. Richarda Spayde), pok. Olge Chelbo in pok. Johna W. Hrovata, 6-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Jennie Kuhi (Kalif.). Pokojna je bila rojena v Žužemberku v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1906. Bila je članica SNPJ št. 53 in Kr. št. 1 Progresivnih Slovenk. Pogreb je bil danes iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Knollwood pokopališče. Pogrebne molitve je opravil pastor Timothy Chitwood. Družina bo hvaltežna za darove za Slovenski starostni dom v pokojničin spomin. Mary Šporar V Richmond Heights general ki nesrečo drugih izrabljajo. O gromna večina skuša res po-j bolnišnici je umrla po 4 dneh hiagati in pošteno postreči Iju-! bolezni 90 let stara Mary Šporar dem, ki ob smrti svojih dragih s 18305 LaSalle Rd., roj. Kaste-običajno niso sposobni stvari lic v Gorenjih Selcah pri No-mirno in stvarno presojati in u- vem rnestu, od koder je prišla v rejati. ZDA 1. 1910, vdova po 1. 1966 Po predlogu Zvezne trgovin- umrlem možu Johnu, mati Joh-ske komisije bodo morali v bo- na> Williama in Raynomda, 8-doče pogrebni zavodi poskrbeti krat stara mati, 4-krat prastara 2a podrobne sezname in cene svojih uslug in raznih vrst krst, Pa povedati tudi, kaj je po predpisih potrebno in kaj ne. Po predloženih predpisih po-j grebni zavod ne bo imel pravice j mati, sestra Elizabeth Gabriel. Josephine Gabriel, Ann Vidmar, Frances Kastelic (Jug.), pok. Franka, pok. Roze in pok. Katarine. Pokojna je bila članica KSKJ št. 191 in Podr. št. 14 i , . .. , , - |SŽZ. Pogreb iz Želetovega po- balzamirati trupla brez pred-1 grebnega zavoda na E 152 St hodnega dovoljenja družine po-|je danes ob 8 15) v cerkev Ma_ ojnika, na vprašanja bo moral rjje Pomočnice na Neff Road ob dati po telefonu ali osebno vsa Levičarski Velasco v Peruju odstranjen Vojaški prevrat je odstavil predsednika republike gen. Velasco Alvarda in postavil na njegovo mesto zmernejšega gen. Moralesa Ber-mudeza. ( LIMA, Peru, — Pretekli petek, ko se je tu končevala konferenca neuvrščenih držav, je vojaštvo nepričakovano izvedle prevrat, odstavilo gen. Juana Velasco Alvarda in ga nadomestila z gen. F. Moralesom Ber-mudezom, dotedanjim predsednikom vlade. Novega državnega vodnika so takoj priznali vsi Rusi nadomestili v Laosu Amerikance VIENTIANE, Laos. — Zastopnik vlade je razkril, da sb odišle ameriške svetovalce v Laosu nadomestili sovjetski strokovnjaki. Ameriških svetovalcev v zadnjih mesecih pred popolno prevlado rdečih v Laosu ni bilo preko 150, sovjetskih strokovnjakov, ki jih nadomeščajo, pa do okoli 1,500. Laos je bil zadnja od štirih držav nekdanje Francoske Indoki-ne, ki je prišla pod popolno rdečo oblast. Princ Suvana Fuma, ki je bil zastopnik' nevtralcev v tridelni vladni koaliciji, je sicer ostal še na čelu vlade, kot je o-stal na svojem mestu tudi kralj, j toda nobeden od njiju nima več PREDSEDNIK JE 0DL02IL VETO 0 CENAH OLJA Predsednik Ford je v sporazumu z demokratskimi vodniki Kongresa odložil veto za nekaj dni, da preskusi jnož-nost kompromisa, če do tega pride, bo nadzor ukinjen postopoma v dobi 39 mesecev, kar naj bi preprečilo neugoden vpliv porasta cen olja na sedanje oživljanje gospodarstva. Iz Clevelanda in okolice vojaški voditelji in .poveljnik ( prave ,besede Vsa oblast je v r0_ rolicije. Celo sam gen. Velasco Pojasnila za krste in vse druge Potrebščine, ne da bi pri tem skušal ustvariti vtis, da so ce-hejše krste in opustitev raznih °kraskov “nevredne" pokojnika ali celo znamenje “slabega okusa” družine umrlega. Zvezni uslužbenci naj dobe le 5% poviška plač WASHINGTON, D.C. - Predsednik Gerald R. Ford je predložil, naj dobe zvezni uslužben-ci le 5% letnega poviška svojih Plač in ne 8.66'/?, kot bi ga jim Pripadalo na temelju zakona o enakih plačah v nevladnih službah, ker bi to preveč pospeše-valo inflacijo. Če Kongres predsednikov Predlog preglasuje, — povišek plač velja tokrat tudi ža člane Kongresa, — bodo zvezni uslužbenci dobili polnih 8.66%. Ker •le precej nejevolje zaradi poviška plač, ki si ga je izglasoval Kongres, predno je šel na svoje letne počitnice, sodijo, da uteg-he predsednikova omejitev polžka na 5% le nekako obveljati. 9., nato na Kalvarijo. James E. Edgar Pretekli četrtek zvečer je umrl zadet od srčne kapi 56 let stari James E. Edgar s 361 Dumbarton Blvd., Richmond Hts., preje z 19214 Cherokee Avenue, rojen v Yorku, Pa., od koder je prišel v Cleveland 1. 1936, mož i Irene, roj. Petchak, oče Gail Barth, Kennetha, stari oče Michelle, Denise in Kennyja, sin Lovine Edgar, brat Helen Beard. Pokojni je bil podjetnik, ki je organiziral Fabsulation, Inc. in odprl dve tovani, eno v Berei, drugo v Newtownu, Pa. Pogreb je bil preteklo soboto. Žrtve lakote v Mehiki MEXICO CITY, Meh. — Direktor mehiškega nacionalnega Ihštituta za prehrano je na konferenci v 1 a d i n ih medicinskih strokovnjakov dejal, da v Mehiki zaradi pomanjkanja hrane Vsako leto umre več kot 100,000 Otrok, starih manj kot pet let. Lodal je tudi, da v Mehiki vsako leto umre 225,000 novorojenčkov in majhnih otrok, od te-§a 45% prav zaradi posledic pomanjkljive prehrane. Vremenski prerok je v kratki izjavi preko radia oozval Peruvance, naj podpro novo vlado. Uradna objava o prevratu je povedala, da “je bil Velasco razrešen. dolžnosti predsednika republike”, da pa ni prijet. Smoter prevrata je po uradni objavi “končati kult osebnosti in dejanja, zaradi khterih trpi naše de-'o". Novi predsednik republike Peru gen. Morales je znan kot zmeren mož, poklicen vojak, ki ima obsežno gospodarsko znanje. Je član stare, imovite, u-gledne družine, med tem ko je gen. Velasco prišel na svoj položaj iz najrevnejšega sloja prebivalstvi. Pričakujejo, da bo gen. Morales vodil državo v u-mirjenejše vode tako v notranji kot v mednarodni politiki. Prejšnji levičarski režim gen. Velas-ca je bil na oblasti od leta 1968, ko so vojaki odstavili izvoljenega predsednika republike Fernanda Belaunde-ja Terryja. Konferenca neuvrščenih držav je končala svoje zasedanje nekam negotova ob nenadni spremembi vlade gostiteljske države. V celoti so bila razpravljanja precej sovražna napram ZDA. Predlog za izključitev Izraela iz ZN, ki bi ga naj sklenile “neuvrščene” države kot celota predložiti glavni skupščini ZN. je bil odklonjen. Kljub prizadevanju Libije, Iraka in Sirije je prevladalo zmerno stališče Egipta in njegovih somišljenikov v arabskem svetu. kah rdečega Pathet Lao, ki je v tesnih zvezah s Severnim Ha-noiem. Bolnišnica na vodi? Neka nemška finančna skupina se zanima za italijansko potniško ladjo “Raffaello”, ki so jo zaradi naraščajočih stroškov u-maknili iz prometa. Matt Nemec V nedeljo zjutraj je umrl v Euclid General bolnišnici 91 let stari Matt Nemec z 88 E. 236 St., rojen v Šmarju v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, samostojen mizar in nato graditelj hiš v Euclidu, dokler ni leta 1953 stopil v pokoj, vdovec po L 1955 umrli ženi Frances, roj. Dekleva, oče Frances Man-dusky (N.J.), pok. Mathewa, Gross, Christine, Dorothy Bial-Molly Stusek, Emily Pierce, ko, Jean Gibbs, Bridget Pni|jw-Mary Leiden in pok. Maxa, brat ski, Ruth Knuth, Joan in Judith Louisa in Helen Moze, 15-krat Dulaney. Pogreb bo jutri ob stari oče in 12-krat prastari oče. 8.15 iz Fortunovega pogrebnega Pokojnik je bil v ustanovnem zavoda na 5316 Fleet Avenue, v odboru Slovenskega društvene- cerkev sv. Lovrenca ob ga doma na Recher Avenue na Kalvarijo. (1919), član ADZ št. 40 in Kluba Mex Ugrinic slovenskih upokojencev v Eu- v willow Wood negovališču v clidu. Pogreb bo iz Želetovega Brunswicku, Ohio, je umrl 95 pogrebnega zavoda na E. 152 St. let stari Alex Ugrinic s 530 E. v četrtek ob 8. zjutraj, v cerkev 143 st., rojen v Jugoslaviji, od Marije Vnebovzete ob 9., nato koder je prigei v ZDA 1. 1905, na Kalvarijo. Pokojnik bo polo- mož Julie) 0£e Jacka, Milana žen na mrtvaški oder nocoj ob pok Nicha, pok. Dušana, Steva sedmih. Družina bo hvaležna za Urgrinic, Paula Urgrinic in pok. darove za Slovenski starostni'Georgeai očim Anne juiyiia in dom na Neff Rd. v pokojnikov Helen yerhovnick, 12-krat stari Kanada in Sovjelija ;e dogovorili o lovu rib ob obali Atlantika Posebna komisija je pretekli teden dosegla sporazum v sporu, ki je privedel Kanado do tega, da je prepovedala pristajanje sovjetskim ribiškim ladjam v svojih pristaniščih ob Atlantiku. OTTAWA, Kan. — Kanada in Sovjetska zveza sta končali svoj spor o ribolovu v Atlantiku v bližini kanadske obale in sovjetske ribiške ladje bodo znova lahko pristajale v kanadskih pristaniščih. Kanada je prepovedala tem pristanek 23. julija letos, ker da so prekoračile dovoljeno mejo nalova rib v vodah, kjer lovijo tudi kanadski ribiči. Spor je bil tako oster in za Kanado tako pomemben, da je predsednik vlade P. E. Trudeau pisal o tem predsedniku sovjetske vlade Kosyginu in kasneje o tem govoril tudi z Brežnje-vim v Helsinkih. Pretekli teden je zunanje ministrstvo objavilo, da je bil dosežen sporazum s Sovjetsko zvezo. Posebna dvostranska komisija bo v bodoče urejala vse spore v zvezi z ribolovom med Kanado in Sovjetsko zvezo. Ta se je obvezala, da bo izpolnjevala vse predpise o omejitvi ribolova, katerih kršitev je privedla do spora. oče, 13-krat prastari oče. Bil je član SBS br. 15. Pogreb je bil spomin. Rose Nose V soboto zjutraj je umrla v :v ponedeljek ob 12. iz Grdinove-Cleveland Glinici po dolgi bo- gagrebnega zavoda na Lake Jezni Rose Nose, preje s Prince Shore Blvd. v cerkev sv. Save Delno oblačno, najvišja tem- Avenue, hčerka Johna Nose Sr. ob 1. popoldne, nato na pravo-I^ratura okoli 78 F (26 C), ju- in pok. Mary, roj. Jaklič, sestra j slavno pokopališče sv. Teodo-jasno in Johna,, Edwarda, Jamesa, Mary zija.j Kambodža postala ena sama ‘velika delavnica'? LIMA, Peru. — Podpredsednik vlade Kambodže leng Sary je na zasedanju neuvrščenih držav tu pretekli teden dejal, da r se je vsa Kambodža spremenila i v eno samo veliko delavnico, 9., nato kjer se vsj trudijo, da bi obnovili narodno gospodarstvo, poljedelstvo, industrijo in promet, kar je uničila vojna. Kambodžanec je kriti ziral ZDA in zahodne poročevalske službe, ki da razmere v Kambodži namerno prikazujejo v čim slabši luči. Zavzel se je za sprejem obeh Vietnamov in Severne Koreje v Združene narode ter napovedal, da bo on zastopal Kambodžo na njihovem zasedanju. Kambodža od odstranitve vlade Lon Nola v preteklem aprilu pri ZN nima nobenega zastopstva. Novo ?e bo predstavilo za zasedanje glavne skupščine tele dni. WASHINGTON. D.C. — Zakon o nadzoru and cenami olja je s koncem avgusta potekel. Kongres je pred odhodom na svoje letne počitnice veljavo zakona podaljšal za 6 mesecev, toda predsednik Ford je objavil,, da bo to podaljšanje vetiral, ker da - se Kongres že predolgo u-kvarja z izdelavo načrta za varčevanje z energijo in iskanja novih virov za njo. Do konca avgusta je bila cena “starega” olja v ZDA, to je tistega, ki prihaja iz nahajališč v cbratu izpred jeseni 1973, orne-) jena na $5.25 sod, med tem ko je ostalo olje izven nadzora in je njegova cena okoli $12.50. “Starega” olja je nekako 60% celotne porabe. Z včerajšnjim dnem uradno ni noben ega nadzora nad ceno olja in oljne družbe ceno lahko zvišajo po svoji volji- Nekateri sodijo, da bo ob prostih cenah cena galona gasqlina v teku nekaj mesecev porastla za 5-7 centov ali celo več. To bi moglo zavreti gospodarsko oživljanje. ki ga doživljamo zadnje mesece. Kongres je hotel preprečiti povišanje cen gasolina z ohranitvijo nadzora nad cenami olja za nadaljnih 6 mesecev Predsednik Ford je temu zakonskemu predlogu napovedal veto, ker je Kongres odklonil njegov predlog o postopni sprostitvi cen olja tekom prihodnjih 39 mesecev. Zadnji petek sta bila pri predsedniku Fordu v Beli hiši na razgovoru voditelja demokratov v Kongresu, sen. Mike Mansfield in kong. Carl Albert ter se pogajala z njim o možnosti kompromisa v vprašanju nadzora cen olja. Sen. Mansfield je po razgovoru v Beli hiši dejal časnikarjem, da je predsednik Ford pokazal veliko razumevanje za njune predloge in obljubil odložitev veta do 9. septembra, da da tako Kongresu možnost jzdelave kompromisa. Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je kasneje izjavil novinarjem, da predsednik Ford ne bo pristal na podaljšanje postopne ukinitve nadzora nad cenami olja preko 39 mesecev, kot je bilo to predvideno v kompromisu, ki ga je Predstavniški dom v letošnjem juliju odklonil. V slučaju, da bi ne prišlo do kompromisa med predsednikom Fordom in Kongresom ter da bi predsednikov veto obveljal, bo predsednik ukinil posebno carino na uvoz olja po $2 na sod in še splošno uvozno carino 60c na sod. Ukinitev te carine bi naj delno omilila ukinitev nadzora nad cenami in njegovih izdelkov. 1 Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Nadzor nad cenami olja je s koncem avgusta potekel, pa ga utegnejo obnoviti in nato postopno ukiniti. V tem slučaju bo nadzor veljal za nazaj od 1. sept., kot je to izjavil energetski direktor F. Zarb. LONDON, Vel. Brit. — Sklep Mednarodnega monetarnega fonda prodati eno šestino fon-dovega zlata po redni tržni ceni v korist revnih držav je včeraj pognal ceno zlatu tu navzdol na $155 za unčo. LIZBONA, Fort. — Predsednik republike Gomes je pretekli petek imenoval dotedanjega predsednika vlade gen. Vasca Gomcalvesa za načelnika glavnega stana oboroženih sil, čemur so se pa uprli vojaki. Odklanjata ga glavni stan armade in glavni stan letalstva. Za novega predsednika vlade je biTimenovan podadm. POVODENJ NAPRAVILA 5 MILIJONOV ŠKODE— V soboto in nedeljo je ponovno lilo kot iz škafa na Cleveland in okolico. Napojena zemlja ni mogla sprejeti preobilega dežja in prišlo je do obsežnih poplav v raznih delih mesta. Najhujše je bilo prizadeto področje okoli Lake Shore Blvd. in E. 174 SL, kjer je Euclid Creek zamašil pretok pod Lake Shore Blvd. in začel dreti preko njega. Ponekod je bila voda 6 čevljev visoko. Poplavila je kleti in pritličja' hiš v taki meri, da so morali preko 60 ljudi izseliti v zasilno zaklonošče Rdečega križa v luteranski cerkvi sv. Janeza na Nottingham Road. Včeraj je voda odtekla in so začeli čistiti. Voda je poplavila tudi področje ob Liberty Blvd. vsi od Lake Shore Highwaya pa do Univerzitetnega središča. Skupno računajo, da je bilo na mestni lastnini škode od 3 do 5 milijonov dolarjev, na privatni pa okoli 1.5 milijcna. Povodenj teden preje je napravila okoli 10 milijonov škode. Župan Perk je zaprosil državnega guvernerja za oceno škode in po-jziv zvezni vladi, da označi po-iplavljena področja Clevelanda vedo kije p° vsem sodeč tudi.23 podro£ja ve]jke nesreče, kar tud levičar. Spremembe so krizo preje zaostrile kot omejile in napetost znova raste. JERUZALEM, Izr. — Vlada Iz- |bi naj omogočilo zvezno pomoč pri odstranjevanje posledic poplav. raela je odobrila nov dogovor ^ Letalski nastop z Egiptom in ga potrdila, štiri ure kasneje sinoči ga je potrdil tudi Egipt. Predsednik ZDA Ford je čestital k dogo-1 onemogočili voru “ je dež omejil— Slabo vreme, z nalivi in nizkimi oblaki so skoraj popolnoma izvedbo programa Egiptu in Izraelu ter letalske razstave v Clevelandu, pozval Kongres ZDA, naj pri-1 določene za soboto in nedeljo, stane na odpošiljatev kakih' oktoberfest 150 ameriških tehnikov, civili- i t]0)jro obiskan_ stov, strokovnjakov za elek-1 Steve Benčič, lastnik Hofbrau tronske opazovalne postaje, na Haus, ki je priredil in vodil Ok-vmesno področje med egipt- toberfest na velesejmskih pro-skimi in izraelskimi vojaškimi štorih v Berei, je dejal, da je bil silami na Sinajskem polotoku, obisk vse dni izredno dober To nevtralno področje bo pod kljub slabemu vremenu, dejan-varstvom čet ZN. sko večji kot lani. Skupno naj QUITO, Ekv. — Poskus voja- bi ga obiskalo okoli 65,000 ljudi, škega prevrata, ki ga je vodil načelnik glavnega stana oboroženih sil gen. Gonzales Ai- Zadušnica— V petek, 5. sept., ob 7.30 zve- . , , , . , čer bo v cerkvi Marije Vnebov- vear, je propadel, ko ie pred- , v , T , . zete sv. masa za pok. gen. Leo- na Rupnika ob 29. obletnici nje- sedniku republike gen. Rodri-guezu Lari uspelo pobegniti iz predsedniške palače in to obkoliti s četami, ki so ostale na njegovi strani. Vsi uporniki so v zaporu. STUTTGART, ZRN. — Vzhodno nemško letalo, ki je nosilo skupino poslovnih ljudi od tod na velesejem v Leipzig, se je ponesrečilo, pri čemer je bilo od 34 oseb v letalu 24 ubitih. De Valera je umrl DUBLIN, Ir. — Eamon De Valera, ki je nad pol stoletja vodil Irsko, bil prvi v njenem boju za neodvisnost in nato dolga leta predsednik njene vlade in končno predsednik repubike, dokler ni pred nekaj leti omagal in se umaknil v negovališče. Pretekli petek je umrl, ko mu je bolnemu na pljučnici odpo- čil En-laj ima raka HONG KONG. — Tukajšnji list je prinesel vest, da ima predsednik vlade LR Kitajske Ču En-laj raka na prostati (žlezi obsečnici) poleg slabega srca. V bolnišnici skrbijo zanj že od maja lani. Kljub bolezni je Ču-Enlaj še vedno na čelu kitajske vlade, vendar opravlja njene dnevne posle v glavnem prvi podpredsednik Teng-Hsiao, n e k d a nji glavni partijski tajnik, ki je padel v času “kulturne proletarske revolucije” v nemilost, pa ga je Ču pritegnil znova v vlado in ga postavil za svojega prvega namestnika. vedalo srce. Bil je star 92 let in znan po vsej domači deželi in tujem svetu kot neupogljiv borec za neodvisnost Irske. gove smrti. Na obisku— Pri G. Mirku Glavanu na 13307 Puritas Avenue bosta na obisku do 7. septembra g. Ludvik Skaza iz Maribora in g. Marjan Hanžel iz Ljutomera. Kdor bi želel govoriti z njima, naj kliče tel. 941-0014. Dobrodošla v slovenskem Clevelandu! Mladostni ropar— Pretekli petek so prijeli nekega 13 let starega fanta iz East Clevelanda, v katerem je upravnik Central National Bank na 39 Public Square spoznal roparja, ki je 8. avgusta odnesel $804, pretekli teden pa ob novem ropu še $1,400. Pri fantu so našli $191. Cerkvena roparja odkrili v Illinoisu— Frizuri sta povzročili odkritje roparjev, ki sta 10. avgusta letos oropala dve baptistični cerkvi na vzhodni strani Clevelanda. Oblasti so ju prijele na sumu, da vozita avto, ki je bil ukraden 23. avgusta v Clevelandu. Clevelandski agent FBI, ki je šel osumljenca gledat v Vandalio, III., se je spomnil na njuno podobnost s cerkvenima roparjema. Primerjava slik je sum potrdila. 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation FubUsbed daily except Wed, Sat, Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: » Združen« države: 123-00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za S meseoe e Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 8 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 134 Tuesday, Sept. 2, 1975 Tujega nočemo ... ali res ne? V tem kratkem razmišljanju bi rad podal samo nekaj ugotovitev, ki niso od danes, pač pa so plod dolgoletnega opazovanja in vsakodnevnega obnavljanja. Ne gre pri tem za kakršno koli obsojanje naših rojakov onstran meje, pač pa le za grenkoj resnico. Ko hodi človek po goriških ulicah ali trgih (tu mislim posebej na goriško mesto, čeprav bi podobne ugotovitve veljale tudi za Trst), srečuje stalno veliko število slovenskih rojakov iz matične domovine, ki jih bom iz praktičnosti imenoval kar ‘Jugoslovane” (da jih lahko razlikujem od naših zamejskih Slovencev, kot je tudi navada v našem go-riškem žjargonu”. Marsikdaj srečamo lahko znance, še večkrat pa nepoznane obraze. Prihajajo pa sem ne samo iz primorskega, nekdanjega goriškega dela Slovenije, pač pa v enaki meri in včasih še bolj iz notranjosti Slovenije, zlasti z Ljubljane in Kranjske nasploh. Manj je tudi Hrvatov ah drugih Jugoslovanov, ki romajo raje v Trst. Če samo bežno slediš pogovoru med temi “Jugoslovani , lahko takoj razumeš, da se pogovarjajo približno v ta-Kem tonu. Koliko si porabil v X trgovini za te ali drugačne nove čevlje ? — Pa ne vidiš, da je v Raštelu ta bunda dvakrat bolj poceni kot na Travniku!” — “Kako si menjala? Imam še dvajset dolarjev, 20,000 lir in 5,000 ND. Kje je menjava ugodna?” — “Ja, pa smo le prišparali, saj je zlato še najbolj stabilna valuta.. .” Lani me ustavi na Korzu Hrvat in me povprašuje, kje tu nekje v bližini prodajajo pištole! Ne bom se spuščal v nadaljnje morda že nepotrebne: citate. Iz že pravkar omenjenih je jasno razvidno, kaj žuli vsakodnevnega jugoslovanskega obiskovalca v Italiji (ki na svoje državne in brezštevilne republiške, občinske in druge praznike kar oblega goriške trgovine!) in kam je u-smerjena njegova pozornost. Zaman 'boš čakal, da boš kje slišal v teh pogovorih zanimanje za slovensko manjšino in njene probleme, za slovensko kulturo in' šolstvo, sploh za vprašanje Slovencev v Italiji. Večkrat sem z radovednostjo zadržal korak, ko sem videl kake Jugoslovane, ki so hodili npr. mimo slovenskih lepakov v mestu, slovenskih vabil na koncerte, volivnih lepakov ^Slovenske skupnosti itd., a še nikoli nisem pri tem zabeležil kakega znamenja zanimapja oz. vsaj bežnega pogleda nanje. To seveda morda ni še nič posebnega, vendar pa je vseeno le vse skupaj znamenje neke miselnosti. Tu imam v mislih predvsem zgrešeno miselnost, ki jo je komunistični režim vcepil svojim podanikom v teku tridesetih let in ki ne pozna nobene posebne duhovne vrednote. Med te spada tudi narodnost. Slovenski človek v domovini je pač tako vzgojen, da mu gre najprej za materialne dobrine, šele potem za vse drugo. Seveda ne morem tega posplošiti v absolutnem merilu, vendar je že velik del slovenskega prebivalstva v domovini zajel ta sicer zahodno pokvarjeni komunistični duh! Zlasti je to opaziti v pojmovanju narodnosti in obrambi slovenstva, kar je žal — z izjemo manjše peščice še odločnih in slovensko mislečih ljudi, zlasti intelektualcev — prešlo med manj važne probleme. V tem smislu je tudi našim ljudem onstran meje marsikdaj bolj ljubo to, kar je tuje, kar prihaja iz inozemstva: italijanski pralni stroj je boljši in elegantnejši, nemški “Mercedes” je znamenje določene socialne stopnje (brezrazredna družba, kje si!) beneška ali florentinska zlatarna je imenitnejša od/domače . .. To je samo nekaj podob, ki si jih lahko vsak dan u-stvari zamejski Slovenec. Zlasti boleče je. ko se recimo popotnik s Kranjske marsikdaj čudi, da imamo sploh v Gorili slovenske šole, kot da bi šlo za kako slovensko kolonijo v Ugandi! Še bolj žalostno je, če podobna vprašanja prihajajo iz ust izobraženca! Kako naj se potem čudimo, čee je tudi uradna matična domovina tako malo občutljiva za zamejski problem? Internacionalizem komunističnega režima pač ne pospešuje dviga narodne zavesti slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji, pač pa le sili slovenske ljudi v italijanske oz. nemške levičarske stranke. Iz tega pa sledi, da je treba zaupati le v lastne moči, ki so nas reševale do zdaj in nas^bodo še v bodoče! Tale sestavek je poslal goriški sodelavec “Svobodni Sloveniji”, slovenskemu tedniku, ki ga v Buenos Airesu v Argentini izdaja slovenska politična emigracija. Članek je vreden premisleka in razčlembe, pa tudi temeljitega premišljevanja o miselnosti v S.R. Sloveniji, ki naj bi se brigala za slovenske ljudi, njihove potrebe po svetu, pa predvsem tudi za pravice slovenske narodne manjšine v Italiji, Aystriji in na Madžarskem. Sestavek nakazuje, da za ta splošna narodna vprašanja med Slovenci in Slovenkami, ki prihajajo v Gorico kupovat to, kar mislijo, da doma ne morejo dobiti ali pa le slabše in dražje, ni dosti razumevanja, če ga je sploh kaj. Ob prvi obletnici Oailusovega obiska CLEVELAND, O. — Minilo je leto, odkar smo imeli tu med nami drage koroške rojake — pevski zbor GALLUS, ki nas je s svojo iskreno zahvalo, da je mislila na nas in nam posvetila te lepe verze, nam, ki smo žejni studenčnice domovine, ki v tujem pesmijo navduševal in svetu hrepenimo po lepoti treh povezoval po naših slovenskih naselbinah, v novem svetu. Prinesel nam je v resnici pozdrav zemlje in ljudi iz prelepih treh dolin naše trpeče Koroške. Zato je bilo to srečanje več kot samo pevsko gostovanje in obisk, bilo je nadvse prisrčno snidenje ljudi, ki se nikoli preje videli niso — pa'so ob'prvem stiku, ob prvem pozdravu postali bratje in sestre. Danes po enem letu lahko mirno rečem, da je bilo lansko leto eno najbolj razgibanih let našega kulturnega dela, leto, ki je močno poživelo naše organizacijsko in društveno življenje — spomnimo se samo mogočnega SLOVENSKEGA DNEVA —, pred vsem pa je dalo podviga našim obiskovalcem, tako da ta obisk ne tu, ne onstran morja ne bi tako kmalu pozabljen. Bilo je to leto, ko smo se znašli ljudje različnih odtenkov in mišljenj pri istem skupnem delu, ki je z božjo pomočjo u-spelo, kot smo si komaj upali pričakovati. Pot za zbor ni bila lahka, ne samo zaradi finančnih obveznosti, — pritisk levice po nalogu Ljubljane in njenih zastopnikov na Koroškem je bil izredno netoleranten, da ne rečem kaj več; tako da smo res lahko veseli, da so vzdržali. Mi .smo jim od tu nudili vso možno moralno, pa tudi finančno pomoč ter s tem dokazali, da se da v slogi in v-demokratičnem vzdušju še marsikaj narediti, še marsikaj izve-i sti in to brez “pomoči” uradnih krogov in organizacij, ki pri vsem svojem delu, obiskih in pokroviteljstvih zasleduje le cilje svojih gospodarjev. Letos smo v spomin na to srečanje, za prvo obletnico, izdali skromen spominski Zbornik, skupek važnejših člankov o organiziranju in uspehu te turneje in obiska, ki so lani izšli v naših časopisih tu v ZDA, Kanadi, Argentini in na Koroškem. Naj omenim še to, da o tem gostovanju ni bilo nič več napK san ega v levičarskih listih slovenske Koroške kot to, kar so tik pred odhodom objavili tudi vsi nemški koroški listi — torej kratko obvestilo za tisk preko avstrijske tiskovne agencije, ker tega pač niso mogli bojkotirati! Zbornik smo poslali v spomin vsem pevcem Gallusa, ker ima zanje gotovo večji pomen kot za nas tu. Pri sestavi in zbiranju gradiva smo nehote prezrli prelepo pozdravno pesem koroške pesnice Milke Hartmanove, ki jo je napisala za nas in poslala z Gallusom kot glasnikom koroškega slovenskega življa, ki umreti noče. Krstila jo je: POZDRAV BRATOM SLOVENCEM V AMERIKI. Res, da je bila pesem recitirana na vseh odrih, kjer so koroški pevci peli, vendar ob tistem čudovitem srečanju ni bilo mogoče vsega doumeti in ne ujeti vsake besede; še manj po dojeti vs,e ljubezni, ki je bila v to pesem položena. Zato mislim, da je prav, da pesem ponatisnemo za vso slovensko javnost. Do zdaj je bila objavljena le v mesečniku Ave Maria v novemb. št. lani. Pesnici, javni in neumorni delavki na narodnem in prosvetnem polju, tej spoštovani, preprosti ženi, ndj tudi mi izrečejno! koroških slovenskih dolin in dobri besedi njenih ljudi. Vesel sem bil, ko sem lani slišal mlade pevce, kako lepo in s kakšnim spoštovanjem so govorili o Milki, s kakšno hvaležnostjo — kot bi bila tudi ona del ali član zbora, kot bi bila ona tista, ki je usmerjala njihovo pot in jih navduševala v zvestobi slovenstvu in do vsega, kar je naše. Čutil sem, da je njena pesem zapisana ne samo v pesmaricah, temveč tudi v srcih mladih ljudi, ki so jo tudi nam podajali s tako prisrčnostjo in navdušenjem. Milka Karmanova: POZDRAV BRATOM SLOVENCEM V AMERIKI Vam, bratje in sestre, na zemlji tujine, prinašamo sončen pozdrav domovine. Pozdrav “Bog Vas živi” Vam 'kličejo srčno tri naše doline! Pozdrav Vam pošiljajo lipe in' nageljščki naši, ki pravijo: “Saj bratje in sestre smo Vaši.. Za Vas še vsa polja in rože dehtimo, za Vaš še gozdovi in gore zelenimo ... Se z Vami v sorodstvu prepletajo Zilja in Rož in Podjuna, še j ant Vam zavriska, dekle šopek spleta, še poje Vam pesem vseh murenčkov strune. Sumijo valovi potočkov in Zilje in Drave, in naše besede — babice in deda je v pesem prelita, prinaša pozdrave, ki jih je rodila nam zemlja slovenska, za Vas jih ogrele so sončne višine! Naj tople pozdrave za prvo obletnico ta pesem ponovi, obnovi, saj so jih za nas vse “ogrele sončne višine” naših vrhov Pece in Kepe, D obrača in Košute. Da bi ta ogrev, ta topli plamen bratstva in razumevanja ostal še dolgo čvrst, iskren, da bi tako pomagal reševati naše skupne slovenske interese, in probleme in da. bi do takih in podobnih srečanj spet kmalu prišle, Marjan Jakopič -----—o—----- nega, sladkega in kislega vina, "to je domačega in importirane-ga. Tudi sira bo velika izbira, komur pa vse to ne zadostuje, si bo pa lahko izbral jedačo in pijačo po svoji volji, kot vedno. Pridite in pripeljite s seboj prijatelje in preživite lepo nedeljo na Slovenski pristavi. Za ples in dobro voljo nas bodo pa letos zabavali mladi muzikantje Alpinskega kvinteta. Naj tu še spomnim vse člane Slovenske pristave, ki še niso poravnali članarine za leto 1975, naj to store čimpreje. Članarina je še vedno $5. Pošljite gotovino ali ček na tajnika: Miro Erdani 922 E. 2,16 St. Euclid, Ohio 44119 486-3495 IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN 0K0UGE V spomin STOCKTON, Kalif. — Odha-j amo . .. Tiho in marsikateri-krat nepričakovano. Tudi on je odšel tako. Bil je trden kot granit, njegov značaj je bil pravilno izklesan, bil je begunec, bil je-Slovenec. Ugleden med najuglednejšimi, sposoben med najsposobnejšimi. Bil je fotografski mojster, bil je g. Jaka Pavlovčič. Izklesan v svojih idejah je zapustil to trnjevo pot solzne doline. Dolgo je, odkar smo se poslovili, pa zopet tako kratka doba v našem tuzemskem žiidje-nju. Bila sva b e g u n e c-beguncu, Slcvenec-Slovencu. In od takrat je preteklo trideset let. Daleč si je utiral pot s trebuhom za kruhom, daleč je potoval in čakal, da je našel mali košček zemlje, da se odpočije od težkega življenja. Končana je njegova pot v žalost družini, v vrzel slovenski skupnosti. Te vrstice ne pišejo njegovega življenja, pišejo ga spomini preteklosti, spomini, katere je zapustil med prijatelji in znanci. Gospodom sinovom in ostalim družinskim članom izrekam globoko sožalje v spoštovanju do pokojnika, želeč mu večnega miru. M. Simončič Trgatev ali pokušanje vina CLEVELAND, O. — Ni še dolgo, ko smo vabili na otvoritveni piknik Slovenske pristave. Lepo ste se odzvali in tudi driige prireditve letos so bile zadovoljno obiskane.. Sedaj vabimo na zadnjo redno prireditev v tej sezoni. Vsakoletna vinska trgatev, ki se bo vršila dne 14. septembra na Slovenski pristavi, §e hitro bližaj Vsako leto je ta prireditev lepo obiskana. Lansko leto smo združili to prireditev tudi s pokuša-njem raznih vin in sirov. Slišati je bilo dosti pohvale, zato se je odbor odločil, da letos ponovi. Pregkrbeli bomo, da bo na razpolago še večja izbira peče- Pasji dnevi Pasji dnevi so hvala Bogu za nami. So to dnevi najhujše vročine. Začno se 24. julija, trajajo 'pa do 24. avgusta. Od kod to ime? Ker nam je vroče kot psom? Ne, naziv je astronomskega značaja. Na 24. julija vzide obenem s soncem zvezda Sirij, ga spremlja na nebu in z njim tudi zaide. Ker je Sirij v ozvezdju Velikega psa, ga že od nčkdaj imenujejo “pasja zvezda”, čas pa, ki ga obvladuje, so “pasji dnevi”. Sirij je naj svetlejša zvezda stalnica na nebu, oddaljena od Zemlje 8.8 svetlobnega leta. Že stari kulturni narodi so bili pozorni nanj in mu pripisovali veliko važnost. V “pasjih dneh” nas zdeluje vročina, pred nevihtami je neznosno soparno, pogoste so vremenske spremembe. Statistika pravi, da se vsak tretji človek pritožuje, da vreme močno vpliva na njegovo počutje in zdravje. Zdravniki ne zanikujejo, da zračni pritisk, temperatura in zlasti zračna vlaga vplivaj o na človeški organizem. Pravijo pa, dav vremenske spremembe naj-oolj prizadenejo tiste ljudi, ki se premalo gibljejo. Ti tožijo zaradi nespečnosti, delovne nerazpoloženosti, raz dražljivosti, potrtosti, zaradi raznih bolečin in krvoločnih težav. Nasvet za vse, še posebej za one, ki so občutljivi na vreme: vsak dan se enkrat pošteno razgibajte, pa se boste počutili bolj lahki, čeprav nekoliko izčrpani. CHICAGO, 111. — (LXVIL) -Drugi dan sem'šel malo pogledat, kako izgleda naše leseno mesto. Ko sem prišel domov, sem na svoje začudenje zvedel, da sem bil izvoljen za vodjo barake. Presneta reč! Pa brez kakega volivnega shoda ali kakšne agitacije. Imel sem protikandidata, tako so mi pozneje naši Štajerci rekli. V baraki je bilo tudi več Kranjcev, med njimi npr. Franc Levstek, ta se je pozneje smrtno ponesrečil v Italiji, potem Rudolf Lukež, univ. profesor dr. Rajko Ložar in brat Drago in še drugi. Večino so imeli le Štajerci. Zato sem moral, hočeš-nočeš, prevzeti to nalogo. Ni bila lahka, niti hvaležna. Skrb za snago v stanovanjih, okrog barake, skrb za dodelitev hrane, npr. kruha in sladkorja. Sladkorja je dobila vsaka oseba eno kavno žličko dnevno. Tehtnice nismo imeli. Kruh smo delili kar na “oko”. Pomagal mi je sostanovalec Ivan Lampret. (Menda živi nekje v Ohiu.) Nekoč mi je prinesel g. profesor svoj košček kruha nazaj, češ, da je premajhen. “Tam je moj kos kruha. Vzemite ga!” G. profesor — saj ne bo hud, če bo to čital — je gledal oba kosa, svojega in mojega/nazadnje je rekel: “Vaš se mi zdi, da je še manjši.” Tudi je bila moja skrb, da sem vsak dan poslal po dve ženi v kuhinjo lupit krompir. Skoraj bi bil u-por. Vodil sem točno evidenco. Nihče ni bil izvzet. Vrstile so se po določenem redu. Zvedel sem pozneje, da so v sosednjih barakah vodje barak spregledali ta-kozvanim “boljšim” gospem, da jim ni bilo treba na delo. Za u-siugo so dobili cigarete. Pri meni ni bilo tako ne v Peggezu in ne pozneje v Spittalu. Vsi jemo iz istega kotla in vsak mora izvršiti določeno delo. — Nekoč se je zamašilo stranišče. Ženske so vanj zmetale razno navlako. Prosil sem moške, naj očistijo. Pa je vzrastel nek slovenjegori-ški rojak, danes v Argentini: “Pr mej kršen duš, jaz že ne!” In drugi spet tako. .. Lahko bi prijavil to v taboriščni pisarni. Za kazen bi vsa baraka ostala en dan brez kruha. Sam sem zavihal roke, segel v školjko in spravil v red. Zvečer smo imeli sestanek na hodniku barake. Povedal sem jim, kaj je^ novega, .ponovno opozoril na snago itd. Tedaj pa se je g. profesor potegnil za mene: “Vi niti ne veste, kako dobrega vodjo imate.” (Dalje) « Spet eden od Slovencev manj. Po krajši bolezni je umrl v slovenski naselbini dobro poznani Anton Kukman v lepi starosti 81 let. Pokojnik je imel skupaj s svojo sestro grocerijsko trgovino na vogalu Cermak in Wolcott Avenue. Pozneje je trgovino opustil. Žena Katarina mu je umrla pred 13 leti, Pokojni Tone Kukman je bila pristna dolenjska korenina iz Bele Cerkve. L. 1921 je prišel v to deželo. Pred več leti, ko sem živel blizu Douglas parka, se je skoraj vsako jutro pripeljal v park in ga vsaj dvakrat prehodil; prišel je tudi, če je bilo še tako mrzlo. Večkrat sva takrat pokramljala in mi je povedal to in ono iz “starih, dobrih cajtov”. Bil je član društev “Prešeren”, “Slavi-ja”, “Slovenski penzionisti” ter “Slov. radijskega kluba”. Pogreb je bil iz farne cerkve Sv. Štefana v soboto, 23. avgusta. Pogrebne obrede je opravil sorodnik č. g. Bernard Horzen, Zapušča, sestro in več sorodnikov. Ena od sester mu je umrla letošnje poletje. Naj počiva v miru božjem! * V Ameriko je prišlo več “južnih bratov”. Dobili so takoj delo v znani American Forge. Vsi so ngvduše.ni za Tita in zmerjajo 1 vsaLega, ki je proti Titu, z “u-1 stgšem”. Tu Clair Ave & E 6g st> v Ljubljani: Helena Pleteršek, I IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA roj. Razinger, Pavla Stropnik RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO -•L. %, ’ ' ' V, ’ AID FOR AGED PRESCRIPTIONS rerdinand Foltyn, Viktor Po- ZA OSTARELE Help Wanted Female HEAD HOUSEKEEPER Some cooking, for two adults. Other help employed. ExceUent salary. Winter in Florida. Call 321-8951 _______________; -us?) Delo za žensko Iščemo šiviljo za splošno popravljanje v čistilnici. Kličite 731-7060 (136) Help wanted Male or Female HELP WANTED Live-in, single or couple, in exchange for care of gentlefcnan, golden ager. Private quarters. Slovenian neighborhood, garage, etc. Days call 267-0600, nights 228-1771 for information. .(138) PrijateFs Pharmacy JANEZ JALEN: BOIRS Prva knjiga SAM »rfOOOOOOOeqOQQQQOeOQQOOOPOOQOOOOOOSCOOOOOOCOaCOfeS. Da bi ogledala medveda od blizu, je Sinjeoka zaveslala tik Jelenovega drevaka. Bevsk je porabil priliko in preskočil k njej, kakor da bi še poleg mrtve zverine ne bil rad. Pes je porep-kljal s košatim repom in brž obliznil, Kodroiaski noš. Sinjeoka ga ;je odrinila in se ni več menila zanj. Čudila se je samo težkem ;u medvedu. Še nikoli ni videla ftakega. Pa so jih že več pripelj ali v kolišče. Skoraj vsako leto kakšnega. Včasih še po več. Najbolj strašna se je zdela Kodroilaski tršata medvedova glava..; Gobec je imel na pol odprt. Kazal je močne bele zobe. Okrvavljen jezik mu je visel iz njegat. Sinjeoka je bila ponosna na Ostrorogega Jelena. Vzkliknila je: “To bodo gledali in se cudi’ti v kolišču. Seda;i pa imata Ščuka in Karp. Prav jima je.” K,odrolaska bi bila Ščuko in Kar pa najrajši takoj zatožila. Pa je bila preveč zadovoljna. Začela je Jelena spraševati, kje, kdaj in kako je ubil medveda. Hotela je vse v eni sapi vedeti. Ostrorogi pa ni bil voljan odgo-varjati. Rad bi bil že v jezeru. Skribel ga je še zadnji konec potoka. Že nekajkrat je komaj ujel drevak, da se mu ni prevrnil s težkim plenom vred. Sam bi ne bil zmogel več naložiti medveda, še iz vode bi ga ne izvlekel, da bi ga odrl in razsekal. Klicat bi bil moral iti na pomoč. Tudi oba s Kodrolasko bi nič ne opravila. Treba bo dobro paziti. Bo pa že vse drugače, če pripelje nepričakovano in pa sam celega medveda v kolišče. Vse bolj očitna bo njegova zmaga. Naj Sinjeoka kar kroti svojo radovednost. Že kasneje pove. V mirni vodi. Ostrorogega obraz se je zresnil. “Ne govori toliko.” Sedel je in zastavil veslo: “Odpeljiva! Ti vozi naprej!” Kakotr urna postrv mimo zavaljenega soma je smuknil Sinjeokim drevaček mimo težko obloženega in globoko v vodo potopljenega drevaka Ostrorogega. Jelen je vozil počasi in previdna. Kodrolaska ga je morala učakovati. Dovolj je imela časa za razmišljanje. O, jima že pokaže, Jelen, Ščuki in Karpu. Kdo se pa more meriti z Ostro-rogim. No. Za sedaj mu nič ne pove, kako grdo so ravnali z njo. Kadar pa Jelen spet za dalj časa odide z doma, ga pa že naprej opozori, da jima bo zagrozil. Ščuki in Karpu. Od samega veselja, da Ostrorogi pelje tako imeniten plen v kolišče in da bosta prišla oba hkrati, je Sinjeoka kakor otrok brž pozabila prestane bridkosti in je že kar vse odpuščala. Samo za naprej je grozila. Okrog Kodrolaske je žuborela čista gorska voda. Raznobarvno listje je padalo vanjo. Dva naj-lepšh lista pa sta se zataknila Sinjeoki-v kodre. Sonce je sijalo skozi drevje. Za njo je pa Ostri-rogi Jelen vozil plen, kakršnega ona še ne pomni. Ne, Sinjeoka res ni mogla biti več huda. . Brat in sestra sta priveslala v mirno vodo. Sonce je prevozilo že skoraj pol svoje dnevne poti. Kmalu se povzpne na vrh neba. Jate ptičev so že odletele z jezera v svoja počivališča na trdi-ni. Le nekaj redkih zaostalcev in ponirki so še plavali naokrog. Ostrorogi je ustavil drevak. Videti mu je bilo, da je zares truden. “Hej!” je zaklical Kodroiaski: “Imaš kaj jesti s sabo?” “Imam.” Sinjeoka je brž priveslala poleg bratovega drevaka. Pomolila mu je vso ščuko, kar je ji je bilo zjutraj ostalo. “Razdeli, da ne boš sama lačna,” je mislil Jelen tudi na sestro. “Ne, kar jej,” je odklonila Kodrolaska. Pa bi se ji kar prileglo vsaj nekaj grižljajev. “Na, lesnike, če maraš.” Jelen je postavil v Sinjeokin drevak polno košaro drobnih hrušk. Z nobeno jedjo bi ne bil mogel bolj ustreči dekliču. Ostrorogi in Kodrolaska sta spet obmolknila. Oba sta hitela jesti. 1 “Kako pa je bilo te dni doma?” je čez čas vprašal Jelen in vrgel ribjo hrbtno kost Bevsku, i “I, po navadi. Le dolg čas je bilo, ko tebe ni bilo.” če bi kdo sedaj hotel povedati Ostroroge-mu, da sta Ščuka in Karp s Kodrolasko te dni grdo ravnala, da je bila celo večkrat lačna in da ni dosti ipanjkalo, pa bi bila še tepena, bi Sinjeoka pri priči i utajila, da ni res. Seveda. Prav i treba je prepira v kolišču, ko bo | vsa naselbina vesela obilnega mesa in maščobe in bodo vsi proslavljali Ostrorogega Jelena. Še Brkati Som si ne bo upal reči Inič in bo najmanj molčal. Ooo! |Bo Karpa in ščuko že to dovolj bolelo. j “Prav,” je rekel Jelen. Vstal je, pljunil v roke in z drogom pognal težko obloženi drevak. Kakor nepokojna, komaj zleže-na račka okrog mirno plavajoče stare race, je Sinjeoka veslarila v svojem drevačku okrog le počasi se premikajočega Ostrorogega. Najrajši bi od samega veselja cvilila in vriskala, pa bi gotovo ne bilo Jelenu všeč. Raz mostišče Brkatega Soma so Ostrorogega in Kodrolasko najprej zapazili otroci. Že zda-jleč so videli, da pelje težak lovski plen. Zagnali so vrišč. Vse naselje je drlo skupaj. Veselje je bilo veliko. Je vsem zadnje dni primanjkovalo mesa. Brkati Som je pravkar brusil nože. Odločil se je bil, da pod noč zakolje kozla. Po tihem se je pa jezil na Karpa, ki kar nič ni maral slišati, da bi peljal moške iz kolišča na lov. Sam ni mogel iti. Se je bil pred nekaj dnevi usekal na nogo. Hlapcev samih pa ni maral poslati. Bi ubito divjačino kar najrajši v gozdu spekli in pojedli. Domov pa prinesli malo ali nič. Som je bil Jelenovega uspeha vesel. Pa ni pokazal. 1 Samo pogledal je skozi vhod koče na jezero. Na mostišče do ograje pa ni maral iti. Medtem so na pol odrasli mladci odvezali že tri drevake, dva večja in enega manjšega, in hiteli Jelenu naproti. Z glasnim krikom so ga pozdravili. Koj so bili pripravljeni pomagati Os-trorogemu. Njegov drevak so privezali na svoja dva večja, v katerem je sedelo po več veslačev. Jelenu se ni bilo treba več upenjati z drogom. Mladci so vlekli njega in medveda, samo krmaril je še. V manjšem drevaku pa so drseli trije kuštravci nazaj proti kolišču pravit, da je zmogel Ostrorogi medveda, kakršnega Jezerjani še niso ubili. Gotovo je bil gospodar vseh medvedov, če ne celo vse divjačine in vse zverjadi. Hej-haj, hej-haj, iihaj, iihaj, iihaj! Mladci so pripeljali Ostrorogega drevak do kolišča. Vse je tiščalo na poševni pr ista j ni most. Zamajal se je. Moški so se zbali, da ne vzdrži. Zapodili so ženske in otroke nazaj. Sami pa so razvijali vrvi, da potegnejo medveda na mostišče. Dva sta poskočila v drevak in pričela medveda zadrgovati in povezovati. Izmed žensk je smela ostati na mostu samo Sinjeoka. Vsa srečna je stala poleg Ostrorogega Jelena, ki je odrejal delo in ukazoval, kakor bi bil on gospodar kolišča. Nikomur niti zdaleč ni prišlo na misel, da bi ga ne ubogal. Vsi moški so se prizadevali,, |ž da pri težkem in kočljivem delu jgs vsak po svoje čim največ pripo- , -žj more. — Seveda Brkati Som ne. Ga noga boli in komaj prikrev-sa iz koče. — Le Neokretni Karp je slonel zgoraj na mostišču na ograji. Vedel se je, kakor bi ga vse skupaj nič ne brigalo. V resnici se je pa kar kuhalo v njem. Pa se nihče ni zmenil zanj. Le Kodrolaska ga je naskrivaj opazovala. Moški spodaj so vdeli vrvi tudi v stranske luknje drevaka in ga trdo privezali k spodnjemu tramu. Da se jim drevak ne prevrne in jim medved ne pade v jezero. Bilo je vse nared. (Dalje prihodnjič) E. 9 St., ob 3.30 popoldne spored v avditoriju St. John Collegea. OKTOBER 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. 5. — Euclidska kulturna skupina priredi koncert v SDD na Recher Ave. ob 4. uri pop. 5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis„ priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav. 11. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 18. — DSPB TABOR priredi jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 25.— Halloween — kosilo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 25.—Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet. NOVEMBER 8.— Pevski zbor Jadran priredli večerjo in ples s programom v SDD na Waterloo Rd. Igra Ed Rodick orkester. 8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akade^ mijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana. 8. — Belokrajski klub priredi “martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne. 23. — Bazar v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti. 29. — “Thanksgiving” kosilo in ples v Slovenskem narodnem Oglašajte v “Amer. Domovini” KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 7. — Društvo SPB Cleveland prireja romanje v Frank, Ohio. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 16. — Podružnica št. 14 Slovenske Zenske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 večer. 21. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne. Donthelp agoodbov go bad. Lockyourcar. Takeyoui keys. 21. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze priredijo bazar v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. — Graduacija šole sv. Lovrenca — kosilo in ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 28. — Narodni Baragov dan: sv. maša ob 2.30 pop. v stolnici sv. Janeza na Superior 'Ave. in Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan , Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 VSE JE VELIKO — V Teksasu namreč. Tako se je Vanita Klutz, gostiteljica v Astro-world zabavnem parku v Houstonu, spravilo na največji revolver, kar jih verjetno imamo v ZDA. Dolg je 15 čevljev in 500 funtov težek. domu na E. 80 St. 30. — Pevska skupina SŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 7. — Moški zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — SILVESTROVANJE v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 31. — Slovenski delavski dotf na 15335 Waterloo Rd. prired1 Silvestrovanje. JANUARY — 1976 18. — Pristavska noč v SloveO' skem narodnem domu na St Clair Avenue. FEBRUAR 14. — Štajerski klub pripravi DOMAČE KOLINE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Cisti dobiček bo razdeljen bolne člane Kluba in Sl °' venski starostni dom na Ne# Road. TONY KRIST A VN IK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas aa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje R&D SAUSAGE COMPANY 15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110 PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST. 692-1832 ******+**++t**+*+***+*++*+**+*+*+++***+4*****t**+++**t+++*t*tt»+**+*‘ j AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiw nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. | • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th St. Lorain ROSEMARY DUH, društvo št. 224, Tel. 432-0458 1069 East 66th St, Cleveland GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRD1N0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Moj novi naslov; MOJE IME: Cleveland, Ohio 44103 .... •••••••• »•••*• PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO