Leto m. V CMJi, da* 15. deeetfcg* L IMS. Stev. 35. DOMOVINA l>M* L u li K te vsake** ■■ene - Dejort naj se .avolijo pf»>'iati smdriMvs ia aicer ( inkiraoa. - « se vračajo - Ia teaasaSa ee plato* IHkiliMp* M to od gans-nd-vrsls Velja aa eeto let*. > vid. aa «*• 1 gkt aa Aetrt leta .Vi kr V Mamina naj m poSUJs: Cfeneaii ee Jiiaeiae- e CetJI Slovenci, nadaljujmo neprenehoma svoje narodno delo. Ker amo Slovenr-i premehak narod, zato ao s nami tujci, akoro do najnovejšega čaas tako rskoč pometali. Prišli amo vendar do spoznanja, začeli amo se zavedati svoje narodne »rednosti in ae lotili krepko narodnega dela Ali pripeti ss, da narodni nevspshi opisih včasih ns samo po jsdinca, ampak celo stranko; dogodi se, ds upade tudi prav pogumnim arce. Res je udarec za alo-Vence. da smo prišli vsled Taafle-jevega padca is delja pod kap; v neprijetnem položaji smo, ker so nali poslanci ssmi razdvojeni. Neprilično je za malo pogumne Slovence, da nismo zmagali pri poelednji deželnozborski volitvi niti v oni južno-itaierski skupini, katera šteje v volilnem oddelku te vrste, še največ Slovencev. Ali poglejmo bliže t« razmere, pa bodemo videli, da se utvari le po naravnem potu razvijajo. Kaj bo-tlemo žalovali po Taaffe jevem miniaterstvu, ko ae js ono samo nemškim levičarjem približevalo, ko je ono samo Plener|u in Wurmbrandu pot pripravljalo. Kaj ae bodemo čudili, da amo pri zadnji deželnozborski volitvi zopet propali! Kdo naj zmaga, ko je volilni red tako krivičen?! A, ko bi volili še vsi izpuščeni trgi. kskor: Vransko. B raslo vče. Rečica. Rajhenburg. Kozje, Planina. Podsreda. Podčetrtek. Sv. Jurij ob j. ž. kje bi bili nemškutaiji?! Ali. ko bi vaaj uradniki ostali ne-utralni. Pa ko oni vidijo, kako sme ceaarski uradnik sam kot kandidat in agitator očitno Slovence in njih jezik smešiti; dobd tudi srčnost in volijo kar od kraja strastnega velikoneinškega liolitika. Nekoliko so pa tudi Slovenci v svoji malomarnosti krivi, da nismo imeli več glasov. Ali mar ni v Celji doeta več kakor HO odličnih Slovencev, že brez uradnikov? Zakaj niso prišli vai na volišč*'< Kaj ee je v Brežicah godilo?' . Ali eo bili ondotni Slovenci volitev po naključbi i ali nalašč zamudili? Kdo ve?! Toda pustimo to tarnanje' Slovenci morasso kljubu temu zspočeto narodno delo nadaljevati. Nikakor ne epati. da ee nam ne zgodi, kakor svetopisemskemu kmetu, kateremu je eovražnik v spanji Ijnlike primešal med zdravo pienično Slovenci, bodimo neprenehoma delavni, pozorni in oprezni! Pred vsem negu|mo naša draitva. literarna, gospodarska in politična! Vsaj so naša draitva nai ponos in poleg literature edino naše narodno blago! .Družba sv. Mohorja" bodi naše oko. katero skrbno varujmo; .Slovenska Matica" bodi naie srce; .Družba sv. Cirila in Metoia" bodi nam. kakor desna roka ostalemu našemu šolstvu; .Radigoj' naj nam hode jamstvo za boljio prihodnjoat; kmetijska društva ljubimo in pod p i raj mo tako. kakor imamo radi našega kmeta; čitalnice in bralna JruJtva naj bodo nam narodna ognjišča, enaka zavetja, kakoršna so bila potujočim rokodelcem nekdaj varna in ljuba prenočišča; posojilnice in hranilnice naj bodo slo. venskim kmetom to. kar so siromakom na .štajerskem javne oskrbovalnice. Ker ne moremo Slovenci vsled krivičnega volilnega reda poslati v postavodajalne zbornice toliko čvrstih poslancev kolikor jih nam po na-torni pravici pripada, ker torej tujcem v teh zbornicah z večjim itevikim našega razumni it va imponovati ne moremo: pa glejmo, da se bodemo doma s svojim narodnim delom, z društvi in s slovstvom in z — jedinostjo odlikovali in tako sv«to pokazali, da smo sicer mal. a čvrst In žilav narod, kakor čshi Potni tvjmo in Urimo torej todi svojo literaturo! S tem podkopojemo tudi tqje slovstvo. Kjer amo naili prostor ta rk,vensko knjigo, kjer smo dobili nove« za slovenski časnik; tam je zmanjkalo prostora in ds-nsija sa tujs blago, so tuj nam nepriiozai časnik. Pazimo todi, da ss osa s nova ia v večji meri ae bode po uradih neraičina širila Ne trpimo. da nam poiilja nemške dopise, če jih todi umesso. tak urad. čegar dolžnost js, v prvi vrsti slovensko u rado vati Mi. ki todi nemško razumemo, braniti se moramo nemščine radi slovenskega kmeta, kateri tega jezika ne razume, in nima niti zmožnosti niti srčnosti braniti se nemških. njemu nerazumljivih dopisov. Nn to opooo-rujetno ne samo štajerske svoje rojake, ampak tudi kranjske, katerim se baje obeča. da se jim bode le takrat slovensko dopisovalo, kedar res nikakor drugače ne gre. kakor da se slovensko piie. Na Kranjskem ni več doba Winklerjeva Pa vsaj se je tudi v dobi Wink!erjevi pri deželni vladi le nemiko uradovalo; v dobi barona Heina se utegne pa ie pri okrajnih glavarstvih iopiriti le nemičina. Celjske novice. ▼ss «ost p. n. naročaiks, U ss nam sa Isto ima nn naročnini kaj na dolgo, prosim*, do nam Mogovols isto vsaj do aovsga Isto puhti, ksr U ss aiesr ns mogli vsi osaroti na ajik aaročho - Uprnvniitvo „DsnaovW lOMni zbori .Celjskega Sokola* bode v torek dne 11». t. m. Vsi cenjeni člani so uljudno LISTEK. Franc Josipova iola v Ljutomeru. Imeniten kraj ta Ljutomer. Žs ime je čisto Mlovensko, najbrže sorodno s češkimi Litomeri-rami in s poljsko Ljntomerijo i Lodomerijo). Ime bi se dalo morda izvajati iz .(jut" ia .mir" iroako — grunt, kmetija, polje.) to je. obljudeno polje. Po naravi je Ljutomer kaj lep. Kraano in rodovitno je mursko polje, obrobljeno na jug in zahod z dobro in alovečo kapljico rodečimi goricami. Redi prelepe konje in pruleiqje obuo žita in dokaj sadja Ljutomerčani ao čvrst sloveoski rod. ponosen na svoj dom. ponosen na svojo narodnost Ljutomer ima tudi klasična tla in js todi zgodovinsko važen. Kolikim vrlim domoljubom in učenjakom j« nn tem polji ali bližini tekla z beljka?' Komu niso znana slavna imena: Stanko Vraz. Miklošič. Razlag Krempelj. Raič in drugi' Kdo ne ve. da ae je rodilo že na stotine omiksnih domoliubov na ljutomerskem in bližnjem murskem polji, na stotine vrlih naož. ki so pognali iz krepke .kuietske korenine" ? Narod v Ljutomeru se je že v letu narodnega prebujenja, I. 1*4*.. zavedal svoje narodnosti Na |-odno zavest so imeli takrat že možje dr. Pre-loj, OottWeiss in drugi. Narodno delo se je potem i zvesto nadaljevalo. L. 1X64. je bil že narodni ! praznik, ko se je slavila tisočlernica Cirilove ' smrti. I. 1868. je bil to prvi slovenski tabor. L 1871. se je otvorila tu prva slovenska |>osojilnica. Od prve dobe narodnega zavedanja ima Ljutomer že svojo čitalnico poleg drugih narodnih društev. Omikani narednjaki so v Ljutomeru sodelovali pri vsem. kar je pospeševalo duševni ali mate-rijelni napredek tega ljudstva. Naši domoljubi so prirejali vsakoletne konjske dirke, sodelovali pri nagradovanji umne živinoreje in pri poepeie-vanji drugih kmetijskih interesov. Naši slovenski voditelji so skrbeli, dn je okrajni znntop bil vedno v narodnih rokah; oni so po»p*-š*vali ds se je otvorila železnica in nas zvezala — z nemškimi sicer nam malo prijaznimi sodeželami — FVd vsem so Ijotomeraki narodnjaki skrbeli, da j* bilo iolstvo vedno v slovenskih rokah da so ljutomerske iolske gosposke bile izročene narod njakom — poštenjakom fcola jim je od nekdaj bila tako draga in ljuba, kak« r lastno oko. 7. učilnicami so bili Ljutomerčani v obče .lobro preskrbljeni od L IH48 naprej Že takrat je bila t r razredna trivijalna šola. katero je dobro vodil ie zdaj v pokoji živeči šolnik »Jabi.el Postruž-n i k sk- zi četrt stoletja, kateri jej je pa zvest ostal ie 20 let po vpeljani novi šolski i-nstavi. ko so dobili vodstvo šole znam inlniki: župnik Klemenčič. Lapajne, llrovat Pred 25 leti je postala iola 4razre ponosno odlikoje napis: Kron Josipovo iola. Na to ime js šola Ivhko ponosna Vsaj je malo Sol v Avstriji, katere Mnejo nositi ime vladarja, kateri bi lal toliko storil za iolstvo. kakor ravao naš preavitli ossr Sicer je po '»"bila šola todi 4««i> gkl. darila iz radodarnih vladarjevih rok. To šolsko poslopje as ja 12. novembra slovesno otvorilo. blaguslovilo in svojemu namenu izročilo. Zgodilo se je to a primernimi šolol,al>- protoni, dn ae zborovanja gotovo udeleže, ker ae imajo razgovaijati prav važne zadeve (Okrajni odbor ealjeki< imel je svojo zadnjo sejo dne 5. decembra t. 1. Stavil je proračun za leto 1894. Iz tega proračuna je razvidno, da bo imel okraj v prihodnjem letu 4062 gld. 9 kr. dohodkov in 41767 gld. *8 kr. stroškov ter se bode potrebovala za pokritje teh stroškov 24% priklada na direktni davek. Ta proračun predložil se bode v prihodnji skupičini okrajnega zastopa v četrtek, dne 2«. dec. t 1. ob 10 predpoldne v dvorani c. kr. okrožnega sodilča v Celji. K tej seji se bode razposlalo prihodnje dni povabilo na gg. okrajne zastopnike in je želeti, da se je udeležijo polnoSTevilno (Dražba sa pripravljanj* cestnega posipat okrajnih cest za 1.1894.. vršila se bo 22. decembra 1.1. v Celji za okr. ceste Celje-Rogatec do k-m 7'5. Teharje. Ponikva do Lusca. Celje Laško. Celje §t. Martin in Hudinja-Lubečno. ter 23. dec. 1.1 popoldne ob dveh v Vojniku za okr. ceste Arclin Prr-seniško. Novacerkev Vitanje in ViSnjavns Dobrna i Bo žičnico i priredi »Kat. p. dporno društvo" v Celji dne 20 t m. Obdarovani b do otroci obeh okoličam-kih 3-1 Pri božičnici bodo peli in igrali otroci. — Vesel ca ta vršila se bode v dekliški šoli šolskih sester v Celji. • Porotna obravnave.) ■ Dalje.) Dne 2 decembra sta se zagovarjala pred porotnim sodiščem v Celji brata Andrej Hajnžič in Peter Hajnžič iz Sentlenartskega okraja v Slov. goricah Obtožena sta bila zaradi zločina uboja in nečistosti zoper naravo. Porotniki so stavljena jim prašanja potrdili. vsled česar je dobil Andrej Hajnžič 3 leta Peter Hajnžič pa « let težke ječe poojstrene pri vsakem z enim postom na mesec — Isti dan stal je pred porotniki Kihard Skergeth iz gornje-radgcnskega okraja. Obtožen je bil zaradi hudo-deljstva umora. Ker so pa porotniki izrekli, da je imel pri svojem dejanji sicer sovražni ne pa usmrtivni namen, obsodilo ga je sodišče zaradi hudodeljstva uboja na o let težke, z enim postom vsaki mesec poojstrene ječe. — V pon-deljek 4. decembra (Ahtih in Stepišniki. O tem govorimo na drugem mesta — Popoldne sedel je na obtožni klopi bivši obč. predstojnik v Ži-talah France Selinšek zavoljo hudodelstva po neverjenja v uradn. Obravnava se je morala preložiti zavoljo nekterih še potrebnih poizvedb.— Dne 5. decembra obsodilo je porotno sodišče Jakoba Karaj, kmečkega sina iz Spe dnje Sečove. ker je poskusil svojega brata ustreliti, na 7 let težke ječe z enim postom vsski mesec. — i Pri porotnih obravnavah) smo tndi v preteklem zasedanju opazili, da možje porotniki na vprašanje predsednikovo, če vsi popolnoma dobro razumejo nemško, vsi prikimajo. To bi nas sicer jako veselilo, če bi vsi slovenski porot niki tudi tako dobro nemško znali, da bi pri obravnavi vse, kar se tam pove, tudi težko razumljiva zdravniška pojasnila natančno razumeli. nimi in patrijotičnimi slovenskimi in nemškimi govori v pričo šolske mladine in mnoge br>jnega ljudstva. Šolske gosposke so bile zastopane ta-kode: C. kr. deželni šolski svet je zastopal c. kr. namestniški svetnik in šolski poročevalec vitez J. Taubenberg: okrajni šolski svet: okrajni glavar g. grof Athems in okrajni šolski nadzornik g. Fr. Rauer. k rajni šolski svet v prvi vrsti njega načelnik: g. Ant Šlambergar. Skoro polnoštevilno je bilo zastopano tudi učiteljstvo in č. duhovščina. Po dokončani lepi slovesi* sti v šoli je bila pogoščena šolska mladina; gospoda pa se je zbrala pri slovesnem kosila pri katerem ni manjkalo primernih napitnin in zdravic. Trg je bil ves z zastavami okrašen. — Na tej šoli bode podučevalo osem vrlih učiteljskih moči. od katerih se posebno odlikuje nadučitelj sam. g. Fr. Robič. dobro znan šolnik, izurjen osobito v novodobnih šolskih vedah m l>08tavah. Na tej šoli bode i nadalje deloval g. Jos. Freuensfeld. slovenski šolski pisatelj in goepica Ernestina Razlag Naj cvete, raste in obilo sadil rodi ta lepa šola ki je stala okolo 50.000 gld. — naj osobito deluje v duhu gesla našega dobrega vladarja: Viribus unitis! Z zjedinjenimi močmi! Ali to malo težko verjamemo Zato bi bili še bolje zadovoljni, če bi oni porotniki, ki niso imeli sreče se nemščine popolnoma dobro privaditi, kar pogumno povedali, da slovensko bolje razumejo. S tem bi tudi polagoma dosegli, da bi se moral zagovornik oglasiti v onem jeziku, kterega vsi porotniki najbolje razumejo (Kdaj bo dobila graška ulica kamnito tla?. Zdaj imajo že vse večje ulice v Celju kamniti tlak. razen graška ulica med kazino in vojniškim mostom Zakaj ni mogoče tudi po tej ob lepih hišah vodeči cesti položiti tacega tlaka? Ali zopet primanjkuje potrebnih grošev? Javni napisi v e. kr. okrožnem sodišču i so se zsčetkom letošnjega leta popravljali. Kolikor pa smo dosedaj zapazili, oziralo se je na Slovence le toliko, da se je na mnogih krajih napisalo .Tukaj ae ne sme kaditi." To je odgovor na prošnjo, ktero ao lani slovenski pravniki vložili. Mi nimamo nobenega vzroka dotični oblasti kaditi. Spodnje-it&jerske novice. | Voditeljem brsžkega okraj glavarstva je imenovan g Frid.Tsx <\ kr. names*n>Ski tajnik. Imenovanja.) NVarijatski kandida* v Celji. g Mihael Jezo v še k. je imenovan no'arjem na Vranskem. (Oornje-graško učiteljsko društvo, zboruje : v četrtek. 21. t. m. oh '.'. uri dopoludne. (Deželne šolske nakladal spada 7«., letos na okrajne zastope. Veliko breme' (Krajni šolski svst v Loki pri Zidanem moatni je v svoji zadnji seji volil krajnim šolskim načelnikom gosp. Anton Kajtna in niegovim ' namestnikom gosp Franc Kunšeka. Dosedanji j načelnik crosp. Evgen Gunkel. graščak v Loki. 1 dobil je pri volitvi le en glas. Tako je prav. zakaj bi se tujcem po nepotrebnem klanjali? iHskaj za nske dediče ) V Puljn je umrl 1. dec. brez oporoke Blaž Si košek, ki je zapustil precejšnje premoženje, a samo vdovo, nič otrok. Rojen je bil v fsn Podaredski. (Namesto k poroki v jate.1 V vasi rajhen-burške fare bi imela biti nekaj dni pred adventom j poroka in ženitovanje. Vsi gostje so se zbrali na nevestinem dcmu z ženinom vTed. da bi šli j k poroki v župno cerkev. Kar pride v vas žen- j darm. Že nekaj časa je imel povelje v žepu. od- j peljati v ječo mladenča. ki je bil pred več časom | nekoga obsTelil. Fant je bil na to že pozabil. ; A žalostno naključje je hotelo, da je baš ta fant bil zdaj ženin. Žendarmu sarr -mu je bilo težko, a dolžnost mn je velevala da je povedal vzrok i svojega prihoda in da je ženina seboj odpeljal. (Premsmbo pri n&tefyatvu i G. J. Mešiček ; nadučitelj v Globokem pri Brežicah, imenovan je nadučiteljem v Sevnici. (Štajeraki deželni odbor) je za tekoče leto naklonil meščanski šoli v Krškem 500 gld. podpore. letos obiskuje to šolo 20 Štajercev, t. j. eno J četrtino vseh obiskqjočih. (Za b reški okraj) nameravajo imenovati kaj alabo in neznačajno učiteljsko moč. Ali nima . gosposka v Gradci nič boljšega?! (Prvo krono drnibi sv. Cirila in Motodai .Vesela družbica izpod Manjšberga" darovala je po i preč. g. kap. Fr. S. I.ekše tn 6 kron. — Bog plati! j (Ali ja mogoče?) Župan v slovenskem trgu. i blagajnik slovenske čitalnice, krčmar, od slovenske stranke zelo podpiran, vabi kot načelnik ognjegssnega društva le v nemškem jeziku k .Feueruehr-tomboli". Kako naj človek to razume?! Ali ni tako vabilo adresirano na Slovence? , i Deželni zbori) bodo se sešli že v tem mesecu in bodo zborovali meseca januarja, štajerski in goriški sta sklicana na Iti. dan. Kranjski na 28. dan t. m. is'erski in tržaški na 3. jan.. koroški na 10. jan. • TnbUo) na društveni večer, katerega priredi podružnica za Ljutomer in okolico družbe sv Cirila in Metoda, povodom svojega letnega zborovanja, v nedeljo dne 17. t. m v gostilni g. J. Vavpotiča v Ljutomeru Pn veselici sodejujejo pevci ljutomerske čitalnice in cvenski tamburaši. Predstavljalo se bode .Popolna žena", veseloigra v jednem dejanji. Pričetek ob 1,7 uri zvečer. Gostje dobro došli! (V Ogričsvcih pri Ljutomera) so v nedeljo. 3.t. m blagoslovili z veliko slovesnostjo novo kapelo. i Ubil je dne 29 novembru) 1 »-letni želarski sin Janez Križan s Polič pri Radgoni 40letnega želarja Antona Mlinariča z Radvenjec pri Negovi. Potolkel ga je tako. daje ranjenec 21. novembra umrl. brez da bi prišel k zavesti. Zločinec storil je to iz maščevanja, ker ga je Mlinarič. ki je bil tudi delavski nadzornik «Partieliihrer) pri reguliranju Mure. zaradi lenobe in slabega vedenja odpustil iz dela. •Ifa vinorsjski šoli v Mariboru i in v praktičnem vinorejskem tečaji v Borlu pri Ptnji bode letos sprejetih 24 mladeničev na stroške dežele in hranilnice, da bi se ondi urili v cepljenji in zasajenji ameriških trt. (f Mariboru) bode I. seja Slomšekovega odseka, dne 27. t. m., na dan sv. Janeza ob 10. ari dopoludne na učiteljišči. iDrušbinski vatari Izvenskademična podružnica sv Cirila in Metoda v Gradci. bi si pač ne bila megla kaj boljega omisliti, kakor da je pričela prirejati družbinake večere Pri teh večerih zabavajo se graški Slovenci in slučajno došli gostje najprimerneje. Tak večer bil je todi v pondeljek II. t. m. Naši akademiki storili so popolno svojo dolžnost in večer povzdignili d > prave veselice. Navdušena rojakinja blgr. gospa Dolžan pa je s svojimi Miklavževimi darili pridobila lepo svotico družbi Gospod c. kr sodnik Hrašovec je lahko zadovoljen a prireditvijo toga večera 0!>čna želja je. da bi zopet v kratkem naznanili enaki večer. Druge slovenske novice. i Družba sv. Girila in Mstodn) lepo napre-daje. Po vseh slovenskih deželah ima pokroviteljev 12i». ustanovnikov 1.032. letnikov 6.187. podpornikov 3.729. skupaj 11068 udov. Društveni zavodi štejejo začetkom šolskega leta 1893 4 vpisanih otrok: Čveterorazrednica pri sv. Jakobu v Trstu 305. čveterorazrednica .Sloge". 300; otroški vrteči v Celji 41. pri sv. Jakobu v Trsta 80. v Rojani 70. na Greti 50, v Pevmi 58. v Loč-niku 35. v Podgori 95. .Sloge" v ulici sv. Klaie v Gorici 66. v Barzellini 45. skupaj 1.145 otrok. lObOne broa šols i Na Kranjskem je bilo 1890. leta 8 občin brez vsake šole spi 'h. namreč Gora s 360. Sv. Ana s 709, Vič s 1.104. Sv. Jošt nad Polhovim Gradcem s 797. Gradišče nad Litijo z 849, čekovnik s 343. Gojzd nad Kamnikom a 571 in Paloviče nad Kamnikom z 283, vse skupaj a 5.02»? stanovniki. to je z 1 0*» vsega stanovništva. Brez vsake šole je tudi občina S«*e na Koroškem s 1.070 stanovniki ali 0'3* dalje na Štajerskem občina Solčava z 84». Pameče s 707. Rastes z 203 in Gorica pri Sevnici s 129 stanovniki. vse skopaj z 1887 stanovniki ali 015'. skupnega stanovništva V Galicji je 1.086 837 ali 165", skupnega stanovništva brez šole. v Bukovini 51963 ali 8» v Dalmac.ji 9.643 ali 18*,. v Avstriji sploh 1.156.42« ali 4 84', skupnega stanovništva. (b Kostanjevice) na Dolenjskem se nam poroča o velikem nejedinatvu v ondotnem bralnem društva, poleg ksterega se še čitalnica si.uje, pri snovanji nove posojilnice, pri učiteljstvu itd. Mi kličemo Kostanjenčanom hrvatsko prialovico. .Slogom rastu male stvari, nesloga sve pokvari. (Za Boiiši b. de radodarna gospa J. Hočevarje v a v Krškem tudi letos darovala zimsko obleko onim meščanskim učencem, kateri pie-skrbljujejo cerkveno petje. (Bralno društvo v Krška«) je vol i« za predsednika g. F. Črnovšeka. za namestnika in tajnika g. dr. J. P očka. za blagajnika g. A. Križmana. (Z Vojake«* Visoks«s pri Idriji) se nsm poroča: Pri nas so ljudje običajno zdravi, kakor riba; kajti čisti gorski zrak in težko delo nas krepi in utrjuje. A zdaj se je tud: v naših krajih prijela ista bolezen, kak«ršno irmjo Idričanje '<■■ več kakor leto dni V eni hiši je bik) 10 bolnik« v in 2 mrliča Najbrže je to vročmskn Izležen V Idriji pa je vendar zelo ponehala. i? Ložu in v Starem trfui na Notranjske-., bode nova osn< vana zadruga zaMa že z novim letom delovati: kajti j* že registnvana Zidruga. ki ima neomejeno zavezo, volila je načelnika trgovca g. Mlekuža. za namestnika sodnega puntava. g. dr. Volčiča. kar J« proti Goleoovim trdil, da je hodil k tati t Dramlje. kar je orožnikom pravil, d* no ja 55 gld. vzeto bilo. kar je Oolecovim pravil, da ga je Ahtik v l/jžnarjevi gostilni nagovarjal iti b dekletu in da ga je Ahtik prvi vrgel, kar ae mu je vae deloma po lastnem obatojenju. deloma po mnogih pričah kot neresnično izkazalo, zamorejo gospodje porotniki sklepati, da Mure ni popolne resnic« govoril, če je aploh denar imel, ga je deloma porabd v gostilnah m deloma pa gotovo zgubil, bodi si pri tepeftu poprej ali poznej. ker sam ne more izkazati, kje je bil hodil od U ure pred polnočjo, ko je tepež minol do 1, 8. ure po polnoči, ko je k Goleča pod okno prilel. če le gospodje porotniki uvažajo, da je Ifurn, kakor oče njegov pravi, zmetan, kader več pije. in da je dne 10. septembra t. I. toliko pijače povili. tedaj si lahko odgovorijo aa pratanje. kje je Murn ob denar prilel. Da ae med fanti večkrat pretepi godijo je aioer r«« ia ae lepo ali nečuveno je gotovo v na »i h krajih, da bi fantje pri kakem tepežu pretepenega oropali. Zagovornik predlaga zatoraj. da porotniki pratanje tičoče ae Ahtika da ae je zakrivil topa enoglasno zanikajo Zagovornik Jožefa Stepišnika povdarja. da bi pri njegovem klijentu ž<- misel. aeatnik v Rakovljah pri Craalovčab je v svoji poslednji oporoki volil uliogim otrokom So!s v Itnulov-čab 50 gld. katere je ostala vdova Neta Mlakar ie tudi izplačala. Bog povrni obilno rajnemu na onem svetu; ostalim njegovim pa Ss tukaj Mimo sreč.) in Maguslov l-oiji. Mi pa Ae več takih prijateljev' Braalovča, dne 10. kr več. Praktičen je ta gosp Brezmnik. pridno za.«poda in dečke Velika au "f vaak- r»- -jm Uga. kak. - todi storjrne - lilake aa ku-i I r«pod» in dečke Velik isN.r v-akorir,.. .. 1 nla ia apo-lnja oblaka „THE GRESHAM" zavarovalna druiba za življenje v Londonu. Pilita n Intrte*: n** n Hmfta: Aktiva droSI-a dne 31. dse. 18W M. 1». «6,1*1-Lstni zavarovalni dohodki s ob-rastmi do SI ' ---in odkope I. dr odkar V ndajimMsmi jjTi'miiriiiiii " poslovanji prijarilo^aeTnovih zavarovanj za....... 1 «5,73206o- tako, da as je prija-ilo zavarovsaj veaCaa odkar dmibapoahijesa . 1.863 ,»18806.— Prospekti, cone po katerih as ravna druiba pri isdavanj) polic in prijavni obrasel dobe as bres-plačno pri gcasralai asasfri v U»M.asi, Trtatka oasta 4 pri ovnomBacanUMo .npr*--- v Celji (ri i VU>— ——— 110») 12-1 Šolske knjige, S. In vse lolske potrebščine za novo šolsko leto priporoča trgovina Dngttiu Hribar ja i Celji. " TebklAor" braikafa in krojaški mojster u najbolj aio ritih tovarn Vufea aaroMe "H^S"0 " H tnl * OO«, OraMm sest M. 10 priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo storjene obleke za gospode in dečke, plašče in svršmke po najnovejšem, elegant Za abila saratUa aa pnai Za božične predmete priporočam cen j. gospodom trgovcem in preprodajalcem Barvani papir, na eno stran in na obe strani, pisani in gladki, zlati in srebrni, jaslic«, nitke tor svilnati pnpir, žico, cvatj« ia perje sn cvetlice, stato peno itd po zelo nizkih tovarniških cenah Dr .t rotim Hribar v OaJJi, zaloga papirja In piaarnega orodja. Peter Spešič v Veliki Nedelji izdelovatalj harmonik in škropilnic proti pere no«pori iiče umnega, pod 18 let atarega dečrlcsL kateri se hoče v tej stroki izveftbati. Prik-taost je temu dečku tndi. da si pridobi znanost o urarstva m raznih drugih lanetnostih. posebno o popravljanji Mvslnih strojev (|J—t IMIoricr IRaiaoli Utkiir t Cs|ji, iMSTštc dir« prip. oča svojo največiu zal -go vsakovrstnih atek lenih m porcelanski). posod za gostilne, kavarne in dom. kakortadi drugih steklenih isilelkov. Zalogo vaakovm-nih na.linej*ih oljnatih barv Največjo i z tur zrcal in p- -dob vaeh valikoati v okriljih m brez njih Poael.no pa op zarji •lav. občinatvo na vsiik-> zalogo vsakovrstnih naj- s izredno svetlobno jaho-at>i. kak-.r tudi -I |inpn. »tih do najkraanrjiih na m zn h in iaečih ivetlnir Pripocoča a.- tndi ss v-«k>-vratna atakUraha dala prt novll) stavbah in v »prejema vae v qjagovo atroko apadajočs poprav« ter jih izvrtoje aolidno. t--ča--ia eseo (144 ) ii Zdravila za živino. Skiieu rtdilM itnpi u iiiM, aa konj«, rogato živino, ovot in prašiče itd. ' !Ul>i »e akoro «OWt T a najboljšim vsje- k kom vefinciim Do hle I ' vlh. »k., iiviaše ao-»orejesti.eUkopie- L barU«; a»«>lj*«ijc stf e- I ko in nareja. da kravo f •laj- več mleka I Zsmotek s rsbOnltn navodom vred velja le 50 k- :» samotkova ra-bitnim narodom Mino 2 gld i5.> 1,1 I Cvet za konje. 3U Pratika hLMM. dobiva se na debelo in drobno v trgovini Drag. Hribarja » O.U1 Tzučrcia pisma ILehrbriet» v alnvenskein In tiomikcm jeziku. |,rl|Kii*** niirtnlm ssilmttam in m.,J*tr„i.i Dragotin Snbar • Celji. dtre, goall in kitar« lito nejb-.IJfc. vrelo is tors Strune Najboljše mašilo za —- .mapa ilCv »k^SViV^lL Htekletiira s ratol ' nim navod-tn vred , stane le 1 gld. 5 »te klenie Min- 4 gld "" Ts zdravila ss živin., »e d.4>ijo v Iskani Trak6osi-ja v Ljubljani sravsu rotovža in se vnak d;«n s pošto razpošiljajo. DRAGOTIN HRIBAR J trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Celji veliko zalogo vsakovrstnoja papirja i a pitarn« pum«, minit in savijanj« rimo-mino barvanefa. svilnatega u cvrtlice . (a reranie knjig itd.. zalogo ratnih Neiiderakih ivetkov. Hardtmuthovib svinčnikov in anfleikih pere« po originalnih cenah tovarnikkih: ^ dalie priporoča zavitke ta plinu raznih veliko »ti in barv, j>ere*nike. imt:.. tablice, črtanih«. brisalke. krede, gobice. pulice In ikatlje ia ,>ere»nlke, torbice, knjiilce ia belelke. trgovske knjige. pciatni vosek itd. po r.ijmijih cenah Posebno lep Izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih ikatliah. HaJroU« strue a (Hrt. gosli ia klurr. Velik izber alb.itnov zrn iotograiije in »pomeni.'?, map za puma in papirje, tintnikov. okv rov za lotograiije. liftni- itd. g^^ po nizkih cenah. trgovina D. HRIBAR v Celil. §§ Zilofi spectrijskaga Miji §§ nuMioOBTia MMi «)». 6nk» mu, I iMM Slavnemu občinstvu priporočam g: ZA BOŽIČ ^ krasno jasli o« šlalico in rojstvu Jezusovo Okraske n botitaa dreveaea In za darilo razio galanterijsko blago Trftfiai Dnfttii Hribtr t Olji. i Ravnokar .|..tiakan: Izvrstna zaloga | vsakovrstne kave. sladkorja. \ riža. finega olja. jažasga u«t, muk, u&ja» nutl, Banatska pienična moka. Rndajnska mineralna voda Itd. v35) 25-1» ] Slovenski ..STENSKI KOLEDAR" Cenn 2ft kr., |k> t>,*t. 28 kr. Dobiti je pri Drag. Hrlbar-Ju v Ce(Ji. kij« Inlh n. »taja „ pri|»n>ča naka knjig, .vezni t a Delo uku»n» in trpetno. Cena nizka Za [tta s krčmo - V Vojniškoni trga j" na prodaj trdno »Idana hi»a Ima Štiri sol*. lep-- obokano klet. hleve sa »vinie in konje. bro. novo p--»e!-ej stoječ-• ledenico in pripraven vrt. HiSa stoji tik trikepi »ejmiUa ter ie v nji le dolgo let krOma. Več p--ve la»triik Sari Vrotet v Volaika .Hocheneggi prt Celji liO a-l Šo^ške in molarene knjke k posebra popisi. ^ O novem l«tll »prejme zavarovalnic« katera ie p..hra'n • znana, v službo V dva potovalo« proti proviziji in - ako dokažeta »vojo fpvS"l-n--»t tudi proti stalni plači Ke-lor 1-i rettektovsl na .iedno teh me»t. g'a»i na; ce v zaprtem pismu z napisom „Poloral»c" pri uredništvu tetra livta lii. 8—S i Za božično darilo : pniH-rofam v prekrmtmih in elegantnih kaaetah. raaik i novih Ionu tih ia tervah j '♦i l(apir in zavitki' > Trgovina D. HRIBAR-ja v Celji. .♦>>>>>>>>>>>>>>>_♦> Vodjo množino tlrol»lc®fj«. in dolon]sko(a ^ Y i n a. p^ le priatno blago — p--ni|ja po prlnerno nizki ceni v p- «i.dah >4 50 litrov vike. Jon Faulln IHBi «• v Ljubljani. Marijin trg it. t. dva velika iežavna soda (L« g e rffl s ae r> jeden » 5««. drupi pa s IMo litri. S »ia sta v d brein stanu Ceno |»>v-: Anton Kost, ufite'j in (<-e»tnik v Sre-liMi. il5.1i Izdajatelj in urednik Dra;jiin Hrib»r Ti»k Druitvene tiskarne D Hri»*r v Celji Priloga «Domovini« §t. 35., dne 15. decembra 1893. i pri železnici) Te dni ponesrečil . se je v Postojni pri premikanju vosov nek I ima | cij Sajovic kondukter. Iz neprevidnosti je l»aje prišel pri zapenjanji vozov ra«l |«eresa ki ao ga čez prsa pretianiie. da je koj dušo idihnil V an-boto padel je postajni načelnik Kovač v Deutsch-l.andaberp u pod "troj odhajajočega tovornega vlaka, ki mu je obe nogi prevozil, da eo nesreč neža tako prepeljali v Gradec. kjer ao ran še isti večer obe nogi eno pod drugo nad kolenom odrezati morali — je upanje, d., mn življenje rešijo. Do zdaj še ni znano, kako se mu je mogl» to pripetiti, da je pod vlak prišel. i .Posojilnica na Slapa pel Tipa vi" I jako dobro napreduje, dasi je komaj pričela svoje de lovanje ima že precejšen promet Med odličnimi njenimi člani je tudi mnogozasluženi državni poslanec dr. Andrej Perjančič . za ljubo zdravje, katero je največ vredno. Žito ae je dosti dobro obneslo, le cena je nizka. Za denar je pa tndi zelo hudo. Posebno dolžniki imajo dosti opraviti, za dolgove, obresti, pristojbine, posle, stroške obč. in davke, ker rastejo povsod. Žitne cene pšenica 1 gld. 80 kr., najlepša 1 gld. 90 kr., rt 1 gld. 55 kr.. oves 95 kr , proao 1 gld. 20-24 kr, ječmen 1 gld. 5 kr, ajda 1 gld. 60 kr. stari mernik (', vagana), fižol 100 kilo piaan 8 gld. 75 kr, rudeč iribenčani 8 gkl 30- 40kr. deMjno seme dobi v predpustu ceno Maslo funt 52 kr.. špeh funt 28 kr.. pre-divo funt 19 kr. Prešiči imajo ceno od 17—18 kr. funt domači, a funt od hrvatskih prešičev je po 2—3 kr. ceneji in bodo imeli naši o Božiču nizko ceno. če ne bodo šli hrvatski iz dežele. Živina ima tndi nizko ceno. zato kmetiči ne morejo ničesa pridobiti pri živini, ker ne gre iz kraja, zavoljo klaje, ki je priinankuje. pa je vendar ljudstvo mora prodajati, slama že sedsj stoji funt 1 gld, mrva 2 gld 5 kr. Konji so za nizko ceno. da nij mogoče prodat i. konjičar se vaak za klajo boji in pomanjkanja proti spomladi. Jals>lk in hnišk pri na« ni mnogo, drugod več. in jih prišla jajo ter doma kuhajo ali pa sušijo za spomlad, kar tudi več zaleže in obilno hasne in m- tudi proda. Posebno lepo in dobro so letos buče obrodile. peške bučne, se dobro pr.slajajo v mestu za tičke. za olje. za kurjavo, /a zabelo, in cre-nje; zatorej bodo letos namesto lanenih bolj bočne preše r pota le po naših mlin h. ko bodejo rolinar-iki pomagači mogli cele noči pri-vijati svoje preše, da več in prej izprašajo ulja iz buJnih pešk. P< ako so tudi izvistna piča za go- vedi in prešiče. I-anu ne sejemo, ker slabo pora tuje pri nas. turšica bolje obrodi, tiste ss več seje. in tudi za živinsko klsjo jo več rabijo ti-vinorejci. Treba le dobro gnojiti. Zatorej le gnojnico dobro ohranit«, ne postite je po voasb Uči, terauč na njive in travnike jo pridno vosit«. ker je najbolja zabila Po zimi tudi milih ptičkov ne zapustite, dajte jim večkrat, zrak- in pešk za jed. vam bodejo hvaležne m od Boga boste boljši blsgoslov imeli sedaj in v bodočnosti Usmilimo se mi Slovenci obogih živalic v h odej žitni, da ne poginejo od lakote. - čudno, da so vsi pridelki skoraj zastonj. Meno in kruh po drago, da je joj. V-no je tudi predrago, Vsfed tega se marsikdo žganj K-e dovoli. Iz vssga pa se razvidi, da kmet je revež, če mu obrodi, nima oene. če je slaba letina, pa nima blsfa — Bog j Roparski napad v Trnovljah pred porotnim sodiKem. V pondeljek. dne 4. dsceiabra 1.1 vršila se je pred porotnim msliVVm v Celji, za vas Trnov-I je in bližno okolico celjsko jako zanimiva kazenska pravda Vse Trnovlje skoro bile so ta dan na nogah in ljudstvo napolnilo je že rano ob osmi uri sodno dvorano. -- Sodišču predsedoval je g deželni svetovalec l.ulek, zatoftbn zastopal državnega pravdnika namestnik g. dr. Neinan;č. zagovornika bila sta gg. dr. Sernrc in dr. Filipič; prič poklicanih j>- bilo 19. Na zatožno klop sedeta mlada trnoveljska I fanta Jane/. Ahtik in Jožef Stepišnik, prvi 22. j slednji 21 let star. Zatožena sta, da sta zvečer | dne 10. septembra 1893 na cesti v Trnovljah na-1 pala Antona Murna, vrgla ga (.a tla. nanj po-! kleknila. s pestmi in koleni ga suvala, za vrat ga davda in mu pri tem zlostavljanju preiskala ! žepe ter mu iz notrajšnega žepa na telovniku iztrgala denarno lisicico, v kterej je bilo 29 gld | 70 kr denarja, in ae s tem zakrivila hudodelj i st vh dovršenega ropa. Iz razlogov zatožbe. ktera be opira na iz-povedbe Antona Murna, povzamemo, da se je zvečer dne 10. septembra 11. vračal Anton Murn iz Dramelj skozi Trnovlje dvmu in se pomudil v gostilni Mihaels Piliba, po domače Ložnarja v Trnovljah. Tukaj snide se z Janezom Ahtikom in oba pijsta skupaj kake pol ure. Janez Ahtik prigovarja med tem Antonu Murnu, da naj gre klicat nekega dekleta; zunaj daje sicer Llbinov fant. to je Jože Stepišnik. ki se želi tepsti, pa naj se ga nič ne boji. on Abtik bo g« že tako dobro skoz vas speljal, da se mu ne bode ničesar zgodilo. Oba i deta na cesto. Ahtik pelja Murna zadej za hišami in mu vedno prigovarja, da za kliče dekle pri oknu, kar Murn tudi stori, med tem ko Ahtik zadej ostane. Komaj da je Murn dekle pri oknu zaklicsl, napoti se hitro nazaj na cesto in sreča dva droga fanta. Janez Ahtik pa iznenadoma skoči nanj. udari ga po licu. podnese mu noge in ga vrte na tla Ko Murn hoče vstati, vrte ga Jože Stepišnik na tla. Na to poklekneta oba nanj. davita ga za vrat, suvata ga s pestmi in s koleni in preiskujeta mu žepe. eden seže mu celo v /.notranji žep na telovniku, kjer je imel denarno liat-moo z 29 gkL 70 kr. denarja, in potegne naglo in trdo roko nazaj. — Zatožba izpeljava da je Murnu denar le v tem hipu moral biti vset, ker je Murn bil nenadoma napaden in ker ni bilo poprej nobene praske med fanti. Iz tega izvaja zatotba todi roparski namen satožencev ia ae opira na izpo-i ved bo Antona Murna v preiskavi, da je pred t» pežetn imel še vse reči. ktere je potem pogrešal. Akoravno je Anton Murn v preiskavi trdil, da je ; pri eni in tisti priliki prišel ob denar. uro. are-herno verižico dva zlata prstana in ubAn. glasi se zatotba vendar le samo na silovito odtegm-nje denarja, ker Anton Murn m s toliko gotovostjo znal povedati, kako so mo bile tudi druge reči šiloma • d vzet«, kakor je trdil to zarad denaija — Ker ste oče in sestra Antona Murna potrdila, da je on v jutro pred napadom denar in vse navedene reči še imel in seboj ud doma odnessl. ker js nadalje tudi njegova ljubica to potrdila ia ker ao ga tndi njegovi zadnji delodajalci kot mirnega in poltenega mota slikali, sklepa obtožnica, da ni dvoma da se je vse resnično tako godilo, kakor izpoveduje Anton Murn. — Zatotenca vede ta ae mirno in jako spodobno. Prvi se zagovarja Janez Ahtik, odločno in pravi, da je Antona Murna od poprej že sicer poznal, prijateljstva pa da ž njim ni imel nobenega. Iz Ložnarjeve gostilne je ravno mislil oditi in stopil je že tudi iz sobe. ko ga goatilničarka Marija Pilih zadrti, rekoč, da ga Murn pit kliče. Prisede toraj k Murnu in pijeta križem. Murn poprala: Kaj pa je z .Neto", pojdi greva jo klicat. Ahtik odvrne, rekoč, jaz nimam nič več z njo. pojdi le sam. Po prigovarjanju Muma gre vender ž njim. pelje ga do hile dekleta, sam pa obetane pri vrtu. Murn kliče enkrat, dvakrat in ko ne dobi nobenega odgovora, zafne preklinjati in hudo zmerjati deklino z besedami, ktere ae le povedati ne dajo. in končno tudi občno vse Trnov-ljane. Na to vpitje pritli so zraven trnoveljaki fantje, trije bratje Maheni in Jožef Stepilnik. Sled njemu pove Ahtik. da je to tisti, .ki hodi k Neži.' Jožef Stepilnik povprala: Ali amo sami domači? na kar se oglasi oeorno Murn: .Jaz ne. lahko noč!' Stepilnik ga prime za rame ga vrte na tla in drti za vrat. Ahtik opomni varaj ae ga. revolver ima pravil ml je v I/ižnarjevi gostilni in obetal nam je. da si upa ob vsaki uri v Tr-novlje priti, da se naa nič ne boji. ker ima revolver. Na to sta oba iskala revolver in Ahtik vstane in reče. .saj ga nima.' Denarja ali drugih rečij mu nikdo ni jemal, vsaj bi bili okoli atoječi fantje tudi videti morali, če bi mu bil kdo kaj šiloma vzel. Ko Mura vstane, vrte ga Ahtik zopet na tla. pehne ga z nogo in prime za glavo, ter ž njo malo v tla potolče. rekoč: .To imal. da ne tml po vasi več svinjarije delal.' S tem je bil tepež končan. Trnoveljski fantje Sli so po vasi naprej In pustili Muma ležati na oeeti. Jože Stepilnik ragovaija se ravno tako. Kot prva priča zaalili se Anton Murn in izkazuje, da ga je Ahtik iz gostilne na cesto zvabil, da bil je tam tepen in oropan, da je prilel ob denar. uro. verižico, zlate pratane in uhan. Pri daljnem zaslilanju zaplete se Mura vtčkrat v protislovje s svojo prvo izpovedbo v preiskavi, v.ded česar ga mora predsednik večkrat spom niti. da je v preiskavi drugače govoril. V preiskavi je vsaj potrdil, da je po drugem padcu en fant spomnil, le preilčit* ga. če nima revolverja ali noža. in da sta ga Ahtik m Stepilnik na to preiskavala. danes pa to taji. rekoč: .Slilal sem le. da sta rekla, le po aržetib, če kaj ima.' Tndi pravi danes, da je bil Itirikrat vržen, med tem ko je pri prvem zaalilanju trdil, da je bil trikrat vrten. Nadalje trdi danes, da ao mu žepe preiskavah le le potem, ko je bil tretjokrot vrten; v preiskavi pa je trdil, da potem, ko ga je dru-gokrat Stepilnik vrgel. Nadalje trdi Mura. da ga je Ahtik prvo. drugo in četrtokrat vrgel, v pre-iakavi pa je rekel, da ga je dragokrat vrgel Stepilnik. V preiskavi je Mura tudi rekel, da ne more z gotovostjo trditi, da bi mu Ahtik ali Stepilnik denar proč vzela in da tudi zna biti. da mu je kdo drugi omenjene reči vkradel. ko je bil v nezavesti; ker danes to taji, ga predsednik na to protialovje opomni. — Tepež ali kakor Murn trdi, tudi rop zgodil se je med deseto in enajsto uro po noči. pravi, da ga je kmalo po tepežu Franc Mahen spravil na noge in mu pot v Celje pokazal, da pa ni lel po tej poti in prilel zopet nazaj k Lotnerjevi gostilni, kjer mu je Franc Mahen zopet, pot v Celje pokazal Tudi zdaj ni lel proti domu. ampak k neki mlaki, kjer ae je vrniva! in le le tukaj je prilel k zavesti in zgre-lil. da nima ne listnice z denarjem, ne ure. ne verižioe, ne prstanov in ne uhana 3*1 je potem k nekemu kmetu in ga vpraSal za pot v Celje, kteri pa ae ni zmenil zanj V jutru ob 1 , na 4 prilel je v Celje in storil ovadbo pri orožnikih, kjer je povedal, da je bil pri svoji teti v Dnunljah in da je vračajoč ae akoz vaa Trnov Ije domu tukaj I bil napaden in oropan. Priča Franc Mahen odgovarja jako razgo-vetno in rezko ter razodeva z mladenilkim ognjem. kako se je cela rabuka zgodila On je hodil a Stepilnikom po vaai in pri Joltovi po domače Videmlekovi hili sta nalla Ahtika, Murna Ja neza in Antona Mahena. ki ao že prilli na cesto. • Ahtik povedal je Stepilniku na uho. kakor Stepilnik trdi. da je to Usti fant, ki hodi k Neii Videmlek na kar je Stepilnik vpralal: .Ali amo vsi domači fantje?' Mura reče, jaz ne. hoče Ah-tiku podati roko in oditi. Stepilnik pa ga zgrabi za rame in ga vrte na tla Ahtik zavpije: Varuj se ga, revolver ima Mura vstane, Ahtik ga vrte na tla in na to sta mu Ahtik in Stepilnik preiskavala žepe, če bi imel revolver ali nož in Ahtik reče: aaj ga nima Stepilnik potegne Murna na stran ceate in oba Ahtik in Stepilnik mu dajeta brce z nogo. Ahtik mu reče, naj gre domu. ko vstane, stopi za njim, ga vrte v neko lužo in ga povalja, rekoč: .To imal. da ai bol npomnil in ne bol več svinjarije v vasi delal." Na vpra-ianje. če je v Traovljah navada, da tuji fant ne sme po noči priti vasovat in če vender pride, da je tepen. odgovori priča, da to ni navada, da pride lahko vaak, če polteno in s maniro pride. - Muro pa je klel in dekle zmiijal in paoval in za to je bil tepen. ne pa zato. da je v Traovjje prilel klicat dekleta. Ko so drugi fantje odlli naprej po vasi. postavila sta brata Franc in Janez Mahen Muma na noge. ki pa ni hotel stati, in misli priča Franc Mahen. da ae je le potuhnil Rrat Janez Mahen nžgal je žveplenko in pogledal Muma v obraz, če bi kako rano imel ali krvav bil in pri tej priliki opazila sta oba brata Mahen. da je Mura imel le urno verižico in prstane na roki. Pokazala sta mu pot ali za kakih 10 minut prilel je Mura zopet za njima k I-ožnarjevi gostilni in le tudi tukaj videl je Janez Mahen. kteri dogodek ravno tako pripoveduje, kakor Franc Mahen, da je Mura imel le urno verižico na telovniku pripeto. Franc Mahen pokazal je Murnu zopet pot v Celje, na kar je odllel iz vaai. — Priča Jožef Goleč že 60 let stari mož pripoveduje. da je slilal. ko ao se fantje ravno pred njegovim stanom začeli tepsti, da je Ahtik klical, .kje ima revolver?" da je potem lel vun in z ostrimi besedami fante odgnal od svoje hile. eden pa je na cesti obležal Za malo časa prideta Franc in Janez Mahen nazaj in prigovarjata Murnu naj gre. da Se več ne dobi. Za nekaj časa spravila sta ga. da je lel. Drugo jutro po 2 url ali že celo ob pol tretji uri po polnoči pride Mura zopet k njegovi hili. potrka na okno in pravi, da je bil v Dnunljah les kupovat, da so ga trnoveljski fanti na oeeti počakali ga na tepli in da so mu uro in 55 gld. denirja vzeli. — Mura vpralan sioer taji. da bi Gtlecu pravil da je ob 65 gld denarja in da bi v Dramljah bil lea kupovat; Goleč ga zavrne, da je prisegel in da mu je za njegovo dušo več. kakor da bi se tukaj lagal, na kar Murn izjavi, da je mogoče, da je Golecu pravil, da je v Dnunljah bil les kupovat, res pa da to ni. — Priča Neža Jolt po domače Videnlek potrdi. da je Mura dvakrat je klicat prilel. da ae pa ni htela oglaait. in da je Mura na to stratno kleti in zmeijati začel njo in tadi v obče ter odffol. Besede psovke se ne dajo tukaj bliže popisovati. Priča Antonija Koltomaj iz Leskovca bila je v nedeljo 10. septembra od jutra do 8. ure zvečer z Murnom v več gostilnah. Pila sva, pravi, ie ob 10 uri predpoldne v Strne sovi gostilni v Celji 4 litre piva pri .Zamorcu" v Olji 3 ali 4 litre piva potem pri Marčinku 3 litra piva in pri Skrubeju 3 litre piva; plačal je Mura v Strausovi gostilni a potakom, drugega denarja pri njemu ni videla. Na vprašanje, kteri od obeh je več pijače povžil. odreie se priča: .VaJi pol," kar obilo »meha med poslušalci obudi, predsednik pa opomni na resnobnost predmeta. Marija Mura sestra in Jurij Murn oče Antona Murna potrdita, da je Anton Mura 11. septembra prilel čisto blaten domu. in pravil, da so mu v Traovljah denar, aro. prstane in vse dragocenosti, ki jih je seboj imel. pobrali — Jurij Murn pripoveduje tudi. da je njegov sin Anton Mura enkrat na ledu in enkrat is grulta pri stavbi Strausove hile v Celji padel, in da je večkrat, posebno če kaj težko vzdigne ali če ga prevsč v glavo dobi. zmešan, kar Anton Murn tudi sam potrdi Priča Anton Malien bil je. ko se je tepež ali po Murni i vem pričevanju rop godil, 4 do 5 korakov proč. in pravi, da ni mogoče, da bi Ahtik ali Stepilnik Murnu vz-la iz notranjega žepa denarno listnico, ktera je bila precej velika, kakor Mura danes pokazuje. ali pa uro iz žepa ki je bila le posebej « svilnato verižico za žep privezana, kakor Murn tudi sam trdi ali pa prstane iz prstov vzela ker je en prstan, kakor Mura sam pokazuje. le težko iz prsta lel. in da bi mu bila o«lo uhAn iztrgala, brez da bi na ušesu kake posledice nastale. Sicer pričuj« ta priča ravno tako, kakor njegova brata. Orožnika Janez Uriič in Jožef Kadolič potrjujeta. da je Mura pri ovadbi odločno trdil, da je bil 10. septembra pri svoji teti v Dramljah in da je od te trditve le le 11. septembra odstopil ko se mu je po drugih pričah dokazalo, da je bil ta celi dan v družbi Antonije Koltomaj. Ob enem potrdita priči, da občina Antona Murna dobro ne opisuje, da rad zabavlja, ae baha in rad vs6 pove, kakor je resnica Priča Jakob Skrubej pripoveduje, da mu je Anton Mura pravil da ao ga teharski fantje hoteli enkrat nabiti, on pa da je bil močnejii. ali prstan mu j« vendar eden iz prsta potegnil kar pa ras ni bilo. Priča Krančiška Novak pohvali Stepilnik*. kteri je našel njenega moža, ko mu je slabo bilo, ležati, in ko je imel veliko denarja pri nebi. in opomni: .če bi Stepiiaik zares tako hndol>en človek bil bi bil lahko mojemu možu takrat ves denar vzel, kar pa ni storil ampak prilel po me in mi je pomagal spraviti moža domu." — Priča Jakob KoSenina srečal je rečeni večer ob pol dvanajsti uri Antona Murna in videl da je imel telovnik redno zapet in verižico od ure na i^jem razpeto Priča Marija Pilih ali po domače l/Ožnarca potrdi, da je Anton Murn nagovarjal Ahtika, naj gre ž njim dekleta Nežo klicat, na kar mu je Ahtik odgovoril: »Če hočei, idi sam. jas nimam tam nič opraviti." S to iz|iovedbo je Muraova iz-povedba kot resnična popolnoma spodbita. Proti priči Janezu Gorjup izrekel je Mura. da ne dolli Ahtika in Stepiinika da bi mu bila denar vzela, samo da sta ga tepla in da je prilel ob svoje reči. Priči Marija in Neža Gobec potrjujeta da je Ahtik Muma le za revolver pralal, rekši: .Ti ai rekel da bol prilel v Trnov Ije. pa da brez revolverja ne prideš, da se Traovljanov ne bojii. kje imal revolver?' Priči potrdite tudi. da je Mura pozaej pod njihovim kostanjem stal in pravil, da je hodil lesa v Dramlje kupovat in da mu je vzeto bilo v Traovljah 56 gld. in ura. Mura reče, da to ni ras in priči mu na to v obraz poveta, da je res tako govoril Marija Gobec le pristavi: .Saj se Murnu ni nič hodega zgodilo, jaz sem še moje otroke bolj kaznovala, če me niso ubogali; Mura se je le porinil. da je zmešan in da vstati ni mogel ker ni hotel' Porotnikom stavljena so bila Itiri vprašanja in sicer dve vprašanji na rop in dve vprašanji, če sta satožena s Murnom tako ravnala, da sta apraviditi zamogla, da tako ravnanje utegne napraviti nevarnost za zdravje ali telo človeka Državnega pravdnika namestnik pravi, da ao gospodje porotniki sami is ust zatožen i h in prič celi zadriaj slišali in aliiati zamogli, kar je pridobitev novega kazenskega izstopanja, in po tem, kar ao aliiali, naj aodijo pravično, če ata zato žena hudodeljatva ropa kriva ali ae, vsakako pa ata kriva djanja ktero sama poznavata namreč da sta Murna tepla, kar ni bilo potrebno in kar tudi ai dovoljeno. Zagovornik Janeza Ahtika dokazuje, da Anton Mura pri tepežu ni mogel biti oropan, ker bi to okolo atoječi faatje. Franc, Janez in Anton Mahen bili videti morali in ker ti odločno trdijo, da niso vidsli. da bi Ahtik ali Stepilnik Murnu kako reč vzela Mumovim izpovedbam gospodje porotniki ne morejo popolnoma verjeti, ker ss ae strinjaj i vae z resnico, ktero jo veliko prič potrdik*. Mura pravi, da js pri tepeftu prišel ob denar. uro. siebrno verižico, prstane ia uhan Franc in Anton Mahen videla ata pa is po tepežu verižico in prstane pri nH*- wJ<® J* posvetil da je boljle videl Aatoa Mahen videl je verižico ie pozaej pri njem in ravno tako priča Koienina Iz protialovij, da je Mure hodil v nedeljo 10. septembra v Dnunlje les kupovat.