MATERIALNI POGOJI ZA DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Za uspešno delovanje krajevnih skupnosti je potrebna pri-merna ureditev prostorskih vprašanj in sistema financiranja. Za Bežigradom ima 17 krajevnih skupnosti svoje lastne prostore, 9 krajevnih skupnosti ima prostore v najemu, dve krajevni skupnosti pa imata razen lastnih prostorov tudi pro-store v najemu. 19 krajevnih skupnosti - A. T. Linhart, Boris Kidrič, Miran Jarc, Beričevo-Brinje, Brinje, Črnuče-Gmajna, Dol Franc Rav-bar, Ježica, Nadgorica-Ježa, Rezke Dragar, Savlje-Kleče, Sav-sko naselje I, II In III, 7. september, Urške Zatler. Stadion In Tomačevo-Jarše - je ocenilo, da so sedanji prostori za delo- vanje krajevnih skupnosti ustrezni oz. zadovoljivi. Krajevni skupnosti Brinje primanjkuje le prostor za večje sestanke in zbore delovnih Ijudi in občanov, ob tej priložnosti pa koristi prostore osnovne šole Franceta Bevka. 9 krajevnih skupnosti je ocenilo, da njihovi prostorski pogoji za delovanje KS niso ustrezni in sicer: - Bežigrad I in II - prostori nimajo dnevne svetlobe, KS nima prostora za večje sestanke - Jože Štembal in Ivan Kavčič - prostori za dejavnost niso primerni. Vhod je pod požarnimi stopnicami. Ni skladišča za opremo CZ. Prostori niso ustrezno opremljeni - Boris Ziherl - prostori so neprimerni - kletni; manjkajo društveni prostori - Stožice - prostori so v baraki in so neprimerni za delo-vanje KS - Koroških partizanov - prostori so neprimerni: kletni, temačni, vlažni in hladni - Triglav - prostori so neustrezni: kletni, z neustrezno svetlobo, hladni, ustrezajo le za skromno opravljanje nujnega dela - Podgorica-Šentjakob - prostori so vlažni in hladni; še vedno ni rešen problem ogrevanja oz. izolacije. Dom je potre-ben popravil in prenove. Krajevne skupnosti, ki imajo v lasti prostore in le-teh v celoti ne potrebujejo, jih oddajajo. Tako prostore oddaja drugim uporabnikom: - KS Boris Kidrič, KS A. T. Linhart, KS Miran Jarc oddajajo DU Cene Štupar, Kmetijski zemljiški skupnosti in Društvu invalidov; - KS Bežigrad I in II oddajata Glasbeni šoli Franc Šturm; - KS Savsko naselje I, II in III oddajajo Gostinskemu pod-jetju Vič; - KS Stadion gostinske prostore zasebnemu gostincu; - KS Črnuče-Gmajna ima v upravljanju kinodvorano Črnuče; - Urške Zatler in 7. september sta imetnici prostorov WO Bratovševa ploščad 30 in Glinškova ploščad 22 ter oddelka knjižnice na Bratovševi ploščadi 32. Za navedene prostore uporabniki krijejo le dejanske stroške tekočega vzdrževanja. Z razdelitvijo KS Stadion \z ene na tri krajevne skupnosti je breme vzdrževanja doma padlo na krajevno skupnost Sta-dion. Zaradi kritja stroškov je bila krajevna skupnost prisi-Ijena, da odda določene prostore drugim uporabnikom. Pro-blematika vzdrževanja objekta je pereča. Krajevne skupnosti, ki imajo v lasti prostore, nimajo zadost-nih sredstev za investicijsko vzdrževanje. Sredstva proračuna zadoščajo le za njihovo redno delovanje. Krajevna skupnost Rezke Dragar ugotavlja, da primanjkuje ustrezni prostor za delovanje 00 ZSMS, saj se opaža, da je prav ta problem najbolj pereč pri delu in organiziranosti te DPO. Iz posredovanih ocen je vidno, da je problem prostorskih možnosti poudarjen kot pomemben pogoj za delovanje kra-jevnih skupnosti, vendarle bi bilo treba realno ugotoviti, - kateri pogoji so potrebni za uresničevanje določenih programov krajevnih skupnosti in - način zagotavljanja sredstev za izgradnjo oziroma vzdr-ževanje prostorov krajevnih skupnosti. Vprašanje ustvarjanja, združevanja in porabe sredstev, ki so potrebna za uresničevanje v planu razvoja krajevne skupnosti določenih osebnih, skupnih in splošnih potreb delovnih Ijudi in občanov, je pomembno za samoupravni razvoj krajevne skupnosti. Ustava določa takšen sistem združevanja sredstev, ki pomeni odmik od prvotnega proračunskega financiranja dejavnosti krajevne skupnosti in določa razvejan sistem virov, in sicer: za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim spora-zumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način - z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti; s sredstvi, ki se na pod-lagi družbenega plana občine, programov in planov samo-upravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela dpločijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delov-nih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti; z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skup-nosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničeva-nje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja kra-jevne skupnosti in občine; z dopolnilnimi sredstvi iz pro-računa občine; s prostovoljno združenimi sredstvi družbeno-političnih in drugih družbenih organizacij ter društev v kra-jevni skupnosti in z drugimi sredstvi. Materialna podlaga samoupravljanja v krajevni skupnosti naj bi temeljila predvsem na samoupravnem združevanju dela in sredstev, le-to pa na usklajenih planskih aktih krajev-nih skupnosti, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in občine. Ustavni model financiranja v praksi še ni uresničen. Razlogi za takšno dejansko stanje krajevnih skupnosti ozi-roma za tak položaj krajana v njej so v tem, da sistem druž-benega planiranja ni ustrezno zaživel oziroma se na njegovi podlagi družbenoekonomski odnosi ustrezno ne uresniču-jejo. Dejstvo je tudi, da je svobodna menjava dela po krajev-nih skupnostih na posameznih področjih družbenih dejavno-sti in dejavnosti materialne proizvodnje posebnega družbe-nega pomena različno urejena, kar onemogoča enotno zago-tavljanje ali združevanje sredstev, razen tega pa se svobodna menjava dela in neposredna menjava dela prepočasi uveljav-Ijata. Glede na nesistemsko rešitev financiranja krajevnih skup-nosti po prenehanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvrševanje planov in programov krajevnih skupnosti konec leta 1981, je izpadel pomemben vir financiranja krajevnih skupnosti v občini. Nastopile so težave financiranja programov KS, različno po posameznih krajevnih skupnostih, odvisno od razvitosti neposredne in svobodne menjave dela po posameznih krajevnih skup-nostih. Od celotno prejetih sredstev v letu 1983 je le 25% sredstev pridobljenih na podlagi združevanja sredstev v skladu z zakoni za posamezna področja družbenih dejavnosti v samo-upravnih interesnih skupnostih ali po njih, v temeljnih skup-nostih ali enotah teh skupnosti, z neposredno menjavo dela in dela dohodka temeljnih organizaci), v katerih združujejo svoje delo prebivalci določene krajevne skupnosti. Tako se v krajevnih skupnostih, kjer niso zagotovljeni temeljni viri sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, sred-stva občinskega proračuna uporabljajo tudi za skupne potrebe, s čimer pa je okrnjeno uresničevanje drugih nalog krajevne skupnosti na področju samoupravnega in delegat-skega delovanja. Za financiranje splošnih družbenih potreb, to je za dejav-nosti krajevne skupnosti na področju uresničevanja delegat-skega in skupščinskega sistema, za delovanje zborov delov-nih Ijudi in občanov in samoupravnih organov krajevnih skupnosti, za delovanje delegacij za skupščine družbenopo-litičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, za obveščanje občanov o delovanju delegatskih skupščin in za sklicevanje interesnih zborov, sekcij ipd., ter delovanje Ijud-ske obrambe in družbene samozaščite, so zagotovljena sred-stva v občinskem proračunu v skladu s sprejetimi merili financiranja splošnih družbenih potreb v krajevnih skup-nostih v Ljubljani in materialnimi moznostmi posamezne družbenopolitične skupnosti. Sredstva proračuna po krajev-nih skupnostih pa so razdeljena na podlagi sprejetih meril za razdelitev sredstev na krajevne skupnosti. V letu 1983 so proračunska sredstva v celoti zadoščala za financiranje splošnih potreb krajanov v krajevnih skupnostih; Še več, krajevne skupnosti so uporabljale sredstva splošne porabe tudi za zadovoljevanje skupnih potreb. Glede na to, da so splošne družbene potrebe krajanov v krajevnih skup-nostih enake oz. približno enake, si je težko razložiti razlike v porabljenih sredstvih za osebne dohodke, pogodbe o delu in materialne stroške med posameznimi krajevnimi skupnostmi. Iz ocene sedanjega načina financiranja s strani krajevne skupnosti je razvidno, da kajevne skupnosti v večini ne loču-jejo temeljnih virov za financiranje splošnih potreb. Zato tudi ocenjujejo, da so proračunska sredstva premajhna z obrazlo-žitvijo, da komaj zadoščajo za funkcionalne potrebe (OD zaposlenih, pogodbeno delo. materialni stroški) in tako z njimi ne morejo kriti vseh potreb krajevne skupnosti. Pri obravnavi proračunskih sredstev kot temeljnega vira financi-ranja splošnih družbenih potreb krajanov, krajevne skup-nosti ugotavljajo, da dobijo premalo denarja glede na delitev v drugih občinah in da je potrebno spremeniti sprejeta merila za razdelitev sredstev za krajevne skupnosti. Ugotavljamo, da je ocena posameznih krajevnih skupnosti o neučinkovitem financiranju osebnih in skupnih potreb v krajevnih skupnostih ter zahteva po posebnem sistemskem urejanju materialne osnove krajevnih skupnosti upravičena. Te zahteve pa kažejo predvsem na neuveljavljeni ustavni položaj delovnih Ijudi in občanov, da bi v krajevni skupnosti sami neposredno v vseh oblikah medsebojnega povezovanja urejali svoja skupna družbena vprašanja in na slabosti pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, v katerih delovni Ijudje za zadovoljevanje skup-nih potreb združujejo sredstva, ne da bi hkrati lahko vplivali na obseg in prioriteto urejanja posameznih družbenih vprašanj. Zahteva krajevnih skupnostih po enotnem proračunskem financiranju splošnih družbenih potreb v krajevnih skup-nostih je upravičena in je tudi realizirana na nivoju mesta Ljubljane s sprejemom izhodišč za oblikovanje in razporeja-nje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane. Glede na to, da si vse krajevne skupnosti niso enotne pri zahtevi za spremembo meril za razdelitev sredstev za krajevne skup-nosti iz občinskega proračuna, saj nekatere ocenjujejo krite-rjje kot ustrezne, se je potrebno preko samoupravnih teles v krajevnih skupnostih dogovoriti o nadaljnjem načinu razde-Ijevanja proračunskih sredstev in izhodišč za oblikovanje novih meril. Pri tem pa morajo aktivno sodelovati s svojimi predlogi vse krajevne skupnosti. Da bi zagotovili zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb krajanov je potrebno uveljavljati samoupravni način združe-vanja sredstev ter neposredno in svobodno menjavo dela po krajevnih skupnostih. Potrebno je torej aktivirati temeljne vire financiranja za zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevnih skupnostih, in sicer: odstop sredstev samouprav-nih interesnih skupnosti na podlagi dogovajanja, združeva-nja sredstev s samoupravnimi sporazumi med krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela in samoprispevek, kot specifično obliko samoupravnega zbira-nja sredstev v denarju, materialu in delu. Delovanje delovne skupnosti krajevnih skupnosti Od začetka leta 1982 imamo za Bežigradom dve delovni skupnosti, v katerih so združeni delavci, ki delajo za potrebe svojih krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti Anton Tomaž Linhart, Boris Kidrič in Miran Jarc sestavljajo svojo delovno skupnost, vse ostale KS pa so združene v drugo delovno skupnost. V obeh delovnih skupnostih dela 42 redno zaposlenih delavcev, poleg njih pa tudi 27 v dopolnilnem delovnem razmerju. Podatek o številu zaposlenih velja na dan 1. 10. 1984. Oelovna skupnsot je bila ustanovljena s posebnim samo-upravnim sporazumom med krajevnimi skupnostmi z name-nom, da bi dosegli učinkovitejše, racionalnejše, predvsem pa bolj strokovno opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih, in drugih podobnih del, zaradi katerih je bila ustanovljena. Z ustanovitvijo delovne skupnosti je omo-gočeno enotno uresničevanje, tako družbenoekonomskih kot drugih samoupravnih pravic delavcev (oblikovanje skup-nih skladov, oblikovanje delegacij). Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med kra-jevnimi skupnostmi in delavci delovne skupnosti, ki oprav-Ijajo dela in naloge za krajevne skupnosti, so v skladu z zakonom določene v samoupravnem sporazumu. Navedeni samoupravni sporazum opredeljuje pogoje svobodne menjave dela in ustvarjanje dohodka, kakor tudi druga med-sebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in intere-sov deiavcev, ki opravljajo dela za krajevne skupnosti. Poleg tega ima delovna skupnost tudi vse druge potrebne samo-upravne splošne akte. Ocena delovanja delovne skupnosti je s strani analiziranih skupnosti kritična. Tako v krajevnih skupnostih zapažajo pojave kot so: računovodska služba ni enotno organizirana (Savsko naselje I, II in III, Urške Zatler, Beričevo-Brinje ter Franc Ravbar), delovna skupnost še ni zaživela in se pre-težno ukvarja sama s sabo (Triglav, Boris Ziherl, Tomačevo - Jarše, Savlje-Kleče), dela in naloge v delovni skupnosti niso enotno ocenjena (Boris Ziherl), delovna skupnost je predraga (Stadlon), ni prišlo do uskladitve med delovno skupnostjo in KS (Stožice, Podgorica - Šentjakob, Tomače- vo-Jarše), problemi v samoupravni organiziranosti (Rezke Dragar, Nadgorica-Ježa). Režultati kažejo, da ni bil dosežen cilj, za katerega je bila ustanovljena skupna delovna skupnost krajevnih skupnosti. Najtežje je pri zagotavljanju potrebnih sredstev za delovanje delovne skupnosti s strani krajevnih skupnosti. Težava se kaže tudi v tem, da posamezne krajevne skupnosti raje opravljajo dela in naloge za delovanje delegatskega in skup-ščinskega sistema s honorarnimi delavci, kakor preko za to ustanovljene delovne skupnosti. Problem je v nerazčiščenem statusu delavcev delovne skupnosti. Neustrezno je rešena tudi računovodska služba. Zaradi navedenih dejstev bo potrebna ponovna proučitev problematike delovanja delovne skupnosti krajevnih skup-nosti in izoblikovanje ustreznih predlogov.