Posamezna številka 10 vinarjev. . 32. v LMlaol, v Eeirlek, io. letalo isia Leio XL!V. — Velja po pošti: ~ Za oelo lelo naprej . , K 26'— za en moBeo ,.....2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo loto naprej . . K 24-— za on raoseo „ . . „ 2'— V upravi prejcman mesečno „ 1-80 == Sobotna izdaja: == za oelo loto......K 7-— za Nemčijo oeloletno . ,, 9-— za ostalo inozemstvo. ,, 12'— r , m mm y v ■ A A t B; Egc&ft K|| i | m ■■■M- J Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 21 v za dva- ln večkrat . . 15 „ pri večiih naroi ll'i primeren popust po d( govora. r--Poslano: - Enostolpna pUltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan izv emši nedelje in praznike, ob 5. nrt pop. Redna letna priloga vozni red fcS* Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi žtev. 6/III. Rokopisi so ne vračajo; nofranbirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškoga (elelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ullol it. 6. — Račun pošlne branllnioe avstrijsko St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-horc. št. 7563. — Upravnl&kega teleloaa št. 188. Gospodarski saimimor Anglije. Znano je, da je celokupna italijanska industrija z železnicami vred pred polomom, ker nima premoga oziroma so cene istega tako poskočile, da jih nobeno podjetje več ne zmore. Meterski stot premoga stane danes na Italijanskem 20 do 25 lir, Eetkrat šestkrat toliko nego pri nas. Ita-ja je glede premoga odvisna od Anglije in zadnji čas celo od Amerike, kajti prišlo je tako, da Angliji sami primanjkuje premoga, To je velikega pomena. Pred vojno je stala Anglija glede produkcije premoga na drugem mestu — takoj za severoameriškimi Združenimi državami. Še v zadnjem letu pred vojno je znašala vrednost izvoženega premoga na Angleškem nad 50 milijonov funtov šterlin-gov, to je približno deseti del celokupnega angleškega izvoza. Temelj angleški mogočnosti je bil cenen premog in nizke žitne cene in zdelo se je, da so ti viri angleškega blagostanja neizčrpni. Kljub oddaljenosti in produkcijskim stroškom so angleški premogovniki v miru konkurirali z vsemi državami. Pa prišla je vojna — in angleško bogastvo se je izkazalo kot negotovo — odpovedalo je. Danes se mora Anglija sama boriti s pomanjkanjem premoga, zato Italiji ne more pomagati, če bi ji tudi resno hotela, kar pa najbrže niti noče. Seveda, angleški premogovniki niso izčrpani, njihovo bogastvo je še ogromno, toda rok ni, ki bi te zaklade dvigale v potrebni Ineri. Novačenje se je najprej usodno po-enalo med rudniškim delavstvom. Proizvajalni in transportni stroški in obenem seveda tudi cene premogu so se že lani tako zvišale, da je vlada poleti (1915) določila najvišje cene za premog, ki jih je morala pa kasneje večkrat zvišati, ker je proizvajanje vedno težavnejše in dražje. Kolikor dlje traja vojna, toliko resnejše postaja na Angleškem premogovno vprašanje. Že v prvem polletju 1915 je angleška premogovna produkcija nazadovala v primeri z mirno dobo za 10 odstotkov ali Ž0 milijonov ton, to je skoraj dvakrat to-ko, nego znaša naša celokupna produkcija premoga. Kako so se poslej razvile produkcijske razmere na Angleškem, ni znano, toliko pa je gotovo, da stoji nasproti zmanjšani produkciji močno narastla po- E~'ba. Pomislimo samo, kakšne neizmerne nožine premoga rabi angleška mornarica, ima neprestano noč in dan zakurjene kotle. Anglija danes v premogovnem vprašanju niti sama sebi ne more pomagati, kamo-li zaveznikom. Pa ne samo premog, nego tudi žito in druga živila so se na Angleškem silno po- dražila, kajti radi nevarnosti na morju je neizmerno poskočila voznina. Še nikdar ni Anglija tako jasno občutila, na kako slabih nogah stoji njeno gospodarstvo, nego v tej vojni. Kaj pomaga gospodarstvo nad morji, če je pa zvezano s tolikimi nevarnostmi, kaj pomagajo Angliji vse zaloge v kolonijah, če jih pa ne more spraviti domov po znosljivi voznini in brez večne nevarnosti pred uničenjem? Za 1000 odstotkov so se v sedanji vojni zvišale pomorske voznine? Kaj takega ne pozna zgodovina. Brodolastniki v nevtralnih državah imajo zlate čase; holandske in danske parobrod-ne družbe so v enem samem letu zaslužile toliko, kolikor znaša njihova celokupna akcijska glavnica — vse na stroške Anglije in deloma njenih zaveznikov. Angleška pa-roplovba izkrvaveva vsled ogromnih zavarovalnih premij, katerih se zavarovalne družbe ne morejo radovati. Vrhu tega morata gledati angleška industrija in trgovina, kako izgubljata svoja tržišča in ji izpodrivata Amerika in Japonska. Vse to pa je dosegla nemška podmorska vojna. Tako se je angleško orožje svetovnega gospodstva na morju obrnilo proti Angliji sami ter se se ji čim dalje tem bolj zadira v drob. Danes ni več nobenega dvoma o tem, da Anglija z zaprtjem morja ni toliko udarila osrednjih velesil, ki moreta prenašati to zaprtijo še dolgo brez usodnih posledic, pač pa je zadala svojemu gospodarstvu težko rano, ki je bo ugonobila, ako se ententini narodi ne bodo preje zavedli nevarnosti in zahtevali miru. Drooinjske doklade državnim Mera. Včeraj je finančno ministrstvo izdalo naredbo o draginjski dokladi državnim uslužbencem: § 1. Aktivnim državnim uslužbencem se izplača za 1. 1916. v 12 mesečnih obrokih vsakega 1. dne v mesecu naprej državna doklada. Če nakazovalna oblast najde, da se upravičenost in višina doklade ne da zadostno ugotoviti z dosedanjimi uradnimi pripomočki, tedaj naj pozove uslužbenca, ali soprogo ali otroke, da oskrbe potrebne listine. Če se razmere izpremene in s tem povzročijo kako izpremembo v višini do-klad, tedaj naj se to tekom meseca sporoči nakazovalni oblasti. Če stoji uslužbenec v aktivni vojaški službi, tedaj se doklada lahko izplača tistim, ki so upravičeni sprejemati njegovo plačo, 2, Uslužbence se po njihovem družinskem stanju razdeli v tri razrede: v prve m razredu so samski in ovdoveli uslužbenci, ki nimajo zakonite dolžnosti za vzdrževanje otrok; v drugem razredu so: o ž e njeni in ovdoveli uslužbenci, ki morajo po zakonu skrbeti za enega ali dva otroka; v tretjem razredu so uslužbenci, ki imajo skrbeti za več kakor dva otroka. V državni službi stoječih otrok ni vpoštevati. Ločeni uslužbenci se štejejo za poročene, pa če ni otrok, le tedaj, če imajo skrbeti za ločeno soprogo. 3. Doklada se določi po sledeči shemi: pri letni plači od 10.000 do 14.000 K znaša doklada prvega razreda 580 K, drugega 800 K in tretjega razreda 900 K; pri letni plači 6400 IC do izključno 10,000 K doklada za prvi razred 500 K drugi 700, tretji 800 K; pri letni plači 4800 do 6400 K prvi razred 440 K, drugi 620 K, tretji 700 K; pri letni plači 3600 K do izključno 4800 K prvi razred 380 K, drugi 540, tretji 600 K; pri letni plači 2800 K do 3600 K, prvi razred 320 K, drugi 440 K, tretji 500 K; pri letni plači 2200 do 2800 K prvi razred 250 K, drugi 350 K, tretji 400 K; pri letni plači 1600 K do izključno 2200 K, prvi razred 180 K, drugi 250 K, tretji 300 K. Petletnice je treba pri določevanju doklad prišteti plači. § 4. Za praktikante v smislu zakona z dne 25. jan. 1914, člen II; za pravne praktikante v sodnijski službi in za avskultan-te, za asistente in suplente na državnih šolah znaša doklada prvega razreda 140 K, drugega 200 K, tretjega 240 K. Za one av-skultante pa, ki v smislu člena I. črka E. službene pragmatike kot adjutum dobivajo plačo uradnika 10. činovnega razreda znaša doklada prvega razreda 250 K, drugega 350 K, tretjega 400 K. V paragrafu 4. določena višina doklad velja tudi za poduradnike in sluge v smislu zakona z dne 25. jan. 1914, člen IV,, dalje za moštvo varnostne straže (uniformirane stražnike, civilne policiste in policijske agente) in finančno stražo, za nad-paznike in paznike po ječah in kaznilnicah, in končno za pisarniške oficijante in pomožne uradnike obojega spola in za docela zaposlene pomožne sluge. Iz čeških katoliških Krop. se poroča: Sedaj se more napraviti natančnejšo sliko o ciljih, za katerimi gredo voditelji za koncentracijo v češkem taboru. »Ne gre se za tem, namesto iz mnogih dosedanjih strank stvoriti eno, v kateri bi se vse druge izgubile. Želi se le zmanjšati število strank in te potem združiti v eno trdno zvezo strank. Notranja programatič-na samostojnost posameznih delov naj bi ostala nedotaknjena in skupen izvršilni odbor naj bi skrbel za enotno nastopanje na zunaj. Zadnje naj bi predstavljajo že tako dolgo pogrešano avtoritativno instanco.« To je oficielni načrt, ki se je do danes že v toliko udejstvil, ko se je posrečilo, da so se štiri meščanske stranke združile v eno: mladočehi, staročehi, realisti in narodni socialisti in sicer v »Narodni stranki«. Za sedaj se ve le toliko, o političnem programu stranke še ni ničesar znanega. Med programom staro- in mladočehov ni bilo nobenih takih nasprotij, ki bi se ne dala pri zeleni mizi lahko in poceni izgladiti. Čisto drugačno pa je razmerje med narodnimi socijalisti in realisti. Tu je mnogo, česar nimajo mladočehi in zopet, kar se ne da spraviti pod staročeški klobuk. In ne more se lahko predstavljati, da sta se obe stranki radevolje odpovedali ravno onim programnim točkam, ki so bile pri njihovih pristaših toliko in tako v veljavi. Pričakuje se pa, da se pridružijo z ene strani »Narodni zvezi« organizirani agrar-ci, z druge strani pa — razen državnoprav-nih naprednjakov — da se tudi katoliški narodnjaki in konservativni posestniki pridružijo tej zvezi. Seveda se možje v katoliškem taboru tej zvezi ustavljajo. Kajti katolike se je, ko se je pripravljala združitev, namenoma prezrlo, pustilo se jih je čakati pred vrati, za katerimi so se združile meščanske stranke. Katoliki morajo sedaj, ker stoje žc pred gotovim dejstvom združenja, računati s tem, da predstavljajo te stranke na liberalni podlagi stoječi blok, katere bi v zvezi, katera se želi, bile v veliki premoči, ter bi drugi soudeleženci igral i le ulogo brezuplivnih priveskov. Tako žrtev pa morejo prinesti na oltar domovine katoliki in z njimi združeni konservativci Ie tedaj, ako se jim predloži v podrobno izdelani program, v katerem se jim jamči, da morejo neovirano izvrševati svoj katoliški program. To se tudi že samo po sebi razume! \mM pozdravi. Prejeli smo: Zahvaljuje se za darove pošiljamo pozdrave čitateljem »Slovenca« in vsem rojakom; Anton Jerman, Anton Kos, Ivan Janežič, Ivan Cotič. — Dolenjski fantje na soški fronti se prisrčno zahvaljujemo za bogata novoletna darila. Zdravi smo še vsi. Srčen pozdrav vsem Dolenjcem, posebno pa Trebanjcem! Josip Krav-car, Trebnje; Ivan Kravcar, Trebnje; Vid Bregar, Čatež, — Srčne pozdrave iz južnega bojišča pošiljamo staršem, prijateljem in znancem prostovoljci: Desetnik Alo:zij Poženel iz Idrije; Ciril Lindič, Novomesto; Ivan Vitrih iz Loža; Ivan Tušar, Spodnja Idrija; Miljutin Jesenko, Ljubljana; Franc LISTEK. Fsmo iz ZooreDo. (Gdč. Lei F.) Velecenjena gospodična! V Vašem zadnjem pismu mi pišete o Ljubljani, o borbi za vsakdanji kruh, o dragocenih toaletah, katerih pogrešati tudi v tem resnem času ne morejo nekatere dame, in še o mnogih drugih stvareh. Prav isto bi Vam poročal lahko tudi jaz o Zagrebu, kjer se morda še v večji meri kaže prepad med razkošjem in revščino. Treba je zaiti samo iz Ilice v večernih urah v katero izmed postranskih ulic, ali pa tja gori proti staremu gradu. Prijatelj, ki pozna dobro razmere, mi je pravil, da toliko dragocenosti kot v sedanjem času še ni bilo nikdar nakupljenih pri zlatarjih ,,. Pustimo vsakemu svoje! Gledališče, dobrodelne prireditve, koncerti, kinematografi, vsega tega jc tu v izobilju in vse dobro obiskano, razprodano. Na trgu, v gostilnah in kavarnah pa draginja, da človek za tisti denar, ki ga je porabil prej za hrano komaj cel dan, zdaj enkrat san.krat ne napolni želcdca. Tu^ pričakujemo spomladi. Gotovo tudi v Ljubljani. Ampak predznaki so tu morda izdatnejši. Danes sem že videl vrtove, na katerih je pričakovalo grmovje samo še enega toplega solnčnega poljuba, da pokaže zelenje. In cvetja! Koliko ga je tu! Ampak, veste, tisti bolni cvetovi šmar-nic in vijolic in najrazličnejših rož, ki so lepe samo v oknih cvetličnih prodajalcev pod svetlobo električnih luči. Tako cvetje dobro pristoja moderni dami s pobarvanimi lici, pripeto na hipermoderno obleko. Vse je tuje potem. Cvetje, obleka in obraz tudi. Samo dve sem videl nedavno, katerima so šopki šmarnic prav lepo pristojali. Tiste šmarnice so bile samo spopolnitev k naravni ljubkosti, s katero se brezdvomno lahko ponašati draženstni hčerki »ljubljenke zagrebačkega občinstva« g. Irme Polakove. Gospodična, Vi poznate Zagreb. Poznate tudi tisto kavarno tam nasproti ka-zališta. V nji je včasih skoraj več Slovencev kot domačinov. Tam na enem koncu biljardira naš Križaj, zraven dobite lahko Levarja in še nekaj drugih Slovencev. Redni gost te kavarne jc tudi gospa Polakova, ki ni samo umetnica na odru, temveč tudi umetnica v tem, da je še vedno mlada, živa in elegantna z okusom in brez pretiranja. Čc pogledate skozi kavarniško okno, pa vidite tam od gledališča sem prihajati elegantnega moža, v katerem spoznate našega Borštnika. Tudi Nučiča srečate lahko v opoldanskih urah. Torej kar sc tiče gledališča, smo Slovenci tu dobro zastopani. Pa imamo tudi reprezentanta v krogu »gornjih deseterih« v industriji. Tam za državnim kolodvorom se dviga mogočna stavba, pred njo pa bela vila. V vili je nastanjena družina našega industrijca Vinko Majdiča, ki je lastnik tega velikega podjetja. In če obiščete hiše, raz katerih plapolajo bele zastave z rdečimi križi. Tam so velike dvorane, v dvoranah pa postelja pri postelji. Če čitate imena na tablicah nad posteljami, bodete srečali marsikatero znano — slovensko. Junaki iz bojnih polj, katere je zanesla usoda semkaj. In če obiščete grobove? Da tudi med grobovi junakov počiva že mnogoter Slovenec v bratski hrvatski zemlji. Večkrat me zanese pot tja gori nad mesto in reči moram, da uživam, čeprav sem med grobovi. Samo tisti sprehod pod mogočnimi arkadami je nekaj vreden. To so spomeniki, iz katerih se zrcali vsa moč hrvatske umetnosti. To so spomeniki, od katerih se človek težko loči, čeprav stoji ob grobu samo morda po imenu poznanih. Je vredno si ogledati ta »muzej upodabljajoče umetnosti«. O »Tuškancu« in »Maksimiru« Vam zdaj še ne morem pisati, ker ni še pomlad. Vi me vprašate: ali se bo našlo pero, ki bo moglo opisati vse dogodke tega velikega časa, katere živi zdaj naš narod. Meni se zdi, da še dolgo ne bo čas za to, ker mi živimo zdaj v času, ko čitamo romane hrez. knjig in gledamo drame brez odrov. Stopim na ulico: vojak brez noge, drugi brez roke, tretji brez očesa, četrti slep, peti s kroglo v pljučih, šesti, sedmi itd. — vsak živa povest. Srečam ženo v črni obleki z objokanimi očmi, ob nji troje nedoraslih otrok — povest. Srečam v večerni uri mlado dekle na ulici, ki gre za »zaslužkom« — povest. Grem na kolodvor: mrtvaški sprevod, truplo junaka so pripeljali domov, da je polože v domačo zemljo. Za vozom stopa mlada žena, morda je živela ob strani moža samo par let, morda samo par mesecev — povest. Stopim v cerkev: vojak kleči precl oltarjem in moli tako ponižno, tako goreče, da skoraj čujem vzdih prošenj za ženo in otroke, katere vse priporoča milosti Srca Jezusovega pred odhodom na fronto — povest. Vzamem v roke »Slovenca« in čitam pisma naših fantov — same resnične, včasih strašne povesti... V vsaki naši hiši so že nenapisane, a s strašno trdoto v srca vtisnjene zgodovine velikih boli teh osemnajstih mesecev, ki ne bodo nikdar pozabljeni, temveč bodo šli spomini na nje od rodu do rodu. Velikanski pomen sedanjega časa sc mi vidi v tem, da odpira oči, s katerimi moramo jasno gledati težko pot na našo Kalvarijo. Da bi ta čas odpiral tudi srca! Vi, gospodična, ki ste že pisali lepe povesti in romane, povejte mi, bi li mogli pisati zdaj in o tem, kar se godi okoli nas? Preveč je krvi. grozot in trpijrnja1 Zato jc včasih človeku lahko pri srcu, čc more pisati o cvctju in solncu in pomladi,., Pozdrav* P S Založnik Ljubljana. — Hvaležni Bogu in Mariji za dosedanje varstvo, pošiljajo s koroških višav prisrčne pozdrave čitateljem »Slovenca« slovenski možje: Četovodja Anton Vidmar, Budanje nad Vipavo; Filip Ehart, Korošec; Štefan Škrt, Primorec; Jožef Kumar, Primorec; Lovrenc Košir; Franc Štrajhar, Škofja Loka. — Še vedno vsi zdravi in veseli pošiljamo z italijanske fronte najlepše pozdrave: Četovodji Debevc in Mrevlje; desetnik Trtnik; Lozar; Ivan Kos; Mrkun, Vel. Žablje; Ličen, Dornberk; K. Lutman, Št. Andraž; Požar, Šempeter; Spa-capan, Ozljen; Andrej Poljak, Ozljen. — Srčne pozdrave pošiljamo vsem čitateljem Slovenca« slovenski fantje: Kari Šusteršič, Ivan Simončič, destnik Rovše, P. Mežek, Ciril Štebi, Mirko Kempak (?), Fr. Zupančič. (Na tej dopisnici je K. Š. narisal usoelo karikaturo: Vidmar nad Ljubljano.) — Najlepše pozdrave pošiljamo slovenski fantje pri pekarni »vražje divizije«: Alojzij Bizjak, Nemška gora pri Krškem; Franc Gas-ser, Škofja Loka; Andrej Gornik, Sodraži-ca; Anton Drinovec, Drulovka pri Kranju. — Vse Slovence in Slovenke najlepše pozdravljajo slovenski vcj&k¥: Franc TihtJj, Fianc Vrenk, Franc TrOjftftšek, Franc Veča, Ivan Strah, Jožef Živele, Albin Senčar, Jožef Rebolj, Jožef Slok'/ 'Franc Rožnik, Franc Žirovnik, Janez SlfMar, Aloizij Zupančič. — Z bojišča ob-Ik^i pošilja najpri-srčneiie pozirave goriskifrf; beguncem, posebno Št. Flonjancem, JdJi,fivsem junakom ob soški fronti: Karol DebfeVijak. Srčen pozdrav iz italijanske fronte!'Peter Šramek. — Podpisani Slovenci pri' divizijski pekarni na Krasu pošiljajo prisrčni pozdrave svojim ljubim družinam ter vstkn rojakom! Ignac Pečjak, Novomesto; Fi*. Vidervol, Ra-kitnica; J. Vadnjal, Šmihel pri Postojni in Janez Podboj, Studeno. — Srčne pozdrave pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam iz bolnišnice v Klosterneuburgu: Desetniki: Pogačnik J., Ivane Fr. in Vidic Anton; infanteristi Brulc Fr., Ukman Pavel, Ce-novac J., Škof J., Plevel Peter. moieSke storile. Kolnische Ztg.« prinaša poročilo iz Londona, v katerem posnema po »Times« članek pod naslovom: »Pogodba v Kono-pištu«, katerega je spisal v listu »Ninethe-enthe Centuri and Aster« Henrik Vikham Steed. Člankar pravi, da nemški cesar, ko le Bbiskal avstrijskega prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda v Konopi-Štufi 14 dni pred sarajevskim umorom, ni priš~el gledat samo krasnih rožic, marveč, da se je tam napravila posebna tajna pogodba. Cesar Viljem je tam zasnoval svoj veliki vojni načrt. Rusijo je bilo treba zaplesti v konflikt z Nemčijo in Avstrijo, Francosko uničiti, kar se tiče Angleške, se je trdno mislilo, da se ne bo vmešavala. Ce^ap- Viljem je predlagal naj se zopet ystaj£ovi poljsko kraljestvo, kateremu bi pripkdali tudi Litavsko in Ukrajina. To bi vlagal po smrti nadvojvode Franca Ferdinanda njegov najstarejši sin. Za njegovega drugjšga sina naj bi se ustanovilo novo kraljestvo iz Češke, Ogrske, Srbije, slovanskega obrežja ob Adriji tja do Soluna. Nemško Avstrijo s Trstom bi dobil sedanji prestolonaslednik Kari Franc Jožef. (Kdor pozna pisavo angleškega časopisja, se ne bo prav nič čudil, da natveza svojim bralcem take storije. Angleži bi radi odvrnili od sebe krivdo za vojsko, zato si izmišljujejo vse mogoče in nemogoče reči. Op. ur.) Iz vo Mm dnevnika. Moj prijatelj Ivan Bukovnik je od lanskega julija doli v južnih deželah, tam, kjer smo pred letom živeli veselo in zadovoljno življenje pod južnim avstrijskim solncem, V vojski je moj prijatelj. V vojski, ki nam jo je izdajalec vsilil. Izdajalec, ki smo ga mi že dolgo sumničili, da je pri njem kaj takega mogoče, proti kateremu kar gori naš narod jeze, proti kateremu vse hiti z veseljem v boj. Ta boj nas vse zanima, veselimo se poročil s fronte. — Razveselil sem se Bukovn;kovega dnevnika. Takole piše: 20. a v g. 1915: Zadnji pogled z vlaka na Ljubljano. Vsa bela, meglena. Kako to? Zdaj poleti? — V slovo! Večno?... Vesela, navdušena pesem se oglasi in tisoč src ponavlja: Radi in veseli zoper vero-lomnega! 23. a v g.: Dohod na fronto. — Bila je fasna, krasna noč. Luna je razsvetljevala kraški skalnati svet. V mesečni svetlobi je bila narava zares romantična, idilična. _ Prvič v življenju sem videl našo krasno Adrijo. Ob morskem obrežju je štrlel v zrak divni grad devinski — spomenik iz n :c poveslnice. Šel sem tja zamišljen, vdan v svojo usodo, s topo resignacijo! 2 elo se mi je, da bi motil idilično harmo-n o kraške noči in morske tihote, če bi tr sli) drugače. Moja duša se je zamislila. Z"kaj moraš v boj k bistri Soči? Kdo je '!-'v? — Italija mora — brez dvoma _ J m ti, da je s pret ranimi zahtevami hote r!rr'n rrtnitlirnn tTlrnrieftU veznika. — Problem iredente je desetletja visel kot Damoklejev meč med Avstrijo in Ital jo in hotel uničiti zlati mir. Le politika ptiča noja bi mogla prezreti nevarnost. Ire-denta pa posega tudi pregloboko v usodo jugoslovanstva, da bi mogel mirno gledati našo bodočnost. Ne boš je, naše zemlje, prelepe, presvete za te — nikdar, nikdar! Zato grem rad, da, naravnost navdušen v Tekom dveh mesecev na fronti ob naši mili Adriji je šlo vse posreči. Tu pa tam granatni ogenj. Drugače jako enolično. Prve dni oktobra in novembra pri Sv, Martinu. Močno gromenje sovražnih topov, slabo vreme. 1. november: Praznik Vseh svetnikov .., Vsako leto sem praznoval vesel mistični katoliški praznik. Cerkev praznuje praznike kaj primerno ... Narava je zaspala, njena krasota izginja vedno bolj in bolj: naravno je, da v tem času praznujemo spomin Herojev. Življenje je zaspalo — tudi moje življenje hitro mine: po kratki borbi — zmaga, triumf. — Letos se je tej meditaciji pridružila tužna žalost. Praznik Herojev moram obhajati daleč od domače grude, daleč v krajih, ki jih je poželel sacro egoismo. 2. nov.: Že na vse zgodaj močna ka-nonada. Profanacija spomina naših rajnih hrabrih junakov. — Ta dan sem prvič na fronti — bilo je to pri neki slovenski stot-niji — čul glasno in skupno moliti sveti rožni venec. Vsa čast zavednim in dobrim katoličanom! Razveselil sem se tega prizora ... 22. nov.: Usoda nas je privedla ko-nečno na najtežavnejšo točko na naši fronti. Nemo štrli proti nebu gora Sv. Mihaela; nema priča, skrivnosten klicar vsem novo-došlim: »Memento mori!« Prihajaš zdrav, poln lenih načrtov za bodočnost; ljubeče srce dobre mamice morda čuje v tej temni noči in pošilja goreče prošnje k Najvišjemu, da naj te čuva, brani; srce najdražjega bitja j premišljuje morda dolgo v noč tvojo usodo, ali vendar — memento mori! Kdo ve, kaj ti je odločila ljubeča previdnost dobrega Očeta v nebesih! Ne veš ne ure, ne dneva — memento!« — Nemo pričajo neme skale o resnosti položaja. Teren je ves skopan od granat. Krogle švigajo od vseh strani. Za iz^remembo tupatam granata ali šrap-nel. Grozno! Komaj sto metrov od mene na desno so padali Lahi kot listie. — Videl sem pa tudi naše grobove. Tu počiva nonos našega ljudstva, junaki, ki so na oltar domovini položili svoje življenje. — Življenje v strelnih jarkih me je iznenadilo. Morda sem bil le preveč optimističen, a pomislil nisem, da se zbirajo tu ljudje najrazličnejših nazorov, od vseh štirih vetrov. Zanimivo ie to. da se da tudi v gromu in blisku misliti. Celo veliko se misli. — Govoril sem z nekim svobodomiselcem, — jako inteligentnim. — Trdil je, da je liberalizem povsem različen od svobodomisel-stva. Jaz sem trdil — da se ta dva pojma v živPeniu faktično ujemata. To trdi tudi George Fonserfrive. — Tudi indeks je prišel na vrsto. Fogazzarov »II santo«. — V jarkih se mnogo čita. Duševne letargije se naveličaš tudi na fronti. Malokdaj sem si poželel čitati kako globoko povest ali poezijo kakor ravno tukaj. 1. de c.: Nov marš na doberdobsko planoto. Bil je skrajno težaven in negotov marš. Dež je lil kot iz škafa, tema taka, da ni bilo mogoče razločevati svojega soseda; blata in vode skoro do kolen. Tako smo cclo noč tavali... Marsikdo se je iz-pozabil izrazi nepotrpežljivosti so se tupatam čuli. 25. dec.: Idiličnost in poezija skrivnostnega božičnega dneva, kje si letos? Mojo dušo preveva danes na fronti melanholij, želina je miru, željna utehe pod domačo s*reho. — A vendar! Koliko mi koristi življenje tukaj! Zdrav še nikdar kakor zdaj. Ako me Bog ohrani bom prinesel iz vojske bogato izkušnjo. Marsikaj novega in neznanega mi je vojska pokazala. • • • To je dnevnik mojega prijatelja. Ravno tako ali pa še bolj so zanimiva njegova pisma, oisana v jarkih med gromom in"bliskom. 8. dec. mi piše: — O kako se snominjam, ko sem prisegel Devici Devic: Tvoj otrok ostanem._ Naj se Ona ozre zdaj name v to dolino krvi. Naj me čuva, ali pa naj me vzame k seb;. Božja volla naj se v vsem zgodi! — Najiskrenejša Ti zahvala za Tvoj memento na Brezjah. Veseli me, da si sam sooznal tajno hrepenenje mojega srca. _ Kar se niene tiče, bodi brez skrbi, vojaški stan in bivanje tu na fronti je zame kot nekak noviciat, v katerem si pridobivam mnogo, mnogo izkušenj. Kakih posebnih krvavih epizod Ti ne bom opisoval, jih drugi dovolj. — Piši, ali so že izšle knjige Leonove družbe! Težko pričakujem malo du ševnega razvedrila... j Mnogo imam še njegovih zapiskov, pa naj to zadostuje. Priobčujem njegove zapiske zato, da še kdo drugi poleg mene uvidi, kako se godi našim izobraženem in dobrim fantom v vojski. Bukovnik se je ccij svoje življenje fcavil z znanstvom, svoj značaj in svoje telo je utrjeval pri »Orlu« na Jesenicah — in tako ga vidim, da je | tudi v vojaški suknji, na fronti, med gromom topov, mož na svojem mestu, vesten v dolžnostih, prijazen do tovarišev, ponižno vdan v voljo božjo in apologet s puško ha rami. In upam in vem, da ni Bukovnik eden, mnogo Bukovnikov je med našimi vrlimi junaki. Bog jim daj moč, da pridejo taki tudi nazaj — potrebovali jih bomo. ■■■- — i Me šolstvo. NA FRONTI. Bil je Marijin praznik; premišljeval Sem, kaj naj govorim ljudstvu, posebno dekletom, v teh težkih in nevarnih časih, kar nekdo močno potrka in krepak vojak-čast-nik vstopi, rekoč: »Preča$titi, rad bi se izpovedal.« — »Dobro,« rečem, »kar idiva.« '— »Tudi sv. obhajilo bi rad sprejel.« Pogledam na uro. »Pa je že ena in četrt popoldne,« pravim. — »Sem še tešč,« odgovori, »čeravno prihajam ravnokar od Sv. M,...« Šla sva v cerkev. Pot mu je lil po obrazu, plašč je imel ves premočen, čevlje in obleka, kakor bi ju potegnil iz blata. Trdih korakov je pristopil k obha-jilii mizi; kamor je stopil in se naslonil, je puščal sledove truda, znoja in mokrote za seboj. Z ginljivo pobožnostjo je prejel Njega, ki daje moč in pogum. Čeravno sem se premagoval ,mi je solza zdrknila po licu, ko vidim pred seboj tak zgled samozataje-vanja in požrtvovalne pobožnosti. Zvedel sem pozneje, da bi ta mladenič zamogel pristopiti k sv. obhajilu, tudi če bi ne bil tešč. Dobro bi bilo, da se pojasni vojakom, ki radi čitajo »Slovenca«, da in kedaj zamorejo pristopiti k sv. obhajilu — četudi niso tešči. Gori navedeni dogodek ni tu v bojnem ozemlju osamljen. XXX Ravno sem hotel zapisati par vrstic »Slovencu«, ko stopi v sobo mladenič — tudi častnik — in poprosi za izpoved in sv, obhajilo. Bil je tudi tešč, čeravno se je bližal poldan. Še isti večer je zginil v jarkih; voščila sva si: »Hoffentlich auf Wiedersehen!« (»Z upanjem na svidenje!«) Bog vel XXX Lep zgled pobožnosti daje vojakom njih vodnik, ki prihaja redno vsak mesec k izpovedi, in vsako nedeljo pa tudi večkrat med tednom k sv. obhajilu. Sedaj ga vidimo pri sv. obhajilu med vojaštvom, sedaj zopet med drugim ljudstvom. Ne briga se za mraz, dež in blato. Tu kleči na mrzlem, mokrem tlaku med otroci in pripro-„stim ljudstvom ter čaka, da pride vrsta nanj, ter prejme z vzgledno pobožnostjo v spodbudo vsem navzočim Njega, ki ne gleda na razliko ljudij, temveč je enako bogat za vse, ki ga na pomoč kličejo in pogosto prejemajo, XXX Knjige »Družbe sv. Mohorja« smo dobili — še premalo jih je bilo — treba je bilo še več naročiti — in še vedno povprašujejo po njih. Tudi vojaki jih radi čitajo. Tu pa tam se oglasi v farovžu vojak — večinoma mladeniči iz naših organizacij — proseč kako čtivo. Dobro bi bilo, da bi se vojakom priskrbelo tu v vojnem ozemlju dobre knjige. Duhovniki in drugi so večinoma odposlali svoje knjižnice v bolj varne kraje Ln tako pride človek v zadrego, ker nima primernih knjig na razpolago. XXX Kaj pa v moralnem oziru? Lahko bi bilo bolje, a hvala Bogu, da ni slabše! Razen par deklet in žen, ki tudi v mirnem času niso bile na najboljšem glasu, se naše ženstvo vrlo dobro drži, tako da se je marsikdo izrazil, da je za vzgled marsikakšne-mu kraju. — Tu v bojnem ozemlju imamo priliko videti in slišati marsikaj slabega, .t r: a tudi mnogo dobrega, spodbudnega. Vojaki iz raznih dežel, različni po narodnosti in veroizpovedi, korakajo tod mimo ramo ob rami v slogi in edinosti proti skupnemu sovražniku, ki hoče iztrgati naše lepo ozemlje izpod žezla habsburškega, a ena trdna misel preveva naše hrabre vojake: »Tu je slovenski jez, sovrag ne sme tod čez!« Nikdarl PodgorHSan. Slovenske žrlve za domovino. Anton Breg, Jernej Kumrič, Josip Pesek, Franc in Miha Radolič in Franc Ules, vsi od sv. Marjete na Dravskem polju so žrtvovali svoje mlado življenje za domovino. — Josip Dvoršak, doma od Sv. Jurija v Slovenskih goricah je padel na laškem boj išču dne 22. oktobra 1915. Zapustil je SOletnega očeta in 711etno mater, katerima je bil edina opora. — Padel je meseca novembra 1915 Leopold Klemenčič iz Šoštanja. — Došla je žalostna novica, da je padel na italijanskem bojišču občepriljub-ljeni Gustav Kokol, doma iz Dobrove pri Mariboru. — Na severnem bojišču je padel Pavel Kožuh, doma iz Zabukovja. — Jurij Macun iz Spuhlje pri Ptuju je padel na severnem bojišču. -- Od Marije Snežne se poroča, da je padel na laškem bojišču ta-mošnji posestnik Ivan Majcenič. — Franc Mastnak, od sv. Štefana pri Šmarju je podlegel ranam v neki bolnici na Primorskem. — Ivan Medved iz Pokleka pri Rajhenbur-gu je padel na severnem bojišču. — Na italijanskem bojišču je padel enol. prost, desetnik Franc Novak od sv. Marjete pri Moškanjcih. — Umrl je v neki dunajski bolnici dne 18. nov. 1915 za ranami, ki jih je zadobil na laškem bojišču Mate Žugelj, posestnik iz Dolenjec št. 5. — Na italijanskem bojišču je padel Anton Prelesnik iz Zden-ske vasi. — Iz Bohinjske Bele se poroča, da je padel 2. nov. 1915 na bojišču v Pod-gori pri Gorici Janez Kunstelj, najstarejši sin iz ugledne družine Križeve. — V Celovcu je umrl dne 30. dec. 1915 za ranami vojak Janez Podobnik iz Vojskega, star komaj 18 let. — Dne 4. sept. 1915 je zadela smrtonosna krogla mladostnega junaka Franceta Trdin iz Hrastnika pri Moravčah. — Smrt za domovino. Dne 4. svečana je ubila granata na italijanskem bojišču Damijana in Ignacija Novak. Damijan je bil doma iz Ambrusa, Ignacij pa iz Velike Loke na Dolenjskem. Nenavadno je to, sta se obadva enako pisala, oba približno iste starosti, oba sta istočasno prišla ni fronto in oba je zalotila skupna smrt. Bodi jima lahka domača zemlja, za katero sta dala svoje mlado življenje. izpred mu Oče dolžan dati bolnega sina v sana* iorij. Najvišji sodni dvor je pred kratkim izdal znamenito razsodbo, da more sodi-* šče premožnega in v odličnem socialnem položaju nahajajočega se očeta prisiliti, da izroči svojega mladoletnega bolnega sin* na zdravniško odredbo v zdravljenje kakemu zdravilišču. Prvo sodišče je bilo očeta te dolžnosti oprostilo, vzklicno sodišče pa je v nasprotju s to razsodbo očetu na. ložilo, da izroči svojega mladoletnega sinai ki je obolel na težki pljučni tuberkulozi! v zdravljenje sanatoriju, in sicer v smisli! zdravniškega mnenja zdravilišču pri Af-lenzu. Proti temu je vložil prizadeti oče revizijo na najvišji sodni dvor. V svoji vlogi trdi, da se s sodnim sklepom posega v pravice očetovske oblasti, ki mu gredo nasproti sinu. S sodno odredbo se njegov sin v nepokorščini nasproti svojemu očetu le še bolj podpira sin se itak že brani, da bi se z njim sestal. Najvišji dvor reviziji ni ugodil. V utemeljevanju je med drugim rečeno: Pri sodnem sklepu ne gre ne za od- K prodiranju na Valono. tegnitev ne za omejitev očetovske oblasti, marveč edino le za potrebno postalo sinovo preskrbitev v zdravilišču, h kateri odredbi je sodišče po § 178. o. drž. zak. nedvomno opravičeno. Kar se tiče mentalnega pobijanja sodne odredbe in izraženega dvoma, da-li je sin v resnici na pljučih bolan in njegovo takojšno zdravljenje v zdravilišču potrebno (v svrho okrepitve bi moglo priti v poštev tudi bivanje na deželi), se opozarja na vojaško-zdravniško, kakor tudi na civilno-zdravniško spričevalo, v katerih se soglasno ustanavlja pljučna tuberkuloza z dokazom bacilov, shujšanja in malokrvnosti. Iz narave obolelosti je podana potrebnost takojšnjega energičnega zdravljenja. Če je vzklicno sodišče odklonilo nadaljno preiskavo sina po strokovnih zdravnikih in posvetovanje o zdravilnih načinih in zdravilnih možnostih, je se tem le ukrenilo odredbe, ki najbolj odgovarjajo resni naravi sinove bolezni in očetovemu financielnemu in socialnemu stališču ter pravnoveljavne. Zanimiv je ta slučaj, ker se odigrava na Kranjskem, in sicer v sredini Notranjske. Zanimali se bomo za to zadevo. Primorske novice. Izpod Grada žalostne Matere božje, dne 6. februarja 1916. Marija Mask, o kateri smo poročali, da jo je smrtnonevarno ranil šrapnel v glavo, je podlegla rani ter umrla v bolnišnici. Ranjka je mati trgovca Cirila in sestra Antona Fornazarič, znanega po goriški okolici pod imenom »Toni Mlekar«, kateremu je koj po izbruhu vojske z Italijo granata ubila hčer Gizelo in konja, njega samega pa tako močno ranila v stegno, da še sedaj nosi z veliko težavo brglje po Spodnji Hrušici pri Ljubljani. Nesrečni družini naše najiskrenejše sožalje! — Pa tudi sicer ima letos smrt obilno žetev ne le v bojni fronti, temveč tudi za njo. Spremili smo pred kratkim k večnemu počitku gospodarja in gospodinjo biljanskega mlina, Franca in Antonijo Zorn. Vsled za-strupljenja krvi je umrla tudi Terezija Si-lič, soproga cerkvenega ključarja. Bila je blaga žena, Naj počivajo v miru! Družini naše sožalje! — Po dolgotrajnem in dolgočasnem slabem vremenu, dežju, vlagi in megli so nastopili na Goriškem krasni pomladanski dnevi. Zime letos ne poznamo, niti one znamenite burje, ki je brila običajno sem s Krasa, jemala ljudem sapo ter pretresla do kosti. Snega še nismo videli letos, razen na železniških vozovih, ki so prihajali iz mrzlejših krajev. Topli dnevi, gorko solnce in mehke noči so prebudile cvetlice iz zimskega spanja. Nežni zvončki nas prijazno pozdravljajo z belo glavico, ljubko dehtijo dišeče vijolice, med grmovjem se skrivajo rumene trobentice, tudi žafrani silijo iz podzemeljske teme na svitlo pomladansko solnce. Ptice se vesele mehkega pomladanskega vonja, tu pa tam že kakšna poskuša ubrati svojo pesem v čast Bogu. Kakšen kontrast z lepoto pomladanske narave in z gromenjem topov, s tu-lenjem in žvižganjem granat, z razpoka-niem šrapnelov, s prasketanjem in reglja-njem pušk in strojnic, ki neprestano pojejo svojo grozno pesem. Pismo iz Italije, Pisma, ki pridejo čez Švico, poročajo navadno, da se godi našim interniranim ljudem v Italiji dobro. A da ne zaslužijo vsa vere, priča pismo, ki ga je dobil g. A. H, od svoje žene, ki je bila odvedena na binkoštni ponedeljek ob enajstih dopoldne z drugimi vred iz Srednjega nad Ročinjem. Pismo je prišlo iz Amerike 30. decembra 1915 in poroča pretresljive stvari, Cordenons, 4. decembra 1915. Sporočim Ti, da so nas sedaj preselili blizu mesta Cordenons. Zelo smo bili žalostni, ker smo morali zapustiti naše kraje in iti tako daleč proč po svetu. Vsi smo zgubljeni kakor ovce. V Tribilju smo bili blizu po vaseh vsi domačini skupaj. Sedaj smo se vsi pozgubili. Tukaj nas je prav malo iz Srednjega: samo štiri družine in s Pušnega dve, drugi so sami Ročinjci in Brici. Vseh skupaj nas je čez 700! Mi drugi smo v neki artiljerijski vojašnici in smo pod vojaško komando. Zjutraj nam trobi ob sedmih, da vstanemo in zvečer ob devetih. Menažo nam kuhajo tudi vojaki. Tako je, da Bog se nas usmili! Čakamo rešenja tako težko, kot uboge duše. To nas najbolj veseli, ker imamo svojega duhovnika in imamo mašo vsak dan v kasarni. — Nato pove, koliko pisem je dobila in kolikrat je pisala in nadaljuje: Sedaj pravijo, da ne grejo več pisma v Avstrijo, zato pišem skozi Ameriko. (Pismo je šlo na tretjo osebo, ki ga je odposlala iz Amerike naprej.) Tukaj jc grozno dolgčas, nikamor ne smemo iti. Ljudje grozno mrjejo; samo kar spada pod Ročinj, Jih je umrlo — 150. (Navede nekatere slučaje.) Dr. J. R. Umrla je v Trstu gospa Ana Gašperin, roj, Bratina, soproga slaščičarja. Stanovanja so sedaj v Gorici poceni. V mnogih elegantnih stanovanjih prebivajo razni begunci iz Furlanije. Plačujejo ne seveda nič najemnine. Saj nimajo tudi komu plačevati. ( V Gorici je še okoli 9000 civilnih prebivalcev. ki se, ko se strelja, drže večino^ ma pod zemljo. Ko je mirno pa je po ulicah zelo živahno. Tudi trgovine so odprte, ko je mirno. Na soškem bojišču je padel narednik Franc Štajer. Iz ruskega ujetništva se ie oglasil bivši blagajnik s. k. izobraževalnega društva »Zmaga« v Šempolaju France Zupančič. Šest mesecev nismo dobili od njega nobene vesti. Nahaja se v Jekaterinoslavski guber-niji v Rusiji. Pivo v Trstu se je, kakor kakor smo poročali, podražilo za 5 K pri hektolitru. Sedaj pa nam prihaja iz Dreherjeve pivovarne v Trstu vest, da se bo varenje piva v marcu sploh ustavilo. Na ta način bomo v Trstu, kjer smo navajeni na Dreherjevo pivo, ostali brez piva. Proti razširjanju spolne kuge. Te dni so se sešli v tržaški bolnišnici zdravniki in zastopniki občine, policije in bolniške blagajne, da se posvetujejo, kako vsaj zmanjšati nevarnosti spolne kuge, ki se v sedanjih razmerah strahovito širi po Trstu. Po temeljitih poročilih in razpravah so sprejeli enoglasno naslednje točke: 1. mestna občina naj priredi v bivši blaznici pri sv. Justu zavetišče za spolno obolele s 110 posteljami (v blaznici je 80 postelj, kar sedaj absolutno ne zadostuje); policija naj tudi v bodoče obrača največjo čuječnost omejitvi skrivne prostitucije; 3. javne institucije, ki razpolagajo z avtoriteto in denarnimi sredstvi, se poživljajo, da ustanove javne specialistične ambula-torije za te bolezni; (četrta točka je zaplenjena); 5. ista oblast se naprosi, da oprosti aktivne službe kakega zdravnika specialista, ki je sedaj v mestu neobhodno potreben; 6. potom časopisja in z drugimi publikacijami naj se občinstvo opozarja na kužno nevarnost in na način, kako se ji more izogniti. Zadušila bi se bila kmalu teta Haipel s svojimi tremi nečaki v starosti od 7 do 10 let, stanujoča v Trstu. Sedeli so v kuhinji ter vsled plina eden za drugim popadali na tla. Sosedje so poklicali zdravnika rešilne postaje, ki je vse štiri ponesrečence rešil gotove smrti. Lepa odredba. Restavracija »Evropa« v Trstu, ki ima izjemoma dovoljenje, da sme imeti prostore odprte do polnoči, je uvedla posebne izkaznice. Vsak gost in posetnik oziroma posetnica dobi tako izkaznico le takrat, ako in kadar ni o do-tični osebi v moralnem in policijskem oziru nikakega dvoma. Brez te izkaznice v restavracijo nihče ne more. Hud petelin. 7letna Marija Slatina v Trstu se je hotela poigrati s petelinom. Toda peielin jo je kavsnil tako hudo na zgornjo ustnico, da se Srečkovnctfa zastopstva« y Ljubliani. '• Haroraite ..Slovenca. Ako naročite _ in to nemudoma storite, 2569 1 srečka avstrijskega Rdečega križa 1 sibCko ogrs^uga lideuega Križa 1 sračko biiciiinpuštanske Ca-illmi 1 dobitni list 3" , ^Bmlj. sreč;; iz 1.1880 1 dobitni list 4um ogr. hip. srečk iz 1.1BB4 Mesečni obrok za vseli pet srečk ozir. dobitnih listov samo S kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron — Igralno pravico do dobitkov M W1J1 ene turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj I Pojasnila 111 igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana. aienca u Hrzn?rsBo obrt sprejme tvrdka I. W AN E K, izdelovanje čepic, v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Prosta hrana in stanovanje. Pozor! Proda se: ™ Baraka, pripravna za prodajalno, močan vo: in koleselj. Kupujejo se: KONJI za klanje po zmernih cenah. \m Marinšek, mesar, Glince pri LlubllanL V Novem mestu na Glavnem trga se pro-dasta 2 lepi enonadstropni Proda se hiša z 2 obrti in nekaj stanovanj, gozdom in njivami, ki leže ob cesti in so pripravne za stavbišča. Proda se tudi vsako posebej. Več se poizve „Pri Zvezdi" 295 v Spodnji šišk! št. 22. -33- M 5figi I/ Vam plačam, ako Va- lili H šili kurjih očes, bra- il davic in trda kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Rla-Balsam. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko Za manufakturno engros»trgovino se išče zanesljivega hlapca z dobrimi izpričevali. Natančneje se poizve: tu, Francovo nabrežje 3. 318 v Zsnitna V/ ponudba! Trgovec na Goriškem, v najlepši moški dobi, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično event. tudi z vdovo brez otrok, v starosti 20 do 30 let z nekaj premoženja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko — ki se vrne — naj se blagovolijo poslati na upravo tega lista pod »Pomlad« št. 329. 181etni mladenič, močan ln zdrav, išče službo pod zelo ugodnimi pogoji. V hišah se nahajajo velike prodajalne z 2 portaloma. Ena teh hiš je popolnoma nova, moderno zidana in še 8 let davka prosta. Hiše so za vsako veliko trgovino pripravne. Natančnejša pojasnila dajeta gg. Pončič in Kopač v Novem mes u. Naslov: Jož. Ciglič, Spodnja Šiška, Vodnikova cesta št. 11. 328 t&m E 223/15 6 □ražbanl oklic. Po zahtevanju Hranilnice in posojilnice v Ribnici, r. z. z n. z. zastopane po c. kr. notarju Josipu Smodej, v Ribnici bo dne 4. marca 1916 dopoldne ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6, dražba posestva vi. št, 90 k. o. Ribnica, obstoječega enonadstropne hiše št. 52 z gostilniškimi prostori v sredi trga Ribnice 2 njiv s površino 5205 m 1 njive „Obrnišča" v cenilni vrednosti 0K1 vrata s površino 104 m2 3 gozdov s površino 28524 m2 in solastninske pravice do zemljišča vi. št. 3. k. o. Ribnica, obstoječe iz uporabe občinskega prostora nekaterih potov in napajališčv cenilni vrednosti 10 K. s pritiklino vred, ki sestoji iz nekolikogostilniške oprave v določeni vrednosti 75 K. Neprimičnine, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 17609 K bremenom, ki se morajo prevzeti brez zaračuna na največji ponudek 3480 K toraj posestvu z bremeni 14129 K. Najmanjši ponudek znaša 7102 K. C. kr. okrajna sodnija II. V Ribnici, dne 28. januarja 1916. za tapetniško obrt za takojšni nastop, dalje ^©Isu^ ki ima veselje do trgovine, sprejme Ivan Černe, zaloga pohištva, Dunajska cesta štev. 28. Trgouci! Na Sp. Štajerskem se proda ali odda v najem, eventuelno tudi pri plačilu prevzame manjša hiša, enonadstropna hiša za trgovino z mešanim blagom. 100.000 K letnega prometa je zagotovljeno. V fari z 11 vasmi ni sposobnega trgovca. — Naslov: »Trgovina« 356 na upravništvo Slovenca. flnton (Kodre, poročnik Sina 9iodie, roj, (Radicicf), poročena & vienčana. Ljubljana, dne to. februarja 1916. Št. 1456. ustanove za vojssšlco Mestni magistrat ima za tekoče leto oddeti Josip Suhnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron. Pravico do te ustanove ima reven otrok vojaškega rodu, ki je brez očeta, naj bo zakonski ali nezakonski, moškega ali ženskega spola. Vojaškega rodu so le taki otroci, katerih oče si je bil izbral vojaški stan za svoj življenski poklic; nimajo pa do te ustanove pravico take sirote, katerih oče je vojake služil le vsled postavno brambrte ali črnovojne dolžnosti. Prošnjam, katere je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata (srednja hiša, II, nadstropje) najkasneje do vštetega 26. februarja 1916, je priložiti prosilčev rojstni list in krstni list, očetov mrtvaški list ali kak drug verodostojen dokaz njegove smrti, in — če iz teh listin očetov vojaški stan ni razviden — še dokaz da je bil oče po poklicu vojaškega stanu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 1. februarja 1916. V torek ponoči jo Bog nanagloma poklical k sebi prečastitega jji gospoda Janeza Ev. Tavčar župnika v pokoju. V molitev priporočam velečastitega gospoda tovariša vsem čč. trg. sobratom sorodnikom in prijateljem ter vabim k pogrebu, ki bo v četrtek 10. februarja ob 10 uri dopoldne na župno pokopališče sv. Lazarja v Vodicah. V Vod cab, 8. februarja 1916. Pet. Jane župnik. Elegantno ifromfiž obstoječe iz 4 sob, kopalnice in z vsemi drugimi pritikl nami, z električno razsvetljavo, na solnčni legi, lepim razgledom in centralno lego se da za majev termin eventuelno tudi popreje v najem. — Naslov se izve v upravnistu tega lista. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri: 2472 Fran Szantner specialist za ortopedlčna in anstomična obuvala Lfiib^ana, Se?enburgova al. 4. ^jjotrti najglobje žalosti naznanjamo tužno vest, da je Bog vsemogočni našega Ijub-IH ljenega soproga, očeta, deda, brata, strica, tasta in svaka, gospoda olda Bliimauer-ia zasebnika danes ob pol 9. uri zjutraj po dolgi težki bolezni odrešil pozemeljskega trpljenja. Pogreb predragega ranjkega bo v petek 11.1 m. ob 4. uri popoldne Radeckega cesta štev. 9 na pokopališče k sv. Križu, kjer se ga položi v lastno rakev. Žalujoči ostali. 357 Posebna obvestila se ne bodo izdajala. Izdaia konzorcij »Slovenca*.