*a»M*«>*s«aaiaaH»aaB*»sa
OSIMO
Trideset let po podpisu mirovne pogodbe z Italijo, triindvajset let po londonskem sporazumu in dobro leto po podpisu osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo so zdaj sosedski, ozemeljski in drugi problemi dokončno rešeni z ratifikacijo osimskega sporazuma tako v italijanskem parlamentu in senatu kot v jugoslovanski zvezni skupščini.
Če bežno pregledamo vzpone in padce ter nihanja italijan-sko-jugoslovanskih odnosov, se nam razkriva kaj pestra zgodovina in podoba teh odnosov, vendar pa je bilo ves čas treh desetletij opaziti obojestransko stremljenje k ureditvi vseh vprašanj pa naj je šlo za ozemeljska ali gospodarska, kulturna in ptolitična vprašanja. Danes in zdaj pa lahko zapišemo, da je osimski sporazum dokončno odstranil vse tiste ovire in zapreke, ki bi utegnile kaliti odnose med jadranskima sosedoma, odnose, ki so bili že do-zdaj dobri in zgledni, saj je bil prav primer odprte meje in sodelovanja med evropskima državama z različno družbeno ureditvijo vedno zgled za sodelovanje in mir v Evropi, torej za načela, ki jih je javno in glasno potrdila tudi helsinška listina o sodelovanju in miru v Evropi.
Ko razčlenjujemo osimski sporazum, lahko ugotavljamo, da je tako v preambuli kot v njegovem posebnem členu zagotovljena zaščita Slovencev v Italiji kot Italijanov pri nas. Poleg dokončne določitve meje in nekaterih manjših mejnih korektur je še posebej pomemben sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med SF RJ Jugoslavijo in republiko Italijo, ki v posebnem pridoda-nem protokolu o svobodni industrijski coni odpira edinstveno gospodarskoekonomsko rešitev za sodelovanje in kooperacijo v Evropi. Le-ta predstavlja nekakšen svoboden in ekonomsko ustvarjalen most med Italijo in EGS na eni strani ter Jugoslavijo in vzhodno Evropo, Balkanom in dalje Bližnjim vzhodom na drugi strani.
Ko torej danes ocenjujemo osimski sporazum, lahko ugotavljamo, da je bila pot do njegove dokončne uresničitve razmeroma dolga, vendar je prav zadnje leto, prav do ratifikacije tako v Italiji kot pri nas pokazalo, da se je tudi pri naših sosedih marsikaj spremenilo. Pokazala seje namreč politična volja naše jadranske sosede, da dokončno odstranimo z zemljevida Evrope ostanke minule vojne, ostanke, ki bi bili lahko nenehno potencialni vzroki za nemir in komplikacije v tem delu Evrope.
Vendar je zmagala politična volja in zdrav razum obeh dežel, temelječ na helsinškem duhu in tako lahko mirno zapišemo, da predstavlja meja med Italijo in Jugoslavijo po Osimu še bolj in neposredno najbolj odprto in hkrati tudi frekven-tno mejo v Evropi, čez katero se nemoteno pretakajo tako tokovi ljudi kot gospodarski tokovi.
Odprta meja je dobila tako svojo najvišjo potrditev, ki ni v korist samo sosednima državama, temveč vsej Evropi in vsemu svetu, ki si želi mir, sodelovanje in vsestranski napredek.
Dušan Željeznov
Uresničevanje zakona o združenem delu
Na nedavni osmi seji CK ZKS so sprejeli tudi nekatere usmeritve glede izvajanja zakona o združenem delu. Tako so poudarili naslednje naloge: osrednja naloga vseh organiziranih socialističnih družbenih sil, predvsem pa zveze komunistov, je spopad z verba-lizmom. Verbalizem kot skupni izraz predvsem nepripravljenosti, nadalje nesposobnosti in neznanja, v določenih primerih pa tudi odpora zoper oblast dela in delavskega razreda, je ena največjih ovir pri uresničevanju z ustavo in zakonom opredeljenih odnosov. Zavedati se moramo, da je verbalizem v svojem bistvu strategija tistih, ki niso pripravljeni ali sposobni spreminjati odnosov in zato zamegljujejo dejansko razmerje družbenih sil, prikrivajo družbenoekonomske odnose, na katerih se reproducira odtujenost delavcev in delovnih ljudi za dejansko spreminjanje odnosov z usmerjanjem obravnave na obrobna vprašanja.
V slehernem samoupravnem okolju moramo izoblikovati, sprejeti in preverjati uresničevanje akcijskega programa za uveljavljanje vsebine zakona o združenem delu. Dokler delavci ne bodo spoznali problemov svojega okolja, dokler ne bodo vedeli, na katerih področjih samoupravnih odnosov morajo izpeljati korenite spremembe in kje gre zgolj za dograjevanje medsebojnih odnosov, je uresničevanje zakona o združenem delu neizvedljivo. V programih in akciji moramo odmeriti osrednje mesto izpeljavi in vzpostavljanju dohodkovnih odnosov med subjekti združenega dela, ki so medsebojno proizvodno, poslovno oziroma z drugimi interesi vezani v produkciji ter na tej osnovi izpeljanim podlagam in merilom nagrajevanja po delu.
Sestavni del akcijskega programa uresničevanja zakona o združenem delu v vseh samoupravnih okoljih in na vseh ravneh mora biti dopolnjeni program stabilizacije.
Spodbujati moramo proces samoupravnega združevanja dela in sredstev, kar je hkrati trajni pogoj za večjo družbeno produktivnost dela in utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavca. Da bi ustvarili osnovne pogoje za združevanje dela in sredstev, moramo delavce v sleherni tozd seznaniti z obsegom in kvaliteto dejanske povezanosti njihove tozd z drugimi OZD v tekočem delu in razvoju. Le na osnovi izkazanih povezav ter na skupno opredeljenem ekonomskem interesu se bodo delavci odločali o obliki in načinu združevanja dela in sredstev.
Odpraviti moramo poglavitne slabosti planov, sprejetih v tozdih, njihovo splošnost in nekonkretnost. Načini in smeri razreševanja materialnih
osnov in odnosov, opredeljeni interesi delavcev ter medsebojni odnosi v procesih povezovanja morajo najti svojo izpeljavo v samoupravno sprejetih planih.
Odgovornost vseh družbenih dejavnikov, predvsem pa komunistov v OZD in SIS , komunistov v strokovnih institucijah in upravnih organih je, da čimprej steče' aktivnost za konkretizacijo planov in samoupravnih sporazumov. S skupnimi prizadevanji moramo zagotoviti, da bodo vse oblike porabe obravnavane celovito in v povezavi z viri sredstev ter da bo dosežena usklajenost strokovnih in družbenopolitičnih prizadevanj. Le na ta način bo moč v dogovorjenem roku ustrezno uveljaviti dohodkovne odnose ter s tem preseči avtomatizem tudi pri financiranju družbenih dejavnosti in splošne porabe. Pri tem ne smemo čakati na dokončno izpeljavo sistemske podlage svobodne menjave dela, temveč moramo v procesu srečujočega planiranja dograjevati, oziroma ustrezno spreminjati plane razvoja družbenih dejavnosti, zlasti na področju razširjene reprodukcije.
Zagotoviti moramo, da bodo oblikovani in v skupščini letos sprejeti zlasti tisti zakoni in pristojnosti republike, ki so neposredno vezani na realizacijo določb zakona o združenem delu. V tej nalogi imajo še posebno odgovornost komunisti v državni upravi.	d.Ž.
Posnetek z letošnje osrednje proslave dneva žensk Iskre, na kateri so sodelovale tudi številne družbenopolitične delavke. Tudi letošnje srečanje žensk je dobro uspelo.
Sodelavkam — vse najboljše!
„8. marec mora biti delovni dan, dan, ko delavski razred in vsi delovni ljudje na srečanjih pregledujemo dosežene uspehe in slabosti ter se dogovarjamo za nove naloge in akcije, za popolno uresničitev revolucionarnega izročila 8. marca v naši samoupravni socialistični družbi Za uresničitev tega smo v preteklem obdobju v osvobajanju ženic in izboljšanju njihovega položaja dosegli velike uspehe, na kar smo lahko ponosni. To pa ne pomeni, in ne more pomeniti, da smo lahko zadovoljni, saj nam naša nadaljnja graditev samoupravne družbe nakazuje nove razsežnosti v osvobajanju žensk in njihovem družbenoekonomskem in družbenopolitičnem položaju.11
Te besede je med drugim izrekel predsednik Iskrine sindikalne organizacije Jože Čebela na osrednji Iskrini proslavi ob 8. marcu, dnevu žensk. Srečanje je bilo v petek, 4. marca, v Ljubljani, udeležile pa so se ga delegatke, vseh temeljnih organizacij našega združenega podjetja, ter vidni družbenopolitični predstavniki Slove-nije, med njimi Olga Vrabič, Anka Tominšek, Srečko Mlinarič, Majda Markič in Vida Prinčič. Delovnega sestanka se je udeležilo tudi vodstvo družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih in poslovodnih organov ZP Iskra.
Uvodni referat je imel, kot že rečeno, predsednik sindikata Jože Čebela. Med drugim je poudaril, da postaja delovni sestanek Iskrinih delavk ob 8. marcu že tradicionalen ter da po lanskoletnem prvem srečanju lahko že
letos ugotavljamo velik napredek na številnih področjih. Eno od takih je aktivno vključevanje žensk v družbenopolitične organizacije in samoupravne in poslovodne organe, saj je struktura žensk v teh telesih letos mnogo boljša kot v minulih letih. Žal pa to velja le za delegatsko zastopanost v delegatskih razmerjih v TOZD, mnogo manj pa na ravni delovnih organizacij, še manj pa na ravni združenega podjetja.
V nadaljevanju se je dotaknil tudi različnih drugih področij, s katerimi se srečujejo Iskrine delavke. Obširno je spregovoril zlasti o družbeni nrehra-ni v naši temeljni organizaciji, nočnem delu žensk, stanovanjski problematiki ter izobraževanju in kadrovski pohti-„ki.
(Nadaljevanje na 3. strani)
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
S tehnologijo dvigniti proizvodnjo
Glavnega direktorja Široke potrošnje, Lojzeta Žumra sem prosil za razgovor o srednjeročnem programu te razvejane delovne organizacije. Kot je znano, se je prav ta industrijska veja lani in predlanskim otepala s hudimi težavami na trgu, konec lanskega leta in letos pa se ji je dvignila konjunktura, da proizvodnja niti ne dohaja povpraševanj na tržišču.
Prav zaradi teh nihanj in direktnih vplivov na proizvodnjo je njihovo delo še bolj zanimivo in gospodarsko zahtevno.
Kaj bistveno novega prinaša vaš srednjeročni načrt za domači in tuji trg, kako ste vključili vanj razvojno dejavnost in inovacijske težnje?
Bistvo našega srednjeročnega programa je skladnost s potrebami in povpraševanjem potrošnikov in združenega dela v Jugoslaviji, kar nam zagotavlja nemoteno proizvodnjo in sprotno prodajo. Druga najvažnejša poanta pa je kvaliteta naših izdelkov, ki po dogovorjenih zahtevah zagotavlja Široki potrošnji določeno mesto v Iskri in v jugoslovanskem gospodarstvu.
V avli naše poslovne stavbe na Trgu revolucije so 7. marca odprli razstavo 30 del letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. To je posnetek z otvoritve razstave, o kateri pišemo na 7. strani.
,v
Lojze Žumer, glavni direktor DO Široka potrošnja.
Tehnični in tehnološki napredek že ima s srednjeročnim planom zagotovljene možnosti. To se pravi, da bomo dosegali cilje predvsem s tehnološkimi izpopolnitvami — z. avtomatizacijo in polavtomatizacijo proizvodnje, kar bomo dosegli s tehničnimi izboljšavami, ki jih pričakujemo od našega strokovnega kadra in koristnih predlogov iz masovne inovacijske dejavnosti. Vse načrte smo realno oprli na kapacitete — sedanje in bodoče po TOZD, tako je ekonomika oprta na realne možnosti in tehnične sposobnosti naših TOZD.
Nekatere tovarne bodo svoje proizvodne programe do leta 1980 kvalitetno dognale in dopolnile in s tem dosegle boljše proizvodne in tržne rezultate, bistvenih sprememb v proizvodnih programih pa ne bo.
Največje spremembe se nam obetajo z novo brezcarinsko cono v Sežani, saj je naša TOZD - Radijski sprejemniki nosilec interesov Iskre v coni.
Kakšna in kolikšna bo rast industrije v letih do leta 1980 na področju proizvodnje, kadrov in finančnih rezultatov?
Rast in dviganje proizvpdnje smo uskladili s cilji Iskre, slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, za kar smo se dogovorili že ob usklajevalnem postopku. Tako bo proizvodnja rastla 16 odstotkov letno, izvoz 19 odstotkov, število zaposlenih pa se bo dvigalo 2 odstotka na leto. Poudariti moram, da bomo dali poseben pomen zaposlovanju strokovnega kadra, saj se bo do konca srednjeročnega obdobja število zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo dvignilo kar za 125 procentov, se pravi, da se bo več kakor podvojilo.
Skladno pa se bodo dvigali tudi osebni dohodki — 7,6 odstotka letno. Predvsem pa je važna akumulacija in ta se bo znatno dvignila, saj predvidevamo rast dohodka na delavca 15,2 odstotka na leto.
Kakšna bo investicijska politika tega obdobja?
Skladno z začrtanim srednjeročnim programom so predvidena tudi ustrezna vlaganja v osnovna sredstva. To je normalno, saj brez investicij v novo strojno opremo ni možno izvajati nikakršne razširjene reprodukcije. To je tudi pogoj za dviganje produktivnosti, ker samo izpopolnjena in boljša strojna oprema zagotavlja pocenitev proizvodnje in boljšo kakovost izdelkov. Vsa investicijska vlaganja pa slonijo izključno na ekonomski osnovi.
V primeijavi z drugimi industrijami imajo skupne službe poseben status, kakšna je njihova funkega v letih 1976-1980?
Kakor je vsaka TOZD dolžna spremljati in izvajati srednjeročni
(Nadaljevanje na 2. strani)
VLOGA IN NALOGE ZK
Ne samo delati,
tudi gospodariti je dolžnost
Delavci v temeljni organizaciji pridobivajo dohodek odvisno od produktivnosti živega dela in uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji in v drugih oblikah zdrdževanja dela in sredstev, kot tudi od nenehnega prilagajanja proizvodnje in opravljanja druge dejavnosti tržnim pogojem, potrebam družbe in odnosom, ki jih delavci samoupravno urejajo in o katerih odločajo v okviru družbenopolitičnih skupnosti. (Tako pravi 45. člen Zakona o združenem delu).
Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temelfne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva, ter celotnega družbenega dela (tako pravi 126. člen Zakona).
V teh dveh členih je skrita formula, kako povečati dohodek in osebni dohodek v vsaki temeljni organizaciji. Torej sta in dohodek in osebni dohodek odvisna od produktivnosti dela ter od upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. In o tem se odloča v temeljni organizaciji.
Vsaka temeljna organizacija se odloča o svojem srednjeročnem in letnem proizvodnem planu. Odloči se torej, kaj in koliko bo proizvajala. To je pravzaprav najpomembnejša odločitev. Ob tem pa se moramo zavedati, da moramo svojo proizvodnjo prilagajati tržnim pogojem in potrebam družbe. Takšna usmeritev v razmišljanju in odločanju je nasprotna od proizvodnega pristopa. (Z izrazom ..proizvodni pristop" lahko ocenimo tista razmišljanja, češ to smo delali in to znamo delati, torej je to treba prodati in sicer po takšni ceni, da bomo dobili dovolj dohodka^
Potem, Ko se odločimo v vsaki temeljni organizaciji, kaj bomo delali, koliko proizvodov bomo naredili itd., se odločamo tudi o tem, kako bomo delali. Odločamo se o vrsti potrebnih strojev in o tehnologiji proizvodnje. To pa je tesno povezano s tem, koliko družbenih sredstev (torej minulega dela) bomo uporabili v naši proizvodnji.
Pri izvajanju proizvodnega plana pa lahko zelo hitro ugotovimo, kako uspešno gospodarimo z minulim delom (kako izkoriščamo kvalitetne proizvode, proizvajamo, koliko je izmeta, kako gospodarimo z zalogami«
Izredno pomembna pa je tudi produktivnost živega dela. To pomeni, da je zelo važno, kako izkoriščamo svoj delovni čas in v proizvodnji in v režiji. Seveda ni dovolj, da bi le z ihto mahali, „šraufali" in pisarili. Pomembna je kvaliteta dela in to na vsakem delovnem mestu.
Ravno pri zahtevi po večji produktivnosti živega dela, pa se srečamo z nekaj različnimi pogledi. Najbrž je vsakemu razumljivo, da lahko potrošimo več le takrat, ko bomo več proizvedli. Postavi pa se vprašanje, kako povečati proizvodnjo. Tega se ne da doseči brez povečanih naporov raznih strokovnih delavcev in neposrednih proizvajalcev. Po drugi strani pa se je treba začasno tudi odpovedati delu dohodka, ki bi ga lahko sicer danes delili in z njim kupili nekaj strojev.
Glede produktivnosti imamo v Iskri vsaj dva velika problema, prvi je v neposredi proizvodnji, drugi pa v režiji. Vsak problem zase zahteva precej proučevanja in nato mnogo politične in strokovne enotnosti v razreševanju. Ko uporabljam izraz „režija", mislim na vse delavce, ki niso neposredni proizvajalci v TOZD, na delavce v delovnih skupnostih DO in SOZD Iskra ter na delavce v Iskra Commerce.
Nujno je treba pripraviti boljšo delitev dela med podobnimi strokovnimi službami na raznih nivojih (TOZD, DO, SOZD). V tem smislu že nekaj časa veljajo sklepi sveta ZK ZP Iskra in Skupščine ZP Iskra. Potrebno je odpraviti občasno prakso, da se vsi ubadamo z nekim problemom, drugi problem, ki tudi zahteva rešitev, pa ostaja nerešen. Sicer pa nas zdaj v to smer potiska tudi Zakon o združenem delu. Vsaka delovna skupnost mora imeti svoj program dela, za katerega se dogovori TOZD. Torej se delovna skupnost dogovori s TOZD za program dela, za obseg dela in za vrednost tega dela (v din). Na ta način se oblikuje svobodna menjava dela.
Danes slišimo, da imajo nekatere TOZD že zastarel proizvodni program. Pa da so proizvodni stroški previsoki. Pa, da ni prave produktivnosti. In ta produktivnost zelo počasi narašča. Prav gotovo je produktivnost odvisna predvsem od odločitve, kaj bomo delali, kakšne bodo proizvodne serije itd. Zelo pomembna pa je tudi organizacija proizvodnje. Proizvodnjo pa se ne da organizirati na pamet. Pa tudi samo nabrane izkušnje pri organizaciji proizvodnje (in normiranju) niso dovolj in niso najbolj pravične (ker. je preveč subjektivnih vplivov). V organizacijo proizvodnje in poslovanja je treba vpeljati znanstvene metode. Teh metod je več, o izbiri se odločajo v temeljnih organizacijah. Škodo delamo, ko že vnaprej ocenimo, da so razne organizacijske metode protisocialistične. Vsako metodo se da prilagoditi našim razmeram in da se doseči, da jo bodo delavci vsake TOZD vzeli za svojo delovno metodo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da razne metode (kot so Work faktor, vrednostna analiza, statistična metoda kontrole dela itd.), še niso našle domovinske pravice v vsaki TOZD.	,
Vsaka samoupravna skupnost delavcev (in TOZD in delovna skupnost) pridobiva dohodek. In s tem dohodkom mora gospodariti. Posebej je treba poudariti, da moramo oblikovati takšne odnose in vzpostaviti takšno razpoloženje, da bomo tudi delavci delovnih skupnosti gospodarili z dohodkom, ki ga bomo pridobili na osnovi svobodne menjave dela (in ne ^ po proračunskih ključih)____________________________Stane Preskar y
Zunanje-trgovinska legitimacija firme
„Že podatek, da je srednjeročni načrt Iskre usmerjen na 17 % letno rast pri izvozu, predstavlja izrazito zunanjetrgovinsko legitimacijo firme," je v svojem uvodnem poročilu na seji Odbora za zunanjetrgovinsko dejavnost skupščine ZP Iskra, 1. marca 1977 v Ljubljani, poudaril Boris Lasič, ki je poročal tako o zunanjetrgovinski dejavnosti v srednjeročnem planu in ukrepih za realizacijo planskih postavk v letu 1977, kot tudi o sklepih delovnega sestanka zunanje-trgovinske mreže s predstavniki delovnih organizacij v Postojni januarja letos.
Pri tem je Boris Lasič še posebej poudaril, da bo takšna usmeritev v izvozu možna le, če bo slonela na lastni zunanjetrgovinski mreži in, če bo Iskra dovolj hitro uvajala nove tehnologije. Prav tako je opozoril tudi na potrebo večjega izvoza v dežele v razvoju in dežele SEV, medtem ko naj bi naravni prirastek kadrov za zunanjo trgovino izšel predvsem iz lastnih proizvodnih vrst. Potemtakem bo tudi ta povečani izvoz - v prihodnjih letih naj bi se povečal za 30 - 40 % -medtem ko naj bi uvoz rastel veliko manj — dejansko omogočila predvsem proizvodnja.
Čeprav je položaj na tržiščih ugoden, je uspeh odvisen od tega, če bodo roki, kvaliteta in cena ustrezni, skratka, problem, zunanjetrgovinskega prodora tiči v realizaciji proizvodnje.
Kritično pa seje Boris Lasič ustavil pri zastopniški dejavnosti, ki bi morala izdelati natančnejša načela svojega dela in jih predlagati skupščini ZP v potrditev, saj je zastopništvo pomembna zunanjetrgovinska kategorija, ki je, če je zastavljena pravilno, lahko izvozu zelo v pomoč in hkrati vrata za novo tehnologijo.
S tehnologijo
dvigniti
proizvodnjo
(Nadaljevanje s 1. strani)
načrt, tako so tudi Skupne službe sprejele to obvezo, čeprav je njihova naloga drugačna - včasih pa še bolj zahtevna od neposredne proizvodnje. Delo strokovnih služb je predvsem strokovno sodelovanje na vseh področjih gospodarjenja in predvsem produkcije. Da bi pa to tudi lahko dosegli, zahtevamo in imamo sistemizirano najkvalitetnejšo kadrovsko zasedbo, v praksi pa jo tudi dosledno izvajamo.
Kaj kaže raziskava tržišča, od katerega je delovna organizacija tako neposredno odvisna?
Srednjeročni program je že uvodoma dogovor, sprejet med organizacijami združenega dela in širšo družbeno skupnostjo in zato ne more biti dvomov o vprašanju trga in ostalih tržnih elementov. Seveda pa je pri tem pogoj: da se bo ta načrt dosledno izvajal na vseh nivojih.
Izvozne možnosti naše Industrije so velike, vendar rast izvoza pri nas ni toliko odvisna od tržnih možnosti, kakor od pomena, ki ga daje izvozu širša družbena skupnost, predvsem s stimulacijo, ne pa da ga obremenjuje z raznimi dajatvami, ki so često predvsem posledica administrativnih ukrepov, ki izvoz napravljajo nerentabilen. Na srečo imamo vsaj znotraj Iskre ta problem dobro rešen.
F. Kotar
V nadaljevanju seje je prvo poročilo dopolnil z informacijo o izvajanju samoupravnega. sporazuma o interni stimulaciji izvoza Anton Bukinis in konkretno pojasnil, da smo pri vsakem izvoznem dolarju dodali še v dodatek 450 dinarjev. Seveda pa nismo stimulirali celotnega izvoza, ampak tistega, ki je podlaga za uvoz, ki je potreben proizvodnji, časovno pa takrat, ko je bil izvoz že plačan. Stimulacijo pa je treba razumljivo utemeljiti in obdelati v vseh podrobnostih. Režim stimuliranja se sicer iz leta v leto spreminja, vendar ključne probleme povzročajo samo detajli.
Poročevalec Jože Štajer, kije podal informacijo d vključevanju Iskre za skupne nastope na tujih tržiščih, je med drugim dejal, da imajo dejansko
Ko so se te dni, 2. marca sestali na skupno sejo člani odborov skupščine ZP Iskra, jim je poleg Edija Delopsta, ki je govoril o smernicah in nalogah za izvajanje plana družbeno gospodarskega razvoja ZP Iskra za obdobje 1976—1980 v letu 1977, direktor področja za organizacijo Erik Vrenko spregovoril o nekaterih bistvenih sestavinah planiranja družbeno ekonomskega razvoja ZP Iskra. Pravzaprav jim je razgrnil notranje teoretične vzvode v mehanizmu samoupravljanja združenega dela, kar pa je dejansko tema, ki mora zanimati vsakega delavca v TOZD, ko odloča o planskih dokumentih svoje temeljne organizacije in vseh integracij, v katere je povezana.
..Samoupravno planiranje je del samoupravnega upravljanja," je bila ena izmed izhodiščnih misli Erika Vrenka, ki je zatem pojasnil, kaj konkretno v Iskri pomeni samoupravni sporazum o temeljih plana in plan ki je ena od ključnih kategorij pri samoupravnem planiranju. ..Svobodna menjava dela ni enostavna ekonomska kategorija, ki popisuje direktno menjavo neke storitve za določeno ceno, temveč je sintetična ekonomska kategorija, id pomeni, da je treba tiste dejavnosti v združenem delu, katerih proizvod se ne ovrednoti direktno na trgu, planirati z usklajevanjem med zastavljenimi razvojnimi cilji ter sedanjo ekonomsko podlago za financiranje ciljem ustreznih skupnih dejavnosti", je še posebej poudaril Erik Vrenko.
Konkretno v Iskri to pomeni, daje treba doseči sporazum o financiranju takega obsega raziskovalne dejavnosti, da bodo uresničljivi taki cilji, ki smo sijih zastavili v sporazumu o temeljih planov. Na enak način je treba ugotoviti tudi potreben obseg tržnih dejavnosti in drugih dejavnosti skupnega pomena v SOZD Iskra, da bi lahko uresničili zastavljeno povečevanje produktivnosti in zvišanja izvoza.
Ob sprejemanju srednjeročnega plana in programiranih ukrepov za izpolnjevanje srednjeročnega plana moramo poznati prav ta način določa-
vse akcije, predvsem namen organizirati koordiniran nastop na tujih tržiščih.
Iskra se je pridružila pripravam republiške in zvezne gospodarske zbornice in dejavno sodeluje pri večjem številu takih povezav. Tako je pristopila k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju.
S sedmimi interesnimi skupnostmi se je Iskra pridružila k interesni skupnosti gospodarske zbornice Slovenije za področje SEV; sam srednjeročni program Iskrinega izvoza posveča po-- sebno mesto izvozu opreme in tehnologije, profesionalnega znanja in licenc. Med akcije, ki jih je sprožila Gospodarska zbornica Slovenije in, ki I so organizirane na osnovi samoupravnega sporazumevala pa končno sodi tudi 5 konzorcijev za izvozna izvajanja.
Nedavno je Iskra pristopila tudi k poslovni skupnosti proizvajalcev in potrošnikov krogličnih ležajev v Jugoslaviji.
Seja seje zaključila z informacijo o izvajanju sanacijskih programov v inozemskih firmah Iskre in preostala tekoča problematika zunanje-trgovinske dejavnosti, o kateri je spregovoril Fabio Škopac.	Mak
nja obsega teh dejavnosti in se na podlagi ugotavljanja prispevkov skupnih dejavnosti k rezultatom dela v TOZD odločamo o financiranju dejavnosti skupnega pomena.
Predstavnik za zunanje tržišče in j marketing je opozoril predvsem na > subjektivne elemente pri uresničevanju plana in kritiziral načine izvajanja zlasti v zunanji trgovini, zaradi katerih izgubljamo moč skupnega nastopa - to je predvsem samostojni trgovinski nastop nekaterih TOZD.
V svojem obširnem referatu je Edi Delopst že v uvodu naglasil, da je pri izdelavi smernic in nalog za leto 1977 potrebno izhajati predvsem iz ocene gospodarjenja v združenem podjetju v letu 1976, iz samoupravnega sporazuma SOZD za srednjeročno obdobje do leta J 980 in družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SRS za petletno obdobje do 1980, katerega sopodpisnica je tudi Iskra. Ker pa v minulem letu nekaterih začrtanih po- | stavk nismo uresničili, nas ta izpad zavezuje, da poskušamo letos to v 1 celoti ali vsaj delno nadoknaditi. Zatem se je zadržal pri oceni gospodarskih gibanj v letu 1976 in realizaciji plana 1976, pri predvidevanjih družbenogospodarskega razvoja Iskre letos in predloga za združevanje sredstev oziroma pridobivanje dohodka na osnovi svobodne menjave dela za leto 1977.
Čeprav bi se bilo treba ob teh analizah ustaviti z bolj poglobljenimi komentarji, izluščimo iz gradiva vsaj nekaj podatkov: upoštevaje možnosti za plasman izdelkov Iskre se letos upošteva realna porast celotne prodaje z izvozom za 16,5 odstotka, po predlogu TOZD zunanja trgovina IC naj bi izvozna stimulacija v letu 1977 znašala 25 odstotkov vrednosti valute, obračunana po veljavnem tečaju. Gibanje proizvodnje bo letos nekoliko zaostajalo za rastjo prodaje, predvsem zaradi odprodaje zalog. Proizvodnja bo letos realno zrasla nasproti lanske-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Operativno usposobiti želje
LETOŠNJI IZVOZ V NDR
Lep uspeh in lepe možnosti
Prvi stiki s podjetji iz NDR so temeljili skoraj samo na uvozu izdelkov stikalne tehnike in sicer za potrebe obrata stikal v Kranju (prostori
Prvi zametki sodelovanja „Iskre" s podjetji iz Nemške demokratične republike segajo v leto 1957, ko se je „Iskra“ odločila, da bo izpolnila in zaokrožila proizvodni program nekaterih svojih dejavnosti, za katerih izdelke je veljalo na jugoslovanskem tržišču precejšnje povpraševanje. Prva dejavnost, pri kateri je podjetje uresničilo to namero, je bila stikalna tehnika nizkih napetosti.
„Iskra“ je imela v tej panogi precej različnih izdelkov, ne pa vseh. Zato je navezala stike z nekaterimi jugoslovanskimi — izvozno-uvoznimi podjetji, ki so posredovala manjkajoče vrste izdelkov iz NDR. Za podjetja iz NDR se je odločila predvsem zaradi enakih, oziroma zelo podobnih veličin, ki jih predstavljajo normativi JUS, VDE in TGL in pa proizvodnje v sociahstični državi.
Razstavno gradivo za sejem v Leipzigu natovarjajo v kontejnerje v marketingu.
v bivši tovarni „Špik“). V posameznih letih je sicer „Iskra“ tudi izvažala nekaj vrst izdelkov iz te in drugih panog, vendar je bil tudi izvoz posreden — prek izvozno-uvoznih podjetij. Seveda to ni bil načuovan in še manj dolgoročen izvoz. Poglavitna ovira tisti čas je bila premajhna zmogljivost, saj je „Iskra“ v domovini le s težavo pokrivala vse potrebe pri nagli rasti industrije. Leta 1965 je ižvozila „Iskra“ v NDR za 112 tisoč dolarjev izdelkov.
Po nekaj mesečnih pripravah je sklenila „Iskra“ 13. junija 1967. leta v Ljubljani dolgoročno pogodbo o sodelovanju s podjetji iz NDR. To je bila prva in edina mednarodna pogodba na področju elektromehanike in avtomatike, kjer je bila vključena poleg kranjske proizvodnje še ljubljanska proizvodnja takratne tovarne TELA. Sedaj po desetih letih sodelovanja je nesporno, da je bila pogodba pravilno zamišljena, izredno koristna za oba poslovna soudeleženca in po učinku daljnosežna. Temeljila ni samo na menjavi
izgotovljenih izdelkov, marveč tudi na praktičnem poslovno-tehničnem sodelovanju.
Izvoz „Iskre" je nato skoraj bliskovito porastel. Kot smo že omenili, je izvozila „Iskra“ leta 1965 izdelkov v vrednosti nad 100 tisoč dolarjev, že prvo leto po pogodbi pa je ta izvoz narastel na 1 milijon dolarjev. Danes se dosežena vrednost giblje pri 3 milijonih dolarjev, seveda samo na področju obeh dejavnosti.
Uspešno uresničevanje pogodbenih določil in urejena menjava pogodbenih kontingentov sta bila kmalu povod za temeljit pretres še drugih možnosti. Poslovno sodelovanje se je tako razširilo še na druge dejavnosti, oziroma na druge tovarne združene „Iskre“ — predvsem na področje pasivnih elektronskih elementov, kot so npr. potenciometri. Pogodba o sodelovanju pa je pripomogla tudi k velikemu ugledu „Iskre“ v NDR nasploh. Zato se je izvoz izdelkov, zunaj pogodbe o sodelovanju, podvojil. Celo-
Sodelavkam — vse najboljše!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delovno zasedanje se je po uvodnem referatu nadaljevalo z bogato razpravo, v kateri so sodelovale številne predstavnice Iskrinih temeljnih organizacij ter spregovorile o problemih in pa seveda tudi uspehih, ki so bili doseženi na področju ženskih vprašanj.
Prva je v razpravi sodelovala predstavnica iz Zmaja. V tej organizaciji so nočno delo žensk odpravili že pred leti, delavke imajo urejeno prehrano, prav tako so v zadovoljstvo vseh mamic domiselno rešili problem otroškega varstva, mnogo otrok delavcev z nižjimi dohodki odhaja vsako leto na brezplačno letovanje, podobno je tudi s socialno in zdravstveno ogroženimi delavci, itd. Za njo je spregovorila delegatka iz TOZD Instrumenti Otoče. Tudi ona se je dotaknila zastopanosti žensk v samoupravnih in drugih organih, spregovorila pa je tudi o družbenem standardu, to je o problemu, ki najbolj pesti njihovo temeljno organizacijo. Instrumenti namreč ne poslujejo najbolje, zato tudi nimajo denarja, da bi lahko krili vse potrebe družbenega standarda zaposlenih. Kljub temu pa so v Otočah dosegli nekaj lepih uspehov, zlasti "na področju izobraževanja.
O zastopanosti žensk v družbenopolitičnih organizacijah ter samoupravnih in poslovodnih organih je spregovorila tudi delegatka iz kranjske Elektromehanike.
V Avtoelektriki so v zadnjem obdobju namenili veliko pozornosti izobraževanju ob delu ter že dosegli več lepih uspehov. To je še toliko bolj vidno, ker so v minulih letih opazili precejšnje nezanimanje za dopolnilno izobraževanje, zdaj pa se je, kot že rečeno, položaj povsem spremenil.
Operativno usposobiti želje
(Nadaljevanje z 2. strani)
mu letu za 15,7 odstotkov in bo tako za3emala vrednost 9,1 milijarde din po cenah 1976. Oživljanje gospodarice rasti bo v letu 1977 zaposlilo tudi za 2,5 odstotka več delavcev kot v letu 1976, čeprav bo to zvišanje zaposlovanja pod poprečjem slovenske industrije na sploh, ki načrtuje letošnjo rast zaposlitve 2,8 odstotka. Zakon o združenem delu bo vnesel vrsto novosti na področju ustvarjanja in delitve dohodka, ki bo sicer po pričakovanjih letos v primerjavi z lanskim letom, porastel 16,5 odtotka. Zanimiv je tudi skok povečanja znanstvenoraziskovalnega sklada, ki je bil za leto 1976 planiran v višini 4 milijone novih din, dejansko porabljen pa je bil v lanskem letu 4,610.000 din, medtem ko uaj bi po predlogu za letošnje leto dosegel 7 milijonov novih dinarjev.
Da pa je prav raziskovalna in inovacijska dejavnost za nadaljnji razvoj Idcre zelo pomembna in da bi bilo kljub že zdaj zvišanim postavkam za to področje terja skrb za to v prihodnje ne samo gmotno in organizacijsko, ampak tudi množično še izpopolniti, je razodevala, sama zaključna razprava, ki se je sklenila z novo široko zastavljeno obveznostjo, da vsako, pa tudi letošnje leto mora za Iskro pomeniti korak naprej.
mak
Predstavnica iz Semiča je med drugim spregovorila o otroškem vrtcu, celodnevni šoli in prehrani v njihovem kolektivu. Povedala je, da je semiška Iskra sodelovala pri graditvi otroškega vrtca. V njem je prostora za 70 otrok starejših od treh let, ter 20 dojenčkov.
Mnoge razpravljalke so se na sestanku dotaknile tudi problemov, ki tarejo ženske v temeljnih organizacijah na Iskrinem kompleksu v Stegnah. Poudarile so, da bi morali že zdaj, ko se ta kompleks dograjuje, misliti na otroško varstvo, zdravstveno varstvo, prehrano, prevoz in še marsikaj drugega.
O problemu otroškega varstva je spregovorila tudi predstavnica z Blejske Dobrave. Tamkajšnje delavke v Iskrini tovarni nimajo po njenih besedah skorajda nobenih možnosti za organizirano varstvo svojih otrok.
O problematiki žensk so spregovorile tudi delegatke iz celjskega EMO. Kot vse kaže, bodo v tej delovni organizaciji v doglednem roku končno le rešili problem prehrane.
EMO je v zadnjem času dosegel lepe uspehe tudi na področju izobraževanja svojih delavk. Tako bo na primer letos končalo 8-letko 150 njihovih delavk in delavcev.
Na zasedanju je bilo mnogo govora tudi o zdravstvenem varstvu in varstvu pri delu. Prav v zvezi s tem je bilo izrečenih več kritičnih besed o delu žensk ob tekočih trakovih, zatem o rednih pregledih žensk, skrbi za nosečnice ter skrbi za matere z majhnimi otroki.
Med problematiko, ki pesti Iskrine delavke, so predstavnice na slovesnem zasedanju uvrstile tudi stanovanjsko problematiko, zlasti problematiko mater samohranilk ter nenazadnje tudi možnost, da bi lahko tudi delavci z nižjimi osebnimi dohodki organizirano letovali v naših počitniških domovih. V zvezi s tem so obširno spregovorile zlasti o nujnosti čimprejšnje graditve Iskrinega rekreacijskega centra v Pineti pri Novigradu ter pozvale vse delavce in delavke v Iskri, naj podprejo to akcijo.
V	razpravi sta med drugim sodelovali tudi predsednica sveta za vprašanja družbenega in ekonomskega položaja žensk pri RK SZDL Slovenije Olga Vrabič in namestnica sekretarja republiškega odbora sindikata delavcev elektrokovinske industrije Slovenije Vida Prinčič. Tovarišica Vrabiče-va se je dotaknila zlasti kadrovske problematike ter med drugim poudarila, da je nedopustno govoriti o »ženskih in moških“ poklicih. Nekdanja Iskrina delavka Vida Prinčičeva pa je opozorila zlasti na to, da moramo ženske probleme reševati vsi in ne samo ženske.
V	razpravi je sodeloval tudi predsednik skupščine Združenega podjetja Vladimir Klavs. Izredno ugodno je ocenil potek razprave, spregovoril o nekaterih problemih, ki še vedno pestijo našo zaposleno žensko, zlasti mater, opozoril pa je tudi na številne uspehe, ki smo jih v Iskri dosegli pri reševanju problemov naših delavk.
Izredno uspelo srečanje Iskrinih delavk ob 8. marcu je vodila in usmerjala delavka iz Elektromehanike Irena Grabarjeva. Številno problematiko, ki so jo nanizale delegatke v razpravi, proučuje zdaj posebna komisija, in jo bo v kratkem (verjetno že ta teden) strnila v osnovno misel zasedanja ter sprejela sklepe srečanja, kijih bomo, seveda, objavili tudi v našem glasilu.
Lado Drobež
ten izvoz „Iskre“ v NDR presega sedaj vrednost 6 milijonov dolarjev.
„Iskra“ je vseskozi upoštevala sprejete obveznosti posebno glede dobavnih rokov in dobre kakovosti izdelkov, vendar sodelovanje ni potekalo brez težav. Te so še sedaj objektivnega značaja, saj temeljijo na različnih tržnih razmerah obeh držav. „Iskrin“ Poslovni soudeleženec v NDR npr. zalaga celotno tržišče v svoji domovini, ,,Iskra“ pa, zaradi konkurenčne proizvodnje pri nas, samo del.
Poslovni soudeleženec torej Mrko v „Iskri“ naroči velike količine izdelkov, „Iskra“ pa le toliko, kot jih lahko proda na domačem tržišču, pri čemer mora vnaprej upoštevati riziko konjunkturnega nihanja. Pri izravnavi blagovne menjave v razmerju 1:1, kar je bistveno določilo pogodbe o sodelovanju, so zato vsako leto velike težave glede na neenake možnosti obeh poslovnih soudeležencev.
Manj uspehov je imela „Iskra“ pri
nameravani razširitvi proizvodnega programa uvoza iz NDR, ker se podjetja v tej deželi težje prilagajajo novim razmeram, čeprav nimajo trgovinskih problemov v našem smislu. Vzlic temu je sodelovanje med „Isk-ro“ in podjetji iz NDR že tako razvito, da se bo dalo v prihodnje premostiti tudi te težave, saj jih tudi v minulem obdobju ni manjkalo.
SODELOVANJE V PRIHODNJE
Za prihodnje obdobje je položaj tak: višina izvoza „Iskre“ je odvisna od uvoza, le-ta pa verižno spet od vrste razmer v „Iskri“ in seveda ko-njunkturnih razmer na tržišču v Jugoslaviji, zlasti, ker je izvoz—uvoz določen s pogodbo o sodelovanju, v kateri so izdelki natančno določeni. Izjem ni. Izdelki iz NDR so zaradi drugačnih razmer pri nas samo v določeni meri poslovno zanimivi na našem tržišču, medtem ko so „Iskri-ni“ izdelki vsi pomembni za tržišče v
Utrinki ob 8. marcu
r
Nekaj izjav naših delovnih žena o njihovem življenju na delovnih mestih v družini in družbi
Dogovorili smo se, da 8. marcu vrnemo njegovo pravo podobo, se kot celotna družba zavzamemo za hitrejše in kompleksnejše reševanje vseh tistih problemov, ki tarejo današnjo zaposleno ženo in predvsem nehamo ženske obravnavati kot nek ločen del družbe. O tem smo mnogo govorili in pisali, preverjanje uresničenih (in neuresničenih) sklepov postaja k sreči že praksa, čedalje več je dolgoročnega reševanja vsakdanjih življenjskih vprašanj — od urejanja družbenega otroškega varstva do uvajanja celodnevne šole, ki naj v celoti razbremeni starše popoldanskega dela s šoloobveznimi otroci. Tudi urejena, cenena in kvalitetna družbena prehrana, vključno s kosili na delovnih mestih in cenenimi polpripravljenimi živili naj bo naš cilj za bodočnost. Pa razvejana mreža hitrih in cenenih servisnih uslug, vključno z nego bolnih družinskih članov na domu, vsem dostopni sodobni gospodinjski aparati in še in še. Pri vsem tem pa je treba poudariti še nekaj — ženske same premalo vztrajamo na tem, da bi enakomerno porazdelile neizogibno domače delo na vse družinske člane ter se tako razbremenile, s tem pa postale tudi zadovoljnejše, vedrejše in prijetnejše za okolico.
Poglejmo, kako je to videti v praksi. Nekaj naših sodelavk smo povprašali o vseh tistih zadevah, ki sestavljajo vsakdan naše zaposlene ženske: kako se počutijo na svojem delovnem mestu, ali jim značaj in nagrajevanje njihovega dela ustreza, kako se vključujejo v samoupravljanje, nadalje kako si porazdelijo delo doma, v t. im. »prostem času" (ki to dejansko ni), ali imajo čas za dnevni in tedenski oddih, študij ob delu in kulturne prireditve. Takole so nam povedale:
X...
DREŠAR ERIKA, delavka v TOZD obratu telefonskih elementov, Blejska Dobrava:
„Na mojem, pa tudi drugih delovnih mestih v TOZD TEL na Blejski Dobravi so predvsem v zadnjem času delovni pogoji zelo težavni, ker v vsej TOZD zelo primanjkuje prostora. Problem je povezan s preusmeritvijo in razširitvijo proizvodnega programa glede na tržne pogoje. Ze pred časom smo sprejeli sklepe in ukrepe za izboljšanje družbenega in delovnega standarda vseh zaposlenih žensk, ki nas je v TOZD več kot 80 %. Vendar pa naši DO Industriji TEE že dalj časa akutno primanjkuje finančnih sredstev za ta namen. Dogovori z občino Jesenice za pridobitev zemljišča ter z drugimi družbenimi dejavniki, predvsem sindikati, še potekajo. Celoten naš kolektiv je premlad za učinkovitejšo akcijo, ker še premalo časa obstajamo kot samostojen TOZD in se s tem v zvezi še premalo poznamo ter se sami vključujemo v razreševanje svoje problematike. Manjka nam še prave organizacijske prodornosti. Vendar pa smo pripravljeni delati tudi na nekaj prostih sobot, da bi s tako pridobljenimi sredstvi pospešili novogradnjo.
Delo doma si vsi družinski člani porazdelimo kolikor se da enakomerno. Glede na več-izmensko delo obeh staršev je možnosti za družinsko rekreacijo premalo. Tako tudi za kulturno življenje primanjkuje časa. Možnosti za izobraževanje ob delu imam in se vsekakor nameravam vključiti vanj. Tako bo tudi zaslužek boljši. Možnosti za družbeno-politično izobraževanje pa je premalo, ker ni tako direktno povezano z našim delom v neposredni proizvodnji, da bi se z njim tudi bolj intenzivno ukvarjali. Moti pa me, da iz leta v leto ugotavljamo iste probleme. Čas bi že bil, da se tudi kaj premakne, vsaj v smislu sprejetih sklepov na sestankih kot je srečanje delavk Iskre pred 8. marcem."
ŽGAJNAR ANA, vodja foto-od-delka v marketingu, Iskra-Commerce:
„Moje delo je zelo obsežno. Delovni dan se prične s porazdelitvijo delovnih nalog v foto-laboratorijih Iskre — bodisi za potrebe posameznih TOZD, DO ali marketing službe. Prav ta potrebuje največje število naših uslug. Za opremo mednarodnih in domačih
sejmov potrebujemo običajno veliko povečanih fotografij izdelkov in dejavnosti ZP Iskre — odvisno pač od značaja sejma. Tudi propagandna služba potrebuje veliko kvalitetnih fotografij.
Oddelka za industrijsko oblikovanje in embalažo v marketingu sta nadaljnja pomembnejša naročnika naših uslug. Glede na izreden pomen estetsko kompleksne predstavitve Iskre kupcem njenih izdelkov pa ni odveč poudariti, da morajo biti tudi omenjene fotografije vrhunske kvalitete. To je obveznost, ki jo glede na večno tekmo s časom uspemo uresničiti le s skrajno premišljeno organizacijo dela v oddelku.
Na lanskem sejmu elektronike v Ljubljani smo n. pr. izdelali kar za 67 m2 črnobelih fotografij velikosti 1 m x 1 m. Hkrati pa smo morali izdelati še 26 povečav 1 m x 1 m za izložbo v naši trgovini na Titovi cesti v Ljubljani ter za interno Iskrino razstavo „100 let telefona." Zanjo smo naredili 13 povečav 50 cm x 60 cm.
Vse to delo hkrati z vsakdanjimi rednimi drobnimi deli v laboratoriju smo opravili v enem samem tednu. Tako intenzivnemu delu, kot sem ga pravkar navedla, pa je seveda težko ustrezno prilagoditi tudi nagrajevanje.
Aktivno se vključujem tudi v samoupravljanje; sem delegatka zbora KS, članica predsedstva krajevne konference SZDL ter sodnica — porotnica okrožnega sodišča v Ljubljani.
Čeprav me ta dodatna aktivnost zelo zaposluje pa le menim, da je nujna, saj današnji čas zahteva vsestransko osveščenost. To še posebej velja za našo družbeno ureditev, ko samoupravno razrešujemo vsakodnevno problematiko na raznih področjih. Omenim naj še, da sem članica strokovnega združenja poklicnih fotografov USUF.
Moje delovno mesto je strokovno precej zahtevno, zato sem pred 5 leti absolvirala tudi na ameriški fotografski šoli »Famous Photographers School" v Hamburgu, leto pozneje pa na „Bundesfachschule fiir Photograp-hie" prav tam opravila mojstrski izpit. V I. 1974 sem v Beogradu od Komisije za razvrstavanje v okviru Društva poklicnih fotografov USUF prejela diplomo umetnika fotografije. Štipendirala meje Iskra.
Poleg študija ob delu se tudi za rekreacijo in kulturne prireditve kdaj najde čas. To sodi h dograjevanju osebnosti in mislim, da bi se ženske na splošno tega morale bolj zavedati. Aktivnosti je treba znati uskladiti in organizirati."
MALNARIČ ANICA, TOZD Elektronski kondenzatorji, Semič, delavka na punktirnem stroju:
„Na svojem delovnem mestu sem izredno zadovoljna. Sama delovna norma mi ne dela preglavic, nagrajevanje je primerno. V samoupravljanje sem aktivno vključena, saj sem predsednica DS TOZD. Kot taka se na seji DS tudi aktivno vključujem v oblikovanje stališč in njihovo izvajanje. V naši krajevni skupnosti Gradec v občini Metlika sem delegatka družbe-no-političnega zbora. Čeprav je naša TOZD v sosednji občini, v Črnomlju, imamo veliko skupnih interesov na občinski in regijski ravni in jih kot take tudi rešujemo. Sem še članica medobčinskega sveta SZDL, kjer spoznavam in v sklopu ostalih družbe-no-političnih organizacij rešujem tudi širše probleme tega področja. Ob vsej tej aktivnosti je bolj malo prostega časa. Delitev domačega dela na vse družinske člane mi uspeva in bi tak način reševanja domačih dolžnosti in opravil priporočila tudi drugim sodelavkam in ženskam na splošno. Ženska, ki se zaveda teh problemov, jih tudi laže razrešuje in razume, če se aktivno in praktično vključuje vanje. Vsaka pa bi se morala zavedati, da ni samo delavka v TOZD in DO, pač pa je tudi občanka in krajanka, kar ji daje predvsem z novim zakonom o združenem delu vse možnosti, da najbolje odloča o vseh pogojih svojega življenja in dela. To pa potrebuje podrobnejše razumevanje zadev. Človek se tako laže orientira in odloča, pa tudi boljši občutek ob vključevanju v družbeno dogajanje ima. V naši TOZD je samoupravljanje izredno zaživelo predvsem v zadnjih nekaj letih, kar se kaže tudi v boljših poslovnih rezultatih TOZD. V naši DO Iskra-Semič je to malo teže doseči, ker je precej delavcev, ki so hkrati tudi kmetijski proizvajalci in zato ne tako zelo zainteresirani za te stvari — verjetno ravno zaradi pomanjkanja časa. Tem ljudem skušamo obrazložiti pravo bistvo stvari."
Človek je lahko ob takih ugotovitvah res vesel. Naše ženske torej aktivno razmišljajo in posegajo v družbeno dogajanje, niso več zgolj predmet odločanja, pač pa aktivne soudeleženke. To hkrati koristi ne le njim, pač pa vsej naši skupnosti!
Viktorija Budkovič — R=iyyes
NDR. Samo industrija telekomunikacij v Kranju, v katero je vključena tudi ljubljanska „Vega,“ bo izvozila letos v NDR po načrtu za 3 milijone 400 tisoč dolarjev izdelkov, medtem ko bo uvozila od tam za 2 milijona 600 tisoč dolarjev izdelkov.
Pri poslovno-tehničnem sodelovanju sta oba soudeleženca obravnavala tudi vprašanje skupnega nastopa na tretjem tržišču. Za začetek je prodala „Iskra“ v države v razvoju za 150 tisoč dolarjev izdelkov iz NDR (v zadnjih dveh letih). Skupen nastop pa je dolgotrajen proces. Vzrok je tod povsem drug. „Iskra“ in tudi druga ugledna svetoVnoznana podjetja prodajajo namreč svoje izdelke v državah, v razvoju po nižjih cenah, kar pa ne ustreza ravni cen določenih s pogodbo o sodelovanju. Zato pravega skupnega nastopa za zdaj še ni bilo. Seveda bo treba temu različnemu tržnemu gledanju, ki predstavlja ključni problem, posvetiti v prihodnje več, pozornosti.
Marjan Kralj
V petek 25. februarja ob šestih zvečer je bila v bivši Realki v Ljubljani -sedanji Tehniški elektro šoli v Vegovi 4. intimna otvoritvena slovesnost. Svojemu namenu so izročili preurejene prostore Kluba štipendistov Iskre. Mirko Ivančič, predsednik kluba je v uvodnih besedah povedal, da je namen tega zbirališča predvsem tehnično izobraževanje bodočih tehnikov in inženirjev ob amaterskem praktičnem delu. Vsa oprema, zlasti vrsta merilnih in drugih aparatur — prispevek Iskre — naj bi omogočile praktično izpopolnjevanje pridobljenega teoretičnega znanja.
Prostori so urejeni zelo skromno, vendar z veliko mero okusa. Čeprav je to kletni prostor, daje občutek sproščene vedrine. Sicer pa je namenjen tudi manjšim srečanjem, sestankom in družbenopolitičnemu delu naših štipendistov.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Industrija za avtomatiko danes
Letna skupščina konference 00 sindikata
Poročilo predsednika konference in predsednikov OOS o delu v preteklem letu in kadrovske spremembe so bile jedro dnevnega reda skupščine, kije bila pretekli teden v prostorih TOZD Inženiringi v Kotnikovi 6.
Predsednik konference, Bogdan Repe je po sprejetju dnevnega reda in imenovanju delovnega predsedstva pozdravil vse prisotnet med katerimi so bili sekretar občinskega sveta ZS Ljubljana-Bežigrad, Stefan Temlin, glavni direktor delovne organizacije Iskra-Avtomatflca, Ivo Klešnik in predsedniki oziroma predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz omenjene delovne organizacije.
Razprava, ki je sledila glavnemu poročilu, je v marsičem pokazala na pomanjkljivosti v delovanju konference v preteklem letu. Obenem so bile poudarjene tiste smernice, ki jih 8. kongres in zakon o združenem delu navajata kot osnovno vodilo za delo sindikata v tekočem letu. In kaj so razpravljale! še omenili?
Slavko Munda — predsednik aktiva ZB v Avtomatiki
„Poudariti moram, da je bilo vse premalo sodelovanja med konferenco in izvršnimi odbori osnovnih organizacij sindikata v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb, kar je imelo za posledico nekoordinirano delo pri raznih akcijah. Delo bi moralo potekati tako, da bi bili cilji vseh osnovnih organizacij enotni, kar naj bi se poznalo tudi v rezultatih dela konference. Tega pa na žalost ni.“
Štefan Temlin.
Vaško Korunovski - delegat konference in predsednik konference v TOZD TELA
„Menim, da:
—	konferenca ni delala na osnovi določil 8. kongresa ZS Slovenije,
—	se čuti pomanjkanje delovanja na ravni samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov, saj je iz poročila razvidno, da je delovala v večji meri le na področju kulture, športa in tistih družbenopolitičnih akcij, ki so bile skupne za celotno ZP Iskro,
—	je ena od napak, ki so pogojile takšno stanje tudi v tem, da na sestanke niso bili vabljeni tudi delegati konference. Prav zato ni bilo dobre informiranosti, koordinacije dela in s tem zadovoljive aktivnosti."
Bojan Cerar - namestnik sekretaija sveta ZK v Avtomatiki
„Menim, da so že drugi povedali dovolj o tem, kaj ni bilo narejenega, zato le nekaj o tem, kaj naj bi v bodoče delali:
—	potrebno bo vskladiti delo v osnovnih organizacijah,
—	koordinirati delo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v-Avtomatiki."
Avguštin Ciuha — predsednik KK ZSMS v Avtomatiki
„Moram reči, da se je mladina v Avtomatiki trudila, da bi bilo delo družbenopolitičnih organizacij povezano.
—	kritiko pa moram izreči glede vloge osnovnih organizacij pri sestavi kandidatne liste, kjer niso odigrale svoje vloge,
—	prav tako sindikat ni obravnaval in ocenil poslovanje delovne organizacije, čeprav je to njegova prvenstvena naloga."
Štefan Temlin - sekretar občinskega sveta ZS Ljubljana-Bežigrad:
„Kot vsi ostali moram tudi jaz kritično oceniti delo konference na nivoju Avtomatike. Predvsem je bilo čutiti pomanjkanje vključevanja v delo na občinski ravni. Ravno zato, ker njeno delo ni bilo povezano navzven, konferenca ni mogla koordinirano delovati tudi navznoter, v okviru svoje delovne. organizacije. Obdelane niso bile primarne naloge sindikata.
ISKRA
Številka 11 - 12. marec 1977
Žal pa ni bilo niti s strani osnovnih organizacij čutiti nobene pobude. Moje mnenje je, da predstavlja delno krivdo za tako slabo delo konference tudi dejstvo, da konferenca ni imela sekretaija. To je pomanjkljivost, ki je ne bi smeli dopustiti, saj statutarni dogovori in sklepi konference zahtevajo, daje to mesto zapolnjeno."
Miloš Pavlica — predstavnik iz ZP Iskre
„Na ZP smo skozi vse leto ugotavljali, da sindikat na ravni Avtomatike ne dela kot bi moral. Večkrat smo imeli s predstavniki predsedstva konference razgovore, kako bi delo izboljšali pa naj si bo to po vsebinski strani ali načinu. Razmišljali smo1 tudi o spremembi kadrovske zasedbe. Vendar do konkretnejših rezultatov ni prišlo."
To je le nekaj povzetkov iz razprave, ki pa verjetno ne potrebujejo nadaljnjih obrazložitev. Vendar pa menimo, da vseeno na delo sindikata v Avtomatiki ne smemo gledati tako črnogledo. Iz poročil predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij iz TOZD in delovne skupnosti skupnih služb je bilo razvidno, da ,ti do neke mere delujejo, da se vključujejo v širše družbenopolitične akcije in spremljajo poslovanje v svojih TOZD.
Iz tega sledi, daje prišlo v Avtomatiki le do „izpada“ v povezavi med delom omenjenih osnovnih organizacij in konferenco. S popolnejšo kadrovsko zasedbo in konkretnejšim izvajanjem nalog pa bo sindikat postal to, kar mora v vsaki delovni ali temeljni organizaciji biti.
Glavni direktor delovne organizacije, Ivo Klešnik meni naslednje:
.Aktivnost družbenopolitičnih organizacij predstavlja v Avtomatiki še posebno težko in komplicirano nalogo, ker to ni enovita in že stara tvorba, pač pa zloženka, ki je nastala pred dvema letoma tako, da so se posamezne tovarne združile v Avtomatiko. Le-te pa so proizvodno, kadrovsko itd. na različnih stopnjah razvoja.
Avguštin Ciuha.
Tako ostane pri nas osnovni problem ta, da združujemo take TOZD, ki zahtevajo popolno neodvisnost do takih, ki 'si žele sto odstotno koncentracijo sredstev in dela. To pa je izredno težko vskladiti na enotna merila.
Zato so na vseh področjih potrebni izredni napori, da lahko kolikor toliko normalno delamo. Zato bo potrebno v
Glede na to, da se izteka rok za predajo poslovnega poročila k zbirnemu zaključnemu računu o poslovanju Avtomatike v preteklem letu smo naprosili njenega glavnega direktoija, Iva Klešnika za kratek razgo-
vor.
Vaško Korunovski.
prvi vrsti najti obliko oziroma način, da bomo tudi vnaprej vse probleme, do katerih bo na ravni Avtomatike prišlo, reševali enotno in skupaj. Menim, da bodo družbenopolitične organizacije, predvsem pa sindikat morale pozorno spremljati proces prilagajanja novemu zakonu tako na področju vsklajevanja samoupravnih splošnih aktov kot na področju prilagajanja organizacijske strukture, v kolikor bo to potrebno."
V okviru četrte točke dnevnega reda so delegati izvolili novo vodstvo konference, v katerem so:
—	predsednik — Štefan Šimunovič iz TOZD Napajanja
—	podpredsednik - Vaško Korunovski iz TPZE TELA
—	sekretar - Alojz Kleindienst iz delovne skupnosti skupnih služb. Načrt dela za tekoče leto pa bo
konferenca sprejela po razpravi, na svoji prvi redni seji konec marca.
Š. Dittrich
Delovno organizacijo Iskra—Industrija za avtomatiko je uradno ustanovilo osem temeljnih organizacij, kot posledica združitve le-teh pa je nastala delovna skupnost skupnih služb sil 1975.
Večina teh temeljnih organizacij je izšlo iz prejšnjih samostojnih tovarn ali organizacij skupnega pomena. Te enote so bile proizvodno, tehnološko, organizacijsko, samoupravno, kadrovsko, ekonomsko, tehnično in tudi po filozofiji gledanja na iste probleme na zelo različnih stopnjah. Prav tako so bile organizirane na različnih osnovah. Stopnja organizacijske, tehnološke in samoupravne povezanosti je bila majhna. To istočasno pomeni, da so bila žarišča, na katerih je -prihajalo do problemov večja od žarišč v tistih delovnih organizacijah, ki so nastale iz prejšnjih enovitih, samostojnih tovarn.
Zaradi navedenih vzrokov, ki so spremljali združitev, je prišlo do problemov, ki so nastali že v prvem polletju in onemogočili sprejetje gospodarskega načrta za 1975.1eto.
Tako so svoj prvi gospodarski načrt temeljne organizacije v Avtomatiki sprejele šele za leto 1976.
Ž njim si je delovna organiza ;ija začrtala, tako na področju proizvodnje, izvoza, osebnega dohodka in ostanka dohodka za razmere, kakršne so se kazale takrat, izredno ambiciozen načrt. Danes ugotavljamo, da je bil narejen ob nekoliko premajhnem poznavanju posledic, kijih bo na dogajanja v tem poslovnem letu imela nova zakonodaja.
Posledice so večje kot smo pričakovali. To velja predvsem za dejavnosti v Avtomatiki ki so direktno ali posredno odvisne od široke potrošnje.
Tako je že na začetku 1976. leta prišlo na tem področju do bistvenega
Fluktuacija kadrov v DS SS lani
Fluktuacija kadrov je neizbežen pojav v sodobnem poslovnem dogajanju; pogosto menjavanje delovnih mest pa pomeni za gospodarstvo veliko izgubo (zaradi visokih stroškov adaptacije novih kadrov ter zaradi rušenja kontinuitete proizvodnje in kvalitete). Naloga kadrovske službe je med drugim tudi proučevanje vseh pojavov, ki so v zvezi s problemi fluk-tuacije, posebno, če odhajajo delavci, ki lahko najbolj vplivajo na učinkovitost.
Pri obravnavanju fluktuacije se srečujemo tudi s problemi metod meije-nja in tehnike izračunavanja, ki so bistveno različne med seboj in dajejo različne rezultate, to pa onemogoča primerjave z drugimi. Za izračun fluktuacije v delovni skupnosti skupnih služb smo uporabili naslednjo formulo:
TABELA 1
Stopnja fluktuacije po organizacijskih enotah (v %)
Organizacijska enota	Z	O	F
1. vodstvo	3	_	
2. fin. rač. podr.	31	4	12,9
3. komer. podr.	63	6	92
4. org. kadr. podr.	8	2	25,0
5. razvojni inst.	114	11	9,6
6. sekretariat	7	1	14,3
DS skupnih služb	226	24	10,6
TABELA 2
Način prenehanja medsebojnega razmerja
Način prenehanja
%
odhodi iz organizacije
x 100
1.	sporazumno prenehanje
2.	samovoljno prenehanje
3.	odhod v JLA
4.	upokojitev
5.	prenos dejav. v TOZD
14
3
6
1
69
15,0
32
62
1,0
74,3
povpr. št. zaposlenih
V številu so vključeni vsi delavci, ki so odšli iz organizacije v lanskem letu, razen delavcev, ki so bili v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo prestavljeni v temeljne organizacije (TOZD TELA 49, TOZD TIO 5, TOZD SVN 15). Povprečno število zaposlenih prav tako ne vključuje delavcev, ki so bili prerazporejeni v temeljne organizacije.
Relativno najvišjo stopnjo fluktuacije opazimo pri organizacijsko kadrovskem področju, številčno pa je odšlo največ delavcev iz razvojnega inštituta (11).
skupaj
Iz tabele je
>3	100,0
da je kar
Med letno konferenco sindikata Industrije za avtomatiko.
razvidno,
81,8% odhodov „neizbežnih“, to so odhodi v JLA, upokojitev in prenosi dejavnosti posameznih organizacijskih enot v temeljne organizacije. Na te odhode oziroma njihovo zmanjševanje kadrovska služba ne more vplivati. Za nadaljnjo analizo nam torej preostane še 18,2% odhodov ali 17 delavcev. Zakaj so ti delavci zapustili organizacijo? Dva delavca sta odšla na opravljanje družbenopolitičnih in strokovnih funkcij (GZ SRS, ZP Iskra) in imata po preteku mandatne dobe oziroma funkcije pravico ponovno pridobiti lastnost delavca v delovni skupnosti skupnih služb (182. člen Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu).
Dva delavca sta se odločila za nadaljevanje rednega študija. Ena delavka je prekinila medsebojno razmeije zaradi selitve. Dva delavca sta bila izbrana na vodilni delovni mesti v temeljnih organizacijah industrije za avtomatiko. Dva sta odšla zaradi neurejenega otroškega varstva oziroma nerešenega stanovanjskega vprašanja. Štirje zaposleni so prekinili medsebojno razmerje zaradi višjega osebnega dohodka v drugi delovni organizaciji oziroma neustrezne zaposlitve na danem delovnem mestu.
Če torej upoštevamo v analizi fluktuacije le tako imenovano „čisto“ fluktuacijo (17 delavcev), se stopnja fluktuacije bistveno zmanjša, saj znaša samo še 7,5 % oziroma 6,6 % (če od-
štejemo oa odhodov še 2, ki sta na opravljanju funkcij). V koliko primerih bi lahko organizacija omejila fluktuacijo?
Iz analize razlogov za prenehanje medsebojnega razmerja je razvidno, da se pojavljajo posamezni razlogi samo posamič, razen pri prenizkem osebnem dohodku, ko so ga kot razlog za odhod navedli štirje delavci. Vsekakor je tudi ta razlog potrebno upoštevati z določeno toleranco zaradi naslednjih predpostavk:
-razlog „višji osebni dohodek v drugi organizaciji" ni možno preveriti,
-	poleg tega razloga je verjetno vzrok za menjavanje zaposlitve tudi kaj drugega, vendar delavci tega ne navedejo,
-	pojav tega razloga je še vedno minimalen.
Menimo, da stanje „čiste“ fluktuacije (7,5 %) ni kritično, čeprav je bilo v letu 1975 nižje (5,2 %), posebno če upoštevamo dejstvo, da na zmanjševanje števila odhodov iz organizacije ne bi mogli vplivati s posebnimi kadrovskimi ukrepi. Potrebno se nam zdi poudariti, da je pri toliko organizacijskih spremembah težko določiti natančno sliko fluktuacije. V letu 1976 je bilo v delovni skupnosti skupnih služb v industriji kot celoti izvršenih več organizacijskih sprememb, ki smo jih v analizi fluktuacije poskušali elimentirati, vendar kljub temu vplivajo na realno sliko fluktuacije. Prav tako moramo pri pričujoči analizi upoštevati, da je stopnja fluktuacije matematično izračunana in kot taka podvržena matematičnim zakonitostim (pri manjšem številu zaposlenih pomeni majhno število odhodov večjo stopnjo fluktuacije).Mjra
zmanjšanja naročil, kar je neposredno povzročilo zmanjšanje proizvodnje v nekaterih temeljnih organizacijah in kvantitativno znižan obseg dela.
Kljub mnogim intenzivnim akcijam nam tega izpada niti z drugimi proizvodi, ali s tistimi, katerih proizvodnja bi lahko še narastla, ni uspelo v celoti nadomestiti.
Po drugi strani pa moram poudariti, da je imela nova zakonodaja pri našem poslovanju tudi pozitivne posledice. Prvič se je v obdobju poslovanja delovne organizacije, oziroma tovarn, ki so se združile v delovno organizacijo Avtomatika zgodilo, da nismo občutili pomanjkanja denarnih sredstev, kar je v preteklem obdobju resno ogrožalo našo ekspanzijo.
V okviru veljavne zakonodaje, smo z denarjem operativno delovali tako, da pomanjkanja niso čutile tiste temeljne organizacije, katerih priliv je bil premajhen glede na potrebe.
Če spregovorim še nekaj besed o samem proizvodnem programu, moram reči, da je le-ta izredno zanimiv in v svojem konceptu tudi sestavni del srednjeročnega razvoja Slovenije in Jugoslavije.
Področje avtomatizacije v industriji, energetiki, prometu in drugod iz razvojnega programa Avtomatike so v srednjeročnem načrtu obravnavani kot prednostni in imajo kot taki veliko perspektivo. Naše službe in temeljne organizacije so vodile aktivno akcijo, da bi želje in zahteve kupcev na domačem trgu v čim večji meri zadovoljile. S tem namenom je bilo vloženega veliko truda in dela tudi v inženiring obdelavo tujih tržišč, čeprav prve večje rezultate pričakujemo.
Narejen je bil tudi prvi premik, začrtan v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana delovne organizacije v smeri pojačanja dejavnosti na sistemih, ki predstavljajo našo poslovno usmeritev.
Kljub temu pa obstoja v Avtomatiki še vedno nekaj nerazčiščenih problemov kot na primer ta, da imamo prekrivanje v proizvodnih programih, kar povzroča vedno znova žarišče problemov. Pri reševanju le-teh se kljub določilom o samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana nismo premaknili z začetne točke.
Za konec bi rad poudaril, da je bilo uspešnih akcij in dobrih rezultatov več kot pa sem jih lahko navedel v tem kratkem razmišljanju. Seveda to velja tudi za zadeve, kijih še ne opravljamo dovolj dobro.
Kljub temu lahko na poslovno leto 1976 gledamo z zadovoljstvom in ugotavljamo, da smo se skoraj v vseh točkah gospodarskega načrta, približali načrtovanim rezultatom. Dittrich
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
TOZD INSTRUMENTI OTOCE
S sestanka osnovne organizacije ZK
Sestanki osnovne organizacije ZK so do sedaj ostali skoraj nezapaženi. Lahko je ugotoviti zakaj. Za sestanek ve — razen komunistov — zelo malo delavcev. Zato načelo javnosti dela ZK ostaja le v teoriji, zaključki in stališča, za katere se dogovorijo komunisti, pa zakrožijo le k višjim partijskim forumom. Le posamezni, zelo pomembni sklepi si utrejo pot med kolektiv. Ker so komunisti prvi, ki zahtevajo boljšo obveščenost, so sklenili, da bodo v bodoče redno obveščali kolektiv o svojem delu. Povzemamo nekatere informacije, ki so bile objavljene v drugi številki biltena, ki ga izdaja TOZD Instrumenti v Otočah.
Na zadnjem sestanku 00 ZK so se člani po go valjali o svojem delu v preteklem obdobju, pa tudi o delu ostalih organizacij in družbenih organov v temeljni organizaciji.
Mladi delavci so že pokazali, da ne mislijo dremati. Vključili so se v delo na vseh področjih: kulture, športa, izobraževanja v tovarni in na terenu.
Sindikalna organizacija je bila v zadnjem obdobju zelo delavna. Le na področju kulture je bilo premalo storjenega. Priznanje, ki ga je sindikalna organizacija- dobila od Občinskega sindikalnega sveta Radovljica, dokazuje, da je med najboljšimi v občini.
Tudi aktiv zveze borcev nima posebnih težav. Zelo dobro sodeluje z ostahmi družbenopolitičnimi organizacijami. Aktiv je majhen, zato se njegovo delo odvija skupaj s sindikatom. Skupaj organizirajo rekreacijo, skrbijo za zdravstveno varstvo članov itd. Tesneje se bodo povezali z organizacijo na terenu.
Odbor samoupravne delavske kontrole v zadnjem obdobju ni imel toliko dela, kot na začetku mandatne dobe. To je brez dvoma rezultat boljše samoupravne organiziranosti v temeljni organizaciji. Odbor SDK spremlja tudi delo kolegija vodilnih delavcev TOZD, kar ni običaj v vseh temeljnih organizacijah v DO Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko Kranj.
Komunisti so v razpravi kritično ocenili informativno dejavnost. Ugotovili so, da delni zbori delavcev še
niso povsem zaživeli. Na skupnem zboru delovnih ljudi so bili delavci še manj aktivni. Sistem- informiranja v TOZD Instrumenti Otoče je sicer dokaj dobro izdelan, vendar pa so mnoge možnosti še neizkoriščene. Delavci se informacij še ne poslužujejo v tolikšni meri kot je zaželeno in potrebno. V bodoče bodo skušali v pretok informacij pritegniti čim širši krog zaposlenih. Sekretariat 00 ZK bo pripravil predlog za izboljšanje
obveščenosti.	, „
A. B.
Vloga in vsebina dela mladih ATC
1.	Leto 1977 je kot nekakšna prelomnica v delovanju 00 ZSMS TOZD ATC, tako v organizacijskem kot vsebinskem smislu. Po volilni konferenci 00 28. januarja za mandatno obdobje 1977/78, smo z novoizvoljenim predsedstvom in predsednikom ZEC EVI C Branetom takoj, prevzeli določene organizacijske ukrepe, ki omogočajo tako organizacijo mladim na vseh nivojih in področjih, da bodo prišli do izraza sleherni mladinski interesi. Delovanje mladih v osnovni organizaciji mora temeljiti na načrtnem, vestnem in kontinuiranem delu komisij, katerih naloga in vloga mora biti jasna vsem mladim.
2.	Večji poudarek smo v letošnjem letu namenili informiranju, kajti dobro informiranje je zrcalo organizacije in pa kadrovski komisiji, ki naj bi skrbela za čim večjo aktivnost mladih v aktivnih sredinah. In kako bomo pritegnili čim več mladih k našemu delu? To vemo. Z dobrim obve-
Politični aktiv o lanskem
organizacije odločile, da bomo tudi to pomembno nalogo, ki smo si jo zadali v našem srednjeročnem planu, realizirali. Ponekod se sicer še pojavlja bojazen, kar pa je povsem razumljivo glede na naše rezultate v minulem letu.
V prvi fazi želimo uveljaviti tržni koncept in s tujimi partneiji skleniti tak sporazum, da bomo kupcem lahko čimprej pokazali novi proizvodni program. V drugi fazi naj bi pričeli s proizvodnjo delov in sestavov, katere bomo lahko proizvajali sami. Pri tem bodo sodelovale tudi ostale temeljne organizacije, zato je ustanovitev TOZD RAČUNALNIŠTVO v interesu celotne delovne organizacije. Prav je, da jo vsi podpremo.
Delegati delavskega sveta bodo o tem odločali na 7. zasedanju DS Elek-tromehanike, v sredo 9. marca.
Direktor kadrovskega področja, Ivan C var je v naslednji točki dnevnega reda seznanil prisotne z gibanjem osebnih dohodkov v delovni organizaciji v preteklem letu. Podal je tudi predlog za spremembo samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Pojasnil je tudi nekatere spremembe, ki jih prinaša sindikalna lista za leto 1977. O spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev bomo delavci odločali s tajnim glasovanjem na referendumu, ki bo 25. marca.
Ob koncu je predsednik sindikalne organizacije Anton Božovičar spregovoril nekaj besed o akciji za pristop k sporazumu za izgradnjo rekreacijskega centra Iskre v Pineti, o katerem bomo prav tako odločali na omenjenem referendumu. Jože Zaletel, predsednik DS DO pa je podal informacijo o zborih delovnih ljudi, ki bodo v Kranju 18. marca.	Alojz Boc
poslovanju
V ponedeljek, 7. marca je bil v Kranju sklican zbor političnega aktiva skupno s člani organov upravljanja ter vodilnimi in vodstvenimi delavci Isk-te—Elektromehanike Kranj.
Politični aktiv je obravnaval poslovanje temeljnih organizacij in delovne organizacije v letu 1976. Slavko Fatur, direktor finančno računovodskega področja je podal podrobno poročilo o poslovanju v preteklem letu. V nadaljevanju je tudi glavni direktor delovne organizacije Aleksander Mihev ocenil naše gospodarjenje v minulem obdobju. Menil je, da z doseženim rezultatom ne moremo biti zadovoljni. Zato bomo morali tudi v letošnjem letu upoštevati vse sprejete ukrepe za izboljšanje poslovanja. Skrbeti bomo morali za učinkovitejše stimuliranje izvoza in iskati nove poti za izboljšanje prodaje naših izdelkov.
Zatem je direktor Mihev podal informacijo o poteku priprav za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela RAČUNALNIŠTVO. V zadnjih dneh so se vse naše temeljne
Premajhna
povezanost
Eden izmed problemov na področju kulture v kranjski občini je prav gotovo razdrobljenost društev in skupin, ki so brez strokovnega vodstva, ki bi usmerjalo njihovo delovanje in omogočalo nadaljnji razvoj njihovih dejavnosti na področju kulture.
Takšno stanje se odraža zlasti pri amaterskih filmskih skupinah. Vsaka °d njih po svoje životari, nekatere brez strokovnega vodstva, druge brez Prostora za delovanje. Vse pa so brez Zadostnih materialnih sredstev. Kljub temu se kranjski kinoamateiji lahko Pohvalijo z mnogimi priznanji, ki so jih dobili doma in v tujini.
V bodoče bomo morah na tem Področju narediti nekaj več. Skupine bi bilo treba združiti ali vsaj iz delegatov vsake filmske skupine sestaviti telo, ki bi koordiniralo delo in razdeljevalo dodeljena sredstva. Seveda bo treba vplivati tudi na dosedanji način delovanja ZKPO Kranj, saj kulturna Politika ne more in ne sme biti le v rokah posameznikov, oziroma zaprte-8a kroga ljudi, ki sami krojijo usodo društev in skupin, ki delujejo na področju kulture.	S. Sladič
Investiranja v 1.1976
Investicijska vlaganja v letu 1976 zaradi pomanjkanja sredstev niso mogla zadovoljiti velikih želja temeljnih organizacij zdmženega dela Iskre — Elektromehanike. Vzroki za pomanjkanje sredstev pa so razhčni. Bilanca gospodaijenja za leto 1975 je za investicijska vlaganja dopuščala minimalne možnosti, zato je bil tudi proračun te dejavnosti v letu 1976 zelo skromen.
•Za opremo je bil lani odobren plan investicijskega vlaganja v višini 25 mio
ščanjem, z akcijami zabavnega kot tudi poučnega značaja, s popularizacijo mladinske dejavnosti v osnovni organizaciji in seveda s pravilnim pristopom k slehernemu mladincu. Vsak mladinec se mora zavedati, da za svoje delo, trud in čas, ki ga bo porabil za uspešno delovanje 00 ne bo dobil materialnega nadomestila, zato mora v vsakem mladincu in mladinki prevevati sociahstični duh z veliko entu-ziazma. Tudi delegatskemu sistemu moramo v tem letu posvetiti večjo pozornost kot v prejšnjih, da ne bo delo le polovično.
3.	Delo po komisijah v osnovni organizaciji je steklo in tako smo že v samem začetku izvajanja programa za leto 1977 dosegli nekaj lepih rezultatov. Komisija za šport in rekreacijo je dala možnost kegljačem—rekreativcem, saj je organizirala rekreativno kegljanje na kegljišču „Benedik“ vsak petek po dve uri. Finančni izdatek je krila 00 ZSMS ATC v višini 700,00 din. Poleg rekreacije je komisija organizirala tudi tekmovanje ATC, prav tako v kegljanju. Kulturna komisija je pripravila kulturni večer ob Dnevu žena z zelo pestrim programom in bo v prihodnje večkrat organizirala z vojaki kranjskega garnizona zabavni-večer s plesom. O vsem delu in akcijah pa vas sproti obvešča informativna komisija, ki je pokazala veliko vlogo pri celotnem delovanju osnovne organizacije.
4.	Popis mladincev in mladink je komisija za kadrovska vprašanja naredila že v drugi polovici januarja. Celotni popis mladih v DO ZSMS Elektro-mehanika bo šele v mesecu marcu. Evidentiranih je 180 mladincev in mladink, vendar to število še ne zadovoljuje.
5.	Mi mladi se zavedamo, da bomo lahko le z aktivnostjo, kot mladi samoupravljale!, v neposredni obliki izrazili naše interese, ki nas spremljajo vsak dan. Zato je tudi naša naloga in dolžnost, da s tesnim sodelovanjem z vsemi DPO uresničujemo naloge in cilje, ki jih zastavlja ustava, delegatski sistem in zakon o združenem delu.
Rudi Lanz
dinarjev, od tega ca. 4,5 mio din za domačo opremo, ostalo pa za opremo iz uvoza. Domača oprema je bila reah-zirana v višini odobrenih sredstev, uvozna oprema pa le v višini ca. 7 mio din za vse temeljne organizacije s skupnim žiro računom.
Poleg nabavljene opreme smo v letu 1976 zgradih novo proizvodno halo v Lipnici, vendar brez instalacij. V dokončno ureditev tega prostora bo čimprej treba vložiti še dodatna sredstva. Zaradi velikega pomanjkanja prostorov smo začeli z opremljanjem nekaterih prostorov na Laborah v aneksu II. faze objekta ATC. S pridobitvijo teh prostorov bomo dobih tudi možnost razširitve finančne službe, ki je potrebna zaradi povečanega obsega njenih nalog.
V splošnem ugotavljamo, da nas premajhno vlaganje v investicije, to je obnovo in povečanje kapacitet stroj-
Pred nedavnim smo se spet poslovili od štirih marljivih in dolgoletnih sodelavk, ki so odšle v pokoj, in sicer: Marija Rod (po 17 letih) v Kontroli termoplastov, Ivanka Janc (po 20 letih) v podsestavi števca in Angela Lebar (po 16 letih) ter Silva Leskovec (po 30 letih), vse slikane v krogu svojih sodelavk in sodelavcev (od zgoraj navzdol).
V.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, KRANJ
Na osnovi določil člena 463 Zakona o združenem delu in sklepov delavskih svetov temeljnih organizacij za tč. 1. in 2. ter sklepa delavskega sveta delovne organizacije za tč. 3. se
razpisuje
REFERENDUM,
s katerim se bo odločalo o
1.	predlogu sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na odpiranje žiro računa pri SDK in spremembe organiziranosti;
2.	spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev OD in drugih prejemkov delavcev;
3.	pristopu k sporazumu za izgradnjo rekreacijskega centra Iskre v Pineti. O vsakem predlogu se glasuje: za predlog ali proti predlogu.
Predlog pod tč. 1 in 2 je sprejet, če zanj glasuje večina delavcev v temeljni organizaciji, pod tč. 3 pa, če zanj glasuje večina delavcev v delovni organizaciji.
Referendum se izvede dne 25. 3. 1977 s tem, da se glasovanje prične dne 24. 3. 1977 ob 12. uri in preneha dne 25. 3. 1977 ob 16. uri (v TOZD ni drugačnega razporeda);
Glasovanje izvaja 3-članski volilni odbor.
Poročilo o referendumu bo podano do 29. 3. 1977.
nega parka ter gradnje novih prosto-, rov, vodi v vedno večjo stisko na tem področju. Proizvodnjo letno povečujemo za okrog 20%. To pa zahteva vedno več prostora zaradi večjih količin pretoka materiala. V večini naših obratov se srečujemo s težavami zaradi skladiščenja materiala v raznih fazah obdelave po delavnicah in hodnikih. Premajhne možnost za obnovo opreme, predvsem strojnega parka,
postopoma vplivajo na kakovost in količino proizvedenih izdelkov.
Zato je investiranje v opremo in nove prostore nujno. To pa bomo lahko zagotovili le z boljšim gospodarjenjem in z večjim prigospodarjenim ostankom dohodka.
Podatki o željah temeljnih organizacij za investicijska vlaganja v letošnjem letu, kažejo da so potrebe velike, možnosti pa izredno majhne.
0 čem bomo odločali na zborih
delavcev?
V petek, 18. marca ob 12,45 uri bodo v temeljnih organizacijah in skupnih službah Iskre - Elektrome-hanike zbori delavcev
Za zbore je predlagan naslednji dnevni red:
—	obravnava poročila o poslovanju delovne organizacije v letu 1976;
—	obravnava poročil o zaključnem računu temeljnih organizacij, ugotavljanje rezultatov dela in poslovanja in odločanje o delitvi dohodka;
—	obravnava in odločanje o predlog spremembe statuta temeljnih orga-
nizacij in samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo v zvezi z odpiranjem žiro računov po TOZD;
—	obravnava in odločanje o predlogu
sprememb samoupravnega sporazuma o razdeljevanju osebnih dohodkov;	> «
—	informacija o predlogu za izgradnjo rekreacijskega centra ZP Iskra v Pineti.
Materiali za zbore delavcev so na razpolago v temeljnih organizacijah. O nekaterih temah smo že pisali v našem ’ ilu, informacije pa bodo podane oglasnih deskah in na infor-niauv.m sestankih v temeljnih organizacijah.
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO ŠKOFJA LOKA
Iskra — pomemben faktor v krajevnih skupnostih
Selška dolina se razteza od Škofje Loke do Petrovega brda pod Črno prstjo. Dolga in ozka, obrobljena s strmim hribovjem je vklenjena med Ratitovec in Blegoš. Živi svojstveno življenje in ima poseben, stoletja veljaven, čeprav nenapisan način življenja. Po vojni je doživela nesluten industrijski 'vzpon, saj ima danes preko dva tisoč sto zaposlenih doma, pred vojno pa le peščico. Nad eno tretjino delavcev dela v Iskri — tovarni elektromotorjev v Železnikih. Kako sodelujejo z Dolino in krajevnimi skupnostmi? Obiskali smo predsednike KS v Železnikih, Selcih in Dražgošah, ti so nam povedali, kakšno je sožitje med Iskro in osnovnimi celicami naše družbenopolitične ureditve.
KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI
Predsednik Niko Sedej: „Iskra, ali kakor pravite vi. Elektromotorji, je v naši KS gotovo važen činitelj v vseh akcijah in pri vsem deju. Saj že zgodovina Iskre in Niko v Železnikih pove, da so delovne organizacije pomagale v vseh akcijah v kraju. Tako je bilo z gradnjo Zdravstvenega doma, Doma kulture, Otroškega vrtca in pri nešteto malih investicijah od komunale do proslav in priprav nanje.
Zadnja velika naložba v naši KS je bil zaprt ogrevan bazen. Ker so krajani
Niko Sedej.
s samoprispevkom zbrali premalo sredstev za izgradnjo, je večji del — kar osemdeset odstotkov denarja zmanjkalo. Na pomoč so priskočile vse delovne organizacije in med njimi tudi Iskra — Elektromotorji in ta je prispevala 3,180.000 din, kar gotovo ni malo. Tako smo uspeli bazen končati in že služi svojemu namenu.
Prav zdaj pa tečejo priprave za nov referendum za krajevni samoprispevek. Občani naj bi prispevali v petletnem obdobju dva procenta neto dohodka, delovne organizacije pa en procent brutto osebnega dohodka na zaposlenega. S tem denarjem bomo uredili pločnike po mestu, zgradili tri otroška igrišča, dogradili javno razsvetljavo na Studenem in v Logu ter uredili igrišče pri osnovni šoli. Otroška igrišča bodo na Češnjici pri bazenu, pri otroškem vrtcu in v starem delu mesta „V vrtu". Vaški odbori v Oj strem vrhu, Martinj vrhu, na Zalem logu in v Podlonku pa načrtujejo ureditev vaških cest in poti ter asfaltiranje v mejah možnosti. Ti imajo večjo stopnjo prispevka, da bi tako zbrali zadostna sredstva za načrtovano delo.
Hkrati pa že gradimo kanalizacijski kolektor na Studenem in toplovod po Železnikih. Nanj bodo priključene vse tovarne v dolnjem koncu mesta, trgovine, šola in bazen.
Kakor vidite mnogo delamo, toda brez visokih prispevkov delovnih organizacij ne bi šlo. Pa ne gre samo za velike investicije. Tudi pri ostalih zadevah v krajevni skupnosti tovarne mnogo pomagajo. Saj je treba priskočiti na pomoč Športnemu društvu. Svobodi in drugim organizacijam. Lahko rečemo, da gre pri nas krajevna skupnost z roko v roki z delovnimi organizacijami.
KRAJEVNA SKUPNOST DRAŽGO-ŠE-RUDNO
Predsednik dražgoške krajevne skupnosti Tone Šolar pa ni bil navdušen nad gospodarskimi organizacijami v Selški dolini:
„Na cesarskem Dunaju so vedno več naredili, kot na Vrhu pri Sveti trojici, bi rekel prosto po Krpanu. Železniki so industrijski in stanovanjski največji center v Dolini, pa tudi največji potrošnik. Pri vseh večjih naložbah so dobili pomoč od delovnih organizacij, v Dražgošah in na Rudnem pa skoro
ISKRA
Številka 11 - 12. marec 1977
Tone Šolar.
nič. Nekaj malega so nam pomagali ob asfaltiranju ceste Železniki - Dražgoše, sicer pa smo dobili bore malo. Ker pa je v tovarnah v Dolini zaposlenih preko sto naših krajanov, bi bilo prav, da sorazmeren delež finančne pomoči dobimo tudi mi.
Imamo pripravljen program dela in poslali smo ga vsem delovnim organizacijam oziroma njihovim samoupravnim organom, s prošnjo, naj bi tudi naši krajevni skupnosti in k našemu programu prispevali primeren delež. Izvedli smo že referendum za samoprispevek in izglasovali dvoprocentni prispevek zaposlenih od osebnih dohodkov. Kmetje pa dajo deset odstotkov od odmerne osnove. Kdor pa je kmet in delavec, daje oba prispevka.
S tem denarjem bomo poasfaltirali vaške ceste in poti, uredili prostore pri gasilskem domu na Rudnem in uredili igrišče pri Osnovni šoli.
Imamo pa še veliko težavo z zidavo novih hiš. Na Rudnem in v Dražgošah še nimamo urbanističnega načrta in tako ni mogoče nikjer dobiti gradbenega dovoljenja. Zato naši ljudje zidajo po sili razmer v Železnikih in v Škofji Loki in tako se vaši siromašijo na račun večjih centrov.
Na našem področju je tudi Rudniško polje, zaradi katerega je bilo prelitega že cele cisterne črnila. Menim, da je zaenkrat še dovolj prostora za blokovno gradnjo v Železnikih, kjer je cel kompleks blokov in stolpičev. Verjetno bo treba misliti tudi na zazidavo Rudniškega polja, vendar nikakor ne tja postaviti enoličnega ..Dachaua" s sto individualnimi hišicami, ampak bo treba v tej ozki dolini prostor racionalno porabiti za bloke in stolpnjce, seveda primerne alpskemu okolju. To še ne bo na vrsti jutri, vendar je treba že zdaj misliti na to, dokler je čas.
KRAJEVNA SKUPNOST SELCA
Selca so stara že nad tisoč let. Vasica idilično ždi med hribi in polji. Vaško jedro je nedotaknjeno in imaš res vtis, da si prišel v slovensko vas. Predsednika Janeza Šolarja ni bilo doma, zato sem ga poiskal na delovnem mestu v Alplesu: „Naša krajevna skupnost ima 1220 prebivalcev, od tega je zaposlenih v Selški dolini 374 delavcev, izven domače doline pa 71. Nekako petnajst odstotkov ljudi pa se ukvarja s kmetijo. Kakor vidite iz teh številk smo močno ..industrializirani", čeprav v Selcih ni tovarne. Sicer pa je do Železnikov le par kilometrov. Z Iskro v Železnikih imamo ozke stike. Večkrat se srečujemo, saj je mnogo ljudi iz naše KS zaposlenih v Elektromotorjih. Tako so nam finančno večkrat priskočili na pomoč: ob tisočletnici naše vasi, ob nabavi nove gasilske motorke, ob asfaltiranju v Dolenji vasi in še ob nekaj priložnostih. Pa to so bile manjše enkratne pomoči. Zdaj pa se dogovarjamo z Iskro in ostalimi tovarnami, v katerih so zaposleni naši ljudje, o večjem sofinanciranju našega programa. Že od lanskega julija plačujemo samoprispevek dva in pol odstotka. S tem denarjem nameravamo zgraditi novo osnovno šolo z vrtcem in otroškim igriščem zraven. Poleg tega moramo urediti komunalno, javno
razsvetljavo in prostore pri Zadružnem domu za sestanke. Po vaseh v hribih pa bomo s tem denarjem uredili in razširili ceste in poti. Kar nam bo zmanjkalo sredstev, upamo, da bomo dobili od delovnih organizacij, ki so nam že obljubile pomoč.
Tare nas pa še vrsta težav. Nimamo zazidalnega načrta in ne moremo graditi, razen tistih, ki jim uspe v strnjeni vasi dobiti gradbeno parcelo. To pa ni lahko, saj vsak lastnik zazidljivo parcelo hrani zase in za svoje otroke. Že nekaj let se dogovarjamo z občino in Kmetijsko skupnostjo o zazidalnem načrtu. Pa ni efekta. Čas mineva, ljudje se jezijo — in stanovanj manjka. Mi pa zastonj pritiskamo na kljuke.
Moram pa se pohvaliti, da imamo zelo razgibano kulturno življenje. Šola z učiteljico Marijo Šavlijevo je še vedno center kulturnega dela. Naš ' KUD postavi na oder precej dramskih del, imamo dober pevski zbor in šolski otroci zelo kvalitetno sodelujejo pri prireditvah in proslavah. Saj ravno zato pa hočemo zgraditi novo šolo, da bo ta ostala center kulture in prosvete sredi vasi.
Tudi kmetje so aktivni, zlasti mladi. V okviru krajevne skupnosti deluje Odbor proizvodnega okoliša Kmetijske zadruge. Ta odbor zastopa interese in rešuje problematiko kmečkih
'judi-	F. Kotar
STROKOVNI OGLED MEDNARODNE RAZSTAVE SESTAVNIH ELEKTRONSKIH DELOV V PARIZU
SSOSD—jugoslovanska strokovna organizacija za področje elektronskih sestavnih delov in materialov, kot vsako leto, tudi letos organizira skupinski ogled mednarodne razstave elektronskih sestavnih delov ki bo v Parizu v času od 31. marca do 6. aprila.
Na razstavi bodo na površini 40.000 kv. metrov proizvajalci elektronskih sestavnih delov z vsega sveta (med njimi tudi Iskra) razstavljali: aktivne in pasivne sestavne dele, neelektrične sestavne dele in podsestave s pretežno mehaničnimi funkcijami, polizdelke in pomožne materiale, proizvodne naprave, pribor in orodje za proizvodnjo sestavnih delov in podsestavov, preskusne in sortirne priprave ter specialne merne aparate za sestavne dele.
V ta namen SSOSD v sodelovanju s podjetjem SAP organizira strokovni ogled razstave v Parizu, v dneh od 31. marca do 2. aprila, t. I.
Udeleženci ekskurzije se bodo 31. marca ob 5.30 izpred poslovalnice SAP v Cigaletovi ulici odpeljali na letališče Brnik, od tam pa ob 7. s posebnim letalom v Pariz. Po pristanku na letališču Orly bo sledila nastanitev v hotelu, nato pa takoj ogled razstave.
Naslednji dan bo po zajtrku spet celodnevni ogled razstave, po večerji pa krožna vožja po Parizu.
Celodnevni ogled razstave bo tudi 2. aprila, ob 20. pa se bodo udeleženci izpred hotela odpeljali na letališče Orly, odkoder bodo ob 22,40 odleteli proti letališču Brnik, kjer bo pristanek predvidoma ob 24.
Cena potovanja je 3.400 din, v njej pa je zajeto: letalski prevoz Ljubljana—Pariz—Ljubljana prevozi v Ljubljani in Parizu katalog in vstopnina na razstavo
strokovno vodstvo, vodstvo na poti in stroški organizacije večerna krožna vožnja po Parizu 2 hladna obroka v letalu carnet za prevoz z metrojem 2 polpenziona (nastanitev v hotelu B kat. WC-tuš)
Prijave za strokovno ekskurzijo v Pariz sprejema SAP Ljubljana-TOZD TURBUS, Ljubljana, Titova 50 do vključno 15. marca 1.1.
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Novo obdobje aktivnosti ZK IC

Pred dnevi je bil v Beogradu sestanek vseh sekretarjev OO ZK in stalnih aktivov ZK v TOZD Domači trg. Na njem so proučih poslovnik sveta ZK ZP Iskra in poslovnik sveta ZK Iskra Commerce. Lahko rečemo, da se je z omenjenim sestankom začel proces reorganizacije ZK na IC in da se je začelo novo obdobje aktivnosti komunistov po sklepih 5. seje CK ZKX Slovenije. Prav ti sklepi obvezujejo komuniste, da se organizirajo tako, da bodo lahko dosegli enotnost akcij skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, saj bodo lahko le v tem primeru enotno nastopale v vseh okoljih.
Prisotni so pozdravih pristop k
ISKRA
Industrija širokopotrošnih izdelkov* sol. o.
Škofja Loka, Titov trg 3 a
Razpisna komisija za razpis vodilnih delovnih mest delovne organizacije razpisuje
po 75. členu statuta delovne organizacije ter akta o sistemizaciji delovnih mest v DSSSS naslednja vodilna delovna mesta:
1.	POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA za ekonomiko
2.	POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA za zunanjo trgovino
3.	SEKRETARJA delovne organizacije
4.	DIREKTORJA prodajnega področja
5.	DIREKTORJA finančno-računovodskega področja
6.	DIREKTORJA področja za plan, analize ter investicije
7.	DIREKTORJA področja za organizacijo in AOP
8.	DIREKTORJA področja za razvoj
9.	DIREKTORJA področja za kakovost in zanesljivost
Pogoji za zasedbo razpisanih delovnih mest so naslednji:
pod 1.: visoka izobrazba ekonomske smeri s triletno prakso ali višješolska izobrazba enake smeri s petletno prakso
pod 2.: visoka izobrazba ekonomske smeri s triletno prakso ali višješolska izobrazba enake smeri s petletno prakso
pod 3.: visokošolska izobrazba pravne, upravne, organizacijske ali politološke smeri in 3-letna praksa ali višješolska izobrazba enakih smeri in vsaj 5-letna praksa
pod 4.: visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri z najmanj 3-letno prakso ali višješolska izobrazba enakih smeri z vsaj 5-letno prakso
pod 5.: visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 3-letna praksa ali višješolska izobrazba ekonomske smeri in vseš 5-letna praksa
pod 6.: visokošolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 3-letno ustrezno prakso ali višješolska izobrazba enakih smeri s petletno prakso
pod 7.: visokošolska izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri in 3-letna praksa ali višja šola enakih smeri in vsaj 5-letna praksa
pod 8.: visokošolska izobrazba elektro smeri in 3-letna praksa ali višješolska izobrazba iste smeri in vsaj 5-letna praksa
pod 9.: visokošolska izobrazba tehnične smeri in 3-letna praksa ali višješolska izo-, brazba iste smeri in vsaj 5-letna praksa
Poleg opisanih pogojev od kandidatov zahtevamo:
—	da imajo sposobnosti vodenja in organiziranja, so družbenopolitično razgledani, moralnopolitično neoporečni in imajo pravilen odnos do samoupravljanja
—	da aktivno obvladajo enega izmed svetovnih jezikov, v katerem delovna organizacija posluje s tujino
Prijave sprejemamo 10 dni od dneva objave razpisa.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov:
Iskra Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o. 64220 Škofja Loka, Titov trg 3 a z oznako „za razpisno komisijo"
Sklep o izbiri bodo kandidati prejeli najkasneje v 15 dneh po preteku odločitve pristojnega organa, k. bo sklepal o izbiri!
resni obravnavi te problematike, saj je dosedanja organiziranost komunistov na IC pogosto bolj ah manj izolirala komuniste v filialah in predstavništvih od centrale v Ljubljani in seveda tudi od medsebojnega sodelovanja. Prav reorganizacija pa bo komunistom TOZD DT v filialah in predstavništvih omogočila, da se bodo aktivneje vključili v družbenopohtično življenje celotne Iskre.
Beseda je tekla tudi o nujnosti tesnejšega povezovanja z občinskimi komiteji Zveze komunistov, obravnavah pa so tudi plan gospodaijenja IC v letu 1977 ter se seznanih z letošnjimi gospodarskimi zadolžitvami temeljne organizacije Domači trg v okviru Iskra Commerce.
L. D.
Zbori delovnih ljudi sprejeli načrt
za poslovanje
Te dni so bili v okviru delovne organizacije Iskra Commerce zbori delovnih ljudi. Na njih so obravnavah zaključni račun poslovanja IC v letu
1976	ter potrdili gospodarski načrt Iskra Commerce v letu 1977.
Iskra Commerce je lani posloval dokaj ugodno: uspelo mu je pokriti vse svoje obveznosti, ki so izhajale še iz negativnega rezultata poslovanja v 1. 1976, ostanek dohodka pa mu bo omogočal normalno poslovanje v tem letu.
O gospodarskem planu IC v letu
1977	je na zborih potekala obširna razprava. Plan je izredno obsežen, saj gre za 30-odstotno povprečno povečanje glede na realizacijo v minulem letu, kar je vsekakor eno največjih povečanj v celotni Iskri. Prav glede plana je bilo največ besed izrečenih — zlasti na zboru delovnih ljudi TOZD Domači trg — o pomanjkanju, oziroma preobremenjenosti posameznih delovnih mest, ki zahtevajo srednjo strokovnost, ter o problematiki v zvezi s prostorsko utesnjenostjo in tehniko poslovanja.
Priprava oziroma uvod k zborom delovnih ljudi so bili sestanki vseh direktorjev filial in predstavništev ter predstavnikov trgovin in servisov. Na njih so podrobno proučih plan gospodarjenja IC v tem letu.
L. D.
Novice od tu in tam
Q Na seji občinske konference ZKS v Sežani so obravnavali med drugim tudi problematiko v gospodarskih organizacijah v občini. Na razpravi o osnutku zakona o združenem delu v sežanski „Iskri" so bili med drugim v ospredju še vedno nerazčiščeni dohodkovni odnosi v industriji široke potrošnje. Še vedno ni dokončno izoblikovan razvojni program. Tudi informiranje je še vedno pomanjkljivo .; zato se delegati ne morejo temeljito posvetovati o stališčih v delovnih skupinah. Različni pogledi na dolgoročen koncept razvoja vplivajo na neenotne odnose v vodstvu te tozd.
^ „Ljubljanski dnevnik" meni v članku ..Nagrajevanje po delu", da osebni dohodki v ..Iskri" niso v sorazmerju z rezultati dela. To je ugotovil izvršni odbor koordinacij-*ega odbora osnovnih organizacij sindikata ZP „Iskra". Nagrajevanje ni odvisno od Produktivnosti dela, dogaja se celo, da tozdi, ki poslujejo z izgubo, povečujejo osebne dohodke, tozdi, kjer dobro gospodarijo, pa imajo nižje osebne dohodke. Komisija je med drugim tudi ugotovila, da je v lanskem prvem polletju 30 ..Iskrinih" tozdov kršilo samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov sindikata elektrokovinske industrije Slovenije. Sindikat v „lskri" bo predlagal skupščini ZP »,Iskra", da mora vodstvo ZP „Iskra" izdelati enoten sistem nagrajevanja za celotno združeno podjetje.
^ Trenutno je v Ljubljani 47 semaforiziranih cestnih križišč, od katerih so nekatera stara že 15 let. Mimo tega so uporabljeni že trije različni sistemi, kar zelo otežkoča Promet. Mesto Ljubljana namerava urediti problem z elektronsko vodenimi in sinhroniziranimi semaforskimi križišči. Zato je mestni izvršni svet zahteval od domačih proiz-vajalcev — med drugim tudi od ..Iskre" — ponudbo za izdelavo potrebnih naprav.
Q Slovensko gospodarstvo bo prispevalo 80 %, kosovsko pa 20 % investicijskih sredstev za gradnjo nove veleblagovnice, ki jo bodo zgradili v dveh letih v naselju ^iardanija v Prištini. Veleblagovnica bo oskrbovala 30 tisoč prebivalcev. V njej bo mogoče kupiti vse potrošniško blago, tudi avtomobile.
^ Januarja letos je slovenska industrija izdelala za 6,6 % več kot januarja lani. To je zelo skromen dosežek, ker je bila lanska proizvodnja v prvih mesecih precej nizka. Glede na novo uradno razvrstitev industrije, ki obsega sedaj namesto dosedanjih 22 kar 36 dejavnosti, je dosegla proizvodnja električnih strojev in naprav le 5,7 % povečanje, seveda v primerjavi z lanskim januarjem (panoga električnih strojev in aparatov je sedaj naimočnejša v celotni industriji, saj znaša njen delež 10,07 %).
^ Na progi Beograd—Bar potekajo sedaj dela za elektrifikacijo tistega dela proge, ki še ni elektrificiran, to je od Titovih Užic do luke Bar. Dela nq bi zaključili do 15. maja. Montaža je poverjena beograjskemu podjetju „Minel", z njim pa sodelujejo še tri Poletja.
Signalno-varnostne naprave in TT opremo bi morala dobaviti ..Elektronska industrija" Iz Niša, vendar z dobavami zelo kasni. Zato so ustanovili posebno mešano komisijo, ki b° pregledala vzroke za zakasnitve, zlasti, ker je bilo opreme več plačane kot dobav-ijene.
^ Majhna vojna med hrvaškimi ..elektroniki" se nadaljuje. Za sedaj je izid bitke 1:1.
..Radioindustrija", Zagreb, ki je prva v državi začela izdelovati digitalne ročne ure, sedai izdeluje tudi žepne elektronske računalnike. „Digitron" iz Buj, ki je prvi pred leti 2ačel izdelovati v državi elektronske ročne računalnike, ji je vrnil milo za drago in Ptešel še na proizvodnjo digitalnih ročnih ur. Oba proizvajalca sta kupila v tujini licence m sedaj montirata izdelke z uvoženimi elektronskimi sestavnimi deli. Čeprav sta oba Proizvajalca člana poslovne skupnosti ..Impulz", se glede delitve dela nista sporazumela.
W „Ljubljanska banka" načrtuje, da bo letos zbrala od prebivalcev 30jnilijard več, oz. 35 % več denarja, kot ga je zbrala lani. Nov pritok denarja naj bi temeljil na še širšem izplačevanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice in na sistemu varčevanja pri zdomcih. Za potrošniške kredite je ..Ljubljanska banka" letos namenila za 34 % več denarja.
V Delavski svet „Zmaja" je na svoji seji dne 18. februarja s tajnim glasovanjem potrdil predlog razpisne komisije, s katerim se za štiri leta podaljšuje mandat Milanu Slemniku, direktorju DE „Zmaj" in Bojanu Primožiču, vodji proizvodnega sektorja iste organizacije.
^ Skupni dohodek združenega dela v „Beogradski banki" ustvarjen pri poslovanju v minulem letu znaša 643 milijonov dinarjev in je dvakrat večji, kot leta 1975. Na *i.i upravnega in izvršilnega odbora banke so določili, da bodo 126 milijonov dinarjev Pridobljenih z obrestmi na posojila vrnili gospodarstvu, in sicer vsem tistim, ki so v minulem letu koristili kredite „Beogradske banke".
% Domača ladjedelniška industrija usmerjena za gradnjo ladij namenjenim za tujino, je zašla v resno krizo, oz. se bori za obstoj. Zato zahteva od ustreznih organov Preditev razmer na temelju že sprejetega ..Piranskega sporazuma", po katerem bi pre-''zela veliko naročil za gradnjo ladij namenjenih domači trgovinski mornarici.
Položaj je sedaj takle: domača trgovinska mornarica že nekaj let zaostaja pri razvoju m uporabljeni tehnologiji, pri čemer pa še 80 % vseh prevozov blaga opravijo ladje pod tujo zastavo. Tem ladjam moramo vsako leto plačati približno 200 milijonov dolarjev Prevoznine. Če bi tovor prevažale domače ladje, bi lahko ustvarili dva in pol krat večji 'tevizni priliv, kot ga dobimo sedaj z gradnjo ladij za izvoz.
^ Beograjska ..Borba" poroča v beležki „Lažni izlozi", da v prištinskih štirih dobro oskrbovanih prodajalnah s tehničnimi izdelki, med njimi tudi v luksuzni prodajalni »Iskre", leži na stotine pokvarjenih radijskih sprejemnikov. Krivi so servisi, ker je treba Cakati nekaj mesecev na popravilo. V članku posebej opozarjajo na malomarnost ».Iskre", ki ima servis v istem poslopju,kjer je prodajalna.
'-lankar poziva občinsko tržno inšpekcijo, naj doseže, da bodo iz izložb in trgovin uroaknili ..lažne izdelke", kot to terja zakon.
^ El—Niš je sklenila pogodbe s celotno trgovinsko mrežo v vsej državi za letošnjo ^ prodajo gospodinjskih aparatov v vrednosti 1,56 milijard dinarjev. Trgovine bodo Ptevzele 50 tisoč barvnih televizorjev, 150 tisoč črn obel ih televizorjev, 15 tisoč ste-^ofonskih sprejemnikov, 25 tisoč magnetofonov, 30 tisoč pralnih strojev, 5 tisoč strojev za likanje, 4 tisoč za sušenje perila in 5 tisoč klimatskih naprav. Pogodbe ^roeljijo na delitvi dobička in rizika.
% Afera s podvajanjem ..Sodobne elektronike" v Beogradu se še vedno ni polegla v časopisju. Najpomembnejše je, da je uprava „Beogradskega sajma" vzlic trditvam; Ia mednarodna razstava TV in PTT opreme ne bo dostopna javnosti, prekršila svojo sstno izjavo s tem, da je v drugi polovici razstave odprla vrata vsem obiskovalcem, predsedstvo gospodarske zbornice Slovenije je sporočilo javnosti, da so bila njegova °lmačenja v časopigu večkrat napačno prikazana. Nato zelo medlo in s številnimi ^zami objavlja svoje stališče, iz katerega se da razbrati le to, da se morajo nosilci te ^javnosti temeljito dogovoriti.
^ Tovarna „Djuro Djakovič" iz Slavonskega Broda je začela izdelovati zabojnike za posebne namene. Nadomestujejo poslovne prostore, gibljive delavnice, kuhinje, sanitarije, prostore za oskrbo s paro in za agregate.
0Va proizvodnja bo posebno pomembna za izvoz zlasti v države v razvoju.
^ Zagrebška tovarna ..Nikola Tesla" gradi v Banjolah in Fažani majhni ATC. Polovico investicijskih sredstev so prispevali sami bodoči telefonski naročniki. Tovarna »»Nikola Tesla" dobavlja opremo za centrali z devetmesečno zamudo.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Prešernovi nagrajenci med nami
Razstava likovnih del študentov — letošnjih Prešernovih nagrajencev, je nedvomno kulturni dogodek, ki sega daleč preko sedanjega okvira prostora in časa. Preko trideset eksponatov, ki od 7. do 19. marca dodajajo avli Iskrine poslovne stavbe svojevrsten utrip naj bi ne pomenil samo razstave, temveč korak dlje — to naj bi bilo okno in vržena rokavica vsem nam.
Kultura, ki je vse predolgo tičala odmaknjena od našega vsakodnevnega dela, življenja in podoživljanja, tokrat stopa med nas. Deset avtoijev, perspektivnih in kreativnih mladih ustvarjalcev, ki. so nam predstavili vsebinsko in tehnično širok razmah likovnega izražanja — po besedah akademskega slikarja Marijana Tršarja sega njihov slogovni razpon od ene skrajnosti do druge — je z odločnimi koraki stopilo med nas. Njihova olja, litografije, kolaži, jedkanice in akvatinte so samosvoj svet — pa vendar ne tako svoj, da bi ne pomenili ogledala svojega časa, okolja, družbe, širšega vzdušja.
Delovni človek, ki se morda ne zaveda potrebe po umetnostni izpovedi, ki mu bodisi zmanjkuje časa za sprehod po galerijskih sobanah, bo morda prav v tej razstavi odkril sebi doslej nepoznan svet. Ritem barvnih kombi-
nacij, lepljenka, ki je bila tako dolgo obsojena na izolacijo znotraj galerijskih vrat, nam bo mogoče vsaj malo priškrnila vrata v nove celine duhovnih in estetskih vrednot.
Poskus približati kulturo delovnemu človeku in tega človeka kulturi je verjetno uspel. Precejšnjemu številu obiskovalcev so se pri otvoritvi pridružile nekatere ugledne osebnosti našega družbenopolitičnega in kulturnega življenja. Uvodni, otvoritveni govor predsednika kulturne skupnosti mesta Ljubljane in člana izvršnega odbora RK SZDLS Mitje Rotovnika, je razstavi dodal pojasnilo, ki daje razstavi še dokončno vrednost. Mladi ustvarjalci so prinesli svoja dela med nas. Zanje je taka razstava vzpodbuda za trud pri umetniškem iskanju, za nas pa naj predstavlja polno srečanje z besedami — saj človek vendar ne živi samo od kruha!
Stane Fleischman
Detajl z razstave vPPC.
Vizija, polna poetičnosti in nasprotij
V galeriji, oz. intimnem prostoru-v E 14 PPG v stavbi na Trgu revolucije, razstavlja svoje eksperimentalne fotografije Ana Žgajnar.
Za sodobni svet je značilna kompleksnost, mnogoobraznost njegovih pojavnih oblik. Fotografija kot razmeroma nova zvrst je v tem pogledu verodostojen izraz današnjega življenja, saj ga na takšen ali dmgačen način spremlja vsepovsod. Povsem običajno je že dejstvo, da se fotografski postopek uporablja v znanosti, proizvodnji, informacijskih medijih in podobno.
Posebno mesto pa ima tako imenovana umetniška fotografija, kjer njen avtor podobno kot v ostalih likovnih umetnostih izraža svojo vizijo sveta, nam skuša nekaj sporočiti — seveda s pomočjo posebnih fotografskih izraznih sredstev.
To pa je področje, kjer je možno eksperimentirati in to glede samega fotografskega postopka, oz. tehnike (obdelava negativov, izbor optik, fotomontaža), kot tudi z likovnimi sredstvi (izbira kompozicije, z rezom, z barvami in podobnim).
Zadnje čase se področje likovne umetnosti in fotografije vedno bolj zbližuje in pokriva, saj umetniško fotografijo lahko pojmujemo kot zvrst grafične umetnosti — za obe je značilna možnost reprodukcije v velikih serijah. Po drugi strani pa se fotografija oplaja pri raznih likovnih tokovih, kot so abstraktna umetnost, action pain-ting ipd. Opazen pa je tudi velik vpliv fotografije na slikarstvo — spomnimo se samo pop arta in hiperrealizma.
Pričujoča razstava nam fotografsko umetnost predstavlja v najlepši luči, saj je Ana Žgajnar edina v Sloveniji in med osmimi v Jugoslaviji, ki nosi naslov mojstra poklicne fotografije.
Kaj nam skušajo povedati njene fotografije? Prva značilnost, ki pritegne našo pozornost so serije barvnih kombinacij, s čimer vsak motiv postane izrazno potenciran. Motivni svet Ane Žgajnar pa nam je blizu in lahko razumljiv. Govori nam o nasprotju med stroji in živo materijo, v našem primeru med našo telefonsko centralo, zvitkom uporov, telefonskim stebričkom in človeškimi simboli kot so golob — simbol mim in žito — simbol blagostanja in sreče.
Hkrati nam skuša ustvariti iluzijo vesoljskega prostora, kjer je zemlja samo z barvnimi sredstvi in z izredno duhovitimi in tehnično dovršenimi reliefi prikazana kot prijazna vizija domačnosti.
Skupni imenovalec vseh razstavljenih fotografij pa je ideja o sporazumevanju med ljudmi, ki danes kljub razviti komunikacijski tehniki ostaja temeljna človeška potreba.
Vizije Ane Žgajnar so polne poetičnosti in topline in zato so nam vsem blizu.
Pokroviteljstvo razstave je prevzel sindikat Iskra Commerce v organizaciji Iskra Invest servis* Matjaž Kocbek
Ena izmed razstavljenih eksperimentalnih slik Ane Žgajnar v 14. etaži naše poslovne stavbe, ki je razstavo pripravila ob dnevu žena.
r
Prebrali smo za vas
Tudi to pot bi vas radi opozorili na dve novi knjigi založbe Borec, ki vsaka na svoj način obravnava dogodke iz minule vojne, torej čas in snov, ki temeljita v programski usmeritvi te naše založbe.
Zgodovinsko je znano, da se je boj z oboroženim sovražnikom na tleh Jugoslavije končal šele 14. maja 1945 in ne, kot uradno, 9. maja, saj so konkretno na slovenskem ozemlju do takrat divjali boji z obkoljeno, a še zelo močno von Lehrovo nemško armado. In prav o teh dneh vojne po končani vojni piše nekdanji udeleženec teh bojev, upokojeni general JLA Petar S. Brajovič v svojem memoarskem delu pod naslovom ,Konec druge svetovne vojne v Sloveniji.“
Brajovičevo delo skuša s svojega zornega kota in z zgodovinskimi dokumenti pa tudi pričevanji očividcev in soudeležencev prikazati ta veliki boj in dokaj zapleteni finale druge svetovne vojne na naših tleh. Znano je namreč, da prav o teh dogodkih še vedno teče pravda in iskanje resnice o teh petih dneh „viška“ vojne pri nas.
Brajovič je bil kot načelnik štaba IV. operativne cone, torej cone, kjer so potekali ti zaključni boji, vsekakor akter in soudeleženec tega dogajanja in je zato upravičeno tudi sam prijel za pero. Zato je njegovo delo vsekakor pomemben, zanimiv in tehten prispevek k tem zadnjim bojem, ker nudi, skupaj s pričevanji drugih udeležencev tega finala, dragoceno gradivo in osebno pričevanje o majskih dneh bojev v Sloveniji, ki vsekakor pomenijo tudi v evropskem merilu nekaj edinstvenega, saj so pri nas še grmeli topovi, medtem ko so po vsej Evropi že zdavnaj utihnili.
Druga knjiga je krajši življenjepis, oz. oris nemškega feldmaršala Emina Rommla, ki je bil vsekakor eden najnadarjenejših Hitlerjevih generalov v drugi svetovni vojni.
Angleški novinar Charles Douglas Home se je lotil Rommlove biografije kar se da objektivno, brezstrastno in neprizadeto in tako je nastala ne preveč obsežna knjiga o Rommlovi življenjski in vojaški poti, ki je sicer ne odlikuje preveč tekoča in zanimiva pripoved ter zato knjiga deluje bolj zgodovinsko, esejistično. Vendar je treba avtorju, kot pripadniku nasprotnega tabora v vojni, priznati, da je skušal po angleško objektivno, korektno in neprizadeto opisati življenje in nehanje „puščavske lisice", ki jo je končno v Afriki ugnal njegov rojak, feldmaršal Montgomery.
To svojo kritičnost in objektivnost je Home pokazal v knjigi tudi do angleških generalov. Zato je v tej knjigi afriška vojna prikazana skrajno objektivno, saj v njej niso odločali samo načrti in izvedbe vojskujočih se poveljnikov, temveč tudi konfiguracija tal, volja do boja, splet dogodkov in dejstev, v katerih je Rommel vsekakor odigral pomembno in zanimivo vlogo, prikazano v tej knjigi brez vojaških in drugih aureol, temveč stvarno, neprizadeto, objektivno.	^
Dopusti, dopusti
V želji po povečanju možnosti letovanja naših delavcev, smo vam pripravili naslednje počitniške aranžmaje:
1.	ARENATURIST PULA
AVTOKAMP RUNKE	cena po ležišču (po osebi) na dan
75.00	din (v manjših prikolicah 105,00 din)
2.	PENZION PEDIŠIC
' OTOK PAŠMAN	sezona	izven sezone
170.00	din	150,00 din
3.	OTOK MOLAT	145,00 din
4.	Počitniški aranžmaji z letalskim prevozom (možnost obročnega odplačevanja)
	8 dni		15 dni	
	odrasli	otroci	odrasli	otroci
		do 12 let		do 12 let
KAŠTELI - hotel Resnik	2.200	1.750	3.920	3.020
- zasebne sobe OTOK ČIOVO	1.800	1.450	3.120	2.450
- zasebne sobe	1.820	1.450	3.120	2.430
KUKLJICA Zelena Punta PIROVAC	2.350	1.850	4.100	3.100
zasebne sobe	1.900	1.600	3.290	2.700
BIOGRAD N/M FILIPJAKOV		otroci do 10 let		
Hotel Mayica	2.600	2.280		
(z lastnim prevozom)	2.100	1.670		
PLAVA LAGUNA	- POREČ: POČITNICE - DOPUSTI 1977			
cene penzionov v 1/2 po osebi/dan za najmanj 3 dni
	maj	junj'	julij
HOTEL TURIST	oktober	september	avgust (od 9/7 do 20/8)
Špadiči	79,00 do	120,00 do	180,00 din do
BUNGALOVI LAGUNA	107,00	140,00	222,00
Plava laguna VILE BELLEVUE	70,00	92,00	155,00
Plava laguna	76,00 do	101,00 do	183,00 do
HOTEL GALEB HOTEL ALBATROS	87,00	120,00	202,00
Zelena laguna	97,00 do	132,00 do	232,00 do
HOTEL LOTOS PLAVI	110,00	146,00	246,00
HOTEL LOTOS LILA	83,00 do	115,00 do	201,00 do
Zelena laguna HOTEL MATE RADA	95,00	126,00	215,00
Materada	114,00 do	150,00 do	252,00 do
HOTEL MEDITERAN	121,00	159,00	261,00
Plava laguna	109,00 do	148,00 do	277,00 do
HOTEL EMONIA	121,00	162,00	292,00
Novigrad	109,00 do	146,00 do	248,00 do
	121,00	159,00	292,00
DOPUSTI V TUJINI — z avionskim prevozom (8-dnevni paket) INEX Ljubljana
TUNIS	odrasli	otroci 2-10 let
Hotel El Bousten - Hammamet 17.4. do 28. 6. 27. 9. do 25. 10.	2590,00	2.390,00
28. 6. do 27.9.	3.390,00	2.690,00
Hotel Continental - Hammamet		
17. 5. do 28.6.	3.570,00	2.970,00
27.	9. do 25.10. 28.	6. do 27. 9.	3.970,00	3.170,00
Hotel Sousse palače' - Sousse 17. 5. do 28. 6. 27. 9. do 25. 10.	3.350,00	2.750,00
28. 6. do 27. 9. GRČIJA	3.650,00	2550,00
11. 5. do 1.6.	3.600,00	3.000,00
01.6. do 29. 6.	3.700,00	3.100,00
29. 6. do 7. 9.	3.900,00	3.200,00
7. 9. do 28. 9.	3.700,00	3.100,00
28. 9. do 26.10.	3.600,00	3.000,00
Prijave in informacije sprejema Počitniška skupnost Iskra (tel. 324-765) - Marjeta Podlesnik.
VVeekend izleti „^,0
SIS - POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA - LJUBLJANA in PLAVA LAGUNA - POREČ
HOTEL LOTOS ZORNA HOTEL LOTOS ISTRA Zelena laguna HOTEL MATERADA	cena po osebi na dan, v marec	sobah 1/2 - penzion april 90 - 104
Materada HOTEL MEDITERAN Plava laguna HOTEL PARENTIUM	104,00	180 - 114, 101 - 114
Zelena laguna HOTEL EMONIA	134,00	150-167
Novigrad		101 - 114
PRVI MAJ
	CENA PO OSEBI/DAN - SOBE = 1/2 kompleten	penzion (velja za najmanj 3 dni)
HOTELI LOTOS = 1 Zelena laguna	88,00 din
VILE BELLEVUE Plava laguna	76,00 din
HOTEL TURIST Špadiči	75,00 din
BUNGALOVI Špadiči HOTEL GALEB	79,00 din
Zelena laguna	101,00 din
HOTEL MATERADA Materada (Špadiči)	114,00 din
Norčič odličen v Falunu
Po krizi na smučarskih poletih v Vikersundu na Norveškem, kjer se je naš Bogdan Norčič izkazal samo prvi dan z doseženim 8. mestom pa delno še tudi na tekmah v Lahtiju na Finskem, se je — kot kaže Norčiču „spet odprlo" in je na dveh tekmah v Falunu na Švedskem dosegel dva odlična rezultata. V okviru 26. švedskih zimskošportnih iger v klasičnih disciplinah je v tekmi na 70 metrski skakalnici v Falunu med 87 skakalci iz 15 držav zasedel solidno 7. mesto. S skokoma 81,5 in 82,5 m si je pri tem nabral 230,5 točk. V tekmovanju na 90-metrski skakalnici v Falunu se je Bogdan Norčič še bolje odrezal, saj je med 70 skakalci iz 14 držav zasedel odlično 4. mesto s skokoma 98 in 98,5 m ter skupno 220 točkami. V tej tekmi so skakali po novem in sicer tako, da je v drugi seriji izmed 70 tekmovalcev lahko skakalo 50 najbolje uvrščenih, v treji seriji pa 25 najbolje uvrščenih v drugi seriji.
Tokratni uspeh Bogdana Norčiča je tem pomembnejši, ker se ,je spet našel", si pridobil samozaupanje in dokazal, da sodi med najboljše v tej smučarski disciplini. Z uvrstitvijo na 4. mesto za Webrom (NDR), Toer-menenom (Finska) in Inaueijem (Avstrija), je Norčič tokrat preskočil vrsto odličnih skakalcev:	Rusko
(CSSR), ki je zmagal na srednji skakalnici, Avstrijca Pungga_ in Miloniga pa Walteija Steinerja (Švica), Weis-spfloga (NDR) in druge.	-C-
Sindikalno prvenstvo Ljubljane v šahu
Moštvo Iskre III je tudi v drugem kolu šahovskega sindikalnega prvenstva naletelo na zelo dobrega nasprotnika - ekipo Sekretariata za notranje zadeve in srečanje izgubilo z rezultatom 1 : 3. Zmagal je le Spasoje Kosorič. Po drugem kolu je ekipa v prvi skupini na 9. mestu. V prihodnjem kolu se bodo srečali s šahisti Uprave inšpekcijskih služb.
Šahisti Iskre II, v drugi skupini so bili tudi v drugem kolu uspešni, ker so dobili dvoboj z IMP z rezultatom 3 : 1. Zmagali so: Dane Černe, Bogdan Brezigar in Jože Špende. po drugem kolu je ekipa 3. v skupini. V naslednjem kolu se bodo pomerili z ekipo Ljubljanske mlekarne.
Medsebojni dvoboj Iskra V in Iskra
IV	seje končal z zmago prvega s 3 : 1.
V	ekipi Iskre V so dosegli popolni uspeh šahisti: Vasilije Aletič, Boris Kukovec in Tomo Tomič, v ekipi Iskra IV pa je bil uspešen samo Marjan Jerše. Po drugem kolu je Iskra V s petimi točkami na petem mestu, Iskra IV pa s štirimi točkami na sedmem. V naslednjem kolu igrajo prvi z ekipo Avtotehna, drugi pa z ekipo Pletenina
Naše najboljše moštvo Iskra I, ki igra v četrti skupini, je premagalo šahiste : Klinike II s 3 r 1. Partije so dobili Vito Šoukal, Živorad Andrejič in Janez Kumše. Po drugem kolu so
c	"N
Program izletov PD Iskra v letu 1977
Planinsko društvo Iskra je za svoje člane v letošnjem letu pripravilo naslednje izlete:
1. Vršič	26., 27.3.	Zvone Snoj
2. Lubnik	9.4.	Stane Kranjc
3. Kofce	23. april	Marjan Novak
4. Golica	21. maj	Zvone Snoj
5. Planinski tabor	15. maj	Franc Bratkovič
6. Kotovo sedlo	7. maj	Milan Šval
7. Smuk za Cmirom	4. junij	Breda Jančar
8. Srečanje Iskra-Celovec	25. junij	Bogo Mohor
9. Grohar, Raduha	9. julij	Milivoj Žmitek
10. Kamn. sedlo, Skuta,		
Grintavec	16. julij	Dolfi Divjak
11. Vrata, Kriški podi,		
Škrlatica	6., 7. avgust	Milan Šval
12. Tatre - ČSSR	19.-27. avgust	Janez Šilc
13. Triglav (Slov. smer)	3., 4. september	Breda Jančar
14. Špik	24. september	Vili Tekavec
15. Montaž	10. september	Tekavec, Bratkor
16. Vrtaška planina	1. oktober	Breda Jančar
17. Pot v neznano	22. oktober	Boštjan Škorjak
VILE ASTRE Zelena laguna
družinsko stanovanje 2/2 sobe, kuhinja	165,00 en dan)	din (najem za	
APARTMANI ASTRA Zelena laguna 2/2 sobe, kuhirga	165,00	230,00	484,00
DRUŽINSKA VILA - C 1/2 soba, kuhinja s 2 pomožnima ležiščema	143,00	199,00	350,00
KARAVAN PRIKOLICE Autokamp PUNTICA Funtana B TWC	114,00	146,00	266,00
ARENATURIST PULA IZLETI V APRILU DN MAJU
Hotel Brioni — Zlate Stjene — Pula	133,00 din po osebi na dan
Hotel Belvedere - Medulin	116,00 din po osebi na dan
ZA PRVI MAJ
hotel PARK in hotel SPLENDID	100.00 din/dan za najmanj 4 dni
Obvestilo likovnikom Iskre
na tretjem mestu s 5,5 točkami, prihodnjič pa bodo igrali z Belinko.
Šahisti Iskre VI so v drugem kolu igrali z ekipo Zavoda za raziskavo materiala I in dvoboj izgubili z 0,5 :
3.5.	Remiziral je Božo Ajdinovič. Ekipa ima 3 točke in je na sedmem mestu, prihodnji teden pa igrajo z Veletekstilom.
Ekipa Iskre VII je dvoboj s šahisti Pionirja izgubila z rezultatom 1,5 :
2.5.	Zmagal je Simon Jovanovič, remi-
ziral pa Slavko Fon. "Po drugem kolu ima ekipa 2,5 točki in je na devetem mestu. V prihodnjem kolu bo igrala z ekipo Astra.	d d
KRANJ : LJUBLJANA
Šahisti Elektromehanike so napovedali Ljubljančanom hitropotezni šahovski dvoboj. Ljubljanski Iskraši so z veseljem spre jeli izzivanje in pošteno naklestili Kranjčane z rezultatom 82,5 : 61,5. Dvoboj je bi na 12 deskah in vsak šahist iz Ljubljane je igral z vsakim iz Kranja. Posamezni premaganci so osvojili naslednje število točk: Brane Deželak 9,5; Miha Šmid 8; Martin Brce 8; Janez Krek 6,5; Janez Bambič 6; Jože Kern 4,5; Vinko Zorman 4; Marjan Planinc 4; Lojze Deželak 4; Milenko Gavrič 2,5; Vinko Jerman 2,5; Karel Kmetič 2.
Zmagovalci pa so se držali takole: najboljši je bil z 12 točkami Jože Kerec, Janez Kumše 9, Anton Ribič 8,5, Pavle Sešek 7,5, Jože Špende 7,5, Milovan Rulič 7, Dane Černe 7, Drago Čopič 7, Juriča Zadravec 6, Živorad Andrejič 5,5, Bogdan Brezigar 4,5 in Pavle Jereb 4.
Poraženci so se izgovaijali, da jim je manjkalo veliko najboljših mož in da jih bodo na naslednji dvoboj, ki ga z veliko željo po maščevanju željno pričakujejo, zagotovo pripeljali. Ljubljančani pa zanju; jejo, da se ne bojijo in da bodo povratni dvoboj odigrali takoj po sindikalnem moštvenem prvenstvu.	g g.
OBVESTILO
ŠTIPENDISTOM
IO KŠI organizira dne 9. 3. enodnevni izlet v Zagreb (ogled živalskega vrta, mesta in gledališke predstave v „Jazavcu“). Odhod je ob 7,30 uri izpred Univerze. Prijave s kavcijo 50 din sprejema Služba štipendiranja do 15. 3.
PLANINSKI IZLET
PD Iskra organizira v petek 26. in soboto 27. marca 1977 izlet na Vršič. Odhod udeležencev b,o v soboto ob 6.30 iz Ljubljane z rednim avtobusom.
Z Vršiča bomo naredili izlet na Mojstrovko, ali Sleme. Prijave sprejema Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3, tel. 324-765.
Prispevek za izlet je din 25,00.
ISKRA
Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o.,
Ljubljana, Stegne 17
TOZD TOVARNA
ELEKTROLITOV
ELEKTROLITI, n. sub. o.,
Mokronog
ODBOR
ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV
razpisuje prosto delovno mesto:
VODJA RAZVOJA
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva:
- visoka ah višja izobrazba tehnične aU kemijske smeri in 3 do 8 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih Delovno mesto je v Ljubljani, Gubčeva 23.
Prijave z dokazih o izobrazbi in o izpolnjevanju ostalih pogojev naj kandidati pošljejo na splošno službo TOZD Elektroliti v 15 dneh po objavi.
Obveščamo člane DRUŠTVA LIKOVNIKOV ISKRE, da bo v aprilu 1977 razstava del vseh članov v prostorih ISKRINE STOLPNICE, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Vsak član naj za izbor predloži vsaj tri svoja dela, lahko pa tudi več. Dela oddajte do vključno petka, 18. 3.1977.
1.	Člani sekcije Kranj oddajo dela na sindikat tovarne. Savska loka 1.
2.	Ostali člani oddajp dela v ISKRINI STOLPNICI - Počitniška skupnost (K 2) Janezu Šilcu.
Za razstavo bo izbrano od vsakega člana vsaj eno delo, ki bo fotografirano za katalog.
Dela, ki ne bodo izbrana, avtorji vzamejo ob otvoritvi razstave.
Za potrebe kataloga in evidenco članstva izpolnite obrazec ob oddaji del.
Za upravni odbor društva: predsednik: Jože VOLARIČ, prof.
( ' ')
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZR Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Gla/ni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
V______________________________________J
HOTEL MEDITERAN Plava laguna
109,00 din