/PrimU
St. 52 (16.089) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-, ;mbra 1944 do 1. maja 1°45 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri 'dnji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/77966CO GORICA - Drevored 24 maggto 1 -Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190
75001«HSB TOREK, 3. MARCA 1998
Pot v evro je sedaj kija
Bojan Brezigar
Za odgovor na vprašanje, ali se je v nedeljo z zmago socialdemokrata Schroderja na Spodnjem Saškem res končalo dolgo obdobje popolne oblasti kanclerja Helmuta Kohla, bo treba verjetno počakati do jesenskih volitev. Vendar pa je že sedaj jasno, da se je z nedeljskimi volitvami in z uradno potrditvijo Schroderja za Kohlovega protikandidata, marsikaj spremenilo, ne samo za Nemčijo, ampak tudi za Evropo. S tem, da se v Nemčiji začenja oster volilni boj, se bo namreč po sili razmer spremenila tudi politika Kohlove vlade do Evrope.
Tu seveda mislimo na Italijo, ki je eden šibkejših členov evropske verige. Sedaj je namreč popolnoma jasno, da Prodi in Ciampi ne moreta več računati na Kohlovo dobrohotnost, ko bi znotraj Evropske unije obstajala deljena mnenja o pripravljenosti Italije, da od vsega začetka pristopi k uvedbi skupne denarne enote evra. Schroder velja namreč za »zmernega evroskeptika« in opisujejo ga kot človeka, Id je, pa čeprav je predstavnik nemške levice, zelo blizu industrijskim lobijem, skratka, za nekakšnega Blaira na nemški način. Obstajata torej dva razloga, zaradi katerih Schroder ne bo prizanašal Kohlu: prvi je seveda volilni, kajti jasno je, da bo Kohlov protikandidat v vsaki kanclerjevi odločitvi poiskal najbolj negativne aspekte, torej tiste, Id bi najbolj koristili njegovi izvolitvi. Drugi razlog je prav v dejstvu, da je Schroder zelo blizu pomembnim gospodarskim krogom, tudi takim, ki so skeptični do italijanskega vključevanje v evro.
To pa pomeni, da Italija ne more računati na popust, in postavlja čedalje bolj dramatično v ospredje okoliščino, da bo pravzaprav najpomembnejša tista odločitev, ki jo bo EU na tehnični ravni sprejela 25. marca, in da verjetno ne bo možnosti popravnega izpita, to je, da politični vrh EU 2. maja spremeni strokovne ocene. Glede na to mora Italija očitno pohiteti, saj je evropski komisar de Silguy že povedal, da želi EU videti projekcijo italijanskega gospodarstva za triletje do leta 2002, preden prizna Italiji zadostno stabilnost za uvedbo evra. Skratka, volitve na Spodnjem Saškem niso vplivale samo na dogajanja v Nemčiji, ampak utegnejo bistveno vplivati tudi na razvoj Evrope, in to Se preden bo znano, kdo bo novi nemški kancler.
PRIŠTINA / DOGODKI, KI MOČNO RAZBURJAJO MEDNARODNO JAVNOST
Trije dnevi nemirov na Kosovu: 20 mrtvih in 100 ranjenih
PRIŠTINA - Kosovo pretresajo hudi nemiri, ki so v prejšnjih dneh terjali dvajset mrtvih in več kot sto ranjencev. Spopadi med albanskimi demonstranti in policijo so se začeli v soboto, ko je policija z ognjem odgovorila na napade Albancev ter pri tem menda ubila tudi nekaj žensk in otrok. Včeraj pa je policija s silo zatrla protestno demonstracijo v Prištini. Dogodki so izzvali val protestov v svetu, Albanija pa je uradno zahtevala internacionalizacijo kosovskega vprašanja, čemur se Miloševič krčevito upira.
Na 24. strani
POLITIKA / PRENOVLJENI KOMUNISTI
Trenje med BerlinoHijem in Cossutto na seji vodstva SKR
RIM - Trenje v Stranki demokratične prenove med tajnikom Faustom Bertinottijem in predsednikom Ar-mandom Cossutto. Bertinotti je kritiziral vlado zaradi zamude pri uvajanju reform, zelo kritičen pa je bil tudi do DSL in sindikatov. Ge reforme ne bodo stekle letos, obstaja nevarnost razkroja vladne večine, je ocenil. Cossutta ga je opozoril, da vrvi ne gre tako nategovati, da bi se strgala. Poudaril je tudi, da je mogoče zmagati le z dogovarjanjem.
Zelo kritična do Bertinottija je bila tudi predsednica senatorjev SKP, ki je zahtevala večjo stopnjo demokracije v stranki.
Zasedanje se bo nadaljevalo in zaključilo danes, ker se je k razpravi prijavilo vseh 44 članov vodstva. Zaključno repliko, za katero vlada veliko zanimanje, bo imel tajnik Bertinotti. Razpravi so tokrat lahko sledili tudi novinarji, kar predstavlja za SKP pravcato novost.
Na 2. strani
Železnice: poleg nezgod še dve stavki
RIM - Razmere na italijanskih železnicah se zaostrujejo tako po sindikalni plati kot z vse pogostejšimi nezgodami, ki jih je bila cela vrsta tudi včeraj. Ce zadeve ne bi bile resne, kot so, bi lahko rekli, da se je proti železnici zarotila sreča. Odločitev novega upravnega sveta o kazenskem odpustu treh železničarjev je po oklicu stavke strojevodij za 11. marec včeraj prišel še oklic 8-ume stavke za 13. marec. Na 2. strani
NEMČIJA / PO ZMAGI NA SPODNJEM SAŠKEM
Gerhard Schroder (SPD) bo Kohlov protikandidat
Vodstvo stranke ga je izvolilo soglasno - Zaskrbljenost kanclerja Kohla - Nobenega pretresa na trgih
BONN - Voditelj socialdemokratske stranke v nemški deželi Spodnji Saški Gerhard Schroder bo tekmec kanclerja Helmuta Kohla na parlamentarnih volitvah, ki bodo seprembra v Nemčiji. Schroder je tako slavil dvojno zmago: v nedeljo je premočno zmagal na volitvah v Spodnji Saški, včeraj pa je bil na predlog strankinega predsednika Oskarja Lafon-taina soglasno določen za kandidata za kanclerja na jesenskih političnih volitvah. Po mnenju opazovalcev je Schroder prvi socialdemokrat, ki bi po 16 letih vladanja lahko resno ogrožal izvolitev Helmuta Kohla. Kohl sam je na imenovanje Schroderja reagiral zelo previdno in je celo priznal, da gre za resnega kandidata za kanclerja. Imenovanje Schroderja ni povzročilo večjega pretresa na trgih in nemška marka se je celo okrepila.
Na 24. strani
Diliberto (SKP) sprejel zastopstvo manjšine
TRST - Stranka komunistične prenove bo po svojih močeh naredila vse za pospešitev parlamentarnega postopka za odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino. To je v nedeljo potrdil predsednik poslancev SKP Oliviero Diliberto predstavništvu slovenske manjšine (odstni so bili predstavniki videmske pokrajine in SSk). Na srečanju sta prišli do izraza dve prioritetni potrebi: da se zaščiti najbolj ogrožen del slovenske manjšine, to se pravi Benečijo, ter da čimprej pride do razprave o zaščiti v poslanski zbornici.
Na 3. strani
Tatovi v tovarni kart Modiano
TRST - Z dostavnima voziloma so se pripeljali naravnost v skladišče: drugače ne bi mogli ukrasti tako velike količine igralnih kart, skoraj 130 tisoč šopov so jih odpeljali. Do tatvine v znani tovarni Modiano, ki prav letos praznuje 130 letnico ustanovitve, je prišlo v nedeljo zvečer. Domnevajo, da so tatovi prišli z dvema voziloma, enega je na avtocesti pri Palmanovi ustavila prometna policija, začela mu je goreti guma. Šofer je vozilo ustavil, nakar je s pajdašem zbežal.	Na 5. strani
Uspešna obnova Spacalovega dela
TRST - Po vsej verjetnosti bo že danes povsem obnovljenja stenska slika Lojzeta Spacala v centru Prvi maj pri Sv. Ivanu. Po nalogu SZ Bor je zahtevno delo prevzel slovenski slikar Marko Hergouth, kateremu je včeraj nekaj napotkov dal tudi Spacal. Avtor je rad privolil v obnovo slike, ustvarjene leta ’54, ker je bila precej
poškodovana.	.. „
Na 6. strani
Gorica: posvet o kmetijski politiki EU
GORICA - Pokrajinska uprava je včeraj priredila posvet in javno razpravo o aktualnem vprašanju nove usmeritve v kmetijski politiki EU, s posebnim ozirom na vinogradništvo. Govorila sta evropski poslanec Giulio Fantuzzi in poslanec Mario Prestamburgo, uvedel pa je predsednik pokrajine Giorgio Brandolin.
Na 23. strani

AZETASPORT
TRŽIČ - ul. IX Giugno 84/R - tel. 0481/45735
O ? O L i
POLITIKA / SEJA VODSTVA SKR
IRAN / IZJAVA PREDSEDNIKA KHATAMIJA DINIJU
Berfinotti in Cossutta, različni pogledi v SKR
Salvoto: zahteva po večji demokraciji v stranki
»Teheran odločno obsoja terorizem«
Italijanski zunanji minister zelo zadovoljen z uspehom svojega večdnevnega obiska
RIM - Včeraj se je sestalo vodstvo Stranke komunistične prenove, ki bi moralo v večernih urah z repliko tajnika Fausta Ber-tinottija že zaključiti svoje zasedanje. A k razpravi, ki so ji prvič lahko prisluhnili tudi novinarji, se je prijavilo vseh 44 članov vodstva, zato so se na predlog predsednika stranke Ar-manda Cossutte odločili, da bodo razpravo dokon-Cali danes.
Na seji so prišla spet na dan različna gledanja Ber-tinottija in Cossutte na sedanjo politično situacijo v Italiji. Bertinotti je izrekel zelo kritično oceno o delovanju vlade. Negativna je tudi ocena o odnosu med večino in SKP. Tajnik je večkrat omenil, da vlada ni še zaCela udejanjati temeljnih reform. To mora storiti v teku leta, sicer se bo za večino zaCelo obdobje razkroja, je opozoril. Bertinotti je spet opozoril, da ni vlada storila ničesar o uveljavljanju 35-urnega delovnika, sindikate pa je obtožil, da se v tem pogledu preveč podrejajo indu-strijcem. Dolgoročno bi morali zato po njegovem mnenju ustanoviti nov sindikat levičarskih sil. Tudi odnos na levici tajniku ni kdove kaj po godu. Z DSL bo mogoCe udejani-ti skupno politiko le, Ce bo izbrala Jospinovo pot in se odrekla Blairovemu receptu, ki vodi v povsem nasprotno smer. Polemiziral je tudi z uvedbo skupne valute evra: po 2. maj se ne bomo znašli na zeleni livvadi, paC pa na mnogo težjem terenu, je dejal. Kritiziral je tudi težnjo po uvajanju dvostranskega sistema, ki naj bi ga uvedb s Črtanjem proporCnega de-
la na pohtiCnih volitvah.
Predsednik Armando Cossutta je bil v svojem posegu dokaj kritičen do tajniškega poročila, dejal je, da naj bi se nad odnos med SKP in vlado zgrinjali novi, hudi problemi, ki bi lahko privedli do vladne krize in, morda, tudi do novih volitev. Tej nevarnosti pa se je treba izogniti. »Vrv lahko povlečemo, a paziti moramo, da se ne pretrže,« je poudaril, in spomnil, da je treba preprečiti novo vladno krizo, kot je bila lanska oktobrska. Volitve bi bile travmatične. Treba je zato stremeti po dogovarjanju, ker brez dogovarjanja ni mogoCe zmagati, je podčrtal.
Do Bertinottija je bila kritična tudi predsednica senatorjev SKP Ersilia Sal-vato, ki je zavrnila tajnikovo analizo o krizi v odnosu med SKP in večino. Ko bi bilo res tako, kot pravi Bertinotti, bi se morah takoj oddaljiti od večine, je ocenila. »Bertinotti je orisal stranko, ki je ni, kot v pravljici o nagem kralju,« je še očitala tajniku in zahtevala večjo stopnjo demokracije v stranki. Avtoritarnim konceptom je mogoče zoperstaviti se predvsem z uveljavljanjem demokracije na lastnem domu s strpnostjo in spoštovanjem drugih, je še kritično poudarila Salva-tova.
V SKP se je skratka razvnela razprava, iz katere izhajajo različna tolmačenja o vlogi stranke in o odnosu do večinskih sil. Zato bo res zanimivo slišati, kaj bo danes o teh različnih pogledih v sklepnem posegu povedal tajnik Bertinotti.
NOVICE
Aretirana, ker je govorila z mobitelom v letalu
TURIN - Imela je prižgan mobitel v letalu in se je mimo pogovarjala med pristajanjem. Zaradi tega prekrška se bo morala gospa srednjih let zagovarjati na sodišCu. In z njo bo moral na zatožno klop tudi kapitan, ker ni ugotovil istovetnosti potnice ter jo ovadil sodni oblasti, kot predvideva zakon. Dogodek, ki je močno odjeknil v medijih, se je pripetil 22. februarja na letu Alitalie iz Neaplja v Turin. Eden od potnikov je slišal zvonec mobitela in gospo, ki je odgovorila. Opozoril je stevardeso, ki je morala dokaj odločno poseči, preden je prepričala žensko, naj telefon izklopi.
Neposlušno potnico je policiji prijavil eden od sopotnikov. Agenti so žensko legitimirali in jo ovadili sodstvu z obtožbo, da je ogrozila polet, kapitana pa so obtožiti, da ni izpolnil svoje dolžnosti, ker bi po zakonu kot odgovoren za javno varnost na letalu moral on ugotoviti istovetnost potnice in jo ob pristanku predati policiji.
Zaradi poskusa atentata odložili konferenco o oderuštvu
BARI - Včeraj zjutraj bi se na univerzi v Bariju moral zaCeti simpozij o odemštvu in njegovih posledicah, ki ga je organiziralo združenje obrtnikov Ona. Vendar so posvet odložiti, ker so malo pred začetkom simpozij nedaleč od hale, kjer naj bi se zbrati udeleženci, po aninomnem telefonskem opozorilu odkriti tri bombe. Slo je za delo »profesionalcev« so oceniti minierci, ki so peklenske stroje onesposobiti.
Preiskovalci niso ugotoviti še vzroka poskusa atentata, menijo pa vsekakor, da bombe niso bile 'namenjene zborovalcem.

Prodi: Nisem mislil na predčasne volitve
MONTEVIDEO - »Nikoli nisem razmišljal o možnosti predčasnih volitev, ker bi rad, da bi vlada zdržala ves petletni mandat.« Predsednik italijanske vlade Romano Prodi, ki je včeraj v Montevideu začel svoje enotedensko potovanje po Latinski ameri-ki, se je spet povrnil na vprašanje predčasnih volitev.
V pogovoru z novinarji je italijanski premier dejal, da sploh ni nikoli pomislil na predčasne volitve. »Lojalno sem se obvezal, da peljem do
konca zakonodajno dobo in to nameravam tudi narediti,« je dejal Prodi, ki je ostro obsodil objavljanje izmišljenih novic, na osnovi katerih so nekateri Časopisi osnovali politično polemiko. Dodal je tudi, da je zahteval, naj Časopisi objavijo vire teh izmišljenih novic, vendar ni dobil odgovora. Poudaril je nujen etični pristop k novinarskemu delu in obenem podčrtal, da si Italija pridobiva ugled na mednarodni sceni prav zaradi sedanje politične stabilnosti.
TEHERAN - Iran ne samo obsoja mednarodni terorizem, ampak se mu ta terorizem »gnusi« do takšne mere, da predlaga mednarodno sodelovanje za njegovo »uničenje«.Tako je povedal iranski predsednik Mohammad Khata-mi, ko je včeraj sprejel italijanskega zunanjega ministra Lamberta Dinija ob koncu njegovega večdnevnega obiska v tej azijski državi.
Izjava je brez dvoma pomembna, saj Iran še vedno formalno velja za eno izmed držav, ki šCiti mednarodni terorizem in se ga celo poslužuje, zaradi Cesar mnoge zahodne države z ZDA na Čelu izvajajo do njega embargo. Novi iranski predsednik Khatami, ki je bil izvoljen lanskega maja, je z izjavo očitno hotel potrditi, da se Iran želi izzviti iz osamljenosti, v kateri se nahaja dejansko vse od prihoda islamskih fundamentalistov na oblast na začetku osemdesetih let.
Ni naključje, da je Khatami takšno izjavo dal prav Diniju, saj Italija že dalj Časa vodi dokaj bolj odprto ati popustljivo politiko do Irana, kot bi ji to do-
puščala zavezništva, katerih del je. Se veC. Iranski predsednik je v znak posebne pozornosti do Italije Diniju izročil tudi vabilo za predsednika italijanske vlade Romana Prodija, naj Cim prej uradno obišCe Iran.Poleg tega je med obiskom prišlo do načelnega dogovora za obnovitev in okrepitev sodelovanja italijanskih podjetij pri izkoriščanju iranskega petrolejskega bogastva.
Sef italijanske diplomacije je seveda s takšnim uspehom svojega obiska v Iranu zelo zadovoljen. Kot je dejal včeraj ob svojem odhodu iz Teherana, bo premike, ki jih je zaznal v pblitiki iranskega vodstva, Cim prej obrazložil italijanskim zaveznikom, začenši ameriški državni sekretarki Madeleini Albrightovi, ki bo konec tega tedna v Rimu.
Dini pa je zelo ostro zavrnil kritike, ki mu jih je namenil nemški dnevnik General Anzeiger, po katerem naj bi bil obisk italijanskega zunanjega ministra v Iranu »preuranjen«, Ceš da bi moral počakati vsaj na to, da bi iranske oblasti izpustile iz zapora neškega državljana Helmuta Hoferja.
DESNA SREDINA / PO FINIJEVI REPLIKI V VERONI
Spet velika napetost med partnerji Kartela svoboščin
Forza Italia napada Pinija, ker je zavrnil politiko antikomunizma in se je zavzel za ustavno reformo
RIM - Na odru sta se objela in poljubila, toda navidezno zbližanje ni prispevalo k preseganju nasprotij. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je v nedeljo v repliki programske skupščine v Veroni umirjeno, a zato nic manj odloCno zavrnil Berlusconijevo politično usmeritev. Zgrešeno bi bilo •po njegovem ubrati strategijo, ki bi temljila samo na antikomunizmu, še bolj zgrešeno pa bi bilo odgoditi ustavne reforme in vztrajati na poti Čelnega spopada s sodniki.
Fini jeva replika je pokazala, da je razkorak v desnosredinskem zavezništvu globok in navidezno zbli-žanje ni pomirilo napetosti. Ze včeraj so predstavniki Forza Italia začeli ostro napadati predsednika Nacionalnega zavezništva. Predstavni-
ki FI v dvodomni komisiji Giorgio Rebuffa je dejal, da »Fini žeti vsebinsko prazne reforme« in zato tudi on »kot D'Akna noče resnične reforme«. Se ostrejši je bil predsednik senatorjev Berlusconijeve stranke Emico La Loggia, ki je govoril o »zopetni hudi taktični napaki, kar dokazuje omejeno Fini-jevo sposobnost, da postane li-der«. Njegov kolega v poslanski zbornici Giuseppe Pisanu pa je dodal, da »medtem ko je Fini napovedoval konec antikomunizma v Italiji, je Fausto Bertinotti manifestiral proti ameriškim oporiščem v Italiji v spremstvu rdečih zastav«. Se najbolj zaničujoč je bil Berlusconijev komentar, ki se ni oglasil, tiskovnemu predstavniku pa naročil, naj pove, da »ne govori samo
iz usmiljenja do zavezništva«.
Z Berlusconijem je takoj potegnil tajnik razpolovljenega Krščanskega demokratskega centra Pierferdinan-do Casini (polovica stranke se je pridružila Francescu Cossigi), ki je pohvalil Berlusconijevo protikomunistično ihto, ker »spodbuja k razmišljanju o dogajanju, ki ne sme v pozabo«. In tudi Rocco Buttiglio-ne - čeprav je tudi njega zamikala Cossigova Udr - je podprl Berlusconija ter očital Finiju protislovnost, saj naj bi po eni strani poudarjal, da želi enotnost Kartela svoboščin, obenem pa zavrača antikomunizem in spopad s sodstvom.
Programska konferenca v Veroni je bila za NZ korak v smeri demokratičnosti, v desnosredinskem zavezništvu pa je le poglobilo razkol.
ŽELEZNICA / NOVA SERIJA NEZGOD S PREKINITVAMI PROMETA
Proti odpustom na železnici prihodnji leden kar dve stavki
Prvo so oklicali strojevodje, drugo pa konfederalni sindikati
RIM - Italijanski železničarji bodo stavkati v petek, 13. marca od 10. do 18. ure. Splošno stavko kategorije so včeraj oklicali sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Fi-safs in Srna v protest proti kazenskim odpustom treh železničarjev, avtonomni sindikat Srna pa je hkrati preklical stavko, ki jo je bil sam že napovedal za 11. marec. Enako ni storil sindikat strojevodij Comu, ki je ostale sindikalne organizacije povabil, naj se mu pridružijo 11. marca, ko bodo stavkati tudi pripadniki drugih manjših sindikalnih gibanj (Ucs, Rdb in Fltu).
Bodo uporabniki železnic torej dvakrat prizadeti, ali bodo železničarski sindikati presegli razhajanja in se odločili za enoten nastop? Na to upravičeno vprašanje tistih, ki so prisiljeni potovati po železnici, sindikati seveda ne dajejo odgovora, kajti njihov protest je uperjen proti »neumnemu avtoritarizmu vodstva italijanskih Železnic, ki onemogoča njihovo prenovo«. Pobudniki stavke 13. marca so v tiskovnem sporo-
čilu tudi zapisali, da sledi oklic stavke negativnemu odgovoru vodstva Železnic na zahteve sindikatov, naj suspendirajo tri odpuste in izvedejo bolj poglobljeno preiskavo o odgovornosti železničarjev.
Mimo stavke pa na italijanskih železnicah ni in ni miru. Potem ko je hitri vlak ETR na progi Bologna -Firence v nedeljo prerezal elektro-vod visoke napetosti in za nekaj ur prerezal železno cesto po polotoku na dva dela, se je včeraj zvrstila nova vrsta manjših incidentov, ki so le še bolj zapletli razmere, v katerih se nahaja železnica. Kot da ne bi bilo dovolj nesrečnih naključij, so se včeraj proti njej zarotiti tudi prebivalci naselja Acciaiolo pri Piši, ki ga tiri z zapornicami vsakokrat, ko pelje mimo vlak, razdelijo na dva dela. Včeraj zjutraj, ko so ljudje hodili na delo, je prišlo do še ene od pogostih okvar in zapornice se po odhodu vlaka niso dvignile. Dolga kolona avtomobilov in tovornjakov, pa še nekaj šolskih avtobusov povrhu se je tako obrnilo proti središču
naselja in tam iz protesta ustavilo promet.
Ne pretiravamo, Ce zapišemo, da je bil vCeraj za železnice dobesedno vroč dan. Na postaji v Foggii se je vnela lokomotiva, ki je vlekla drugi dve, na progi Rim-Pescara pa je bil promet za nekaj ur prekinjen zaradi plamenov, ki so izbruhniti v lokomotivi na postaji Marsicana in jo povsem uničili. Na postaji Brindisi pa je ogenj, po vsej verjetnosti podtaknjen, zajel vagon, naložen z odpadnim materialom, zaradi Cesar je bil promet prekinjen za približno eno uro.
Zamenjava upravnega sveta in predsednika zaenkrat ni obrodila nobenega pozitivnega učinka na železnici, nasprotno, razmere se zaostrujejo, transportni minister Bur-lando pa se omejuje na ugotovitev, da problemi niso politični in da jih je treba rešiti znotraj železniškega podjetja. Potnike pa medtem čakata dve stavki v treh dneh, pa še zadovoljni bodo morali biti, Ce ne bo še kaj hujšega.
Židi previdni do Finijevega preokrela
RIM - Italijanska židovska skupnost je zelo previdna v odnosu do Gianfranca Finija. Potem ko je lider Nacionalnega zavezništva v nedeljski repliki poudaril, da stranka ne gleda veC nazaj, ampak ohranja zgodovinski spomin in v tem okviru kot primer navedel tako »Italijane Cidovskega rodu, ki so bili deportirani in Italija, ki so biti ubiti v fojbah,« predstavniki židovske skupnosti cenijo zopetno obsodbo holokavsta, vendar previdno Čakajo, da bodo besedam sledila tudi dejanja.
Tudi rimski glavni rabin Toaff, ki je namignil na pripravljenost srečanja s Finijem, je včeraj poudaril, da voditelj NZ ni še vprašal za pogovor in da bi bil zaenkrat tak pogovor še preuranjen.
Ob vzporejanje holokavsta s fojbami pa se je obregnil beneški župan Massimo Cacciari, ki pa je menil, da je bilo vzporejanje bolj odgovor »Berlusconijevim norostim« kot pa dejansko postavljanje dveh pojavov na isto raven.
Zelo nezaupljiva do NZ pa je južnotirolska SVP, ki trdi, da obsodba fašizma ne zadostuje. »Mi gledamo predvsem na odnos do manjšine in do južnotirolske avtonomije,« je dejal predsednik SVP Siegfried Brugger, ki je tudi ocenil stališče NZ do Južne Tirolske kot »nesprejemljivo zasmehovanje pravic, ki jih je manjšina dosegla s trdim bojem«.
SLOVENSKA MANJŠINA / SREČANJE S POSLANCEM OLIVIEROM D1LIBERTOM
Perspektive, a tudi težave zaščitnega zakona v zbornici
»Zaščita je temeljnega pomena, v igri pa je tudi multikulturnost«
TRST - Stranke komunistične prenove bo po svojih močeh naredila vse za pospešitev parlamentarnega postopka za odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino. To je v nedeljo potrdil predsednik poslancev SKP Oliviero Diliber-to predstavništvu naše narodnostne skupnosti, ki mu je posredovalo' svoja gledanja na »osnutek osnutka« poslanca Domenica Masellija ter na vse, kar je s tem povezano. Srečanja z Diliber-tom so se udeležili Rudi Pavšič (SKGZ), Sergij Pahor (SSO), Nadja Debenjak (DSL), Igor Tuta (Demokratski forum) ter zastopniki slovenske komponente SKP Stojan Spetič, Igor Canciani, Darij Brajnik, Renato Kne-ipp in Sergij Lipovec. Zastopniki beneških Slovencev so bili upravičeno odsotni, SSk pa je že pred časom dala vedeti, da ne bo sodelovala na podobnih pobudah.
Kot beremo v tiskovnem sporočilu SKP, sta na srečanju prišli do izraza dve prioritetni potrebi. Da se zaščiti in s tem zakonsko prizna najbolj ogrožen del slovenske manjšine, to se pravi Benečijo, ter da čimprej pride do razprave v poslanski zbornici. Ob izmenjavi mnenj in informacij so bile začrtane konkretne možnosti glede pospešitve parlamentarnega postopka. Diliberto je zagotovil skupnemu predstavništvu popolno podporo enotnemu zakonskemu osnutku Slovencev v Italiji.
V	političnem dokumentu, ki je služil kot osnova za soočenje na programski konferenci tržaške SKP, je govor tudi o slovenski manjšini. Dokument obravnava znana dogajanja (razpad SFRJ, krah TKB itd.), ki so zelo vplivala na položaj manjšine, kjer je v teku neke vrste normalizacijski postopek. Na eni strani imamo DSL, ki išče legitimacijo v Trstu in v celotnem obmejnem pasu, na drugi pa SSk, ki je skušala znana dogajanja izkoristiti za neke vrste zgodovinsko revanšo.
V	soočenju med Slovenci pa je po mnenju komunistov opaziti novost. Razhajanja niso več, kot v preteklosti, ideološke narave, v središču razprave in različnih gledanj je sedaj odnos do večjezične in multikulturne družbe, ki jo nekateri v manjšini skušajo napačno prikazati kot usedlino komunizma ali internacionali-zma. V resnici pa gre za daljnoročno perspektivo, ki presega »logiko« priznanja pravic, zadeva pa ves tukajšnji prostor v vidiku evropske integracije, začenši z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. To, pa se ne sme
udejaniti kot kolonialistični prodor finančnih krogov italijanskega severovzhoda, zato SKP zelo pozorno spremlja usodo levic v Sloveniji, Hrvaški in v drugih državah tega dela Evrope, kot je npr. Madžarska.
Za Bertinottijevo stranko je vsekakor zaščitni zakon temeljnega pomena, spričo bližnjih deželnih volitev, ustavnih reform in tudi večne skušnjave DSL za usklajevanja "kompatibilnosti" pravic z desnico, pa je malo verjetno, da bo zakon odobren v bližnji bodočnosti. V okviru ustavnih reform (predlog Cossutta-Salvato v dvodomni komisiji) se je SKP zavzela za zajamčeno ali vsaj olajšano predstavništvo manjšin v izvoljenih telesih, začenši z rimskim parlamentom, »čemur je najbolj nasprotovala DSL, ki hoče ohraniti sedanji monopol v zakonodajnih telesih, pri čemer skuša izčrpati tako SSk, kot SKP«.
V deželnem merilu - je rečeno še v dokumentu SKP - je stranka dosledno zagovarjala potrebo po olajšavah za izvolitev slovenskih svetovalcev v Trstu, Gorici in v Vidmu. Dežela, ki se mora za svojo avtonomijo zahvaliti v prvi vrsti slovenski manjšini, je zavrnila vse predloge, pri katerih je treba vztrajati, »čeprav tudi tukaj plačujemo za dvoumno zadržanje DSL, ki očitno noče izgubiti predstavniškega monopola, ki mu tudi omogoča preferenčno os v odnosu do Rima, kot tudi do Slovenije«.
Nedeljsko srečanje med Dilibertom in predstavniki slovenske manjšine (Foto KROMA)
TRST / KONFERENCA SKP
»Antifašizem je vrednota«
Protestni shod ob priložnosti bližnjega soočenja Violante-Fini
TRST - Ob priložnosti okrogle mize o zgodovinskem spominu (14.marca v gledališču Verdi), na kateri bosta sodelovala tudi Luciano Violante in Gi-anfranco Fini, bo SKP priredila protestno manifestacijo. Predlog je padel na pokrajinski programski konferenci, med prvimi pa ga je odločno podprl tudi predsednik poslancev SKP Oliviero Diliberto. Komunisti menijo, da smo priča zelo nevarnemu poskusu potvarjanja zgodovine, saj je antifašizem vrednota, ki je ne gre na noben način in v nobeni obliki barantati. SKP je glede tega zelo kritična do DSL in istočasno do Univerze, ki je prireditelj soočenja.
Programska konferenca je na splošno podprla stališča in predloge tajnika Jacopa Venierja. Gre za usmeritev,
ki izhaja iz analize, da je župan Riccar-do Illy izraz nove in moderne mestne desnice, kateri je Hrast popolnoma podrejen. Krajevna SKP se bo v bodoče bolj naslanjala na družbo in na njene komponente, kot na politične stranke, kar na vsedržavni ravni zagovarja tajnik Fausto Bertinotti, medtem ko je predsednik Armando Cossutta glede tega previdnejši in bolj naklonjen dialektičnemu odnosu z DSL in z levosredinsko koalicijo Oljke.
Večina diskutantov je bila mnenja, da se bo morala stranka čimprej prilagoditi novim nalogam, pri čemer bo nujno potrebna notranja reorganizacija. Na konferenci niso govorili o kandidaturah za junijske deželne volitve, s katerimi se bodo strankina telesa začela ukvarjati v prihodnjih dneh.
NOVICE
Sindikat CISL za reformo Dežele
VIDEM - Sindikalna zveza QSL meni, da je potrebna temeljita reforma Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v federalističnem smislu. V tem smislu predlaga, da naj bi deželni svet odobril okvirni zakon oziroma zakon načel, ki bi na novo opredelil pristojnosti krajevnih uprav, in sicer na osnovi pristojnosti, ki jih ima na osnovi ustavnega zakona št. 2 iz leta 1993.
To stališče sta iznesla deželna voditelja sindikata CISL Sante Marzotto in Lucio Gregoretti na posvetu, ki ga je njun sindikat priredil včeraj v Vidmu. Na posvetu je nastopil tudi predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder ter se kritično obregnil bodisi ob tiste, ki skušajo izvotliti posebno deželno avtonomijo, bodisi ob one, ki bi hoteh deželo razbiti po modelu Tridentinske-Južne Tirolske. Predsednik deželnega združenja občin, župan San Vita pri Til-mentu Luciano Del Fre je dejal, da bo prihodnja zakonodajna doba deželnega sveta »ustavodajne« narave. Poslanec DSL Elvio Ruffino se je na posvetu strinjal, da bo treba revidirati posebni deželni statut, predsednik tržaške pokrajinske uprave Renzo Co-darin pa je bil glede možnosti temeljitih reform bolj skeptičen.
Naročili ekspertizo o delovanju višinomera
TRIDENT - Tridentinski javni tožilec Bruno Giardi-na, ki vodi preiskave o tragediji na Cermisu, je včeraj poveril nalog majorju italijanskega letalstva Ma-uriziu Trentinu in marešalu Marcelin Vadrucciju od letalske baze v Cameriju pri Novari, naj preverita delovanje ameriškega letala, ki je prerezal žico žičnice na Cermisu in tako povzročil smrt 20 oseb. Trentin in Vadrucci bosta imela 30 dni časa za izdelavo ekspertize. Ze danes bosta na letalski bazi NATO v Avianu, kjer je zaplenjeno letalo, ki je povzo-čilo tragedijo.
KOROŠKA / PREDVOLILNI MANEVRI
Haider se še ni odločil, ali bo kandidiral za glavarja
CELOVEC - Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPO) Jorg Haider se še ni odločil, ali bo leta 1999 kandidirial za deželnega glavarja Koroške ali za avstrijskega zveznega kanclerja. V pogovoru z avstrijskimi novinarji je pustil odprti obe opciji, pri čemer pa je bilo mogoče iz njegovih odgovorov - v nasprotju z dosedanjimi - razbrati, da je bolj naklonjen boju za kanclersko mesto.
V vzezi s kandidaturo za koroškega deželnega glavarja je Haider
STAVKA / TA ČETRTEK
»Isti status uslužbencem krajevnih uprav in Dežele«
TRST - Ta četrtek bodo v vsej Furlaniji-Julijski krajini stavkali uslužbenci krajevnih uprav. Stavko so oklicale sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, in sicer z namenom, da bi deželni svet čim prej odobril zakonski ukrep, ki bi omogočal sklepanje enotnih delovnih pogodb za uslužbence deželne in vseh krajevnih uprav v Furlaniji-Julijski krajini.
Kot je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu odgovorni za javne uprave CGIL Silvano Pe-tris, se sindikati zavzemajo za poenotenje statusa uslužbencev deželne in krajevnih uprav iz dveh temeljnih razlogov. Najprej zato, ker se deželni svet pripravlja na preureditev krajevnih uprav Furlani j e-Julijske krajine v federalističnem smislu, kar pomeni, da bi morale slednje pridobiti nove pristojnosti in s tem tudi osebje od deželne uprave. Poleg tega pa zato, ker so oz. bodo na osnovi zakona Bassanini krajevne uprave prejele nekatere nove pristojnosti pa tudi uslužbence od državnih uprav v bližnji prihodnosti. Po oceni sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL bi bilo nesprejemljivo, da bi po teh reformah eno in isto delo opravljajo osebje z različnim delovnim statusom, in prav zato se zavzemajo za poenotenje delovnih pogodb.
Zakaj pa sindikati postavljajo to svojo zahtevo s tolikšno silo? Tudi to iz dveh razlogov. Najprej zato, ker je deželni svet že začel obravnavo zakona o preureditvi krajevnih uprav, poleg tega pa zato, ker se zdaj sklepajo delovne pogodbe za uslužbence krajevnih uprav za štiriletje 1998-2001.
Ob četrtkovi stavki bodo uslužbenci krajevnih uprav iz vse dežele priredili manifestacijo pred deželnim svetom z začetkom ob 11. uri.
Proti prisotnosti ameriških oporišč
PORDENON - »Svet se je spremenil in nima smisla, da se tuja prisotnost v Italiji udejanja kot krnitev naše suverenosti.« Tako je med drugim poudaril tajnik SKP Fausto Bertinotti v nedeljo v Avianu, kjer se je udeležil manifestacije proti ameriškemu letalskemu oporišču.
Manifestacije, ki jo je organizirala SKP, se je udeležilo več tisoč ljudi, med
katerimi je bilo veliko pripadnikov socialnih centrov.
Po raziskavi zavoda Datamedia večina Italijanov ne nasprotuje članstvu Italije v Nato (52, 3% anketiranih se je izrekla pozitivno, 20% negativno), ne odobrava pa prisotnosti vojaških oporišč (pozitivnih odgovorov je bil 32, 6%, negativnih pa 44, 6%).
namreč povedal, da to ni njegova samostojna odločitev, temveč tudi odločitev strankinega vostva na Koroškem. Za odločitev pa ima še dovolj časa, saj bodo deželnozborske volitve 7. marca 1999, državnozborske volitve pa da bodo predvidoma šele jeseni 1999.
Haider je v svoji najnovejši izjavi pozabil na sejo deželnega vodstva FPO, na kateri je sam izsilil (soglasen) sklep, da lahko sam odloča, kdo bo glavni kandidat svobodnjakov na deželnozborskih volitvah na Koroškem. Takrat je tudi povedal, da mu je Koroška »najljubša dežela« ter da resno razmišlja o preselitvi z Dunaja na Koroško, kjer vidi tudi »največje možnosti za uresničevanje svojih političnih načrtov«.
Haider, ki je v zadnjih tednih soočen z vse večjimi konflikti tudi znotraj zvezne stranke in je zato celo že zagrozil z odstopom, se pri svojih najnovejših načrtih očitno opira tudi na ugodne rezultate javnomnenjske raziskave, ki mu napovedujejo največje možnosti na deželnozborskih volitvah na Koroškem, ne pa na vseavstrijski ravni. Svobodnjaki so na tretjem mestu - za socialdemokrati in tudi za ljudsko stranko. Na Koroškem je položaj ugodnejši. Na deželnozborskih volitvah leta 1994 so socialdemokrati s 37 odstotki sicer zmagali, svobodnjaki pa so se s 34 odstotki uvrstili na drugo mesto. Ljudska stranka ima na Koroškem samo 24 odstotkov.
Ivan Lukan
Torek, 3. marca 1998
MNENJA, ALPE JADRAN
4
Domnevna združitev štirih slovenskih višjih šol v Trstu je naletela na hiter, odločen in jasen odgovor vseh za slovensko šolo zainteresiranih oseb, organizacij in ustanov. Kaj drugega bi moglo biti ob taki neodgovorni izjavi?!
Vendar se stvari nikakor še niso dokončno razjasnile. Zakaj? Rimska vlada je namreč odobrila pravilnik, ki »izrecno govori o olajšavah za slovenske šole« (Marjan Kemperle v uvodniku PD dne 28. februa-rua letos) in predvideva tudi Člen za »po-trebne prilagoditve, ki zadevajo obstoj šolske populacije«.
In tu je jedro celotnega vprašanja slovenskih šol na Tržaškem. Prilagoditev, sanacija, reorganizacija, preosnova... to je cel kup besed, s katerimi se danes strokovno poklicani ljudje lotevajo problematike naših šol.
Ker mi je bilo vedno všeč govoriti in pisati kar se da preprosto in razumljivo, bom skušal to storiti tudi ob tem problemu.
Gre za obupno padanje števila rojstev v naših krajih. In ker ni rojstev, tudi otrok v naših šolah ne more biti! Mislim, da je to zelo enostavna, čeprav izredno boleča stvarnost. Naj navedem en sam primer. V treh dneh (25., 26., in 27. februarja letos) so se v tržaški pokrajini rodili štirje otroci, umrlo pa štirideset ljudi. Med prvimi ni bilo (sodec po imenu ali priimku) nobenega iz slovenske družine, med pokojnimi pa sem naštel kar petnajst s slovenskim priimkom!
Takšno je danes naše tragično stanje, za katerega nismo morda sami krivi; kriv je pač čas, v katerem živimo, čas blagostanja, omejenih rojstev in odvračanja življenjskih odgovornosti in skrbi. Toda to je vprašanje, ki ne spada v to moje razmišljanje v zvezi s slovensko šolo in njeno bodočnostjo.
V zvezi s celotno našo šolsko problematiko bi rad pribil tole: spoštujmo vselej in povsod to, kar imamo, posebej na mednarodnem področju! In tu imamo londonski sporazum iz leta 1954 in njegove za nas dokaj ugodne klavzule in mednarodne norme, tudi v zvezi s šolo, rekel bi: predvsem v zvezi s šolo! Iz lastnega izkustva lahko rečem, da Italijo in njen politični, upravni in sodni ustroj dobro poznam. Ta naša država je nastala pred 130 leti kot enonacionalna država s skrito in odkrito željo, da zatre ali onemogoči razvoj neitalijanskim jezikom v svojih mejah. Tudi po prvi in drugi svetovni vojni, ko si je pod svoje okrilje spravila nemško
prebivalstvo na južnem Tirolskem in slovensko v Julijski krajini, ni odstopila od teh svojih teženj. Sele mednarodni sporazum Gruber-De Gasperi za nemško manjšino in Londonski sporazum za slovensko manjšino v Italiji je prebil led v tem oziru in postavil manjšinsko problematiko na novo, trdnejšo in objektivnejšo osnovo.
Res, da ima Londonski sporazum že dobrih 44 let, a je v glavnem še vedno na zdravih nogah in vsebuje norme mednarodne veljave, ki jih Italija sama ne sme spremeniti. Rek »Pacta smrt servanda« velja vse dotlej, dokler jih vse zainteresirane sile ne prekličejo (v našem primeru poleg Italije in Slovenije tudi Anglija in Francija) ali pa če nastane neka nova, izredna situacija, kot je npr. vojno stanje.
Vse dotlej so in morajo biti mednarodni sporazumi v veljavi in spoštovani in če tega ni, se lahko vsak, ki se čuti prizadetega, obme na mednarodno sodišče v Haagu ali pa danes na razne evropske politične in drage forume.
V zvezi z našo šolo pa se mi ne smemo nevrotično oprijemati vsake bilke, ki nam jo v naših stiskah ponuja večinski narod ali njegova vlada. Naša skrb je dobro pretehtati vsako rešitev, ki nam je morda ponujena na zlatem krožniku, a ki se oddalji od mednarodno sprejetih obveznosti. Mi moramo braniti vsako slovensko šolo, tudi če gre morda danes za pot, ki pelje »po že utečenih, varnih kolesnicah majhnih šol, majhnih razre-dov«(M.K. istotam).
Ne pozabimo, da se je pred kakim desetletjem italijanska manjšina v Istri borila za italijansko šolo, na katero je bil vpisan en sam otrok (kako se je italijanska šola v Istri danes razvila pa vemo vsi!).
Zakaj bi mi tega ne smeli storiti danes, v pričakovanju boljših natalitetnih časov? Zakaj bi morali nujno kreniti na pot »preizkušanja in soustvarjanja novega, vštric z italijansko reformirano šolo?«
»Tertium non datur?«
Seveda je možna tretja pot: pot ohranjevanja in enkratnega nujnonstnega izboljševanja tega, kar imamo na podlagi državnih in mednarodnih zakonov in sporazumov. Lahko se tudi prilagajamo sedanjim potrebam, vendar mora to biti samo v pot izboljšanja, dopolnjevanja, perfekcioniranja, ne pa na pot omejevanja, zmanjševanja ali celo krčenja slovenskega šolstva in njegove avtonomije.
O tem ne sme biti za nikogar od nas najmanjšega dvoma, niti za trenutek ne!
ODPRTA TRIBUNA
Ali je naša šola zares
na križpotju?
■■■■■■■■■■■■■
Drago Stoka
LJUBLJANA / V IZJAVI ZA JAVNOST
Zavzet Kučanov poziv za strpnost in sožitje
Vsi se morajo odzivati na pojave nestrpnosti in nasilja
Predsednik Slovenije Milan Kučan
LJUBLJANA - Na nestrpnost se je treba odzivati z dejanji in besedami strpnosti in sodelovanja, s pogovorom in ne s prepovedmi, cenzuro, brezbrižnostjo in zanašanjem na druge, je v nedeljskem sporočilu za javnost med drugim poudaril predsednik republike Milan Kučan. Odzivati smo se dolžni vsi, država, predsednik države, stranke, civilna družba, cerkve in drugi, zaradi zmeraj iste, čeprav različne odgovornosti za življenje ljudi v slovenski državi in zaradi njihove prihodnosti, za katero so se odločili ob plebiscitu, je zapisal predsednik Kučan.
V sporočilu za javnost opozarja, da so v Sloveniji vse bolj pogoste ja-
r DEŽELNO RAVNATELSTVO ZA GOZDNO GOSPODARSTVO n
Lani v FJK 223 požarov
Hiter poseg gasilskih enot je preprečil hujšo škodo
VIDEM - Lani je bilo v Furlaniji-Ju-lijski krajini 223 gozdnih požarov, ki so zajeli skupno nad štiri tisoč hektarov površine. To so podatki o lanskem delu, ki jih je v nedeljo objavilo deželno ravnateljstvo za gozdno gospodarstvo in parke.
Ravnateljstvo je poudarilo, da so bili nekateri od lanskoletnih požarov zelo hudi in so zahtevali znaten napor ljudi. Tako na primeru požar, ki je za veliko noč izbruhnil nad jezerom pri Barcisu. Na srečo zublji niso zajeli veliko dreves, potreben pa je bil velik napor, preden so ga gasilci in gozdarska služba pogasili, ker je področje težko dostopno.
Ravnateljstvo za gozdno gospodarstvo in parke poudarja, da nobeden od lanskoletnih požarov ni imel nevarnega dosega zaradi hitrega posega gasilcev in go-
zdarjev, zaradi budnosti ljudi, ki so sproti obveščali o požarih, pa tudi zaradi strokovne sposobnosti gasilskih enot.
Skupno so lani v boju proti ognju zabeležili 4.455 prisotnosti in opravljenih je bilo okoli 25.000 delovnih ur. Tudi zaradi teh posegov je bila škoda omejena v primerjavi s tem, kar se je zgodilo v prejšnjih letih. Ravnateljstvo pa kljub vsemu poziva vse ljudi k budnosti in opozarja, da so trava, gozd in podrast prav v tem času najbolj vnetljivi. Prav zaradi tega opozarja na nevarnost prižiganja ognja na prostem, na pozabljene cigaretne ogorke in podobno.
Budnost je potrebna, kdor opazi dim ali ogenj pa lahko opozori operativni odsek ravnateljstva in pokliče na »zeleno« telefonsko številko 1678-43044.
vne izjave in dejanja, ki nosijo v sebi sovraštvo, oholost in žalitve drugačnih, naj gre za politične poglede, za narodnost, za verska ali neverska prepričanja, za razumevanje preteklosti ali preprosto za svobodo pri izbiri načina življenja ali umetniške izpovedi.
»Tudi besede ubijajo. 'Od govorjenja, da so ljudje pravi in nepravi Slovenci, golazen, rdeči go-ščarji, črnuhi, južnjaki, morilke nerojenih otrok, podgane, od takih in podobnih besed je samo še korak do fizičnega nasilja. Ali smemo biti neprizadeti ob takšnem stanju duha,« se sprašuje predsednik Kučan in odgovarja, da ne, če naj bo sploh mogoče skupno življenje.
Duhovne in politične razmere v državi so po mnenju predsednika Kučana kdaj res videti takšne, kot da si nismo pripravljeni priznati pravice, da je vsakdo od nas s svojim življenjem enkraten, svoboden in neponovljiv. Kot opozarja, ni dovolj zgledov za strpno in prijazno ravnanje, za medsebojno razumevanje in človeško solidarnost. Napadalnost v besedah, ravnanjih in dejanjih ne ustvarja okolja, ki bi bilo naklonjeno sožitju in različnosti, meni predsednik države.
Ob tem je izrazil prepričanje, da je za življenje in prihodnost Slovencev varna in dobra samo tista pot, ki pelje proč od napadalnosti, sovraštva in nelagodja ob drugačnosti ter vodi k sožitju, solidarnosti in strpnosti. (STA)
NABORJET / PROSLAVA DNEVA SLOVENSKE KULTURE V KANALSKI DOLINI
Bolj optimističen pogled v prihodnost ob dobrih rezultatih, ki jih je lani doseglo središče Planika
Prihodnji teden bo središče odprlo majhno knjižnico, ki bo poimenovana po Salvatoreju Venosiju
NABORJET - Slovenci iz Kanalske doline so se za obeležitev dneva slovenske kulture zbrali v Beneški palači v Naborjetu, ki že nekaj let nudi za javne pobude in nastope več kot primerno okolje.
Po nekajletnih nihanjih in težavah je dan kulture tudi v Kanalski dolini postal tradicionalen, saj poteka že šesto leto zapored. Ob priložnosti za srečanje slovenskih ljudi iz najsevernejšega konca zamejstva pa je to hkrati neke vrste obračun in prikaz rezultatov celoletnih dejavnosti, kot so tečaji slovenskega jezika, glasbenega pouka in drugega. Tega dne je možno neposredno ugotoviti, da se znanje jezika otrok, ki obiskujejo tečaje, znatno izboljšuje, kar je razveseljivo in sploh predpogoj za
bodoče utrjevanje slovenske prisotnosti. Domačinom in gostom, ki so bili prisotni na letošnjem kanalskem dnevu kulture, je spregovoril predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bar-taloth. Med gosti so bili prisotni odbornik za kulturo Občine Trbiž Carlantoni, predstavnica didaktičnega ravnateljstva iz Trbiža De Martin, direktor letoviščar-ske ustanove Favi, iz Slovenije pa predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer ter slovenski konzul v Trstu Zorko Pelikan, za Krščansko kulturno zvezo iz Celovca pa Nužej Tolmajer.
Iz govora predsednika Bartalotha je bilo razbrati zadoščenje in optimizem glede na dobre rezultate, ki
jih je delovanje središča Planika doseglo v lanskem letu. Bartaloth je dejal, da je prišlo do občutnih korakov naprej, odkar so se pred enim letom društva v Kanalski dolini združila v skupno središče.
Napovedal je, da bodo vrata centra s prihodnjim 9. marcem odprta javnosti, kajti urejena je bila majhna knjižnica za otroke in odrasle, ki bo poimenovana po zaslužnem, pred nedavno preminulem kulturnem delavcu Salvatoreju Venosiju. Središče se je opremilo z zbirko videokaset in ustrezno aparaturo za predvajanje, v kratkem pa naj bi bilo opremljeno še z računalniki, tako da bo ponudba za mlajše in starejše obiskovalce znatno izboljšana.
Predsednik Planike je zlasti izrazil zadovoljstvo
ob dejstvu, da se je krepko razširilo tudi poučevanje slovenščine.Trije visoko usposobljeni učitelji vodijo šest skupin tečajnikov, začel pa se je tudi tečaj za odrasle, ki vzbuja nepričakovano veliko zanimanja. Bartaloth je povedal, da se je 19. januarja letos začel pouk slovenščine tudi v javnih osnovnih šolah v Ukvah, Zabnicah in Beli peči, čemur je prispevalo tudi kulturno središče, ki je seveda pripravljeno pomagati tudi v prihodnje.
»Vse to pomeni, da je v Kanalski dolini počasi, vendar z gotovim korakom napredovalo ozračje strpnosti in sožitja, s tem pa se uresničuje osnovni smoter našega delovanja. Naše sodelovanje z obema občinskima upravama, Trbi-ško in Naborješko ter z
Gorsko skupnostjo, je zgledno in bogato,« je želel podčrtati predsednik Planike in je dodal, da sega sodelovanje središča tudi v druge zamejske prostore, od Koroške'do Madžarske.
Rudi Bartaloth se je v govoru spomnil tudi na pokojnega senatorja Darka Bratino, ki je bil v Kanalski dolini pogost in dobrodošel gost, sodeloval pa je tudi pri pobudah središča.
V kulturnem programu so nato nastopili igralka in pevka Jerca Mrzel, komorna pevska skupina Inke iz Poljubinja in številni otroci, obiskovalci tečajev slovenščine. Tem so bili namenjeni najtoplejši aplavzi, saj je njihovo čedalje boljše znanje jezika najboljše potrdilo o uspehu dela v Kulturnem središču Planika.	(D.U.)
Predsednik Planike Rudi Bartaloth
OBČINA / STALISCE ZUPANA ILLYJA
NABREŽINA / PO RAZGIBANI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Podpora srečanju Violante - Fini
Venier (SKP) nezadovoljen z odgovorom
DSL brani odločitve o glavni skupščini KGS
Različno gledanja zadevajo usodo Kraškega parka
Zupan Riccardo Illy podpira bližnje tržaško soočanje med predsednikom poslanske zbornice Lucianom" Violan-tejem in predsednikom Naciolanega zavezništva Gianfrancom Finijem. To je povedal na sinoCni občinski seji v odgovor na vprašanje svetovalca SKP Jacopa Venierja, ki je dejal, da bi moralo Gledališče Verdi odkloniti dvorano za pobudo, ki je po njegovem izrazito politična.
Zupan je izrazil upanje, da bo okrogla miza, ki jo prireja univerza, brez sprenevedanj ali potvorb prispevala k premeščanju znanih razkolov v mestni skupnosti. »Pričakujem, da bo to nadaljnji korak na poti pomiritve, kar ne pome-
ni, da je treba na novo napisati zgodovino«, je dejal Illy. Trst naj bi po tej poti končno postal normalno mesto, v duhu politike sožitja in sprave.
Illy je v srečanje v Verdiju označil kot institucionalno srečanje; zato bo uprava gledališča zahtevala od prirediteljev le povračilo živih stroškov in ne normalne najemnine. Tak postopek velja tudi za druge podobne javne pobude.
Venier je izrazil popolno nezadovoljstvo nad županovim odgovorom. Illyju je očital, da v svojem posegu sploh ni omenil razlik med fašisti, nacisti in antifašisti, kar je nesprejemljivo in nedopustno. Srečanje Violante - Fini je izrazito politično soočanje, ki ne bo
privedlo do nobene pomiritve, a bo le zaostrilo vzdušje. Komunisti, je podčrtal Venier, so zelo ogorčeni nad tem županovim stališčem ter potrjujejo najbolj odločno nasprotovanje tej pobudi.
Izvedelo se je tudi, da bosta Violante in Fini v soboto, 14. marca (najbrž skupaj) položila spominska venca v Rižarno in na fojbo pri Bazovici.
Sporočilo o skupnem koraku v Rižarni je občinski posvetovalni komisiji, ki skrbi za pobude in prireditve v nekdanjem nacističnem taborišču, pred nedavnim uradno sporočil podžupan in odbornik za kulturo Roberto DamianT. SinoCi pa o tem pa ni bilo govora.
Izvolitev devinsko-nabrezinskih predstavnikov v glavno skupščino Kraške gorske skupnosti je se vedno predmet političnega soočenja. Svetovalci DSL v tiskovnem sporočilu pojasnjujejo svoje stališče in utemeljujejo izbire, ki so, kot znano, doživele kritike s strani večinskega zaveznika liste »Z Voccijem na poti do Oljke«.
Hrast razpolaga v občinskem svetu s petimi glasovi. Tri njegovi predstavniki so glasovali za načelnika skupine Massima Veroneseja, dve preferenci pa je DSL oddala Viktorju Tancetu (SSk) in Giorgiu Retu (Lista 2000). Vsi trije so bili izvoljeni, tako da bo v skupščini KGS zastopana vsa pisana koalicija, ki podpira župana Voccija, menijo pri DSL.
Ce bi DSL podprl enega od svetovalcev Voccijeve liste (ali Franca Radovicha ali Maurizia Rozzo) bi iz gorske skupnosti izpadla ena od večinskih skupin (ali SSk ali Retova lista), Voccijevo gibanje pa bi imelo
dva predstavnika (župana in enega od dveh svetovalcev). Sam Vocci -piše še nadalje v sporočilu Hrasta -je glasoval za svetovalca Slovenske skupnosti. Zastopanost vseh koalicijskih partnerjev v gorski skupnosti po mnenju DSL utrjuje in ne šibi Voccijeve koalicije, kot menijo zeleni. Svetovalci Hrasta podčrtujejo, da je medobčinski Kraški parjc trenutno eden temeljnih prvenstvenih ciljev devinsko-nabrežinske uprave.
To je zapisano v deželnem zakonu in tudi v volilnem programu, ki so ga, poleg ostalih, podpisali tudi zeleni. V tem programu piše, da predstavljajo medobčinski park in zaščiteni območji Botanjek in Devinske stene prvi korak pri izvajanju projekta o parku, cilj pa ostaja mednarodni Kraški park. Hočemo skupno narediti ta korak, ki nima alternativ, razen spremembe deželnega zakona in korenite spremembe volilnega programa Zupana Voccija? To se po mnenju DSL lahko naredi, po tej poti pa bi se
večina popolnoma izneverila svojemu volilnemu programu in torej vo-lilcem. Mednarodni park ostaja perspektiva, v konkretnem pa je treba najprej udejaniti druge obveze (medobčinski park) in spoštovati vlogo, ki na osnovi deželnega zakona pripada Kraški gorski skupnosti.
Predmet različnih ocen, kot vidimo, ni samo vprašanje zastopanosti v skupščini gorske skupnosti, ampak tudi in predvsem Kraški park. Zeleni (v Trstu in v Nabrežini) hoCejo v doglednem Času priti do mednarodnega parka in skoraj preskočiti »vmesne postaje«, ki so medobčinski park in zaščitena območja. Njihovi nabrežinski zavezniki pa razmišljajo drugače, kot pričajo nedavne polemike o prostorskem obsegu parka, o katerem bo v kratkem sklepala servisna konferenca krajevnih uprav. Od tod veliko zanimanje zelenih (v Trstu se je za to mesto zelo potegoval Alberto Russignan) za prisotnost v glavni skupščini KGS.
SPOROČILO DSL______________
Nadaljujejo se anonimne grožnje proti Claudiu Tonelu
Član predsedstva DSL Claudio Tonel je kar naprej tarča anonimnih nočnih telefonskih žalitev in groženj. Vest je s posebnim tiskovnim sporočilom razširila tržaška federacija stranke, ki je Tonelu izrazila tudi vso solidarnost levih demokratov. V sporočilu je tudi rečeno, da je pokrajinski tajnik Spadaro svojcas že pozval policijske sile na kvesturi naj posežejo, groženj pa s tem ni bilo konec. V zadnjem Času se namreC telefonski pozivi spet množijo. Teh groženj pa ne gre podcenjevati, pravijo pri federaciji DSL in pri tem spominjajo na nedavne primere nestrpnosti proti slovenskim pripadnikom kakor tudi na vandalska dejanja proti spomenikom padlim v antifašističnem boju.
Očitno so v Trstu še sile, je nadalje reCeno v tiskovnem sporočilu, ki skušajo skaliti vzdušje sožitja in sodelovanja med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, ki se je v zadnjem razdobju ustvarilo v Trstu. Tajnik Spadaro je v zvezi s tem vCeraj obiskal tržaškega prefekta, ki mu je zagotovil, da so varnostne sile poostrile nadzorstvo.
RAK / PRIJAVILO SE JIH JE 470 ZA 63 MEST
V Avianu izbirajo bolnike
Testiranje Di Bellove metode proti raku tudi v Trstu
Z včerajšnjim dnem se je v Furlaniji -Julijski krajini pričelo tudi praktično preverjanje Di Bellove terapije proti raku. V specializiranem bolnisniškem centru za rakasta obolenja v Avianu pri Pordenonu so včeraj zaceh pregledovati 470 bolnikov, ki so se prijavili za poskusno terapijo na podlagi sicer še nepreverjenega recepta s somatostatinom in drugimi preparati zdravnika iz Modene.
Postopek je stekel na podlagi določil nedavnega dekreta ministrice za zdravstvo Rosy Bindijeve, ki ga je prof. Di Bello po začetnem pristanku zadnje dni tudi ostro kontestira. Za poiskusno zdravljenje so v omenjenem odloku določili, da bodo v naši deželi zdravili vsega skupaj 63 bolnikov, in sicer 29 za rakom obolelih oseb za splošno preverjanje učinkovitosti pri razvoju bolezni,
29 bolnikov v terminalni fazi in 5 bolnic za rakom na prsih. Slednjim petim bodo sledili s posebno pozornostjo, saj so prav avianskemu centru poverili odgovornost za poglobljeno vsedržavno preizkusno študijo. Ostalim bolnikom bodo sledili v sami avianski specializirani bolnišnici, glede na bivališče pacientov pa tudi v videmskem in v tržaškem onokološkem centru, da bi jim nudili Cim manj utrujajoč dostop do bolnišnice. V Trstu bo za novo preiskusno terapijo odgovarjal primarij onkološkega centra dr. Tuveri.
Kot rečeno, se je vCeraj prijavilo nekaj manj kot 500 bolnikov, ki bi se zaradi zdravih z novo terapijo, Čeprav ni še preizkušena in ni znanstvenih dokazov o njeni učinkovitosti. Sprejeti pa bodo samo nekaj manj kot 15 odstotokov prijavljencev. Koliko jih bo odpadlo na Trst, pa še ni znano.
V TOVARNI MOPIANO / UKRADLI OKROG 130 TISOČ ŠOPOV KART _
Tatovi so zapeljali kar v skladišče
Verjetno je bila tatvina v tovarni Modiano v industrijski coni naročena, odpeljali so samo dve vrsti kart, za poker in tako imenovane »napoletane«, ki gredo v promet od Lacija proti Jugu (»bastoni« imajo obliko kija). Policija je že isto noC polovico kart zasegla, žal pa ji je zbežal šofer, ki je upravljal dostavno vozilo, natovorjeno z ukradenimi kartami. Skupna vrednost na tržišču na debelo znaša kar 300 milijonov lir, saj so odnesli skoraj 130 tisoč šopov, spravljenih v zaboje, v katerih je po 216 šopov.
Tovarna Modiano je v UL Travnik 21, ki sodi pod dolinsko Občino. Tamkaj se je premestila približno pred 10 leti in zaposluje 120 uslužbencev, a prav letos bodo slavili zavidanja vredno obletnico, 130-let-nico ustanovitve. Tatovi so si izbrali noC na ponedeljek, med enim in drugim obhodom zapriseženih paznikov. Vrata jim verjetno niso delala posebnih težav, odprli so jih in z vozili zapeljali kar v skladišče. Domnevajo, da so prišli z dvema dostavnima voziloma, katera je
morebiti spremljal še osebni avto, v katerem je bila »delovna sila«; tovor ni bil od muh, čakalo jih je okrog 600 zabojev, Časa pa tudi niso imeli na pretek.
Očitno je bilo vse do potankosti preračunano, domnevajo tudi, da so tatovi dobro poznali skladišče, sicer bi stežka našli zaboje z natančno določeno vrsto kart. Ko so do-
dobra naložili dostavni vozili, so se odpeljali. Nihče jih ni motil, nihče ni nic opazil, kar navsezadnje sploh ni čudno: industrijska cona je med prazniki dejansko osamljena,"še podnevi malokdo zavije vanjo, kaj šele v nedeljo zveCer. Zapeljali so na avtocesto, kjer pa je eno od vozil imelo »nevšečnosti«, blizu Palmanove je naletelo na poli-
cijsko patruljo, ki je šoferju pokazalo znak, naj se ustavi, ena od gum se je namreC verjetno zaradi prevelike teže pregrela, zaCela je goreti. Šofer je ustavil, poleg njega je sedel potnik, oba sta prisebno izkoristila trenutek nepazljivosti agentov, katerih pozornost je bila usmerjena n gorečo gumo, ubrala sta jo proti varnostni mreži, jo preskočila in se izgubila v noC. Agenti so tedaj odprli vozilo, v njem so bili zaboji kart, dejansko polovica ukradenega tovora V tovarni so tatvino opazili šele v jutranjih urah, ko so pričeli z delom. Nemudoma so obvestili policijo, prišlo je osebje z miljskega komisariata. Preiskavo pa koordinira kvestura, oddelek za boj proti kriminalu. Kot smo zapisali, je bila tatvina verjetno po naročilu, a sumijo, da so tudi tatovi prišli od drugje, pripadali naj bi tolpi, ki je specializirana na področju najrazličnejših proizvodnih obratov. Ustavljeno vozilo je imelo ponarejeno registrsko tablico, vendar kaže, da ni ukradeno, kar morda pomeni, da celo pripada enemu od tatov.
NOVICE
Prošnje za dodelitev ljudskih stanovanj do 30. aprila
Avtonomni inštitut za ljudska stanovanja (IACP) za Tržaško obvešCa, da je mogoče prošnje za dodelitev novih ljudskih stanovanj vložiti do 30. aprila 1998. Gre konkretno za 189 novih stanovanj, ki so jih zgradili delno v Ul. Cesare delTAc-qua in delno v Ul. Molino a Vento v Trstu. Natečaj za doselitev teh stanovanj so razpisali decembra lani in rok za vložitev prošenj je prvotno zapadel 28. februarja. Vodstvo IACP se je odločilo za njegovo odložitev, da bi omogočilo številnim zainteresiranim, da bi vložili prošnje s potrebno dokumentacijo. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu IACP v Ul. Ghirlandaio 43 v Trstu vsak delavnik, razen ob sobotah, od 8.30 do 11. ure ter od 15. do 16.15.
Podpore fundacije Ananian mladim parom in staršem
Filantfopska fundacija Ananian je sklenila, da bodo letos podelili 10 podpor po 3 milijone lir vsako mladim brez finančnih sredstev, ki so se ali se bodo v letošnjem letu poročili s civilno ali cerkveno poroko, ter 10 podpor po 1.500.000 lir staršem, ki letos pričakujejo ali se jim je že rodil otrok.
Prošnje na posebnem obrazcu je treba predstaviti do 13. ure prihodnjega 31. marca socialni službi v Ul. Pascoli 31 (informacije na tel. številki 3736303).
Amnesty International o pravicah pribežnikov
Deželna sekcija organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty international poudarja v svojem tiskovnem sporočilu pomen nedavnega sklepa tržaškega občinskega odbora, ki je seji sveta prejšnjega 23. februarja sprejel predlog Amne-sty international o pravici do zatočišča. Predlog, ki ga je posredoval svetovalec Ljudske stranke Magnelli, v županovem imenu pa ga je sprejel odbornik za socialne probleme Pecol Cominotto. O pravici do zatočišča vodijo kampanjo v svetovnem merilu in bi morala tudi Italija končno sprejeti taka določila, piše v sporočilu, da bi res zagotovili zatočišče tujcem, ki pribežijo v Italijo, ker jim v domačem kraju ne zagotavljajo osnovnih človeških svoboščin.
Več kapitala za Sašo
Zavarovalnica Sasa, ki ima osrednji sedež v Trstu, bo povišala kapital od 30 na 70 milijard lir. Gre za družbo, ki je v 80-odstotni lasti Irijeve poslovne banke Cofiri, preostala 10-odstotna deleža pa si delita Fincantieri in Alitalia: gre torej za zavarovalnico, ki je v povsem javni lasti in po mnenju vodstva ni na vidiku nobene spremembe lastništva kot niti kotacije na borzi.
Skupščina delničarjev, na kateri bodo sklepali o povišku kapitala, bo prihodnjega 10. marca in ji bo predsedoval nekdanji generalni direktor Raia Gianni Pasquarelli. Sasa je lani zbrala 340 milijard lir premij z 12-odstotnim poviškom v primerjavi z letom 1996.
ŠOLSTVO / ZAVOD IRRSAE
Slovenščina za tehnične predmete
Jutri prvo predavanje na Opčinah
V zamejstvu že dalj Časa poteka razprava o potrebi po univerzitetnem izobraževanju Solnikov v materinem jeziku. Mnogi profesorji so v preteklih letih že dopolnili Študij na Pedagoški fakulteti v Sloveniji, slo pa je predvsem za profesorje slovenščine.
Izobraževanje v materinem jeziku pa je pomembno tudi za profesorje tako imenovanih tehničnih predmetov. Tudi ti profesorji poučujejo v slovenščini in bi morali zato obvladati snov v slovenskem jeziku. Velika večina pa je obiskovala italijanske univerze in se učila na italijanskih knjigah ter tako pridobila italijansko izrazoslovje. Mnogi so zatem na lastno pest in z velikim trudom skušali - pred vstopom v razred - nadoknaditi zamujeno, da bi dijakom posredovali snov v slovenščini, s slovenskimi tehničnimi in strokovnimi izrazi.
Zadeva je vsekakor aktualna. Prav zato so se slovenske šolnike, ki delujejo v okviru deželnega zavoda
IRRSAE, odločile, da vključijo v zavodove naCrte tudi teCaj o slovenščini kot učnem jeziku, ki je namenjen profesorjem neslavistom. TeCaj, ki želi nuditi profesorjem strokovnih in tehničnih predmetov na slovenskih šolah primerna sredstva za vsakodnevno dograjevanje strokovnega bogatenja in njegovo bogatenje, se bo zaCel jutri popoldne ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na QpCinah. Lektor na RTV Koper Metka Morovic bo predavala o pra-voreCni normi slovenskega knjižnega jezika.
Prvemu predavanju bo sledilo Se Sest: tri v Trstu, prav toliko pa v Gorici. V cetrtekm 12. marca bo prof. slovenskega jezika Danica Cedilnik v Gorici govorila o pravopisni normi slovenskega jezika, v torek, 17. marca pa bo Sonja Pečjak s Filozofske fakultete v Ljubljani predstavila delo s strokovnim besedilom. Ves ciklus predavanj poteka v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo.
SDGZ / GOSTINSKA SEKCIJA
Gostinci in vinogradniki na izletu na območju Loire
Obisk vinorodnega področja spada v okvir prizadevanj za obogatitev enogastronomske ponudbe pri nas
Skupina 31 slovenskih gostincev in vinogradnikov je danes zjutraj odpotovala v Francijo na ogled področja reke Loire, kjer se bo seznanila s tamkajšnjo gostinsko tradicijo, obenem pa bodo gostje spoznali tamkajšnja renomirana vina. Obisk spada v okvir vrste pobud, ki jih že nekaj let prirejata gostinski sekciji pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, da bi nudila svojim elanom možnost izpopolnjevanja in bogatenja lastne ponudbe,
»Gostinska sekcija SDGZ je že pred leti opazila, da bi njeni elani radi spoznali nova področja, nov način ponudbe,« je zakoličil okvir obiska v Franciji ravnatelj SDGZ Vojko Kocijančič. »Zlasti na Tržaškem se je poznalo
pomanjkanje vinske kulture. Pri nas se pije belo ah Cmo vino, se ne pije char-donaya, sauvignona ah rebule zastarane v barikih. To pomanjkanje kulture, posebno v enogastrono-miji, pomeni obubožanje ponudbe, saj je vino sestavni del prehrane: Ce ga pravilno postrežeš, obogatiš prehrano, obogatiš ponudbo in si tako bolj konkurenčen in boljši na trgu,« je obrazložil Kocijančič.
Gostinci so se tega zavetih že pred Časom tako v Trstu kot v Gorici. Obe sekcij sta zato zaceli prirejah specifične pouCne izlete. Teh je bilo kar precej: v zadnjih dveh desetletjih so obiskali celo vrsto sejmov z gostinsko ponudbo, kot so v Riminiju, v Celovcu, v Parizu. Veliko je bilo
tudi kratkih enodnevnih ali dvodnevnih izletov, zlasti na vinorodna področja Slovenije in Italije. Sekciji sta tudi sistematično predstavili gostincem najboljše vinogradnike iz Brd in s Krasa (te predstavitve potekajo že tretje leto zaporedoma).
Obisku v Franciji je botrovalo sreCno naključje. SDGZ je navezalo stike z Mirkom Kocijančičem, domačinom iz Krogelj, ki se je mladih nog vpisal na poklicno šolo za natakarje v Viareggiu. Poklicna pot ga je nato popeljala najprej v Švico, nato v London, kjer je spoznal Francozinjo in se po poroki preselil v Francijo, v kraj Poitiers, kjer je sedaj zaposlen kot šef strežbe v velikem hotelu, poleg tega pa tudi poučuje na krajev-
CENTER PRVI MAJ / DELA VODI MARKO HERGOUTH
Obnova Spacalove slike
Po vsej verjetnosti bo lepa stenska slika Lojzeta Spacala v obnavljajočem centru Prvi maj pri Sv. Ivanu že danes povsem restavrirana. Dela se je z vnemo in potrebno pazljivostjo včeraj lotil slikar Marko Hergouth, ki je med drugim sledil tudi napotkom avtorja (na sliki Spacal levo, foto KrižmanCič KROMA). Z motivom marine je Lojze Spacal okrasil steno tedanjega foyerja dvorane kulturno-športnega centra, ki so ga odprli leta 1954. V obnovljenem centru bo stenska slika v klubskih prostorih.
Kot je povedal predsednik Športnega združenja Bor Aleksander Rustja, športna organizacija s tem izpolnjuje obvezo do umetnika, do vseh uporabnikov centra in v najširšem smislu do celotne manjšine. Lojze Spacal je rad privolil v obnovo slike, saj je bila že pred začetkom obnovitvenih del precej poškodovana. Slikarju-re-stavratorju je dal nekaj navodil, že po prvih včerajšnjih posegih pa je izrazil zadovoljstvo nad potekom del.
Marko Hergouth, slikar, ki se veliko posveča stenskemu slikarstvu, je pravzaprav bolj znan v tujini kot v rodni Sloveniji.
Rodil se je leta ’53 v Lescah (pri Bledu), vendar pa je po šolanju veliko let preživel na tujem. Veliko je delal v ZDA, točneje v Miamiju, v tamkajšnjem Skladu za sodobno umetnost. Med njegove »specializacije« sodi krasitev velikih centrov, na primer lokalov McDonalds’. Njegove stenske slike krasijo stene McDonaldsovih lokalov in drugih večjih centrov v Am-
MAČKOIJE / KD PRIMORSKO -i
Priprave na proslavo društvene stoletnice
V okviru priprav na proslavitev okroglega jubileja Kulturnega društva Primorsko so se v petek, 27. februarja srečah predstavniki društva z upravitelji in županom občine Dolina B orišem Pangercem ter predstavih niz pobud in prireditev, ki se bodo odvijale tekom letošnjega leta in ki sodijo k praznov-naju tega pomembnega okroglega jubileja. Vsak mesec se bodo vrstile prireditve v društvenih prostorih, kot tudi na prostem ter bodo vse nosile predznak 100-letnice oz. bodo nekoliko slovesnejše kot ponavadi. Sklepna oz. osrednja prireditev pa se bo odvijala predvidoma v občinskem gledališču Franceta Prešerna 29. novembra, kjer bo poleg nastopa domačega zbora (ta med drugim praznuje letos 15-letnico delovanja), še bogat kulturni spored. Zupan je izrazil zadovoljstvo nad predlaganimi načrti ter obenem zagotovil, da bo Občina konkretno podprla to vsestransko pomembno pobudo ter omogočila Cim dostojnejše praznovanje.
ni šoli za mlade natakarje.
»Med enim od njegovih obiskov v domačem kraju smo ga vprašali, Ce bi lahko organiziral enoga-stronomski v Francijo. Ponudbo je sprejel z veseljem in leta 1994 smo prvič odš-h v Bordeaux, kjer smo si z večjo skupino gostincev iz Trsta in Gorice ter nekaj vinogradnikov ogledali tisto slovito področje. Izlet je odlično uspel, vsi so bili navdušeni, tudi zato, ker je znal Mirko v hotelih predhodno naročiti tako hrano, da je bila primerna pokušnji vina,« se je spomnil ravnatelj SDGZ.
Naslednje leto so slovenski gostinci obiskah področje šampanjca in bur-gundije, lani pa so poleteh kar čez Atlantik v Kalifornijo, pri Čemer so spet izkoristili prisotnost »domačina« Emila Abelaha: njegova mama je iz Gropa-de, oče od Sv. Ivana, Emil pa se je rodil v New Yorku in dela v elektronski industriji v San Franciscu.
Letos je gostinska sekcija spet ponudila izlet v Francijo, na vinorodno področje reke Loire. Izlet bodo udeleženci izkoristili tudi za ogled katerega od slikovitih gradov tistega območja, imeh pa bodo tudi priložnost spoznati, kako je mogoče določeno območje vsestransko turistično promovirati, z eno-gastronomskega, zgodovinskega in umetniškega vidika. Poleg elanov gostinske sekcije se izleta udeležujejo vinogradniki in trgovci s pijačami, nekaj pa je tudi takih ljubiteljev, ki se zavzemajo za ustanovitev enogastro-nomskega kluba pri nas. Tudi to bi bila, konec koncev, obogatitev.
sterdamu, Copenhagnu, Moskvi in še drugje.
Obnova stenske slike seveda stane, sredstva za ta poseg kot za celovitejšo preureditev centra Prvi maj (pretežno tistega dela, ki služi v športne in rekreacijske namene) je Športno združenje Bor dobilo od Sklada za Trst in iz fondov deželnega zakona št. 46 za večnamenske dejavnosti. Med zahtevnejšimi posegi je predsednik Rustja omenil popolno preureditev nekdanjega odra dvorane, na katerem so z dograditvijo nadstropja skupno pridobili 240 kvadratnih metrov prostora, kar bo namenjeno fitness dejavnosti. Pot do novega fitness centra bo vodila mimo Spacalove stenske slike in tako rekreacije in dobrega fizičnega počutja željne uporabnike nove strukture opozarjala na lepoto in pomen tržaške slovenske ustvarjalnosti. Kot že rečeno, po prvem dnevu restavratorskih del so bili nad doseženimi rezultati vsi zadovoljni, dokončna ocena pa bo seveda padla ob zaključku nujnega posega.
PRI BELEM DNEVU / V UL. ROSSETTI
Trije oboroženi roparji v baru
Odnesti so okrog milijon lir - Gorovili so z južnjaškim naglasom
Dalj Časa so se zadrževah v baru »Vio-letta« v Ul. Rossetti 39, govorili so z značilnim južnjaškim naglasom, dva sta imela okrog 20 let, eden je bil precej starejši, imel jih je okrog petdeset. V trenutku, ko v lokalu ni bilo nobenega klienta, pa so pokazali svojo pravo namero: potegnili so pištolo in zaCeh groziti upravnici, 49-letni Wandi Asperti, zahtevali so denar. Zenska jim je izročila vse, kar je do tedaj (ura je bila okrog 14.20) kasirala, pri-bližno milijon lir. S primerom se ukvarja leteči oddelek kvesture.
S sekiro nad vrata samostana na Greti
Že v prejšnjih dneh se je 43-letni Roberto Mularoni iz Ul. San ti 2 večkrat oglasil v samostanu karmelitancev na Greti, vsakokrat so mu šli na roko, dali so mu nekaj denarja. V soboto zvečer je najprej telefoniral, govoril je o svojih težavah, vendar so mu povedali, da mu ne morejo ustreči. Zatem je postal nasilen, začel je groziti, nakar se je predstavil pred vrati, v rokah je imel sekiro, začel je udrihati po vratih, po oknu, razbil je vse, kar mu je prišlo pod roko. Vrata pa so zdržala, tako se je lotil dveh avtomobilov fiat uno, ki sta bila v bližini, v Ul. Ascoh. Medtem so prišli karabinjerji, ki so jih poklicali menihi. Ko so mu ukazali, naj položi sekiro, je takoj ubogal, sedel v av-
to, odpeljali so ga v bolnišnico. Škode je naredil za okrog 15 milijonov lir, vendar je verjetno ne bo nikoli poravnal, saj denarja nima, že dalj Časa pa obiskuje center za umsko zdravje.
Zažgal zabojnik in poškodoval avtomobila
Razburil se je in začel žaliti agente, vendar je s tem samo poslabšal svoj položaj: šele 20-letnega Gian Mario Mijata iz Ul. Lago 4 so aretirali v noči na nedeljo, nekaj po 1.30, potem ko je podtaknil ogenj v zabojniku za papir. Ob zabojniku, ki je bil nameščen pri Stari mitnici, na vogalu s Korzom Saba, so bili parkirani avtomobili, plameni so dva (renault laguna in fiat 500) precej poškodovali. Agente je po telefonu obvestil neznanec, ki je tudi precej natančno opisal požigalca. Policija je nemudoma preiskala sosednje ulice in Mijata, ki ga je sicer že dobro poznala, zasledila v bližini. Mladenič je bil ves besen, priCel jih je žaliti, vendar ni nic pomagalo, še neka druga oseba je potrdila, da je prav on podtaknil ogenj.
Vzel si je življenje
Včeraj okrog 16.30 je 71-letni Luigi Marž naredil usodni korak, pognal se je skozi okno 4. nadstropja bolnišnice San-torio. Bil je na mestu mrtev.
V NEDJLJO / NA TRGU UNIJA'
Že 99 zborovanje Edinosti: tokrat dve uri namesto ene
TSEfUr C0HE IN IS i RIA
1LINGUISM0
Nedeljsko devetindevetdeseto redno mesečno zborovanje družbeno političnega društva Edinost (na sliki) je »trajalo dve uri namesto eno uro, kot se je to dogajalo prvih osem let,« da bi tako poudaril polstoletno kršitev ustavnega načela o zaščiti manjšine. Na zborovanju so negativno ocenili nameravano srečanje o italijanski istovetnosti kot neprimerno, ker se je ta v Trstu izražala na barbarski, nestrpen in nasilen način.
Kakšno mesto za ostarele?
V petek bo na Pomorski postaji celodnevno srečanje posvečeno vprašanju ostarelih. Vrsta javnih upraviteljev in specialistov bo orisalo razna gledanja na mesto, kot je Trst, v katerem je veC kot 60 tisoč ljudi nad 65. letom, in ki zato mora opustiti logiko »mesta starih« in uveljaviti logiko »mesta za ostarele«. Pobudo so predstavili včeraj na tržaški občini, kjer so poudaril, da je treba nuditi boljše življenske pogoje ostarelim, kar lahko postane tudi priložnost za razvoj mesta.
V PRIREDBI AMATERSKEGA ODRA JAKA ŠTOKA
Dan slovenske kulture na Proseku
Govor prof. Slove Store in nostop dijokov
Oktet Odmevi med nastopom na Prešernovi proslavi na Proseku (f. KROMA)
Vrsti proslav Prešernovega dne -praznika slovenske kulture - se je v soboto zvečer v dvorani Kulturnega doma na Proseku pridružila proslava, ki jo je priredil Amaterski oder »Jaka Stoka« s Proseka-Kontovela. V okvir proslave je bila vključena tucji razstava fotografij fotokronista Primorskega dnevnika Maria Magajne.
Ustvarjalci osrednje točke programa so bili mladi dijaki srednje šole Frana Levstika, ki obiskujejo celodnevni pouk. Prav njim in mladim na splošno so bile namenjene misli, ki jih je v svojem vsebinsko pomenljivem nagovoru povedala domačinka prof. Slava Starc. Tako je rekla med drugim:
»Res je, da so Časi, v katerih živimo, za mlade polni negotovosti in nevarnosti, kljub temu pa nam ohranjajo vero v prihodnost prav mladi, ki jih označujeta neverjetna ustvarjalna moC in’ fantazija, saj vemo, če povem s Prešernom, da »Mladost gradove svetle zida v oblake«. Nikar ne podirajmo v mladih s svojimi izkušnjami njihovih iluzij in oblakov sanj, ne strizimo Peruti njihovi fantaziji. Ne zahtevaj-mo od njih, da bodo brez pridržkov sprejemali naše misli in se strinjali z našimi stereotipnimi pogledi na svet, ne vsiljujmo jim svojih idej. Sprejmi-mo njihove nove izzive, s katerimi se mogoče ne strinjamo povsem, ker se nam zdijo nenavadni, neobičajni. Saj vendar ni res, da je vse, kar je v sozvočju z običajnim, prav. MogoCe se bo kdo od nas vprašal: ali naj sprejmemo vse ideje mladih kot zlato in jih prepustimo same sebi? Ne, še zdaleč ne, naša naloga je pri vsem tem velika in pomembna: stati jim moramo ob strani in jih nevsiljivo usmerjati. V nas naj začutijo človeka, ki jim je pripravljen pomagati. Tako se bodo lahko okoristili tudi z našimi dolgoletnimi izkušnjami. MogoCe jih bomo tako tudi prepričali, da je za graditev novega potrebno tudi poznavanje starega, da ni pametno zavreči vsega preteklega zgolj zato, ker je staro, da je pomembno poznavanje zgodovine, tradicij in preteklosti sploh. Preteklost oziroma tradicijo moramo poznati, tudi Ce se hočemo od nje oddaljiti. Vsi veliki umi, tudi tisti, za katere pravimo, da so prelomili s preteklostjo, so to preteklost dobro poznali. Brez povezave s preteklostjo se nam zamajejo tla pod nogami, znajdemo se na živem pesku.«
Nastop mladih dijakov je učinkoval skoraj kot potrditev izrečenih besed. Pod mentorstvom prof. Rudice Požar so, oblečeni v ljudske kostume zgodovinskega obdobja in s primerno glasbeno spremljavo, podali dramski prizor o ustoličevanju slovenskih koroških knezov ob Knežjem kamnu in prizor povezali s Prešernovimi verzi iz Uvoda in Krsta pri Savici ter še z vizionarskimi mislimi iz Zdravljice, ko je pesnik zapel, da naj se med Slovence vrnejo edinost, sreča, sprava. Prav je, da jih zaradi zgledne priza-
devnosti, poimensko naštejemo: Andrej Matiacic - knez, Gregor Budin - Prešeren, Uroš Fabiani - Črtomir, glavni kmet: Robert Cunja; kmetice: Ljuba Sancin, Katrin Stoka, Erika Suc, Aleksija Kobal, Jaša Ko-reljc; kmetje: Jernej Milič, Aleksij Budin, Uroš Fabiani, Robert Stoka.
Kulturni del večera je dopolnil oktet »Odmevi«, ki je po uvodni Vrabcevi Zdravljici zapel še Srebotnjakovo Bori in Vodopivčevo Žabe, po presledku pa še Simonitijevo Pesem galebov in Hajdrihovo Morje Adrijansko ter požel za lepo in ubrano petje dolgotrajen aplavz občinstva.
Pred osrednjim delom proslave je" po pozdravu napovedovalke in povezovalke Vesne Hrovatin Časnikar Jože Koren predstavil fotografsko razstavo Maria Magajne, Cigar razstavljeni posnetki se nanašajo na leti 1945-46 s prikazom osvoboditve Trsta in drugih dogajanj v tistem Času, preostali pa so iz let 1970-71 in so posvečeni Proseku in Kontovelu, arhitekturnim in etnografskim značilnostim in panoramam obeh vasi. Poudaril je med drugim, da predstavlja fotografski arhiv, ki ga je ustvaril Mario Magajna v veC kot 50 letih svojega fotoreporterstva, bogastvo izjemne zgodovinske in dokumentarne vrednosti. Razstavo je oskrbel Odsek za zgodovino NSK.	jk
_____SOBOTNA PROSLAVA / V PROSVETNEM DOMU_
Prvih trideset let openskega SKD Tabor
Bogot spored in priznonje zoslužnim kulturnim delovcem
»Naših prvih 30 let« -tako je SKD Tabor z Opčin poimenovalo proslavo, s katero je v soboto zvečer praznovalo v obnovljenih društvenih prostorih dan slovenske kulture, istočasno pa v filmu, besedi in pesmi prikazalo del svoje dejavnosti. Le-ta je tako bogata in razvejana, da se bodo prireditve, v zvezi s proslavo 30-letnega delovanja, nadaljevale tudi prihodnje mesece.
VeCer je začel z govorom predsednik društva Viktor Sosič, ki je poudaril njegovo dejavnost, pohvalil sodelavce in razne skupine in izrazil upanje in prepričanje, da bodo elani na vseh nivojih s svojim delom še uspešno nadaljevali.
Glavni pregled dela društvene dejavnosti je predstavljal film, ki ga je leta 1977 posnela ljubljanska televizija, v katerem je obeležena dejavnost društva s prikazom dela »Iz jutra raste dan«, ki predstavlja že del društvene zgodovine. Tu so prikazani kulturni delavci in umetniki, kot na primer Robert Hlavaty, Ubald Vrabec in Leli Nakrstova, pa še drugi elani, ki jih sedaj ni veC med nami. Drugi filmi so prikazali pevsko in dramsko dejavnost v društvu, predvsem tisto, ki jo je izvajala mladina in je bila le-tej tudi namenjena. Prikaze posameznih filmov je obogatilo petje moškega in ženskega pevskega zbora (prvega vodi Aleksander Sluga, drugega pa Sveto Grgič).
Zelo duhovite tekste v verzih so na veCeru podali Drago Gorup, Ljuba
S sobotne prireditve v openskem Prosvetnem domu (f. KROMA)
Košuta in Kostanca Miku-lus, sodelovali pa so s kratkimi spomini Se Dra-
gotin Danev in Loris TavCar.
Prireditvi in društvu so
rV ČETRTEK V GREGORČIČEVI
Podelili bodo Nagrado dr. Frana Tončiča
V četrtek, 5. marca, ob 19. uri bo v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Sv. Frančiška 20/n slovesna podelitev nagrade Dr. Frane TonCiC. Nagrada nosi ime po uglednem tržaškem pravniku in javnem delavcu ter ustanovitelju sklada. Podeljujejo jo za disertacije s področja humanističnih ved in z drugih znanstvenih področij. Z njo želi sklad spodbujati odnos naših vi-sokošolcev do raziskovalnega dela in opozarjati javnost na pomen znanstvene ustvarjalnosti. Dosežki diplomirancev naj bi obogatili naše humano okolje in izpostavili ustvarjalni delež Slovencev v Italiji.
Dela, ki so prispela za razpis, ocenjujejo strokovnjaki in univerzitetni profesorji, katerih se poslužije nagrajevalna komisija, ki ji predseduje prof. Marko Kravos.
Dobitnika nagrade, ki znaša dva milijona lir, in treh posebnih priznanj z denarnim prispevkom tržaških ustanov, bodo razglasili na podelitvenem srečanju. Večer bo z glasbenim prispevkom oplemenitil Tom Hmeljak.
prinesli pozdrave: Ace Mermolja v imenu ZSKD, Marko Sosič ter predstavniki SD Polet, Smučarskega kluba Brdina, tabornikov Rodu Modrega vala, Slovenskih skavtov, zborov »Vesela pomlad«, Cerkvenega pevskega zbora Sv. Jerneja, Osnovne šole »Franceta Bevka«, KD »Kraški dom« z Repentabra, Vzgojno zaposlitvenega centra Sklada Mitja Cuk.
Osmim zaslužnim Članom so nato podelili posebna priznanja, in sicer za delo na področju pevske, dramske in vsestranske kulturne dejavnosti. Priznanja so prejeli: Lucija Hrovatin, Drago Gorup, Olga Lupine, Ivan ArtaC, Sveto Grgič, Atilij Kralj, Marko Sosič in Igor Malalan, ki bo za društvo režiral delo »Rusa riga Crjez uograde«, ki ga je napisal Ivan Artač. Prijetna družabnost je zaključila ta vsebinsko zelo bogat večer.
Neva Lukeš
KROŽEK LA RUPE - OB PEČINI / PREDAVANJE DR. STALLIA
Tržaški fizik predstavil vesolje
Zakaj je pomembno potovati v vesolje - Sestavo teleskopa
Dvojezični kulturni krožek »La Rupe - Ob pečini« je v petek v svojo sredo povabil priznanega docenta za vesoljsko fiziko na tržaški univerzi dr. Roberta Stallia (na sliki - f. KROMA), ki je s svojo skupino raziskovalcev v sodelovanju z univerzo iz Arizone, sestavil teleskop, ki so ga lani poslali v vesolje.-
Dr. Stallio, katerega je ne preveč številnim poslušalcem predstavil Uroš Koren, je s preglednimi prosojnicami prikazal razne aspekte raziskovanja v vesolju in njihov pomen, opisal najnovejše raziskave ter se osredotočil predvsem na tiste, s katerimi se sam ukvarja in ki ga torej najbolj zanimajo. Razložil je, da je treba planete, zvezde, satelite in sploh vse pojave v vesolju opazovati direktno iz vesolja, Ce hočemo imeti precej natančne slike in podatke o njih. Kot primer je omenil razne vrste žarkov, ki jih lahko v vesolju zaznamo, medtem ko jih z našega planeta ne moremo zaslediti, ker deluje zemeljska atmosfera kot neke vrste filter, ki prepreCa, da bi žarki z določeno valovno dolžino prišli do nas.
Govoril je o teleskopu, ki si ga je sam zamislil in pokazal, kako je zgrajen. Poslušalce je tudi seznanil s težavami, ki jih je njegova skupina imela pri sestavljanju tega teleskopa. Potrebovali so materiale, ki bi na primer prenesli velike spremembe v temperaturi, ki so značilne za vesolje, opraviti pa so morali celo vrsto testov, da bi ugotovili, Ce se bo teleskop v vesolju dalo uporabiti. Pri sestavi teleskopa so bili Stalliovi skupini v veliko pomoC strokovnjaki iz Arizone, ki so jih v bistvu
naučili, kako se take vrste naprav sestavlja. Teleskop so sestavili v dveh letih, kar je rekordno kratek Cas, glede na to, da se ponavadi tako zahtevne naprave sestavlja tudi deset let. Stalliova skupina, ki jo sestavljajo v glavnem sami raziskovalci iz naše dežele (večinoma so to Tržačani), je imela tudi srečo, da je takoj dobila potrebna finančna sredstva in je tako lahko takoj začela z delom. Vsekakor se z realizacijo tega teleskopa ti raziskovalci niso zadovoljili, saj pripravljajo sedaj že nov teleskop, stalno pa s svojimi načrti sodelujejo na raznih tekmovanjih, ki določajo raziskovalne skupine, ki bodo sestavile določene naprave in vodile raziskave.
Ob koncu je dr. Stallio pokazal še video posnetek pristanka »shuttlea« in posnetke iz vesolja. Tako so prisotni videli, kakšen zgleda šonCni vzhod, Ce se nahajš v vesolju, kako se astronavti premikajo v prostoru, kjer ni gravitacijske sile in še vrsto drugih zanimivih posnetkov.	(T. G.)
NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
Zadnje slovo od Marije Gašperšič roj. Mahne
Včeraj dopoldne smo se mnogi Slovenci, prijatelji, sorodniki in znanci poslovili na tržaškem pokopališču od Marije Gašperšič roj.
Mahne, zavedne Slovenke, žene pokojnega Antona Gašperšiča, lastnika ene najbolj znanih pekarn in slaščičarn v središču mesta.
Velika udeležba je bila izraz hvaležnosti in spoštovanja do pokojnice in družine, ki tudi v najbolj tragičnih dneh fašizma ni pozabila na svoje slovenstvo, ki je bila mnogim tako v moralno, predvsem pa v materialno pomoC in oporo. Prav zaradi te dejavnosti so moža nacifašisti zaprli in ga nato odpeljali v nacistično taborišče Dachau.
Se veC let po vojni sta zakonca vodila delo v pekarni. Po moževi smrti
se je pokojnica preselila k svojima hčerama Nadi in Uci in tu, v krogu svojih dragih, preživljala mirno starost.
Tisti, ki smo jo poznali, bili deležni njene dobrote, lepe besede, je ne bomo pozabili. Ostala nam bo v trajnem spominu. Vsem njenim naše iskreno sožalje.
N.L.
	
	imiLiN)® ©[liimus©!
Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane Bratuž	
Terrence Mc Nally MASTER CLASS	
Jutri, v Četrtek,	Režija VITO TAUFER 4.	marca	ob 20.30 RED D 5.	marca	ob 20.30 RED E
v petek,	6. marca	ob 20.30 RED F
C¥/ry SLOVENSKA KULTURNO
uMmj gospodarska zveza
prireja posvet
VSEBINSKA IN FINANČNA PERSPEKTIVA KULTURNIH USTANOV SLOVENCEV V ITALIJI
v petek, 6. marca 1998, ob 15. uri, v Trstu, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11
PD MACKOLJE prireja danes, 3. marca
predstavitev knjige z naslovom
POLITIČNI CIKLON NAD ISTRO
izpod peresa g. MILANA GREGORIČA O Istri in vsebini knjige bo govoril sam avtor,
ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah.
Vabljeni!
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
3.	marca 1998
MARIN
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 17.54 - Dolžina dneva 11.13 - Luna vzide ob 9.34 in zatone ob 23.54
Jutri, SREDA,
4.	marca 1998
MISLAV
VREME VČERAJ OB
12.	URI: temperatura zraka .10,7 stopinje, zračni tlak 1024 mb raste, veter 6,5 km na uro severo-zahodnik, vlaga 72-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Asia Dragovina.
UMRLI SO: 66-letna Renilde Ardessi, 86-letna Armida Dessimon, 88-let-na Vigilia Pauluzzi, 81-letni Egidio Gardini, 89-letna Nives Zoccolo, 82-letni Albino Masci, 44-letni Silvano Cigoj, 88-letni Emilio Flego, 89-let-ni Giovanni Tomasovich, 87-letna Anna Davide, 63-letni Andrea Blessano, 77-letna Albina Rampini, 84-letna Carmela Sardo, 48-letna Loredana Meton.
I ; LEKARNE
Od ponedeljka, 2. do sobote, 7. marca 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel.
634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Goldonijev trg 8, UL Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.30, 19.15, 22.05 »Boogie ni-ghts« i. Burt Reynolds.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.15, 18.30, 21.45, »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
EKCELSIOR - 16.00, 18.05,	20.10,	22.15
»Alien - La clonazione«, r. Jean Pierre Jeunet, i. Si-gourney VVeaver, VVinona Ryder.
AMBASCIATORI -
15.20, 18.40, 20.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.20 »Star-ship Troopers - Fanteria dello spazio«, r. Paul Verhoeven.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Para-diso perduto«, i. Robert De Niro.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.10 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nichol-son.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »II collezionista« i. Morgan Freeman.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Tutto fino a mori-re«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.15,
19.45, 22.10 »Sette anni in Tibet«, i. Brad Pitt.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »VVilde«, r. Brian Gilbert, i. Stephen Fry, Jude Law, Vanessa Redgrave.
J PRIREDITVE
GLASBENA MATICA TRST sporoča cenjenim abonentom in obiskovalcem abonmajskih koncertov, da je 4. abonma (3. marca) prenesen zaradi bolezni harmonikarja C. Rojaca na kasnejši datum.
GLASBENA MATICA
TRST - Sola »M. Kogoj« prireja danes, 3. marca, ob 18. uri v Marijinem domu v Rojanu koncert: Glasbeniki ob dnevu kulture. Nastopili bodo gojenci, komorne skupine in veliki in mali Šolski godalni orkester, Vstop prost. Vabljeni!
SKD JOŽE RAPOTEC
in žene iz Prebenega vabijo v četrtek, 5. marca, ob
20.30	na proslavo ob 8. marcu - praznika žena. Sodelujejo učenci IV. in V. razreda GOS F. Venturini Boljunec-BorSt-Pesek z igrico »VeC daS, vec imaš« ter MePZ in DPS F. Venturini od Domja, ki jo vodi VValter Lo Nigro. Sledila bo družabnost. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE in ZBOR JADRAN vabita na dan slovenske kulture in 20-letnico zbora Jadran v petek, 6. marcal998 ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah. Kulturni spored bodo oblikovali uCenci COS Albin Bubnič, harmonikar Igor Zobin, zbor Jadran, recitatorja Milan Viola in Martina Colom-bin ter violinistka Raffaella Petronio. Slavnostni govornik bo Ace Mer-molja.
KD LIPA vabi v petek, 6. marca, ob 20.30 v Ba-zovski dom na predstavitev ženske ustvajalnosti ob 8. marcu, dnevu žena.
KD FRAN VENTURINI in COS MARA SAMSA
vabita na proslavitev dneva kulture v petek, 6. marca, ob 20.30 v kulturni center Anton Ukmar Miro pri Domju. Sodelujejo: MePZ Primorsko, MePZ Rdeča zvezda, gojenka Glasbene matice iz razreda Prof. Vesne Zuppin Nataša Zerjul (klavir). Priložnostni govor - Nerina Švab.
KD PRIMORSKO
Mackolje vabi na prireditev ob DNEVU ZENA v
soboto, 7. t. m. ob 19.30 v Srenjsko hišo. Gostuje PD Slovenec iz Boršta z veseloigro »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjuona«.
KD IVAN GRBEC, Ske-denjška ulica 124 - z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI gledališke skupine Metronom KD Valentin Vodnik, bomo proslavili v nedeljo, 8. marca 1998 ob 17. uri MEDNARODNI DAN ZENA.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca v društvene prostore v Sem-polaju ob 20.30 na proslavo DNEVA ZENA z Vanko in Tonco in oktetom Odmevi.
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TA-
BOR prireja v sklopu Openskih glasbenih srečanj, koncert TRIO 3, Blaž Pucihar - klavir, Ana KavCiC - flavta, Helena Naveršnik - violončelo. V sredo, 11. marca 1998 ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (Martinu, Ramovš, Bavdek in Damase).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja ob medna-
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka	m i~
do sobote od IV. do IO. ure
rodnem dnevu žensk, v sredo, 11. marca 1998 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani prireditev kjer bo nastopil Atilij Kralj s predstavitvijo njegovega novega dela v narečju UaCe naš. Hkrati bo popestril popoldan mladi Egon Tavčar, ki bo z diatonično harmoniko zaigral vesele narodne in poskočne melodije. Na koncu se bomo zadržali v prijetni družabnosti. Vljudno vabljeni!
S ČESTITKE
Danes praznuje naš JOŠKO 60 let. Veliko sreče, zdravja, dobre volje in smeha mu želijo mama Marija, brat Tomo, Iztok in Maja.
3 OBVESTILA
PD MACKOLJE prireja danes, 3. marca predstavitev knjige z naslovom POLITIČNI CIKLON NAD ISTRO izpod peresa g. Milana Gregoriča. O Istri in vsebini knjige bo govoril sam avtor, ob 20. uri v Srejijski hiši v Mackoljah. Vabljeni!
KRUT obvešCa, da se bodo 3. marca začele tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Čicerone 8, v uradnih urah. Tel. St. 360072.
SKD BARKOVLJE prireja na sedežu Sirene jutri, 4. marca t. 1. okroglo mizo na temo POGREBNO DRUŠTVO ARIMATEJ. Predavatelj Borivoj Sva-gelj. ZaCetek ob 20.30.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Maganje v Kulturnem domu na Proseku, ki jo prireja AO Jaka Stoka, bo odprta do 4. marca z naslednjim urnikom: od 18. do 20. ure.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ - Trst vabi v Četrtek, 5. marca 1998 ob 19. uri v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, na slovesno podelitev NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1997. Imena nagrajenca in dobitnikov treh priznanj z denarnim prispevkom tržaških ustanov bo razglasil predsednik komisije prof. Marko Kravos. Nastopil bo glasbenik Tom Hmeljak.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA prireja posvet VSEBINSKA IN FINANČNA PERSPEKTIVA KULTURNIH USTANOV SLOVENCEV V ITALIJI. V Trstu, 6. marca 1998 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 7. marca na večer, na katerem bo Časnikar MARIJ CUK opisal svoja doživetja NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH NA JAPONSKEM. ZaCetek ob 18.30.
LJUBEZEN NAJ GRE VEDNO V CVET - KD RDEČA ZVEZDA ob dnevu slovenske kulture vljudno vabi na VeCer ljubezenske poezije, ki bo v nedeljo, 8. marca 1998, ob 19. uri v društveni dvorani v Sa-ležu. Izbor in režija Sergej Vere, sodelujejo: recitatorji, vokalna skupina Odmevi in pianist Aljoša Starc.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. VeCerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. št. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure.
VSE ZENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in Četrtkih pa od 17.
Danes slavi 60-letni-co rojstva
tov. Joško Pečar
Se na mnoga leta mu kličejo
vsi od TPPZ Finko Tomažič
Prihoda male
Neže
se veselimo z Gregorjem, očkom Igorjem in mamo Prisko, novorojenki pa želimo ve najboljše
družine Kalc, Rojc in Roici s Sandro
do 19. ure na sedežu srednje šole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do
13.	marca.
ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešča, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici št. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Laboratoriji bodo strukturirani tako, da bodo v otrokih sprožili bodisi medsebojno komunikacijo kot tudi uresničitev individualnih potreb. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
KRUT prireja 10-dnev-no.bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Čicerone 8, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure. Tel. št. 360072.
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
KMEČKA ZVEZA obvešCa svoje elane, da njeni uradi delujejo z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
B_______________IZLETI
KRD DOM BRISCIKI
priredi tridnevni velikonočni izlet v »Cinque terre«
11.,	12. in 13. aprila 1998. Informacije dobite na tel. št. 327062, od 19. do 21. ure.
3 ŠOLSKE VEST!
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev 10. marca 1998 za uCno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
GeC TOURS priporoča: ŠE NAKAJ PROSTIH MEST!!! 7. in 8. MARCA na OTOČCU... Odhod 7.3. z avtobusom iz ŠKOFU ob 14.00. Namestitev v hotel 4', VECERJA, PLES, ZABAVA! Kopanje v ŠMARJEŠKIH toplicah kosilo v KMEČKEM TURIZMU tire 8.3.
cena: 155.000 lit
TO NI VSE! - tel. 0038666-549588
26-LETNO DEKLE išCe delo kot prodajalka. Poklicne izkušnje v trgovini oblačil, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine. Tel. na št. 040/211941 od
13.	do 14.30 ali po 19. uri.
VSI GUŠTINI so vabljeni na prvo srečanje Guštinov, ki bo v restavraciji Križman v Repnu (Trst) v soboto, 21. marca 1998. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite do
14.	marca na tel. št. 040-327395 (Nives Guštin) ali na 327124 (Vesna Guštin) od 18. do 20. ure.
AUDI A4 letnik ’85 v dobrem stanju, s priključkom za vleko, edini lastnik, celoletna poravnana taksa, po ugodni ceni prodam. Tel. 040/212385 ob uri obedov.
PRODAM PC COMPAQ PROLINEA 4.100 s tiskalnikom. Tel. 040/224407.
PRODAM malo rabljen pletilni stroj Brother 830-KR z raznimi pripomočki in leseno omarico. Tel. 0481/392378 v popoldanskih urah.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA je na razpolago srednješolcem in višješol-cem za lekcije nemščine in španščine.	Tel.
040/212387.
TEČAJ TELESNE GOVORICE in zaznavanja. Trst, 13., 14. in 15. marec. Tel. prof. Rupel, 0481-81827.
PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, 54.000 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel. 410476.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah.
V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
KMEČKI TURIZEM Gruden - Žbogar (Samatorca 47) obvešCa, da je spet odprt ob Četrtkih in petkih zvečer in ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 229191.
ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 64, ima osmico odprto še do 10. marca.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
PRISPEVKI
Ob 4. obletnici smrti dragega Cvetkota se ga z bridkostjo v srcu spominja žena Valerija in daruje
150.000	lir za KD Primorsko ter 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina, Mackolje, Prebeneg.
V	spomin na Eldo Segi-na por. Ukmar darujejo Da-nevovi 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
Ob praznovanju vaškega pusta darujejo lonjerske šeme 503.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
V	spomin na dragega prijatelja Oskarja Prešla darujeta Božica in Pepi
Cuk 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Feliceja Ostrouško daruje Ladi Gombač 50.000 lir za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina Elde Segina por. Ukmar darujeta Draga in Nada z družino 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek in
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	blag spomin na draga Ernesta in Eldo darujeta Neva in Lucijan Volk
100.000	lir za obnovitev stadiona 1. maj.
Dr. M. Filipčič daruje
50.000	lir za Sklad DorCe SardoC.
V	počastitev spomina g. Marije Gašperšič daruje Elvira Tence 25.000 lir za Sklad Oton Berce.
V	počastitev spomina dobre gospe Marije Gašperšič darujeta Tatjana in Jože Koren 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za Združenje starši skupaj.
V	spomin na drago Eldo darujeta Nora in Miriano 100.000 lir za Stadion 1. maj.
V	spomin na g. Eldo Ukmar roj. Segina daruje Marjan Starc 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Justo vd. Colja darujeta Savina in Ottavio 25.000 lir za SD Kontovel.
Ob 10. obletnici smrti ljubljenega Josipa Fuksa daruje družina 100.000 lir za nabrežinsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar in Mirota Škabarja darujeta Stanko in Marica 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Čicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
V	spomin na Oskarja Vrabca daruje Lucijan Stoka 50.000 lir za KRD Dom BrišCiki.
Za našo drago in dobro Valerijo darujejo Pavla, Marija, Milka in Pierina
100.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Valerije Žerjal Marafatto darujeta Miriana in Nino Parovel 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Mirota Škabarja daruje družina Puric (Repen 97)
15.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Eldo Ukmar darujeta Majda in Srečko Sedmak 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Mirela Malalan daruje
100.000	lir za popravilo podov Prosvetnega doma na Opčinah.
V	spomin na Oskarja Grgiča - Rafka daruje družina natural (Gropada) 20.000 lir za KD Slovan.
ZAHVALA
Po pogrebu naše drage
Valerije Žerjal por. Marafatto
se zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala duhovnikom, prijateljem pevcem, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
SVOJCI Trst, Opčine,
2. marca 1998
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
DANES
V	PRILOGI
Razburljiv konec, pravičen izid
V	derbiju promocijske lige v Stan-drežu sta se Juventina in Zarja/Gaja razšli pri neodločenem 1:1, oba gola pa sta padla v zadnjih minutah igre Stran 10
Jadran se lahko uvrsti v play off
Tako meni v soboto premagani trener škedenjskega moštva Latte Carso Jure Krečič Stran 16
Podvig Nine
Namiznoteniška igralka Krasa Co-rium Nina Milič je premagala Angelino igralko Gopič, ki sodi med deset najboljših tujk v Italiji Stran 18
Ljubljančani na italijanskih tleh
Košarkarji Uniona Olimpije bodo v tekmi osmine finala košarkarske Lige prvakov v Trevisu preizkusili Benet-tonovo moč Stran 20
NA SLIKAH
ZGORAJ:
Tudi na letošnji kolesarski dirki za 22. Trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je o zmagovalcu odločal zadnji vzpon nad Lonjerjem, sreča pa se je nasmehnila Italijanu Zandarinu
SPODAJ:
Slovensko planinsko društvo Gorica je na Zoncolanu zelo dobro organiziralo 17. zamejsko smučarsko prvenstvo, naslov prvaka pa sta si zagotovila Valentina Suber med dekleti in mladi Matej Križmančič med moškimi
SPODAJ DESNO:
Gajin tenisač Aleš Plesničar se s turnirjev v Gani in Togu vrača z željeno točko ATP, kateri pa namerava dodati še nekaj drugih
Najboljša ekipa nikoli ne izgubi prvenstva
Vihar, Id je že nekaj tednov zajel prvoligaške nogometne sodnike, se še ni polegel. Februar in marec sta meseca, ko se v nogometni A ligi lomijo kopja, interesi so ogromni, sodnik pa je zelo uporaben kot dežurni krivec za maskiranje napačnih izbir in investicij, neuresničenih načrtov, nezmožnosti športnega priznavanja porazov. Ogorčene izjave klubskih predsednikov so že stalnica, stopnjuje pa se tudi število nečastnih »ekshibicij« igralcev. Njihove histerične reakcije na sodnikove odločitve so na dnevnem redu. Pravi sramotilni steber za može s piščalko pa so televizijski počasni posnetki, takoi-menovana »moviola«. Čeprav
poznavalci vedo povedati, da nudijo tile posnetki izkrivljeno podobo dogajanja, predstavljajo za »prizadete« skoraj vedno neizpodbiten dokaz sodnikove nepoštenosti ali vsaj nesposobnosti. So povod za nove žolčne polemike, ki jih mediji še bolj potencirajo, saj ustrezajo auditelu in višanju naklad. Ocene o sojenju so vedno subjektivne in pristranske. Na sodnika takoj pokaže s proštom, kdor se čuti oškodovanega, napake, ki oškodujejo nasprotnika pa radi spregledajo. Do sodnikov smo neprizanesljivi, igralcu pa odpustimo marsikaj, tudi ko ga taista »moviola« zasači pri hlinjenju prekrška v kazenskem prostor
ra. Za nekatere je v tem primeru spretnež, celo junak. Igralec, ki se veseli, ker je »dosegel« nasprotnikovo izključitev, pa niti ne zbuja reakcij, kaj šele, da bi ga grajali.
Zaman so opozorila posameznih vpijočih v puščavi, da je vse to početje samomorilsko. Ne samo, da predstavlja ščit za najbolj razgrete glave med navijaškimi skrajneži, ampak jemlje profesionalnemu športu tisto kredibilnost, na kateri temelji in od katere v bistvu tudi živi, saj ljudje ne bi igrali totocalcia in plačevali slanih vstopnic za gledanje »zrežiranih« tekem. Možno je, da obstaja med nogometnimi sodnikikorupcija, včasih se
kdo med delilci športne pravice res obnaša arogantno, vendar pa ni mogoče dopustiti, da bi si društva ali celo posamezniki za »krivice« sodili sami. Za to so pristojni organi federacij in sodniške organizacije. Na osnovi dokumentiranih in utemeljenih argumentov ter v skladu s pravili lahko društva vlagajo prizive, izsilijo odprtje preiskav. Mlini športne pravice so počasni, včasih zelo birokratski in vase zazrti, a drugih poti ni, če nočemo, da se stadioni, slačilnice in tiskovni centri spremenijo v gladiatorske arene.
Vrhunski nogomet obrača milijarde in je v središču pozornosti, a »težave s sodniki« so značilne tudi za nižje lige
in druge športe. S kričanjem s tribun in protestiranjem s klopi ne dosežemo ničesar, razen morda tega, da ustvarjamo poceni alibije za opravičevanje porazov. Navsezadnje je namreč znano, da je na posameznih tekmah število napak, ki jih naredi igralec vedno večje od števila napak, ki jih naredi sodnik. V razburljivih končnicah imajo sodnikova napaka, zgrešena poteza, sreča, smola ali čisto naključje enak učinek, a za-pomino si samo sodnikovo napako. Dejstvo pa je, da resnično boljša ekipa zaradi sodnika redkokdaj izgubi tekmo, prvenstva pa prav gotovo nikoli.
Aleksander Koren
Promocijska liga
IZIDI 22. KOU
Aquileia - Muggia 1:1, Juventina - Zarja 1:1, Manzano - Ponziana 2.3, Maranese
-	Aiello 1:1, Monfalcone - Capriva 2.0, Primorje ■ Rumignano 2.1, San Canzian
-	Lucinico 0.1, San Luigi - Trivignano 5:1.
LESTVICA
San Luigi	22	15	5	2	50:13	50
Monfalcone	22	12	8	2	29:12	44
Capriva	22	9	9	4	20:19	36
Lucinico	22	9	7	6	29:25	34
Zarja/Gaja	22	8	9	5	33:20	33
Ponziana	22	8	7	7	21:20	31
Primorje	22	7	10	5	29:29	31
Manzano	22	7	9	6	23:20	30
Maranese	22	7	7	8	22:25	28
Flumignano	22	6	8	8	19:19	26
Muggia	22	6	8	8	19:34	26
San Canzian	22	5	9	8	15:16	24
Aguileia	22	4	9	9	27:35	21
Juventina	22	2	12	8	16.28	18
Aiello	22	4	5	13	22:36	17
Trivignano	22	2	8	12	20:40	1 4
PRIHODNJE KOLO Capriva - San Canzian, Flumignano -Maranese, Lucinico - Aguileia, Muggia
-	Manzano, Ponziana • Juventina, San Luigi - Monfalcone, Trivignano - Aiello, Zarja - Primorje.
l.amoteiskaliga
IZIDI 22. KOLA
Castionese - San Giovanni 0:1, Edile ■ Sta-ranzano 3.4, Gonars - Lignano 0.1, Pro Romans - Pro Rumicello 1.2, Ruda - fin-cantieri 1:0, San Lorenzo - Futura 1.0, So-vodnje - Opidna 2.1, Vesna - Isonzo 1:1.
LESTVICA
Vesna 22	14	7	1	40:19	49
Isonzo 22	13	7	2	28:12	46
Futura 22	12	4	6	28:17	40
Lignano 22	9	10	3	28:16	39
Pro Romans 22	9	10	3	28:17	37
Sovodnje 22	9	7	6	24:15	34
San Giovanni 22	9	6	7	26:16	33
Ruda 22	9	6	7	19:23	33
Pro Rumicello 22	8	5	9	25:26	29
Gonars 22	7	6	9	17:17	27
San Lorenzo 22	5	8	9	17:26	23
Opicina 22	5	7	10	20:27	22
Edile 22	5	4	13	13:23	19
Staranzano 22	3	7	12	15:29	16
Fincančeri 22	2	8	12	11:27	14
Castionese 22	2	7	13	10:24	13
PRIHODNJE KOLO
Fincantieri - Gonars, Futura - Lignano, Isonzo - Castionese, Opidna - Vesna, Rumicello - Edile, S.Giovanni - Ruda, Slo-renzo - Romans, Staranzano - Sovodnje.
2. amaterska liga
IZIDI 20. KOU
Breg - Roianese 12, Chiarbola - Villano-va 2.0, Isonzo - Mladost 2:0, Medeuzza -Poggio 2:0, Portuale - Primorec 0:0, Vil-iesse - Natisone 0.2, Zaule - Sagrado 2.1.
LESTVICA
Natisone	20	11	5	4	26:14	38
Zaule	20	11	5	4	29:18	38
Villanova	20	10	4	6	25:19	34
Portuale	20	8	9	3	25:17	33
Roianese	20	9	6	5	29:22	31
Poggio	20	9	4	7	21:23	31
Primorec	20	8	5	7	26:27	29
Mladost	20	6	7	7	21:19	25
Medeuzza	20	6	7	7	24:23	25
Chiarbola	20	5	7	8	16:20	22
Isonzo	20	5	6	9	23:29	21
Breg	20	4	8	8	.14:21	20
Villesse	20	3	7	10	22:30	16
Sagrado	20	3	4	13	21:40	13
PRIHODNJE KOLO
Mladost - Villesse, Natisone - Portuale, Poggio - Chiarbola, Roianese - Isonzo, Sagrado - Primorec, Villanova - Breg, Zaule - Medeuzza.
3. amaterska liga
IZIDI 20. KOLA
CGS - Cus 0:0, Pieris B - Venus 1:0, SantAndrea - Campanelle 0:1, Servola -San Vito 0:5, Union - Breg B 0:1, Zarja/Gaja B - Mont.D.Bosco 1:5, Kras ni igral.
LESTVICA
Campanelle	19	15	1	3	58:21	46
SanfAndrea	18	13	3	2	55:14	42
CusTS	18	12	5	1	38:8	41
Kras	18	12	3	3	34:15	39
San Vito	19	11	3	5	35:17	36
Mont.D.Bosco18 8 4 6 42:33 28 CGS	19	7	7	5	27.21	28
‘ BregB	18	7	3	8	28.31	24
Servola	18	4	2	12	26:49	14
Venus	19	3	4	12	12:37	13
Zarja/Gaja B	19	4	1	14	19:46	13
Pieris B	18	3	3	12	22:53	12
Union	'	19	1	1	17	7:58	4
PRIHODNJE KOLO
Breg B - Pieris B, Campanelle - Sen/ola, Cus - Union, Kras - Zarja/Gaja B, Mont.D.Bosco - CGS, Venus - SanfAndrea, San Vito ne igra.
PROMOCIJSKA LIGA / DERBI 22. KOLA
PROMOCIJSKA LIGA
V Slandrežu izredno razburljiv konec tekme
Juventina in Zarja/Gaja igrali neodločeno - Oba gola v zadnjih minutah srečanja - Strelca Di Donato in Montina
Prosečani spet osvojili izredno pomembne točke
Pemagali so Flumignano
Juventina - Zarja/Gaja 1:1 (0:0)
STRELCA: v 83. min. Di Donato in v 92. min. Montina.
JUVENTINA: Cantarut, Manfreda, Marassi, Gomišček, Trampuš (Esposito), Stacul, Giovannini, Montina, Devetak, Kovic, La Vena.
.ZARJA/GAJA: Cocevari, Grgič, Štrukelj, Schlaunich, Kalc, Jan Gregori, Ribarich, Varljen (Kariš), Martinuzzi, Deste, Jurincich (Di Donato).
Derbi med Juventino in Zarjo/Gajo se je končal z neodločenim izidom, ki pa ne zadovoljuje nikogar. Juventina si je namreč želela zmago, le-to pa si je Zarja/Gaja v bistvu zapravila prav v končnih minutah srečanja.
Nedeljska tekma ni bila dopadljiva, preveč je bilo prekrškov, tako da je imel sodnik polne roke dela in je pokazal nič koliko rumenih kartonov. Takoj v začetku je sicer Juventina skušala presenetiti obrambo Kraševcev, toda napadalci niso uspeli izpeljati ni-
ti ene nevarne akcije. Po drugi strani je tudi Zarja/Gaja igrala v glavnem na sredini polja in ni nikoli resno ogrozila domača vrata.
Tudi začetek drugega dela je bil vse prej kot privlačen: Goričani so stisnili »rumeno-modre« v kazenski prostor, si prislužili vrsto kotov in nekajkrat s prostimi streli La Vene in Montine zaposlili vratarja Cocevarija, seveda brez konkretnih rezultatov. Tekma se je razživela, ko je trener Zarje/Gaje Miloš Tul poslal na igrišče bomberja Di Donata namesto mladega Jurincicha. Najprej je izbrani strelec lige za las zgrešil vrata z diagonalnim strelom, potem Se enkrat streljal visoko, tretjič pa vendarle zadel v črno: po izvedenem prostem strelu je namreč Di Donato v kazenskem prostoru prestregel Žogo in jo z glavo preusmeril v desni kot nemočnega Cantaruta.
Le osem minut je preostalo domačinom za izenačenje, zato so v
končnici tekme zaigrali res odločno in v 92. minuti zasluženo izenačili s pravim »evrogolom« Montine, ki je z razdalje 25 metrov poslal pravo bombo proti vratom Cocevarija in ga neubranljivo premagal. Na valu navdušenja so si igralci Juventine ustvarili se eno zrelo priložnost za gol. Vratar Cocevari pa je res mojstrsko posegel in preprečil gotovo zadetek. Prav ob izteku srečanja je razigrani Di Donato sam pred vrati streljal v vratarja, v gneCi pa je potem Deste žogo poslal v kot.
Ce upoštevamo dejstvo, da sta oba trenerja imela precejšnje težave pri sestavi moštev, je neodločen rezultat pravično plačilo za obe ekipi. V vrstah Zarje/Gaje je prvič igral vso tekmo še ne osemnajstletni Jan Gregori, medtem ko je njegov sovrstnik Marko Kariš v igro vstopil v drugem polčasu, oba pa sta dobro opravila svojo nalogo.
d.gr.
P. Štoka, strelec 1. gola
Primorje - Flumignano 2:1 (1:0)
STRELCA ZA PRIMORJE: Stoka in Pescatori.
PRIMORJE:	Babic,
Crocetti, Bazzara (Mi-claucich), GuStin, Lovrečič (Dagri), Legiša, Stoka, Mislej (Lavrica), Pescatori, Lando Štolfa.
Izjave po tekmi: Neodločen izid pravično plačilo za obe ekipi
Di Donato je povedel Zarjo Gajo v vodstvo
Po tekmi smo v obeh taborih zbrali naslednje izjave.
Paolo Gregorič (predsednik Zarja/Gaja): »2e vnapej sem vedel, da bo za nas to trda tekmai pedvsem zato ker smo startali z okrnjeno postavo. Naš cilj je bil odnesti iz StandreZa vsaj točko, in to nam je tudi uspelo. Kot se je tudi na igrišču izkazalo, sem pričakoval zelo borbeno Juventino, ki je v nevarnih vodah in zato nujno potrebuje točke. Vsekakor je na koncu neodločen rezultat pravično plačilo za obe ekipi. Ko pa smo prvi povedli, sem upal, da bomo zmagali...«
Brano Pavio (odgovoren za mladinsko ekipo Juventine). »Igrali smo do-ro, bili smo vseskozi boljši tekmec in bi si na koncu zaslužili zmago. Res škoda! Gol gostov je padel po sod-
nikovi napaki, ko je le-ta dosodil prosti strel, ko prekrška sploh ni bilo, nasprotno...«
Maksimiljan Grgič (branilec Zatja/Gaja): »Rezultat je bil na koncu pravičen. Mi smo tokrat nastopili z okrnjeno postavo, saj so nam manjkali kar štirje standardni igralci. Igrali smo požrtvovalno, tekma je bila trda, včasih tudi groba in živčna, saj je Juventina startala na zmago.«
Dario Kovic (napadalec Juventine): Lepa in borbena tekma! Remi na koncu je pravičen, Čeprav bi si mi, po prikazani igri, zasluzili kaj več. Mi potrebujemo točke in upam, da do konca prvenstva bodo le prišle zmage. Vesel bi bil, da bi se le rešili spodnjega dela lestvice in se s tem tudi izognili izpadu iz lige...«
»Rdeče-mmeni« so proti Flumignanu dosegli svojo Četrto zaporedno zmago in so tako utrdili dober položaj raa sredini lestvice. Primorje je zmagoviti gol doseglo le nekaj minut pred koncem tekme, ker je prej zapravilo nekaj dobrih priložnosti, da bi spravilo rezultat na gotovo. Zmaga je vsekakor povsem zaslužena.
Tekma se je za Primorje namreč dobro začela, saj je s hitro, skupinsko igro spravilo v težave nasprotnika. Prav po zaključku dveh lepih kombinacij se je Štolfa dvakrat znašel v ugodni poziciji, a je obakrat streljal za las mimo vrat. Gol pa je dosegel Stoka, ki je z glavo odbil Pescatorijev stranski prosti strel.
Flumignano v prvem polčasu ni bil sploh nevaren, prebudil pa se je v drugem, ko je stopil na igrišče bolj agresivno in odločno ter je utegnil prav na začetku drugega polčasa tudi izenačiti. Potem pa se je zaprl v obrambo, tako da je bilo za proseško moštvo težje napadati. Primorje je seveda vztrajalo in je bilo nevarno najprej z Landom, ki mu je vratar odbil lep prosti strel na pečko, potem s Štoko, ki je poskusil akrobatsko premagati vratarja in z Legišo, ki je lepo preigral nekaj branilcev, a z dobre pozicije ni utegnil streljati dovolj močno. Malo pred koncem je Pescatori sprejel lepo podajo Stoke in z volejem premagal vratarja. (Bralni)
WE" SlBALkE
ZBIRA B. RUPEL
V	nedeljo (na sporedu je bil derbi v Standrežu in Kras ni igral), so naše ekipe igrale s spremenljivo srečo. Skupni izkupiček prav gotovo ni bil najboljši, saj so odnesle le 12 od 27 možnih točk.
Tudi v derbiju z Zarjo/Gajo Juventina ni sla dlje od neodločenega rezultata (12. v tem prvenstvu) in zato postaja položaj StandreZcev vedno bolj kritičen. V preostalih osmih kolih bodo namreč gostovali pri Ponziani, Lucinicu, S. Luigiju in S. Canzianu, doma pa bodo igrah z Muggio, Caprivo, Monfalconejem in Aquileio.
Na proseski Ruoni je prvič sodila trojica nežnega spola. Mladi sodnici Lauri Mauro iz Vidma, ki večkrat sodi v promocijski ligi (videli smo jo tudi na tekmi Lucinico -Zarja/Gaja, ki se je konaCala z izidom 0:4), sta pomagati kot stranski sodnici gospodični Pelladin in Agosto, prav tako iz Vidma., Trojica, če izvzamemo nekaj očitnih napak, je dobro opravila svojo nalogo. Tekma se je za Primorje dobro končala, saj je doseglo četrto zaporedno zmago. To pa predstavlja pravi.rekord, saj niso Prosečani v promocijski ligi Se nikoli štirikrat zaporedoma zmagati.
35-letni Fabio Sambaldi kroji Vesnino usodo v drugem delu prvenstva. Izenačil je proti Castioneseju, dosegel zmagoviti gol z Gonarsom, spravil na kolena Lignano z dvema zadetkoma, prejšnjo nedeljo dosegel odločilni gol s S. Giovannijem, tokrat pa je tik pred iztekom srečanja proti drugouvrščenemu Isonzu stanje izenačil. Vesna tako ostaja na vrhu lestvice in ima tri točke prednosti pred nedeljskim tekmecem. Slabe rezultate smo zabeležiti v 2. AL, kjer le Primorec nadaljuje s serijo pozitivnih rezultatov (7 tekem, 17 točk). Mladost, ki je zadnjo zmago zabeležila 21. decembra lani, je klonila tudi pred povprečnem Isonzu. Doberdobci so v povratnem delu prvenstva iztržiti le tri neodločene rezultate. Breg pa se po porazu z ekipo Roianese nahaja v nevarnih vodah, saj ima sedaj za petami le dve ekipi.
V	3. AL se nadaljuje serija porazov Zarje/Gaje (že šesta po vrsti), Breg pa je izbojeval šesto zmago (tretjo zaporedno).
Za ljubitelje statistik naj omenimo, da je po skoraj enoletni odsotnosti zaradi poškodbe v članski ekipi spet zaigral vratar Robert Cocevari, ki je v vrstah Zarje Gaje odigral 232 prvenstvenih tekem.
Pri Vesni je odigral 150. prvenstveno tekmo Sandro Malusa,'v nedeljo pa je bil žal izključen.
V	vrstah Primorca pa je svoj stoti prvenstveni nastop opravil Massimitiano Polti-cardi.
Lestvica strelcev naših ekip
18 golov: Di Donato (Zarja/Gaja); 12 golčv: Sirca (Vesna); 8 golov: Pescatori (Primorje), Sambaldi (Vesna); 7 golov: Verč (Zarja/Gaja B); 6 golov: P. Gergolet (Mladost), Blanos (Primorec), Asselti (Breg B), Mosca (Kras); 5 golov: Miclaucich (Primorje), Ver-_sa, Silvestri (oba Vesna), Blau (Breg B), Brce, Coccoluto, Silvagni (vsi Kras); 4 goli: Deste (Zarja/Gaja), F. Sambo, Bussinelti (oba Sovodnje), Canelti (Breg), Viturelli (Mladost), Srebemich, Sorrentino (oba Primorec), Detise (Breg B)
2. AMATERSKA LIGA / V 20 KOLU
Od ekip naših društev je le Primorec osvojil točko
Breg in doberdobska Mladost sta ostala praznih rok
Breg - Roianese 1:2 (0:1)
STRELCI: Palmisano v 19. min., Porro v 57. min., Bolci v 71. min.
BREG: Gregori, Maiorano (Paoli), Paolet-ti, Sancin, Prašelj, Vuk, Buzzi, Porro, Mau-ri, Botteri, S. D’Agnolo (Sabini), Canelti.
Po porazu proti Roianeseju na domačih tleh se je položaj Brežanov zelo poslabšal. Neposredni tekmeci v boju za obstanek namreč zmagujejo, Brežani pa sicer igrajo lepo, to pa ne prinaša točk.
Tudi proti Roianeseju so varovanci trenerja Castra zadovoljiti z igro. Ustvariti so več priložnosti, a nsprotnik je bil bolj konkreten. Gostje so povedli okoli 20. min. s strelom iz razdalje. Domačini pa so izenačiti v 57. min. s Porrom po podaji Canel-lija. Zal je bil nato zaradi dvojnega opomina izključen Botteri. Brežani so v desetih imeti težave in so se le braniti. Dvajset minut pred koncem pa je morala Bregova obramba drugič kloniti. (E.B.)
Portuale - Primorec 0:0
PRIMOREC: Martellani, Leghissa, Sarti, Parovel, Polticardi, Naperotti, Pagliaro (Bulic), Srebemich, Savino, Ferluga, Blanos.
Bila je to zelo nervozna tekma, ki se je odvijala na blatnem in težkem igrišču (popoldne so že igrali eno srečanje) in na kateri ni bilo večjih priložnosti za zadetek. V prvem polčasu je Srebemich za las streljal mimo vrat, v drugem delu tekme pa je Primorcev vratar Martellani odlično posredoval in rešil svojo ekipo pred kapitulacijo.
Za pomembno osvojeno točko si vsa ekipa zasluži pohvalo, posebno pa vratar Martellani in Dimitrij Ferluga. Trebensko moštvo je tako že sedem kol nepremagano (5 zmag in dva neodločena izida).
Isonzo - Mladost 2:0 (0:0)
MLADOST: Pischedda, Argentin, Pelti-cani, Kobal, Zin, Sitta, Mania, D. Gergolet, Milan (Blason), Vitturelti, Gergolet P.
Doberdobci so prišli z gostovanja iz Turjaka praznih rok, čeprav bi bil neodločen izid pravičnejši. Začetek je bil zelo izenačen in igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča. V 13. minuti je bil za Do-berdobce nevaren Mania, ki je močno streljal v vrata, a tokrat se je izkazal domaCi vratar. Gostje so izvajali napad za napadom in prišli večkrat pred kazenski prostor, a rezultat se ni spremenil. Najprej je lepo streljal Vitturelti, nato pa Se David Gergolet, a oba strela sta šla mimo vrat. Zadnjo lepo priložnost v prvem polčasu je imel Peter Gergolet.
V drugem polčasu so Doberdobci fizično popustiti, tako da so domačini izkoristiti nesporazum v obrambi Mladosti in s hitro izvedenem prostem strelu povedli v 30. minuti. Mladost pa ni reagirala in tekma se je praktično že končala. V 43. minuti pa je Isonzo Se povedel.
Kljub vsemu bi si Doberdobci zaslužiti neodločen izid, saj so s prikazano igro zaL dovoljili, a škoda da so po prejetem golu takoj popustiti.
NOGOMET
Torek, 3. marca 1998
1. AMATERSKA LIGA / V 22. KOLU
MLADINSKA PRVENSTVA / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM
Vesna izenačila ob izteku tekme
Proti Isonzu bi si vsekakor zaslužila zmago Sovodnje so doma premagale Opicino
Vesna - Isonzo 1:1 (0:0)
VESNIN STRELEC: Sam-baldi v 54. min. d.p.
VESNA: De Rota, Bandel, Giovini, Sambaldi, Soavi, Malusa, Lakoseljac, Stokely, Sirca, Sannini, Kriscjak (La-ghezza).
»Gotovo bi si zaslužili zmago, saj Isonzo sploh ni bil nikoli nevaren. Ze dejstvo, da je bil najboljši mož na igrišču njihov vratar Pascolat, je dokaz, da smo bili mi mnogo nevarnejši od nasprotnikov,« je dejal Vesnin kapetan Paolo Soavi po nedeljskem derbiju kola z drugouvrščenim Ison-zom iz Turjaka.
Kapetan kriške ekipe je še izjavil: »Se dobro, da smo na koncu dosegli neodločen rezultat, saj je izgledalo, da smo bili že obsojeni na poraz. Sodnik je namreč dal povsem izmišljeno enajstmetrovko, poleg tega smo igrali Se z igralcem manj. Na koncu pa smo le uspeli stanje izenačiti in veselje med igralci in med navijači je bilo izredno. Zanimanje za to tekmo je bilo veliko. Okoli igrišča se je zbralo kar 400 gledalcev.«
Samo srečanje je potekalo v absolutni premoti domaCe ekipe, ki si je že v prvem polčasu ustvarila vrsto priložnosti za gol. Domači napadalci, in predvsem Matej Sirca, pa pri strelih na vrata niso imeli sreče.
Enaka slika se je ponovila tudi v drugem polčasu in Vesna je v prvih 10 minutah imela vsaj štiri izredne priložnosti za gol (dvakrat s Širco, po enkrat z Lakoseljcem in s Sambaldijen), gostujoči vratar Pascolat, ki je že igral pri Juventini in ima tudi dra-goligaške izkušnje, pa je vsakič odlično posredoval.
V 14. minuti pa odločilni dogodek, ki bi skoraj pokopal Vesnine upe: sodnik je, ob splošnem začudenju vseh prisotnih, dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška, ki pa ga je domači branilec napravil vsaj pol metra izven kazenskega prostora. Gostje so seveda to darilo spretno izkoristili in povedli. Zaman so bili vsi protesti domačih igralcev. Sodnik, ki je bil dotlej dokaj dober, je za nameček izključil še Malusaja,
Fabio Sambaldi, strelec izenačujočega gola za Vesno
tako da je bila nato naloga kriške ekipe še težja.
Gostitelji pa se niso dah. Močno so reagirah in so se ob podpori svojih navijačev vrgli v napad. Svoj napor so kronali prav ob izteku srečanja. Po lepi akciji, pri kateri so sodelovali Soavi, Sirca in Lakoseljac, je Sambaldi z močnim strelom ugnal odličnega Pascolata.
»Kriške tribune so skoraj 'eksplodirale’ od veselja. Popravili smo tako skoraj izgubljeno tekmo. S tem remijem smo napravili lep korak naprej proti napredovanju v višjo ligo.« (bi)
Sovodnje - Opicina 2:1 (0:0)
STRELCA ZA SOVODNJE: Cescutti v 60. min. in Zotti v 62. min.
SOVODNJE: Gergolet, Cemic, V. Peteani (Sambo), Cescutti, Bregant, Interbarto-lo, Bastiani, Zotti, F. Sambo, Fajt, Businelh.
Čeprav so Sovodenjci igrali s štirimi rezervami, so ponovno pokazali, da znajo zaigrati zelo zbrano in odločno. Opicina pa je pokazala, da je lahko vsaki ekipi trn v peti. Kot smo vsi pricakovah, je bila tekma že od samega začetka trda in napeta. Sovodenjci pa so od samega
začetka vzeli pobudo v svoje roke in si ustvarjali vrsto priložnosti za gol, najprej z Zotti jem in nato še z Businel-lijem. Gostje pa so se pretežno branili in igrali na protinapad, ko je bilo treba, pa je bil domači vratar vedno na svojem mestu. Prav v zadnji minuti pa je sodnik dosodil enajstmetrovko za Opicino. Za podvig pa je tokrat poskrbel odlični vratar Gergolet, M je enajstmetrovko lepo ubranil. Tako se je prvi polčas končal brez zadetka. Drugi polčas se je pričel v znamenju gostov, ki so pritisnili na Sovodenjce. A prav v teh trenutkih so gostitelji dobro reagirali in zadeli v polno najprej s Cescuttijem v 15. minuti in nato dve minuti kasneje z Zottijem. Opicina pa ni ostala križem rok, tako da je stalno napadala, a do gola je prišla komaj v 43. minuti, ko je bilo že prepozno. Za sovodenjski nepričakovan uspeh so bili prav vsi zadovoljni. Predsednik Sovodenj Davorin Pelicon pa nam je takole dejal: »Zelo sem zadovoljen z vsemi igralci, ki so ponovno dokazali, da dobro igrajo tudi v zelo okrnjeni postavi. Posebno pohvalo pa zaslužijo vse rezerve, ki so odlično zamenjale naše standardne igralce.« (jg)
3. AMATERSKA LIGA / V 19. KOLU___
Brežani ne brez težav z Unionom
Visok poraz Zarje/Gaje B s solidnim Montebellom Don Boscom
Union - Breg B 0:1 (0:0)
STRELEC: Asselh.
BREG: Cecchini, Braico, Luisa, Scibillia, Da-gri, Marussi, Asselti, Biondi, Blau (Delise), Gar-giolo, Camassa (Rocchetti).
Brežani niso igrali najbolje, vseeno pa so zmagah, kar pomeni, da jim ta Cas gre vse kot po olju.
V	prvem polčasu je bila igra v glavnem izenačena. Brežani pa so imeh nekaj zrelih priložnosti za zadetek: Marussi je iz prostega strela zadel vratnico in tudi Blau je za las streljal mimo vrat.
V	drugem polčasu so gostitelji imeli na voljo enajstmetrovko, toda Bregov vratar Cecchini je odlično posredoval in tako preprečil domačin, da bi prišli v vodstvo. Tudi Brežani so imeh zatem na voljo najstrožjo kazen, toda Marussi je izredno priložnost zamudil. Ko je vse kazalo, da se bosta ekipi razšli pri neodločenem izidu, je Asseltj malo pred koncem tekme v protinapadu dosegel za Brežane zmagovih zadetek.
Od Bregovih posameznikov bi tokrat pohva-lili vratarja Cecchinija, ki je bil skozi vso tekmo zelo zanesljiv in je tudi ubranil enajstmetrovko.
Zarja/Gaja B - Montebello/Don Bosco 1:5 (0:1)
STRELEC: Vrše v 75. min.
ZARJA/GAJA: T. Metlika, Leban, D. Gher-bassi, Milkovič, Tence, Gregori, Carli, Ban (Crissani), Tomazetič (Tome), Vrše, M. Gher-bassi.
»Rumeno-modri« so visoko izgubili proti solidnemu Montebellu/Don Boscu. Naši so se enakovredno borih le v prvem polčasu, ko so igrali zbrano. Prvi polčas se je tako končal z edinim zadetkom gostov. V drugem polčasu pa so naši popustih. Častni zadetek za naše je dal Vrše po lepem predložku Tometa. Edini, ki si tokrat zasluži pohvalo, je Tome, ki je zamenjal TomazetiCa, saj se je požrtvovalno boril do konca tekme, medtem ko so drugi popustili na vsej črti že po drugem zadetku.
Trener Aleksander Kalc je izjavil: »Po prvem dobrem poCasu sem pričakoval reakcijo naših, a do tega ni prišlo. Nasprotno: igrali smo zelo nedisciplinirano in visok poraz je bil neizbežen.« Naj omenimo, da bo združena ekipa igrala derbi s Krasom v Repnu v soboto (ob 17.00) in ne v nedeljo, (j. g.)
Mladinci kriške Vesne presenečajo Najmlajši Zarje/Gaje zanesljivo
V mladinskem deželnem prvenstvu polom štondreške Juventine (3:9)
DEŽELNO
PRVENSTVO
San Sergio - Juventina 9:3 (5:2)
JUVENTININI STRELCI: Federici, Costa, Della Mora.
JUVENTINA: Zagato, Crainich, Devetak, Flore-nin, Della Mora, Spigarolo, Venturini (Bonavitacola), Costa, Scacco, Ferletic, Federici.
Proti močnemu San Ser-giu je okrnjena Juventina doživela visok poraz, V prvem polčasu so Standrežci še zajezili napade gosti-tlejev, v nadaljevanju pa so bih brez moči.
Meh: Muggia - Manzane-se 0:0, Pro Gorizia - Monfal-cone 0:1, Pro Romans - Itala
S.Marco - 0:0, Rivignano -Capriva 1:2, Ronchi - Pon-ziana 1:2, San Canzian - Se-vegliano 0:2, San Sergio -Juventina 9:3, Sangiorgina -San Luigi 0:1.
Vrstni red: Manzanese 58, Seveghano 53, Monfal-cone 50, Ponziana 47, San Sergio 41, Muggia 38, Sangiorgina 37, San Luigi 35, Pro Gorizia 34, Ronchi 28, Itala S.Marco 24, Capriva 23, San Canzian 19, Pro Romans 14, Rivignano 13, Juventina 7.
POKRAJINSKO
PRVENSTVO
Fogliano - Vesna 1:3 (1:0)
VESNINI STRELCI: La-ghezza v 55., Bono (11-m) v 70. in Laghezza v 75. minuti.
VESNA: Gruden, Mar-tincich, Cetina, Bovo, Rigat-ti, Germani, Esposito, Mar-tellozzo, Urdih, Laghezza, Polh.
Zelo okrnjena Vesna je v Foljanu poskrbela za lep podvig. Odločilne so bile nekatere menjave vlog med igralci proti koncu prvega polčasa. Vesna je bila po teh spremembah takoj nevarna, v drugem delu pa se je dobesedno razigrala. Pohvalo si zaslužijo vsi igralci, še posebej pa Laghezza, ki je dosegel dva gola in izsilil enajstmetrovko. Je vojak in je prvič igral po dveh mesecih.
Mossa - Zarja/Gaja 0:0
ZARJA/GAJA: J.Gregori, Križmančič, Jan Gregori, Zornada, Sulcic, Furlani, Cocevari, Kariš, Bavazzano (Donaggio), D.Gregori, Manzin.
»Rumeno-modri se s
težkega gostovanja v Mossi vračajo z zelo dragoceno točko. Mossa, skupno z Lat-te Carsom je namreč prva-na lestvici.
Naši fantje so v prvem delu nadigrah Goričane, ki so se v glavnem branih in bih samo enkrat nevarni v protinapadu. Križmančiče-vi varovanci pa so kar naprej napadah in si ustvarih dve zreli priložnosti s Fur-lanijem in z Manzinom.
V drugem polčasu so naši nekoliko zmanjšali tempo igre in domačini so se nekajkrat nevarno predstavili pred Gregorijevimi vrati. Do konca srečanja velja omeniti Se oster prosti strel Sulcica, ki je Švignil za las mimo gola. (j.g.)
Primorje - Portuale 0:3 (0:2)
PRIMORJE: Hrovatin, Slocovich, Bukavec, Blanco, Palaskou, Franco, Kuk, Ambrosi, Bergamini, OstrouSka, Bemobi; De Simon, Romano, Trevisan.
Po zelo slabi igri je pro-seška ekipa zasluženo izgubila proti Portualeju, ki na tem srečanju ni pokazal nič posebnega. Primorje pa je odpovedalo na vsej črti
Mdi: Mossa - Zarja/Gaja 0:0, Primorje - Portuale 0:3, Fogliano - Vesna 1:3, Chiar-bola - Latte Carso 0:4, Edile Adriatica - Opicina 3:1, Lu-cinico - Domio 2:1, Costa-lunga - Mont./D.Bosco 5:1.
Vrstni red: Latte Carso 46, Mossa 44, Zarja/Gaja, Costalunga 34, Portuale 32, Vesna 30, Domio 29, Luci-nico 27, Primorje, Opicina 26, Fogliano, Edile Adriatica 18, Chiarbola 7, Mont./D.Bosco 2.
Jutri v Repnu: Zarja/Gaja - Primorje
Jutri bo v Repnu zaostala tekma mladinskega prvenstva med Zarjo/Gajo in Primorjem. Srečanje se bo začelo ob 19. uri.
NAJMLAJSI
Zarja/Gaja - Zaule Ra-buiese 3:1 (1:0)
STRELCI: Pavletič, Švara, Vitomir Križmančič.
ZARJA/GAJA: Meriggio-li (Beličič), Milič, David Gregori, Kante (Raseni), Ivo Križmančič, Pilat, Merlak, Švara Pauletič (Bachi), Aleš Gregori (Milkovič), Strajn (Vitomir Križmančič).
Naša združena ekipa naj mlajših je s težavo od-
Strelci nalih ekip
MLADINCI
8 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 7: Bemobi (Primorje), Bovo (Vesna), Costa (Juventina), 6 golov: Ostrouška (Primorje), Šušteršič, (Vesna), 5: Ban, Cocevari (Zarja/Gaja), Laghezza (Vesna), 4: Bonavitacola (Juventina), Germani (Vesna), kariš (Zarja/Gaja), 3: Furlani, Križmančič (Zarja/Gaja), Lovrečič (Primorje), Florenin (Juventina), 2: Pa-doan, Lorenzi (Zarja/Gaja), Sirca, Martinchich (Vesna), Esposito, Federici (Juventina).
NARAŠČAJNIKI
10 golov: Stranj (Primorje), 9: Giraldi (Primorje), 7: Todde (Sovodnje), 6: Bagon (Sovodnje), Berce, Cernjava (Primorje), 3: Pavšič, Radinja, Piras, Tomšič (Sovodnje), Batti, Longo, Špacapan, Martini (Primorje), 2: Grgič, Mase, Primosi (Primorje), Cotič (Sovodnje), 1: Škabar, Tolentino (Primorje), Pintar (Sovodnje).
NAJMLAJSI
14 golov: Švara (Zarja/Gaja), 9: Pauletič (Zarja/Gaja), 6: Pilat (Zarja/Gaja), 5: Padovani (Sovodnje), Kante, Merlak (Zarja/Gaja), 3: V. Križmančič (Zarja/Gaja), 2: Bachi (Zarja/Gaja), 1: Pellegrin, Špacapan, Semolič (Sovodnje).
Fabio Cocevari (Zarja/Gaja)
pravila, sicer slabo ekipo iz Zavelj, potem ko je vse kazalo, da se bo tekma končala z remijem. Tekma je bila nezanimiva in naši fantje niso zaigrah, tako kot znajo, čeprav so v začetku imeli nekaj lepih priložnosti za gol s Pavletičem in ko je leta v nadaljevanju dal gol, je vse kazalo, da bodo zlahka zmagali. Gostje, ki zasedajo zadnje mesto na lestvici, so se v glavnem branih. Po odmoru so naši Se bolj posu-stili in ko je manjkalo še kakih pet minut do konca tekme, so celo Tržačani s prostim strelom stanje izenačili. A veselje gostov je trajalo le malo časa, saj je v solo akciji Švara mojstrsko preigral vso obrambno vrsto in zadel v polno. Prav na koncu pa je Vitomir Križmančič zapečatil izid na 3:1.
Z zmago si je Zarja/Gaja opomogla na lestvici, upaj-
mo, da bodo prihodnjič zaigrah bolj odločno, (-d. gr.-)
Mdi: Ponziana B - San Luigi B 2:1, Roianese - Domio B 1:1, Esperia - Cgs 1:0, Latte Carso - Mont./D.Bosco 1:2, Domio A - Chiarbola 5:0, Zarja/Gaja - Zaule 3:1.
Vrstni red: Cgs 43, Mont./D.Bosco 40, Ponziana B 34, Zarja/Gaja 29, San Luigi B, Roianese 27, Domio B 26, Esperia 22, Domio A 14, Latte Carso 12, Chiarbola 11, Zaule 2.
Mah nogomet borovci izenačili
Bor Puntingamer - CRT 4:4 (0:2)
BOR: R. Pavhca, B. Sain, V. Jogan, A. Benci, A. Dilis-sano 1, R. Smotlak 1, Scuci-marra2.
V	predzadnjem kolu rednega dela turnirja Felluga, so »puntingamerji« zamudili novo veliko priložnost, saj so še pet minut pred koncem vodili s 4:2, v tretji minuti po izteku času pa so prejeli nov gol in so se tako morali zadovoljiti le s točko. Treba je sicer tudi priznati, da so bih v prvem polčasu nasprotniki odločno boljši, saj so zasluženo vodili z 2:0, preobrat na 2:4, pa se je žal izjalovil prav v zadnjih sekundah.
V	zadnjem kolu bodo borovci imeli zelo pomembno tekmo v boju za tretje mesto v skupini, kar pomeni, da bo zmaga nujna. Zatem se bo pričel »play-off« za končni naslov.
(VJ)
NARAŠČAJNIKI
Združena ekipa Primorja Telital na končnem 2. mestu
Naraščajniki Primorja so sklenili prvi del pokrajinskega prvenstva in končali na odličnem drugem mestu, saj je Esperia v zaostah tekmi premagala Cgs z 1:0 in tako prehitela Pri-morjaše na lestvici.
Za ljubitelje statistik pa moramo povedati, da so naši imeli najboljšo obrambo s šestimi prejetimi goh in tudi najbolj prodoren napad z dvainpetdesetimi zadetki, skratka odlični.
Drugi del prvenstva pa se bo nadaljeval z medpokrajinsko fazo, na katero so se uvrstile najboljše ekipe tržaškega in goriškega prvenstva, med temi pa je tudi združena ekipa Primorja, ki bo svojo prvo tekmo odigrala že v nedeljo, in sicer proti staremu znancu in direktnemu tekmecu Esperii.
KONČNI VRSTNI RED
Esperia 42, Primorje 40, Opicina 33, Zaule 21, Montebello Don Bosco 20, Domio 16, Latte Carso 14, Chiarbola 9, Cgs 6.
Na sliki: Peter Primosi, v ozadji Andrea Giraldi
S pokrajinsko selekcijo igrali brez zadetkov
Naj dodamo še, da so naraščajniki naše združene ekipe odigrali prejšnji teden prijateljsko tekmo s pokrajinsko reprezentanco in povsem zasluženo remizirali z 0:0. Primorje so si z Batti jem celo zapravili enajstmetrovko. S tem so naši dokazali, da so ena izmed najkakovostnejših ekip s Tržaškega, in lahko mirne duše trdimo, da bi se prav gotovo izkazali tudi na deželni ravni, (j.g.)
DRŽAVNE LIGE
DEŽELNE LIGE / NAŠIM PREDSTANIKOM NE GRE PRAV DOBRO
Težaven
položaj
V vzponu forme samo Koimpex Nuova kreditna
Bodo vse boljše odbojkarice Olympie v naslednjem kolu presenetile vodilni Manzano?
Jakopič še brez naslednika - Črno kolo za naše D ligaše
Pet porazov in ena zmaga je skromen obračun La Goriziane Kmečke banke v novem letu. Pod udarci Goričanov je v zadnjih dveh mesecih padel samo Valda-gno, Feri in tovariši pa so zmago prepustili tudi zadnjeuvrščeni ekipe Mestre, ki je tudi edina z že zapečateno usodo. Jasno je, da se je njihov položaj močno poslabšal. Če so bili decembra tik pod vrhom lestvice, zdaj o kakem napredovanje ne more biti več govora, nasprotno, dosedanji sopotniki puščajo Goričane za sabo, zasledovalci pa se jim grozeče približujejo. Tako je Valdagno gladko premagal Mirandolo, Concesio je prepustil Mestram 24 točk, Due Castelli pa je dvignil greben in presenetil Occhiobello, kar je navsezadnje lahko za Val celo dober rezultat. Zdi se, da so dobri začetni nastopi goriškega Bi ligaša morda omamili. Zdaj si je treba zavihati rokave in spet prevzeti vlogo novinca, za katerega je obstanek edini pravi cilj. Sicer pa bi lahko oblake, ki se nevarno zgrinjajo nad ekipo, razpršili že zmagi v naslednjih dveh kolih. V soboto bodo namreč Goričani gostili Concesio, pred prostim kolom 21. marca pa jih čaka še gostovanje pri ekipi Pallavolo Mantova in ta v bistvu »play out« tekma bi lahko bila tudi odločilna.
Se slabše se piše Koimpexu v moški B2 ligi, saj si poraza proti Ideal Volleyu ne bi bili smeli privoščiti. Zdaj so slogaši sami na predzadnjem mestu, ker jih je z zmago proti Cordenonsu prehitel tudi padovski Ponte-longo. Dvoboj med Sisleyjem in San Miguelom je dobil San Miguel in tudi ta rezultat slogašem ne ustreza, saj se bodo s Sisleyjem pomerili v Repnu, pri San Migue-lu pa bodo gostovali in to prav v prihodnjem kolu. Glede na to, da iz lige izpadejo štiri ekipe, San Miguel pa zaseda 10. mesto, je za slogaše zmaga v tem srečanju dejansko imperativ.
Med našimi državnimi drugoligaši je ta čas razpoloženje še najboljše v taboru deklet Koimpexa Kreditne banke. Se pred nekaj koli so bile na dnu lestvice, zdaj pa imajo za sabo tri ekipe, od varnejših mest pa jih ločita samo dve točki. Predsednik SZ Sloga Vojko Miot, ki je spremljal dekleta, na sobotno gostovanje v Ravenno, je takole ocenil njihovo nastop: »Igrali smo zelo dobro, predvsem pa zelo motivirano. Do lahke zmage so nam pomagale tudi nasprotnice, ki so mlade, visoke, skratka perspektivne, a tudi zelo počasne. Naredile so dosti napak, tako da je bila naša zmaga zelo prepričljiva.«
Rezultati tega kola so bili dokaj pričakovani. Tržaškemu SGM Consulting se Se naprej godi zelo slabo, Castenetto pa je dobil deželni derbi v Vidmu s Camst, kar ni nobeno presenečenje, saj Camst pretresa razkol v moštvu, veteranka Geretti ne igra več in ekipa je v novem letu dosegla le dve zmagi.
V	zadnjih kolih našim deželnim li-gašem ne gre najbolje. V C ligi so bili sicer naši predstavniki tokrat uspešnejši, saj sta izgubila le Bor in Soča Unitecno, medtem ko so ekipi 01ym-pie in Val Imsa Zadružna kreditna banka Sovodnje osvojiti nov par točk. Same poraze pa smo tokrat zabeležiti v D ligi, kjer so vsi porazi pekoči.
V	moški C ligi je po dveh zaporednih porazih 01ympia Agraria Terpin prebila led v povratnem delu prvenstva in premagala skromni Rojalese ter s tem nekoliko pomagala Soči, katere položaj na lestvici še vedno ni najboljši. 01ympia deti trenutno 3. mesto na lestvici z Buio in II Pozzom, ki je v tem kolu klonil proti tržiske-mu Finvolleyu. Vodilni Eltor ima še vedno Sest točk prednosti, poleg tega pa je goriško društvo prav po sobotnem kolu zapustil trener Vojko Jakopič, M je nepreklicno odstopil. Pustil je praznino, ki je Se niso zapolnili. Kot nam je povedal predsednik SZ 01ympia Franco Bagon namreč novega trenerja še niso določiti, po vsej verjetnosti pa se bodo na koncu od-
ločili za interno varianto. Bagon vsekakor igralce poziva, naj ne popustijo. »Prvenstvo je še zelo dolgo in tudi v minulem kolu je prišlo do nekaterih nepričakovanih rezulta-taov. V ligi je Sest ati sedem ekip, ki lahko premagajo kogarkoli, zato se Eltor ne sme čutiti varnega, mi pa odrezani od boja za vrh. Navsezadnje tudi Eltorjeva igra sloni na ramenih nekaj posameznikov, kot je na primer Tržačan Visintin. Nikoli ne veš kaj se lahko zgodi. Zdaj je čas, da stisnemo zobe. Eltor mora navsezadnje priti Se k nam v Gorico,« nam je povedal Bagon.
Drugi goriški predstavnik v tem prvenstvu, Soča Unitecno, proti Buti ni mogel računati na zmago, pozitivno pa je vsekakor dejstvo, da so Goličevi varovanci pokazati lep napredek v primerjavi s prejšnjimi nastopi, kar je zelo spodbudno. Rezultati tega kola pa so biti za Sočo kar ugodni, saj je poleg Rojaleseja izgubil tudi Rigut-ti, ki tako ostaja Se dve točki za slovenskim predstavnikom. Zadnjeuvrščeni borovci, katerih edini cilj v
prvenstvu je ta, da osvojijo vsaj eno zmago, so proti S. Vitu v bistvu zadovoljili, saj so se precej boljšim nasprotnikom kar dobro upirati.
V	Zenskein delu tega prvenstva se nadaljuje zmagovita pot 01ympie Kmečke banke (na stiki), ki je tudi v povratnem delu premagala Porcio, za katero je predsednik Bagon po prvi tekmi izjavil, da je boljša od Go-ričank. Oljmpia je na drugem mestu dohitela Vivil, ki je nepričakovano izgubil proti ekipi iz Čedada. Zadnje čase igrajo Zottijeva in ostale zelo dobro. Jim bo uspelo v prihodnjem kolu zadati prvi poraz vodilnemu Manza-nu? Valovke so s presenetljivo gladko zmago proti Fiume Venetu potrdile dobro formo, ki so jo pokazale na zadnjih nastopih, v katerih pa jim na žalost ni uspelo zmagati. Valovke so po tem kolu same na sedmem mestu, njihov cilj pa mora biti končno šesto mesto, na katerem je sedaj prav Fiume Veneto.
V	moški D ligi je Naš prapor nepričakovano izgubil s skromno ekipo iz Ronk, ki je imela na lestvici le dve točki, njego položaj na lestvici pa se ni poslabšal, saj sta izgubila tako Tra-vesio kot Remanzacco. Vedno slabši pa je položaj mladih valovcev, ki so izgubiti s Casarso, njihov tekmec v boju za obstanek, Como, pa je nepričakovano gladko odpravil drugouvrščeni Shangri-La. Pri ženskah se je prekinila zmagovita pot borovk, ki so pred domačimi gledalci klonile proti Gonarsu, ki jih je tako dohitel na lestvici. Ce hočejo Colonijeve varovanke osvojiti končno drugo mesto, bodo morale zato nujno premagati vse nasprotnike in torej tudi vodilni Virtus, ki je Se vedno nepremagan. Bolj zaskrbljujoč pa je poraz Save, ki je morala priznati premoč direktnega tekmeca za obstanek, Tecnoinoxa, tako da je njen položaj trenutno zelo kritičen. Da si bodo slogašice zagotovile obstanek, bodo morale verjetno premagati marsikatero izmed boljših ekip.
INTERVJU / POGOVOR Z MARTINOM MAVERJEM
Starši morajo biti otrokom vedno ob strani
Potem ko je Franko Drasič na klopi Slogine prve ekipe nadomestil Dušana Blahuto, je društvo zaupalo ekipo, ki igra v D ligi svojemu najmlajsemu trenerju, Martinu Maverju. Martin je pred dvema letoma diplomiral na Visoki šoti za telesno vzgojo v Rimu in takoj začel s trenerskim delom. Lani je bil trener-igralec Slogine ekipe v 1. diviziji, ob tem pa je v okviru sodelovanja med Slogo in Bregom v svoje roke prevzel Bregove najmlajše odbojkarice, s katerimi delo nadaljuje tudi letos. Pri Slogi pa poleg članic trenira Se Slogino B ekipo deklic, v kateri so vse Se naraščajnice.
»Trenersko delo me izredno veseli, saj je bil ta poklic bistvu moja skrita želja. Po mojem je to eden izmed najlepših poklicev, saj z ekipo prav tako kot v življenju doživljaš mešane občutke: porazi te žalostijo, ob zmagah pa je veselje na višku. Spori me je vedno zanimal, rad sem se gibal, tako da se mi je zdelo, da je zame najboljše, če študij nadaljujem na Visoki Soli za telesno vzgojo.«
Takoj po diplomi si že začel trenirati. So bile toje lanske izkušnje pozitivne?
Zelo sem bil zadovoljen z mladinsko ekipo pri Bregu, svoje izkušnje kot trener-igralec pa ne bi ponovil.
Zakaj ne?
Od sebe sem zahteval ogromno, nisem se spraševal samo, če so bile moje izbire pravilne, temveč tudi, kaj sem kot igralec storil v korist ekipe, če je bilo pravilno, da sem igral in podobno. Moja objektivnost je bila nekako postavljena pod vprašaj.
Letos prvič treniraš člansko vrsto, ki nastopa v deželni ligi...
Ekipo sem rade volje prevzel, čeprav bi z njo rajši začel od vsega začetka. Precej težje je namreč sredi sezone nekoga nadomestiti. Mislim pa, da bistvena razlika ni v tem, da nastopa ekipa v deželni ligi, ampak v tem, da ni mladinska vrsta.
Kako to?
Ob drugačnem psihološkem pristopu je razlika Se v tem, da mlajše šele stopajo v stik z agonizmom, trener jih mora v
bistvu voditi skoraj za roko. Poleg tega pa ve, česa so sposobne in kaj znajo, medtem ko so članice že formirane igralke. Zato mora trener vsaj na začetku, če jih ne pozna zelo dobro, nekako improvizirati, ker ne ve, kaj lahko od njih pričakuje.
V D ligi je Sava igrala s spremenljivo srečo. Premagala je boljše ekipe v ligi, izgubila pa proti nekaterim slabšim ekipam. Kakšna je torej prava slika te ekipe?
Mislim, da spadamo po igralskem kadru med boljše ekipe v ligi. Trenutno smo sicer res v krizi, a prepričan sem, da se lahko povzpnemo na lestvici. Ce smo premagali določene boljše ekipe v prvem delu, jih lahko tudi v drugem. Slabše rezultate gre po mojem v glavnem pripisati pomanjkanju motivacije. Zdi se mi, da se igralke ne zavedajo, koliko društvo od njih pričakuje. Ce je pa dejansko to največji problem ekipe, sem kriv tudi sam, saj je naloga trenerja, da motivira svoje igralke. Vsekakor imamo pro-
bleme tudi s številom igralk, saj jih imam iz raznih razlogov na razpolago samo osem.
Si torej bolj zadovoljen s svojimi mlajšimi odbojkaricami?
Pri mlajših odbojkaricah je vsekakor najbolj pozitivno to, da rade delajo in da se na treningih potrudijo. Od obeh ekip pričakujem veliko v prvenstvu naraščajnic, pri deklicah pa je bil veliko bolj uspešen Breg, saj so nekatere igralke nekoliko starejše. Pri slogaSicah pa so vse še naraščajnice, zato zelo dobrih rezultatov nisem pričakoval, zadovoljen pa sem, ker so stalno napredovale in si nabrale precej izkušenj. Z njimi je bilo na začetku delo težje kot z Brežankami, katere sem treniral že lani, ker sem jih moral
šele spoznati, sedaj pa se dobro razumemo in mislim, da se bo naše delo na treningih obrestovalo. Kar se teh mladinskih ekip tiče, bi se dodal, da je vloga staršev zelo pomembna. Pozna se, če starsi sledijo svojim otrokom, saj so ti zadovoljni, če vidijo, da se starši zanimajo zanje, da pridejo za njih navijat in jih spodbujajo. Zato bi se morali starši zavedati, da so vse tekme za njihove otroke pomembne, ne samo tiste za prva mesta na lestvici.
Katero ekipo bi najrajši treniral?
Ce bi moral izbirati sedaj bi najraje treniral dekleta, ki šele začenjajo spoznavati odbojko, in jim sledil skozi vsa mladinska do članskih prvenstev.
(T. G.)
Moška BI liga
IZID116. KOLA
Valdagno - Mirandda 3:0, Occhiobello - 2 Castelli 1:3 (16:14,10:15,12:15, 7:15), Concesio - Mestre 3:0 (15:9,15:6,159), Red Level - La Goriziana Kmečka Banka 3:1 (13:15,15:8,15:9,15:9), Logo - Vi-serba 3:1 (15:11,15:12,14:16,15:10), Sassuolo - Boomerang 32 (6:15,15:13, 15:7,8:15,15:11), Mantova ni igrala.
LESTVICA
Lugo	14 10		4 3323 20
Boomerang	15 10		5 3421 20
Sassuolo	15 10		5 3322 20
Red Level	15	9	6 3522 18
Concesio	14	8	6 3126 16
Valdagno	15	8	7 3129 16
Mirandola	15	8	7 3331 16
Vrserba	15	8	7 27:32 16
Occhiobello	15	7	8 3128 14
La Goriziana KB	15	7	8 31:30 14
Mantova	14	6	8 2328 12
2 Castelli MN	15	4 11 23:37 8	
Mestre	15	1 14 6:42 2	
PRIHODNJE KOLO
Mirandola - Occhiobello, 2 Castelli -Valdagno, Mestre - Mantova, La Goriziana Kmečka Banka - Concesio, Vi-serba - Red Level, Boomerang - Logo, Sassuolo ne igra.
Moška B2 liga
IZID116. KOLA
Sisley - San Miguel 2:3 (3:15,15:10, 5:15,15:11,15:17), Koimpex-Ideal Vol-levUpdS.I^.ISS.ndSl.Ponte-longo - Futura 3:1 (15:13,11:15,15:8, 15:6), Riviera Brenta - Laguna Light 0:3 (4:15, 5:15,14:16), Mogliano - Bonacic 1:3 (13:15,15:7, 9:15, 4:15), Mec&Gre-gory's - VBU 3:2 (16:17,15:6,13:15, 15:12,15:12), Noventa - Oderzo 0:3 (4:15,10:15,11:15).
LESTVICA
Laguna Light	16 14		2 44:12 28
Oderzo	16 14		2 43:15 28
Mec&Gregor/s	16 12		4 4220 24
Debei Bonacic	16 10		6 3625 20
VBU	16 10		6 3728 20
Ideal Volley	16	8	8 29:30 16
Noventa	16	8	8 29:33 16
Futura	16	7	9 30:31 14
Riviera Brenta	16	7	9 27:32 14
San Miguel	16	6 10 28:42 12	
Pontelongo	16	5 11 2537 10	
Sisley	16	5 11 24:41 10	
Koimpex	16	4 12 21:40 8	
Mogliano	16	2 14 16:45 4	
PRIHODNJE KOLO
San Miguel - Koimpex, Ideal Volley -Sisley, Laguna Light - Pontelongo, Futura - Noventa, Debei Bonacic - Riviera Brenta, VBU - Mogliano, Oderzo -Mec&Greggory's.
Ženska B2 liga
IZID116. KOLA
Albatros - Corlo 3:0 (15:10,15:12,15:5), SGM Consulting - Otlica Tomasini 0:3 (6:15, 9:15,13:15), Teodora - Koimpex N.Kreditna 0:3 (6:15, 7:15,10:15), Gio-volley - Conegliano 3:0 (15:13,15:12, 15:11), Granarolo - Dolo 3:0 (15:6,15:8, 15:11), Camst - Castenetto 2:3 (15:11, 17:16, 9:15,13:15,12:15), Vignola — Baricella2000 3.0(15:7,15:6,15:1).
LESTVICA
Vignola	16	15	1	4621	30
Albatros	16	12	4	41:16	24
Castenetto Sedie	16	12	4	39:25	24
Otlica Tomasini	16	11	5	4024	22
Camst	16	10	6	4124	20
Granarolo	16	10	6	3925	20
Corlo	16	8	8	31:35	16
Conegliano	16	6	10	29:35	12
Giovolley	16	6	10	25:35	12
Dolo	16	6	10	23:36	12
KoimpexN.Kreditna16 5 11 26:38 10 Baricella2000	16	5	11	22:39	8
Teodora	16	4	12	23:42	8
SGM Consulting	16	3	13	14:44	6
PRIHODNJE KOLO Corlo - SGM Consulting, Otlica Tomasini - Albatros, Conegliano - Teodora, Koim-pex N.Kreditna - Vignola, Dolo - Giovol-ley, Castenetto - Granarolo, Baricella 2000-Camst.
MLADINKE
V finalu Bor Friulexport proti Virtusu
Plave tudi drugič boljše od Kontovelo
Bor Friulex-port - Kontovel 3:0 (15:3, 15:11, 15:12)
BOR FRIU-LEXPORT: Fle-go, Miličevič, Macho, Posar, Sadlowski, Rogelja, Boz, Smo-tlak, Frandolič.
KONTOVEL: I. in V. Sossa, J. in N. Milič, Bat-tigelli, Bukavec, Švara, Gollia, Starc, Stoka.
Borovke so praktično brez težav osvojile tudi drugo polfinalno srečanje s Kontovelom in se uvrstile v finale pokrajinskega prvenstva mladink, kjer bodo igrale proti Virtusu, ki je izločil slogašice. Vprašanje finalista je bilo odločeno že po prvem setu, ki so ga p lave gladko osvojile. To je
bil tudi edini set, ki so ga domače igralke odigrale s standardno postavo, v nadaljevanju pa je dal trener možnost igranja še rezervnim igralkam. Naslednja dva seta nista bila kvalitetna, saj je Bor popustil, Konto-velke pa so igrale brez prave motivacije.
Na sliki: Jana Miličevič
POKRAJINSKE LIGE NA TRŽAŠKEM
V 2. ženski diviziji Kontovel po borbeni igri boljši od Sloge Pizz. Veto
Ekipi Mirne Eurospino: tokrat uspešni le mlajši
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
Old Cats Bar Koala - Mirna Eurospin B 3:1 (15:10, 15:8, 8:15,15:4)
MMA EUROSPIN B: Drasič, Jagodic, Jercog, Miot, Sgubin, Spetič, Veljak.
Po podvigu iz prejšnjega kola, ko so premagali favorizirano Triestino Volley, so tokrat igralci Mirne Eurospina B doživeli neuspeh. Ekipa Old Cats je dobra in izkušena (v njenih vrstah igra cela serija bivših borovcev, kot so na primer Batič, Marega in Gasparro, če omenimo le nekatere), naših fantov pa se je tokrat držala smola. Odsoten je bil namreč podajač Micalessi. De-van Jagodic pa je na tekmo prišel naravnost s postelje, kjer je preboleval gripo in tako ni mogel dati svojega običajnega doprinosa.
Ce k temu dodamo še črn dan nekaterih igralcev, postane potek tekme jasen. Old Cats so našo ekipo s to zmago prehiteti na drugem mestu' na lestvici. (INKA)
Ostala izida: Juha - Volley Club B 3:0, Triestina - Le Volpi 3:0. Vrstni red: Triestina 16, Old Cats in Mirna Eurospin B 12, Juha 10, Le Volpi 4, Volley Club B 0.
Skupina B
Mirna Eurospin A - Hammer Rigutti 3:0 (15:11,15:5,15:12)
MIMA EUROSPIN A: Grilanc, Jančar, Košuta, Mikolj, Pečar, Peterlin, Savarin, Stopar.
V predzadnjem kolu izločilnega dela prvenstva so mladi igralci Eurospina premagali zadnjeuvrščeni Rigutti z enakim izidom kot v prvi tekmi. Izid ni bil nikoli v dvomu, saj so naši mldinci voditi od prve akcije naprej. Se najbolj izenačen je bil prvi set, v katerm je bil Rigutti naši ekipi stalno za petami. Sorazmerno visoko število točk, ki so jih gostje osvojiti v tretjem, pa je prej sad nepazljivosti naših fantov kot kakovosti nasprotnikov.
Prihodnjo soboto bo Mirna Eurospin igrala proti Preveni-reju, tekma pa bo odločala o končnem tretjem mestu na lestvici. (INKA)
Ostati izid: Volley Club A - S. Andrea 3:2, Prevemre ni igral. Vrstni red: Volley Club A 12, S. Andrea 10, Mirna Eurospin A 8, Prevenire 6, Rigutti 0.
1.2ENSKA DIVIZIJA
Breg Alta Trade - Killjoy 1:3 (13:15,9:15,15:13,11:15)
BREG ALTA TRADE: D. Ze-riali, Laurica, S. Sancin, U. in I. Pettirosso, Sturman, Družina,
Mamo, M. Zeriali, I. Žerjal, J. Sancin.
Sobotna tekma je bila, kljub porazu domačink, najboljša tekma, ki so jo dekleta odigrale letos. Igra je bila po mnenju trenerja Rolanda Stefenuta zelo dobra in je presegala kvalitetno raven 1. divizije. V prvem setu so domačinke z dobro igro povedle do rezultata 8:2, nasprotnice pa so jih kmalu dohitele in osvojtie set. V nadaljevanju so se Brežanke požrtvovalno borile za vsako žogo in izvajale solidno igro tako v sprejemu kot v napadu. Z dobrim blokom so se učinkovito upnale nasprotniče-vim napadom.
V drugem setu se je poškodovala Suzana Sancin, ki je morala na klop, mlada igralka Monika Zeriali pa jo je dobro nadomestila. Po tem neprijetnem dogodku so se Brežanke borile s še večjo požrtvovalnostjo, kljub nekaterim nevšečnostim s sodnikoma, ki sta igralkam povzročila nemalokrat upad koncentracije.
Na sobotni tekmi je bil razviden trud, ki so ga vložile naše igralke na zadnjih treningih. Upamo, da bomo v prihodnjih tekmah ponovno zaslediti isto kvalitetno igro. Pohvala gre celotni ekipi. (I.D.)
Samoa Mauro (Breg)
Ostala izida: Julia - Altura 3:0, Virtus - S. Andrea 1:3, Kontovel - Sloga Veto (odigrana sinoči), Prevenire - Pallavolo TS preložena. Vrstni red: S. Andrea 22, Killjoy 18, Virtus 16, Kontovel 14, Sloga Veto 12, Breg Alta Trade 10, Prevenire in Julia 6, Pallavolo TS 2, Altura 0.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Kontovel - Sloga Veto 3:2 (15:10,8:15,15:8,9:15,15:11)
KONTOVEL: Prašelj, Košuta, Visintin, Žužič, Kodrič, Šemi, Hrovatin, Milkovič, Kocjan, San-tini, Antonini, Picciola.
SLOGA VETO: Alessio, Bian-chi, Hrovatin, Kovačič, Možina, Pangerc, Sosič, Sossi, Milkovič.
Derbi med slogašicami in Kontovelkami ni bil na zelo visoki tehnični ravni, bila pa je to zelo borbena tekma. Ekipi sta se stalno izmenjavati v vodstvu in nista nikoli popustiti. V odločilnem petem nizu so Kontovelke ohranile mirno kri, pokazale nekoliko večjo voljo do zmage in se tako veselile prve zmage.
Ostala izida 3. kola: Npt - Sgt 3:1, Triestina A - Le Volpi 3:1, Altura ni igrala. Izida 4. kola: Sgt
- Triestina A 2:3, Npt - Altura 3:0. Vrstni red: Npt 6, Altura 4, Triestina A 4, Le Volpi in Kontovel 2, Sloga Veto in Sgt 0 ( Le Volpi, Sgt in Npt s tekmo več)
Skupina B
Bor - S. Andrea 0:3 (14:16, 4:15,8:15)
BOR: Bevilacqua, Carpani, Husu, Ciacchi, Zompichiatti, Sancin, Ščuka, Dose, Smotlak, Frandolič, Posar.
Borovke nastopajo v tem prvenstvu z mešano postavo deklic in mladink, tako da je bila to prva tekma, ki so jo odigrale skupaj. Zato so imele mlade Borove odbojkarice precej težav zaradi neuigranosti. Začele so dobro in celo povedle s 14: 7. Njihove nasprotnice pa se niso predale, nadoknadile so zaostanek in osvojile set. Naslednja dva seta sta bila popolnoma enosmerna, tako da so na koncu povsem zasluženo gladko slavile gostje.
Ostala izida: Prevenire - Trie-stina B 0:3, Orna - Cus 1:3. Vrstni red: S. Andrea in Cus 4, Triestina B 2, Orna, Bor in Prevenire 0 (Triestina B in Orna s tekmo manj)
Moška C liga
IZID116. KOLA
Finvolley - II Pozzo 3.2 (12:15,15:10, 10:15,16:14,16:14), Bula-Soča Unitec-no3:1 (15:6,15:4,9:15,15:8), San Wo-Bor3:0(15:7,15:4,15:12),Wil-Preve-nire 3.0 (15:7,15:8,15:11), Agrana Ter-pin - Rojalese 3:1 (15:8,15:13, 8:15, 15:11), Eltor - Mossa 3:1 (9:15,15:10, 15:8,15:8), Faedis - Rigutti 3:1 (15:11, 15:4,8:15,152).
LESTVICA
Eltor Tubac	16	14	2	46:11	28
San Vito	16	12	4	41:19	21
II Pozzo	16 11 5 38:21.22
Buia	16	11	5	37:23	22
AgrariaTerpin	16	11	5	36:23	22
Vivil Latt. Friulane	16	10	6	36:22	20
Finvolley	16	10	6	3726	20
Prevenire	16	10	6	34:27	20
Faedis	16	6	10	28:37	12
SočaUnitecno	16	5	11	22:36	10
Rojalese	16	5	11	20:36	10
Rigutti	16	4	12	14:38	8
Mossa	16	3	13	20:44	6
Bor	16	0	16	2:48	0
PRIHODNJE KOLO
II Pozzo - Buia, Soča Uni-tecno - Finvolley, Prevenire -San Vito, Bor - Faedis, Rojalese - Vivil, Mossa - Agraria Terpin, Rigutti - Eltor.
Ženska D liga
SKUPINA B IZID112. KOLA
Staranzano - Favento 2:3 (11:15,15:11, 15:9, 6:15, 9:15), SGT - Del Doge 2:3 (15.13, 6:15, 9.15,15:13,13:15), Bor Friulexport - Gonars 1:3 (3:15,15:2, 13:15,2:15), Sava - Tecnoinox 03 (7:15, 6:15,14:16), Morarese ni igrala.
LESTVICA
Favento	11 11 0 33:9 22
Staranzano	11	7	4	27:19	14
Gonars	11	7	4	24:19	14
Bor Friulexport	11	7	4	23:20	14
Tecncinox	10	5	5	25:19	10
Del Doge	10	5	5	21:21	10
Sava Pneumatici	11	4	7	16:22	8
Morarese	10	2	8	1127	4
Sgt	11	0	11	9:33	0
PRIHODNJE KOLO
Morarese - Sava, Tecnoinox - SGT, Del Doge - Staranzano, Bor Friulexport - Favento, Gonare ne igra.
ženska C liga
IZID116. KOLA
Delser - Juvenilia 3:0 (15:11,15:6,15:), Torriana - Cassacco 1.3 (9:15,13:15, 15:6,13:15), Val IMSA - Furlanina 3.0 (15:6,15:6,15:12), Tarcento - Alimenta-ria 33 (15.3,15:12,15:8), Asljr - Vivil 32 (10:15,15:8,15:4,9:15,15:13), BMeters - Farra 3:1 (15.6,15:4,16:17,15:12), Porda - Kmečka Banka 1:3 (15:6, 8:15, 6:15,3:15).
LESTVICA
BMeters	16	16	0	48:11	32
Vivil	16	12	4	41:18	24
Tracento	16	12	4	42:19	24
Kmečka Banka G016	12	4	43:21	24
Domovip Porda	16	11	5	3724	22
Lib.Furlanina	16	9	7	34:28	18
Val IMSA BCC	16	7	9	30:31	14
Asfjr (-2)	16	7	9	26:33	12
AlimentariaGO	16	6	10	23:33	12
Cassacco	16	6	10	25:36	12
Torriana	16	5	11	21:37	10
Libertas Deiser	16	4	12	19:37	8
Farra	16	4	12	21:42	8
Juvenilia	16	1	15	5:45	2
PRIHODNJE KOLO
Juvenilia - Torriana, Cassacco - Delser, Alimentaria - Val IMSA, Furianina - Por-cia, Vivil - Tarcento, Farra - Asfjr, Kmečka Banka - B Meters.
Moška D liga
SKUPINA A IZID112. KOLA
Demar - Torriana 3.0 (15:10,15:11, 16.14), Remanzacco - VBU 1:3 (12:15, 15:11,10:15,10:15), Travesio-NPT 1:3 (12:15,15:11,9:15,10:15), Naš Prapor-Adi Ronchi 0.3 (13:15,14:16,10:15), Azimut ni igral.
LESTVICA
Demar	11	9	2 29:8	18
NPT	10	8	2 25:13	16
VBU	10	8	2 26:15	16
Torriana	11	7	4 25:15	14
Azimut	10	7	3 25:15	14
Naš Prapor	11	4	7 1525	8
Travesio	11	2	9 14:30	4
Adi Ronchi	11	2	9 1129	4
Remanzacco	11	1	10 1131	2
PRIHODNJE KOLO
Azimut - Travesio, NPT - Remanzacco, VBU - Demar, Torriana - Naš Prapor, Acii Ronchi ne igrajo.
MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM / DEKLICE
V polfinalu igrata Breg in Sloga Veto med sabo
Kontovel A pa bo igral proti Triestini A- Naraščajnice: Kontovel A in Bor začela z zmago
DEKLICE
Skupina A
Oma A - Bor 3:1 (15:6, 15:2,9:15,16:14)
BOR: Bandino, Bevilac-qua, Carpani, Ciacchi, Husu, Zompicchiati, Dose, Sancin, Ščuka.
Borovke so zamudile priložnost, da bi dosegle boljši izid, saj nasprotnik, ki sicer na lestvici zaseda boljše mesto, ni bil nepremagljiv, žal pa so borovke naredile preveč napak in s svojim nastopom niso zadovoljile.
Sloga B - Npt 0:3 (14:16, 7:15,14:16)
SLOGA B: VVehrenfennig, Sossi, Šinigoj, Pohlen, Malalan, Gantar, Kralj, Dessi, Cal-tigaris, Bogateč, Milkovič.
Svojo zadnjo tekmo v tem prvenstvu so slogašice odigrale v petek in tudi tokrat poražene zapustile igrišče.
Moška D liga
SKUPINA B IZID112. KOLA
Como - Club Altura 3.0 (15:3,15:12, 15:13), Fiume Venelo - Sup.Europa 3.0 (152,15:4,15:3), Buffet Toni - Maniago 2.3(12:15,15:13,15:10,7:15,5:15), Val Koimpex - Casarsa 1.3 (11:15,15:11, 5.15,12:15), Futura ni igrala.
LESTVICA
Fiume Venelo	11	9	2	29:9	18
GAltura	11	7	4	25.15	14
Buffet Toni	11	7	4	24.15	14
Maniago	10	7	3	21:14	14
Casarsa	11	7	4	23:17	14
Volley Como	11	6	5	25:19	12
Val Koimpex	11	4	7	14:24	8
Futura	10	1	9	728	2
Sup.Europa	10	0	10	3:30	0
PRIHODNJE KOLO
Futura - Buffet Toni, Maniago - Fiume Venelo, Sup.Europa - Como, Club Altura - Val Koimpex, Casarsa ne igra.
Nasprotna ekipa je bila vse prej kot nepremagljiva, kar so naša dekleta opazila v prvem in še zlasti v tretjem setu, v katerem so vodile že s 13:7, a svoje prednosti niso znale obdržati do konca. Naše igralke so bile tudi tokrat premalo konstantne, tako da so lepim akcijam sledile naivne napake, kar so seveda nasprotnice izkoristjje.
Sloga B je prvenstvo zaključila brez osvojene zmage, vendar v popolnoma enakem sestavu nastopa tudi v naraščajniškem prvenstvu, kjer bo vsekakor imela več zadoščenja. (INKA)
Breg - Sloga B 3:0 (15:11, 15:1,15:7)
BREG: Koren, Capponi, Plettersech, Spetič, Ferluga, Blasevich, Krevatin, Zeriali, Žerjal
Tudi drugi derbi med slogašicami in Brežankami so pričakovano osvojile domače igralke. Najbolj izenačen je bil prvi set, ko je Breg igral slabše. Slogašice so se v tem setu enakovredno borile z boljšimi nasprotnicami, v končnici pa je le prevladal Breg. Po poraznem drugem setu, ko so popolnoma popustile, so se v tretjem slogašice spet zbrale, a domačinke so brez težav potrdile svojo premoč. Breg, ki je v skupini osvojti drugo mesto, se bo v play-offu pomeril s Slogino A ekipo.
Altura - Kontovel A 3:0 (15:3,15:10,15:13)
KONTOVEL A: Košuta, Visintin, Žužič, Kodrič, Šemi, Santini, Antonini.
Altura je v tem nastopu dokazala, da je povsem upravičeno na prvem mestu. Kontovelke so začele nekoliko preplašeno, saj so bile pre-
Roberta Gollia (Kontovel)
pričane, da jih bo Altura nadigrala. V nadaljevanju so se opogumile in se zelo dobro upirale, tako da bi lahko v tretjem setu celo pripravile presenečenje.
Kontovel A - Npt 1:3 (15:8, 4:15,9:15,11:15)
KONTOVEL A: Košuta, Visintin, Kodrič, Šemi, Santini, Antonini, Milkovič, Kocjan.
Kontovelke so proti ekipi Npt razočarale. Po gladko osvojenem prvem nizu so bile prepričane, da bodo brez težav osvojile še ostala dva seta, toda nasprotnice so jih presenetile z zelo dobro
Deklice
Sestava parov v polfinalni fazi končnice prvenstva deklic (od 7. do 14. marca):
Breg-Sloga Veto Kontovel A - Triestina A Altura - Triestina B
Finalna faza s tremi najboljšimi ekipami bo od 21. marca do 4. aprila. Deželni finale bo 19. aprila na Pordenonskem
obrambo in zasluženo slavile. Pri domačih igralkah se je poznala odsotnost podajačice Žužičeve.
Vrstni red: Altura in Breg 18, Oma A 14, Bor in Kontovel A 8, Npt 4, Sloga B 0.
Skupina B
Izid 10. kola: Triestina A -Volley ’93 3:0. Končni vrstni red: Sloga Veto 16, Triestina A 12, Sgt in S. Andrea A 8, Virtus B 4, Volley ’93 0.
Skupina C
Ricreatori - Kontovel B 0:3
KONTOVEL B: Sossa, Hrovatin, Prašelj, Vitez, Bukavec, Gollia, Milič, Batti-gelti
Kontovelke so zelo gladko osvojile še zaostalo srečanje 10. kola in tako potrdile svojo premoč v tej skupini.
Končni vrstni red: Kontovel B 22, Triestina B 18, Virtus A 10, Ricreatori 6, Oma B 4, S. Andrea B 0.
DEČKI
Izid: Rigutti - Virtus 0:3, Triestina - Sloga Multinvest preložena na 6. marec. Vrstni red: Triestina in Virtus 6, Volley Club 4, Sloga Multinvest 2, Rigutti 0 (Triestina in Sloga s tekmo manj).
NARASCAJNICE
Skupina C
Altura B - Kontovel A (0:15,7:15,5:15)
KONTOVEL A: Vitez, Prašelj, Kobal, Košuta, Visintin, Žužič, Kodrič, Šemi.
A ekipa Kontovela, katere cilj je uvrstitev v play-off, je brez težav odpravila Alturo B, ki ji ni bila dorasel nasprotnik. Na igrišče so stopile vse igralke in dobro opravile svojo nalogo, najboljša pa je bila Vitezova, na kateri sloni vsa igra Kontovela A.
Ostali izid: Sgt 84 - Npt 3:0. Vrstni red: Sloga A, Sgt 84 in Kontovel A 3, Altura B in Npt 0.
Skupina D
SGT 85 - Bor 1:2 (8:15, 7:15,15:5)
BOR: Legovich, Rupel, De-grassi, Savarin, Kuret, Puglie-se, Torre, Desco, Samec, Zompicchiati, Cantagnaro.
Borovke so začele prvenstvo s spodbudno zmago. Ekipo sestavljajo v bistvu igralke, ki so za eno leto mlajše od starostne meje v tej kategoriji, v uvodnem kolu pa so se pomerile prav tako z enako starimi nasprotnicami in jih prepričljivo premagel, čeprav SGT nikakor ni bil slab. Toda borovke so naredile manj napak in so pokazale predvsem fizično premoč. V tretjem setu je trenerka Nadja Debenjak zamenjala pet šestin postave, kar se je na začetku poznalo (0:8), nato pa so se borovke le zbrale, nanizale nekaj točk, za osvojitev tudi tretjega seta pa je bilo že prepozno, pomembno pa je, da so v krstnme nastopu »prebile led« prav vse igralke.
Vrstni red: Sloga B in Breg 3, Bor 2, Sgt 85 1, Kontovel B
22. TROFEJA ZSŠDI / V ORGANIZACIJI KOLESARSKEGA KLUBA ADRIA IZ LONJERJA
Zmaga Zandariina in pričakovana premoč italijanskih kolesarjev
Odločitev je padla prav na koncu - Za zmago ima zasluge vsa ekipa - Slovenci zelo dobri
Rezultati kolesarske dirke za trofejo ZSŠDI
1. Flavio Zandarin (FTA, UC Trevigiani) 3.46.53; 2. RaffaeleFerrara (TTA, GS Zalf Eu-romobil) 3.46.54; 3. Martin Fischerlehner (AVT, UC Trevigiani) 3.46.54; 4. Andrej Hauptman (SLO, Radenska - Rog) 3.46.54; 5. Davide Dante (ITA, GS De Nardi Smeg Bonaldo) 3.46.54; 6. Marco Zanobini (TTA, Team Parolin - FIS) 3.46.54; 7. Rajko Petek (SLO, Sava Kranj) 3.46.54; 8. Saša GajiCič (VUG, TASS -Elmatic cic. Padovani) 3.46.54; 9. Kurt Asle Aversen (NOR, GS Zalf Euromobil) 3.46.54; 10. Maurizio Bachi-ni (TTA, S.C.B. MBM - Rosa) 3.46.54; 11. Joachim Benoit (LUX, GS De Nardi Smeg Bonaldo) 3.46.54; 12. Igor Kranjec (SLO, Radenska - Rog) 3.46.54; 13. Franco Pelizzot-ti (TTA, UC Trevigiani) 3.46.54; 14. Valter Bonča (SLO, Radenska - Rog) 3.46.54; 15. Miguel Angel Meža Flores (MEH, GS Record cuc. col. S. Marco) 3.46.54; 16. Matthias Bmchofer (AVT, ORW Austria) 3.46.54; 17. VValter Hubner (TTA, Casino HIT Nova Gorica) 3.46.54; 18. VValter Foligno (TTA, Team Parolin - FIS) 3.46.54; 19. Sandi Smerc (SLO, Sava Kranj) 3.46.54; 20. Matej Stare (SLO, Sava Kranj) 3.46.54 itd.
Nobenega dvoma ni, da je 22. Trofeja ZSSDI minila v znamenju Italijanov. Prav nič čudnega ni, da je zmagovalec italijanski kolesar in tudi če bi morda zamigal kdo drug, bi bile italijanske ekipe nedvomno zmagovalke mednarodne kolesarske dirke, ki jo je že dvaindvaj-setič povrsti organiziral KK Adria iz Lonjerja. Na koncu je bil zasluženo najboljši Flavio Zandarin (na sliki) pred rojakom Raffaelejem Ferraro in Avstrijcem Fi-sdierlehnerjem, medtem ko je najboljši Slovenec Andrej hauptman osvojil četrto mesto.
Že res, da si je na začetku dobro minuto in pol prednosti z muko zaslužil Poljak Grzegorz Mrozinski, ki si je tako prislužil denarno nagrado na letečem cilju. Te nagrade na splošno Poljakom veliko pomenijo, Italijani pa jih imajo le za nepotrebno utrujajnje pred polovico dirke. In tako so pogumnega, še ne dvajse-
tletnega Poljaka, pogoltnili nekje v Doberdobu.
Navkreber v Mavhinje so vozili vsi skupaj, čeprav bi bilo morda pričakovati, da bo kdo poskusil pobegniti (do poskus je sicer prišlo, a je bil takoj obsojen na neu-
speh). Navsezadnje pa je Zahodni Kras še predaleč od cilja. Pred tem je še težak vzpon iz Boljunca do Bazoviške ceste in tam so dejansko začeh postopoma odpadati kolesarji. Skupina trinajstih ubežnikov, ki je bila
dokončno izoblikovana pri Sempolaju, je svoj konec dočakala po drugem »kraškem« krogu še pred Božjim poljem. Bojevniki Zalfa in MBM Rosa se očitno niso zadovoljiti s pisano (glede na pripadnost mošt-
vu) trinajsterico, v kateri ni bilo možnosti za pobeg, saj je bilo vsako moštvo zastopano kvečjemu z dvema kolesarjema, kar je premalo za pomoč pri begu. Zato se je začel boj za prevlado v ospredju. Višek je dirka seveda dosegla na že omenjenem težavnem vzponu. Prvi je bil Ivan Basso (Zalf Fior), nekaj mest za njim celo svetovni prvak Kurt Asle Aversen (iz istega moštva), a nad Lonjerjem je bil najmočnejši
Zandarin, iz ekipe UC Trevigiani.
Da gre pri takih kolesarskih dirkah za zmago ekipe in ne slavje posameznika, ni skrivnost. Da so nekateri kolesarji le eno izmed kolesc, ki »poganjajo motor« (in pripeljejo na cilj tistega, ki ima recimo največ možnosti za uspeh v končnem Sprintu), tudi ni novost. Zato lahko zaključimo, da zmagovalec ni tisti, ki je prvi prispel na cilj, ampak celotna ekipa, ki
ga je nekoliko bolj spočitega pripeljala do finiša.
Take igre se držijo tudi slovenski klubi, ki so imeti med prvo petindvajseterico kar osem kolesarjev. Po pričakovanju je bil najboljši med njimi Hauptman, skoraj takoj za njim pa se je zelo dobro odrezal tudi Rajko Petek iz kranjske Save. Skratka, Slovenci dosegajo uspehe s tem, da se uvrščajo kot najboljši neitatijanski kolesarji...	Qpc)
RADI PEČAR / DUŠA LONJERSKE DIRKE
»Morda bo 25. Trofeja potekala v več etapah«
Za vse pa je potreben izreden organizacijski napor
Duša lonjerske dirke Radivoj Pečar (na sliki) , ki je bil tudi letos direktor dirke, na koncu ni skrival zadovoljstva zaradi uspeha prireditve. »Organizacija letošnje dirke je bila zelo težka, saj smo se morali pošteno potruditi, da smo jo sploh lahko speljali. Danes pa nam je zagodlo še muhasto vreme, ki je otežkočilo začetek dirke. Dirka kot taka pa je bila izredno dobra, saj so biti kolesarji zelo kvalitetni, saj so kljub klancem prišli na cilj v skupini. O visoki kvaliteti priča tudi dejstvo, da se je svetovni prvak uvrstil v deseterico, kar pomeni, da ni prišel samo pokazati majice, poleg tega pa je zmagovalec bivši italijanski kadetski prvak in eden najbolj perspektivnih mladih kolesarjev, kar je danes tudi dokazal. Za Slovence pa je na žalost dirka začarana, saj še nikoli niso zmagali, osvojili pa so veliko drugih, tretjih in četrtih mest.«
Ste opazili kako razlika med letošnjo in prejšnjimi izvedbami?
»Večjih razlik nisem opazil. Kvaliteta je bila vedno na visoki ravni, ker smo glede na to, da je ta dirka mednarodna, skušali v Trst pripeljati vedno dobre tuje kolesarje, čeprav so nam večkrat očitali, da dajemo prednost
tujim in ne domačim kolesarjem. Letos je bila dirka omejena le na 200 tekmovalcev in smo bili primorani veliko kolesarjev zavrniti. Nekateri so nam očitali, da smo naredili slabo izbiro, ker smo privilegirati določene ekipe. Privilegirali pa smo seveda tiste, ki so se prej vpisali, tako se bodo tisti, ki so ostali doma, naučiti za prihodnje leto.«
Cez tri leta bo jubilejna, 25. dirka. Kaj pripravljate?
»Občinsld odbornik za šport Degras-si je predlagal, da bi za 25. izvedbo organizirali dvo oziroma tridnevno etapno dirko, ki bi se odvijala tudi po Sloveniji in Hrvaški. Vse je možno. Za letošnjo dirko je bilo potrebno veliko napora. Dejstvo je, da je letos sodelovalo ogromno ljudi. V ozadju je bilo približno od 200 do 300 prostovoljcev, ki so nadzirali križišča, urejevali motorne štafete, itd. Skratka ogromno ljudi. V pomoč nam je prišlo tudi kolesarsko društvo Devin, ki je nadziralo promet na svojem področju, motoristi iz Tržiča pa so pokrili celotno goriško območje. Prijetno pa so me presenetili tržaški mestni redarji, ki so poskrbeli za res zgleden red na cestah. Na koncu pa bi se moral zavaliti tudi policiji, ki nam je priskočila v pomoč.« (RAS)
PROTAGONISTI / IZJAVE PO DIRKI
Zadnji vzpon je bil za vse zelo zahteven
Zandarin vadil Sprint - Hauptman zadovoljen
Po končani dirki je bil seveda najbolj zadovoljen zmagovalec Flavio Zandarin : »Dirka je bila zelo lepa, v začetku nas je dež nekoliko vrgel iz tira, na srečo pa je kmalu nehalo deževati in je veter posušil spolzke ceste. Mraz in pa vzpetina iz Boljunca do Bazovice sta zdesetkala glavnino, saj nas je na koncu ostalo le 30. Letos sem se med treningi posvetil predvsem končnim Sprintom, kar mi je nedvomno danes pomagalo.«
Kako to da si šprintal iz sredine glavnine, ne pa od strani, kot je običajno?
»Opazil sem, da so kolesarji za menoj v krizi in tako sem se odločili za Sprint kar iz sredine. Poleg tega pa je ta' končni Sprint na vzpetini in hitrosti niso pretirano visoke.«
Na letošnji dirki je bil najboljši Slovenec.Rogov kolesar Andrej Hauptman (na spodnji sliki tretji z leve) , ki je na koncu zasedel čerto mesto. Svoj nastop pa je takole ocenil: »Današnja dirka je bila zelo zahtevna. K temu je nedvomno pripomoglo tudi vreme, poleg tega pa je za ta letni čas proga zelo zahtevna, tako da samo tisti, ki so sedaj v
formi, lahko dosežejo dober rezultat. Zase bi rekel, da sem bil kar dobro pripravljen, kljub temu da sem si pred kratkim zlomil zapestje. Za to dirko sem se pripravljal, ampak nisem še v pravi formi, saj je naš glavni cilj, da smo dobri takrat, ko so dirke po Sloveniji in glavne dirke, ki bodo čez več kot dva meseca. S četrtim mestom sem zares zadovoljen, zahvalil pa bi se celotni ekipi, predvsem pa Valterju Bonči, Primožu in Kranjecu, ki so mi pripravili teren.«
Kaj pa je manjkalo do zmage?
»Manjkala je tista maksimalna forma, čeprav sem sedaj zelo dobro pripravljen. Mislim pa, da bom v roku enega meseca dobil tudi kako dirko v Italiji. Zal mi tukaj v Lonjerju ni uspelo, čeprav sem na to potihem upal.«
Ti nisi novinec na tej progi. Kako bi jo ocenil?
»Cilj je kar težak, predvsem zato, ker mi vzpetine ne ležijo preveč in so mi bolj všeč lažje proge. Zadnja vzpetina pa je bila ravno toliko dolga, daj sem na cilj prišel že malo utrujen in tako nisem uspel maksimalno poganjati pedalov. Ne vem pa, kako bi se dirka končala, če bi
bila vzpetina daljša.«
Rogov trener Penko pa je 22. izvedbo lonjerske dirke takole opisal: »Po mojem je bila letošnja dirka ena izmed manj zanimivih v zadnjih letih, ker ni bilo veliko begov, mogoče tudi zaradi vremena, ker je zjutraj tekmovalce motil dež, popoldne pa veter in mraz. Z rezultati svojih kolesarjev sem čisto zadovoljen, saj imamo 4., 12. in 14. mesto in glede na to, koliko smo trenirali v prejšnjih mesecih, je to čisto dovolj.«
Kako pa bi ocenili zadnji vzpon? Je ta zelo selektiven?
»Mislim, da je ta zadnji vzpon kar naporen, še posebej v takem vremenu, ko imajo vsi tekmovalci trde noge že od mraza, kaj šele od napora. Poleg tega pa popestri dirko in vsako leto naredi neko generalno selekcijo, tako da ostane v igri le 20 do 30 kolesarjev.«
Dirke se je udeležil tudi svetovni prvak Norvežan Aversen Kurt Asle (na sliki zgoraj), ki je končal dirko na devetem mestu. »Dirka je bila zame zelo trda, saj je bila to moja letošnja prva dirka, poleg tega pa sem bil prejšnji teden bolan, tako da je bilo kar naporno predvsem zadnji kilometer. Muhasto vreme pa me ni presenetilo, saj prihajam iz Norveške, kjer je tako vreme povsem običajno,« je ocenil svoj nastop Norvežan. (RAS)
REPORTAŽA / ZANIMIVOSTI PRED, NA IN PO DIRKI
Kolesarska dirka se začne precej pred uradnim šlartom
Obsežne priprave pred začetkom - Zgode in nezgode no progi - Glavni del kolone predstavijo spremstvo - No cilju se tekmovanje še ne konča
Najboljši trije na dosedanjih dirkah
1977:1. Santarossa (Botteechia); 2. Martini (Serrande De Nardi); 3. Lubech (Olimpia Bunde)
1978:1. Sala (La Nuova Baggio); 2. Pizzoferrato (La Nuova Baggio ); 3. Mainetti (La Nuova Baggio)
1979:1. Colig (Metalliacommerce); 2. Geremia (La Lantema TV); 3. Bulič (Siporex)
1980:1. Ganeva (Monti Guerciotti); 2. Moro (Serrande De Nardi); 3. Ghibaudo (Sisport Fiat)
1981: 1. Longo (La Tiesse Spinazze); 2. Orlandi (Bu-stese Bergamo); 3. Pavanello (La Tiesse Spinazze)
1982:1. Longo (La Tiesse Spinazze); 2. Mazzocco (UC Riese); 3. DelBen (Stefanutti Spinazze)
1983: 1. Bulič (Siporex); 2. Čerin (Rog Ljubljana); 3. Mazzocco (Riese Selle Italia
1984:1. Ragusa (Mainetti); 2. Čerin (Rog Ljubljana); 3. Papež (Novo Mesto)
1985: 1. Ghiotto (Fior Glem Gas); 2. Čerin (Fior Glem Gas); 3. Favaretto (Mainetti
1986:1. Fondriest (Zalf Fior); 2. Pianegonda (Zanotto-Cecchini); 3. Favaretto (Zanotto-Cecchini)
1987: 1. Boreggio (Bonlube Q8); 2. Savoia (Zalf Mobi-li; 3. Parise (Zalf Mobili
1988: 1. Milan (Ganeva); 2. Bittante (Prodet); 3. Vigna-duzzi (Vini Ricordi).
1989:1. Baldato (Boys Diadora); 2. Milan (Ganeva); 3. Beltrami (Zalf Mobili)
1990: 1. Baldato (Boys Diadora); 2. Bordignon (Zalf Euromobili); 3. Strazzer (Opel Vighini)
1991: 1. Conte (Boys Vighini); 2.Lombardi (Ganeva Rekord); 3. Pagon (Sava Kranj)
1992:1. Casartelli (Domus 87); 2. Bertolini (Zalf Euromobili); 3. Rebellin (Boys Doni).
1993: 1. Conte (Prodet); 2. Bettin (Doni); 3. Radaelli (Ecoclear)
1994: 1. Previtali (Record Cucine); 2. Tozzo (MG Boys); 3. Camin (Zalf Euromobile)
1995:1. Prada (Boys Doni); Pedroni (Addax Selev); 3. Calzavara (Zalf Euromobil)
1996: 1. Figueras (Zalf Reomobil); 2. Spezialetti (Ero-mop Giomo); 3. Hauptman (Rog LJ
1997:1. Simonetti (Vini Caldirola); 2. Lupi (MBM Rosa F.lli); 3. Križnar (Sava Kranj)
1998: 1. Zandarin (Uc Trevigiani); 2. Ferrara (Zalf Euromobil Fior); 3. Fischerlehner (Uc Trevigiani).
Kolesarska dirka za trofejo ZSSDI se je začela precej prej, kot je bil predviden Start. V Lonjerju je bilo kljub dežju precej živahno že v zgodnjih jutranjih urah. Najprej so bili na vrsti kolesarji, ki so morali na Startu podpisati seznam tekmovalcev. Birokratske zadeve pa niso samo te. Treba je tudi izžrebati vrstni red ekipnih vozil, ki sledijo dirki. Društva se morajo držati tega reda skozi celo dirko, razen Ce jih po radiju ne pokličejo na pomoč lastnim kolesarjem. Marsikdo misli, da se dirka zaCne na Startu, toda to sploh ni res. Izrednega pomena je namreč priprava koles in opreme ter pijače oziroma hrane. Ob tem se vsak skuša Cimbolje pripraviti bodisi psihično kot fizično. Vsaka ekipa ima na razpolago enega ah veC maserjev, ki skrbijo za dobro poCutje svojih zvezd. Vsaka podrobnost je lahko med tekmovanjem odločilnega pomena, tako da ni ničesar prepuščenega slučaju.
Ogrevanje temelji na kroženju po Lonjerju, kmalu pa je na vrsti nemadni Start; prava dirka se namreč zaCne y Barkovljah. V Lonjerju pa se dva kolesarja po desetih metrih že ustavita ob cesti, ker morata na fiziološko potrebo. Taki primeri so bili med dirko zelo številni. Neverjetno, ampak tudi na to vplivajo vremenske razmere. Eden izmed športnih direktorjev nam je obrazložil, da ima mrzlo in deževno vreme tudi take stranske učinke, ko se spotiš.
Poleg žirije je prvi avto,
ki sledi kolesarjem, vozilo z rumeno zastavo. Zastava opozarja, da je samo ta avtomobil zadolžen za zamenjavo koles. Med dirko pa so tudi številni trenutki smeha. Pri Miramaru nas vodstvo dirke spomni, da je Trst mesto starih in naj pazimo na staro ženico, ki prečka cesto v nepravem trenutku. Prične pa se tudi romanje ekipnih vozil, saj je dež minil, in tako so vetrovke odveC. Poseči mora tudi avto z rumeno zastavo, ker je dvema kolesarjema že počila guma.
Kolesarji predstavljajo le minimalen del kolone, kajti je za njimi je dolga vrsta vozil z raznoraznimi nalogami. Uradni napovedovalec Livio Valenčič pozdravi goste v treh jezikih (slovenščini, italijanščini in angleščini), uradni jezik kolesarskih dirk pa je francoščina. Na kolesarskih dirkah pa imajo morda naj-
važnejšo vlogo motoristi, ki zaustavljajo promet na cestah in križiščih pred kolesarji. Očitno sta bila dva voznika presenečena nad takim početjem in sta se zaletela, na srečo brez posledic.
Ko se kolesarska kolona raztegne, med zadnjimi niso le slabši kolesarji. Zgodi se tudi, da boljši zaostanejo zaradi preluknjane gume ali drugačnih...potreb. Ce hočeš zaostanek hitreje nadoknaditi, pa izkoristiš avtomobil, čeprav je to prepovedano. Toda prepovedano je le, če te vidijo. V dobro voljo pa nas zopet spravi radio, tokrat zaradi nesporazumov med napovedovalcem in organizatorjem (»Radio dirka«). Ce prvi reče A, drugi razume B, tako da je poslušanje res zabavno.
Dirke amaterjev se ne razlikujejo od profesionalnih. Res je manj taktizi-
ranja, Ce pa kapetan zaostane iz kateregakoli razloga, ga pomagač počaka in pripelje ponovno v glavnino. Na vrsti pa je prva hujša vzpetina. Po Vižovljah se zaCne prehitevanje kolesarjev, na obrazu katerih je natisnjeno trpljenje. Večina le teh bo v kratkem odstopila ali pa bo tarCa zadnjega vozila kolone, ki jih bo izločilo iz dirke. Res številna množi-
ca pričakuje kolesarje na Bazoviški cesti ob koncu hude vzpetine. Množica takoj steCe na cilj Črto, da bi si izborila cim boljši položaj za zaključni Sprint. Osebnostim pripada mesto na odru, ostali pa dobijo najbolj nenavadna mesta, od hišnih streh do dreves. Konec dirke pa pomeni za nekatere začetek dela. Pa naj gre za delavce, ki morajo pospraviti ograjo ob progi in oder, ali kuharice, ki pripravijo zelo okusne testenine (za recept se obrnite na KK Adria). Začne pa se delo tudi za tiste osebe znotraj ekip, ki imajo »stransko« vlogo., oziroma niso v središCu pozornosti. Skratka kolesarska dirka ni le tisto, kar se vidi po televiziji, ampak je organizacijsko res težavna naloga. Vse mora biti pravilno urejeno, najmanjša napaka pa lahko povzroči nevarnost za kolesarje.
Beseda tudi o vožnji z avtomobilom za dirko. So trenutki, ko te je strah, ker tuj avto, potem ko so kolesarji že mimo, sili naprej, prav ko ti prehitevaš ekipne avtomobile. Takrat pa pride na dan spretnost voznika. (I. F.)
MNENJA / POHVALNE IZJAVE VSEH PRISOTNIH
Pohvalne besede za kakovost dirke in organizatorje
Kot običajno je dirka privabila veliko število gledalcev - Vse je potekalo po predvidenem scenariju
Kljub slabemu vremenu se je na nedeljski mednarodni kolesarski dirki zbralo veliko število ljubiteljev tega športa. Na gorskem cilju smo med številno množico opazili tudi znanega tržaškega kolesarja Giordana Cottmja, ki nam je o dirki povedal naslednje: »Kot vedno, je tudi letošnja dirka zelo privlačna in kot vsako leto je tudi letos kljub mrazu in neugodnemu vremenu privabila veliko gledalcev. Rad pa bi se zahvalil predvsem organizatorjem, ki s trdim delom in požrtvovalnostjo vsako
leto organizirajo to lepo dirko.«
Na cilju pa je bil prisoten tudi občinski odbornik za šport Franco Degrassi, ki nam je tik pred zmago Zandarina dirko ocenil takole: »Na žalost sem sledil le zaključni fazi dirke. Kot po navadi pa je bila ta zelo borbena in skupinico, ki se je ločila od glavnine, so sestavljali zares dobri kolesarji. Kdor je zmagal na tej dirki, se je izkazal tudi med profesionalci, saj se vsako leto na tej dirki odkrije bodočega šampiona in upam, da bo tako tudi letos. Kot
ponavadi pa je tudi letos imel prav Giordano Cottur, kije izjavil, da bomo danes imeli slabo vreme, kar pa na srečo ni povzročilo večjih težav.«
Kljub slabemu vremenu pa se je danes zbralo veliko gledalcev.
»To me zelo veseli, saj vsako leto dirka privabi veliko gledalcev, ne samo iz Trsta, ampak iz vse naše dežele. Zaradi tega pa je treba pohvaliti organizatorje, ki s požrtvovalnostjo in vztrajnostjo vsako leto povabijo najboljše kolesarje iz države in tudi iz tujine.«
Po tej dirki pa nas letos Čaka še Giro dTtalia.
»31. maja se bomo zopet vsi dobili na Trgu Unita in ob nabrežju, kjer se bo odvijala etapa na kronometer. Končno bomo lahko spet po 17. letih uživali na Giru.«
Na nagrajevanju je bil prisoten tudi kolesarski veteran Guido De Sand, ki je dirko ocenil takole: »Dirka mi je zelo všeč, saj je preželo
Kako pa so letošnjo dirko doživljali vsi tisti, ki so pomagali pri organizaciji, pri ustavljanju prometa, skratka vse osebe, ki so bile bolj v ozadju?
Motoristi »Moto stafette Udi-nese« dirki niso kaj dosti sledili, saj so morali stalno nadzorovati avtomobile in križišča, vsekakor pa se jim zdela proga lepa in zahtevna. Aleksander Rojc, odgovoren za avtomobile, je poudaril veliko organizacijsko delo, ki je potrebno za tako dirko. Dodal je še, da so imeli v bistvu srečo z vremenom, saj na startu ni kazalo preveč dobro, ko je dež neizprosno padal. Kar pa se tiče prometa,
bil še profesionalec, večkrat prekolesaril in ga zato dobro poznam. Kdor pa zmaga na tej dirki, postane pravi kolesarski šampion, saj je proga zelo zahtevna in je treba biti zelo dobro pripravljeni. Pohvalil bi še organizatorje, ki so zelo sposobni.«
večino Tržačanov prisilil, da so ostali doma. Redarji na križiščih letos, kot nam je povedal Silvano Ferluga, niso imeli veliko dela, saj je bil promet zelo redek. Dirki na žalost ni uspel slediti, kot vsako leto pa se je zaključila brez večjih težav. Tudi Diego Batič dirki ni uspel slediti, saj je moral nadzorovati razna križišča, poudaril pa je dobro organizacijo dirke in veliko udeležbo tujih kolesarjev. Vzdušje je nekoliko pokvarilo muhasto vreme, pohvalil pa je predvsem veliko udeležbo prostovoljcev, ki vsako leto priskočijo na pomoč. (RAS)
C LIGA / PO SOBOTNEM DERBIJU MED SERVOLANO IN JADRANOM
C2 IN D LIGA / ODLOČILNA CEJ IN CORSI
J. Krečič: »Za Jadran playoff uresničljiv cilj«
»Nova izkušnja kljub težavam zame zelo pozitivna«
Jure Krečič v soboto med minuto odmora
Sobotni derbi C lige med Jadranom Nuovo Kreditno in Servolano Latte Garsom nedvomno ne bo zapisan v zgodovini kot najbolj privlačen mestni obračun, saj sta bili namreč za obe ekipi točki prepotrebni. Ob koncu so prevladali jadranovci, ki so se v končnici izkazali za prisebnejSe in bolj izkušene, obenem pa so potrdili 5. mesto na lestvici.
Včeraj smo se o tekmi in o novi izkušnji treniranja v drugačnem okolju pogovorili s trenerjem Servolane Juretom Krečičem. Bivši trener pri naših društvih je rade volje pristal na intervju, razkril pa nam je nekaj zanimivosti o neuspešni, a po drugi strani zelo pozitivni izkušnji treniranja pri italijanskem društvu.
, Kako si se znašel v novem društvu?
»Poleti sem prevzel vodstvo popolnoma prenovljene ekipe. Servolano je namreč po lanski sezoni zapustila vrsta starejših in kakovostnih igralcev (Zarotti, Ritossa, Poropat, Fortunati), ki po odhodu glavnega pokrovitelja Pellonija pač niso več hoteh zanjo nastopati. Tako se je s okoli »starih« Černeta, Merlina in Tonuta zbrala skupina mladih, zelo motiviranih in perspektivnih igralcev, ki pa še niso pripravljeni za tako zahtevno prvenstvo, kot je letošnja C liga. Društvo je iz organizacijskega vidika zelo pomanjkljivo.
kljub temu pa sem se v novi vlogi odlično znašel po zaslugi fantov, s katerimi se da res dobro delati.«
Prvenstvo pa je za tvojo ekipo dokaj neuspešno...
»Res je, fantje imajo sicer veliko volje do dela, so pa istočasno tehnično in taktično še nedorasli za vidnejšo vlogo v tej ligi. Trenutno smo na zadnjem mestu na letvici, prvenstvo pa je še dolgo in vse se še da popraviti. Raven prvenstva pa je zelo kakovostna, tako da nas čaka v preostalih
tekmah zares težka naloga.«
Kako pa bi ocenil sobotni derbi z Jadranom?
»Mi smo to tekmo zelo občutili, na trenutke pa smo zaigrah zelo dobro za naše zmožnosti. Ob koncu prvega dela smo žal popustili in zaostajali že za 9 točk, kar je na tekmi z zelo nizkim izidom že velik handicap. Drugi polčas smo zmagali s 37:31, ni pa nam žal zadostovalo za zmago.«
Kaj pa meniš o Jadranu?
C LIGA
IZIDI 22. KOLA
Italmonfalcone - Conegliano 87:76, Citta-della ■ Istrana 86:68, Fagagna - Bassano 71:66, Ferrara - CasteBranco 72:85, Latte Carso - Jadran N.Kreditna 63:66, Caorle ■ Don Bose« 81:78, Rovigo - Bravimarket 101:82,Ardita ni igrala.
LESTVICA
Cittadella 21 19 2 1661:1438 38 Italmonfalcone 20 16 4 1650:1517 32 DonBosco	20 14 6 1513:1429 28
Fagagna	21 14 7 1830:1571 28
Jadran NTKB 20 13 7 1511:1440 26 Ferrara 21 12 9 1686:1628 24 Conegliano	21	11	10 1620:1631	22
CasteBranco	21	9	12 1627:1625	18
Rovigo	21	9	12 1596:1650	18
Bassano	21	8	13 1707:1723	16
Ardita	20	7	13 1516:1587	14
Istrana	20	7	13 1381:1563	14
Caorle	20	6	14 1560:1598	12
Bravimarket	20	5	151520.1668	10
Latte Carso	21	4	171493.1804	8
PRIHODNJE KOLO
Italmonfalcone - Fagagna, Bassano • Rovigo, Bravimarket - Ferrara, Conegliano -Latte Carso, Jadran N.Kreditna - Caorle, Ardita - Istrana, Don Bosco - Cittadella, CasteBranco ne iga
»V soboto jadranovci niso igrali optimalno pripravljeni, mislim pa, da je tudi naša zasluga, da jim ni šlo zlahka od rok. Glede na mojo ekipo je Jadran predvsem zelo izkušena ekipa z veterani in odličnimi posamezniki. Mislim in upam, da jim bo uspelo doseči cilj 5. mesta, čeprav morajo na vseh tekmah zelo paziti, kajti vse ekipe so nevarne in neugodne.«
(nš)
Pomembna zmaga Doma Rob Roy, Bor že četrtič uspešen
V nižjih košarkarskih ligah beležimo ta teden zelo ugoden izkupiček. Razveseljiv je zlasti uspešen začetek Doma Rob Roy Agorest, ki je v prvem kolu skupine za obstanek v C2 ligi v Trstu tesno, a zasluženo premagal SGT. Goričani so se zelo dobro pripravili na odločilne spopade, že v zadnjih kolih prvega dela pa je bilo videti, da se njihova forma stopnjuje.
»Že od začetka koledarskega leta igramo dosti bolje kot v začetku prvenstva, v soboto pa se je začelo novo poglavje v tej ligi. Uvodna zmaga je izredne važnosti, predvsem zato, ker smo jo dosegli v gosteh pri solidnemu nasprotniku. Spodbuden začetek je šele prvi korak v boju za obstanek, treba pa je nadaljevati po zastavljeni poti in ponoviti sobotno igro. Se vedno imamo nekaj težav z odsotnostmi, saj
David Cej (Dom) presenetil
Košuta in Go vi že dolgo ne igrata. K sreči pa tega v soboto nismo prekomerno občutili, saj je ugodno presenetil David Cej, ki je bil med odločilnimi«, je zadovoljen dejal Domov trener Livio Semolič.
Tudi v D ligi naši predstavniki kar dobro napredujejo. Z izjemo Kontove-
la, ki je po dobrem začetku žal utrpel že drugi zaporedni poraz, sta svetoivan-ska četrtoligaša v tem kolu zanesljivo zmagala.
V skupini za napredovanje borovci ne poznajo ovir. Pred domačim občinstvom so z zmago nad skromnim videmskim Virtu-som dosegli četrti zaporedni uspeh in s tem le še utrdili prvo mesto na lestvici. Brez poraza je namreč na vrhu letvice le še goriški Arte, najnevarnejši tekmeci pa imajo že 4 točke zaostanka. V prihodnjem kolu čaka naše gostovanje pri zadnjeuvrščeni Sangiorgi-ni, v primeru novega uspeha pa bi bil položaj Furlanove posadke res rožnat... Srečanje z Virtusom je bilo večji del tekme povsem enosmerno, zlasti začetek drugega polčasa pa je bil za številne gledalce zelo privlačen in navdušujoč. »Belozeleni« so tu pridobili celo 26 točk prednosti, srečanje pa so zaključili z zanesljivo razliko 15 točk.
Na domačih tleh je bila uspešna tudi Battilanova Cicibona Prefabbricati Marsich, ki je odpravila skromno Isontino z izidom 84:70. Sredi drugega polčasa je sicer za naše barve slabo kazalo, a po zaslugi' Persija, Uršiča in Zuppina (skupno 61 točk) so cicibonaši poskrbeh za preobrat in zanesljivo odpravili 'nasprotnike iz Pie-risa.
Najboljši strelci naših ekip
GUGA
Stefan Samec 310, David Pregare 263, Michel Grbec 243
C2LIGA
Marko Corsi 301, Renzo Di Cecco 272, Fabrizio Campa-nello 223
D LIGA
Stefan Persi (Cicibona) 299, Marko Uršič (Cicibona) 224, Mauro Simonič (Bor), 220, Stefan Turk (Kontovel) 186, Maurizio Susani (Bor) in Andrej Zuppin (Cicibona) 182
DRŽAVNI KADEH
Denis Doglia (Kontovel) 357, I^oby Paoletič (Kontovel) 297, Danilo Bosari (Bor) 276
Promocijska liga
IZID114. KOLA
Al Gioiello - Soul Team 69:78, Breg - Ro-manelli preložena, Momo GI6 - Petrolchi-mica 79:69, MedBerranea - Virtus 57:76, Skyskrapers - Planet 98:73, Stella Azzur-ra-San Vito 57:78.
LESTVICA
MomoGio	14	11	3	1110:981	22
San Vito	14	11	3	1094:1004	22
Soul Team	14	10	4	1095:975	20
Skyskrapers	14	10	4	1223:1120	20
Petrolchimica	14	8	6	986:1027	16
MedBerranea	14	7	7	923:970	14
Virtus	14	6	8	1032:1024	12
Breg	13	6	7	937:942	12
Romanelli	13	5	8	961:990	10
Planet	14	3	11	937:1020	6
Al Gioiello	13	3	10	920:1052	6
StAzzurra	13	2	11	912:1025	4
PRIHODNJE KOLO
Petrolchimica-Breg.
D LIGA
RDEČA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE
IZIDI 4. KOLA
Bor Radenska - Virtus Ud 80:65, Inter 1904 - Sangiorgina 89:72, Arte - Perteole 59:53, Goriziana - Forum Julii 59:69.
LESTVICA
Arte	4	4	0	301252	8
Bor Radenska	4	4	0	354314	8
Inter 1904	4	2	2	343:323	4
Goriziana	4	2	2	302:313	4
Perteole	4	2	2	289:303	4
Virtus Ud	4	1	3	294293	2
Forum Julii	4	1	3	285:323	2
Sangiorgina	4	0	4	289:336	0
PRIHODNJE KOLO
Perteole - Forum Julii, Arte - Virtus Ud, Sangiorgina - Bor Radenska, Goriziana -Inter 1904.
C2UGA
BEU SKUPINA ZA OBSTANEK
IZIDU. KOLA
SGT-Dom Rob Roy 79:87 Cus-Palmanova 71:92
LESTVICA
Palmanova	1	1	0	92:71	2
Dom Rob Roy	1	1	0	87:79	2
SGT	1	0	1	79:87	0
Cus	10	1	71:92	0
PRIHODNJE KOLO
SGT - Cus
Dom Rob Roy-Palmanova
D LIGA
BEU SKUPINA ZA OBSTANEK
IZIDI 4. KOU
Benngarfs - Termoidraulica 75:68, Kontovel - Romans 56:59, Cicibona Marsich -IsonSna 84:70, Duke Pub - Lega Nazio-nale 77:80.
LESTVICA
LegaNazionale 4	4	0	310240	8
Bennigarfs 4	2	2	285283	4
Cicibona Marsic4	2	2	258:256	4
Romans 4	2	2	242:253	4
IsonSna 4	2	2	268:294	4
Kontovel 4	2	2	224:256	4
Termoidraulica 4	1	3	259:253	2
Duke Pub 4	1	3	277288	2
PRIHODNJE KOLO Duke Pub - Bennigarfs, Romans - Cicibona Marsich, Lega Nazionale - Termoidraulica, IsonSna-Kontovel.
DRŽAVNI KADETI / SPET DVA NEUSPEHA
Za Bor Fnulexporr proti Don Boscu usodne zadnje minute
Poraz in zvrhana mera smole za Kontovel La nuova edile
Bor Friulexport-Don Bosco 62:66 (30:37)
Bor: Pison n.v., Miloševič n.v., Premru n.v., Smilovich 10 (3:7; 2:6; 1:4), Gaburro (-; -; 0:1), Stokelj 12 (4:4; 4:7; 0:1), Krčalič 19 (1:3; 9:15; 0:1), Krmec (-; 0:1; -), Bosari 16 (6:8; 5:11; -), Kodrič 5 (1:2; 2:6; -), Romano. Trener: Martini SON:15 PM: 15:24 3 TOČKE: Smilovich 1
Borovci so v nedeljo nastopili v skrajno zdesetkani postavi (poleg diskvalificiranega Lovrihe sta manjkala obolela Kafol in Santi, Gaburro pa je zaradi gripe igral le nekaj minut), soliden odpor skozi celo tekmo pa jim vseeno ni prinesel pozitivnega rezultata. Don Bosco igra namreč v zadnjem obdobju zelo slabo, tako da predstavlja poraz za naše pekoč neuspeh.
V	prvem polčasu so Martini j e vi varovanci stalno rahlo zaostajali, saj so igrali medlo in brez pravega prepričanja (9:20 v 10’; 30:37 ob polčasu). V nadaljevanju so izkoristili zlasti slabšo igro gostov in odločno reagirali ter celo trdno prevzeli vodstvo (51:45 v 32’). Tu pa je v našem taboru nerazumljivo nastopil »black-out«, tako da so zaradi neverjetnega števila izgubljenih žog (skupno kar 23!) enostavno izgubili pot do koša. Gostje so s premišljenimi napadi seveda to spretno izkoristili in dosegli v poslednjih minutah tekme zaželjeni preobrat in zasluženo zmago.
V	Borovih vrstah je bilo ob dobri obrambi ponovno zapaziti vehke vrzeli v igri v napadu proti postavljeni obrambi, najbolj zaskrbljujoče pa je, da so se naši v zadnjih kolih privadili na tesne poraze. Zato bo pomembno že v prihodnijem kolu končno spet zmagati, čeprav bo naloga Krčaliča in soigralcev v nedeljo v Codroipu vse prej kot lahka, (nš)
Kontovel La nuova edile-Polisigma Zoppola 57:93 (36:51)
Kontovel: Sibelja, Paoletič 21, Šušteršič 2, Doglia 8, Hrovatin, Kocjančič 7, Nabergoj 2, Rogelja n.v., Budin 4, Semec 7, Žagar 6, Umari. Trener: Vremec 3TOCKE: Doglia in Paoletič 1
Košarkarji Kontovela so imeli zvrhano mero smole, saj so se morali po začetnem vodstvu boriti z močno Polisigmo v hudo okrnjeni postavi. Uvodne minute so bile res navdušujoče. Kontovelci so obrambo gostov učinkovito napadali, tako da so v 10. minuti celo vodih s štirimi točkami prednosti. Prav kmalu pa je moral zaradi udarca v nos z igrišča Roby Paoletič, hud udarec v zob pa je dobil tudi Denis Doglia, ki se ni več vrnil na igrišče. Ob istočasni odsotnosti Matije Gregorija (gripa) so torej naši nastopih močno zdesetkani, to pa so postavni gostje seveda izkori-stih in povedli za 20 točk. Tu je bilo v bistvu tekme konec, čeprav se je v nadaljevanju vrnil na igrišče Paoletič in so naši nadaljevali z borbeno igro. Gostom pa se seveda niso mogh več enakovredno upirati, visok zaostanek jih je potrl. Za odličen začetek bi pohvalili vso ekipo, ki se je v prvih 10 minutah odlično upirati močnim Furlanom. Najboljši pri naših je bil Paoletič z 21 točkami, na igrišče pa se je uspešno vrnil po poškodbi Matej Budin.
OSTALI IZIDI: Bicinicco-Libertas 65:51, In-termuggia-Amici del Basket PN 86:52, Gener-tel-Codroipese 91:50, Pozzuolo-UBC Videm 45:98, Galassini - Ach Ronke 93:84.
VRSTNI RED: UBC 38, Polisigma 36, Don Bosco in Galassini 32, Genertel 26, Fiumicello 22, Intermuggia 20, Ach Ronke 16, Bor Friulexport in Libertas 14, Amici PN in Codroipese 12, Pozzuolo 4, Kontovel La nuova edile 0.
PROPAGANDA
Jadran in Kontovel v »elitni« skupini
V kategoriji propaganda sta se obe naši ekipi - Kontovel in Jadran (pod imenom združene ekipe nastopa Bor) uvrstili v elitno skupino, v kateri bodo igrah še Sgt A, Azzurra, Bar-colana in Don Bosco. Tudi ta rezultat se uokvirja v pozitiven trend naše mladinske košarke, ki z raznimi svojimi ekipami dosega zelo dobre rezultate od kategorije naraščajnikov navzdol.
Kontovel - Barcolana 58:46 (21:26)
KONTOVEL: Hrovatin, Nabergoj, Sirk 2, Briščak, Colja, Ture o 24, Guštin, Bufon, Ražem 22, Piculin, Pernarčič, Trampuš 10.
Kontovelovci so prav v zadnjem kolu poskrbeh za lep podvig in presenetili še nepremagano Barcolano ter jo tudi dohiteli na lestvici, končni vrstni red pri vrhu pa je krojila razlika v koših: 1. Don Bosco, 2. Kontovel, 3. Barcolana. Barcolana je začela bolje in vodila po prvih dveh četrtinah, v tretji četrtini pa je udarna peterka Ražem, Turco, Trampuš, Hrovatin in Piculin z odločilnim delnim izidom 11:0 dokončno obrnila potek tekme.
Pred zmago z Barcolano so odigrali tudi zaostalo tekmo z Libertasom A in zmagali s 75:34 (32:20). Na tej tekmi so se med strelce vpisali: Hrovatin 14, Nabergoj 2, Sirk 6, Briščak 4, Colja 1, Turco 21, Guštin 5, Frando-lic, Bufon, Cattaruzza, Ražem 22.
Ricreatori - Jadran 28:73 (14:35)
Jadran: Černigoj 4, Perossa 2, Slavec 16, Jankovič 5, Kralj, Rebula 2, Oblak 4, Jogan 2, Madonia, Coretti 16, Kneipp 8, Volpi 14.
Jadranovci so dosegli četrto zaporedno izdatno zmago. Modri so takoj povedli, nato pa so vodstvo stalno višati, čeprav so branih na pol igrišča, v napadu pa večkrat metati izven rakete. Večina igralcev se je vpisala med strelce. (Mitja Oblak)
__________NARAŠČAJNIKI_________________
Sgt premočen za Kontovel, KO tudi Polet Metra
Bor bi derbi dobil brez boja
Kontovel - Sgt 56:105 (25:55)
KONTOVEL: Starec 5, Zavadlal, Budin, Kažem 10, Nabergoj 19, Rogelja 3, MatjaCiC 19, Sossi, Daneu.
Kontovel je proti vodilni Ginnastici doživel gladek poraz. Lahko reCemo, da so se Kontovelci s porazom sprijaznili Se preden, se je tekma sploh zaCela. Proti visokim in fizično močnim nasprotnikom, ki so bili zelo natančni tudi pri metih na koš, so bili gostitelji že od prve minute v podrejenem položaju. Nase fante je zajela precejšnja živčnost, zgrešili so nekaj lažjih metov in jim je zato kmalu upadel pogum, tako da je Sgt prestregel vec žog in zlahka prišel do koša. Napad je bil bržkone neizbežen, lahko pa bi bil nekoliko manj gladek.
Dopolavoro Ferroviario-Polet Metra 88:81
Polet: Matjaž Suhadolc 5, Mitja Suhadolc 5, Peric 11, Guštin 31, Grilanc, Ferluga, Pavat, Ferfolja 8, Jerman 1, Berdon 1, Švab 4, Piccini 15, Vidali. Trener: Vitez IZKLJUČEN: Ferluga
V Trstu so poletovci utrpeli nepričakovan poraz proti sicer sohdnemu nasprotniku, ki pa so ga v prvem delu prvenstva zlahka premagali. S tem porazom so Openci izgubili stik z vrhom lestvice.
Nasi so igrali pod svojimi sposobnostmi, naleteli so na Cm dan, ob tem pa so se tudi neprimerno obnašali, kar je Se najbolj negativno. Poraz je bil vsekakor veC kot zaslužen, saj so Vitezovi varovanci zaostajali tudi za 20 točk. Ta poraz bo treba Cimprej pozabiti in nadaljevati s skromnejšim in bolj prepričanim pristopom, Čeprav je stanje glede pretopa v nadaljnjo fazo že skoraj brezupno.
Derbi med Borom Friulexport in Domom Kmečko Banko ni bil odigran, zmaga pa je pripadla borovcem brez boja s 30:0. Domovci, katere je zajela gripa, so v petek sicer obvestili o tem domače društvo, za košarkarsko zvezo pa je bilo že prepozno, da bi tekmo preložili.
VRSTNI RED: Bor Friulexport 22, SGT 20, Itabnon-falcone 18, Polet Metra in DLF 16, Santos A 12, Santos B in Kontovel 8, Pallacanestro Gorizia in Servolana 2,
Dom Kmečka Banka 0.
DEČKI / DERBI V DOLINI
Najboljša v derbiju M. Štrajn in Ž Rožem - Nova zmago Bora
Breg-Kontovel 64:114 (25:51)
Breg: Corbatto, Scroccaro 15, Strajn 19, Bandi, Damin, Ciacchi 4, Zeriali 20, Sancin 8, Mahne-Kalin. Trener: Jakomin
Kontovel: Starec 15, Sirk 6, Nabergoj 5, Zavadlal 15, Budin 9, Ražem 15, Ture o 18, Trampuš 8, Schillani 10, Matiacic 15. Trener: Meden
Derbi v Dolini so pričakovano osvojili Kontovelci, ki so Brežane nadigrali po zaslugi boljše tehnične in fizične pripravljenosti. Breg je zaCel zelo spodbudno, tekma pa je bila zanimiva in borbena. V prvem polčasu so se torej domačini dobro upirali gostom, ki pa so v teku drugega polčasa pritisnili na plin in vknjižili brez večjih težav novo zmago.
Med posamezniki gre omeniti dobro igro Martina Strajna pri Brežanih in običajnega strelca Žige Ražma pri Kontovelu.
Genertel-Bor Friulexport 57:63 (29:33)
Bor: Posar 10, Floridan '33, Kemperle 1, Jev-nikar, Dolhar 4, Rebula 2, BulatoviC 2, KrCaliC 11. Trener: Jogan PON: Jevnikar (32)
V Četrtek so Borovi dečki v gosteh odigrali naj-slabso prvenstveno tekmo, kljub bledi igri pa jim je uspelo odpraviti ekipo Genertela.
Naši fantje so naleteli na Crn dan tako v obrambi kot tudi v napadu, kjer niso igrali z običajno učinkovitostjo. Najbrž so tudi podcenjevali nasprotnika, ki ne spada med boljše v prvenstvu.
K sreCi je Joganovo ekipo »rešil« pred polomom običajni protagonist Iztok Floridan, medtem ko so ostali zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Prvenstvo pa se bo v bistvu odločilo v teku tedna, ko bodo SvetoivanCani merili dvakrat moCi z Don Boscom, v rednem kolu pa bodo igrali s SGT B.
(nS)
VRSTNI RED: SGT A 20, Bor Friulexport 16, SGT B in Don Bosco 14, Kontovel 12, Genertel in Intermuggia 10, Barcolana 4, Breg in Dardi 0.
Breg se je upiral Kontovelcem le v prvem polčasu
_____________OBČNI ZBOR / PRIMOTOR KLUB____________
Okoli 50 članom nuditi čimboljše pogoje
Letošnji motoshod bo 14. junija na Krmenki - Zadovoljni z nastopi Deana Sancina
Pred kratkim je bil v Borštu tedni občni zbor Pri-motor kluba, našega edinega društva, ki se ukvarja z motorizmom. Občnega zbora sta se udeležila tudi dva ugledna gosta, in sicer Maria Rosa Ida Lucchese, predsednica tržaške pokrajinske motoristične zveze, in Luigi Tomas, predsednik goriške pokrajinske zveze.
Predsednik društva Andrej Kosmač je v svojem posegu najprej orisal delovanje v letu 1997, ki je bilo dokaj uspesno. Prvič je klub organiziral motoshod v Boljuncu, ki je vsestransko uspel. Organizator je, resnici na ljubo, pričakoval večjo udeležbo (bilo je okoli
80 motoristov), vseeno pa so se o shodu vsi prisotni laskavo izrazili.
Pri Primotor klubu so tudi zelo zadovoljni z nastopi svojega pilota Deana Sancina (125 SP), ki se je zelo dobro odrezal na raznih tekmah na Grobniku in v Sloveniji v okviru Alpe Jadran. Sancin se bo tudi v tej sezoni udeleževal dirk za prvenstvo AA, ki bo letos dokaj kakovostno in bo potekalo v deželah Alpe Jadrana (Avstrija, Slovenija, Italija, Češka, Madžarska).
Člani kluba so se udeležili številnih izletov, od katerih naj omenimo tistega na otok Man. Društvo že vec let skrbi za motorno
službo na mednarodni amaterski kolesarski dirki ZSSDI v organizaciji KK Adria.
Predsednik Kosmač je nato okvirno začrtal pro-
gram za to sezono. Osrednja prireditev sezone bo motoshod, ki bo letos na sporedu 14. junija na Krmenki. Društvo bo seveda skrbelo, da bi nudilo več kot 50 elanom cimboljse pogoje za »zdravo« udejstvovanje v motornem športu.
NOVI ODBOR
Predsednik: Andrej Kosmač; podpredsednik: Ren-zo Pockar; tajnica: Viviana Jercog; blagajnik: Livio Col-larig; odborniki: Paolo Bloc-cari, Savina Cosina, Tamara Grdina, Igor Pertot, Livio Sancin, Italo Stolli, Mitja Zahar; nadzorni odbor: Edvin Gregori, Dean Starec, Edvin Žerjal.
TENIS / ALEŠ PLESNIČAR PO AFRIŽKI TURNEJI h
Dosegel sem to, kar sem želel
Z novo ATP točko bo imel dostop še na dru ge turnirje - Zdaj Istrska riviera
vijacev. Kričali so in ploskali ob vsaki akciji. Z aplavzi so poudarjali tudi moje napake. Nisem protestiral, ker sem vedel, da bi jih to še bolj razburilo. Se bolj sem se koncentriral in po skoraj treh urah boja sem tudi zmagal,« je povedal Plesničar, ki je nato v osmini finala s 6:1, 6:4 izgubil proti tretjemu nosilcu Brazilcu Schalchterju. Ni igral slabo, a nasprotnik, ki na svetovni lestvici zavzema Številko 484. je bil za utrujenega Aleša prehud zalogaj. To je bržkone davek, ki ga mora dvajsetletni igralec plačati za uveljavitev v neizprosnem svetu poklicnega tenisa. Boris Becker, Pete Sampras in Se kdo so izjema, za večino ostalih je pot dosti bolj strma, vendar je tenis paC taksna igra, da nikoli ne veš, kdaj se ti bo odprlo in se s kančkom sreče lahko kaj hitro povzpes.
»Za igranje v Afriki je potrebno obdobje aklimatizacije. Prvi teden v Akri je bila pripeka (nad 45 stopinj) res neznosna, v Lomeju pa sem se že počutil dobro in sem tudi igral boljše. Vsekakor je bila to zame enkratna življenjska izkušnja. Srečal sem se z igralci iz celega sveta. Spoznal sem veliko ljudi, z njimi sem prebil veliko Časa na igriSCu in zunaj njega. Trenirali smo skupaj. Tu ni bilo med nami nobenih razlik. Igral sem z Rusi, Švedi, Nemci. Spoznal sem dve afriški mesti. Življenje je vse drugačno, kot pri nas. Vse se »dogaja« na cesti, kjer je ogromno ljudi,« je teniski »full immefsion« opisal Aleš.
Z osvojeno točko, za katero je potrosil tudi lepo vsoto denarja (»spon-sor je oče,« v rahli zadregi poudarja AleS, sicer pa tudi z boljšimi rezultati zaslužek ne bi kdove koliko odtehtal stroškov, če vemo, da zmagovalec turnirja prejme 1500 dolarjev), Plesničarju odslej menda ne bo treba potovati veC tako daleč. Koliko si z njo pravzaprav lahko pomaga?
»VeC točk imaš, več možnosti imaš, da se vpišeš na kvalifikacije za posamezne turnirije. Pozimi sem na primer hotel igrati v Avstriji, a tam z eno samo točko nisem imel pravih možnosti, niti za nastop na kvalifikacijah. Zdaj bom sodeloval na seriji turnirjev Istrske riviere. Prvi se bo zaCel 16. marca. Upam, da bom tam dosegel Se kakšno ATP točko, Čeprav bo konkurenca Se močnejša. Ne vem pa, ali bom lahko na Hrvaškem igral na vseh turnirjih, ker se bo pri nas kmalu zaCela tudi ekipna B liga,« pravi AleS, ki Gaje vsekakor ne namerava pustiti na cedilu, Čeprav je' istočasno mogoče razumeti, da »afriški safari« ni potešil njegovih ambicij. Skratka, »lova« na ATP točke ne namerava opustiti, (ak)
»Moj cilj je bil, da dosežem vsaj eno točko. To mi je uspelo, zato sem zadovoljen,« je povedal Aleš Plesničar ob povratku z afriške turneje v Gani in Togu. V dobrih desetih dneh je dvajsetletni Gaj in tenisac sodeloval na dveh mednarodnih turnirjih. Odigral je pet dvobojev in dosegel tri zmage. V Akri mu je preboj na glavni turnir preprečil Rus, v Lomeju pa je imel vec sreCe, prišel je do osmine finala in se tako dokopal do toliko zaželjene druge ATP točke s svetovne računalniške lestvice. Zahtevala je veliko veC napora od prve, pridobljene s povabilom na portoroški turnir. Koto Yao, to je ime, ki ga bo AleS zagotovo Se dolgo Časa ohranil v lepem spominu. Z igralcem iz Toga, ki mu j e omogočil, da pride do točke, se je pomeril kar dvakrat, kako je pravzaprav bilo nam je povedal sam.
»Potekalo je takole. Z njim sem se pomeril že na kvalifikacijah in gladko zmagal s 6:1, 6:2. S tem uspehom sem se uvrstil na glavni turnir, vendar je preboj uspel tudi njemu. Postal je namreč »lucky lo-ser« (sreCni poraženec), to pomeni, da je zavzel mesto, ki se je izpraznilo, ker se eden od že vnaprej kvalificiranih igralcev ni predstavil. Žreb je določil, da se z njim spet pomerim v prvem kolu. Moj drugi dvoboj z njim pa je bil popolnoma drugačen od prvega. Vtis imam, da je bil on že pred prvim dvobojem z mano informiran o tem, da bo ne glede na izid zanesljivo igral tudi na glavnem turnirju. Verjetno je zato štedil z močmi. Kakorkoli že, v drugič je zaigral dosti boljše. Pomerila sva se na centralnem igrišču, on pa je lahko računal na pomoC kakih 150 fanatičnih na-
MUMPSE KUHINJE S POPITOM DO
O UldUUlU&VUU} peviVUj RlUAtUUV puldUVj AViibUUl} littpU
1$ 1
ZERIAL m
MOBIL! D I OUALITA
CRTRIESTE BANCA SPA
TRST, UL. SETTEF0NTANE 62 ■ TEL. (040) 94.45.05 '
NAMIZNI TENIS / ZENSKA A2 LIGA
Nina Milič si je privoščila tujko
Gopičevo je premagala v treh setih Nastop Vanje Milič pod vprašajem
ZENSKA Al LIGA
Enajsta zmaga Krasa Generali v 5. povratnem krogu proti postavi Che Lina Iz Messine ni bila lahka, kot bi lahko sklepali iz rezultata 5:0. Odigrani so bili le trije dvoboji. Dve točki sta bili pridobljeni brez borbe. Vendar pa je bila negotovost pred srečanjem zelo velika. Splet okoliščin, da oboleli Katji Milič ni bilo treba za zeleno mizo, ker je nasprotnikova igralka Nicolet-ta Stafanova po operaciji samo sledila tekmi s klopi in pa dejstvo, da so se gostje same zapletle s postavitvijo žreba, se je kasneje izkazal drugotnega pomena. Tri točke je bilo treba izbortiti v tekmah z močnima nasprotnicama. Zgoniškemu društvu še nikdar ni bilo nič podarjeno. Vse rezultate je dosegalo športno in za zeleno mizo. Lahko pa se zgodi, da se prva ekipa kaj kmalu znajde brez najmočnejše domače igralke Vanje Milič. Po suvereno opravljeni nalogi - sijajni zmagi (s stisnjenimi zobmi) nad branilko Deniso Zanca-ner je Vanja po tekmi dobila napad slepiča. Njeno trenutno zdravstveno stanje je spremenljivo. Vprašanje je, ah bo Kras Generali brez Vanje Milič, ki je doslej prispevala sedemnajst točk, obdržal mesto državnega podprvaka.
Prvak Castellana je proti tretjeuvrščene-mu Coccagliu igral brez številke 1 Fliure Bulatove in številke 2. Laure Negrisoh in je izgubil prvo prvestveno tekmo (ne dvomimo, da bo čez dva kroga proti Krasu Generali Castahana igrala v popolni postavi.) Če gre Coccagliu v zadnjih dveh tekmah bolje kot Krasu Generah, bosta obe ekipi izenačeni na lestvici. Za razigravanje mest je bistvenega pomena, ah ga bo Kras Generali začel iz druge ah iz tretje pozicije. Vendar bomo o tem govorih po dvoboju s Coccaghom čez teden dni.
Zadnji februarski konec tedna pa bo ostal v najlepšem spominu. Vseh osem Krasovih ekip je slavilo zmago.
Izidi 12. kola ženske 1. lige: Lal Cocca-gho - Castehana 5:4, Pošte Torino - Temi 5:2, Kras Generah - Che Lin Messina 5:0, Regaldi Novara - Muravera Caghari 2:5.
Vrstni red: Castehana MN in Kras Generah 22, Lal Coccagho 18, Che Lin Messina 12, Dopolavoro Poste TO 10, Muravera CA 8, Temi in Regaldi NO 2.
ZENSKA A2 LIGA
Kras Corium - Angera 5:3
Sonja Milič - F. Chrespi 2:0 (21:13, 21:12), Martina Milič - C. Chrespi 0:2 (17:21, 18:21), Nina Milič - Gopič 2:1 (6:21, 21:19, 23:21), Martina Milič - F. Chrespi 0:2 (16:21, 16:21), Sonja Milič - Gopič 0:2 (13:21, 16:21), Nina Milic - C. Chrespi 2:0 (21:11, 21:18), Martina Milic -Gopič 2:1 (5:21, 21:17, 21:19), Nina Milič -F. Chrespi 2:0 (21:16, 22:20).
V naporih, da se rešijo pred izpadom, so mlade krasovke prekosile same sebe. Za zmago nad Angero so zaslužne vse, tudi Daša Bresciani, ki je teden ped tekmo preležala z gripo (tekmi je sledila s klopi), za zeleno mizo pa jo je nadomestila Sonja Milič. 2e v uvodni tekmi je legendama
Krasova pingpongašica in trenerka Krasa Coriuma odprla pot za prvo osvojeno točko proti tretji nasprotnikovi igralki F. Chrespi, ki je morala utrpeti poraz tudi s strani Martine Milič v četrtem dvoboju. Upanje na zmago pa je še bolj podkrepila Nina Mihe (na sliki) v tretjem dvoboju sobotne tekme, ko je v spektakularnem dvoboju premagala Angelino tujko Olgo Gopič, ki je med prvimi desetimi tujkami v Italiji. Prvi set je Nina izgubila pod deset točk. Zatem pa je sledil njen preporod. Z visoko tehniko je v drugem nizu nadigrala močno nasprotnico (21:19). V tretjem nizu pri vodstvu 19:16 je dobila servis tujka in sledilo je izenačenje na 20:20. Z izredno prisebnostjo je Nini Milič uspel velik podvig (23:21) saj je znano, da naša ekipa zaradi prisotnosti tujk v vseh ekipah A-2 lige Starta z deficitom treh točk. Ko je podrla steber nasprotnikove ekipe, se je spravila še na obe sestri Chrespi. Nina Mihe je bila neustavljiva. Istočasno si je sestrična Martina Milič prizadevala ponoviti Ninin uspeh. Potek setov je bil več ah manj podoben. Visoko zmagan prvi niz nad Gopičevo, potem pa je v naslednjih nizih prišla do izraza Krasova namiznoteniška šola, predvsem pa trdna volja po obstanku v ligi. Martina Mihe je naslednji seta zmagala na 17 in 19.
S 'sobotno zmago pa krasovke še niso na suhem. Trenutno zavzemajo šesto mesto. Sele po zmagi nad bocenskim Recoa-rom (7. 3.) se bodo lahko hgaške novinke dokončno otresle strahu pred izpadom.
Ostah izidi 12. kroga: Recoaro Agostino BZ - Fink Cervino AO 2:5, Quattro Mori CA - A-4 Verzuolo 5:2, Manta Verzuolo -BZ 2:5.
Vrstni red: Quattro Mori CA 24, Pink Cervino Valle d‘Aosta 22, Tramin BZ 16, A-4 Verzuolo 12, Angera 8, Kras Corium 6, Recoaro Agostini BZ in Manta Verzuolo 4.
NAMIZNI TENIS /ZENSKA B LIGA
Kras Activa nadigral Adriatica
Ženmska C1 liga:
Kras Activa - Adriatica Libertas 5:0
Rustja - Salvi 2:0 (21:14, 21:11), Kralj - Santini 2:1 (7:21, 21:15, 21:11), Rustja/Stubelj - Fusillo/Santini 2:1 (12:21, 21:15, 21:14), Stubelj - Santini 2:1 (21:17, 13:21, 21:16) Kralj - Salvi 2:0 (21:7, 21:7).
Spomladanski del prvenstva je Adriatica Libertas iz San Elpidia začela kot četrtouvrščena. Po velikem triumfu Krasovih drugoligašic na tekmi 5. povratnega kola v Zgoniku pa se na tem mestu nahaja Kras Activa. V posamične dvoboje so posegle vse tri igralke. Irena Rustja v paru s Kristino Stubelj pa je v podaljšku izbojevala šesto znago v igri dvojic. Največ truda sta vložili Jasnim Kralj in Stubljeva, da sta strli odpor njihove igralke Tine Santini, ki ju vodi na kakovostnih lestvicah kar za 30 mest. Lažje je šlo proti nasprotnici Salvi, proti kateri je Irena Rustja dosegla svojo deseto prvenstveno zmago, Jasmin Kralj sedmo.
Ostah izidi 12. kola: Alto Sebino BS - San Marco VR 4:1, Juvenes RSM - La Felnice Spoleto 5:0, Masi BO - Castehana 2:3.
Vrstni red: Juvenes RSM 23, Alto Sebino BS 21, Castellana MN 20, Kras Activa Zgonik, La Penice Spoleto in Adratica Libertas AP 18, G. Masi Casalecchio di Reno in San Marco VR 14.
ZENSKA C1UGA
Kras - Chiadino 4:1
Blasone - Anastasi 2:1 (19:21, 21:19, 21:15), M. Zavad-lal - Chiarelh 2:0 (21:16, 21:19), Blasone /Zavadlal - Ana-stasi/Chiarehi 2:0 (21:11, 21:16), M. Zavadlal - Anastasi 0:2 (16:21,18:21), Blasone - Chiarelh 2:0 (21:13, 21:17).
Očitno samozavest Krasovkam raste saj so z zmago nad Chidinom pipravile prijetno presenečenje (prvo tekmo so izgubile s 4:1) vzpodbudna je zlasti dvojna posamična zmaga Nadie Blasone in Martine Zavadlala nad chiadini-no tretjekategomico Chiarelhjevo ter njima zmaga v igri dvojic. Osvojeni prvenstveni točki sta prišli kot naročeni za utrditev varnega šestega mesta, kajti v prihodnjem srečanju z vodilnim CUSom jih Krasovke ne morejo doseči.
Ostah izidi 12. kroga: CUS UD - Libertas Latisana 3:2, Primevera VR - Castehana 5:0, Azzurra GO - Sermeola PD 4:1.
Vrstni red: CUS UD 24, Azzurra GO 22, Primavera But-tapietra VR 21, Castehana MN 18, Chiadino TS 17, Kras Zgonik 16, Libertas Latisana 14, Sermeola PD 12. (J. J.)
Deseta zmaga Irene Rustja v B ligi (Foto KROMA)
Maribor jo je zagodel Kopru
Čeprav se Branik in Koper nista direktno pomerila, jo je tokrat Maribor Kopru hudo zagodel. V teknil, slovenske odbojkarske lige za ženske proti Novemu mestu je namreč Maribor izgubil s 3:1 in tako skoraj gotovo tudi pokopal vse koprske upe o uvrstitvi v finale in osvojitvi državnega naslova. Kemiplas pa je v gosteh premagal Marsel s 0:3(8:15, 11:15, 10:15). Trener Marko Kalc je o obeh tekmah povedal naslednje: »Igrah smo dobro, čeprav nam je manjkala Mojca Obid, M je imela probleme s koleni. Dobro je zaigrala tudi mlada Mahne, na igrišče pa sem poslal vse, tudi mlado Lipi-cerjevo. Trenutno smo v dobri formi in upam, da bo tako tudi prihodnjo soboto, ko nas čaka tekma proti Braniku. Imel pa sem priložnost si ogledati set in pol tekme Branika z Novim mestom. Ta tekma me je razočarala, kajti je bila na zelo nizk ravni in Branik je odpovedal na ceh črti oziroma Novo mesto je zlahka odpravilo z kvotiranim nasprotniko. Nas je nedvomno pokopal poraz proti Ljutomera, kajti je sedaj naš boj odvisen prav od Novega mesta in seveda Branika. Ce ne bi po nerodnem izgubiti proti Ljutomera, bi bila pesem sedaj lahko povsem drugačna.«
Černičevo moštvo KO
Moštvo našega odbojkarskega prvoligaša Mateja Černiča je v nedeljo odšlo z igrišča praznih rok. Proti Lubeju iz Macerate so Bolonjčani izgubili s 3:0 (15:8,15:7,15:12) in si na tak način otežili pot do play-offov. Trenutno zasedajo namreč, skupaj s Juckerjem in pa Piaggiom sedmo mesto na lestvici, samo prvih osem ekip pa lahko nastopa v končnici. Bolonjčane pa čakajo še tri trde tekme, nastopanja v play-oifu pa si bo Černičevo moštvo zagotovilo le, če bo osvojilo vsaj dve tekmi. Tudi tokrat je Matej začel že v prvi postavi, doseg pa je 3 točke in 6 menjav in bil eden izmed boljših igralcev svojega moštva. Matej pa je tekmo takole komentiral: »Igrah smo zelo slabo, predvsem prva dva set. Ne vem kaj nas muči, toda viden je negativni trenutek. V ekipi smo namreč precej demoralizirani, saj zadnje čase nam ne gre nič, vse šepa. Le v tretjem setu smo se nekako prebuditi, toda bilo je prepozno. V nedeljo nas čaka tekma v Neaplju proti Com Caviju, ki trenutno zaseda zadnje mesto na lestvici, kjer bo absolutno treba zmagati, ne samo zaradi rezultata, ampak tudi zaradi morale ekipe.«
		
1—	BALINANJE	h
Določili spored tekem za pnzenstvo ZSŠDI
Balinarska komisija pri ZSSD1 je na na svoji zadnji seji določila razpored tekmovanja za letošnje Zamejsko balinarsko prvenstvo. Prvenstvo bo obsegalo šest tekmovanj po sledečem vrstnem redu:
7. maja: prvenstvo za enojke (organizator SK Kras, kraj Zgonik);
14. maja: prvenstvo v preciznem zbijanju, »tepih« (SZ Gaja, Pa-driče);
11. junija: prvenstvo za dvojke (SD Nabrežina, Nabrežina);
2. julija: prvenstvo v obveznem zbijanju in bližanju oz. krog (SD Polet, Opčine);
23. julija: prfvenst-vo za trojke (Gorica);
17. septembra: prvenstvo za četvorke (ŠD Primorje, Prosek).
Konec tedna (od 9. do 11. marca) bo balinarska komisija priredila že zimski turnir v trojkah.
Ne bodite v zadregi, izberite pravega.
Razred C in razred E, Kompressor in Turbodizel.
Organizacija Mercedes-Benz
F.LU NASCIMBENspa
Ul. Nereo Martinelli, 10 MIUE (TS) - Tel. 040/232277 Ul. 1° Maggio, 117 - TRŽIČ (GO)-Tel. 0481/486278
ODPRTO TUDI V SOBOTO ZJUTRAJ
/
17. ZAMEJSKO PRVENSTVO ZA POKAL ZSSPI / V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORICA
Valentina Suber in Matej Crismancich pred vsemi
Članica Brdine je prvakinja že tretjič zapored, mladi Crismancich pa je slavil prvič - Pohvala organizatorjem - Nad200 sodelujočih
Na progi St. 1 v zimskošportnem središču na Zoncolanu se je v nedeljo odvijalo 17. Zamejsko smučarsko prvenstvo za Pokal ZSSDI, v priredbi Slovenskega planinskega društva Gorica. V primerjavi z lansko prireditvijo, ki se je odvijala na Voglu, se je letos tekmovanja udeležilo več kakor sto smučarjev več, saj je bilo prijavljenih kar 242 tekmovalcev, predstavnikov Šestih društev in smučarskih klubov iz zamejstva. Naslov zamejske prvakinje oziroma prvaka sta osvojila Valentina Suber, članica SK Brdina, ki je tekmovala v kategoriji članic in je progo v prvem spustu prevozila s časom 56, 51 in 55, 19 (v drugem spustu) in Matej Crismancich, (51, 87 in 53, 80) član SK Devin, ki je tekmoval v kategoriji naraščajnikov. Suberjeva je naslov osvojila tudi lani in predlanskim. Crismancich je tudi mladinski prvak, Zaneta Švara (na-raščajnice), SK Brdina, pa mladinska prvakinja.
Med društvi je največ točk zbralo SPDG, sledijo SK Devin, SK Brdina, Športno društvo Mladina, Športno združenje 01ympija in SPDT. Nekoliko drugačna je lestvica, kar zadeva mladinski sektor. Na prvem mestu je SK Brdina, sledijo SK
Devin, SD Mladina, SPDG in SZ 01ympia.
Proga, ki so jo postavili strokovnjaki zimskošportnega središča Zonco-lan je bila precej zahtevna, višinska razlika je znašala 250 metrov, tekmovalci so vozili skozi trideset vratc. Startalo je 212 tekmovalcev, 141 se jih je uvrstilo, 34 je bilo diskvalificiranih. Za ča-somerilstvo je skrbela ekipa SPDT Timing. Tekmovanje se je odvijalo v dveh spustih, obakrat v veleslalomu. Zaradi snežnih razmer so se organizatorji odločili, da bo tudi drugi spust v veleslalomu. V drugem spustu je sodelovalo 29 najbolje uvrščenih tekmo-
valcev iz vseh kategorij. Deset je bilo tekmovalk. Proga je bila v drugem spustu nekoliko hitrejša. Kljub muhastemu in spreminjajočemu vremenu - od jutranjega sonca in nizke oblačnosti smo v popoldanskem času pričakali snežno ploho -je proga Se kar vzdržala in tako se je tekmovanje tudi v drugem krogu lahko zaključilo ob razmeroma sprejemljivih snežnih razmerah.
Sledilo je nagrajevanje. Udeležence sta pozdravila predsednik ZSSDI Jurij Kufersin -tekmovanje je namreč pod pokroviteljstvom omenjene organizacije zamejskih Športnih druš-
tev in Vlado Klemše, v imenu SPDG. Ob tekmovalnem, oziroma športnem aspektu, pri čemer je pomembna tudi množičnost, velja podčrtati tudi organizacijski vidik, za kar so se člani SPDG izredno potrudili. Na pomoč organizatorjem so priskočili tudi člani fotokluba Skupina 75, ki so pridno slikali vse tekmovalce in celoten potek prireditve (fotografije bodo na razpolago) pa tudi člani SK Bovec, ki so prikazali, oblečeni v takratne noše in opremljeni z lesenimi smučkami, "dilcanje”, kakor se je izvajalo pred sedemdesetimi in več leti.
Vsem tekmovalcem in spremljevalcem so organizatorji ponudili topli obrok in napitek. Za kozarec briškega in ravninskega so poskrbeli vinogradniki, za celoten "tren” pa "Pension Rožič”, ki je na Zoncolan pripeljal, poleg drugih dobrot, tudi pečenega odojka. Na pomoč organizatorjem so priskočil, v taki ali drugačni obliki, banke, pa tudi Številna podjetja, tudi iz matične domovine, in posamezniki, ki se jim Slovensko planinsko društvo tudi javno zahvaljuje. Tekmovanju je prisostvoval podpredsednik pokrajinskega komiteja CONI za Goriško prof. Martin Kranner.
Mita te 8. marec..
e ^	O 0 0 lir (IVA m prevoz
							
							
IZIDI ZAMEJSKEGA PRVENSTVA ZA POKAL ZSSDI
Super Veterani: 1. Jordan Puric (Devin) 1:09, 35; 2. Lucjan Sosič (Devin) 1:29, 65; 3. Saško Ferluga (Brdina) 1:37, 59; 4. Miro Kuzmin (SPDG) 1:43,02.
Dame: 1. Nataša Volpi (Brdina) 1:11, 25; 2. Tatjana Primc (SPDG) 1:16, 69; 3. Giulia-na Bastiani (SPDG) 1:17, 20; 4. Rosana Ker-mac (Brdina) 1:40, 54; 5. Nadja Škabar (Brdina) 1:44, 20; 6. Elder Švab (Devin) 2:45, 10; 7. Viviana Jercog (SPDT) 4:29,52.
Veterani: 1. Stojan Sosič (Devin) 58,73; 2. Boris Basa (SPDG) 1:02,43; 3. Ennio Bogatez (Mladina) 1:02, 97; 4. Natalino Culot (SPDG) 1:04, 88; 5. Bojan Makuc (SPDG) 1:06, 49; 6. Rado Suber (Brdina) 1:06, 61; 7. Roberto Greco (Devin) 1:10, 97; 8. Ivo Berdon (SPDG) 1:12, 88; 9. Emilio PovSič (SPDG) 1:28,01.
Baby Sprint ženske: 1. Iva Pertot (Mladina) 1:34, 70; 2. Paola Cigui (01ympia) 1:47, 62; 3. Tina Del Fabbro (SPDG) 2:04, 58; 4. Roberta Ressi (SPDG) 2:15, 75; 5. Lucija Milič (Brdina) 2:21, 61; 6. Tanja Valentič (Devin) 2:38, 01; 7. Noemi Rivari (Mladina) 4:06, 37.
Baby Sprint moški: 1. Danijel Simonettig (Brdura) 1:12, 44; 2. Ivan Kerpan (Mladina) 1:15, 77; 3. Patrik Štolfa (Devin) 1:17, 99; 4. Matija Rožič (SPDG) 1:19,15; 5. Marko Gantar (Devin) 1:35, 22; 6. Danjel Pozzecco (Devin) 1:42.02; 7. Goran Kerpan (Mladina) 2:34, 36; 8. Aleksander Košuta (Mladina) 2:43,42; 9. Stefan Jazbec (Devin) 2:58,62.
Miške: 1. Mateja Piccini (Brdina) 1:04,65; 2. Martina Gantar (Devin) 1:05, 56; 3. Lara Ressi (SPDG) 2:06, 05; 4. Ivana Cante (Devin) 2:06, 83.
Miški: 1. Alessio Sibilla (Devin) 1:01, 25; 2. Andrej MamSič (Brdina) 1:04, 36; 3. Olaf Simonettig (Brdina) 1:07, 00; 4. Simon Plesničar (SPDG) 1:07,13; 5. Erik Pertot (01ym-pia) 1:24, 07; 6. Matej Ciguj (01ympia) 1:26, 61; 7. Sandi Suc (Brdina) 1:33, 43; 8. Matej Bagon (Brdina) 1:50,41.
Deklice: 1. Maja Sancin (Brdina) 1:12, 22; 2. Francesca Roncelli (Brdina) 1:12, 32; 3. Roberta Purich (Brdina) 1:17,68.
Dečki: 1. Jaro Furlani (Devin) 1:00, 01; 2. Danjel Ghezzi (Mladina) 1:06, 89; 3. Denis Polissa (Brdina) 1:12, 65; 4. Mrko Madonia (Mladina) 1:17, 77; 5. Aljaž Milič (Mladina) 1:21, 12; 6. Matej Štolfa (Devin) 1:25, 65; 7. Marko Cante (Devin) 1:30,87.
NaraSCajnice: 1. Zaneta Švara (Brdina) 1:00, 24; 2. Martina Bogatez (Mladina) 1:05, 58; 3. Jana Plesničar (SPDG) 1:05, 99.
Naraščajniki: 1. Matej Crismancich (Devin) 51, 87; 2. Stefano Bensa (SPDG) 1:13, 97; 3. Peter PovSič (SPDG) 1:41,70.
Mladinke: 1. Fjona Mezgec (Brdina) 1:04, 77; 2. Nastja Milič (Mladina) 1:06, 01; 3. Karin Mezgec (Brdina) 1:09,15.
Mladinci: Borut Bogatez (Mladina) 56, 63; 2. Tomaž Sirca (Devin) 1:01, 01; 3. Stefano Maizan (Devin) 1:05, 72; 4. Martin Figelj (SPDG) 1:17, 58; 5. Massimiliano Simarelli (Brdina) 1:25,47.
Članice: 1. Valentina Suber (Brdina) 56, 51; 2. Sarah Sosič (Devin) 1:05, 74; 3. Vanes-sa Mezgec (Brdina) 1:06, 54; 4. Lara PraSelj (Mladina) 1:08, 92; 5. Gabriela Pieri (Devin) 1:09, 49; 6. Jana Miot (Mladina) 1:10, 78; 7. Kristina Corsi (01ympia) 1:12, 32; 8. Roberta Plet (SPDG) 1:12, 43; 9. Martina Nanut (01ympia) 1:12, 92; 10. Maida Janežič (SPDT) 1:14, 50; 11. Valentina Fachin (SPDT) 1:17, 22; 12. Irene Zanconati (Devin) 1:24, 53; 13. Tamara Škabar (Brdina) 1:27, 68; 14. Elena Jurinčic (Brdina) 1:48, 71; 15. Magda Guštin (Brdina) 2:13,58.
Amaterji: 1. Livio Rožic (SPDG) 59, 69; 2. Andrej Žvab (SPDT) 1:00,47; 3. Loris Nanut (SPDG) 1:03, 35; 4. Paolo Ghezzi (Mladina) 1:03, 77; 5. Ivan Plesničar (SPDG) 1:03,83; 6. Edi Marušič (SPDG) 1:04, 70; 7. Mariano Sosol (SPDG) 1:04, 77; 8. Marco Sibilla (Devin) 1:09, 03; 9. Carlo Del Fabbro (SPDG) 1:10, 21; 10. Elio Roncelli (Brdina) 1:10, 32; 11. Sandro Corva (SPDG) 1:10, 41; 12. Marko Lutman (SPDG) 1:10, 83; 13. Bruno GomiSček (SPDG) 1:11, 42; 14. Giorgio Riva-
ri (Mladina) 1:11, 46; 15. Branko Jazbec (Devin) 1:12, 76; 16. Marco Piccini (Brdina) 1:14, 57; 17. Alfredo Cibič (Mladina) 1:18, 22; 18. Darko Pacor (Mladina) 1:22, 94; 19. Rudolf Purih (Brdina) 1:29, 83; 20. Mauro Tratnik (SPDG) 1:30,05.
Člani: 1. Robert Renčelj (Devin) 53, 24; 2. Alessandro Zezlina (SPDT) 54, 73; 3. An-drea Massi (01ympia) 58, 10; 4. Mitja Emili (Mladina) 59, 40; 5. Claudio Peric (Devin) 59, 85; 6. Maurizio Peric (Devin) 1:00, 99; 7. Andrej Vogrič (01ympia) 1:01, 81; 8. Marko Sosol (SPDG) 1:03, 40; 9. Andrej Brisco (SPDG) 1:03, 60; 10. Miran Guštin (SPDT) 1:03, 63; 11. Simon Terpin (01ympia) 1:03, 70; 12. Flavio Mosetti (SPDG) 1:03, 78; 13. Matej Makuc (SPDG) 1:04, 94; 14. David Fajt (SPDG) 1:06, 17; 15. Aleš Nanut (SPDG) 1:06, 29; 16. Maximilian Kralj (SPDT) 1:06, 90; 17. Igor Pertot (SPDT) 1:07, 97; 18. Renato Tomež (Brdina) 1:08, 31; 19. Mihael Corsi (01ympia) 1:09, 29; 20. Marko Preši (SPDT) 1:11, 76; 21. David Grinovero (01ympia) 1:12, 29; 22. Marjan Vogrič (01ympia) 1:13, 76; 23. Marko Lutman (01ympia) 1:14, 43; 24. Andrej Terpin (01ympia) 1:16, 12; 25. Gianluca Bellafontana (Brdina) 1:20, 70; 26. Edi Lutman (01ympia) 1:22, 17; 27. Paolo Calzi (Devin) 1:40, 65; 28. Sandi Pintar (01ympia) 1:42, 07; 29. Jurij Hlede (01ym-pia) 1:56, 17; 30. Gregor Sfiligoj (01ympia) 1:56,55.
Absolutna ženska lestvica: 1. Valentina Suber (74) 1:51, 70; 2. Zaneta Švara (84) 1:58, 13; 3. Jana Plesničar (84) 2:06, 58; 4. Sarah Sosič (74) 2:07, 34; 5. Martina Bogatez
(84)	2:08, 68; 6. Nastja Milič (80) 2:12, 02; 7. Fjona Mezgec (80) 2:12,15; 8. Vanessa Mezgec (75) 2:13, 91.
Absolutna moška lestvica: 1. Matej Crismancich (83) 1:45, 67; 2. Robert Renčelj (74) 1:46, 53; 3. Alessandro Zezlina (72) 1:49,47; 4. Bomt Bogatez (82) 1:53, 58; 5. Livio Rožič (60) 1:56, 68; 6. Claudio Peric (70) 1:59, 04; 7. Mitja Emili (75) 1:59, 31; 8. Stojan Sosič (47) 1:59, 70; 9. Jaro Furlani
(86)	2:00, 80; 10. Tomaž Sirca (81) 2:02, 02; 11. Alessio Sibilla (88) 2:02, 37; 12. Maurizio Peric (65) 2:02, 65; 13. Andrej Vogrič (66) 2:02, 69; 14. Andrej Žvab (60) 2:03, 29; 15. Andrej Marušič (87) 2:08, 62; 16. Danjel Ghezzi (86) 2:13, 80; 17. Olaf Simonettig (87) 2:13,87; 18. Simon Plesničar (87) 2:14,98.
Absolutna ženska lestvica mladinske kategorije: 1. Zaneta Švara (84) 1:00, 24; 2. Mateja Piccini (87) 1:04, 65; 3. Martina Gantar
(87)	1:05, 56; 4. Martina Bogatez (84) 1:05, 58; 5. Jana Plesničar (84) 1:05, 99; 6. Maja Sancin (86) 1:12, 22; 7. Francesca Roncelli
(85)	1:12, 32; 8. Roberta Purich (85) 1:17, 68; 9. Iva Pertot (90) 1:34, 70; 10. Paola Cigui (89) 1:47, 62; 11. Tina Del Fabbro (91) 2:04, 58; 12. Lara Ressi (87) 2:06, 05; 13. Ivana Cante (88) 2:06, 83; 14. Roberta Ressi (89) 2:15, 75; 15. Lucija Milič (90) 2:21, 61; 16. Tanja Valentič (90) 2:38,01; 17. Noemi Rivari (91) 4:06,37.
Absolutna moška lestvica mladinske kategorije: 1. Matej Crismancich (83) 51, 87; 2. Jaro Furlani (86) 1:00, 01; 3. Alessio Sibilla
(88)	1:01, 25; 4. Andrej MamSič (87) 1:04, 36; 5. Danjel Ghezzi (86) 1:06, 89; 6. Olaf Simonettig (87) 1:07, 00; 7. Simon Plesničar
(87)	1:07,13; 8. Danijel Simonettig (89) 1:12, 44; 9. Denis Polissa (86) 1:12,65; 10. Stefano Bensa (83) 1:13, 97; 11. Ivan Kerpan (90) 1:15, 77; 12. Miko Madonia (85) 1:17, 77; 13. Patrik Štolfa (90) 1:17, 99; 14. Matija Rožic (91) 1:19, 15; 15. Aljaž Milič (85) 1:21, 12; 16. Erik Pertot (87) 1:24, 07; 17. Matej Štolfa
(86)	1:25, 65; 18. Matej Ciguj (87) 1:26, 61; 19. Marko Cante (85) 1:30, 87; 20. Sandi Suc
(88)	1:33,43; 21. Marko Gantar (90) 1:35, 22; 22. Peter PovSič (84) 1:41, 70; 23. Danjel Pozzecco (90) 1:42, 02; 24. Matej Bagon (87) 1:50, 41; 25. Goran Kerpan (92) 2:34, 36; 26. Aleksander Košuta (93) 2:43, 42; 27. Stefan Jazbec (90) 2:58,62.
Društvena lestvica: 1. SPDG 1534; 2. SK Devin 1252; 3. SK Brdina 1144; 4. SD Mladina 906; 5. SZ 01ympia 591; 6. PDTS 412.
NOVICE
Bukovčeva šele sedma na dvoranskem EP
VALENCIA - Ljubljančanka Brigita Bukovec je v finalu teka na 60 metrov ovire na dvoranskem evropskem prvenstvu v Valenciji s Časom 8, 34 zasedla šele sedmo mesto. Zmagala je Francozinja Patricia Girard (7, 85). Bukovčeva, srebrna olimpijka iz Atlante, je bila pred EP edina od peterice slovenskih atletinj na EP, ki je imela možnost, da si pribori odličje. Tri ovire pred ciljem je imela nekaj korakov zaostanka za Girardovo, v zadnjih metrih pa se je Bukovčeva lahko le prijela za glavo, saj je priložnost za odličje, morebiti celo za zlato, splavala po vodi.
V	skoku v daljavo, ki je bila prva končna odločitev zadnjega dne, je temnopolta Italijanka Fiona May, svetovna prvakinja leta 1995, skočila 6, 91 metra in dosegla najboljši letošnji rezultat na svetu in nov italijanski rekord, s čimer je prepričljivo osovjila zlato.
Ukrajinka Anžela Balakonova pa je v skoku s palico postavila nov svetovni rekord. V prvem poskusu je preskočila 4, 45 metra in za centimeter izboljšala prejšnji najboljši dosežek, ki je 14. februarja letos uspel Islandki Vali Flosadottir v Eskilstuni na Švedskem. To je bil drugi svetovni rekord na tem prvenstvu. Prvega je v soboto v troskoku dosegla Britanka Ashia Hansen (15,16).
Trojna japonska zmaga Primož Peterka četrti
VIKERSUND - Japonec Takanobu Okabe je zmagal na drugi nedeljski tekmi za svetovni pokal v poletih v Vikersundu na Norveškem (171, 5 in 182 metrov). Drugi je bil njegov rojak FHroya Sai-to, ki je vodil po prvi seriji (185, 5 in 168), tretji pa še tretji Japonec Noriaki Kasai (180 in 168 metrov). Primož Peterka, ki je bil po prvi seriji deveti, se je s 183 metri v drugi seriji povzpel na Četrto mesto. Ostali slovenski skakalci so izpadli že v prvi seriji. Damjan Fras je bil 36., Urban Franc 38., Peter Sonta pa 50. Nastopilo je 58 skakalcev.
V	skupnem seštevku svetovnega pokala skakalcev je po dveh tekmah v Vikersundu na čelu Japonec Kazujoši Funaki, ki ima 926 točk. Drugi je Nemec Dieter Thoma (853), tretji pa Japonec Ma-sahiko Harada (818). Primož Peterka je peti (733).
V	posebnem točkovanju letošnjih štirih tekem v poletih je zmagal Nemec Sven Hannawald pred Funakijem, tretje mesto pa sta si razdelila Avstrijec Andreas VVidhoelzl in Peterka.
Zanimivi boji v NBA
NEW YORK - Na parketih najmočnejše košarkarke lige na svetu je bilo v nedeljo kar nekaj zanimivih dvobojev.
Izidi: New York - L.A. Lakers 101:89, Indiana -Denver 90:63, Atlanta - Vancouver 101:76, Utah Houston 106:100, Seattle - Phoenbc 89:87, Minnesota - Detroit 115:113 po dveh podaljških, Cleveland - Golden State 102:82, Boston - Portland 102:101, Miami - New Jersey 85:84.
Burns zmagovalec relija Safari
NAIROBI- Britanec Richard Burns (mitsubishi ca-risma) je zmagovalec relija Safari, tretje letošnje preizkušnje za svetovno prvenstvo, v Keniji. Drugo mesto je osvojil Finec Juha Kannkunen, tretje pa njegov rojak Ari Vatanen (oba ford escort). Vodilni v skupni razvrstitvi Spanec Carlos Sainz (enako točk ima tudi Kankkunen) je odstopil v zadnji etapi, potem ko je ogenj zajel zadnje kolo njegove toyote corolle.
r KOŠARKA / PRVE TEKME OSMINE FINALA EVROPSKE LIGE
Težko delo za Benetton proti Unionu Olimpiji
Italijani so favoriti toda Ljubljančani nimajo kaj izgubiti Povratna tekma v četrtek - Tudi Kinder in Teamsystem
LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije bodo danes ob 20.30 v Trevisu proti Benettonu odigrali prvo tekmo osmine finala evropske lige. Povratni dvoboj bo že Cez dva dni v Tivoliju, morebitna tretja tekma pa nato 12. marca znova v Trevisu.
Ljubljančani so načrtovani cilj za letošnjo sezono dosegli z uvrstitvijo med 16 najboljših evropskih ekip, zato se z uspehom proti Benettonu, ki je v dosedanjih 16 tekmah evropske lige izgubil le štiri dvoboje (vse v gosteh), ne obremenjujejo. Zavedajo se, da Benetton pod taktirko trenerja Obradoviča, ki je v svoji kratki trenerski karieri osvojil že tri evropske naslove in to s tremi različnimi klubi (Partizan, Juven-tut, Real Madrid), Starta na naj-višje mesto. Prav tu igralci Uniona Olimpije vidijo svojo priložnost. Italijani so namreč pod pritiskom nujne zmage in če pogledamo lansko sezono, ko se nobena ekipa, ki
je bila po predtekmovanju prva v skupini, ni uvrstila na zaključni turnir, možnosti niso tako niCne. »2e bežen pogled na njihovo postavo pove, da nimamo nikakršnih možnosti, toda tako je le na papirju, svojo moC bodo morali pokazati še na parketu,« je dejal trener Ljubljančanov Zmago Sagadin.
Ključni igralec Benettona je temnopolti Američan Henry Wil-liams, odličen strelec, ki ga bo nujno treba zaustaviti. Poleg njega so tu še Davide Bonora, organizator igre, in njegova menjava Francoz Lament Sciarra, Andrea Nic-colai, ki igra na mestu branilca, Riccardo Pittis in Andrea Gracis, ki se izmenjavata na mestu tri, Glenn Sekunda, naturalizirani American, pod košema pa kraljujejo Stefano Rusconi, Denis Marconato ter Željko Rebrača, ki je po Sagadinovem mnenju trenutno najboljši center v Evropi in kandidat za NBA ligo. Edino
vprašanje v postavi Uniona Olimpije je Vladimir Stepania, ki je na prvi tekmi za gruzijsko reprezentanco dobil močan udarec v mišico in se je takoj vrnil v Ljubljano. Med potjo domov je še rahlo zbolel, tako da verjetno ne bo mogel dati vse od sebe, kljub temu pa Sagadin računa nanj.
V	osmini finala evropske lige prvakov pa ima Italija v igri še Kinder in Teamsystem, ki imata prav tako kot Benetton prednost morebitne tretje tekme na domačem igrišču. Kinder ima na papirju lažje delo proti Estudiantesu iz Madrida, medtem ko se bo drugi bolonjski predstavnik pomeril z maccabijem iz tel Aviva.
V	evropskem pokalu pa bo milanski Stefanel danes igral v Vil-leurbanneu, ki trenutno vodi v francoskem prvenstvu. Povratna tekma bo Cez teden dni. V polfinalu KoraCevega pokala pa se bosta jutri pomerila Mash Verona in Pompea Rim.
rlSMUČANJE / MOŠKI SLALOM h
Na južnokorejskem snegu frojna norveška zmaga
YONG PYONG - Na osmem slalomu sezone v Yong Pyongu so norveški tekmovalci potrdili dobro formo z olimpijskih iger v Naganu, V Južni Koreji je tokrat zmagal Norvežan Ole Christian Furuseth (1:39, 15) pred rojakoma Finnom Christianom Jag-gejem (1:39, 82) in Tomom Stiansnom (1:40, 21). Najboljši Slovenec je bil Jure Košir na osmem mestu (1:40, 88), Andrej Miklavc je bil 12. (1:41, 09), Matjaž Vrhovnik pa 25. (1:41, 99). Najboljši Italijan je bil Fabrizio Tescari na 14. mestu, za Furu-sethom pa je zaostal dve sekundi in 11 stotink. Enaintridesetleni Fum-seth, srebrni z olimpijskega slaloma v Siga Kongnu, je v Koreji dosegel prvo zmago v svetovnem poka-
lu po letu 1995, skupno pa osmo. Po prvi vožnji imel 54 stotink prednosti pred olimpijskim prvakom iz leta 1992 Jag-gejem, v drugem nastopu pa je prednost povečal za 13 stotink. Avstrijec Thomas Stangassinger, ki s 488 točkami vodi v slalomskem seštevku, je bil peti, njegov zasledovalec in rojak Thomas Sykora (476) pa sedmi. Odločitev o letošnjem slalomskem kralju bo padla na finalu svetovnega pokala v Crans Montani. Olimpijski zmagovalec Hans Petter Bu-raas je odstopil, vendar je še naprej tretji v skupnem seštevku slalomov (340).
V skupnem seštevku svetovnega pokala ni prišlo do sprememb, naslov pa si je že zagotovil Hermann Maier.
H SLALOM ZA SP / ZENSKE h
Ertlova s šestega na prvo mesto, Urška Hrovat četrta
SAALBACH - Nemka Martina Ertl je v nedeljo zmagala v noCnem slalomu za svetovni pokal v Saalbach Hinterglemmu (1:36, 00) in s tem zabeležila svojo drugo slalomsko zmago v tekmah za svetovni pokal. Drugo mesto je osvojila vodilna po prvi vožnji Norvežanka Trine Bakke (1:36, 07), tretje pa Američanka Kristina Koznick (1:36:26). Urška Hrovat, ki je bila po prvi vožnji druga in imela odlično izhodišče za nadaljevanje, je v drugo odpeljala slabše in osvojila četrto mesto (1:37, 06) skupaj s Švicarko Martino Accola. Točke za svetovni pokal sta osvojili tudi Alenka Dovžan, ki je bila 12. s Časom 1:37, 92, in Nataša Bokal, ki je bila 24. (1:40, 08). Od italijanskih slalomistk sta bili v odsotnosti Deborah Compagnoni najboljši Morena Gallizio (1:37, 44) na šestem in Lara Magoni (1:37, 58) na sedmem mestu, medtem ko je bila Elisabetta Biavaschi (1:38, 24) petnajsta. Prvo vožnjo je najbolje izpeljala Norvežanka Trine Bake, Martina Ertl pa je bila po prvi vožnji šele šesta in je za vodilno zaostajala kar sekundo in 15 stotink. Velika prednost pa tudi tokrat ni zadostovala NorvežanH, da bi dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu.
Hrovatova je v slalomskem seštevku četrta (323 točk), za tretjo Nemko Hildo Gerg (391) pa zaostaja za 68 točk. Vodi Svednja Ylva Nowen (558), druga pa je Koznikova (510). V skupnem seštevku je na čelu ostala Nemka Katja Seizinger (1615).
NOGOMET
Inter inLazio za pokal UEFA
Prve tekme četrtfinala
RIM - Italijanski nogometni navijači bodo danes zopet napolnili stadione. Na vrsti so namreč dvoboji četrtine finala pokala UEFA, kjer nastopata tudi milanski Inter in pa rimski Lazio. Nedvomno je najzanimivejša tekma med Interjem in nemškim Schalkejem 04, saj je Inter lani po enajstmetrovkah izgubil v finalu pokala UEFA prav proti Schalkeju. Letos je Inter povsem nova ekipa, ki ima v svojih vrstah tudi brazilskega asa Ronalda. Trener Simoni je po sobotni tekmi z Napolijem velik optimist in pričakuje od svojih igrlacev borbenost in zbranost. Simoni ima nekaj težav s postavo. Kapetan Ber-gomi je namreč diskvalificiran, Paulo Sousa nima pravice nastopa, Ze Elias pa ni v najboljši formi. Zato je ki-terjev trener nekoliko spremenil sredino igrišča, v napadu pa bosta zaigrala Ronaldo in Djorkaeff. Neposreden prenos tekme bo po Rai 1 z začetkom ob 20.45.
V nasprotju z Simo-nijem pa bo Erikson lahko razpolagal z vsemi igralci. Francoskega Auxerra pa Lazio ne sme podcenjevati, saj ga je pred dvema letoma to že drago stalo. Izgubili so namreč proti skromnemu Lyo-nu. Neposreden prenos tekme bo na TMC ob 20. uri.
DANAŠNJI SPORED: Inter - Schalke 04, Ajax - Spartak Moskva, Lazio - Auxuer-re, Atletico Madrid -Aston Villa.
Povratne tekme bodo 17.marca.
nemmm mmmm\ mmista m Neoamm meusami
Juventus še vedno sam na vrhu
IZIDI 23. KOLA: Atalanta - Lazio 0:0, Bologna -Parma 1:2, Empoh - Udinese 1:0, Inter - Napoli 2:0, Juventus - Bari 1:0, Lecce - Milan 0:0, Piacenza - Sampdoria 1:0, Roma - Fiorentina 4:1, Vicen-za - Brescia 2:1.
VRSTNI RED: Juventus 51, Inter 47, Lazio 45, Udinese 42, Roma in Parma 41, Fiorentina 38, Milan 35, Sampdoria 34, Bologna in Vicenza 26, Brescia, Empoli, Piacenza in Bari 23, Atalanta 21, Lecce 13, Napoli 10.
PRIHODNJE KOLO: Bari - Empoh, Brescia - Lecce, Fiorentina - Piacenza, Milan - Sampdoria, Napoli - Bologna, Parma - Inter, Udinese - Juventus, Vicenza - Atalanta, Lazio - Roma.
Treviso zaustavil Perugio
IZIDI 24. KOLA: Foggia - Cagliari 1:1, Genoa - Torino 2:2, Lucchese - Andria 1:0, Monza - Reggina 0:1, Ravenna - Castelsangro 1:3, Reggiana - Chievo 2:2, Salemitana - Padova 2:0, Treviso - Perugia 2:1, Venezia - Ancona 1:1, Verona - Pescara 2:0. VRSTNI RED: Salemitana 50, Venezia in Cagliari 45, Perugia 36, Genoa 35, Treviso, Reggiana 34, Verona 33, F.Andria, Lucchese 31, Reggina, Chievo 30, Pescara 28, Ravenna 26, Monza 25, Ancona 24, Foggia 23, Castelsangro 22, Padova 20.
Triestina remizirala s Triglavom
Triestma - Triglav Kranj 2:2 (1:1)
STRELCI: v 6.min. KustoviC, v 22.min. Tiberi
(11.m), v 49.min. AlibabiC, v 53. min. Zampagna. TRIESTINA: Vinti, Birtig, Gambaro, Modesti, Be-netti, Masi, Goti, Trosce, Tiberi, Canella, Zampagna.
TRIGLAV: Kalcic, Ahčin, Pavlič, KrapiC, Ekart, Pokom (v SO.min. Denis Markelj), Dejan Markelj (v 82.min. Durkovič), Grašič (v 66. min. Bogatinov), KustoviC, Zupančič (v 76. min. Radosavljevič), Žagar (v 46 .min Alibabič).
TRST- V nedeljo je Triestina na prijateljski tekmi remizirala s Triglavom iz Kranja, ki igra v drugi slovenski ligi in trenutno zaseda prvo mesto. Triestina je med srečanjem poizkusila nov tip obrambe, ki pa ni prinesel zaželjenih sadov. Od 70. minute dalje pa so domači igrah le z desetimi igralci, saj je sodnik izključil Tiberija. Obe ekipi pa sta se zadovoljili z rezultatom, čeprav je v drugem polčasu Triestina imela več priložnosti in bi zaslužila zmago.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 2IX 111 X22 XlX2; DOBITKI: 13 (13 dobitnikov) 759.021.000 lir; 12 (215 dobitnikov) 45.894.000 lir.
Totogol: za osmico več kot 6 milijard lir
PRAVILNA NAPOVED: 4-9-12-21-22-23-25-27; DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 6.020.221.000 lir; 7 (645 dobitnikov) 7.001.000 lir; 6 (33.523 dobitnikov) 133.900 lir.
Totip: tri štirinajstice
PRAVILNA NAPOVED: 2X X2 XX 21 XI12; DODATNA DIRKA: 4-9; DOBITKI: 14 (3 dobitniki) 551.394.000 lir; 12 (312 dobitnikov) 1.184.000 lir; 11 (4.333 dobitnikov) 85.000 lir; 10 (25.636 dobitnikov) 14.000 lir.
V odbojkarski Al ligi Alpitur ne popušča
IZIDI 19. KOLA: Časa Modena - Sisley 0:3 (7:15, 13:15, 8:15), Gabeca - Alpitur 2:3(15:10, 10:15, 15:13,12:15,17:19), Piaggio - Cosmogas 3:0(15:12, 15:8, 15:7), Conad - Com Cavi 3:0 (15:10, 15:9, 16:14), Lube Banca - Jeans Hatu 3:0 (15:8, 15:7, 15:12), Jucker - Mirabilandia 3:1 (16:17,15:6,15:9, 17:15).
VRSTNI RED: Alpitur 34, Sisley 30, Časa Modena 30, Conad 26, Lube 24, Gabeca 20, Jucker, Jeans Hatu in Piaggio 14, Mirabilandia 10, Cosmogas 8, Com Cavi 4.
PRIHODNJE KOLO: Com Cavi - Jeans Hatu, Jucker - Piaggio, Mirabilandia - Conad, Cosmogas - Lube, Alpitur - Časa Modena.
l.SNL 19. kolo minilo v znamenju slabega vremena
IZIDI 19. KOLA: Maribor - Korotan 1:0, Mura -HIT Gorica 2:1, SCT Olimpija - Publikum 2:0, Primorje - Potrošnik 5:1, Rudar - SET Veče 0:0. VRSTNI RED: Mura 42, Primorje 35, Maribor 34,
SCT Olimpija 31, Publikum 29, HIT Gorica 28, Rudar 23, Korotan 20, Potrošnik 14, SET VevCe 10.
PRIHODNJE KOLO: Publikum - Mura, Korotan -Primorje, HIT Gorica - Maribor, SCT Olimpija -Rudar, Potrošnik - SET Vevče.
V moški odbojkarski ligi Salonit še vedno brez poraza
IZIDI 9.KOLA: Bled - Fužinar 0:3 (13:15, 7:15, 10:15), Kamnik - Salonit 0:3 (7:15, 4:15, 9:15), Olimpija - Pomgrad 3:1 ( 9:15,15:13,15:13,15:9), Gradis Maribor - Zužemberg 3:0 (15:1,15:2,15:9). VRSTNI RED: Salonit 18, Fužinar 16, Gradis 14, Olimpija 10, Pomgrad 8, Bled, Kamnik in Zužem-beig 2.
Pri ženskah Novo mesto presenetilo Infond Branik
IZIDI 9. KOLA: Infond Branik - Novo mesto 1:3 (15:8, 13:15, 5:15, 12:15), B&L Utrip - Krim 0:3 (2:15, 12:15, 8:15), Ljutomer - Zok Sobota 3:2 (11:15,15:10, 4:15,11:15,16:14), Zok Marsel - Ke-miplas 0:3 (8:15,11:15,10:15).
VRSTNI RED: Infond Branik 16, Novo mesto 14, Ljutomer in Koper 12, Zok Sobota 8, Krim 6, Zok Marsel 4, B&L Utrip 0.
SSG / MCNALLVJEVA IGRA MASTER CLASS V TAUFERJEVI POSTAVITVI
Duhovita m samozavestna Bogdana Bratuž kot Calasova
Po režiserjevi zaslugi je bila predstava nadvse prijetno doživetje
Terrence McNally: Master Class; prevajalec: Zdravko Duša; kostumografinja: Tanja Zorn Grželj; pevska pedagoginja: Edith Kocjan; oblikovalec luCi: Pascal Merat; lektor Jože Faganel; režiser in scenograf: Vito Taufer. Igrajo: Bogdana Bratuž, Vesna Pernarčič, Barbara Cerar, Danijel Malalan, Franko Korošec; ob klavirju nastopa še mojster Aleksander Vodopivec.
Naš zapis se nanaša na ogled premierne predstave v tržaškem Kulturnem domu petek, 27. februarja.
Igra Master Class sodobnega ameriškega dramatika McNallyja nas predvsem duhovito in kratkočasno seznanja s svetom umetnosti in z naravo umetniškega dela (zlasti opernega). To pa tako, da gledamo in poslušamo »božanske lekcije« o umetnosti, kakor jih je s svojim zgledom in Človeškimi izkušnjami posredovala z odprtega odra slavna primadona Marija Callas (samo) talentiranim opernim pevcem, ki bi radi postali t.i. vrhunski umetniki.
V Tauferjevi postavitvi smo lahko občudovali predvsem to, da nam njegova Cista, dobro uigrana predstava ni posredovala zgolj »teatra v teatru«, temveč je zaobkroža-la prav vprašanje, kaj je v teatru nekaj več kot teater sam in Cesar ne more posredovati nobena lekcija, namreč umetnost. V osebni zgodbi slavne pevke je s, sodelavci izpostavil samo tisto, kar je osvetljevalo njen odnos do umetnosti. Tako da to, kar med predstavo »v živo« skuša posredovati študentom, zares učinkuje kot njena doživeta izkušnja.
Vsekakor lahko za Vita Tauferja reCemo, da je režiser, ki ve, kaj hoče, nato pa tudi umno doseže zaželeni učinek. Na Tauferjevi ogoleli, vsekakor veliko bolj »oskubeni« sceni, kot jo sugerira McNally, je umetniško delovno ozračje (nekoliko razredčeno zlasti v prvem delu) kajpada obvladovala pojava velike operne zvezde, ki jo je igrala Bogdana Bratuž (f. KROMA). Ni brez pomena slučaj, da je bila Bratužev! ob štiridesetletnici gledališkega dela zaupana taka vloga, o kateri bi lahko rekli, da je Čakala samo nanjo. Ta igralkin slavnostni trenutek pa je bil tudi po režiserjevi zaslugi za gledalce nadvse prijetno doživetje. Njena igra je bila
presenetljivo naravna in sproSCena, nekam presvetljena, za spoznanje ves Cas privzdignjena, mestoma celo navdahnjena z neobičajno milino, ki so jo poudarjale tudi bela barva in mehke linije njenega kostuma. Njena vloga je bila več kot zahtevna, saj je morala biti ves Cas aktivno prisotna na odru, njena pozornost ni smela nikdar niti za trenutek popustiti. In bila je do zadnjega trenutka sveža in prepričljiva.
Oblikovala je samozavesten lik umetniške veličine, ki mu ni tuje nobeno človeško in poklicno spoznanje in ki zaradi svoje ogromne vednosti o reCeh umetniškega poklica tudi tako veliko terja od svojih nadebudnih študentov, a tudi od publike, od družbe navsezadnje. (Od študentov-umetnikov terja popolno predanost in ljubezen do umetnosti, zbranost, žrtvovanje, trdo delo, veliko učenja, pozornost do detajlov, zaupanje vase, poznavanje samega sebe, sposobnost vživljanja, pogum, sposobnost za dojemanje resnice v neki situaciji, itd. Od publike oziroma od družbe, ki jo publika predstavlja, pa zahteva normalne pogoje za delo, spoštovanje do le-tega in predvsem do poslanstva umetnosti.) Marija Callas Bogdane Bratuževe je zelo duhovito učinkovita v neprizanesljivem, a hitrem razkrivanju slabosti in vsega neumetniškega pri svojih Študentih prav zato, ker so nekako večne in tudi nam, gledalcem, znane. V podajanju pevkinih spominov na pre-
tekle velike trenukte in na osebne bridkosti pa je znala biti - tudi v nižjih jezikovnih legah - pretresljiva v svojem odporu do vulgarnosti. Umirjeno in samozavestno je nato izzvenel tudi njen končni monolog o veri v smisel umetnosti, zaradi 'katere da postaja svet boljši, in to kljub spoznanju, da svojih izkušenj in daru ne more presaditi v druge.
Vesna Pernarčič je bila kot prva sopranistka Sophie v svoji kratki oblekci nadvse ljubko dekle s povsem naivnim odnosom do umetnosti. Prepričala nas je s svojo nevednostjo in neizkušenostjo, ki jo je pričarala že z načinom svoje samozadovoljne šo-larske drže, v kateri je - kljub prizadetosti in nemoči - nato vztrajala topo do konca svojega nastopa. Posebno se nam je vtisnila v spomin s svojim petjem arije »O se una volta sola«, ko je tako nazorno podala štu-dentkino pomanjkljivo obvladovanje pevske veščine in izboljšavo le-te takoj zatem.
Barbara Cerar je igrala drugo sopranistko Sharon, ki si je za nastop pred veliko učiteljico izbrala preveC zahtevno arijo iz Macbetha. Imenitna je bila v podajanju prevelike samozavesti mladega ambicioznega Človeka, ki ne more prenesti spoznanja o omejeni razsežnosti svojega talenta in se zato upre.
Danijel Malalan je bil v podobi Tonija (pregovorno neumnega) tenorista brez ustvarjalne fantazije, posrečena prikazen (z modrimi lasmi) na tej predstavi...
Ob Marijinem (Bogdaninem) delu s študenti je kajpada prihajala na dan cela paleta njenih in njihovih Čustev, predvsem pa njenih spominov na prehojeno umetniško pot. Bil je to kajpada jubilantkin veliki večer. Ne ravno preštevilni gledalci (med katerimi smo opazili tudi Jožeta Školča, slovenskega ministra za kulturo) so se na duhovite trenutke s smehom in ploskanjem odzivali že med predstavo. Dolg in prisrčen je bil seveda tudi konCni aplavz. Ravnatelj SSG Miroslav Košuta je na odru izročil Bogdani Bratuž srebrno plaketo - priznanje gledališča za 40-letnico njenega umetniškega dela. Njeni igralski kolegi pa so ji »s težkim srcem« od srca poklonili grafiko slovenskega slikarja Bernika.
Ivanka Hergold
RIM / STAR JE BIL 84 LET
Umri slikar in pesnik Tati Sciajola
V Rimu je v nedeljo za posledicami srčnega infarkta umrl 84-letni italijanski slikar in pesnik Toti Scialoja. Scialoja je v mladosti veljal za ekspresionista in kot figurativni slikar zavračal tedaj prevladujočo smer francoskega abstraktnega slikarstva. Bil je namreč pristaš rimske slikarske Sole Scipioneja in Mafaia, njegov začetni zgled pa je bila predvsem Antonietta Raphael. Sredi 50-ih let pa se je Scialoja vendarle tudi sam obrnil k abstraktni umetnosti, saj je kasneje (leta ’88) izjavil, da je abstraktna likovna umetnost danes edina sprejemljiva. Med bivanjem v ZDA ( v 60. letih) je namreC dobil navdih pri avtorjih, kot so VVillem de Kooning, Jackson Pollock in Mark Rothko. Vendar je kasneje ostro kritiziral »izdajstvo ameriškega pop arta«, odšel v Pariz in nato še v Madrid, kjer ga je prevzel Goya. Specializirani tisk ga danes opredeljuje kot »pesnika barve in geste«. Ob slikarstvu pa je Toti Scialoja gojil tudi poezijo, prvo zbirko otroških pesmic je izdal leta ’71. Poleg igrivih pesmic pa se je, predvsem v zadnjih letih, posvečal tudi poeziji otožnejših tonov.
FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE / V SANREMU VSE PO PREDVIDEVANJIH
Povprečnost, brez katere ne are
Orkester Collegium Musicum navdušil videmsko občinstvo
V novem videmskem gledališču Teatro nuovo Giovanni da Udine, ki ga je občinstvo tudi tokrat do kraja napolnilo, so se v petek zvečer predstavili domači orkester Collegium Musicum pod vodstvom VValterja Themela in solista, violinist Francesco Manara ter violist Danilo Rossi. Komorni orkester videmske univerze Collegium Musicum, ustanovljen v letu 1994, sestavljajo izključno mladi in obetavni glasbeniki Furlanije-Julijske krajine. Pod vodstvom stalnega dirigenta in ustanovitelja VValterja Themela, docenta videmskega konservatorija J. To-madini, si je orkester zaradi svoje elegantne interpretacije v kratkem Času pridobil številna priznanja in predvsem zanimanje občinstva.
Petkov veCer je bil namenjen Mozartovi glasbi iz zrelejšega obdobja. Poslušali smo Koncert St. 3 v G-duru K216 za violino in orkester z violinistom Francescom Manaro, ki je sicer prva violina orkestra milanske Scale. Sledili sta Simfonija št. 25 v g-molu K183 in Koncertantna simfonija v Es-duru K364 za violino, violo in orkester, v kateri je kot solist nastopil, poleg že omenjenega violinista France-sca Manare, še violist Danilo Rossi, ki je s svojim virtuoznim izvajanjem pritegnil pozornost poslušalcev.
Dolgemu aplavzu številnega in navdušenega občinstva so se nastopajoči oddolžili z ponovitvijo drugega stavka Koncertantne simfonije.	(ht)
»Senza te o con te« se glasi naslov zmagovite pesmi letošnjega festivala italijanske popevke. Lahko Bi ga nekoliko spremenili in se vprašali: »Brez Sanrema ali s Sanremom?« Vsi se strinjamo, da festival nima umetniške veljave, da je dolgočasen, da so si vse izdaje podobne. Pa vendar mu vsako leto sledimo, poslušamo komentarje, pišemo poročila in ocene.
Kot smo pričakovali in poročali v prejšnjih dneh, se je letošnji san-remski festival končal z zmagoslavij em pevk, ki so bile že od svega začetka favoritinje. Tudi letos je veljala tradicija italijanske melodičnosti in lepega petja. Malo, premalo posluha pa je bilo za redke glasbene novosti. Tega ni potrebno dlje kritizirati, saj si Sanema res ne moremo predstavljati drugačnega. Sestavljen je tako, da ustreza povprečnemu okusu občinstva, ne pa glasbenim kritikom ali prefinjenim sladokuscem. Sanremo se vsestransko istoveti s popreCnostjo: začenši z glasbo, ki bi edina morala izstopati, pa do napovedovalcev in vsega, kar se vrti okoli te prireditve.
Ce si glasbeni festival zamislimo kot parado popevk, ne moremo nikakor prikriti, da so na 48. izdaji Sanrema zmagale poprečne popevke. Ko pa si bi glasbeno prireditev zamislili kot tekmovanje med pevci, bi lahko zatrdili, da so letošnje zmagovalke pokazale res dobre vokalne sposobnosti. Enaindvaj-
setletna zmagovalka Annalisa Mi-netti je javno izjavila, da je za svojo popevko »Senza te o con te« našla navdih nič manj kot pri Lausi Pausi-ni... O svoji pesmi »Sempre« pa se tretja uvrščena Lisa vsaj ni spuščala v tako najstniške razlage. Precej različen pristop pa je pokazala druga uvrščena Antonella Ruggiero, ki je v zaključnem veCem zapela zahtevno »Amore lontanissimo«, kljub nepričakovanemu laringitisu (na sliki prve tri uvrščene, zmagovalka v sredini, A. Ruggiero desno, f. AP).
Pod nadvse različnim navdihom sta se na odru gledališča zvrstili skupini Avion Travel in Nuova Compagnia di Canto Popolare. S svojimi ustvarjalnimi kontamina-
cijami med različnimi glasbenimi slogi so dokazali, da je glasbeno prizorišče v Neaplju in okolici še vedno zelo spodbudno. Avion Travel so bili nedvomno za stopničko na višji kakovostni ravni nad vsemi ostalimi tekmeci. Njihova »Dormi e sogna« je bila nekaj veC kot pesem: bila je prava skladba z zelo občuteno melodijo, z doživetim glasbenim razpletom in z izredno bogatim aranžmajem. Strokovna žirija jim je poklonila nagrado Volare bodisi za najboljšo glasbo bodisi za najboljšo priredbo. Za najboljše besedilo pa so izbrali verze pesmi »Quando un musicista ride« milanskega kantav-torja Enza Jannaccija, v katerih je avtor s precejšnjo neskrbnostjo upora-
bil pogovorni jezik. Nagrada Volare za najboljše izvajanje pa je komisija dodelila duu Eramo & Passavanti, ki se je s pesmijo »Senza confini« izkazal v kategoriji mladih.
Na poprečni ravni je bila tudi televizijska predstava festivala. Rai-mondo Vianello je potrdil svoj tipičen humor: v duhovitih dialogih je simpatična igralka Veronica Pi-vetti igrala vlogo njegove soproge Sandre Mondaini. Plavolasa lepotica Eva Herzigova pa je dokazala veliko dobre volje pri dojemanju italijanščine ter profesionalen pristop do napovedovanja.
Posebno pohvalo si zaslužijo tehniki RAJ, ki so posvetili ozvočenju orkestra in pevcev veliko pozornost. Uporaba vrhunske digitalne tehnologije je pri tako odgovornem delu glasbene prireditve omogočila izredno čistost zvoka.
Kaj bo letošnjega sanremskega festivala ostalo v naših spominih? Ostalo bo morda kruto izzivanje pisatelja Alda Busija o hendikepu Annalise Minetti (pevka je slepa), ostale bodo nepotrebne polemike o plagiatorstvu, katerega so bili osumljeni Avion Travel, Andrea Mingardi in Spagna, ostalo bo pospešeno napovedovanje Rai-monda Vianella, pravo nasprotje klepetavosti Pippa Bauda, ostal bo morda programatiCen refren koračnice, ki jo je kot himno Dopofestivala predstavil neapeljski pevec Nino D’Ange-lo »Noi simmo ’o trash«.
Aleksi Jercog
DSL / RAZPRAVA O ENOTNOSTI POKRAJINE
KULTURA / SE DVE PRIREDITVI V NAŠIH DRUŠTVIH
Potreben je projekt za razvoj Goriške
Za to, so poudarili, je nujna zamenjava na go-riški občini, kjer sedanja uprava ni kos izzivom
V	Rupi in Podgori počastili slovenski kulturni praznik
V	Rupi predstavili Paljkovo poezijo, v Podgori je o kulturi govoril Andrej Jussa - Na obeh večerih nastopi pevskih zborov
Goriška DSL je v soboto priredila javno razpravo o problemu enotnosti in samostojnosti goriške pokrajine v okviru institucionalnih reform, ki se napovedujejo v Furlaniji -Julijski krajini. Poleg številnih elanov sta se skupščine udeležila tudi poslanca Prestamburgo in Di Bisceglie (slednji je tudi elan dvodomne komisije) in predstavniki Ljudske stranke, SKP, socialistov SI in gibanja “Citta-dini per 1’Isontino”.
Razpravo je uvedel mestni tajnik DSL Maurizio Salomoni in se odločno opredelil proti vsakršni krnitvi samostojnosti goriške pokrajine. Menil je, da je med razlogi za posebni statut dežele tudi posebna “zaščita” goriški in tržaški pokrajini, ki sta
po vojni izgubili velik del ozemlja, zato bi vsaka sprememba ogrožala tudi deželno posebnost.
Sledila sta posega parlamentarcev in številnih razpravljalcev. Vsi so se izrekli proti likvidaciji goriške pokrajine pa naj bo to z združitvijo s tržaško pokrajino, z ustanovitvijo neke avtonomne “Julijske krajine” ali z metropolitansko občino Trst, ki bi po željah njenih tržaških zagovornikov zajela del goriške pokrajine. Vse te rešitve bi razbile deželo, so menili razpravljalni. Kvečjemu gre izboljšati ravnovesja, na primer z ustanovitvijo nove pokrajine Kar-nije in z vrnitvijo Cer-vinjanskega območja Goriški. Bolj kot institucionalne formule, so še pou-
NOVICE
Na tržaški univerzi tragična smrt 224etnega Igorja Povšeta
Iz Trsta se je včeraj razširila srhljiva vest o samomoru 22-letnega Igorja Povšeta iz Gorice. Po sporočilu s kvestme naj bi Igor včeraj ob 12.45 skočil skozi okno poslopja univerze in padel na ulico A. Valerio. Prepeljali so ga v bolnišnico na Katinari, kjer pa mu zdravniki niso mogli več pomagati. Razloge, ki so ga privedli do tragične odločitve, je zaupal pismu staršema, ki ga je imel na sebi. Igor Povše je študiral na inženirski fakulteti po uspešno opravljeni maturi na slovenski sekciji ITI v Gorici. Bil je bister fant, zelo so mu ležali znanstveni predmeti. Tudi izven šole je imel veliko zanimanj in prijateljev, rad je igral šah, občasno je sodeloval tudi z našim dnevnikom. Se pred nekaj dnevi se s športnim urednikom dogovarjal o novih prispevkih in nič ni dajalo misliti na bližajočo se tragedijo. V neizmerni bolečini zapušča oCeta Janeza, pokrajinskega predsednika SSO, in mamo Ano Ceščut, katerima gre naše občuteno sožalje.
Predstavitev knjige Brusnice
V rotundi PDG v Novi Gorici bodo danes ob 19. uri predstavili monografijo Pavla Medveščka in Rafaela Podobnika Brusnice, ki je izšla pri založbi Branko. Sodelovala bosta avtorja, prof. Zoran Božic, gledališki igralec Janez Starina in založnik Branko Lušina. Pogovor bo vodila Ingrid Orel.
Ugo Giorgione spet prost
Prizivno sodišCe v Benetkah je vCeraj odredilo izpustitev na prostost Uga Giorgioneja, mladega natakarja, ki je leta 1994 v Gradežu zakrivil smrt zaročenke Monice Mazzolini. Giorgione je bil na prvostopenjski in na prizivni obravnavi v Trstu obsojen na 14 let zapora zaradi namernega umora. Kasacijsko sodišče je razveljavilo obsodbo zaradi nezadostne utemeljitve. Sodniki so vCeraj razsodili, da umor ni bil nameren: Giorgione je sicer zavestno zavozil s terenskim vozilom v kanal ob cesti, ni pa hotel s tem ubiti dekleta. Obsodili so ga na 3 leta, 6 mesecev in 8 dni zapora zaradi nenamernega umora. Ker je Giorgione kazen že presedel, so ga izpustili na prostost.
Starka je kradla kolesa
Agenti kvesture so izsledili osebo, ki je v nekaj mesecih ukradla vsak deset koles v Gorici, večinoma na območju Podturna. Tatica je nič manj kot 77-letna ženica P. L.. Med hišno preiskavo so na njenem domu našli kakih deset ukradenih bi-ciklov vseh vrst, od navadnih pa do gorskih koles vrednih tudi veC kot milijon lir. Zenica se je skušala izgovoriti, češ da je potrebovala kolo za premikanje po mestu in je pač pobrala tista, ki so ji prišla pod roko. Agentom pa seveda ni dala prepričljivega odgovora na vprašanje, zakaj so kolesa, potem ko jih je odrabila, ostala v njeni garaži. Policija opozarja lastnike, ki so jim v zadnjih mesecih ukradli kolo, naj se zglasijo v uradu za prevencijo na Trgu RdeCa hiša 1 (blizu mejnega prehoda) s kopijo prijave, da ugotovijo, ali je med najdenimi kolesi tudi njihovo.
darili, so pomembne vsebine goriške avtonomije, ki naj temelji na resnem projektu sodelovanja z vzhodno Evropo. V tem pogledu naj bi konCno, tudi v sodelovanju z Novo Gorico, uresničili ti. intermodalni sistem za blagovni promet, posl. Prestamburgo pa je poudaril tudi razvoj samostojne Univerze s posebnim evropskim statusom in sodelovanje goriške in šempetrske bolnišnice.
V ta namen, so zaključili, pa je potrebna zamenjava na čelu goriške občine, saj sedanja vase zaprta in kulturno neopremljena uprava, ki še vedno sanja o vladni pomoči, kot uči primer fi-nancarske šole, nikakor ne more biti kos novim izzivom.
Konec minulega tedna je bil v znamenju prireditev ob prazniku slovenske kulture. V petek so se na skupni prireditvi obeh domačih kultunih društev zbrali v Standrežu, o čemer smo poročali v nedeljski številki. Istega dne so slovenski kulturni praznik počastili v Rupi in Podgori.
V Rupi so na pobudo kulturnega društva Rupa - Peč pripravili pevski in recitacijski večer z nastopom otroškega in mešanega pevskega zbora, predstavili pa so tudi so pesniško zbirko Jurija Paljka Nedorečenemu. O Paljkovi najnovejši pesniški zbirki je zbranemu občinstvu spregovoril Danjel Devetak, nakar je tudi sam avtor prevzel besedo in poudaril po-
GORICI / OBISK EVROPOSLANCEV
Za pridobitev milijard EU so takoj potrebni načrti
Pariški podžupan in evropski parlamentarec Jean Antoine Giansily ter evropski parlamentarec FI Giaco-mo Santini sta bila v nedeljo in vCeraj na obisku skupaj s soprogama v Gorici in Novi Gorici. Zasebni obisk, med katerim so si gostje ogledali nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti obeh mest (grad, Coroni-nijev dvorec, Kostanjevico z grobnico Burbonov) pa tudi obmejne infrastrukture na mednarodnem prehodu Standrež - Vrtojba, je bil tudi priložnost za pogovor o postopku za pridobitev evropskih financiranj za preu-stroj obmejnega gospodarstva.
Gosta sta županu Valentiju in podžupanu Nove Gorice Valenčiču povedala, da je v okviru programov “Phare aeross border”, dodeljenih letos 15 milijard ECU-jev (30 milijard lir), pristavila pa sta, da bosta morali mesti za pridobitev dela tega sredstev izpolniti dva bistvena pogoja: za načrte morata predhodno doseči odobritev s strani nacionalnih vlad (nobene privilegirane bližnjice do Bruslja torej, kot so sprva upali na goriški občini) in jih nato predložiti v roku treh mesecev organom EU. Bosta mestni upravi kos tekmi s časom?
men dialoga in soočanja med ljudmi. Valentina Pahor, Loredana Cibini, Tanja Kovic in David Kogoj so recitirali splet pesmi iz zbirke. Za uvod v petkov veCer so poskrbeli člani otroškega pevskega zbora pod vodstvom Tanje Kovic in ob glasbeni spremljavi Majde Klemše, v zaključnem delu kulturnega sporeda je nastopil mešani pevski zbor Rupa-PeC pod vodstvom	Zdravka
Klanjščka. Napovedovala je Valentina Pahor.
Pevski večer ob prazniku slovenske kulture so v petek pripravili tudi v Podgori na pobudo kulturnega društva Andrej Paglavec. Nastopila sta moški pevski zbor Andrej Paglavec - Briški grič iz Podgore in Steverjana in mešani pevski zbor Slavec iz Solkana pod vodstvom Marjana Ci-gliča. V priložnostnem nagovoru je Andrej Jussa govoril o pomenu jezika in kulture. Jezik je sredstvo komuniciranja in sporazumevanja, je dejal,
kultura je način dojemanja, sprejemanja in posredovanja naših mislih, pa tudi pripravljenost sprejemanja sporočil, ki nam prihajajo od sosedov, od zunanjega sveta. Pretakanje misli, komuniciranje, pomeni bogatitev za nas same in za naše sogovornike. Prav zato v našem pro-
storu, kjer se srečujejo različni narodi in različne kulture potrebujemo visoko stopnjo kulture komuniciranja, kar pa ne pomeni odpovedovanja lastni kulturi.
Na slikah (foto Bumba-ca): Danjel Devetak na prireditvi v Rupi (zgoraj) in zbor Slavec na večeru v Podgori (spodaj)
SOVODNJE / PEVSKI KONCERT NA POBUDO KD SOVODNJE
Zborovska revija Sovodenjska poje v znamenju pobratenja s Škofjo Loko
Nastopili so štirje zbori, ki delujejo v občini, ter škofjeloški cerkveni zbor
Številno občinstvo je v nedeljo popoldne v sovodenj skem Kulturnem domu sledilo tradicionalni pevski reviji Sovodenjska poje. Vsakoletno pevsko srečanje, ki ga prireja Kulturno društvo Sovo dnj e, je priložnost za predstavitev pevskih zborov, ki delujejo v sovodenj ski občini, ob njih pa navadno nastopa na reviji še kak gostujoči zbor iz drugih krajev. Tej uspešni formuli se prireditelji niso izognili niti letos, pri Čemer gre podčrtati še dodaten pomen letošnjega nastopa gostujočega zbora. To je namreč bil cerkveni pevski zbor “Cecilija Kobal” iz Škofje Loke. S povabilom tega zbora se je s o vedenjsko kulturno društvo želelo že pri izvedbi pevske revije
vključiti v letošnje praznovanje dvajsetletnice pobratenja med občinama Sovodnje ob Soči in Škofja Loka. Obletnica bo
priložnost za poglobitev stikov in izmenjav gostovanj tako na kulturnem kot tudi na drugih področjih.
Nedeljsko zborovsko prireditev je v imenu prirediteljev uvedla s pozdravom Magda Tomšič, ki je tudi povezovala na-
stope posameznih zborov. Na odru so se zvrstili Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon, moški pevski zbor Skala iz Gabrij pod vodstvom Mirana Rustje, dekliški zbor Danica z Vrha, ki ga vodi Andreja Rustja, mešani pevski zbor Rupa - PeC pod vodstvom Zdravka Klanjščka in nazadnje še omenjeni zbor iz Škofje Loke pod vodstvom dirigenta Andreja Prosena. Vsak od štirih domačih zborov je ubrano zapel po štiri pesmi, gostje pa so ob šestih pesmih v programu zaključili prireditev še s ponovitvijo, s katero so se zahvalili sovodenjskemu občinstvu za prisrčen in navdušen sprejem.
Na sliki (foto Bumba-ca) zbor iz Škofje Loke
GORICA / ZANIMIVO POSVETOVANJE V PRIREDBI POKRAJINE
Kmetijstvo in vinarstvo Za posege v skrbstvu v luči nove politike EU Porabili 40 milijard
Prestomburgo: v preteklosti več sence kakor luči
Agenda 2000, pred meseci podpisani okvirni dogovor o gospodarski politiki Evropske zveze pomeni močan zasuk na področju kmetijstva in kmetijske politike nasploh. To področje je bilo prvo predmet usklajevanja ob nastanju EGS in doslej, tudi po obsegu sredstev ki so mu bila namenjena, najpomembnejše. Rezultati niso bili zmeraj najboljši in marsikateri ukrep, tudi zaradi odklonov v izvajanju (škarje in platno ima na žalost zmeraj v rokah birokracija) je povzročil, če zadevo ocenjujejomo na daljši rok, več škode kakor koristi. Nič čudnega torej, če je glede
nove usmeritve, ki izhaja iz Agende 2000 občutiti precejšnje nezaupanje in zaskrbljenost glede perspektiv kmetijstva v deželi in državi. Dosedanji način uravnavanja kmetijske dejavnosti bo treba spremeniti.
Vprašanje je kdo in kako.
Goriška pokrajinska uprava je včeraj, v sodelovanju s študijskim centrom Dialoghi europei, združenjem Europa ami-ca in Trgovinsko zbornico priredila zanimivo srečanje na specifično temo o vinogradništvu in novih smernicah evropske kmetijske politike. Po uvodnem posegu predsednika Pokrajine Brandolina, ki je poudaril pomen usklajevanja zakonodaje na tem specifičnem področju ter omenil tri pobude, ki jih skuša uresničiti Pokrajina, sta govorila evrospki poslanec Giulio Fantuz-zi, sicer član komisije za kmetijstvo v Evropskem parlamentu ter poslanec Mario Prestamburgo, strokovnjak s področja kmetijstva, član komisije za kmetijstvo v poslanski zbornici. Deželni odbornik Gottardo je priložnost	neposrednega
soočanja zamudil. Pose-
ge je usklajeval predsed-. nik študijskega centra Dialoghi Europei Giorgio Rossetti.
Poslanec Fantuzzi je skušal povedati, kakšen veter bo v prihodnje pihal iz Bruslja, oziroma Strasbourga in katera so tista vprašanja, ki bi (jih) bo treba razčistiti na področju kmetijske proizvodnje in zlasti vinarstva. Kljub temu, da je Italija velesila na področju proizvodnje vina, ni mogoče preslišati alarmnega zvonca v obliki prisotnosti vse večjih količin vina iz tretjih držav (od 2 do 6 odstotkov) na italijanskem tržišču.
Zelo nazoren vpogled v dosedanje kmetijsko politiko EU in predvsem na posledice izvajanja take politike v Italiji je podal poslanec Prestamburgo, ki je s prstom pokazal na bistvo vprašanja (doslej so največ ugodnosti iz intervencijskih skladov ES
imeli veleposestniki - 80 odstotkov sredstev je bilo porazdeljenih med 20 odstotkov kmetijskih podjetij). Med njimi naj bi podporo prejemale tudi kraljevske družine kot lastnice velikih posestev! Korenite spremembe v kmetijski politiki EZ so torej bile nujne. Vprašanje zase je, v kolikšni meri jih bo mogoče uresničiti.
V razpravi, ki je bila zanimiva in mestoma vroča, smo slišali veliko ugotovitev in kritik. Nekaj jih je bilo v skladu s temo posveta, večina pa ne. Izzivalno je bilo vprašanje, kakšna je kmetijska politika Italije v Bruslju in Strasbourgu in predvsem kdo in kako odločno da jo zastopa.
PREDSTAVITEV / STANJE SE NANAŠA NA LETO 1996
Analiza podatkov osnova za smotrnejšo uporabo sredstev in usklajevanje pobud
Na takoimenovanem socialnem področju, ki zajema oskrbo starejših občanov, pomoč telesno ali umsko prizadetim občanom, mladinsko problematiko in podobno, smo na Goriškem v letu 1996 porabili več kot 40 milijard lir. Petinpetdeset odstotkov tega denarja so občine namenile raznim oblikam pomoči starjšeim občanom, približno eno četrtino za pomoč handikapiranim osebam in le skromnih pet odstotkov za različne posege na mladinskem področju.
Družba je pomagala okrog šest tisoč osebam oziroma družinskim skupnostim. Tako izhaja iz obsežne in izčrpne študije, ki so jo pred kratkim pripravili na
Pokrajini in ki so jo včeraj predstavili javnosti na novinarski konferenci.
Z analizo stroškov za službe na socioasisten-cialnem področju smo želeli dobiti zaokroženo podobo stanja v celotni pokrajini, sta na srečanju poudarila tako predsednik pokrajine Giorgio Brandolin, kakor odbornica Di Dato, ki je v sodelovanju z dr. Saveriom Merzljakom in Raffaelo Vassila obrazložila cilje pobude. Koordinacija skrbstva je namreč ena od osnovnih pristojnosti Pokrajine, z analizo podatkov smo želeli dobiti kar najbolj popolno sliko. To pa omogoča smotrnejšo porabo sredstev in bolj usklajeno zagotavljanje storitev.
JAZZ / KONCERT NOCOJ V AVDITORIJU
Bill Bruford s skupino »Earthvvorks«
Znani bobnar je član skupine »King Crimson«, rad pa igra tudi jazz
Po uspelem začetku z nastopom ameriškega glasbenika Daveja Douglasa se 9. goriška srečanja z jazz glasbo nadaljujejo nocoj. Na odru avditorija bo ob 21. uri nastopila angleška skupina »Earthvvorks«, ki jo vodi slavni bobnar Bill Bruford.
Bruford je glasbeno kariero začel kot jazzman in se tej glasbeni zvrsti posveča vselej, ko mu čas to dopušča, zaslovel pa je predvsem kot bobnar v slovitih rock skupinah. Ob koncu šestdesetih let in v prvih sedemdesetih letih je Bruford namreč sodeloval v skupinah »Genesis«, »Ves« in »King Crimson«, s katero je še vedno aktiven.
Elektro-akustično jazz skupino »Earthvvorks« je Bill Bruford ustanovil leta 1986, od takrat pa je posnel štiri študijske albume in ploščo hitov »Heavenly bo-dies«, ki je izšla pred devetimi meseci. V tej skupini sodelujejo z Brufordom saksofonist Patrick Clahar, klaviaturist Steve Hamilton in basist Geoff Gascoyne.
Na nocojšnjem koncertu bodo goriškemu občinstu predstavili bogat spored, ki temelji na električni jazz glasbi. aw
ŠTANDREŽ / TUDI ZUPAN VALENTI NA SREČANJU OB PREDAJI OBJEKTA
Obnovljena ploščad pred cerkvijo, najhujši problemi pa ostajajo odprti
Spravljive županove besede glede razlastitev, toda dejstva so drugačna
Sam župan Gaetano Valenti je v nedeljo v Stan-drežu prisostvoval predaji namenu ploščadi pred vhodom v cerkev. Ploščad je blagoslovil župnik Karlo Bolčina. Za obnovitev stopničk, ureditev dostopa za prizadete in tlakovanje pločnika okrog cerkve s kamnom in porfirnatimi ploščami je občina potrosila približno 50 milijonov lir. Rajonski svet, je spomnil njegov predsednik Božidar Tabaj, se je že pred leti zavzel za ta poseg, ki so ga končno uresničili v okviru odbomišt-va za storitve, ki ga vodi odborink Pescp.
Tabaj se je zahvalil upravi, želel pa je, da bi občina izvedla še za druga dela, ki jih Standrež pričakuje že dolgo let. Spisek je zajeten saj obsega
napeljavo greznic, ureditev cest in pločnikov, pa tudi manjše načrte (ureditev grede na križišču za cerkvijo in igrišča ob socialnem centru), za katere niso potrebne velike vsote pač pa le dobra volja.
Tabaj je hudomušno pripomnil, da je Valenti tokrat prvič v Standrežu uradno kot župan in izrazil željo, da bi uprava izkazala večjo pozornost problemom kraja. Izpostavil je zlasti vprašanji razlastitev na Jeremitišču zaradi širjenja avtoporta in v južnem delu Standreža zaradi gradnje nove hale v industrijski coni.
Valenti je v nekoliko predvolilno obarvanem nagovoru izrazil zadovoljstvo za realizacijo posega pred cerkvijo, ki da je otipljiv dokaz pozornosti
uprave do predmestnih rajonov. Obljubil je tudi, da bo občina upoštevala pripombe štandreških lastnikov zemljišč in stanovalcev ter da bo skušala njihove interese uskladiti z industrijskimi potreba-
Gre tem obljubam verjeti? Ce naj sodimo po dejstvih, najbrž ne. Občinski odbornik za urbanistiko Mattiussi je na zadnji seji rajonskega sveta obljubil, da bo povabil predsednika Tabaja na srečanje s predsednikom konzorcija za
industrijsko cono Gandi-nom in podjetnikom, ki se zanima za gradnjo hale in za katerega naj bi razlastili zazidalno enoto št. 29. Do srečanja je menda že prišlo, Tabaja pa niso povabili zdraven. Mimo lepih besed v javnosti torej uprava ne odstopa od namena, da se nova industrijska hala sezida tik ob štandreških hišah. Ta namen je v pogovoru s predsednikom rajonskega sveta prav v nedeljo ponovil tudi sam Valenti, ki se izgovarja, češ da ni njegova uprava začrtala območja industrijske cone.
To bo res, pravi Tabaj, ni pa nujno, da uprava vztraja pri starih napakah in jih prinaša do skrajnih posledic, ko pa bi lahko našla zemljišča za novo halo daleč od hiš.
OBVESTILA
KRUT obvešča člane, da se jutri, 4 marca, pričnejo tedenske plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu. Vaje bodo po ustaljenem urniku. Informacije in vpisovanje pri g. Anamariji, tel. 531644.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL IZ DOBERDOBA obvešča, da je na razpolago za informacije in izpolnjevanje obrazcev 730 in 740 (tudi za upokojence, ki jih prvič želijo izpolniti) vsak četrtek na sedežu društva krvodajalcev ali v trgovini pri Mili.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.30-
21.00	»Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 17.15-19.00-20.45-22.30 »In e out«. Kevin Kline in Matt Dillon.
CORSO 17.15-19.40-
22.00	»Starship troopers -Fanteria dello spazio«.
'S PRIREDITVE
ZENSKE V GIBANJU OLJKE prirejajo v četrtek, 5. marca, v Kulturnem domu predvajanje filma»Ospite d’inverno«. Zbirale bodo podpise za pobudo Cvet za ženske v Kabulu.
GALERIJA ARS in KATOLIŠKA KNJIGARNA vabita v petek, 6. marca, ob 18. uri na predstavitev publikacije Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787 (1804). Delo bo ob prisotnosti avtorjev predstavil dr. Branko Marušič.
OB DNEVU ZENA bo v Standrežu v petek, 6. marca, družabnost na pobudo KD O. Zupančič. Prijave pri Marti, tel. 21407.
SKD DANICA prireja 7. marca družabnost ob dnevu žena. Prijave pri Dolores Cemic tel. 882222.
KD KRAS Dol-Poljane priredi ob dnevu žena 14. marca ob 20. uri, družabni večer v prostorih na Palkišču. Prijave do 9. marca med 17.30 in 19.30 na tel. 78241 (Vanda Vižintin).
C_3
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI - DTJDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
LEKARNA V SO-VODNJAH - dr. M. Rojec, Ul. L Maja 32, tel. 882578.
POGREBI
Danes: 13.30, Antonio Orzan iz splošne bolnišnice v Moraro.
moška
oblačila
^ ul. Carducci 24 tel. 537561
mmi® dOLumoi©!
Samuel Beckett
CAKAjOČ GODOTA
Režija: Marko Sosič
Danes, 3. marca 1998, (red B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20.
DIMENSI0NE UDIRE srl
NA RAZPOLAGO SLUŠNO PRIZADETIM, PREIZKUŠNJE TUDI NA DOM
Slušne aparate lahko brezplačno preizkusite v
Gorici, ul.Vittorio Veneto 36, tel. 0481/33943
ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure, ob sredah in petkih od 15. do ! 8.30 ure.
NEMČIJA / PO ZMAGI V JU2NI SAŠKI SO NEMŠKI SOCIALDEMOKRATI URADNO DOLOČILI KOHLOVEGA TEKMECA
Schroder bo kandidat SPD za nemškega kanclerja
|
Kk

Gerhard Schroder slavi zmago na Saškem in kandidaturo za kanclerja (AP)
BONN - Voditelj sodialdemokratske stranke v nemški deželi Spodnji Saški Gerhard Schroder je v dveh dneh slavil dvojno zmago: v nedeljo je premočno zmagal na volitvah v Spodnji Saški, včeraj pa je bil na predlog strankinega predsednika Oskarja Lafontaina soglasno določen za kandidata za kanclerja na jesenskih političnih volitvah. Po mnenju opazovalcev je Schroder prvi socialdemokrat, ki bi po 16 letih vladanja lahko resno ogrožal izvohtev Helmuta Kohla.
Izid nedeljskih volitev na Spodnjem Saškem je po mnenju dosedanjega predsednika vlade te nemške zvezne dežele Gerhar-da Schroderja signal, ki bi se lahko glasil, da je »Kohlova era pri kraju«. Tako se je Sch-roeder takoj po izvolitvi izrazil v spodnje-saškem parlamentu.Drugi signal pa je v tem, da so »v deželni politiki Spodnje Saške zagotovljeni stabilnost, razum in kontinuiteta«. Schroder je še izjavil, da se nedeljskega volilnega izida »ni nadejal niti v sanjah«. Ta izid se mu zdi tudi izraz globoke želje po spremembah v bonski politiki.
Nemški kancler Helmut Kohl je nedeljske izide vohtev na Spodnjem Saškem, na katerih je zmagala socialdemokratska stranka kanclerskega kandidata Gerharda Schroderja, ocenil kot »varljive«, obenem pa je priznal, da ima Schroder »dobre možnosti« na septembrskih parlamentarnih volitvah. Po Kohlovem mnenju naj bi bile volitve na Spodnjem Saškem, kjer je socialdemokratska stranka zmagala s kar 48 odstotki glasov, znak, da mora Nemčija izvesti »nujne spremembe«.
Generalni sekretar nemške KršCansko-de-mokratske unije (CDU) Peter Hintze kljub
porazu svoje stranke na volitvah na Spodnjem Saškem meni, da ima CDU na volitvah v bundestag dobre možnosti. Po Hintzejevi oceni se je v preteklosti namreč pokazalo, da se vsa moc vodje CDU in nemškega kanclerja Helmuta Kohla izrazi na volitvah v parlament. »Kancler Kohl v javnomnenjskih raziskavah ni tako močan, vendar je zmagal na vseh volitvah. In to serijo volilnih zmag nameravamo z njim ponoviti jeseni,« je povedal Hintze. Generalni sekretar CDU pa je vendarle priznal, da je izid vohtev na Spodnjem Saškem razlog za razočaranje. »Vendar to ne priča tudi o vo-
litvah v bundestag,« je dodal.
Nemški finančni trgi so umirjeno reagirali na napoved Schroderjeve kandidature. Vrednost nemške marke je včeraj rahlo narasla, kar pripisujejo domnevi, da je Schroder evroskeptik in da bo zaščitil nemško valuto. Nemški podjetniki pa zaenkrat niso zavzeli stališč in Čakajo, da Schroder predstavi svoj ekonomski program za prihodnje volitve. Vsekakor pa so industrijci z zadovoljstvom sprejeli njegovo imenovanje za kandidata, kajti njegov tekmec Lafontaine velja za mnogo odločnejšega zagovornika radikalne politike do delodajalcev.
Kancler Kohl s poraženim kandidatom CDU na Spodnjem Saškem Christianom VVulIfom (AP)
PRIŠTINA / PO SOBOTNIH NEMIRIH V PREMICI JE BILO VČERAJ V PRIŠTINI RANJENIH KAKOI 100 DEMONSTRANTOV
Na Kosovu narašča napetost
V soboto je prišlo do spopada med skupino Albancev in polcisti: 20 oseb je bilo ubitih, več desetin pa ranjenih - Albanija formalno zahteva internacionalizacijo kosovske krize, Miloševič pa se ji odločno upira
PRIŠTINA - Stanje na Kosovu postaja iz ure v uro Čedalje bolj napeto. Policija je včeraj v središču Prištine z gumijevkami, solzivcem in vodnimi curki razgnala več desettisoC albanskih demonstrantov, ki so protestirali proti srbski oblasti v pokrajini. Poročajo, da je bilo veC oseb, med njimi tudi novinar francoske tiskovne agencije AFP, lažje ranjenih. Nekateri demonstranti so po posegu policije na policiste zaceli metati kamne. Demonstranti, ki so se. zbrali na poziv koordi-
- BRUSELJ / ODMEVI V EU IN ZVEZI NATO NA KOSOVSKO KRIZO h
Možnost novih sankcij proti Beogradu
BRUSELJ - Na nasilje na Kosovu se je včeraj odzvala tudi Evropska komisija, ki je izrazila obžalovanje zaradi žrtev incidentov. Evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek, ki je vse strani pozval, naj se vzdržijo nasilja, je menil tudi, da bi bilo treba na Beograd bolj pritisniti, naj vzpostavi dialog, ki bi omogočil mimo rešitev problema. Pri tem je dodal, da se mora za obliko pritiska odločiti mednarodna skupnost. Viri v Bruslju so omenjati, da bi znalo priti do pobude ža obnovo mednarodnih sankcij proti Beogradu, Ce se razmere ne bodo umirile. V Bruslju bo o morebitnih korakih evropske petnajsterice ob nasilju na Kosovu danes razpravljal politični odbor Evropske unije, po-
leg tega bo vprašanje na dnevnem redu neformalnega srečanja zunanjih ministrov petnajsterice 13. in 14. marca v Edinburghu. Zahodnoevropske vlade so zaskrbljene, da bi zadnji dogodki pripeljali do etnične vojne, ki bi se znala razširiti tudi na sosednjo Makedonijo in destabilizirati komaj umirjene razmere na Balkanu.
Evropska unija, ki podpira »visoko obliko avtonomije Kosova v okviru ZR Jugoslavije«, na ravni sveta zunanjih ministrov redno obravnava kosovsko vprašanje. Na zasedanju konec februarja so vodje diplomacij pozvati oblasti v Beogradu in vodstvo albanske skupnosti na Kosovu, naj nujno vzpostavijo poln in konstruktiven dialog. Bri-
tanski zunanji minister Robin Cook je na januarskem zasedanju poudaril takšno mnenje unije, hkrati pa ostro obsodil vse oblike nasilja in terorizma.
Tudi Severnoatlantska zveza pozorno in z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov na Kosovu in obžaluje žrtve nasilja, so danes dejali viri na zvezi NATO. NATO, ki v Bosni in Hercegovini vodi mednarodne enote za vzdrževanje miru, je zaskrbljen zaradi možnosti, da bi se nasilje s Kosova razširilo na širše območje, so poudariti omenjeni viri, ki so potrdili, da bodo razmere na Kosovu in morebitne posledice nasilja na dnevnem redu sredinega srečanja Severnoatlantskega sveta na ravni veleposlanikov. (STA)
nacije albanskih strank na Kosovu, so vzlikali geslo "Ne damo Kosova". Iz Tirane pa predstavniki Demokratične zveze Kosova poročajo, da je bilo v policijskih napadih ranjenih najmanj! 00 demonstrantov. V včerajšnjih spopadih so bili baje ranjeni tudi trije zahodni novinarji
O nemirih poročajo iz Podujeva in Kline, medtem ko naj bi bilo v Dre-nici, kjer so v soboto spopadi med srbskimi policisti in Albanci terjali 20 življenj, mirno.
Nova zaostritev odnosov na Kosovu se je namreč začela v soboto okrog 12.30 je prišlo na poti v vas LikoSane v občini Glogovac na Kosovu do hujšega oboroženega spopada med srbskimi policisti in skupino Albancev. O poteku dogodka obstajajo različne verzije, po mnenju srbskih oblasti naj bi prišlo do napada na policiste, in sicer iz zasede z ročnimi minometi, ročnimi bombami in avtomatskim strelnim orožjem. V streljanju so bili ubiti štirje policisti, dva pa sta bila huje ranjena, vendar sta izven življenjske nevarnosti. Poškodovanih je bilo tudi veC službenih vozil.
V odgovoru na oborožene napade so, vedno po poročilih iz Beograda, pripadniki MNZ-ja
ubili 16 teroristov, prijeli pa devet. Pri prijetih so našli večjo količino orožja, minsko-eksplo-zivnih sredstev in druge opreme, namenjene terorističnim dejanjem.
Pri preiskavi terena in hiš, iz katerih so bili izvedeni oboroženi napadi na policiste, so našli 2 puško-mitraljeza, 4 puške, 130 ročnih bomb, 24 min za ročne minomete, 13 kilogramov eksploziva, 40 detonatorjev, okrog 3000 nabojev in drug material.
Predsednik ZR Jugoslavije Slobodan Miloševič je ob tej priložnosti v pismu predsedniku Srbije Milanu Milutinoviču izrazil kategorično stališče, da se problemi Kosova lahko uspešno rešijo izključno v Srbiji, zato bo terorizem, usmerjen k njihovi internacionalizaciji, najbolj škodoval tistim, ki to sredstvo uporabljajo. Kot poroCa agencija Tanjug, je Miloševič pozval Albance, naj ne prelivajo krvi za interese političnih dobičkarjev in tujih mentorjev, ker je bodočnost v sožitju, miru in enakopravnosti.
Jugoslovanski obrambni minister Pavle Bulato-vic je včeraj v Beogradu v pogovoru z novinarji ocenil, da na Kosovu ne bo potrebno vojaško posredovanje jugoslovanske vojske niti uvedba
izrednega stanja. Po njegovih besedah je namreč položaj v pokrajini »za zdaj pod nadzorom«.
V Albaniji z veliko pozornostjo spremljajo dogajanja na Kosovu. Včeraj popoldne se je v Tirani skoraj 100 tisoč študentov udeležilo manifestacije, albanski ministrski predsednik Fatos Na-no pa je uradno zahteval takojšen začetek mednarodnih pogajanj, ki jih je označil kot edino možnost za premostitev nemirov na Kosovu. Nano je pozval mednarodne diplomacije, »naj ne zamujajo«, Albance na Kosovu pa, »naj ne nasedajo Srbom«. Sicer pa se je za mednarodno reševanje kosovske krize zavzel tudi albanski predsednik Rexhep Mei-dani.
Tudi Makedonija z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na Kosovu. Makedonska vlada pričakuje, da bodo težave v tej jugoslovanski pokrajini rešene po mirni poti, z dialogom med oblastmi v Beogradu in političnimi predstavniki s Kosova, je izjavil tiskovni predstavnik makedonske vlade Zoran Ivanov, ki je tudi zanikal govorice, da je jugoslovanska stran zaprla mejne prehode na Kosovu.
Na sliki (foto AP) posnetek z včerajšnjih demonstracij v Prištini.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Torek, 3. marca 1998
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
INFORMATIKA / SPORAZUM MED DRUŽBAMA OLIVETTI IN WANG
Z ameriško »poroko« rojstvo 6.300 milijard vredne družbe
Wong Global bo imela med delničarji tudi Billa Gatesa
LJUBLJANA / GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
Marec v znamenju sejmov Alpe Adria
MILAN - Olivetti bo z 19-odstotnim deležem glavni delničar družbe, ki bo nastala z združitvijo njegove hčerinske družbe Olivetti Systems (01sy) in ameriške Wang iz Massa-chussetsa. Glavni delničar nove družbe, ki se bo imenovala VVang Global, bo kot rečeno Olivetti, sporazum, ki so ga včeraj predstavili na tiskovni konferenci, pa velja več kot 700 milijard lir. Za prevzem 100% kapitala italijanske družbe bo ameriška VVang plačala 120 milijard lir v gotovini takoj, drugih 100 pa leta 2000; zraven bo odstopila Olivettiju 8, 75 milijona svojih delnic (v vrednosti 441 milijard) in prednostne pravice (v vrednosti35 milijard). S tem sporazumom se bo rodila grupa, ki bo vredna 6.300 milijard lir.
VVang Global bo imela po predvidevanju skupni promet v vrednosti 3, 6 milijarde dolarjev, zaposlovala bo 20 tisoč oseb in bo eden največjih svetovnih dobaviteljev infor-matskih rešitev in omrežnih storitev. Nova družba bo lahko računala na sodelovanje na visoki ravni, saj bosta med njenimi sta-teškimi partnerji tudi Microsoft (ki bo z 10% drugi delničar za družbo iz Ivree) in Cisco Systems. Po besedah pooblaščenega upravitelja družbe Olivetti Roberta Colaninna (na posnetku AP s predsednikom družbe VVang Josephom Tuccijem) je sporazum »dolgoročna investicija«, kajti v telekomunikacijah in informatiki so strateška zavezništva neobhodna za razvoj in ustvarjanje dodane vrednosti. Colaninno je med drugim zagotovil, da operacija z VVangom ne bo povzročila novega krčenja delovnih mest v Ivrei in da presežek ostaja tisti, ki je bil sporočen že pred časom (1.600 delovnih mest), vendar se je medtem že zmanjšal za 30 odstotkov.
LJUBLJANA- Na ljubljanskem . Gospodarskem razstavišču bo mesec marec minil v znamenju sejmov Alpe Adria. Kot prvi bo svoja vrata že danes, v torek, 3. marca, odprl sejem Alpe Adria - Dom, v drugi po-
lovici bo na sporedu turistična Alpe Adria, ki se ji bo pridružil še sejem Ribolov in lov, zadnji pa bo na ogled sejem Alpe Adria - Kulinarika.
Na sejmu Alpe Adria -Dom bo do nedelje, 8. marca, razstavljalo 450
podjetij, ki bodo obiskovalcem na 9500 kvadratnih metrov razstavnih površin predstavila vse, kar potrebujejo pri morebitni gradnji, prenovi ali obnovi svojega bivalnega prostora.
Turistični sejem Alpe Adria bo letos potekal med 17. in 22. marcem. Prijavljenih je približno 230 razstavljalcev, največ iz Slovenije in sosednjih držav. Na ogled bodo plovila, navtična in potapljaška oprema, športna oprema, osrednji poudarek pa bo namenjen turizmu, saj se bodo predstavile turistične agencije, občine ter turistična društva iz Slovenije in sosednjih držav; sejem bodo spremljali številni glasbeni in folklorni nastopi. Vzporedno pa bo potekal tudi 15. slovenski sejem Ribolov in lov, ki bo na ogled ponudil ribiško opremo in opremo za lov. (STA)
Redna letalska povezava med Ljubljano in Brusljem
BRUSELJ - Z včerajšnjim pristankom novega Adrii-nega letala Canadair Regional Jet (CRJ) na bruseljskem letališču je slovenski letalski prevoznik Adria Airways začel z rednimi poleti med Ljubljano in belgijsko prestolnico. Na krajši slovesnosti na bruseljskem letališču so direktor bruseljskega letališča Frans van den Broeck, slovenski veleposlanik v Bruslju Jaša Zlobec in komercialni direktor Adrie Airways Bojan Sodnik poudarili pomen neposredne povezave Ljubljane z Brusljem, predvsem zaradi vključevanja Slovenije v EU. Polet z letalom CRJ z 48 sedeži traja uro in 45 minut. Letalo bo letelo iz Ljubljane v Bruselj trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih, po besedah Bojana Sodnika pa si Adria Airways prizadeva tudi za vzpostavitev redne dnevne povezave.Cena povratne letalske vozovnice znaša približno 95.000 tolarjev, čez vikend pa je vozovnica za polovico cenejša. (STA)
KOMENTAR
Kaj se skriva za anonimno novičko
Kdor redno sledi pisanju gospodarskega časopisja v Italiji, bo brez težav lahko priznal, da vlada okrog vprašanja, kako bo v prihodnje z davki, ki pestijo navadnega državljana, resna zmeda. Danes nam predstavnik vlade zagotavlja, sa smo bili doslej pri zetagovanju pasu tako pridni, da pridemo mimogrede v Evropo, ne da bi bilo treba ponovno glob j e v žep, že naslednji dan pa naletimo na opozorilo te ali druge mednarodne organizacije, ki nas posvari, da še nismo dosegli ravni, ki jo zahtevajo evropski dogovori in da bo zaradi tega treba ponovno stisniti zobe in odmeriti nekaj več sredstev v državne blagajne... Danes nam finančni minister zagotavlja, da se bo že prihodnje leto davčni pritisk zmanjšal, Ciampi ali Fazi o pa ga brž popravita, češ da brez novih žrtev pač tudi v bližnji prihodnosti ne bo šlo...
Ples s predvidevanji o višini in teži prihodnjih davščin traja že nekaj let, vsaj od takrat, ko je Giuliano Amato opravil znani rop 6 promil vseh sredstev, privarčevanih v italijanskem bančnem sistemu. Sledili so številni drugi manevri in mane-vrčki,.ki so postali že stalnice v našem življenju in katerim se je lani pridružil še zloglasni »evrodavek«.
Vse te dogodivščine fiskalnega značaja seveda glasno odmevajo v medijih in to tudi v primerih, ko gre za mane vrčke, ki niso pretirano obsežni in ki nam odvzemajo le po kakšen odstotek s težavo ustvarjenih dohodkov. Tako denimo takrat, kadar se nekoliko poveča davščina Iva ali ko se nasprotno delež zdravstvenih stroškov, ki jih lahko odbijemo od letne prijave dohodkov, nekoliko zmanjša. Časopisi ob vsaki taki priliki namenjajo zadevi velike naslove.
Včasih pa naletimo v gospodarskem časopisju tudi na vestičke, ki se zdijo povsem neznatne in brez pravega ekonomskega pomena, a ki so dejansko še kako važne za določene kategorije državljanov. Taka skoraj anonimna vestička se je pojavila te dni v nekaterih naših časnikih. Poglejmo, za kaj gre. Tudi za italijansko ladjevje, pravi uredniško skromno zabeležena agencijska vest, je bil zdaj - po daljšem obotavljanju pristojnih forumov - vzpostavljen mednarodni register. Dosedadnji dekret štev. 457 iz lanskega leta, ki ureja to materijo, je bil namreč pravkar pretvorjen v polnokrvni zakon.
Vestička precizira, da bodo ita-
1 i j a n s k i ladjarji s
Elio Fornazarič	tem postali
bolj
konkurenčni na mednarodnem trgu s prevozninami, hkrati s tem pa bo znatno olajšano tudi poslovanje pristaniških uprav oziroma »authori-ties«. V Trstu, Genovi, Benetkah in Neaplju bodo tako med drugim na podlagi novega zakona lahko predu-poktijili še dodatnih 500 pristanišč-nikov, najbrž v veliko veselje tistih državnih uslužbencev, ki so že dosegli predpisano starostno dobo, a jih je vlada prisilila, da so se vrnili še za nekaj mesecev na delo. Vlada tudi nima denarja, da bi izplačala novim upokojencem odpravnine, ima pa nasprotno dovolj sredstev za odpravo nameščencev, ki delajo na nekaterih specifčnih področjih, tako na primer pri železnici ali, kakor smo pravkar videli, na pristaniških pomolih...
A zdaj poglejmo, kaj se še skriva v nadaljevanju omenjene anonimne novičke: italijanski ladjarji, ki bodo vpisali svoje ladje v novi mednarodni register, bodo lahko nameščali na plovilih tudi ljudi, ki niso italjanski državljani ali državljani drugih članic EU, se pravi Kamerunčane, Albance, Poljake itd. Samo po sebi se razume, da bodo ti ljudje prejemali plače, ki bodo krepko pod evropskim nivojem, kakor se morajo na primer delavci Lucchinijeve jeklarne v Hunti Gori pri Varšavi zadovoljiti z mesečno plačo, ki ne presega, pravijo, borih 400.000 lir. Koliko sredstev bodo ladjarji lahko pri tem prihranili, je kajpak na dlani. Toda to še ni vse. Lastnikom pomorskih družb bo s tem zakonom odpisan tudi del državnih in deželnih davščin Irpef, Irpeg in Irap. Pa veste, kolikšen del teh davščin jim bo odpisan? Celih 80 %! Ge se z vestičko ni poigral tiskarski škrat, bodo torej italijanski ladjarji, ki bodo po skorajšnji privatizaciji »Tržaškega Lloyda_« in genovske »Italie« praktično sami zasebniki, prispevali v državne in deželne blagajne le petino vsega, kar prispevajo (ali vsaj bi morali prispevati) danes.
Mislim, da se strinjamo s tem, da bi taka novica zaslužila nekaj več pozornosti v javnih občilih. Ali si predstavljate, s kakšnimi kolosalnimi naslovi bi časopisje objavilo vest, da je finančno ministrstvo tako če? noč znižalo vsem davčnim zavezancem v državi neposredne davščine na 20 %? Osebno ne izključujem možnosti, da bi se v nekaterih uredništvih odločili celo za pripravo posebnih izdaj.
<r	2. MAREC 1998	v LIRAH	
SC	valuta	nakupni	prodajni
«52*	ameriški dolar	1760,00	1750,00
aa N	nemška marka	974,00	994,00
	funt šterling	2919,00	2974,00
5 o	švicarski frank	1203,00	1233,00
S N H	belgijski frank	46,70	48,70
<0 V)	francoski frank	288,00	298,00
	danska krona	253,00	263,00
U*> 3 ^	norveška krona	231,00	241,00
	švedska krona	217,00	227,00
S O	kanadski dolar	1225,00	1265,00
SM <0	portugalski eskudo	9,12	10,02
£ N	nizozemski gulden	858,00	883,00
rr	avstrjski šiling	137,50	142,90
o	španska pezeta	11,12	12,21
	grška drahma	5,92	6,72
ISI /•vrv	irski šterling	2398,00	2478,00
TPCn	japonski jen	13,70	14,60
	avstralski dolar	1159,00	1229,00
tLUB	madžarski florint	7,00	9,00
^■8 f ■	hrvaška kuna	255,00	275,00
	slovenski tolar	10,20	10,45
		
2. MAREC 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1758,00	1788,00
nemška marka	978,00	996,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	860,00	885,00
belgijski frank	46,90	48,70
funt šterling	2898,00	2988,00
irski šterling	2394,00	2489,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	6,00	6,60
kanadski dolar	1225,00	1260,00
švicarski frank	1205,00	1230,00
avstrijski šiling	137,90	142,40
slovenski tolar	10,15	10,40
r
	
2. MAREC 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1779,160
EKU	1948,360
nemška marka	985,140
francoski frank	293,820
funt šterling	2938,280
nizozemski gulden	874,070
belgijski frank	47,740
španska pezeta	11,625
danska krona	258,470
irski šterling	2441,190
grška drahma	6,225
portugalski eskudo	9,622
kanadski dolar	1246,430
japonski jen	14,214
švicarski frank	1218,190
avstrijski šiling	140,030
norveška krona	236,070
švedska krona	223,340
finska marka	324,550
MILANSKI BORZNI TRG
2. MAREC 1998
delnica	cena
Alleanza Ass.	22.600
Bca di Roma	2.495
Bca Fideuram	11.752
Bca Pop.MI	15.705
Benefton	34.133
Comit	7.802
Credit	7.021
Edison	12.524
Eni	10.684
Fiat	6.414
Generali	51.454
Imi	25.419
Ina	4.906
Italgas	6.890
INDEKS MIB 30: +2,80
var. %
delnica
+1,94 +1,42 +2,39 +1,71 +4,23 -1,77 +1,87 +3,80 +1,57 + 1,40 +0,75 +2,59 +0,51 +0,52
La Fondiaria
Mediaset
Mediobanca
Montedison
Olivetti
Parmalat
Pirelli Spa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
TIM
Telecom Ita
cena
10.820
10.146
18.627
1.883
1.921
2.992
5.039
21.396
37.162
10.747
20.859
8.289
12.425
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
var, %
+0,52 +1,13 +0,62 +2,00 +8,22 + 1,97 +0,94 + 1,98 +2,04 +2,19 +2,09 -0,08 +1,24
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo danes odpili razstavo Aleksija Kobala
Danes ob 18. uri bo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini kustos Obalnih galerij, Andrej Medved, odprl razstavo Providence II. Aleksij Kobal je prvi izbor omenjenega opusa predstavil lani najprej v ljubljanski galeriji Equrna, pozneje pa v Madridu v danes - žal - ne veC obstoječi galeriji A+A. Po vrnitvi iz Madrida je bil izbor postavljen še v Mestni galeriji v Piranu. Za razstavo v Ajdovščini je avtor dodal dve najnovejši sliki Moj atelje in Slikar v ateljeju, ki kažeta na poglobljeno vrnitev k intimnemu samo spraševanju. Medved je v katalogu označil Kobalova dela za »simbolne psihične pejsaže«, »podzavest-
nega popotovanja«; najnovejša avtorjeva dela pa še jasneje potrjujejo kritikove besede.
Od jutri fotografska Valovanja Alme Bajt
V Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani bodo jutri odprli fotografsko razstavo Alme Bajt z naslovom Valovanja. Avtorica se tokrat predstavlja s serijo 30 Crno-belih fotografij, ki na prefinjen in poglobljen način obravnavajo telesnost in čutnost, pa tudi mističnost in kozmicno-
st rastlinskega sveta. Ob odprtju razstave bo nastopila tolkalistka Amy Lynn Barber.
Alma Bajt je po končanem študiju arhitekture v Parizu nadaljevala podiplomski študij s področja urbanizma, kasneje pa je obiskovala likovni oddelek na pedagoški akademiji ter slikarske tečaje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1986 dela kot samostojni kulturni delavec. Ukvarja se z arhitekturnimi projekti, pa tudi z likovnim oblikovanjem in fotografijo. Doslej je sodelovala že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, javnost pa je še posebej presenetila s fotografskim ciklusom moških aktov. (STA)
rojeva komedija od petka na odru mariborskega SNG
V SNG Maribor bodo v petek, 6. marca, premierno uprizorili delo zadnjega Nobelovega nagrajenca Daria Foja Sedma zapoved - kradi malo manj v režiji Zi-jaha A. Sokoloviča. Dramaturginja je bila Mihela Černe, za prevod je poskrbel Borut Trekman, za sceno ob režiserju še Barbara Kapelj, ki je oblikovala tudi kostume, glasbo pa je napisal Bojan Jurjevčič. Igrajo Davor Herga, Nenad Tokalic, Tadej Toš, Bojan MaroševiC, Maša Sidanik, Miloš Batteli-
no, Alojz Svete in drugi.
Italijanski dramatik in igralec Dario Fo (na sliki), rojen 1926, je komedijo Sedma zapoved - kradi malo manj napisal leta 1964, združuje pa vse tri elemente komičnosti: situacijsko, karakterno in besedno, ob satiri, družbeni kritičnosti in groteski. Fo duhovito in sarkastično razgalja izprijenost družbene morale in posameznikov iz različnih družbenih slojev, ki so zapleteni v številne sumljive in nečedne posle. (STA)
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom Slovensko stalno gledališče
Jutri, 4. marca, ob 16. uri (red D): Terrence McNally »Master Class« v počastitev Štiridesetletnice gledališkega dela Bogdane Bratuž Režija Vito Taufer. Ponovitvi v Četrtek, 5. marca, ob 20.30 (red F) in v petek, 6. marca, ob 20.30 (red F).
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča so na razpolago vstopnice za predstavo I. Sveva »Senilnost«, ki bo na programu od 12. do 15. marca (v abonmaju - odrezek 3 RdeC). Od danes, 3. marca bo možno rezervirati vstopnice za predstavo L. Norena »Sangue«, ki bo na sporedu 10. in 11. marca (v abonmaju - odrezek 19 Bel) in za predstavo Marca Paolinija »11 Milione«, na sporedu od 17. do 22. marca (v abonmaju - odrezek 15 Moder).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Danes, 3. marca, ob 20.30 premierska predstava (reda A/B): opera Juliesa Masseneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi
Prodaja vstopnic je že v teku za vse predstave: v Četrtek, 5.3., ob 20.30 (reda C/A); v nedeljo, 8.3., ob 16. uri (reda G/G); v sredo, 11.3., ob 20.30 (reda B/F); v soboto, 14.3., ob 17. uri (reda S/S); v Četrtek, 19.3., ob 20.30 (reda E/E); v nedeljo, 22.3., ob 16. uri (reda D/D); v sredo, 25.3., ob 20.3.0 (reda F/C): blagajna gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 -
zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 - 470918).
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 6. marca, ob 20.30 premierska predstava: »Madame Lupin«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Nastopa Valeria Valeri.
Gledališče Silvio Pellico (Ul. Ananian)
V	soboto, 6. marca, ob 20.30 bo narečno gledališče Armonia predstavilo komedijo »Solo un minuto« v izvedbi gledališke skupine Gli amici di San Giaco-mo.
Vstopnice dobite pri UT AT v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča uro pred predstavo.
Športna palaCa
V	torek, 10. marca, ob 21. uri se bo predstavil komik Beppe Grillo.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	ponedeljek, 16. in v torek, 17. marca, ob 20.30: Coop Argot »Bruciati«. Za tekst in režijo je poskrbel Angelo Longoni. Nastopata Amanda Sandrelli in Blas Roča Rey.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Gorica Kinema - Gorizia Cinema: v Četrtek, 5. marca, ob 20.45 film »Keep cool« (Kitajska 1997), režija Zhang Yimou.
Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288).
Danes, 3. marca (red B), ob 20.30 gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo S; Becketta »ČakajoC Godota«. Režija Marko Sosič.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
5., 6. in 7. marca, ob 20.45 VVilliam Shakespeare: »Hamletas«. Nastopa Andrius Mamontovas.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon
11. in 12. marca ob 20.30 se bo predstavila skupina Teatro delVArchivolto z delom Daniela Pennaca »Monsieur Malaussene«. Režija Giorgio Gallione, nastopa Claudio Bisio.
_______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	Četrtek, 5. marca, ob 18. in ob 20.30 film »Austin powers«.
V	soboto, 7. marca, ob 21. uri baletni večer s skupino Croatia - elani Baleta Hrvatskog narodnog kazališta iz Zagreba.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Jutri, 4. marca, ob 20. uri predpremiera: Milan Jesih »Kobila«.
Premiera bo v Četrtek, 5. marca, ob 20. uri.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	nedeljo, 8. marca, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani: Uršula Cetinski »Alma«. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih, igra Polona Vetrih.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 3. marca, ob 19.30 (izven in konto): A. R. Gur-ney »Punci (Sylvia).
Mala scena MGL: jutri, 4. marca, ob 21.30 (izven in konto); »Kontrabas«.
V	Četrtek, 5. marca, ob 22. uri premiera: Nikolaj Koljada »Murlin Murlo«.
Ponovitev v petek, 6. marca, ob 22. uri.
SNG - Drama
Jutri, 4. marca, ob 19.30 (abonma Dijaški 11 večerni in izven - konto): N.V. Gogolj: »Revizor«.
Mala drama: danes, 3. marca, ob 20. uri (izven - konto): D. Mamet »Seksualna perverzija v Chicagu«.
Šentjakobsko gledališče
Jutri, 4. marca, ob 19.30: A. Medved »Rendez vous« (red E in izven).
V	soboto, 7. marca, ob 19.30: Gogolj »Ženitev« (za izven)
Lutkovno gledališče
V	petek, 5. in soboto, 6. marca, ob 11. in 17. uri (izven): Barbara Hieng-Samobor »Mala Lili«.
KRANJ
Prešernovo gledališče
V	soboto, 7. marca, ob 19.30 (izven in konto): W. Shakespeare »Ukročena trmoglavka«.


GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA


	
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
Koncert harmonikaša Corrada Rojaca, ki je bil napovedan danes, 3. marca ODPADE zaradi bolezni in bo premeščen na kasnejši datum.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 9. marca, ob 20.30 bo nastopil pianist Krystian Zimerman.
Gledališče Miela Festival A. Piazzolla
Danes, 3. marca, ob 18. uri srečanje z g. Lauro Esca-lada Piazzolla, Predsednica združenja Fundacion Astor Piazzolla iz Buenos Airesa; ob 21. uri projekcija filma »Lekcije tanga« (Lezioni di tango).
Svobodna glasba
V	soboto, 7. marca, ob 21. uri koncert skupine »The Original Klezmer Ensemble«.
OPČINE
Prosvetni dom - SKD Tabor
V	sredo, 11. marca, ob 20.30 bo v okviru prireditev Openska glasbena srečanja koncert 'J'ria 3 - Blaž Pucihar -
klavir, Ana KavCiC - flavta, Helena Naveršnik - violončelo. Na programu Martinu, Ramovš, Bavdek in Damase.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	četrtek, 5. marca, ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotnikove. Na programu Čajkovski.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
Avditorium
Glasbeni festival Srečanja z jazz glasbo
Danes, 3. marca, ob 21. uri nastop skupine angleškega bobnarja Billa Bruforda »Eathvvorks«.
Vstopnice dobite pri agenciji Appiani in pri UTAT v Trstu.
Kulturni dom
V	petek, 6. marca, ob 20.30 bo v okviru prireditev »Across the Boeder« nastopil kantavtor Massimo Bubola.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	sredo, 11. marca, ob 20.45 koncert Filhamonicnega orkestra iz Vidma. Dirigent Max Pommer, solistka Kyoko Takezawa. Na programu Mendelssohn in Elgar.
ZOPPOLA (Pordenona
Rototom
V	Četrtek, 5. marca, ob 22.30 (dvorana rock) bo nastopila Irene Grandi.
V	soboto, 7. marca, ob 22.30 (dvorana rock) nastop skupine Ariadigolpe.
______________SLOVENIJA___________________
KOPER
Dvorana Belgramoni - Tacco - Pokrajinski muzej Koper
Jutri, 4. marca, ob 19. uri slavnostni koncert Dubravke Tomšič - Srebotnjak (klavir), ob 35. obletnici Društva prijateljev glasbe.
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 8. marca, ob 20.30 koncert zabavne glasbe z Oliverom Dragojevicem in Delfini ob 30-letnici delovanja.
Za informacije: Avditorij tel. (00386-66/747230).
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Zaradi bolezni v ansamblu je premiera »Ples v maskah« prestavljena na Četrtek, 5. marca, ob 20. uri.
V	soboto, 7. marca, ob 19.30 (abonma sobota - nadomestna za 28.2.): G. Verdi »Ples v maskah«.
Cankarjev dom
Danes, 3. marca, ob 20. uri v Gallusovi dvorani za zlati abonma koncert orkestra Minnesota.
V	petek, 6. marca, ob 19.30 v Gallusovi dvorani za zeleni abonma koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije in Komornega zbora RTV Slovenija.
V	torek, 10. marca, ob 19.30 v Dvorani Slovenske filharmonije za srebrni abonma koncert Pihalnega ansambla Sabine Meyer.
_______________HRVAŠKA____________________
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video. arte & tecnologia.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6); do 13. marca je odprta razstava kiparja Uga Carra.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
Postna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Galerija Studio d’arte Nadia Bassanese: do 22. marca je na ogled razstava France Cattani in Raimonda Galeana »La stanza di van Gogh ad Arles«.
Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3 - vogal Ul. Santa Caterina): na ogled je razstava Luciane Trampuš. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 10. marca razstavlja Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: od po-
nedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13 (zaprto ob nedeljah in praznikih).
Galerija Grandangolo (Ul. Ponziana 8): na ogled je razstava umetnice Claudie Raza.
Gledališče Miela: do 12. marca bo na ogled fotografska razstava o življenju Astorja Piazzolle.
KONTOVEL
Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531): do 9. marca je odprta skupinska razstava »L’arte riprende vita sul Carso«. Umik: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. ure.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka.
SAN VITO AL TAGLIAMENTO
Galerija »Scaramuccia d’Artisti«: do 15. marca je na ogled fotografska razstava Luče Cesca. Urnik: petek, sobota in nedelja 11.00-12.30 in 17.00-19.00.
PORDENON
Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«.
Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): do 29. marca razstavlja Franco Dugo.
______________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov.
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege.
KOPER
Pokrajinski muzej Koper: jutri, 4. marca, ob 19. uri otvoritev razstave ob 35-letnici Društva prijateljev glasbe.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Grad Kromberk: do 15. aprila je na ogled umetnostnozgodovinska razstava z naslovom »Sakralna zna-
menja« - lesena plastika na Goriškem med pozno gotiko in renesanso. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 17. ure in ob nedeljah od 13. do 17. ure (zaprta ob sobotah in ponedeljkih).
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): danes, 3. marca, ob 18. uri otvoritev razstave Aleksija Kobala »Providence II«. Umetnika bo predstavil kustos Obalnih galerij Andrej Medved.
LJUBLJANA
Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Karel Zelenko.
Velika sprejemna dvorana CD: do 13. marca je na ogled razstava »Slovaška imaginativna fotografija 1980-95«. Vstop prost.
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Aleš Prinčič.
NOVO MESTO
Galerija Krka: do 31. marca je na ogled razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
RAI 3
slovenski
program
S1 RAI 1
6.00
6.30
6.45
9.35
11.15
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.00 17.50
18.00 18.10 18.45
19.30
20.00
20.35
20.40
22.40
22.45
0.10
0.430
Euronews
Dnevnik
Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: II ladro (dram., ZDA *57, r. Alfred Hitchcock, i. Henry Fonda, Vera Miles)
Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Mrtvec v omari (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan-na Milella)
Variete: Solletico, vmes risanke Aladdin in nan. Zorro
Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi) Nogomet: Luter - Schalke 04 (pokal UEFA, Četrtfinale, prenos iz Milana) Dnevnik
Aktualno: C’ era una volta la Prima Repubblica (vodi Sergio Zavoli) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
Aktualno: Tempo, 1.05 Filozofija
	| RAI 2	gg RETE 4		% ITALIA 1	
	Variete za najmlajše,		Nad.: Piccolo amore, 6.50		Otroški variete, vmes
	vmes risanke, 8.50 nan.		Cuore selvaggio		Ciao Ciao mattina in ri-
	Lassie		Pregled tiska		sanke
	Aktualno: Jaz pišem, ti		Nad.: Vendetta d’ amore,		Nan.: Supercar
	pišeš (vodi D. Maraini)		9.20 Amanti, 10.20 Peste		Film: 11 vincitore (dram,,
	Nad.: Quando si ama,		e corna, 10.30 Sei forte,		ZDA '85, i. K. Costner)
	10.00 Santa Barbara		papa		Šport studio, 12.25 Odpr-
	Racconti di vita		Dnevnik		ti studio, 12.50 Fatti e
	Tg2 - Medicina 33		Aktualno: Forum		misfatti
	Dnevnik, vreme		Kviz: Kolo sreče, vmes	B	Nan.: Willy, princ z Bel
	Variete: I fatti vostri (vo-		(13.30) dnevnik		Aira
	di Massimo Giletti)		Nad.: Sentieri - Steze	B	Risanke
	Dnevnik, 13.30 Navade		Film: Guardatele ma non	m	Risanke: Simpsonovi
	in družba, Zdravje		toccatele (kom., It. ’59)	m	Varieteja: Colpo di ful-
	Ci vediamo in TV (vodi		Kviz: OK, il prezzo 6 giu-		mine, 15.00 Fuego! (vodi
	Paolo Limiti)		sto (vodi I. Zanicchi)		Alessia Marcuzzi)
	17.15 Dnevnik		Dnevnik in vreme		Nan.: A scuola con filoso-
	Aktualno: Kronika v živo		Variete: Game Boat		fia
	Dnevnik		Film: Stasera a časa di		Variete za najmlajše,
	Vreme, dnevnik, šport		Aliče (kom., It. ’90, r.-i.		vmes risanke
	Rubrika o izletih in poto-		C. Verdone, O. Muti)		Nan.: Xena
	vanjih Sereno variabile		Film:	Letti selvaggi		Šport studio, 18.30 Odpr-
	Nan.: J.A.G. Avvocati in		(kom.. It. 79, r. L. Zam-		ti studio
	divisa		pa, i. L. Antonelli)		Nan.: V osmih pod isto
	Risanke: Tom & Jerry		Pregled tiska		str (i. R. Vel Johnson),
	Dnevnik		Film		19.30 La tata
	Nan.: Komisar Rex (i. To-				Glasba: Sarabanda
	bias Moretti)				Film: Robin Hood princi-
	Aktualno: Passioni	[S| CANALE5			pe dei ladri (pust., ZDA
	Dnevnik, Neon Kino, v				’91, r. K. Reynolds, M.
	parlamentu, vreme, šport				Freeman, i. K. Costner)
	Film: Sotto un tetto di				Glasba: Night Express
	stelle (dram., N.Z. ’88)		Na prvi strani, vreme		Šport studio, 1.05 Italija
			Jutranji dnevnik Tg5		1 šport, pregled tiska
			Oddaja o dobrem		Variete: Fuego!
RAI 3			počutju: Vivere bene be-nessere		
			Variete: Maurizio Costan-	TELE 4	
			zo Show .		
	Jutranji dnevnik, vreme	BB]	Aktualna odd.: Signore		
	Dok,: Galapagos		mie		
	Film: Rivederti ancora	Ulili]	Dnevnik TG 5		16.45, 19.30, 23.00, 1.30
	(kom., ZDA ’54)		Sgarbi quotidlani		Dogodki in odmevi
	Vprašanja ob koncu ti-		Nad.: Beautiful		Film
	sočletja		Aktualno: Uomini e don-	KB	Rokomet
	Dnevnik, 12.15 Šport		ne - Moški in ženske		Zoom Gorica
	Aktualno: Telesogni, 11		Oddaja o zdravju: Vivere		Film: Ma guarda un po’
	grillo, 13.30 Media/Mente		bene salute		s ti americani
[jjjj	Deželne vesti,dnevnik		Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-		Veri professionisti
	Znanstveni dnevnik,		rich Reinthaller)		Zoom Gorica
	15.00 Metropoli		Teme iz aktualne kro-		
	Športno	popoldne:		nike: Verissimo na licu		
	streljanje, mladinske zimske igre, kotalkanje		mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vo-	($) MONTECARLO	
BEj	Dok.: Geo & Geo		di Cristina Parodi)		
	Nad.: Un pošto al sole		Kviz: Tira & Molla (vodi		
	Dnevnik, deželne vesti		Paolo Bonolis)		19.30, 22.30, 1.40 Dnev-
	Aktualno: Regioneitalia		Dnevnik TG 5		nik, 13.00,19.50 Šport
	Variete: Blob		Variete: Striscia la noti-		Nan.: Ironside, 13.15
	Aktualna odd. o izginu-		zia (vodita Gene Gnocchi		Hainvolf
	lih osebah: Chi 1’ ha vi-		in Tullio Solenghi)		Film: La strada del miste-
	sto? (vodi M. De Palma)		TV film: Figlia & Ribelle		ro (krim., ZDA ’50, i. R.
	Dnevnik, deželne vesti		(dram., ZDA ’96, i. Mel		Montalban, S. Forrest)
	Aktualna odd.: Mixer		Harris, Alex Carter)		Variete: Tappeto volante
	Dnevnik, pregled tiska,		Verissimo - Zgodbe		Variete: Zap zap
	vreme		Variete: Maurizio Costan-		Nogomet: Lazio-Auxerre
	Fuori orario - Eveline,		zo Show		(pokal UEFA, Četrtfina-
	nato film: 11 teppista		Nočni dnevnik		le), 22.30 Atletico Ma-
	(dok., It. ’94)		Striscia la notizia		drid-Aston Villa
Jf* Slovenija 1		jr Slovenija 2	
	Oglasi		0.55 Teletekst
	TV prodaja		Vremenska panorama
	Tedenski izbor: Radoved-		Nanizanka:	Moesha
	ni TaCek - Kapa, 9.20		(ZDA, 9. epizoda)
	dok. nan. Očividec		Tedenski izbor. Nani-
	Recept za zdravo		zanka: Trdno v sedlu (No-
	življenje		va Zelandija, 24. epizoda)
	Napovedniki, oglasi		SP v biatlonu, 20 km
	Po domaCe		(prenos iz Pokljuke)
	Nad.: Savannah (ZDA, 9.		Nadaljevanka: Rodbina
	del)		Mogadorskih (Fr., 10.
	Poročila, vreme, šport		del)
	Vremenska panorama		SP v biatlonu, 15 km
	Dok. oddaja: Ronald Sega		Šport
	- Slovenska kri v ame-		Tedenski izbor: Studio
	riški zvezdi		City
	Pisave		TV prodaja
	Evropski ženski magazin:		Nanizanka: V New Or-
	Belladonna		leansu (ZDA, 8. epizoda)
	Obvestila in oglasi		Nan.: Trdno v sedlu (25.
	Obzornik, vreme, šport		epizoda)
	Po Sloveniji		Nad.: Grad Hohenstein
	Oglasi, napovedniki		(Nem., zadnji del)
	Otroški program. Dok.		TV igrica: Kolo sreCe
	nan.: Mejniki naravo-		Oglasi, napovedniki
	slovja in tehnike, 17.45		Videoring
	Nad.: Ob jezeru (Fr., 2.)		Oglasi, napovedniki
	Besede, 19.10 Risanka		Šport
	TV Dnevnik, vreme, šport		Nan.: Tretja skala od son-
	Oglasi		ca (ZDA, i. John Lithgovv,
	Nad.: Gimnazija strtih src		Jane Curtin, Kristin John-
	(Avstral., i. A. Dimitria-		ston, French Stevvart, 1.)
	des, Abi Tucker, Scott		Oglasi, napovedniki
	Major, Salvatore Coco)		Nan.: Sestre (ZDA, 16.
	Oglasi, napovedniki		epizoda)
	Pro et contra		Drama: Moja mala Mimi
	Oglasi, napovedniki		(Fr., D. Goldenberg-Roger
	Odmevi, kultura		Kahane, i. Pierre Arditi)
	Vreme, šport, oglasi		Napovedniki, oglasi
	Nanizanka: Kdo je glavni		Dok.: Van Morrison
	(ZDA, 14. epizoda)		Napovedniki
	Dokumentarna odd.: Cikel literarne ustvarjal-		
			
	nosti Latinske Amerike -Carlos Fuentes	58 Koper	
	Svet poroča		
	Besede (ponovitev)		
	Napovedniki	IbViTil	Euronevvs
			Nad.: Vzgoja srca (G. Flaubert, i. F. Fabian)
			
	TV PRIMORKA		Kulturna oddaja: Čudni dnevi
		Hi	TV šola
		iHfiiil	Program v slov. jeziku: Iz
	13.00 Videostrani		prve roke (pogovor)
	Večer duhovnih pesmi		Primorska kronika
	Lovstvo na Goriškem	[Hnffl	Vsedanes - Tv Dnevnik,
	Danes na Primorskem		vreme, šport
	Športni ponedeljek		Otroška oddaja: Ecchecci-
	Nogomet: Primorje - Po-		manca
	trošnik, 19.00 SnegulCica	B	Dokumentarna oddaja
	Napoved, videospot		Globus
	Dnevnik TV Primorka		Pogovorimo se o...
	Policija svetuje	fiB	Vsedanes
	Klepet o glasbi z J. Svete		Dok.: Umetniki v svet
	Oddaja za zamejce v Ita-		Športni veCer
	liji: Med Sočo in Nadižo		Vsedanes - Tv Dnevnik
	Dnevnik TV Primorka		
A
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Slovenci za danes: A. Bernard (pripr. Z. Tavčar); 8.40 Slov, lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Je bila to mladost? (O. Petelin, r. A. Rustja, 9. del); 9.40 Turizem: v iskanju novih obzorij; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Naša pesem: MePZ Obala; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi -življenje Istranov v šavrinskih hribih, nato Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trio Lorenz; 18.00 J. Mohorčič: 1„ 2. in 3. poglavje (r. A. Rustja); 18.40 Soft Musič; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30. 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Gla-
sb. utrinek; 7,00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; VMO Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole-
dar; 9.45 Svetovalna oddaja; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16,15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0:00 Iz diskoteke R K.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori ; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativ-
na odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice;
15.30	DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18,00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika;
19.30	Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite;
22.30	Stos - Se v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS;
15.30	DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda, vreme; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnmk
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500UT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
28
Torek, 3. marca 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
J„ .	SREE
SREDIŠČE
ZMERNO	TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
3	S	
	l “ ■	
A
66
666
■\X\ c A
VREMENSKA SLIKA
Nad Sredozemljem in Balkanom je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam z jugozahodnimi vetrovi toplejši in bolj vlažen zrak.
1000
^3
HELSINKI 4/1 SS
1010
MOSKVA
-1/3	°
o KIJEV
-/-
LIZBONA
6/17	.°
MADRID 1/17
O
AMSTERDAM 3/7 BERLIN -2/6 VARŠAVA -2/4 oBRUSEU
«PARIZ	3/6	„	1020
4„o	X> »UNAJ o/a	_
ttNEoVA^Nf U°BLJANA "'VoGRA^o /
° 7/19 ^v-
X »UT -/-	©SOFIJA 2/18
"■'^^SKOPJEO
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOL2INA DNEVA
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 17.54. Dolžina dneva 11.13.
f LUNINE MENE
Lima vzide ob 9.34 in zatone ob 23.54.
-a
' A ^

-V


PLIMOVANJE
Danes: ob 0.04 najvisje 43 cm, ob 6.31 najnižje -31 cm, ob 12.23 najvisje 19 cm, ob 18.10 najnizje -27 cm. Tutri: ob 0.43 najvisje 36 cm, ob 7.31 najnižje -26 cm, ob 13.29 najvisje 9 cm, ob 18.49 najnizje -14 cm.
MORJE
Morje mimo, temperatura morja 9,3 stopinje C.
-V
BIOPROGNOZA
Vreme na počutje in razpoloženje večine ljudi ne bo pomembneje vplivalo, le pri najbolj občutljivih se lahko občasno pojavljajo manjše težave.
Vs=™
—S
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............9
1000 m..............5
1500 m..............2
°C
2000 m.............1
2500 m .............0
2864 m.............-0
DANES
GRADEC
-2/13
TRBIŽ
CELOVEC O -4/11

-6/10
.	KRANJS
S	a

CED, 1/13 O
OVIDEM 1/13
O
KRANJSKA GORA _
O TRŽIČ -4/12
O
KRANJ
O
S. GRADEC •4/11
MARIBOR
o -2/14
M. SOBOTA O -3/14

o PTUJ
CEDE O -3/14

Be
—^N. GORICA 1/11 GORICA o ^
1/11 o
LJUBLJANA
-1/13
N. MESTO -2/14
O
ZAGREB
-1/15
O
<5.
o
^.^RNOMEU
V zahodni Sloveniji" se bo pooblačilo, drugod bo Se delno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Gez dan bo začel pihati jugozahodni veter.
SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih. pokrajinah bo delno jasno, v krajih severno in zahodno od nas pa zmerno oblcano.

JUTRI
CELOVEC
TRBIŽ	O -3/12
o	-4/11
O
KRANJSKA GORA .
<s
JELOV -3/1
S
GRADEC
-1/15
<S
6V
M. SOBOTA
o -2/16
9 G,
MARIBOR O -1/16
■SIS
s-
❖ ^
o
TRŽIČ
-1/13
CEUE
o -1/16
ČED, 4/12 o
OVIDEM
4/12
.N. GORICA 4/11
GORICA 4/11 O
KRANJ	(ZV^
V
4?^
^ LJUBLJANA 2/14
-1/16
ZAGREB
0/16
O

<3
POSTOJNA
O 0/’°
KOČEVJE
O
V sredo bo v zahodnih krajih oblačno, ponekod bo že rahlo deževalo ali rosilo. Drugod bo Se delno jasno, toplo in vetrovno. V Četrtek se bodo padavine od zahoda okrepile in postopno razširile proti vzhodu. Meja sneženja se bo popoldne pričela spuščati.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
h
Sexgate: »Bilo ni niti platonskega razmerja«
NEW YORK - Preiskava o spolnem razmerju ameriškega predsednika Billa Clintona se vse bolj sprevrača v vojno med predsednikovimi odvetniki in pravniško ekipo neodvisnega preiskovalca Kennetha Starra. V javnost so prišli podatki, da naj bi Clintonovi odvetniki preko privatnih detektivov zbirali "umazane" podrobnosti o posameznikih z nasprotne strani.
Clintonov tabor odločno zanika takšne poskuse in govorice označuje kot Se enega v vrsti poskusov zavajanja javnosti z napačnimi in nepreverjenimi informacijami s strani Kennetha Starra. Ameriški mediji so se namreč razpisali, da naj bi bil predsednik Clinton v kratkem pripravljen priznati neke vrste platonsko ljubezensko razmerje z Monico Lewinsky, torej le poljubčki, brez seksa. Predsednikova stran to označuje kot neumnost, o kateri ne vedo nic.
V zadnjem Času je postalo kar nevarno celo kritizirati Kennetha Starra, Cigar pristojnosti so po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov grozljivo velike. Starr namreč odgovarja za svoje delo le državni tožilki Janet Reno. Slednja bi ga lahko na predsednikov ukaz odstavila, vendar bi to bil politični bumerang z nepredvidljivimi posledicami. Starr ima neomejene pristojnosti kaznovanja, razpolaganja s proračunskim denarjem in Se Cem. Predsednikov svetovalec Sidney Bloomenthal je to okusil na lastnem Žepu, ko je povedal nekaj krepkih na Starrov
raCun in bil kaznovan z 10.000 dolarji kazni. Na nek način Starrovo vodenje preiskave bolj koristi kot škodi predsedniku, saj javnost postaja iz dneva v dan bolj ogorčena nad, kot je dejal oCe Monice Lewinsky, nacističnimi prijemi neodvisnega preiskovalca. Bill Clinton se je obdal z zidom molka in opravlja delo, za katerega je bil izvoljen. Američane tako niti ne moti, da je predsednik obljubil, da bo Cim prej povedal, kako je s to rečjo z Monico Lewinsky in bi na vse skupaj morda že pozabili, Ce ne bi bilo medijev, ki počasi postajajo edina opora Kennethu Starra z objavljanjem nepreverjenih informacij.
Po nekajdnevnem zatišju bo zanimivo le pričevanje predsednikovega dolgoletnega prijatelja Vernona Jordana, ki bo v torek stopil pred veliko poroto. Višji svetovalec Bele hiše Paul Begala je za televizijsko postajo CNN povedal, da predsednika to ne skrbi preveč. Jordan bo po mnenju Paula Begale povedal, da ni storil nič narobe, ko je Monici Lewinsky pomagal najti službo in da tudi predsednik ni storil nic prepovedanega v zvezi z nekdanjo pripravnico v Beli hiši. "Santa Barbara" Bele hiše bo glede na dosedanji potek torej trajala še naprej, brez očitnega konca in brez posledic, razen za državni proračun, ki pa je po zaslugi politike Billa Clintona prvič po dolgih letih uravnotežen. V prihodnje pričakujejo celo presežek, tako da bo denarja dovolj tudi za Kennetha Starra.
Robi PoredoS/STA
Modni predlog za neveste,
Id jim ni mar mraza in pripomb
MILAN - Poročnim oblekam namenjajo na defilejih posebno mesto.
Na sliki predlog iz modne hiše Riva so za naslednjo zimsko sezono (f.AP).
Zaradi napake 18.500 dobitnikov enega samega kabrioleta
MARSEILLE - Zaradi napake na igralnih lističih je v južni Franciji kar 18.500 dobitnikov zadelo en sam kabriolet. V skladu s pravili ima zdaj vsak posamezni dobitnik pravico do 18.500-ga dela avtomobila, 'tekmovanje je organiziral Časnik La Provence iz Marseillea, ki pa je prepozno ugotovil, da je na lističih, ki jih je poslalo neko britansko podjetje, napaka. Številni srečneži so od veselja nad glavnim dobitkom ob koncu tedna Časnik zasuli s telefonskimi klici, od tam pa so jim zgolj odgovarjali, da obstaja "velik problem". (STA/dpa)
Škof brezdomec - revnim je dovoljeno krasti hmh
HAAG - Katoliški škof Muskens iz Brede je preživel en dan v Amsterdamu kot brezdomec, prespal je v raztrganih oblačilih pod mostom, jedel pa v ljudski kuhinji. "Nisem se počutil ravno prijetno", je po enodnevni avanturi povedal za rotterdamski Časopis Algemeen Dagblad. Spoznal je, je dodal, da življenje brezdomcev mineva v iskanju novega zatočišča in da se nimajo s cim ukvarjati. Škof v svoji novi vlogi ni zdržal ravno dolgo, saj "cel dan gledaš hiše okrog sebe, v nobeno pa ne smeS vstopiti", je povedal Muskens, ki je pred letom dni vznemiril javnost z izjavo, da je revnim dovoljeno krasti kmh, večkrat pa je kritiziral nizozemsko vlado zaradi varčnosti na področju socialnega varstva.
Pijan mesar ne bo dobil milijona funtov
DUBLIN - Vrhovno sodisce v Belfastu je zavrnilo dodelitev odškodnine v višini enega milijona funtov, ki jo je zahteval severnoirski mesar VVilliam Joy (37). Ta je od leta 1989 paraliziran zaradi padca z visokega stola v baru, kjer se je napil, je poročala irska televizija RTE. Sodnik je odločil, da je mesar z meter visokega stola v baru The Copper Room Bar v rojstnem mestu Cookstovvn padel zaradi vinjenosti, stol pa je bil povsem stabilen. Joy, ki je sicer priznal, da je bil pijan - popil naj bi 13 vodk in liter piva - je lastnika bara vseeno tožil, ker naj bi se mu dovolil usesti na tako visok stol, Čeprav je bil pijan. (STA/Hina)
Umri poveljnik, ki je izobesil zastavo na berlinskem Reichstagu
LONDON - V petek je umrl Stepan AndrejeviC Neu-strojev, ki je leta 1945 v Berlinu izobesil sovjetsko zastavo, kar je označilo konec druge svetovne vojne. Po poročanju agencije Itar-Tass je takrat 22-letni Stepan kot poveljnik bataljona RdeCe armade, ki je zavzel Rei-chstag, tam izobesil zastavo. Po vojni je Neustrojev delal na notranjem ministrstvu, nekaj pred smrtjo pa je napisal memoare. (STA/Tanjug)