^imanje za letošnji XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem v f)i-anJli Je precejšnje. Po nepopolnih podatkih si ga je do srede tedna ogledalo in obiskovalcev, ki so v glavnem kupovali kmetijske stroje, pohištvo l ct,'u#° blago. V ponedeljek si je sejem ogledal tudi republiški sekretar za "metgstvo, gospodarstvo in prehrano Milovan Zidar, v sredo pa predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič. - A. Ž. - Foto: F- Perdan Promet v treh mesecih na Gorenjskem Brez alkohola ne gre Na gorenjskih cestah se je v letošnjem prvem tromesečju pripetilo ' Pr°metnih nesreč s telesnimi Poškodbami in večjo materialno sKodo, kar je za 13 več kot v lanskem enakem obdobju. V teh prometnih ^srečah je umrlo 9 ljudi, eden več Kot lani, huje in lažje ranjenih pa je , 0 113 ljudi ali za 6 manj kot v lanskem tromesečju. »Številke o letošnjih promet- nesrečah,« pravi prometni jnspektor Mirko Derlink z UJV ivranj, »so dokaj primerljive, saj vemo, da so bili tako letos kot ani y prvih treh mesecih skoraj naki pogoji vožnje na naših cestah.« Med udeleženci prometnih esreč so na prvem mestu vozniki Sebnih avtomobilov, slede pešci in ozniki koles z motorji. Nesreče pa je zakrivila neprimerna hitrost, izsi-Jevanje prednosti, neprevidni pešci n Pa vinjenost za volanom. Najbolj ni dnevi v prvem tromesečju le-jošnjega leta so bili sobota, nedelja Z1 . Ponedeljek, ko se je pripetilo "aJVeč prometnih nesreč. Med ce-s arni z najbolj pogostimi nesrečami i . na prvem mestu regionalne ceste, 1 imajo kot vemo, precej slabše ozne pogoje, saj so ponekod še celo akadamski odseki. Na regionalnih gestah se je v začetku letošnjega leta P^Petilo 46 prometnih nezgod, na Magistralni cesti 21, najmanj pa na testnih ulicah, in sicer le 6. »Med vzroki prometnih nesreč letošnjem prvem tromesečju >cer alkohol ni na prvem mestu, endar pa je vznemirljivo prav da se alkohol dokaj konstant-® drži pri vrhu. Prav malo je i^eležencev prometnih nesreč, j1 J>h napotimo na odvzem krvi, analiza njihove krvi pokaže e^nost oziroma še dovoljeno j^isotnost 'alkohola v krvi. Mar-je bila napravljena analiza za 25 udeležencev v prodnih nesrečah, pa je bila trez- nost ugotovljena le v štirih primerih. V vseh treh mesecih pa so na medicinski fakulteti v Ljubljani pregledali vzorce krvi 71 udeležencev z našega področja, od tega je bilo 20 treznih. Ne bi verjeli, toda na moped ali za volan sedejo tudi taki, ki imajo, kot se kasneje izkaže, v krvi več kot 3 promile alkohola. Najbolj vinjen pa je bil letos pešec, ki je povzročil prometno nezgodo, a jo je na srečo odnesel brez poškodb — ta je imel v krvi kar 3,29 promile alkohola. Nobena redkost ni, da se vozijo in ponesrečijo vozniki osebnih avtomobilov, ki imajo v krvi 2,37 ali celo 2,66 promile alkohola. Tak voznik je popolnoma nesposoben za vožnjo, ne more oceniti razdalje med vozili, ne opaža prometnih znakov. Skratka, popolnoma onemogel predstavlja zase in za druge smrtno nevarnost na cesti. Pa kljub temu tako vinjeni sedajo za volan in se vozijo. Lani so na ljubljanskem področju ustavili celo voznika osebnega avtomobila, ki je imel, kot se je izkazalo, v kVvi celo več kot 4 promile alkohola; za nekatere pa že mnogo manjša koncentracija alkohola v krvi pomeni tako hudo zastrupitev, da se lahko konča tudi s smrtjo.« Da alkohol neusmiljeno gospodari na naših cestah, kažejo tudi podatki o vzrokih odvzetih vozniških dovoljenj. Na področju UJV Kranj so miličniki januarja odvzeli 90 vozniških dovoljenj, od tega 79 zaradi vinjenosti, februarja 132 dovoljenj, od tega 101 alkoholiziranemu in marca 133 dovoljenj, od tega 88 vinjenim. Za primerjavo naj navedemo, da je bilo januarja v Sloveniji odvzetih 1225 vozniških dovoljenj, od tega na ljubljanskem področju 362, na mariborskem 266 in na celjskem 258. L. M. Za več milijard (starih) skupnosti? — Poročali smo že o katastrofi, ki jo je povzročilo nedavno deževje, in o zemeljskih plazovih ter usadih kot skrajni posledici večdnevne moče. Kolikšno razdejanje so povzročili v posameznih predelih Gorenjske? Natančnega odgovora še ni mogoče dati, kajti zanesljivih podatkov je bolj malo, analiza in ovrednotenje slednjih pa bosta odgovornim najbrž vzeli precej časa. Uspeli smo si ustvariti le grobo, okvirno sliko razmer, pri čemer sta nam — poleg ogleda nekaterih ogroženih območij — precej pomagali novinarski konferenci v Škofji Loki in na Jesenicah. PREIZKUS SOLIDARNOSTI Skupna škoda v treh najbolj prizadetih občinah utegne doseči več starih milijard, poudarjajo strokovnjaki. V ilustracijo povejmo, da samo v ožjem okolišu Jesenic (plaz nad bolnišnico) znaša približno 256 milijonov dinarjev. Sploh so predstavniki občinskih in krajevnih štabov lahko posredovali časnikarjem zgolj kronološki opi^ dogodkov in jim pojasnili, kako je potekal boj z blatno nadlogo. Na Blejski Dobravi, kjer se je v petek zvečer utrgalo prek milijon kubičnih metrov zemlje in kjer spričo izredne »globine« nanosov za zdaj ni moč očistiti niti gornje niti spodnje ceste, so ekipe SLO, civilne zaščite in mla- din škode — Bo potrebna pomoč širše družbene V načrtu so obsežni preventivni ukrepi Škofja Loka, 16. aprila - Med današnjo sejo občinske skupščine je predsednik Tone Polajnar posredoval delegatom izčrpno poročilo o doslej znanih posledicah deževja, poplav, zemeljskih plazov in usadov v občini ter jih obvestil, kaj in kako so ukrepali. Škofjeločani se namreč nameravajo v prvi fazi opreti predvsem na svoje sile. Oddelek za gospodarstvo in finance je trinajstim najbolj prizadetim krajevnim skupnostim že nakazal 40 odstotkov sredstev, ki jim pripadajo po letošnjem razdelilnem ključu. Tudi v prihodnje naj bi pri dodeljevanju denarja imele prednost pred ostalimi okoliši, odpravi škode v najbolj prizadetih predelih pa so vsi trije zbori namenili še dodatnih 230,000 din, vzetih iz sklada skupnih in; vesticij. Poleg tega je predsednik občinske konference SZDL Jože Šubic sporočil navzočim, da politični aktiv komune predlaga gospodarskim organizacijam, naj kolektivi žrtvujejo eno prosto soboto ter z izkupičkom pomagajo prebivalstvu ogroženih področij Kot prvi so se za to oblik< pomoči odločili v tovarni Iskre Železniki, (-ig) l dine vložile vanj blizu 2000 ur prostovoljnega dela. Ne gre pozabiti, da je bilo prebivalstvo, zahvaljujoč temeljitim predhodnim organi-zacijsko-obrambnim pripravam, v celoti kos tej hudi preizkušnji. Znova sta prišla do izraza izreden kolektivni duh ter solidarnost s skupno 53 občani Jesenic, stanovalci devetih hiš, ki so jih zaradi varnosti morali evakuirati.-Kot smo zvedeli, ni nihče odrekel pomoči, dasi je prenekatera akcija (recimo polaganje 900 metrov alkaten cevi v korenu dobravskega plazu, krpanje obrobnih razpok itd.) terjala izjemno mero naporov in poguma. Enako velja za prizadevne miličnike, za delavce domačih gradbenih in komu,-nalnih podjetij, za gasilce, cestarje, železničarje, . monterje Elektra Kranj in zastopnike CZ v komuni, saj so izborno vodili in usklajevali operacije. Čeprav je prav vsem primanjkovalo izkušenj, niso storili nobene napake. BESEDO IMAJO STROKOVNJAKI Podobne vesti prihajajo iz Škofje Loke. Čiščenje prometnih vezi in odvoz naplavin sta v polnem razmahu. Pri tem ne kaže spregledati, da imajo Ločani v. primerjavi z Jeseničani tudi precej sreče; noben »njihov« plaz po debelini ne dosega dobravskega, ki ga bo treba odstraniti v celoti, od vrha do tal. Ako bi namreč napravili vanj le izseke na stičiščih s cesto, bi višje ležeče gmpte kamenja, prsti, ilovice in drevja izgubile oporo in zaradi lastne teže skoraj zagotovo znova začele drseti. Izvedenci Geološkega zavoda SRS so zato strogo prepovedali kakršenkoli prenagljen ukrep, katerega rezultate ni možno predvideti. Po drugi strani pa se zdijo dokaj umestne pripombe Poljancey, ki ne razumejo, zakaj navzlic kritičnemu stanju odgovorni dovolijo, da utrjevanje izpodkopanega cestišča v Logu poteka samo v eni izmeni; delavci ob štirinajstih odložijo orodje in odidejo, kar je v danih okoliščinah zares nedopustno. Nasploh so neurja in premiki zemeljskih plasti, kakršnih zlepa ne pomnimo, postavili v ospredje pereča vprašanja dolgoročne sanacije vodnih poti, zaščite erozivnih površin in preventivnih korakov zoper elementarne nezgode, vprašanja torej, ki smo jih doslej hote ali nehote zanemarjali. Kot pred tednom dni v Škofji Loki je tudi minulo sredo dopoldan na Jesenicah zbor navzočih soglasno podprl zahtevo po usklajenem nastopu celotne gorenjsko-tolminske regije ter po podpori ustreznih republiških forumov. Poleg materialne pomoči bo nujno potrebno zagotoviti tesnejšo sodelovanje geologov, Vodne skupnosti SRS in Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana. Ne- izogibni so načrtni varstveno-melioracijski posegi, izvirajoči iz specializiranih študij inženirjev. No, izvršni odbor območne vodne skupnosti za Gorenjsko je zanje menda že namenil 200.000 din, medtem ko so strokovnjaki prej naštetih institucij obljubili, da bodo osebno obiskali Blejsko Dobravo, Jamnik, Dražgoše, Lajše in Davčo, glavne »žrtve« lepljive stihije, ki bi jo morebitne izdatnejše padavine verjetno spet spravile v gibanje. I. Guzelj V salonu kuhinjske opreme Dekor, Kranj VoiaUL KRANJ — razprodaja kuhinje vega 60 z 20 % tovarniškim popustom — novi programi kuhinj MARLES MARIBOR — ORHIDEJA in VENERA NATURAL LIPA AJDOVŠČINA — LUCIJA GORENJE VELENJE -PEA hrast XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 ffižg Naročnik: Blatna nadloga začasno ukročena Kranj, petek, 18. 4. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Na cesti proti Ljubelju pod begunjskim plazom se mimoidoči pogosto ustavljajo in opazujejo trope kozorogov, ki se brezskrbno potikajo med grmovjem in prečkajo celo glavno cesto. Šele, ko se jim Približaš na meter ali dva, se rogate živali umaknejo na varno razdaljo. - Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 30 Ustanovitelji: obč. konference SZDL fTen!ce' Kranj, Radovljica, Škofja Loka n Irz.č - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni "reanik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Libijski premier na obisku Premier Libije in član Sveta revolucionarnega poveljstva Abdel Salem Dža-lut je v torek zvečer prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču ga je sprejel predsednik ZIS Djemal Bijedič. Premiera sta v sredo začela uradne pogovore, ki se nanašajo predvsem na gospodarske odnose med država- Nesreča v hrastniškem rudniku V sredo je zmes razmočene gline, zdrobljenega premoga in vode vdrla v od-kopno čelo rudnika Hrastnik. V nesreči so izgubili življenje trije rudarji, osem pa se jih je rešilo brez poškodb. Ta nesreča je najhujša v zadnjih nekaj letih v zasavskih revirjih. Temeljni kamen za novo tovarno Pri tovarni papirja in celuloze Djuro Salaj v Krškem so v torek položili temeljni kamen za novo tovarno celuloze. Slovesnosti so se udeležili predstavniki madžarske, avstrijske in slovenskih bank, gospodarske zbornice Slovenijfe, dobavitelji opreme in predstavniki krške občinske skupščine. V novi tovarni bodo izdelali 160.000 ton celuloze letno ali 100.000 ton več kot v sedanji tovarni. Ob jubileju Josipa Vidmarja Na letošnjih iubilejnih igrah v Novem Sada so odprli tudi razstavo, ki je posvečena 80-letnici življenja in 60-letnici književnega, gledališkega in družbenega dela akademika Josipa Vidmarja. Josip Vidmar je predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti in je od ustanovitve do danes za krmilom Sterijine-ga pozo rja. Osrednja proslava na Cetinju Naša država bo letos praznovala pomemben jubilej — 100-letnico organizacije RK v Jugoslaviji. Osrednja proslava bo 9. in 10. junija v črnogorskem mestu Cetinje, kjer so leta 1875 ustanovili prvo društvo RK na naših tleh. Pokrovitelj proslave bo predsednik republike Josip Broz-Tito. Svečani kulturni program Osrednja proslava ob 30. obletnici osvoboditve bo 9. maja na Trgu revolucije v Ljubljani. V kulturnem programu bodo sodelovale pihalne godbe milice, JLA in trboveljska rudarska godba, ki bodo spremljale 198 pevcev, 60 članov opernega zbora, 44-članski zbor Slovenske filharmonije, 44-članski zbor ljubljanskega radia in 50 pevcev mladinskega pevskega zbora. Nastopili bodo tudi trije solisti: sopranistka Vilma Bukovec, tenorist Rajko Ko-ritnik in baritonist Stane Koritnik. Vezni tekst pa bo prebral igralec ljubljanske Drame Andrej Kurent. Obisk iz NDR Na povabilo podpredsednika ZIS in sekretarja za zunanje zadeve Miloša Mi-niča bo od 21. do 23. aprila letos na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji zunanji minister Nemške demokratične republike Oskar Fischer. V KRANJU DELEGACIJA IZ NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE — V torek je prispela na obisk v Slovenijo študijska delegacija svobodne nemške zveze sindikatov (FDGB) Nemške demokratične republike, ki se je pri nas zanimala predvsem za socialno politiko in socialno varnost, izobraževanje in kulturo. Vzhodni Nemci so še isti dan obiskali tudi Kranj in se na Posebni osnovni šoli (na fotografiji) pogovarjali o delu tovrstne ustanove, o socialni politiki, samoupravnih interesnih skupnostih, samoprispevkih in dejavnosti Delavske univerze. Gostje iz Nemške demokratične republike so se v četrtek poslovili od Slovenije (obiskali so še Ljubljano in Celje) in ^odpotovali v Beograd, (jk) — Foto: F. Perdan Reorganizacija SZDL gre h kraju Okrog 25. aprila se bo sestala v Tržiču nova občinska konferenca SZDL, družbenopolitičnih organizacij, društev in združenj občanov, ljudske armade, štaba za ljudsko obrambo in Zveze rezervnih vojaških starešin V ponedeljek se je v Tržiču zadnjič sestala občinska konferenca SZDL starega sestava, ker bo nova, sešla se bo okrog 25. aprila, oblikovana v skladu z reorganizacijo SZDL. Zato je bilo ponedeljkovo zasedanje zelo pomembno, saj so člani konference potrdili pravila o delovanju in organiziranju Socialistične zveze v tržiški občini, sprejeli sklep o oblikovanju, merilih in številu članov občinske konference in potrdili kandidate za izvršilne organe konference SZDL. V ponedeljek je bil sprejet tudi sklep o oblikovanju in delovanju medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Nova konferenca SZDL Tržič bo združevala 54 delegatov. 24 jih bo predstavljalo krajevne konference SZDL (le-teh je v občini 13), 16 ob- Kranj činska vodstva družbenopolitičnih organizacij, 11 delegatov bodo izbrali Zveza kulturnoprosvetnih organizacij, Društvo prijateljev mladine, Rdeči križ, Ljudska tehnika in AMD, Društvo upokojencev, planinski društvi Tržič in Križe, taborniki, šoferji in avtomehaniki, lovski družini in TVD Partizana Tržič in Križe, trije delegati pa bodo predstavljali JLA, štab za ljudsko obrambo in Zvezo rezervnih vojaških starešin. Predsedstvo občinske konference pa bo štelo 23 članov, med katerimi bodo izbirali člane izvršnega odbora. O predlaganih kandidatih za predsedstvo in izvršni odbor razpravljajo te dni krajevne konference, ki obenem volijo tudi delegate za prvo zasedanje nove občinske konference SZDL. J. Košnjek V ponedeljek dopoldne je bila v Kranju sedma seja predsedstva skupščine gorenjskih občin. Razpravljali so o stališčih Gorenjske do programov cestnega razvoja in o lokaciji hladilnic. Obravnavali so tudi spremembe in dopolnitve osnutka statuta skupščine gorenjskih občin. • V torek popoldne je bila v Kranju redna seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Člani so razpravljali o pripravah na sejo občinske konference socialistične zveze in o nadomestnih volitvah v Ni naključje, da je obisk predsednika ZIS Džemala Bije-diča v Sovjetski zvezi več dni zapored pridno polnil stolpce domačega in tujega, tudi zahodnega tiska. Jugoslovani smo mu posvečali izjemno mero pozornosti predvsem zato, ker pač gre za stike z eno od vodilnih velesil, z domovino socializma, ki že po naravi stvari sodi v krog prijateljev in dobrodošlih gospodarskih partnerjev SFRJ in ki bo ne glede na temperaturo v trenutnih bipolarnih odnosih vselej zavzemala pomemben položaj v miroljubni, neuvrščeni politiki Beograda. Zahodnjaki pa so Bijedičevo poslanstvo opazovali bolj skozi prizmo nedavne polemike okrog deleža Rdeče armade pri osvobajanju Jugoslavije. V nekaterih vzhodnih časopisih in revijah (Krasnaja zvezda) se je namreč pred časom pojavila cela vrsta sumljivih člankov in študij, izvirajočih izpod peresa sicer uglednih vojaških strokovnjakov (maršal Grečko). V njih avtorji načrtno zmanjšujejo zgodovinsko vlogo narodnoosvobodilne vojske ter skušajo sovjetske in bolgarske čete prikazati kot izključnega ali vsaj glavnega izganjalca nemških okupatorjev. Tako grobega potvarjanja dejstev seveda nismo mogli molče požreti; partizanske enote so konec koncev štiri leta zapored brez prestanka tolkle sovražnika ter ob zlomu tretjega rajha štele skoraj 900.000 borcev. Predsednik Tito je v nedavnem govoru v Skopju upravičeno opozoril, da smo v zaključnih operacijah sami zajeli in raz- orožili 250.000 vojakov Wer-machta in da po intenzivnosti odpora, ki so ga jugoslovanski narodi nudili osvajalcem., naše ljudi lahko mirno postavimo ob bok neuklonljivim Poljakom. Uspelo Bijedičevo poslanstvo V dokaj ostrem dialogu je marsikdo »odkril« zametke novih zaostritev med Beogradom in Kremljem. Bijedičev odhod v Moskvo naj bi bil zgolj poslednji, bolj ali manj brezplodni poskus krpanja nastalih razpok. No, pričakovanja političnih prognozerjev vodilnih zahodnih agencij se niso izpolnila. Rezultate gostovanja predsednika ZIS je moč označiti kot veliko zmago jugoslovanske in sovjetske diplomacije. Trije pomembni sporazumi o dolgoročni blagovni menjavi, o sodelovanju na elektrotehniškem področju in v strojegradnji, o vzajemnih dobavah ladij in ladijske opreme, o udeležbi v proizvodnji naprav, namenjenih jedrskim elektrarnam, ter o poglobljenem programu kulturnih, znanstvenih in prosvetnih izmenjav so docela zasenčili historične razprtije. Slednjim ne smemo pripisovati pretirane teže, saj je predsednik prezidija družbopolitični zbor republiške skupščine. Strinjali so se tudi, da se za glasnega urednika časopisa Glas za štiri leta imenuje Antona Miklavčiča in za odgovornega urednika Albina Učakarja. Soglasje k imenovanju morajo dati še ostala vodstva občinskih konferenc SZDL na Gorenjskem. Razen tega je bila na dnevnem redu seje izvršnega odbora še razprava o osnutku sklepa o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. A. 2.. Radovljica V ponedeljek popoldne se je na redni seji sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Radovljica in obravnaval pravila Golf kluba na Bledu in statut zveze organizacij za tehnično kulturo Radovljica. Razpravljali so tudi o evidentiranju kandidata za podpredsednika zbora občin republiške skupščine in o nadomestnih volitvah v družbenopolitični zbor republiške skupščine. Na dnevnem redu je bila še informacija o razgovoru za pripravo programa Triglavskih žičnic in informacija o poteku priprav za sklic ustanovne seje občinske konference SZDL Radovljica. Pri komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica se je v ponedeljek popoldne sestal aktiv komunistov kulturnih delavcev. Obravnavali so delo in naloge aktiva in sekretariata. Včeraj popoldne je bila-v dvorani hotela Jelovica na Bledu skupna seja občinske konference SZDL in občinske konference zveze komunistov ter občinskega sveta zveze sindikatov in predsedstev zveze borcev in občinske konference zveze socialistične mladine. Ocenili so izvajanje ustave v organizacijah združenega dela, v krajevnih ter samoupravnih interesnih skupnostih ter delovanje delegatskega in skupščinskega sistema in samoupravno družbeno planiranje. A. ž. Škofja Loka Danes ob 16. uri bo v Škofji Loki seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Člani odbora bodo na njej spregovorili o predlogih žirije za podelitev nagrad 0F za letošnje leto, predlogih o višini dotacij društvom m krajevnim organizacijam SZDL, osnutku predloga o organiziranosti in načinu delovanja občinske organizacije SZDL v vojnih razmerah ter predlogih za ustanovitev svetov in drugih organov občinske konference SZDL Škofja Loka. , V ponedeljek ob 18. uri bo v Škofji Loki ustanovna seja odbora tretje podružnične organizacije SZDL za področje Partizanska cesta, del območja Ceste talcev, Potočnikova cesta, Kamnitnik, Tavčarjeva cesta, Titov trg, Šolska ulica,' Kidričeva cesta do mostu, Stara cesta, Suška cesta, Koširjeva cesta ter Demšarjeva in Sorška cesta. V ponedeljek ob 16. uri bo v Škofji Loki seja občinskega komiteja ZK Škofja Loka. Člani komiteja bodo na njej spregovorili o pripravah in dnevnem redu za 5. sejo občinske konference ZK Škofja Loka, podali politično oceno o prekinitvah dela v Kmetijski zadrugi, Jelovici in Alpmi. razpravljali o vpisih v enoletno politično šolo v Ljubljani in Kumrovcu ter o podpisovanju družbenih dogovorov. Včeraj se je v Škofji Loki začel seminar za novosprejete člane ZK ter za kandidate za sprejem v organizacijo ZK. Udeleženci seminarja se bodo na njem seznanili z oblikami organiziranja in metodami političnega dela. nastankom in razvojem ZKJ, ZK, družbenopolitičnimi organizacijami ter kadrovsko politiko, nalogami ZK v pripravah na splošni ljudski odpor, vlogo ZK v samoupravnih interesnih skupnostih ter skupščinskem sistemu, vlog0 ZK v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. aktualnimi vprašanji boja ZK za samoupravni socializem, zgodovino med* narodnega delavskega gibanja, ekonomsko socialnimi značilnostmi sodobnega sveta ter z vprašanji marksizma. " -jg Tržič V sredo popoldne je bila v Tržiču seja koordinacijskega odbora za pr°s^a ve pri občinski konferenci SZDL. Na seji so razpravljali o organizaciji prosta ob 27. aprilu, 1. maja in 9. maju. Včeraj pa se je sestala na SZDL komisija Za podeljevanje letošnjih priznanj Osvobodilne fronte. V tržiški občini nameravajo letos podeliti 15 priznanj. . V Tržiču se je sestalo včeraj popoldne predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Člani predsedstva so razpravljali o izobraževanju sindikalnih aktivistov, o predlogih za podelitev srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije in o organizaciji proslav, tekmovanj in srečanj v počastitev 1. in 9. maja. Danes popoldne bo na občinski konferenci SZDL posvetovanje predstavnikov organizacij, združenj in društev, ki imajo na osnovi meril o oblikovanj" nove občinske konference SZDL delegate v 54-članski konferenci. Tako ko krajevne konference SZDL morajo tudi organizacije, društva in združenj® izvoliti delegate do 20. aprila, ker se bo okrog 25. aprila že sestala nova delegatska konferenca SZDL. . V ponedeljek, 21. aprila, bo na občinski konferenci SZDL Tržič sestanek predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti. Na sestanku bod® razpravljali o izobraževanju delegatov v skupščinah samoupravnih interesnu1 skupnosti. -jk ga konflikta, ki je zadnje tedne zapadel v dozdevno politično in vojaško mrtvilo. Kot da bi sovražni strani v mračnem, pesimističnem vzdušju, nastalem po izjalovljeni posredniški turneji ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, skušali urediti vtise in izoblikovati novo strategijo pritiska. Dolgo kajpak ne bo tako, saj libanonska »mini-vojna« napoveduje vražje vročo pomlad. Falangistična stranka namreč v navzočnosti Palestincev, ki jim bejrutska vlada dovoljuje, da z njihovega ozemlja vodijo borbene operacije proti Izraelu, vidi hudo nevarnost. Libanon je zaradi »nespametne gostoljubnosti« izpostavljen nenehnim maščevalnim udarcem Izraelcev, trdijo skrajneži. In res Tel Aviv doslej ni pozabil »kaznovati« niti najmanjše poteze koman-dosov — razen zadnje, izpeljane tik pred pridohom doktorja K. Le-ta je nemudoma pohitel s pozivom Rabinu, naj se vzdrži povračilnih akcij. Že precej tednov je preteklo, odkar so propadli ameriški mirovni poskusi, Davidova vojska pa še zmeraj ni vrnila krvave kloftite. Nenavadno, pravijo poznavalci razmer in ugibajo, kaj neki ima za bregom Mordeha-jev generalštab. Le dvoje je popolnoma jasno: da zlovešča tišina ne pomeni nič dobrega in da njen finale, podobno kot boji v Libanonu ter razborite izjave arabskih šefov, ne bo pripomogel k zbližanju za konferenčno mizo v Ženevi, kjer naj bi se lotili celovitega razreševanja iz-raelsko-arabskih razprtij. I. Guzelj vrhovnega sovjeta Aleksej Ko-sigin v pozdravnem nagovoru, posvečenem vidnemu mestu NOB v antihitlerjevski koaliciji, nedvoumno ovrgel sume, da poskusi izkrivljanja resnice odražajo splošno stališče vlade in partije, ne pa zgolj pogledov osamljenih pristašev »trde linije« v oficirskih krogih in v vodstvu posameznih »vzhodnih zaveznikov«. Ugoden vtis še poglablja obojestranska podpora načelom, sprejetih med srečanji Tita in Brežnjeva v Beogradu (1971), Moskvi (1972) in Kijevu (1973), načel, ki poudarjajo nujnost sodelovanja na osnovi suverenosti, enakopravnosti, neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve ene ali druge države. Mnoge je presenetila izjemna enotnost mnenj kar zadeva obravnavanje perečih mednarodnih vprašanj, denimo bližnje-vzhodne krize, obnovljenih spopadov v Indokini, evropske varnosti, razoroževanja in občega popuščanja napetosti. Toda kdor pozna istovetnost ciljev, h katerim težita ljudstvi Sovjetske zveze in Jugoslavije, bo brž doumel, da obrobni zapleti ne utegnejo bistveno izkri-viti osnovnih stremljenj v dveh socialističnih družbenih skupnostih, ki vsaka zase iščeta pot naprej. Spopadi v Libanonu, spopadi desničarskih Gamayelovih fa-langistov z Arafatovimi palestinskimi gverilci, so zgovoren dokaz izredne občutljivosti in zapletenosti arabsko-izraelske- > iM --X i I 1M Do zdaj V se niste vozili tako lahke samokolnice PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 betonski mešalec prihrani več kot stane POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 A I f* p KI p I ^ I so betonski mešalci LIV v paviljonu ^^ I- IM lIJ O I blagovnice FUŽINAR na sejmu v Kranju GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka sprejme v učno razmerje večje število učen cev za izučitev naslednjih poklicev: 1. tesar 2. mizar 3. Žagar Kandidati za poklic tesar in mizar morajo imeti dokončano osemletko r . laJa učna doba 36 mesecev. Lahko imajo dokončanih samo 7 raz-ra/n, 0^niletke, vendar morajo v prvem letu učenja dokončati osmi ž . . Kolikor ne dokončajo uspešno osmega razreda, se lahko izobra-vP° posebnem programu za ozki profil poklica. Kandidati za tro -lc ^a£ar morajo imeti dokončanih najmanj 6 razredov osemletke in aja Ucna doba 18 mesecev. Učenci imajo v času učenja brezplačno stanovanje v Domu n enc®v brezplačno hrano ter poleg navedenega prejemajo še d«grado od 300 do 1000 din mesečno. Učenci lahko bivajo tudi 1800^1 Prejemajo ustrezno nadomestilo, ki se giblje od 1100 do u din mesečno ter povrnjene prevozne stroške. nnaJdid*ti naJ yl°že pismene ponudbe ali pa naj se osebno zglase na Kidr^evGlP Gradiš TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, etiketa žiri Razpisna komisija podjetja Etiketa Žiri razpisuje na podlagi statutarnih določil in sklepa delavskega sveta podjetja naslednja delovna mesta: 1. vodje proizvodno-tehničnega sektorja, 2. vodje komercialnega sektorja, 3. vodje finančnega sektorja J*°leg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje p°goje: Pod tč. l • a) da ima višjo izobrazbo proizvodne smeri in 5 let delovne prakse ,na področju organizacije dela v proizvodnih OZD, od tega najmanj ^ leta na vodilnih delovnih mestih, ' da ima srednjo izobrazbo, z 10-letno delovno prakso na vodstvenih delovnih mestih v proizvodnji tiskarske, oziroma grafične smeri; pod tč. 2.: a) da ima višjo izobrazbo komercialne smeri in 5 let delovne prakse v komercialnih poslih, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih b testih, ' da ima srednjo izobrazbo komercialne ali njej sorodne smeri in letno delovno prakso na vodilnih delovnih mestih v sektorju komerciale proizvodnih OZD; ' da ima višjo izobrazbo finančne smeri in 5 let delovne prakse v h-n*nčnih službah proizvodnih OZD, od tega najmanj 3 leta na k, v°dil nih delovnih mestih, da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 10 let delovne prakse na vodilnih delovnih mestih v finančnem sektorju proizvodnih OZD. vS«Ve z dokazili sprejema razpisna komisija Etiketa Žiri do K1JUČno 25. aprila letos do 14. ure. Težaive pri združevanju gorenjskega kmetijstva in živilske industrije Za zdaj le Kmetijsko živilski kombinat, Živila in tri zadruge Preradi se sučemo okrog obrobnih problemov, smelejših ukrepov za odstranjevanje organizacijskih težav in nepovezanosti pa se izogibamo — Oblika prilagojena vsebini Po 3. seji CK ZKS, na kateri so ocenjevali uresničevanje ustave, sklicujejo po Sloveniji regijska posvetovanja in razprave o stališčih najvišjega slovenskega partijskega organa. Takšno srečanje je bilo pretekli teden tudi v Kranju. Sklical ga je republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske ter tobačne industrije. Udeležili so se ga predstavniki organizacij združenega dela kmetijstva in živilstva, predstavniki Zadružne zveze Slovenije in republiškega sindikata, razen njih pa še sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Henrik Peternelj, predsednik kranjskega občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen in predstavniki občinske skupščine. Čeprav je bila dana možnost za raznoliko razpravo, je po pričakovanju bila v ospredju ocena dosedanjih prizadevanj za povezovanje in združevanje gorenjskega kmetijstva in živilske industrije v tako imenovani agroži-vilski kompleks. Uvodoma kaže omeniti razpravljavce, ki so ugotavljali, da ustava in stališča C K ZKS o gospodarskem povezovanju niso toga, temveč dajejo zainteresiranim za povezovanje in sodelovanje obilo možnosti za presojo položaja in tvorbo takšne organizacije, ki bo pripeljala k pričakovanim ciljem. Temeljna organizacija združenega dela je po ustavi porok za pravice in dolžnosti delavcev j/ združenem delu in kmetje, sodelavci in kooperantje kmetijskih organizacij združenega dela pri tem niso izjema! Preveč in predolgo se sučemo okrog postranskih problemov, je dejal nekdo, in preradi se odmikamo jedru problema in cilju, ki ga z združevanjem želimo doseči. Razmišljanja in dvomi, kako se bo nova organizacija imenovala, kdo bo komu vzel premoženje in kaj bo kdo komu dal, na katero organizacijo se bo kmet navezoval, če se zadruge vključijo v agroživilski kompleks, so pretirani. Gorenjski agroživilski kompleks bo moral dati gorenjskemu kmetijstvu, ki je vedno bolj prostorsko utesnjen, sveže krvi, boljšo kakovost in bogatejšo vsebino. Tem ciljem kaže prilagoditi organizacijo! Združevati se zaradi združevanja in obenem ostajati v stari tirnicah in pri stari praksi bi bilo nesmiselno. Še posebno zavoljo tega, ker je že sedaj gorenjsko kmetijstvo, upoštevajoč tudi živilstvo, dokaj prepleteno in povezano tudi s sodelavci zunaj regije. Omenjamo le povezanost s kranjsko mlekarno in klavnico, z gozdnimi gospodarstvi, z Ljubljanskimi mlekarnami, Slovenijasadjem itd. Nova organiziranost mora sedanji položaj preseči, gorenjsko kmetijstvo in živilstvo notranje utrditi in prispevati k boljšemu izkoriščanju prostora in večji proizvodnji hrane, hkrati pa krepkeje poseči navzven. Pa še tako organizirani in »udarni« v jugoslovanskem kmetijstvu jezička na tehtnici ne bomo mogli kaj prida nagniti v svoj prid, so ugotovili na kranjskem posvetovanju. Vase zaprti in nagnjeni k podjetniškim interesom ter bojazljivi pred ukrepi, za katere se tako v republiki kot zvezi korajžno odločajo, bomo kvečjemu stagnirali in zgubljali še tisto, kar imamo. Vzroke kaže iskati tudi v položaju gorenjskega zadružništva. Ekonomsko močnejše je kot v drugih pokrajinah in zato večja bojazen tako pri kmetih kot vodstvih kmetijskih zadrug, da se njihova moč v primeru združevanja ne bi skrhala. Dosedanje razprave in tudi beseda na kranjskem srečanju je pokazala, da so nekatere zadruge pri združevalnih prizadevanjih zelo »previdne« in da so prav tu pomisleki, kdo bo komu vzel premoženje, oslabil ekonomski položaj in na koga se bo navezoval kmet, če bodo zadruge del združenega gorenjskega kmetijstva in živilstva. Pojavlja se bojazen za njegove pravice, zato se kmetje in nekatere zadruge nagibajo k oblikovanju sestavljene organizacije združenega dela, kjer bi obdržal vsak član še svojo samostojnost. Drugi pa menijo, da SOZD ni trdno jamstvo za boljšo povezanost in da le-to lahko zagotovi le organizacija združenega dela s temeljnimi organizacijami. Kmetove pravice v taki združbi ne bodo okrnjene, za kar jamči ustava z oblikovanjem temeljnih organizacij. V prid združevanja gorenjskega kmetijstva in živilstva smo na Gorenjskem izdelali že kup inačic in razvojnih programov. Oblikoval jih je Kmetijskoživilski kombinat Kranj, ki so ga nekateri že parkrat proglasili za nosilca združevanja, vendar so bili projekti raztrgani kot nerealni in neprilagojeni gorenjskim razmeram. Enaka usoda je doletela programe, ki jih je ponujal odbor za združevanje v agroživilsko celoto. Konec aprila bo eden takšnih spet ugledal beli dan. Dejanski položaj pa se bistveno ni spremenil. Kmetijskoživilski kombinat Kranj in Živila iz Kranja se bosta spojila v organizacijo združenega dela. Pristanek za vključitev v novo organizacijo so dale tudi kmetijske zadruge Naklo, Cerklje in Tržič. Večina drugih ostaja zunaj... Bo to podaljšalo težave, ki jih prav zaradi neprimerne organiziranosti in razdrobljenosti kljub kvalitetni proizvodnji prenaša gorenjsko kmetijstvo? J. Košnjek V torek popoldne je bilo v Domu JLA v Kranju eno zadnjih specializiranih predavanj za rezervne vojaške starešine iz kranjske občine. Tema predavanj je družbena samozaščita. Skupaj s ponovitvami je bilo doslej v občini že 21 tovrstnih predavanj. Torkovo predavanje in kasnejši razgovor je vodil Ivo Čerin. Pred tem so se rezervne vojaške starešine iz kranjske občine na podobnih predavanjih že seznanile s sovražnikovim delovanjem v zaledju, (jk) — Foto: F. Perdan Slovenski bataljon v Sremu Med enotami, ki so sodelovale v težkih bojih naše armade za dokončno osvoboditev domovine v II. svetovni vojni, je v sestavu -enot na sremski fronti deloval tudi 5. bataljon I. krajiške brigade, ki so ga sestavljali slovenski fantje iz raznih krajev Slovenije. Ko je bila pred nekaj dnevi slovesno proslavljena 30. obletnica preboja sremske fronte, smo se proslave pri Šidu udeležili tudi pripadniki slovenskega bataljona. 11. aprila smo se zbrali v tipični sremski vasi LOVAS, v katere bližini je padlo 17. januarja 1945 prek 70 slovenskih borcev. Skupaj z vaščani Lovasa smo se udeležili slavnostne seje krajevne skupnosti Lovas, kjer so njeni predstavniki obudili spomine na zgodovinske dogodke izpred 30 let, pa tudi o sedanjem snovanju in napredku vasi je bilo slišati precej razveseljivih podatkov. Po končani seji smo se preživeli borci Slovenci skupaj z vaščani in svojci padlih udeležili pogreba 4 padlih slovenskih fantov, katerih posmrtni ostanki so bili preneseni s položaja, kjer so padli, v skupno grobišče na pokopališče v Lovasu. Po kosilu smo si ogledali ostanke strelskih jarkov in z vaščani kot z izredno iskrenimi gostitelji obujali spomine na tiste težke in za slovenski bataljon tako krute dni. 12. aprila je bila v bližni Šida, na mestu, kjer je bil izveden preboj sremske fronte, že tradicionalna proslava, ki pa je imela letos še posebno jubilejen pomen, saj je preteklo od tistih slavnih aprilskih dni že 30 let. Na kraju preboja je bil letos zasajen že 30. topol, za kar poskrbijo vsako leto taborniki iz vse Jugoslavije. Tako se ta kraj spreminja počasi v spominski park. Slavnostni govor je imel general Boško-vič, eden od komandantov enot, ki so sodelovale pri preboju. V svojem govoru je med enotami, ki so sodelovale v operaciji, omenil tudi 5. slovenski bataljon v sestavu I. krajiške brigade. Po končani proslavi smo se odpeljali v vas KOMLETINCI, kjer Srečanje z vojaki V soboto, 12. aprila, je 16 mladincev s področja krajevne skupnosti Medvode obiskalo vojake obmejne karavle »Slatna« v Ratečah. Med-voški mladinci so vojake obdarovali ter se v prijateljskem vzdušju z njimi zadržali v nekajurnem razgovoru, kjer je bila poudarjena obojestranska želja po še tesnejšem sodelovanju. Dogovorili so se, da bo naslednje srečanje ob dnevu republike v Medvodah. -fr so pokopane prve žrtve slovenskega bataljona iz zadnjih dni decembra 1944. Tu je bila žalna komemoracija, na skupni grob padlih soborcev pa smo položili venec. z. Bogataj TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Savska cesta 34 zaposli sodelavca za delo v komercialni službi Pogoji: končana ekonomska srednja šola ali administrativna šola. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema splošna služba 15 dni po objavi. Politična šola v Škofji Loki V soboto se je v Škofji Loki končala enotedenska politična šola. V sodelovanju s škofjeloško Delavsko univerzo jo je pripravila občinska konferenca ZK. Sole se je udeležilo prek 20 slušateljev iz osnovnih organizacij ZK s celotnega področja škofjeloške občine. V petdesetih urah, kolikor je šola trajala, so se mladi komunisti seznanili s temelji marksizma, z mestom filozofije v človekovi duhovni ustvarjalnosti, zgodovinskimi predpostavkami marksizma, materialističnim pojmovanjem družbe in človeka, vprašanji dialektičnega materializma kot filozofijo marksizma, glavnimi razdobji v pojmovanju marksistične misli, etiko, religijo, samoupravljanjem, vlogo ZK in njenimi nalogami po republiškem in zveznem kongresu ZK, razvojem proizvajalnih sil in uresničevanjem samoupravnih socialističnih družbenih odnosov ter principi organiziranosti in političnega dela. -jg X JL# jMIk <3SJ> J Petek — 18. aprila 1975 Trajna zaščita najboljše kmetijske zemlje Trziška občinska skupščina je sprejela dopolnjen odlok o prispevkih ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč — Soglasje kmetijskozemlji- ške skupnosti Na eni od decembrskih sej občinske skupščine Tržič so razpravljali o prispevkih ob spremembi namembnosti kmetijske zemlje in menili, da je treba odlok o teh prispevkih ponovno preučiti in ga uskladiti s prispevki v drugih gorenjskih občinah. Znano je, da imajo te dajatve cilj prispevati k ohranjevanju najboljše kmetijske zemlje, hkrati pa zbrani denar omogoča normalno poslovanje občinskih kmetijskozemljiških skupnosti in uresničevanje njihovih nalog. Ob tem so v Tržiču ugotovili, da prevelikega posluha za usklajene prispev- Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Stanovanja za delavce Zaradi stalnega pomanjkanja delavcev so se v tovarni barv in lakov Color odločili za preureditev bivše gasilske šole v samska stanovanja. Tako bodo do konca aprila pridobili 38 ležišč v 4 —6-posteljnih sobah. Bodočim stanovalcem bo na voljo opremljen dnevni prostor in čajna kuhinja, pred domom pa lepo urejen vrt. V Colorju računajo na zadosten dotok delavcev s področja Kozjanskega, Ptuja in Murske Sobote, saj so sklenili ustrezne dogovore s tamkajšnjimi zavodi za zaposlovanje. -fr Še letos asfalt na dveh cestah Ze nekaj lefc je bilo na različnih razpravah v kranjski občini moč slišati želje, prošnje in zahteve o ureditvi in asfaltiranju ceste. Tene-tiše —Trstenik in ceste Cerklje —Zalog. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na eni zadnjih sej razpravljal o tem in ugotovil, da je stanje in vzdrževanje obeh omenjenih cest že praktično nemogoče. Zato se je odločil za najetje kredita pri Cestnem podjetju v Kranju. Tako bosta cesti Tenetiše —Trstenik in Cerklje—Zalog letos končno asfaltirani. Predvideno je, da bo asfalt položen do 1. avgusta. Sicer pa kot pravijo bo letos uresničen v občini celoten program vzdrževanja in rekonstrukcije cest v občini kot ga je sprejela občinska skupščina. Tako naj bi bila med drugim dokončana tudi Delavska cesta. A. 2. Prostovoljna akcija na Beli Krajevna skupnost Bela pri Preddvoru je minulo nedeljo, 13. aprila, organizirala prostovoljno delovno akcijo, v kateri je 250 občanov očistilo vse vasi, potoke in okolico v krajevni skupnosti. Opravili so okrog 1500 prostovoljnih delovnih ur in nabrali več ton odpadkov. Krajevna skupnost se je tudi dogovorila s podjetjem Dinos, da bo ta akcija stalna. Odpadke bodo oddajali podjetju, le-to pa jim bo zagotovilo material za izgradnjo avtobusnih postajališč. Prva tovrstna akcija v krajevni skupnosti je zelo dobro uspela. Velja pa poudariti, da so vaščani Hraš delali tudi v soboto in zgradili okrog 70 metrov dolg odsek ceste proti Ta-tincu. Prebivalci te vasi so opravili tudi okrog 40 ur voženj s traktorji. A. 1. Petek — IS. aprila 1975 ke ob spremembi ' namembnosti kmetijske zemlje na Gorenjskem ni. Vendar sta izvršni svet tržiške skupščine in kmetijskozemljiška skupnost vseeno vztrajala in skušala pripraviti predloge prispevkov, ki se od prispevkov v drugih gorenjskih občinah ne bi preveč razlikovali. Izvršni svet skupščine in kmetijskozemljiška skupnost sta predloge uskladila in jih predložila v sprejem delegatom zborov občinske skuDŠčine.Za man j vredna zemljišča se novi prispevki za kvadratni meter od starih veliko ne razlikujejo, za vrednejša kmetijska zamljišča v drugem in tretjem kakovostnem razredu pa so nekoliko višja. S tem želijo v Tržiču upoštevajoč pičle površine kvalitetne obdelovalne zemlje, okrog 400 hektarjev jo je še, gradnjo in spreminjanje namembnosti te zemlje zajeziti in usmeriti graditelje predvsem na zemljišča slabše kvalitete. Na tej zemlji je gradnja sicer dražja, vendar ta okoliščina pomembnosti dobre in kvalitetno obdelane kmetijske zemlje ne more odtehtati. Tako bo treba po novem v tržiški občini ob spremembi namembnosti njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov v prvem katastrskem razredu odšteti 20 dinarjev za kvadratni meter, za enaka zemljišča v drugi kategoriji prav toliko, v tretji kategoriji 12 dinarjev, v četrti 8 dinarjev, v peti 6 dinarjev, v šesti 4 dinarje in v sedmi 2 dinarja. Ob spremembi namembnosti še slabših njiv, vrtov, travnikov, drugih kmetijskih zemljišč in gozda pa po 2 dinarja za kvadratni meter. J. Košnjek Dražji odvoz smeti, voda in kanalščina Na podlagi nedavnih javnih razprav o letošnjem gospodarskem in družbenem razvoju kranjske občine ter na podlagi stališč občinske skupščine in komunalnega podjetja je izvršni svet kranjske občinske skupščine na zadnji seji razpravljal o podražitvi vode, kanalščine in odvoza smeti. Izvršni svet se je odločil, da se cena za odvoz smeti poveča od sedanjih 18 par za kvadratni meter stanovanjske površine na 40 par (od kvadratnega metra poslovnih prostorov od 26 na 50 par in od kvadratnega metra dvoriščnih in manipulacijskih prostorov od 10 na 40 par). Cena za kubični meter porabljene vode se poveča od 1,20 na 1,50 dinarja, cena kanalščine pa od 1,50 na 1,80 dinarja od porabljenega kubičnega metra vode. Za takšne podražitve se je izvršni svet odločil, ker je lani komunalno podjetje pri odvozu smeti imelo skoraj 60 starih milijonov izgube in ker namerava v prihodnje za boljše in hitrejše čiščenje nabaviti pometal-ni stroj. Ceno vode in kanališčin pa je izvršni svet povečal zaradi gradnje novih vodovodov in kanalizacije. Nove cene bodo začele veljati po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. - A. Ž. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komercialni servis Kranj v Kranju — z n.so.o. v sklopu delovne organizacije Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.so.o, objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. pomočnika skladiščnika v skladišču Agromehanike v Hrastju 2. dveh strojnih ključavničarjev za kooperacijsko proizvodnjo Agromehanike 3. skladiščnega delavca v skladišču gradbenega materiala v Hrastju Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo še posebni pogoji: pod 1.: KV prodajalec ali priučeni skladiščnik z 1- ali 2-Letno prakso na enakem ali podobnem delu, poznavanje kmetijske mehanizacije; pod 2.: KV ključavničar, avtomehanik ali mehanik kmetijskih strojev, lahko tudi začetnik; pod 3.: priučen ali nepriučen skladiščni delavec in poznavanje kmetijske mehanizacije. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev, nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošo kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. Tovarna klobukov Škofja Loka sprejme za obrat izdelovanje tulcev več moških ki imajo veselje do takega dela Prijave pošljite do 30. aprila 1975. TURISTIČNO DRUŠTVO NAKLO odda v najem dobro obiskan bife poleg restavracije Ma-rinšek v Naklem Prijave je treba poslati na Turistično društvo Naklo. Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj vabi k sodelovanju za določen čas 1. administrativno moč z znanjem strojepisja 2. administrativno moč za vodenje administracije v zvezi s kadrovskimi zadevami. Ponudbe sprejema tajništvo pod jet ja do 2(5. aprila. V paviljonu blagovnice Fužinar Jesenice poleg sejemskega popusta še nag''0 de, in sicer v sodelovanju s tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenja TV color 961 — havba za sušenje las victoria, pralni stroj PS 620 BIO S " mešalnik special M, zmrzovalna omara ZO 101 — stroj za mletje trirriUA štedilnik E 102 GL - namizna tehtnica briljant, štedilnik E 103 apollo W — zidna tehtnica rekord v eletrgovina ŽIVILA Kranj Cenjene potrošnike obveščamo, da so vrednostni boni, ki so sedaj v prometu, veljavni samo do vključn0 30. aprila. Zato pohitite z nakupom v vseh naših prodajalnah in gostinskih obratih. Veletrgovina Živila Kranj, TOZD Maloprodaja Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala b. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za kanalizacijo 2. administratorja — obračunovalca 3. KV zidarja. Pogoji: pod 1.: zahteva se visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene al1 komunalne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj, pod 2.: zahteva se srednja strokovna izobrazba ekonomske ah upravno administrativne smeri, pod 3.: zahteva se poklicna šola z nekaj prakse. Kandidati naj pošljejo ponudbe na Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komunala v 15 dneh po objavi. Odbor za medsebojna razmerja podjetja Poliks Žiri razpisuje prosto delovno mesto vodje obutvenega obrata Za zasedbo tega delovnega mesta se zahtevaj0 naslednji pogoji: da imajo opravljeno tehnično čevljarsko ali P0' dobno šolo in najmanj 3 leta prakse v stroki ? da ima visoko kvalifikacijo čevljarske stroke 111 najmanj 6-letno prakso v stroki. ter prosta delovna mesta več kvalificiranih in priučenih kleparjev Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. Razpis velja do zasedbe de'(,v nih mest. Prošnje s kratkim življenjepisom dostavite na upravo podj etj* J ubilej godbenikov Godba na pihala iz Medvod letos slavi 45-letnico delovanja. V teh letih so godbeniki opravili pomembno kulturno poslanstvo, saj so imeli nad tisoč nastopov v domačem kraju in številnih krajih širom po republiki. Med najuspešnejše nastope štejejo igranje na vrhu Triglava ob dnevu vstaje leta 1959 ter nastop na republiških tekmovanjih pihalnih orkestrov v Kopru in Ribnici. Godba trenutno šteje 33 članov, ki vadijo dvakrat tedensko. Kar to članov je med nosilci Gallusovih odličij, 8 članov pa je za svoje dolgoletno plodno delo prejelo državna odlikovanja. V letošnjem letu bodo imeli številne nastope, jubilej pa bodo proslavili z akademijo ob dnevu vstaje, s katero bodo proslavili tudi 30-letnico osvoboditve. -fr Muzej spet odprt V nedeljo so se po skoraj štirimesečni prekinitvi spet odprla vrata muzeja v gradu Goričane. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, obiskovalcem pa so na ogled stalne zbirke oblačil, drobne plastike in maske iz Indonezije ter umetnost kitajske od 16. do 19. stoletja. -fr Mali strah Bab Bav Že pet let* deluje na osnovni šoli »Stanko Mlakar« v Šenčurju ojamska sekcija, ki se je preimenovala v Pionirski KUD OŠ »Stanko Mlakar«. Društvo uspešno vodi Saša Šubic in pripravlja pionirje in mladince v igralce, ki pozneje nadaljujejo pri DPD »Svoboda« Šenčur. M- leto so naštudirali pravljično igrico M. C. Machado - Michel Simona: Mali strah Bav Bav. Igrico je Saša tudi sama režirala, širšemu občinstvu pa so se prvič predstavili v ponedeljek v šenčurskem onm kulture. Z igrico najmlajši šenčurski igralci sodelujejo tudi na tekmovanju »Naša beseda 75«. F. Erzin Likovna razstava v Iskri O toče V sredo, 16. aprila, so v tovarni Iskra v Otočah odprli razstavo slik n«?fVneiSekcije Likor Pri ZKP0 Radovljica. Na slovesni otvoritvi so ndstopiii pevski zbor in recitatorji KUD Ljubno. Razstava, ki je že 2g Y. okviru kulturne akcije za kolektive v letu 1975, bo odprta do • aprila. Potem jo bodo prenesli v tovarno Plamen v Kropo. JR Črna žena« v Besnici So j kulturnoumetniškega društva »Boštjan Jezeršek« iz V()dnJa v Poljanski dolini se bodo v nedeljo že drugič podali na odr P° usPelih uprizoritvah dela »Crna žena« na domačem " ter.gostovanju na Šentviški gori na Primorskem se bodo tokrat edstavili v Besnici. Predstava je napovedana za 15. uro. -Jg Pravljica o Mezinčku Lutkarji Prešernovega gledališča Kranj, ki vsako soboto ob 10. uri opoldne pripravijo lutkovno predstavo za otroke, so za to soboto obnovili lutkovno predstavo Karla Novaka: PRAVLJICA O MEZIN-^KU. Pri predstavi sodelujejo igralci: Duša Repinc-Rooss, Cveto .ver, Bojan Kramžar. Tehnično vodi predstavo Tone Sušnik, likovno m reŽijsko realizacijo pa je pripravil Saša Kump. To je že četrta Premierska lutkovna predstava v tej sezoni. M. L. Srečanje mladih lutkarjev 1 tL ?nesrse začne v Sevnici tridnevno 5. srečanje mladih slovenskih utkarjev. Za to jubilejno srečanje je selektor Lojze Kovačič izbral tudi uspelo predstavo mladih lutkarjev Prešernovega gledališča. Predstavo |. v 0 POREDNEZU Hane Budimske bodo kranjski lutkarji zaigra-1 ze na otvoritvenem dnevu tega srečanja. M. L. Srečanje dramskih družin dr ^S* uspeli realizaciji Naše besede 75 se bo 19. aprila začelo srečanje raniskih družin. Otvoritveno predstavo ima KUD Valentin Kokalj v kulturnem domu Visoko z Nušičevimi ŽALUJOČI OSTALI ob 19 uri. ^aslednji dan se bo s svojo predstavo RAZVALINA ŽIVLJENJA F. S. jnzgarja predstavil KUD Dobrava v domu kulture Naklo. Predstava J °b 18. uri. 21. aprila pa bosta v okviru tega srečanja kar dve P Yavi dramske družine Prešernovega gledališča. Ob 15. uri bodo Hm* LACKO IN K REKLI, ob 19. uri pa Cankarjeva farsa PO' £UJSANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Predstavi bosta v n ^e™OVern gledališču. Selektor bo izmed teh predstav predlagal J >oljše uprizoritve za osrednjo amatersko gledališko revijo. M. L. Premiera v Medvodah Plasti te v 30-letnice osvoboditve in 30-letnice DPD Svoboda uvode bodo igralci amaterskega gledališča Medvode pod vodstvom 'biserja Petra Militarova uprizorili v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v Oiu Svobode v Medvodah igro Mateja Bora »Zvezde so večne«. Pono-igre bo v nedeljo, 20. aprila, ob 16. uri. . -fr Loški muzej JklRKE Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. 7 ure. 'HIRKE v Železnikih in Žireh so Še vedno zaprte za posamezne obisko-alce. Skupinam se omogoča ogled po predhodni prijavi. v GALERIJI na Loškem gradu bo v počastitev 30-letnice osvoboditve l)r[redil šahovski klub v nedeljo, 20. 4. 1975, ob 9. uri SIMULTAN KO s šahovskim velemojstrom Brunom Parmo. Hkrati bo odprta RAZSTAVA likovnih del na temo »Šahovska krona«. Razstava bo odprta do 4. 1975. Gorenjski muzej v Kranju ž V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-.'Kodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi Sv2,a °gle(1 razstava LIKOVNA PRIZADEVANJA NA PRIMORAM, v 2. nadstropju pa je odprta razstava KMEČKO GOSPODAR-• *VO V DOLINI. V V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. ^ galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava grafik in risb slikarja ^JCA SLAPARJA iz Kranja. Mp. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM, republiška stalna sku SLOVENKA V REVOLUCIJI, v okviru retrospektiv sloven-jj^Hkovnih umetnic pa razstava slikarskih del C1TE POTOKAR- od Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka l()- do 12. in od 17. do 19. ure. VIII. mednarodni filmski festival Jesenice 75 Jesenice bodo od 18. do 20. aprila 19 75 »festivalsko mesto«. Tu se bo namreč odvijal že VIII. mednarodni festival amaterskega filma, s katerim se bodo jeseniški kinoamaterji vključili v praznovanje 10-letnice filmske skupine ODEON, in s tem začetne filmske dejavnosti v jeseniški občini, ter 30-letnice osvoboditve. Otvoritev festivala bo v petek, 18. aprila, popoldne v gledališču »Tone Ću far« na Jesenicah, kjer bodo pokazali tudi izbrane filme v konkurenci. V soboto, 19. aprila, se bo festivalski dan začel že dopoldne, ko bosta dve projekciji za srednje in osnovne šole. Popoldanski program se bo začel ob 16. uri, ky bodo predvajali izbrane filme v konkurenci, ob 19. uri bodo podelili nagrade in predvajali nagrajene filme. Zaključek festivala pa bo v nedeljo, 20. aprila, ob 10. uri, kjer bodo še enkrat prikazali nagrajene filme. Na festivalski razpis je prispelo prek sto filmov, ki pa so jih nekaj izločili že pred žiriranjem zaradi neustrezne kvalitete. Tako je žirija v petek, 11. aprila, in soboto, 12. aprila, v sestavi ERJAVEC Aleš, akademski slikar z Jesenic, SAVIN-ŠEK Roman, urednik reviie Ekran iz Ljubljane, in ZUPANČIČ Romana, filmski kritik iz Ljubljane, pregledala in ocenila 87 filmov. Opaziti je bilo precej animiranih filmov in videli smo kar 12 risank, s planinsko tematiko jih je bilo 10 filmov, žanr-skih pa 13 filmov. Razmerje med igranimi in dokumentarnimi filmi pa je bilo pol na pol. Letos je poslalo svoje filme na festival 31 klubov in posameznikov, od tega 25 jugoslovanskih in 6 tujih. Od tujih predstavnikov smo videli celo klub z Malte. Tako sta imela operaterja Gašper STARC in Rudolf HROVAT kar precej"dela v projekcijski kabini. Tiskovna konferenca organizacijskega odbora jeseniškega filmskega festivala je bila v sredo, 16. aprila, v zgornjih prostorih KAZINE. Konferenci je predsedoval Stanko RA-NIK, sekretar pa je bil Janez HRO- VAT. Tako so bile podane zadnje informacije in znani rezultati žirije. Zlato plaketo »Zelezar« za najboljšo idejo je dobil film ZAČARANI KROG", avtorja Miunov Ne-nada iz kino kluba Novi Sad. Zlato plaketo za kamero in režijo je prejel film DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ZMEŠANIH DOGODKOV, avtorja Kaljevič Ivana iz KK »Dom omladine« iz Beograda, zlato medaljo za montažo pa je dobil film LASI, avtorja Rodič Radislava iz K K Novi Sad, Zlato plaketo »Zelezar« in obenem prehodno nagrado »Grand prix«, ki jo podeljuje revija ANTENA za naj- , boljšega avtorja na festivalu, je prejel dokumentarni film BAČILO, avtorja Ristevski Radeta iz KK »Kozjek« Kumanovo. Najboljši igrani film je bil film SPODAJ, avtorjev Tomšič Marjana in Cok Marjana iz »Ateljeja animiranega filma« Koper. Pri žanrskem filmu prva nagrada ni bila podeljena, drugo nagrado pa je prejel film MINUTO IN POL," avtorja Miše Savkoviča iz KK Dom JNA iz Beograda. Prvo mesto je pri animiranem filmu dobil film MAJA, avtorja Janeza Marinška iz AAF Koper. Pri planinskem filmu prva nagrada ni bila podeljena, drugo nagrado pa je dobil barvni film GRUND SCHULE FELSGEHEN, avtorja Alfreda Bernkofa iz Avstrijskega kino kluba na Dunaju. V kategoriji športnih filmov je bil najboljšj film BALKANSKI KROS, avtorja Kermelja Mira iz KK Gorenje iz Velenja. Nagrado za najboljo selekcijo filmov pa je dobil Atelje animiranega filma iz Kopra. Najboljši film gorenjskih kino-amaterjev je bil OGENJ, avtorjev Janeza Hrovata in Nejca Slaparja iz filmske skupine Ime Kranj in je prejel drugo nagrado pri igranem filmu. To so samo rezultati najboljših filmov in avtorjev, na festivalu pa bomo videli še nekaj zelo kvalitetnih filmov, ki se lahko kosajo s profesionalnimi. A. K. Veletrgovina rll A V - Kranj Predpraznična reklamna prodaja vino — belo brandy pelinkovec sadne in nugat kocke sardine srčni as jetrna pašteta — vipava — Fructal — alko — Fructal — Alko — Soko i — 29. novembar Priporočamo se za nakup jetno praznovanje Veletrgovina Ži\ 1 \ Kranj tozd Maloprodaja in vam želimo pri- J Vabimo vas na svečano premiero slovenskega barvnega filma Čudoviti prah ki bo 18. aprila ob 20. uri v kinu Center Kranj Režija: Milan Ljubič Igrajo: Ljubiša Samardžič, Silvo Božič, Janez Vrhovec, Marinko Šebez, Angelca Hlebce ter igralci Prešernovega gledališča: Jože Kovačič, Cveto Sever, Zdenko Redženovič Film bo na rednem sporedu od 21. do 23. aprila. Družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, podjetja in posameznike obveščamo, da imamo v kleti veleblagovnice Globus na oddelku dekorativa in blagovnici Kokra na oddelku manufakture v zalogi vse vrste zastav v zadostni količini. 15 let šenčurskega okteta Šenčurski oktet je ob svoji 15. obletnici obstoja v soboto, 12. aprila, v šenčurskem domu kulture pripra-vil'jubilejni koncert. Občinstvu so se predstavili s programom, ki je obsegal dvajset narodnih in umetnih pesmi. Prvi pevski kvartet je nastal leta 1954 z ustanovitvijo DPD »Svobode«. Le-ta je med drugim imela tydi pevsko sekcijo, katere vodja je. bil Janko Golob. Prvi pevci pa so bili: Leon Kristane, Andrej Sitar, Janko Golob in Stanko Potočnik, pozneje pa se jim je pridružil še Vinko Pe-ternel. Decembra 1960. leta je neumorni glasbeni delavec in pevec Janko Golob dal pobudo za ustanovitev Šenčurskega okteta. Veselje do petja je združilo osem mladih fantov in mož in tako so leta 1962 in 1963 za-doneli glasovi okteta prek radijskih valov. Pevci so naštudirali 17 pesmi in 9. februarja 1963 priredili prvi samostojni koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Sledili so številni nastopi v raznih krajih po Gorenjskem. Šenčurski oktet sestavljajo: Ludvik Maček in Jožer Erzar — prvi tenor; Franc Cotman in Jože Gašper-lin — drugi tenor; Jože Maček in Stane Markun — prvi bas; Jože Pajer in Janko Golob (vodja okteta) — drugi bas. F. Erzin Gostovanja Slovenske filharmonije na Bledu? Na pobudo izvršnega odbora kulturne skupnosti Radovljica je bil pred dobrim tednom v Radovljici posvet, ki so ske ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, kulturne skupnosti, ZKPO, turističnega društva Bled, Zavoda za napredek in razvoj turizma Bled in predstavniki Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Razpravljali so o možnostih za gostovanja Slovenske filharmonije na Bledu in o drugih oblikah sodelovanja. Vodstvo filharmonije je na primer že ponudilo brezplačne obiske učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol na generalnih vajah filharmonič-nega orkestra. Sicer pa bo filharmonija izdelala podroben program gostovanj oziroma koncertov na Bledu in predlog za druge oblike sodelovanja. Če bo to akcijo finančno podprla kulturna skupnost Slovenije, bi radovljiška kulturna skupnost članom orkestra in skupinam ob nastopih povrnila le potne stroške in dnevnice. Vsi na posvetu so se strinjali, da bi bili takšni koncerti na Bledu med glavno turistično sezono tako za domačine kot za turiste prijetna kulturna osvežitev, hkrati pa bi Bled prvi v Sloveniji postal pomemben glasbeni center. Kot rečeno, bodoHe^ zamisli uresničene, če jih bo podprla kulturna skupnost Slovenije. JR LJUBLJANSKE MLEKARNE, TOZD POSESTVO IN TOVARNA MOČNIH KRMIL ŠKOFJA LOKA objavlja več prostih delovnih mest NK delavcev za delo v mešalnici krmil Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj se zglase na tel. št. 60-556 ali osebno na upravi TOZD, Suha št. 1 Škofja Loka vsak dan od 6. do 14. ure. Razpored fluorograf skih baz na območju občine Kranj Minila so štiri leta od zadnje tovrstne akcije na področju naše občine. Prve fluorografske akcije so imele namen odkrivanje tuberkuloze. Z razvojem medicinske znanosti se je spremenilo tudi vrednotenje fluorografskih akcij. Fluo-rografija danes omogoča odkrivanje mnogih bolezni prsnega koša, poleg tuberkuloze pljuč še pljučnega raka, obolevanje ožilja in srca, kakor tudi druge bolezni. Tako je leta 1971 bilo odkritih 250 bolnikov, ki jih zdravstvena služba ni imela evidentiranih. Pri teh 250 ljudeh je bilo največ odkrite pljučne tuberkuloze, nato srčnih, rakastih obolenj in kroničnega bronhitisa. Zdravstvena služba je tako dobila možnost kontroliranega nadaljnjega zdravljenja in uspešnega preprečevanja poslabšanja odkritih bolezni. To pa je v bistvu tudi osnovni namen te zdravstvene akcije. Poudariti moram, da te akcije po navadi odkrivajo bolezni v začetnem razvoju, to je razdobje, ko človek še nima nobenih težav in je navidezno zdrav. Zaradi tega znanega dejstva — za-hrbtnosti pljučnih obolenj, je akcija koristna le, če se je udeleže vsi prebivalci. Podatki iz prejšnjih let kažejo, da je največ tuberkuloznih in drugih obolenj prav med tistimi ljudmi, ki se fluorografije ne udeleže. To je del prebivalstva, ki živi v slabih higienskih razmerah in pogojih, ter se zelo redko zateka k zdravniku po nasvete in na zdravljenje. Mislim, da sta zdravje in zatiranje bolezni dolžnost nas vseh. Zaradi tega predvidevam, da bo udeležba 100 % in da bodo izostali od te akcije samo nujno zadržani. (bolniki v bolnicah, ljudje na neodložljivih službenih potovanjih) in trenutno negibljivi. Z druge strani se moramo zavedati, da so stroški akcije veliki in namen bi bil zgrešen v primeru slabše udeležbe tudi z materialne strani. Fluorografiranje izvajajo ekipe inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo z Golnika. Prve analize slik opravljajo zdravniki Inštituta, kateri odrejajo dodatne preglede. Ti dodatni pregledi so v dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo v Kranju. Na tem pregledu bo moral zdravnik s svojo ekipo nuditi pomoč v stiski tako, da jasno pove, ali je poklicani na pregled zdrav ali bolan in kakšni ukrepi so potrebni v primeru bolezni. Pri sami fluorografski akciji kakor tudi pri dodatnih pregledih v dispanzerju svetujem soobčanom, da se drže navodil medicinskega osebja. Fluorograflja bo zajela prebivalstvo od 24. leta naprej in bo od 18. aprila do 14. maja. Dodatni pregledi v dispanzerju se bodo začeli takoj po analizah slik na Golniku. Ponovno moram poudariti, da ne dvomim o zavesti občanov in zato upam, da bo tudi letos fluorografska akcija uspela kot je uspela leta 1971. dr. Gorazd Zavrnik Območje Fluorografska baza Naselje - Ulica Datum Čas od — do BESNICA Pševo — šola Pševo, Javornik, Čepulje, Planica, Lavtarski vrh, Zg. Zabukovje 12/5 8.-8.45 Nemilje — gostilna »Na Razpokah« Nemilje, Njivica, Podblica, Jamnik 12/5 9.45-11. Zg. Besnica — pri Znidarju Zg. Besnica 12/5 11.30-13.45 - Sp. Besnica — dom družb, org Sp. Besnica, Jošt, Rakovica, Sp. Zabukovje 12/5 14.15-17 CERKLJE Cerklje — gostilna Pri Kernu Cerklje, Dvorje, Grad, Poženik, Pšata, Št. gora, Pš. polica, Šmartno, Vasca 25/4 7.-17. Brnik — pri Kovaču Sp., Zg. Brnik, Vopovlje 13/5 8.-12.15 Velesovo— zadružni dom Adergas,Češnjevek, Pr. polica, Trata, Velesovo 13/5 12.45-17. Zalog — gostilna Bolka Cerklj. Dobrava, Glinje, Lahovče, Zalog 23/4 12.30-16. Apno — pri Grilcu Ambrož, Apno, Lenart, Sidraž, Stiska vas, Viševca, Vrhovje, Sent. gora 9/5 8.-9.30 GORICE Goriče — gostilna »Lovec« Goriče, Letenice, Sr. vas, Zalog, Tenetiše 6/5 8.-11.30 - Trstenik — pri Štefe Francu Trstenik, Panger-šica, Povije, Babni vrt, Žablje, Ča-dovlje 14/5 8.-10. Golnik — Inštitut Golnik 14/5 12.-16. JEZERSKO Zg. Jezersko — ambulanta Sp. in Zg. Jezersko 8/5 8.-11.45 MAVČIČE Mavčiče — zadružni dom Mavčiče, Podreča, Breg ob Savi, Praše, Jama, Meja, Podreča 30/4 9.30-16. NAKLO Naklo — kulturni dom Naklo, Malo Naklo, Strahinj, Pivka, Polica, Cegelnica, Okroglo 22/4 7.-17. Duplje — gasilski dom Sp., Zg. Duplje, Zadraga, Žeje 21/4 10.45-15.30 Podbrezje — kulturni dom Bistrica, Gobovce, Podbrezje 23/4 8.-11.30 PREDDVOR Kokra — pri Kamnolomu Preddvor — gostilna »Pri Majču« Sp., Zg. Kokra Preddvor, Potoče, Mače, Tupaliče, Možjanca, Breg ob Kokri, Nova vas, Hrib 7/5 7/5 8.-9.30 10.-16.15 Bela — gostilna Markun Zg., Sr., Sp. Bela, Bašelj, Hraše 8/5 12.45-16.30 PREDOSLJE Predoslje — kulturni dom Kokrica — kulturni dom Britof — pri samopostrežni trgovini Predoslje, Suha Kokrica, Mlaka, Ilovka. Bobovek, Srakovlje, Tati-nec Britof, Orehovlje 12/5 18/4 21/4 9/5 12.45-17. 7.-17. 8.-10.15 10.30-16.15 ŠENČUR Šenčur — dom kulture Šenčur, Sr. vas 28/4 7.-17. Voglje — gasilski dom Voklo, Voglje 5/5 11.15-15.45 Visoko — zadružni dom Visoko, Luže, Milje 6/5 12.-16. Prebačevo — gasilski dom Prebačevo, H rastje 29/4 10.45-15.30 Olševek - pri šoli Olševek, Hotemaže 5/5 8.-10.45 TRBOJE Trboje — pri stari šoli Trboje, Žerjavka 29/4 8.-10.15 ŽABNICA Žabnica — zadružni dom Žabnica, Šutna 7/5 13.30-17. Bitnje — gasilski dom Zg. Bitnje Sp., Sr. Zg. Bitnje 24/4 8.-15.45 Območje KRANJ Fluorografska baza Zdravstveni dom Stražišče — dom Partizana Naselje — ulica ŠorlijevaJMazorjeva, Ul. 31. divizije, Mrakova Ul. M. Pijade, Va-ljavčeva,Dražgoška Kebetova, Begunjska, Mandeljčeva, Mlakarjeva, Vidni arjeva,Mencingerjeva, Ul. Mladinskih brigad, C. Kokr. odreda, C. St. Žagarja - del Gosposvetska,Gradnik ocv a, Zlato polje, Vrtna, Rupa, C. St.Rozmana, Ul. 1. avgusta, Krožna Kidričeva, Levstikova, Stošičeva, Struževo, Smled-niška Planina, C. talcev, Skalica C. 1. maja, Ul. T. Odrove, Pintarjeva, Cirče, Gregoričeva, Grmičeva, Mlekarska, Nadižarjeva, Staretova, Retljeva, Huje, C. St. Žagarja-del Zupančičeva, Jezerska c., Ul. Vide Šin-kovčeve, -Reševa, Tomažičeva, Kaju-hova, Ul.M.Korbar-jeve, Krašnova, Kurirska pot, Kokrški log Stritarjeva, Gregorčičeva, C. JLA, Savska c., Stara c., C. Iva Slavca, Jurčičeva, Rotarjeva C. na Klanec, Tekstilna, Zadružna, Jelenčeva, Kovači-čeva, Ručigajeva, Zanova.Likozarjeva, Štirnova, Oprešni-kova, Luznarjeva, Partizanska, Koroška c. Savska loka, Gore-njesavska, Kolodvorska, Sejmišče, Vodopivčeva, Ljubljanska c. — del, Trubarjev trg,Cankarjeva,Tavč arjeva Pot na kolodvor, Na skali, Škrlovec, Poštna, Trg revolucije, Mladinska, Tomšičeva, Titov trg, Jenkova, Regin-čeva, Prešernova, Maistrov trg, Kokrški breg, Jaha-čev prehod, Ko-menskega ul. Zamudniki z vsega območja občine Kranj Začasno prijavljeni v občini Kranj in zamudniki Začasno prijavljeni v občini Kranj in zamudniki cC Q 18/4 21/4 22/4 Čas od - do 23/4 24/4 25/4 28/4 29/4 30/4 8/5 9/5 12/5 13/5 14/5 Drolčevo naselje, Zasavska, Pot za krajem, Kutinova. Dolenčeva,Cirilova, Zevnikova, Dru-lovka, Nartnikova, Delavska c., Šem-peterska, Skokova Škofjeloška, Pot na Jošta, Stražiška, Hafnarjeva.Pševska, Ljubi janskac. —del, Trojarieva, Kocja-nova, Zeškova Ješetova, Benedi-kova, Gasilska, Bičkova, Seljakova, Šolska, Medetova, Hafnarjeva, Križ-narjeva, Šmarjetna gora, Sitarska, Zlat-narjeva, Pot v Bitnje 5/5 6/5 7/1 7.-17. 7.-17. 7.-17. 7.-17. 7.-17. 7.-17. 7.-17. 7.-17. 9.30-16. 7.-17. 7.-17. 7.-12.15 7.-17. 7.-17. 7.-17. 7.-17. 7.-13. Prosimo vas, da se zglasite na določenem kraju ob ča»u» navedenem na vabilu, da ne bo nepotrebnega čakanja-, V primeru, da ste v tem času v službi in je ekipa na baz| že prenehala delati, se zglasite z vabilom na najbližji b&z> ali med zamudniki. Štab za izvedbo fluorografiranja Jutri akcija za lepši Tržič Naslednjo, namenjeno predvsem čistoči in urejenosti podeželskih krajevnih skupnosti, pa načrtujejo v tržiški občini 26. aprila — Pri izvršnem svetu občinske skupščine komisija za varstvo okolja Odbor za gospodarske zadeve Bombažne predilnice in tkalnice Tržič je dal pobudo za eno največjih akcij za urejeno in.lepše okolje v tržiški občini, ki bo jutri, 19. aprila. -Poziv na sodelovanje tokrat ne velja le šolski mladini in občanom, kot je bila doslej pogosto navada pri takšnih akcijah, temveč tudi organizacijam združenega dela, Komunalnemu podjetju, zavodom in ustanovam in krajevnim skupnostim z mestnega in primestnega področja! Pobuda Bombažne predilnice in tkalnice je naletela na široko družbeno podporo. Skrb za njeno usklajevanje je prevzela občinska konferenca SZDL oziroma posebna začasna komisija. Prodrlo je stališče, da se jutri temeljito očisti mesto in bližnja okolica, odstranijo navlaka in divja smetišča in da organizacije združenega dela ne poskrbe le za urejenost in čistočo »znotraj tovar- Premočna zmaga kranjskih modelarjev Aeroklub Stane Žagar iz Kranja, ki slavi letos 30. obletnico delovanja in bo ob tej priložnosti na razstavi svojo dejavnost predstavil javnosti, je pripravil v soboto v Lescah republiško prvenstvo radijsko vodenih modelov razreda F-3-B (jadralna letala). Udeležilo se ga je 18 tekmovalcev iz Maribora, Kamnika in Kranja. Zmagal je Borut Perpar (Kranj) s 5234 točkami pred klubskimi tovariši Francijem Markunom, Brankom Poličarjem in Andrejem Marnom, ki so zbrali 4997, 4588 in 4222 točk. Peti je bil Ervin Rajšp (4216 točk) iz Maribora. Prvi trije bodo sodelovali na državnem prvenstvu za radijsko vodene letalske modele razreda F-3-B in motorna akrobatska letala razreda F-3-A. Najboljši s tega tekmovanja, ki too 2. in 3. maja na letališču Alpskega letalskega centra Lesce, pa bodo odšli na svetovno prvenstvo v Švico, -jk niških zidov«, temveč tudi v bližnji okolici, v strugi Bistrice in ob njej, po bližnjih bregovih, v stanovanjskih naseljih itd. Na sredinem sestanku komisije, direktorjev in njihovih pooblaščencev, stanovanjskega in komunalnega podjetja, občinske skupščine, SZDL in Turističnega društva ter mestnih krajevnih skupnosti so se dogovorili, da bo akcijo operativno vodilo Komunalno podjetje. Za odvoz smeti na osrednje smetišče ne bo skrbelo le Komunalno podjetje, temveč tudi vozni park drugih • organizacij, kar bo še posebno dobrodošlo za tiste, ki nimajo primernih vozil. Komunalno podjetje mora pravočasno preskrbeti dovolj smetarskih kontejnerjev in zagotoviti ter razporediti vozila in ljudi tako, da bo odvažanje in praznjenje tekoče. Prihodnji teden, 26. aprila, bo enaka akcija organizirana po podeželskih krajevnih skupnostih. V petek bo Komunalno podjetje namestilo po naseljih kontejnerje za smeti, kamor bodo ljudje strpali smeti in podobno navlako. Nosilec akcije, občinska konferenca SZDL in komisija, računata na sodelovanje krajevnih skupnosti, hišnih svetov, turističnih društev itd. Hkrati s pripravami na jutrišnjo akcijo in akcijo, ki jo načrtujejo za soboto, 26. aprila, so se v Tržiču odločili za ukrepe, ki utegnejo zboljšati skrb za varstvo okolja. Predvsem gre za stališče, da takšne akcije ne smejo izzveneti kampanjsko, temveč se kaže odločati za stalno delo in gredvsem preventivno vzgojo ljudi, im prej je treba najti človeka, ki bo poklicno skrbel za varstvo in urejenost okolja ter na osnovi skupščinskih pooblastil kršilce kaznoval. Pri izvršnem svetu občinske skupščine pa bo začela delovati stalna komisija za varstvo okolja. J. Košnjek Ekipa RateČanov že od vsega začetka planiških skakalnih prireditev nesebično pomaga pri utrjevanju in pripravi skakalnic. Tudi na letošnjem tekmovanju za Pokal Kongsberg in spominskem Pol-dovem memorialu je bila njihova pomoč dragocena, (jk) — Foto: F. Perdan V torek opoldne je oko fotoreporterjeve kamere ujelo osebni avtomobil, parkiran na zelenici pred blokom na ulici Moša Pijadeja. Po pripovedovanju občanov, ki so nas na to pomanjkljivost tudi opozorili, se parkiranje na neprimernem mestu pojavlja skoraj vsakodnevno. Ali gre za pomanjkanje parkirnih prostorov ali pa za malomaren odnos lastnikov avtomobilov do urejenega okoljat (jk) - Foto: F. Perdan Zaprt stari del Kranja? V Kranju so se odločili za izdelavo študije, ki naj bi pokazala, kakšne so možnosti, da bi stari del mesta zaprli za promet z osebnimi avtomobili. Razprave in želje nekaterih, da bi stari del mesta zaprli za promet in da na Titovem trgu ne bi več parkirali avtomobili, so znane že nekaj let. A. Z. Spet je mesce na- pozabili. ras moramo spomniti, i da je v Pari; baru na Bledu tudi ta ■jfiC^^ program in vam ^ ; ^f je bil všeč, ram Jf ekipa Park bara ~ zagotavlja, da vas tudi ta mesec program ne bo razočaral. Omenimo nekaj točk: Simpatična Minja se dvakrat predstavi; prvič v točki plesna fantazija, drugič pa s polnočnim bluesem. Nič manj ni zanimiva točka Chele in Alonsa, ki se predstavljata z latinsko-ameriškim cocktailom in špansko fantazijo. In potem je tu še Cherry beli — majhna skrivnost, za katero je najbolje, če se sami prepričate, kakšna je. Ekipa Park bara vas vabi na ogled aprilskega artističnega programa. Bar je odprt vsak dan od 21. do 2. ure ponoči; razen ob torkih. Začetek programa pa je ob 23. uri. nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12' 13 14 15 16 17 ■ „ 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■ 26 27 28 29 ■30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 ■ 40 41 42 43 44 ■ 46 47 ■ 48 49 50 51 ■ 52 53 ■ 54 55 56 57 58 59 60 Izžrebani reševalci: prejeli smo 88 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi ANUŠKA SOKLIČ, 64000 Kranj, Šorlijeva 8; 2. nagrado (40 din) ZLATKO BOGATAJ, 64000 Kranj, Valjavčeva 5; 3. nagrado (30 din) IVANKA PECNIK, 64000 Kranj, Maistrog trg 8. Nagrade bomo poslali po pošti. ŠAHOVSKI KROŽEK Najkrajša pot do zmage Osnovna naloga šahovskega igralca je, da svoje figure usmerja skladno z gibanjem figur nasprotnika in z glavnim ciljem, da s svojimi figurami ujame nasprotnikovega kralja v matno mrežo. Gibalni motiv igre je torej borba in želja za zmago. Ta motiv se najpogosteje kaže v najbolj elementarni obliki ravno pri začetnikih. Poudariti je treba, da ni dovolj, če zna igralec šahovske figure »premikati«, temveč mora s smotrnim gibanjem figur ukaniti nasprotnika ali pa obrniti nasprotnikove naklepe v svojo korist. To pa so elementi igre, ki človeka globoko pritegnejo in povsem prevzamejo ter mu nudijo svojevrstne užitke. Dajejo mu veliko veselje, če igra uspeva, in razočaranje v nasprotnem primeru. Vendar nas porazi ne razorožijo, nasprotno, utrjujejo nas v borbenosti in vztrajnosti. Nova igra — nova možnost! Poglejmo: 1. Tc3xc6! Ld5Xc6 2. Dh4 — c4 + Ka6 — b7 3. Dc4xc6 + !! Kb7xc6 4. Sf3 — e5 + Kc6 — c5 5. Se5 — d3 + Kc5 -d4 6. Kcl — d2! # E « 1 i % JHi 8388581 1 rnKmm Jis A §g ž ___ H H m ž n mm & i• A mm H mm f >- ■ $ A P! Utrinek, ki deluje bliskovito! Beli lovec na veliki diagonali hI —a8 preprečuje črnemu kralju umik na b7 polje. Sklepna poteza v kombinaciji belega jn črni nima rešitve pred 7. c2 — c3 mat. Beli je zares" izkoristil igralne možnosti svojih figur. S klicajem pri prvi potezi belega želimo opozoriti, da je to dobra poteza, kot tudi, da dajemo prednost premišljeni napadalni igri. Dva klicaja pri tretji potezi pa pome-• nita veliko pohvalo, kajti s to potezo je beli pokazal pot do hitre zmage. Poiskati najkrajšo pot do zmage pa je po navadi tudi najtežje! Današnji primer, na sliki 3, prikazuje na prvi pogled precej poenostavljeno in ne-razgibano pozicijo. Črni ima sicer kmeta več, vendar pa njegove figure niso razpostavljene na najbolj smotrnih mestih. Toda to se v nekaj potezah lahko popravi, se tolaži črni. Da, če ne bi beli dobro preučil pozicije in našel v njej utrinek, idejo, ki jo s krepkimi potezami uveljavi v zmago! — Hm, zakonsko žibljenje sem si drugače predstavljala ... Vodoravno: 1. človek v pozni življenjski dobi, 7. delo uslužnosti, 13. slovenski jezikoslovec, napisal prvo slovensko znanstveno slovnico, Jernej, 15. poljski pisatelj »Kmetov«, naturalist, nobelovec 1924, Wladyslaw Stanislaw, 17. sto kvadratnih metrov, 18. klonica, lopa za avtomobile in druga motorna vozila, 20. kanadski književnik, pisec »Rolfa gozdovnika«, Ernest Thompson, trup, organizem živih bitij, 23. ime slovenske slikarke Kobilce, 25. znaka za kemični prvini astatin in radij, 26. nabiralec korenov, 28. avtomobilska oznaka za Skopje, 30. klica, cima, 31. kraj na jugu Ukrajine blizu Nikolajeva, 32. tekoča pri-kuha, 34. latinski izraz za kakor da, tako rekoč, quasi, 36. enajsto znamenje živalskega kroga; ozvezdje južnega neba, 39. oranje, zorana zemlja, 40. znak za kemično prvino renij, 42. olajšilo, 44. v starem veku prebivalec na naših tleh, 46. opravilo, 48. rumenkasto zelen strupen plin ostrega vonja, 50. največji otok v Filipinih z glavnim mestom Manila, 52. kip, 54. znak za kemično prvino lantan, 55. kar kaj otežkoča, otežuje, 57. industrijsko mesto v mehiški državi Coahuila, 59. neprofesionalec, kdor se s čim ukvarja iz ljubezni, 60. odtenek, različica. Navpično: 1. električna morska riba, 2. dan v tednu, 3. kratica za Avtonomna pokrajina, 4. strog ustni izpit na vseučilišču, 5. grška črka, 6. dajatev za blago pri prehodu čez carinske ali državne meje, 7. radioaktivna kemična prvina (znak U), 8. znak za kemično prvino selen, 9. levi pritok Šelde pri Gentu v Belgiji, tudi nemški baročni slikar, Johann, 10. švedsko mesto pri izlivu reke Ume v Botniški zaliv, 11. priimek in ime češkega popevkarja, 12. vetrni jopič s kapuco, 14. ravnina, nivo, 16. prostor za sekanje drv, 19. radioaktivnost, žarljivost, 22. krajevna posebnost, krajevni izraz, 24. vrhunski športnik, 27. hribovita pokrajina v severozahodni Grčiji, 29. jezdna in vprežna žival, 33. šema, zlasti pustna, 34. del ženske garderobe, 35. efektivna tuja plačilna sredstva, denarna vrednost, tečaj, 37. sol ali ester oljne kisline, 38. angleški kemik in fizik, ki ni ločil vseh barv in je prvi opisal ta pojav imenovan daltonizem, 41. kratica za evropsko prvenstvo, 43. velikam ali kaj velikanskega sploh, 45. cvet, cvetlica, 47. turistični kraj na otoku Cresu v ožini z otokom Lošinjem, 49. posledica ranit ve, 51. sukanec, 53. prakanton v Švici, 56. avtomobilska oznaka za Leskovac, 58. glavni števnik, eden. Rešitve pošljite do torka, 15. aprila na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Najdražja kava Skodelico kave si je hotela skuhati 27-letna tajnica v tovarni plastičnih mas v Zahodni Nemčiji. Nalila je vodo v lonček, ga postavila na električni kuhalnik in potem pozabila nanj. Voda je zavrela, izparela, lonček je zažarel -švignil je plamen in potem je šlo vse zelo hitro. Dragocena aparatura za elektronsko obdelavo podatkov je bila uničena. Škoda znaša več kot milijon dinarjev. Liga za zaščito mačk V Franciji so te dni ustanovili Ligo za zaščito mačk. Ugotovili so namreč, da prebiva v tej deželi najmanj sto tisoč ljudi, ki jedo vsaj enkrat na leto mačje meso. Poleg tega pa je še približno toliko Francozov, ki jim goljufi podtaknejo mačje meso namesto zajčjega. Liga si je zastavila naloge), da zavaruje mačke pred goljufi in sladokusci. 1 Kuhar vitez Priznani francoski kuhar Paul Bousce je postal pred dnevi vitez legije časti. Odlikovanje mu je predal v Elizejski palači predsednik Giscard d'Estang, slovesnosti pa se je udeležilo še deset drugih najboljših francoskih kuharjev. Po svečanosti je novopečeni vitez pripravil za vse prisotne izredno kosilo. Časniki so zapisali, da je bilo to kosilo stoletja. Na tiskovni konferenci po banketu je Bousce dejal: »Veliki kuharji so samo moški. Kuhinja je namreč kot vojna; prava pustolovščina, pri kateri je treba veliko tvegati, tega pa ženske ne zmorejo. Poleg tega enostavno nimajo domišljije.« Kitajski viski Na ameriškem tržišču bodo v kratkem začeli prodajati kitajsko pijačo mu taj čen, kitajsko inačico viskija. Bivši ameriški predsednik Nixon ga je zelo pohvalil, ko je pred tremi leti obiskal Kitajsko. Izdelujejo ga že dvesto let in je zelo dober. Edina njegova pomanjkljivost je v tem, da je zelo drag. Popust za sedež v repu Potniki ameriških letalskih družb so pred novo preizkušnjo. Če se bodo zadovoljili s sedežem v repu letala in se odrekli običajnemu kozarčku viskija, bodo za vozovnico odšteli 35 odstotkov manj. Še vedno pa jim bodo ste-vardese ponudile sadne sokove, kavo in druge brezalkoholne pijače. S tem ukrepom želijo letalske družbe privabiti nove potnike. s šolskih klopi Kdo je to napisal? Letos praznujemo 30 letnico osvoboditve in zato smo se odločili, da bomo aprila in maja poiskali odlomke iz del partizanskih pesnikov in pisateljev. Jutri gremo v napad J u tri grem o v n a p a d. Glej, kako globoko je nebo! Sneg, naš beli brat, raz lij se v temo! Veter, potepuh, podaj nam roko! Mesec, lenuh, hitreje za nami! Mi gremo, gremo . s puško na rami! V napad za svobodo, za kruh! Pravilni odgovor zadnje uganke je: France Bevk, Mali upornik. Izžrebali smo pravilno rešitev. Nagrado je tokrat dobil Peter PIČMAN, 5. b r. osn. šole Josip Broz-Tito, Predoslje. Za nagrado pa je dobil knjigo BALTIŠKO NEBO, darilo GOSTINSKEGA IN TRGOVSKEGA PODJETJA CENTRAL iz Kranja. Muha ga je brcnila Ponedeljek je tu in začenja se spet novi teden v šolskih klopeh. Sneg je povzročil precej težavic. V soboto se je na Starem vrhu ponesrečilo mnogo smučarjev, med temi je bil tudi sošolec. Ko smo prišli v garderobo, je na klopi sedel Milan z belo obvezo okrog glave. Vsi smo takoj hoteli vedeti, kaj si je naredil, ali točneje, kje se je ponesrečil. Kar naprej je moral odgovarjati na to vprašanje. Nenadoma se je zraven njega prikazala Vanda, vedno polna domislic in pametnih idej. Postavila seje preden j in dejala: »Milan, ali te je brcnila muha?« »O, seveda, samo ta muha je bila odpeta plastična smučka, ki• je sama drvela po pobočju,« je odgovoril ponesrečeneć.. Potem je nanj deževalo še veliko pripomb, kakšna je bila tista muha, kako velika in če je bolelo, ko ga je brcnila. Nenadoma se je žrtev te »žuželke« oglasila. »Pa da ne boste mislili, da je samo mene izbrala za talca, ta presneta muha! Še veliko drugih jo je skupilo na njen račun.« Irena Levak, 7. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Rada imam svojega očka Preteklo jS le pet dni, odkar si odšel od doma, vendar se mi zdijo ti dnevi neskončno dolgi. Brez tebe je doma pusto in samotno. Pogrešam te pri kosilu, pri gledanju televizije, pri učenju in vsepovsod. Posebno te pogrešam na vrtu, kjer sva skupaj opazovala popke zvončkov in trobentic. Povedati ti moram, da so se popki na toplem soncu že odprli. Zelo pa sem žalostna, ker bodo gotovo cvetovi v tem času že odcveteli in odpadli, zato jih ne boš mogel videti, čeprav si se tako veselil prvega spomladanskega cveta na našem vrtu. V šoli smo spoznali že mnogo novega. Vsak dan se učim in vedno pišem domače S torbo v varstvo Do tretjega leta sem živela v Lomu pri stari mami. Ko pa je bila naša hiša dovolj opremljena za bivanje, smo se vselili. "Bilo je zelo lepo in vse novo, vendar se je moje življenje popolnoma spremenilo. Na raami-činem domu je moja stara mama neprestano pazila name, vedno je bila doma, me zjutraj oblekla in mi pripravila zajtrk. V novi hiši pa je bilo življenje drugačno. Očka in mamica sta odšla zgodaj zjutraj v službo. Ker sem bila premajhna, da bi se sama oblekla, me je prišla očetova mama vsak dan iskat in me potem odpeljala na svoj dom. Vsako jutro sem slišala očka in mamico, kako sta se odpravljala v službo, in vsako jutro sem si želela, da bi šla z njima, čeprav sem vedela, da otroci ne hodijo v službo. Nekaj dni sem Čakala mamo v postelji, kmalu pa sem začela vstajati takoj, ko sta očka in mamica odšla v službo. Gledala sem skozi okno in čakala. Nekega dne pa sem prvič opazila otroke šolarje, kako so s svojimi torbami hodili proti avtobusni postaji. Ne spominjam se več, kako sem poiskala očetovo aktovko in vanjo vtaknila dve slikanici. Potem pa sem odprla okno in skočila na travo, ki je bila Še vsa mokra od jutranje rose. Nato sem sama s torbo odšla na očetov dom v varstvo. Postala sem samostojnejša. Takšna sem še danes: ko zazvoni ura, vstanem, se oblečem, zaklenem vrata in s pravo šolsko torbo odkorakam proti avtobusni postaji. Mojca Pogačnik, 5. b r . osn. šole heroja Bračiča, Tržič Milo za drago Nehruiev nagrajenec »Nfirprliva »npžpnptra mii/n'« in nrprHa- J ® J naloge. V redovalnici imam že vrsto dobrih ocen. Prebrala sem že vse knjige za bralno značko. Tovarišica me je o vsem že vprašala. Vsak dan pričakujem oceno in Prešernovo bralno značko. Tudi potepam se. Z Majdo, ki je moja najboljša prijateljica, skoraj vsak dan igrava tenis in košarko. Kako pa kaj ti, ali boš kmalu prišel? Pošiljam ti prisrčne pozdrave, kmalu •na" svidenje! Mojca Pogačnik, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Knjige in kuhalnica so njen konjiček Marija Debeljak, učenka 8. razreda šole Peter Kavčič iz Škofje Loke, nas je sicer obiskala z dvomesečno zamudo, kar pa ji nismo prav nič zamerili. Je že tako, da so šolarji danes zelo zaposleni in da ne utegnejo veliko potovati naokrog — čeprav samo do Kranja. In pero Geha, ki si ga je zaslužila s prispevkom »Vztrajal sem« (objavljen je bil letos januarja), tudi ni nikamor izginilo. Varno spravljeno v urednikovem predalu je čakalo, kdaj bo nagrajenka prišla pon j. »Spis ,Vztrajal sem' je nastal nekega mrzlega večera, ko smo otroci sedeli na zakurjeni peči in nam je mamin stric pripovedoval o svojih doživljajih med zadnjo vojno in o prestanem trpljenju. Napeto sem poslušala ter kasneje vso zgodbo opisala v domači nalogi.« No, in potem je besedilo poslala še pionirski rubriki Glasa. Prvič, ampak ne zadnjič, pravi zdaj. »Nagrade res nisem pričakovala. Zelo me je presenetilo, ko ste objavili, da bom dobila nalivnik. Kolegi v šoli so mi čestitali. Prej kot jaz so zasledili vaše sporočilo in zvedeli, kako in kaj.« Geha pero je očitno pristalo v pravili rokah, kajti Marija sodi med najbolj pridne v razredu. Slovenščino ima seveda pet; najbrž zato, ker v prostih uricah veliko bere. Bere in kuha. Knjiga in štedilnik sta namreč njeni najljubši zabavi. Upa, da bo tudi v naslednjih letih, kot gimnazijka, našla zan ju vsaj malo časa. I. G. »Narediva sneženega moža!« je predlagal brat. 11 »Prav, pa ga dajva, saj je dovolj snega!« sem zavpila. Naredila sva tri velike kepe in jih postavila drugo na drugo. »Grem jjo korenje,« mi je zaklical brat. Zdelo se mi je malo čudno, kajti korenje imamo na polici tako visoko, da ga on ne more doseči, pa ga vendar nisem vprašala, kako ga bo dobil. . Cez nekaj časa pa mi je priletelo za vrat nekaj zelo mrzlega. Pa ne mislite, da je bilo korenje, ampak velika snežena kepa, ki je bila pošiljka od brata. Nisem vedela, ali naj se smejem ali jezim. Vendar me je takrat pograbila taka jeza, da sem zavpila: »Čakaj, boš že videl, kako ,topel' je sneg!« in mu vrgla prav tako za vrat glavo sneženega moža. Miluška Kavčič, 7. a r. osn. šole, Ivana Tavčarja, Gorenja vas Risba, ki sem jo poslal v Indijo, še imenuje Gozd. To je bila moja najboljša risba. Delal sem jo več tednov. Vanjo sem vložil. veliko truda in sem zelo vesel, da mi je tako uspela. Delal sem jo delno v šoli, pri prof. Legatu, največ pa doma. Ta usp'eh me je spodbudil. Želim si, da bi sodeloval še na več nagradnih natečajih. Risba, ki sem jo poslal sedaj, se imenuje Na grobovih talcev.. Risbo sem narisal lani. Marko Ručigaj, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič m t %l * radio gledališče sobota 19. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga 18.20 Čustveni svet računalnika Ruperta, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Tritisoč sekund radia Študent, 15.40 Portret orkestra Rolf Hans Miiller in Ma.vnard Ferguson, 16.00 Naš podlistek, 16.10 Ritmi Latinske Amerike, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Moj-mira Šepeta, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Iz oper in glasbenih dram. 21.25 Dvignjena zavesa, 21.40 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 20. APRILA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — Svet-lana Makarovič: Pekarna Mišmaš, 8.47 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra — N. Michalevski: Napad na poštno kočijo, 18.43 Glasbena medigra, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Sere-nadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.(K) Majhen recital pianistov Alfonsa in Aloysa Kontarsk.v, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 21. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, .11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Pet minut z ansamblom Franca Miheliča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Bert Kaempfert, 16.00 S knjižne police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Skladbe Zoltana Kodal.vja, 19.30 Luigi Bocche-rini: Kvintet v f-molu, op. 42, 19.50 Literarni večer, 20.35 Joseph Havdnf Koncert za violončelo in orkester št. 1 v C-duru, 21.00 Ekonomska politika 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Ivo Petrič, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 22. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Majhni vokalni ansambel, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz dela glasbene mladine Slovenije, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Družba in čas, 17.20 Pri skladateljih, ki so bili partizani ali žrtve okupatorja, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — Jan Otčenašek: Romeo, Julija in tema, 21.37 Zvočne kaskade, 22.20 Konc^rtantna glasba, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 Solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Garyjem Glitterjem, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Berlinski glasbeni večeri, 22.25 Trenutki ob orglah, 22.50 Trije divertimenti, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 23. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14:10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši po-, slušalci čestitajo in pozdravjajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Kurt Rehfelda, 17.20 Budnica v desetletjih mraku, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.4Q Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Komornoglasbeni studio", 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena — znane melodije, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu valčka 18.00 Progresivna glasba 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Večerni concertino, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Poslušamo skladbe Franceta Marolta, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Stereofonski operni koncert, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 24. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Ta-lijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Naj narodi pojo, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.00 April 1975, 17.30 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 17.45 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.05 Iz domačega opernega arhiva, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Cetrfkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepć melodije, 22.20 Trobenta in orgle, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Hugo Strasser, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota-našega gospodarstva, 17.50 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples Tretji program 19.05 Kogoj, naš sodobnik, 19.50 Sodobni literarni portret, 20.10 Mešani zbor RTV Zagreb, dirigenta sta Slavko Zlatič in Igor Kuljerič, bo pel skladbe jugoslovanskih avtorjev, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Dubrovniške letne igre 1974, 21.45 Benjamin Brit-ten: Vojni requiem za soliste, zbore in orkestra, op. 66, 23.10 Tonske arabeske nočnih ur, 23.55 Iz slovenske poezije petek 25. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Pionirski pohod po poteh tovarištva in spominov — prenos, 10.30 Iz simfonične glasbe, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočrii signali, 19.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade,. 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe • Tretji program 19.05 Radijska igra — Jovan Hristič: Orest, 19.53 Listi iz albuma Beethovnove klavirske glasbe, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 22.00 V nočnih urah, 23.30 Matija Bravničar: dva prizora iz opere Hlapec Jernej, 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 7 do 22 din, špinača 10 din, cvetača 14,50 din, korenček 4,70 do 6,50 din, česen 27,50 din, čebula 3,80 din, fižol 15,50 do 17,80 din, pesa 3,80 din, kumare 22 din, paprika 40 din, slive 23 din, jabolka 9,20 din, hruške 14,40 din, pomaranče 8,30 do 8,80 din, limone 11,60 do 13,40 din, ajdova moka 18,60 din, koruzna moka 5,35 do 5,86 din, kaša 7,34 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 7,20 din, kislo zelje 7,50 din. klobase 43 din, orehi celi 16,80, jedrca 80,50 din, jajčka 0,85 do 1,20 din in krompir 1,70 do 2,20 din-. KRANJ Solata 15 din, špinača 12 din, korenček 8 din, slive 18 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 8.40 din, limone' 10,60 din, česen 22 din, čebula 4 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 14 din, čebulček 18 din, med 35 din, radič 18 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 32 din, smetana 22 din, orehi 70 din, klobase 16 din, skuta 18 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 6 din, cvetača 12 din, krompir 1,80 din, žganje 35 din in kokoši - očiščene30 din. TRŽIČ Solata 10 do 18 din, špinača 20 din, cvetača 15 din, korenček 7 do 8 din, česen 30 din,.čebula 5 do 9 din, fižol 13 do 15 din, pesa 5 din, slive 18 din, jabolka 4 do 7 din, regrat 5 din, pomaranče 9 din, limone 12 do 13 'din, ajdova moka 16 din, surovo maslo 48 din, smetana 5 din, skuta 3 do 5 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 7 do 8 din, kisla repa 6 do 7 din, klobase 15 din, orehi 10 do 12 din za liter, jajčka 1,10 do 1,50 din, krompir 2 din in med 40 din. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ SOBOTA, 19. aprila, ob 10. uri za izven — K. Novak: IGRAOMEZINCKU - lutkovna predstava. , NEDELJA, 20. aprila, ob 17. uri - I. Potrč: LACKO iN KREFLI; gostovanje v Bohinjski Cešnjici. PONEDELJEK, 21. aprila, ob 15. uri - I. Potrč: LACKO IN KREFLI; zaključena predstava za dijake ESŠ Kranj; ob 19. uri - I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSK1; zaključena predstava za dijake Gimnazije Kranj. Predstavi sta v okviru revije dramskih družin — 75. TONE CUFAR JESENICE PETEK, 18. aprila, ob 16. uri - S. Maršak: MUCIN DOM — mladinska igra, gostovanje na Breznici. poročili so se V KRANJU Zepič Drago in Pucko Milica, Leben Karol in Vidic Nika, Seiko Silvester in Pehare Sonja, Koželj Jožef in Iršič Anica, Logar Alojz in Gregorec Ivanka, Ropret Alojzij in Kimovec Zvonka. VTRŽICU Nunar Stanislav in Carman Viktorija. umrli so V KRANJU Dolinšek Janez, roj. 1892, Pistotnik Jožefa, roj. 1897, Hergouth Karel, roj. 1907, Jagodic Anica-Milica, roj. 1942, Drobine Marija, roj. 1907, Štefe Ivana, roj. 1904, Manfreda Marija, roj. 1893. VTRŽICU h i no televizija Kranj CENTER 18. aprila amer. barv. krim. film ZASEBNI DETEKTIV ob 16. uri, amer. barv. film za Filmsko gledališče BUTCH, CASIDY IN KID ob 18. uri, svečana premiera slov. barv. filma ČUDOVITI PRAH ob 20. uri 19. aprila amer. barv. krim. film ZASEBNI DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. vojnega filma VSE V REDU ob 22. uri 20. aprila slov. barv. film KEKCEVE UKANE ob 10. uri, amer. barv. krim. film ZASEBNI DETEKTIV ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. filma CLEOPATRA JONESob21. uri 21. aprila slov. barv. film ČUDOVITI PRAH ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 18. aprila holand. barv. CS film OPICA IN SUPER OPICA ob 16., 18. in 20. uri 19. aprila an?l. barv. grozljivka GROF YORGA VAMPIR ob 16. in 20. uri, amer. barv. western UMAZANEC BILLY ob 18. uri 20. aprila amer. komedija VELIKA PARADA KOMEDIJE ob 14. uri, amer. barv. western UMAZANEC BILLY ob 16. uri, holand. barv. dokum. film OPICA IN SUPER OPICA ob 18. uri, premiera amer. barv. we-sterna DUŠA ČRNEGA CHARLIA ob20. uri 21. aprila amer. barv. vvestern DUŠA ČRNEGA CHARLIA ob 16., 18. in 20. uri KAKTUSOV CVET - ameriški, barvni film, 1969; režiser Gene Saks, v gl. vlogah: Walter Matthan, Ingrid Bergman, Goldie Hawn; Izrazita komedija, posneta po istoimenski brod-vvavski situacijski komediji, predstavlja zakrknjenega samca, ki svoji ljubici laže. da ima tri otroke in ženo. Tako se hoče zavarovati pred morebitnimi ambicijami mladega dekleta, da bi ga ujela. Dekle je zaradi osamljenosti nesrečna, vendar noče uničiti »zakona«, rada pa bi vendarle spoznala ženo. Zobozdravniku ne preostane drugo, kot da prepriča svojo privlačno asistentko, da se dekletu predstavi kot njegova žena. Iz tega začetnega zapleta se razvije duhovita situacijska komedija, ki ji daje posebno mikavnost sveža, svojevrstna igralka Goldie Havvn, tudi Oskarjeva nagrajenka. Tržič 18. aprila ital. barv. komedija IGRA KART ob 18. in 20. uri 19. aprila ital. barv. komedija IGRA KART ob 18. in 20. uri 20. aprila angl.-nem. barv. erotični film ORGIJE ob 17. in 19. uri — ni primeren za otroke, premiera slov. barv. filma ČUDOVITI PRAH ob 21. uri 21. april a angl.-nem. barv. erotični film ORGIJE ob 18. uri — ni primeren za otroke Kamnik DOM "18. aprila slov. barv. film POMLADNI VETER ob 18. in 20. uri 19. aprila amer. barv. komedija KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO ob 16. in 20. uri, amer. barv. glasb. POJEM PESEM DOMINQUE ob 18. uri, premiera slov. barv. filma ČUDOVITI PRAH ob 22. uri 20. aprila amer. barv. glasb, film POJEM PESEM DOMINQUE ob 15. in 19. uri, amer. barv. komedija KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO ob 17. uri Škofia Loka SORA 18. aprila amer. film VSI SMO LOPOVI ob 18. in 20. uri 19. aprila dan. komedija ZOBOZDRAVNIK V PO STELJI ob 18. in 20. uri 20. aprila dan. komedija ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 18. aprila dan, komedija ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI ob 20. uri * 19. aprila amer. drama SMRT V BENETKAH ob 20. uri Radovljica 18. aprila angl. barv. krim. film PESEK OTOKA SYLTA ob 20. uri 19. aprila amer. barv. film NORA HIŠA LUTK ob 18. uri, franc. barv. zabav, film VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 20. uri 20. aprila ital.-špan. barv. westerri VALDEZOVI KONJI ob 16. uri, franc. barv. zabavni film VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 18. uri, amer. barv. film NORA HIŠA LUTK ob20. uri 21. aprila franc. barv. pust. film KLIC DIVJINE ob 20. uri JETNIKI so prva televizijska igra v albanskem jeziku oziroma prvi televizijski film, ki so ga v celoti posneli na Kosovem. s kompletno ekipo televizije Priština. Drama obravnava problem krvne osvete: neka družina živi doma med štirimi stenami in čaka na osveto, ki se lahko opravi samo zunaj hiše. Obenem je to tudi psihološka drama, saj so odrasli moški prisiljeni izbirati med sel>oj. kdo bo pravzaprav žrtev osvete. sobota 19. APRILA 9.15 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa). 15.20 625 — ponovitev (Lj), 15.55 Nogomet Sloboda : Velež - prenos iz Tuzle (Sa). 17.45 Obzornik, 18.00 Učiteljev dnevnik - T V serija, B, 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 20.00 Gledališče v hiši (Bg), 20.30 Moda za vas, B. 20.45 Boris Cavazza in Rifle. B. 21.20 Kaktusov cvet -film, B. 23.00 TV dnevnik, 23.15 Nogomet Italija : Poljska — posnetek iz Rima. B (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.30 Diisseldorf: hokej SZ : Švedska - prenos (EVR), 19.45 Risanka. 20.00 Ditk Cavett vam predstavlja, 21.00 Športna sobota. 21.15 Glasl>ena oddaja. 21.55 Sedem dni, 22.15 Kronika Sterijinega pozorja (Bg II) UČITELJEV DNEVNIK, italijanska barvna TV' nadaljevanka — Mlademu učitelju z italijanskega juga. ki je imel malo praktičnih izkušenj v poučevanju, so zaupali delo v gosto naseljenem predmestju Rima. Razred so sestavljali v glavnem ponavljavci in nedisciplinirani učenci. Kljub odporu starejših kolegov je mladi učitelj uspel, da so sprejeli v šolo tudi tiste dečke, ki niso hoteli obiskovati pouka in so jih označili kot nedružabne in nepopravljive. Mladi učitelj se je sedaj znašel pravzaprav šele na začetku vseh problemov in težav: odkriti mora pravi način, kako naj tem fantom zbudi zanimanje za učenje in delo. nedelja 20. APRILA 8.55 Poročila. 9.00 -J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka. 10.15 Otroška matineja: Čudovito žerjavovo darilo, Viking. Viki. Avtomobil skozi kamero (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bg). 12.00 Proslava ob 30-letnici osvoboditve taborišča Jasenovac (Zg), pribl. ob 13.00 Poročila, 14.35 Pisani svet. 15.10 Mladi za mlade — oddaja TV Sarajevo, 15.45 Hokej SZ : Švedska — posnetek s svetovnega prvenstva v Diissel-dorfu. B, 17.30 Poročila. 17.35 Moda za vas. B, 17.50 Leonardo da Vinci - serijski film, B, 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.05 P. Zidar: Utonilo je sonce. B. 20.40 Postaja -film. B. 20.50 Baski - 2. del, B (Lj), 21.25 Športni pregled (Sa), 22.00 TV dnevnik (Lj). 22.20 Nogomet Hajduk : Partizan — reportaža (Zg) UHF — oddajnik Krvavec 17.35 Krsto Hegedušič - dok. oddaja. 18.30 Filmi Zlatka Bou rek a, 19.00 Mladina vprašuje. 19.30 TV dnevnik. 20,(X) Zabava vas Charles Aznavour, 21.00 24 ur. 21.15 Državljan Pokorni - film, (Bg II). 22.35 M. Krleža: Tema z varijacijami (Zg II) Nadaljevanka ŽIVLJENJE LEONARDA DA VINCIJA je zvesta rekonstrukcija Leonardovega življenja, po dokazih in dokumentih in na podlagi sedan jega poznavanja dobe. v kateri je živel. Nadaljevanka je torej skrbna študija o človeku in velikem umetniku. Da bi lahko poudarili ta aspekt, so ustvarili vlogo »vodnika«, ki je vez med dobo, v kateri se dogaja zgodba, in med gledalcem. V naslovni vlogi je nastopil Philippe Lerov, kot vodnik Gulio Bosetti, režiser pa je Renato Castellani. ponedeljek 21. APRILA torek 22. APRILA Kronika Zagreba (ZgV 18.15 Glasbena oddaja (Bio. 18.45 Dokumentarna oddaja (Zg). 19.30 TV dnevnik (Bg). 20.00 Humoristična, oddaja. 20.45 24 ur. 21.u> Obzorje, 21.45 Kratek film. 22.00 Kronika Sterijinega pozorja (Bg II) sreda 23. APRILA 8.10 TV v šoli (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.30 Viking Viki. B. 17.55 Obzornik. 18.10 Mladi za mlade -oddaja TV Beograd. 18.45 Po sledeh napredka. 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Kako umreti. B. 21.35 'Miniature (Lj), 21.45 Rezervirano za šport (Bg). ... T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila. 17.30 Mali svet. 18.00 Kronika (Zg). 18 15 Narodna glasba. 18.35 Znanstveni studio (Bgl. 19.30 TV dnevnik (Sa Zg II). 20.00 Glasbena oddaja. 21.00 _'4 ur. 21.15 Feljton, 21.45 Mladi Garibaldi - serii^ki film. 22.: 15 Kronika Sterijinega |M>zorja (Bg II) KAKO UMRETI domači film, 1972; režiser Miomir Stamenkovič, v gl. vlogah: Faruk Be-goli, Abdurahman Šalja, IsufBegoli; Kako umreti je prvi prav i kosovski film o mladem partizanu, ki ljubi hčerko vaškega veljaka in izdajalca. Je namreč čas italijanske okupacije na začetku vojne. Kosovo preživlja težke trenutke: treba se je odločiti: odpor in morda smrt ali izdajstvo in lagodno življenje. Film odlikuje svojevrstno ozračje nam neznanega načina življenja ki pa ga režiser in scenarist, čeprav nista s Kosova, očitno dobro poznata. • četrtek 24. APRILA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 9.35 TV v šoli. 15.;55 Francoščina. 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.(5 Črka na črko t~ oddaja TV Beograd. B. 18.05 Obzornik. 18.25 Vzpon človeka B. 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik. 20.05 ■). Semjonov: 17 trenutkov pomladi. 21.JO Kam in kako na oddih. 21.20 Četrtkovi razgledi: Celodnevna šola. 21.45 Iz koncertnih dvoran, 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.15 Poročila. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Kronika Odjeka (Zg). 18.15 Zabavno glasbena oddaja (Sa). 18..'15 Turizem. 19.05 Kulturni pregled. 19..30 TV dnevnik (Zg). 20.00 Mandat.-20.45 Profesor Baltazar - risanka. 21.00 24 ur. 21.15 Odpisani - TV nadaljevanka (Bg II) Serija trinajstih oddaj VZPON ČLOVEKA, ki je nastala v proizvodnji BBC. |e bila posneta po knjigi dr. Jacoba Bronovvskega. Pokojni dr. -Ja-cob Bronovvski je bil sodelavec Salkovega instituta v La Jolii v Kaliforniji. Štiri leta j: Delavke Rašice o sebi, 21.10 L. Feuchtvvanger: Brata Lauten-sack — TV nadaljevanka, 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.15 Poročila. 17.30 Morski biseri - film. 18.00 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.30 (Bg). 16.05 TV v šoli (ZgTI6.35 Madžarski TVD (Bg). 17.20 Kuhinja pri violinskem klitn'u. B. 17.50 Obzornik. 18.05 Tuja" folklora: Madžarski narodni plesi, B. 18.40 Spoznavajjno-otrokov svet: Moč govora. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnev nik. 10.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.10 Plnkv — film, 22.00 625. 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.15 Poročila. 17.30 Bistrooki. 18.00 Kronika ReketZgi. 18.15 Narodna glasba (Sk). 18.45 Reportaža TV Tito-grad. 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Golgota - TV drama. 21.00 24 ur, 21.15 Zabava vas Tonv Roland. 21.45 Kronika Sterijinega pozorja (Bg II) PINKV - ameriški film, 1949; režiser Elia Kazan, v gl. vlogah: Jeanne Crain, Ethel Barrvmore, Ethel NVaters; S tem filmom je Kazan načel problem rasizma, ki je v ameriški kinematografiji tistega časa izredno redka tema, če ne celo neznana. Pinkv je glavna junakinja, po nekakšni čudni skrivnosti belo dekle črnih staršev. Zrasla na severu države ne ve dosti o segregaciji. Ko je postala bolničarka, se je poročila z zdrav nikom, nato pa se je vrnila na jug k babici. Tam je spoznala bogato belko miss Emm. Ta je bila zelo stara in bolna ženska, zato y je Pinkv posvečala vse poklicno znanje in skrb. Po smrti ji je Emm zapustila celotno premoženje. Emmina družina z oporoko ni bila zadovoljna; začeli so pravo rasno vojno. Vendar je pred sodiščem Pinkv uspela dobiti tožbo. Ostala bo v domači vasi in se posvetila emancipaciji črncev. f/s'/sJ^/s/ .sA'/ /jfsss/ es/ A' / marta odgovarja Zavese Pri zavesah se izogibajmo premočnim in preveč velikim in kričavim vzorcem, raje izberimo manjše in ne preveč močne barve, saj se jih bomo sicer preveč hitro naveličali. Za majhne prostore izbiramo svetle zavese z drobnim vzorcem ali kar enobarvne. Le veliki prostori prenesejo na zavesah velike vzorce. Včasih je prav težko uskladiti vzorec na tapetah z zavesami. Le pri enobarvnih tapetah lahko izbiramo kakršnekoli zavese. Vzorec na tapeti se bo najbolje razumel z drobnim vzorcem zavese. Če je strop v prostoru zelo nizek, izberemo zavese s pokončnimi črtami, če pa je zelo visok, pa naj imajo zavese vodoravne črte. Kosilo od včeraj Vse gospodinje, ki kosilo pripravljajo doma, se trudijo, da bi po prihodu z dela bila jed kar najhitreje na mizi. Zato veliko gospodinj pripravlja jedi že prejšnji dan. Pri tako organizirani prehrani res morda prihranimo na času, pozabljamo pa, da pri dvojnem kuhanju jedi uničimo več koristnih snovi v hrani, razen tega pa, če nismo previdni, izpostavljamo na pol kuhana živila tudi kvarjenju. Ce namreč živila, predvsem meso, le na pol pripravimo in je meso pečeno ali kuhano le na pol, v sredini pa je še surovo in če ga potem pustimo v toplem prostoru, ga izpostavljamo napadu mikroorganizmov. Če mamo torej prehrano organizirano na ta način, moramo paziti na dvoje. K vsakemu obroku dodajamo še- hrano, ki je ni treba kuhati in za katero vemo, da vsebuje vitamine in rudnine. Zato naj bo vedno pri roki solata, sadje, sadni sokovi, sveže pripravljena zelenjava kot je korenje, kumare, paprika, paradižnik tid. Hrano, ki jo pripravljamo prejšnji dan, moramo po odstavitvi z ognja hitro ohladiti, najbolje v mrzli vodi, ohlajeno pa čez noč postavimo v hladilnik. Tako se bomo izognili raznim črevesnim obolenjem, za katere so še posebej občutljivi mali otroci in stari ljudje. Nikakor pa ne smemo jedi, ki jih pripravljamo za drugi dan, puščati na primer kar.v topli kuhinji. Naslednji dan jedi dokuha-mo, že kuhane pa seveda dobro . prevremo, ne pa samo pogrevarrfo. Razne jedi iz jajc, mleka in smetane prav tako sodijo v hladilnik, če jih hranimo za kasneje. Enako velja za razne mesne solate, majoneze, kreme, sladke in mesne nadeve itd. Ribe, gobe, krompirjeve jedi pa sploh ne kuhamo za naslednji dan. Surovo maslo penasto umešamo in mu postopoma dodajamo sladkor, nato pa še vsako jajce posebej. Vse dobro umešamo, nato pd dodamo moko, ki smo jo prej dobro pomešali s pecilnim praškom, ter sok in naribano lupino (če je užitna) pomaranče. Pečemo v srednje vroči pečici kake pol ure. Medtem pa pripravimo obliv: sladkor v prahu in sok pomaranče mešamo tako dolgo, da se zgosti v gosto gladko tekočo maso. S tem prevlečemo pečen kolač, po vrhu pa lahko še okrasimo s pomarančnimi rezinami. Potrebujemo: '115 g surovega masla, 115 g sladkorja, 2 jajci, 115 g moke, pomarančo, žličko pecilnega praška. Za obliv: pomarančo in 115 g sladkorja v prahu. Pomarančni kolač Pomladanska »obnova« Za verando ah-druge prostore, kamor se poleti sonce hudo upira, so primerne zave-se iz močnega platna. Ce ne maramo roloja ali ne dobimo tako širokega za veliko okno, si zaveso naredimo sami. Potrebujemo dve letvici, kovinske obročke in daljšo vrvico. Platno prešijemo po dolžini na vsakih 20 do 25 cm v kak cm široke robove, kamor prišijemo obročke. Skoznje potegnemo vrvico, jo pritrdimo na spodnjo letvico, in nato vrvico speljemo skozi vse gornje obročke ob rob zavese, kjer jih združimo. Sonce zna že kar svetlo posijati, okoli poldneva je tudi že tako toplo, daje plašč prav odveč. Močna sončna luč pa ne odkriva le lepše barve našega okolja, pač pa tudi barve našega obraza in las, kjer se prav gotovo še pozna zimska prehrana in bivanj^ v toplih presušenih prostorih. Kritičen pogled v ogledalo pove vse. Lasje so brez leska, konice razcepljene, barva lic ni prav nič sveža, oči so motne, pogled utrujen, tožimo, da nas daje pc mladanska utrujenost. Kaj torej potrebujemo? Nič posebnega pravzaprav. Dosti svežega zraka, sprehod, drugačno prehrano in novo pričesko. Za tako obnovo pa ni dovolj le pol ure " in potem ves mesec nič. Odstranjevanje zimskih posledic in bitka za negovanost naj traja vsak dan vsaj po nekaj minut, pa bomo uspeli. Za začetek stopimo na tehtnico. Ce smo pozimi več jedli, se bo to poznalo ne le na tehtnici, pač pa tudi na naših oblinah. Zato jejmo manj, kaj in koliko, pa smo na naših straneh že govorili. Crtajmo iz jedilnika mastnu hrano, testenine, sladkarije. Na krožniku naj bo kar najpogosteje zelenjava, sadje, mlečni izdelki, ribe, na žaru pečeno meso. Jejmo počasi in dobro prežvečimo, tako bomo prej siti. Nekaj dni vztrajnosti se izplača, saj bo na ta način telo samo uredilo »spomladanski apetit«. Ker torej vemo, da vse, kar pojemo, odseva na našem obrazu, ne bomo posegli po prvi jedi, ki nam pride pred lačne oči. Koža na obrazu je suha, celo drobno se lušči, nobene prave barve kot pravimo nima. Odločite se za obisk pri kozmetičarki. Če pa ne, si čiščenje kože pripravimo sami. V malo vode skuhamo krompir, ga zmečkamo, dodamo nekaj kapljic jabolčnega soka ter si to maso nanesemo na obraz. Posušeno s prsti zradiramo z obraza obenem z odmrlimi celicami povrhnjice. Koža bo gladka in mehka. Iz domače shrambe si nato še pripravimo masko za obraz; jajca, banane, skuta, jogurt, kvas so cenena domača olepševalna sredstva. Pisana ruta je v ženski garderobi že od nekdaj cenjen dodatek. Letos pa so jo pozimi nosile ženske zavezane pod ovratnikom plašča, preselila se'je na pomladanske kostime, poleti pci jo bomo videvali tudi na bombažnih enobarvnih oblekah. Ljerka moderno lahko nosila jem. Prosim, vrsto bi model, visoka 168 62 kg. bo U bo srajčni pa naj Pod rameni nagubana, zapenja se spredaj _ z gu Krojena je piramidas Obleko lahko n s t is n jen o s p a so m. izbrali smo za vas gorenjski kraji POMENKI 0 GORICAH, GOLNIKU, TRSTENIKU Izredno lepe dekorativne zavese v surovi osnovni barvi in z rjavim, oranžnim in rumenim vzorcem imajo naprodaj v Murkini MODI v Radovljici. Širina 1,20 m. Cena: 71 din Za to pomlad in poletje bodo imeli ženski sandali še vedno debele podplate. Model Erika se dobi v raznih barvah v vseh PEKOVIH poslovalnicah. Cena: od 199 do 249 din Da bo jed prej gotova, pa okusna, si lahko prežganje, ki ga dodajate juham, omakam, pečenju itd., kupite že gotovo. Izdelali so ga pri Podravki, dobi se pa v Centralovi Delikatesi. Cena: 9,60 din Ce si ne morete privoščiti jopiča iz pravega usnja, poglejte na Kokrin oddelek moške konfekcije v GLOBUSU, kjer imajo naprodaj kvalitetne in lepo krojene športne jopiče iz mehkega umetnega usnja. Barve: zelena, temno modra in črna. Cena: 690 din in o drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica. Povije, Srednja vas, Tene tiše, Zalog in Žablje) (2. zapis) Dostikrat me je že vodila pot skozi Tenetiše in vsakokrat sem spet zagledal novo gradbišče, posebno na brežini ob podružnični cerkvici sv. Dominika. Lep kraj z gorsko panoramo v ozadju je gotovo mikaven tudi za doseljence. VPLIV VELESOVEGA? Hkrati pa sem tudi pomislil na neko povezanost tenetiškega Dominika z ženskim samostanom dominikank v Velesovem. Saj je ime tega svetnika močno redko med našimi Petri, Martini, Janezi, Miklavži, Jakobi in drugimi bolj »domačimi« svetniki, zavetniki starih podeželskih cerkva pa najsibodo mogočne fare ali le njihove kratke podružnice. Misel na povezavo tenetiškega Dominika z vele-sovskimi redovnicami (dominikankami) podpira tudi dejstvo, da so bile v nekdanjih tlačanskih časih nekatere hiše (gospodarstva) v Tenetišah podložne velesovski samostanski gospoščini (odrajtovati so morale desetino). CERKEV NA HOLMCU Res, lepo lego ima hram sv. Dominika v Tenetišah. Z višine zre na svoje ovčice (če smemo razborite Teneti-šane sploh tako imenovati?), živeče v Spodnjih in Zgornjih Tenetišah. (Danes se kraj imenuje samo: Tenetiše). Okrog cerkvice je vaško pokopališče — natanko tako slikovito in romantično kot jih slika mojster Maksim Gaspari. — Navado imam pogledati tudi grobne napise, tako zvem, kateri priimki so v nekem kraju najbolj pogosti. Tu sem videl največkrat vklesan priimek Švegelj, Erzar, Rezar, Uranič, Perne idr. Cerkvica je kar precej prostorna. Prvotno staro so obnovili leta 1766 — tako pravi naslikana letnica na oboku. V glavnem oltarju stoji baročni kipec sv. Dominika, v stranskih pa sta bila Miklavž in Janez Krstnik. Prvotno trojico svetnikov v tenetiških oltarjih je pozneje nadomestila kar pravcata »množica«: le Dominik in Janez Krstnik sta ostala od prvotne družbe. Pridružili pa so se jima še Rok, Notburga, Jakob, Mati božja, Barbara in Lucija. Le zakaj se je moral prijazni Miklavž umakniti? Bržčas je bilo to posledica stroge vizi-tacije škofa Scarlichija. Ta je namreč ukazal stare oltarje podreti, ker so bili že tako zelo zanemarjeni. Če se že ne bodo popravili, naj jih podero, njihovo kamenje pa vlože v pokopališko obzidje. Tako stoji v latinsko pisanem zapisniku z dne 3. septembra 1631. — stare oltarje je na novo postavil in jih »barokiziral« sloviti idrijski podobar in rezbar Jurij Tavčar (v letih 1877-1878). Ali ura v stolpu še meri čas? Novo so namesto stare vstavili leta 1900 (prejšnja je bila menda stara več kot 200 let). Mimo sem šel že tolikokrat pa se v naglici nisem prepričal, če urni mehanizem še deluje. • TOGOTNI ZVONAR V mislih imam Janeza Kristijana Riserja, livarja zvonov, ki je živel v 18. stoletju in imel tačas svojo delavnico v Kranju. Tenetiški veliki zvon je mož viil leta 1753. Moral pa je biti ta Riser prav nagle jeze. Saj je moral zaradi nje več let trpeti v hudi ječi. Nekoč se je vročekrvni možakar tako razjezil nad svojim pomočnikom, ki je »okrog pravil« (recimo raje: opravljal), da mojster goljufa (ker rabi pri vlivanju zvonov slabe kovine), da je v navalu nagle jeze z bodalom prebodel neprevidnega pomočnika. Seveda se je potem moral zvonar pokoriti za svoj zločin. Mimogrede omenim, da so bile nekoč zahteve za kakovost zvonarskega brona prav stroge: litina je morala vsebovati 78 odstotkov čistega bakra in 22 odstotkov kositra. Nikakor pa ni smel biti v litini primešan antimon, svinec, cink ali kaka druga kovina. — Le zvon iz čiste bronovine dolgo enakomerno doni. (bolj strokovno: ima dolgotrajnejšo resonanco, brez valovitega, sunku podobnega odmeva). Sicer pa je bilo lepo »petje« zvonov že od nekdaj ponos vaščanov. Saj »Zagorski zvonovi prav milo pojo« pravi tudi ponarodela Vil-harjeva pesem. Ce še to omenim, da so bile Tenetiše nekoč znana božja pot pri »sveti Nedelji« in da je vas (skupno z Letenicami, Ka-mnjekom in Zavodami) imela svoje pro-ščenje (»žegnanje«) prvo nedeljo po sv. Juriju (23. aprila). In da so*imeli v Tenetišah kar štiri živinske sejme na leto. Priznati tudi moram, da imajo Tene-tišani svojo cerkev prav lepo oskrbovano in opremljeno. Namesto klasičnih klopi imajo razpostavljene oblazinjene stole. Poskrbljeno je tudi za najmlajše in "za nekoliko večje otroke. Stolčki v prvi vrsti so res skoro za »palčke«, potem pa v vsaki vrsti večji. Do normalnih za odrasle. Te skrbi še nisem nikjer opazil — četudi sem si ogledal toliko cerkva. Pač zaradi umetniško zgodovinske pomembnosti. Saj so prav cerkve in podobe v njih v marsikaterem manjšem kraju edini kulturni spomenik. To povem zato, da odbijem ost: češ, samo cerkve si ogleduje in stare fajmoštre slavi . . . PARTIZANSKO OBELEŽJE Na razpotju, tik za odcepom ceste proti Goričam in Golniku, stoji na desni, tik nad bregom potoka Stražnice kamnito partizansko obeležje. Vklesan napis pove, da so tu za svobodo padli Vladimir Požgaj, Franc Beton in Pavel Bartel. Na poti iz Kranja v bataljon pod Stržič so se dopoldne 2. septembra 1943 prav tu osveževali (umivali) omenjeni trije partizani. Po naključju je nanje naletela nemška patrulja in jih vse pobila. Kraj, kjer so se partizani zadrževali, se imenuje »pri Primoževih lužah«. Poleg Požgaja (roj. 1914 v Kranju), Betona (roj. 1898 na Kokrici) in Bartla (roj. 1913 na Vrhniki), spominja to obeležje tudi na Pavlo Ažman-Jasno (roj. 1925 v Strahinju), ki je padla tik pred zarjo svobode 6. maja 1945 v gozdu blizu Tenetiš. Kot članica okrajnega komiteja KPS za Naklo — Šenčur se je vračala z nekega sestanka s krajevnimi aktivistkami in tako zašla v zasedo, ki je bila zanjo usodna . .. C. Z. t riac/a/Jei 'a/t/ta 20 V'sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Popolnoma razumljivo!« je odvrnil Joannes. »Oče in mati, to sta dve osebi. Ded in babica, to bi bili že štirje. In če bi dovolili še stricem in tetam!« — Z rahlim obžalovanjem je dodal: Celo Leonardu . ..« Jean Marc je prosojen, človek bi rekel, da je prebil več dni v kakšni votlini. Obrit, s samoveznico okoli vratu, v prenovljeni obleki, ki ga je čakala že dolge mesece v ulici Dumont, bi se lahko pokazal kjerkoli, tudi na premieri, če bi administracija francoske Pravice poskrbela za udobje svojih »glavnih prič«. Res pa je, da ponuja tej priči tri vstopnice, ne samo eno. Ko prideta iz Rue Vaubanan, Delorme zašepeta Belotu na uho: »Mu nataknem lisice?« »Nikakor ne,« odvrne Belot prav tako tiho. Tri vstopnice? Osem! Cel kup! Delorme potegne zavese na vratih in zatemni okno. »Ker še stojimo,« pravi. Belot je šel s pogledom za njim in se lahno nasmehnil. »Si zdaj prvič za angela varuha?« »Da, gospod glavni.« »Čestitam!« Tudi Delorme ga opazuje, malce vznemirjen. Doslej niso zbujali pozornosti ne na postaji in ne ko so se povzpeli na vlak; bodo njegovi ukrepi uspešni? Belot pravi Jeanu Marcu: »Ležite, če hočete. Odpeljemo se ob enajstih in ne pridemo pred deseto zjutraj. Čemu bi si kvarili noč!« »Hvala, gospod,« pravi Jean Marc. »Nisem zaspan.« Zaskrbljeno si ogleduje spuščene zavese, ki so zamenjale mreže njegove kletke. CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Nikar se ne obotavljajte,« še pravi Belot, »če vam pride karkoli na misel. Bilo bi precej nenavadno, če bi oba hkrati spala, inšpektor Delorme in jaz. Tisti izmed naju, ki bo bedel, vas bo poslušal.« Delorme je zadovoljen. Jean Marc se takoj ravna po njegovem nasvetu: »Ko pridemo na Lvonsko postajo, boste lahko zaslišali vratarja? Ta je videl zamenjavo kovčkov! Videl je avto, ko je zdrvel mimo.« »Ker opravlja službo zvečer, ne bo mogel biti tam zjutraj,« meni Belot. »Toda nič skrbi, računamo na njegovo pričevanje.« »Hvala, gospod.« Za vse je govoril: »Hvala, gospod.« Ko se je danes zjutraj prebudil in se je spomnil srečanja z neznancem sredi noči, kateremu je glavni inšpektor Senneville izkazal toliko spoštovanja, je vprašal paznika, ki mu je ponosno odvrnil: »Nikar se ne pri-tožuj, privlačiš pomembne ljudi!,Glavnega inšpektorja Belota! Nalašč zato je prišel iz Pariza!« Jean Marc se je takoj spomnil vedrega komisarja Theveneta, ki je govoril v telefon: »Belot ima v rokah zadevo!« — »Dober dan, dragi Belot, vesel sem, da vas najdem tu!« - »Kmalu se bova spet videla!« Ta bo torej vodil preiskavo, on bo gospodar njegove usode. Če bo prepričan Belot, bodo tudi drugi, od najmanjšega do največjega! Tako je torej Jean Marc rekel obema: »Hvala, gospod!« Iskreno, iz dna srca. Potovanje bo mirno. Mladi osmuljenec in mladi inšpektor niti za hip ne zapreta oči. Belot blaženo spi, čeprav ni popil kave. Zjutraj se opraviči: »To je zaradi spremembe zraka.« Ko so na Quai des Orfčvres, prepusti Belot Jeana Marca Delormovi skrbi, sam pa odnese kovček in poročila na Indenti-teto, nato pa kljub zgodnji uri potrka na Picardov kabinet, kjer je tudi že Truflot. »Gospod Picard je besen ...« »Nič čudnega,« odvrne Belot. » . .. ker vas ni sprejel ob vašem prihodu, gospod Belot,« konča Truflot z vljudnim očitkom. Belot pojasni. Prefekt je naročil za osmo uro direktorja sodne policije, gospoda Malebrancha zaradi mestnih interpela- V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. cij, ki so tukaj zelo malo cenjene. Gospod Malebranche je naročil Picardu, naj sestavi dosje in si želi, da bi ga on spremljal, ker gre za zločine in uboje zadnjih šestih mesecev v pariškem okolju, ki so še nekaznovani. Picard bo prebil noč nad tem dosjejem doma, kakor bo prebil jutro pri prefektu. Ampak zdaj misli samo na dogodek v Neuillyju, ki ga po sestanku Simona z gospodično Chenelong še bolj zanima. »Tem boljše in oprostite,« pravi Belot. »Prosim vas, zagoto- | vite mlademu Bergeru začasno zatočišče, ki pa naj ne bo umazano. Razložil mu bom, zakaj ga ne moremo takoj sprejeti. In je stopil do Simona. Simon, Blondel in glavni brigadir Gaillardet so v skupni sobi in čakajo. »Najprej in predvsem: obisk pri Augusti?« Simon mu ponudi poročilo, plod odličnega spomina, malone stenografski zapis. Belot prebere in vpraša: »Imaš kaj dodati?« »Ničesar. Rad bi, da jo sam slišiš čimprej. Poklicali smo jo za šestnajsto uro. Slabo se je vedla.« Iz spoštovanja do hierarhije se Belot obrne na Gaillardeta. Vmeša se Blondel: »Da, upoštevajoč tekoči račun žrtve, bi se rajši zanesel na načelnika brigadirjev.« Besedo prevzame Gaillardet. »Bila je neznansko bogata. Zdaj ni bila več, toda živela je v skromnem blagostanju! Tukaj so podatki, ki jih je dal njen bankir. Seveda nobenih številk: dokler ne bo odprta oporoka . .. Dal mi je tudi notarjev naslov. Gospod Bravais, bulvar Male-sherbes, se spominjaš?« »Seveda,« reče Belot, »razsekane stranke mu bodo postale specialnost. Da, zelo ljubezniv človek. Najprej pa končaj z banko: kakšen kovček?« »Velik. Zapečaten.« »In notar?« »Nobene oporoke.« »Daj, no.« »Vsaj pri njem ne.« »In tudi jaz nisem našel ničesar podobnega v Neuillyju,« reče Simon. »Kot mu je znano,« nadaljuje Gaillardet, »ni nobenih bližnjih dedičev. Ne otrok ne staršev.« »Nikoli poročena?« »Ne.« »Odkod ji premoženje?« , »Od očeta in od očeta njene matere. Take poroke dajo več denarja kot otrok.« — Vsi, tudi Gaillardet, se zasmejejo. — »Kemična industrija mednarodne veljave. Bankir pravi, da seje razumela na borzo prav tako kot na slike, toda .špekulacije lahko ukanejo tudi najboljše", to so njene lastne besede. Gotovo premoženje v tujini.« »Dober pes ve, kaj lovi.« »Ah?« reče Gaillardet. »S tvojega zeljnika?« »Ne.« »Škoda. Pomagal si mi do uspeha, oddolžil bi se ti. Poleg tega pa še njena zbirka.« »Tu sva midva, Riviere,« reče Blondel. »Dovoli, da končam,« reče Gaillardet. »Sicer pa samo ponavljam bankirjeve in notarjeve besede. Oba jamčita, da je bilo njeno pravo bogastvo v tem.« »Poglejte,« pravi Blondel Gaillardetu, da bi se opravičil, ker ga je prekinil, »mi samo potrjujemo po naročilu strokovnjakov.« »Hej,« reče Belot, »to ni neizogibno. Poznali so dovolj zbiralcev, ki so se zmotili v vrednosti svojih zakladov. Pojdi no, Biondel!« »Med trgovci sva opazila najbolj priznane poznavalce sodobnega slikarstva, pol Riviere, pol jaz. Tukaj so njihova imena in naslovi. E: to pomeni, da so tudi solidni izvedenci. Vse to so raztrobili jutranjiki. Ne samo zaradi njene osebne zbirke, ki je enkratna, zlasti kar zadeva imenovanega Van Gogha — navedli so celo imena nekaj platen, kaj ne, Riviere?« »Da.« f*vmopol SOVODENJ Pred poldrugim desetletjem je bilo v Sovodnju v zgornjem koncu Poljanske doline ustanovljeno podjetje za predelavo plastičnih mas, eno prvih te vrste pri nas. Z vztrajnim delom predvsem pa z dobro kvaliteto smo si pridobili renome in priznanje potrošnikov plastičnih mas. Naši izdelki iz vakuumirane in varjene plastike imajo vsestransko uporabnost, tako za industrijsko kot za široko potrošnjo. Obiščite nas na mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! albume za značke vseh vrst (male, velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke albume za kovance (za numizmatike) albume za kasete albume za znamke torbice za kasete mape ivo, reklam, agent itd. Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj p. 64225 Sovodenj i C izdali™* obiskovalce sejma obveščamo, da lahko dobijo naše t u V naslednjih trgovinah odnosno založbah: ~ j-jubljana: DZS, MK, Cankarjeva založba, Borec ~ Kranj: Globus (Kokra) - Jesenice: Zarja, Tobak - Radovljica: DZS ~ Jržič: DZS - »kofja Loka: DZS, Jurček Proizvodnja podstrešnih stopnic in strešnih oken m Mizarstvo Markun Franc, Ribno 49/a, 64260 Bled Te stopnice*so najbolj praktične in stabilne. Zapirajo se obojestransko "krati, spodaj in zgoraj. Zgornji pokrov je iz pločevine. Izdelujemo jih -Po merah, to je kakršno imate odprtino. Dobite jih lahko tudi po standardnih merah 120x70, 110x70, •><>X70 cm višina pri vseh 255 cm. ^delujem tudi strešna okna standardnih mer 115x85 in 85 X b» cm. Prednost teh oken je, če se vam razbijejo stekla, jih sami Janko zamenjate. Zgornje steklo Je 6 mm, spodnje pa 4 mm. Pomladanski izlet za izžrebane naročnike Glasa Že blizu Litije bomo zagledali onstran Save veliko grajsko poslopje — Ponoviče. Malo je gradov, ki bi imeli tako pestro preteklost. Prvotna utrjena postojanka nad savskim pristaniščem je postala pozneje tovarnica špirita in likerjev, po prvi svetovni vojni (1918) so se tu nastanili ruski begunci in uredili v gradu gimnazijo za svojo mladino. Za tem je bilo tu deško vzgajališče (»poboljševalnica«j. Tik pred vojno (1940) so poredne dečke izselili, v gradu in v njegovih hlevih pa uredili žreb-čarno (gojili so tudi bele lipicance). V času vojne so v gradu živeli prisilno mobilizirani Luksenburžani. Tem so sledili belogardisti. Zdaj pa je grad turistična postojanka. In tako smo med klepetom prišli že v Litijo. Velik kraj" (3500 prebivalcev), raztegnjen na obeh bregovih Save. Seveda je najznačilnejše poslopje velika predilnica, zgrajena že leta 1885. Tovarna prede izključno le bombaž in sintetiko. Tkalnice pa nima. V stroki imenujejo tak obrat »solopredilnica«. — Velikost in gospodarnost stare tovarne spoznamo tudi po celi vrsti velikih stanovanjskih stavb, ki pa niso nikaki pusti in dolgočasni bloki. Seveda, so lepe hiše bile zgrajene že pred petdesetimi leti. Litija je izreden rudosleden kraj. Tu je bil posebno znan rudnik živega srebra, nadalje so tu kopali še srebro, svinec, baker, cink, železo in barit. Vendar je topilnica rud prenehala delati že kmalu po prvi svetovni vojni. Skozi večji kraj Šmartno nas bo pot vodila k slavnemu gradu Bogenšperku (nemško književno: Wagensberg), v katerem je kar dvajset let živel in delal vsestransko delavni in učeni baron Janez Vajkard Valvasor (1641 -1693). Njegovo delo »Slava vojvodine Kranjske«, je bila dotiskana leta 1689 v nemškem Niirnbergu. Knjiga (pravzaprav štirje zajetni zvezki) obsega 3520 strani s 533 bakrorezi. Valvasor je zaradi stroškov v zvezi s to veliko knjigo skoro obubožal. Moral je zato leta 1692 grad prodati. Preselil se je v Krško, kjer je preživljal zagrenjeno starost do smrti. Seveda se bomo v Valvasorjevem gradu nekaj časa zadržali. V gradu, ki je pod spomeniško zaščito, je nekaj soban muzejsko urejenih. Gotovo pa bomo v že kar precej razpadajoči grajski stavbi pomislili, kako je čas tudi z graščaki pomedel. Le del njihovega smisla za razkošje in za lepo je ostal. V oddelku NOB pa bo marsikdo presenečen: tudi te kraje je okupator priključil Gorenjski (»Oberkrain«) in je te ljudi (vsaj nemški lepaki in letaki tako govore) imel kar za Gorenjce. O takratni nemško-itali-janski meji, ki je potekala nekako po razvodnici med Savo in Krko, bomo pa itak med potjo govorili. Hiteti moramo. Spet navzdol v porečje ponikalnice dolenjske Temenice. Bela cesta — makadamska seve — nas bo vodila tudi mimo božjepotne gore Primskovo (592 m), kjer se stiska okrog cerkve kar cela vas — celo svojo šolo imajo — ustanovljeno že leta 1864! In že spešimo proti Šentvidu pri Stični, eni največjih dolenjskih vasi in najstarejši dolenjski prafari. Spotoma se bomo ozrli tudi na semenarsko podjetje na Selih (lastnik mu je sedaj ljubljanska Semenarna) in na razpadajočo graščino Grumlot, nekdanjo last in atelje slikarja Ferda Vesela. Šentvid pri Stični je bil obljuden že v prvih zgodovinskih časih, saj je bila prav tu tudi rimska postaja Acervo (na poti med Emono — Ljubljano in Siscio — Siskom). Šentvid je bil nekoč trg, šolo je imel že leta 1784! Danes je tu sedež Zavoda za revmatično in srčno rekonvalescentno mladino. fcot Gorenjce nas bo seveda zanimala pravcata razstava lesenih plastik našega rojaka Petra Jovanoviča (z Žetine nad Poljansko dolino), ki je Šentvid, posebno šolske vrtove, naravnost obogatil s svojimi umetninami. Le nekaj minut vožnje in že smo na Viru. Danes je to majhna vasica med Šentvidom in Stično. Včasih pa je tu stalo mogočno, dobro utrjeno prazgodovinsko gradišče — Virsko mesto. Odkopali so mu že temelje, ki merijo kar 850 x 300 m. Kaže, da je to gradišče, ki ga pripisujejo starim Ilirom in Venetom, živelo celo tisočletje pred našim štetjem. Izkopanine, ki so jih tu mnogo izkopali (zdaj jih hranijo v Ameriki, v Berlinu in v Ljubljani), sodijo v halštatsko arheološko obdobje. Seveda so največ predmetov našli v gomilah, postavljenih pod gradiščem, že bolj na ravnem svetu. To so bili pravzaprav skupinski grobovi na »pokopališču« Virskega mesta. Med pogovorom o tem nenavadnem kraju, ki je tudi biologiji prispeval svoj dragocen delež (iz potoka, ki bruha tik pod Virom ob velikem deževju celo človeške ribice na dan, so poslali biologu Scopoliju prve primerke teh živalic s človeško poltjo — prav primerki virskih človeških ribic so dobili pozneje splošno uveljavljeno znanstveno latinsko ime »proteus anguinis«), bomo že prispeli pred veliko zgradbo — staroslavni cistercijanski samostan v Stični. Vsa ogromna stavba zidana v precej čistem romanskem slogu — je en sam dragocen umetnostni spomenik. V cerkvi, ki je veljala za največjo na bivšem Kranjskem, je razpostavljen sloviti križev pot, delo velikega slovenskega slikarja prejšnjih stoletij Fortunata Berganta. Vsekakor bo zanimivo pogledati tudi del nagrobnika vojvodinje Viride, avstrijske vladarice, ki je živela kot vdova na Pristavi nad Stično celih 28 let (1386 -1414). Po rodu je bila i/, milanske vladarske rodovine vojvod Sfarza-Visconti. Poročena pa je bila z avstrijskim vojvodo Leopoldom III. Habs-buržanom. Njen sin je bil znani Krnest Železni, zadnji kortfški vojvoda, ki se je dal umestiti na Gosposvetskcm polju. — Narod »gospe s Pristave« (tako soji domačini rekli, ker je bila dobra in ljudomila) spominja grb na nagrobniku: kača ki požira otroka. .. Seveda si bomo v samostanu ogledali tudi križni hodnik i/, srede 13. stoletja ter freske Janeza Ljubljanskega. Posebna lepota je v baročni štukaturi na stropu samostanske ohednice. Stiski samostan, v katerem že 839 let žive pobožni »beli menihi« cistercijanske-ga reda, je bil ustanovljen leta 1136. Samostan je bil vrsto stoletij kulturno in gospodarsko središče velikega dela Dolenjske. Bil je tudi ognjišče domače besede (znan je »stiški rokopis« iz leta 1428), od leta 1593 do 1784 je v samostanu delovala .edina glasbena šola onega časa (med drugimi se je tu izobrazil pozneje tako slovit glasbenik Jakob Petelin-Gallus. — Le kdo ne pozna Jurčičeve povesti o Juriju Kozjaku? Pretežni del dogodkov je vezanih prav na stiški samostan. — In še to omenim, da je preživel nekaj let v tem samostanu tudi Radovljičan Anton Tomaž Linhart, kot redovnik seveda. Potem je iz reda izstopil in postal naš prvi zgodovinar in dramatik. Nekatere izletnike bo verjetno zanimalo tudi obsežno gospodarstvo, ki ga je do leta 1945 vodil samostan sam (mesarija, mlekarna, mizarstvo, valjčni mlin, ribištvo, njivske kulture, vinogradi v Mirni peči itd.). Imel pa je v starih časih samostan tudi pravico azila (preganjani so dobili v obzidju samostana zavetje), lastno sodstvo, celo krvno! Na splošno pa so stiški tlačani menili, da je veliko lažje živeti »pod krivo opatovo palico« kot pod knutami svetnih grašča-kov. Tudi od Stične se moramo posloviti in že hitimo po ravnem polju proti Ivančni gorici. Mimogrede se bomo ozrli na veliko farmo bekonov, na livarno in na znamenja ob poti, ki je bilo nekoč rimski miljnik. Nič pa še nismo omenili, da smo se od Litije do Stične vozili po nekakšni meji: vzhodno od te namišljene črte zori trta, ki daje sloviti cviček, zahodno od te »meje« pa uspeva le šmarnica, samorodna malo-vredna trta. In že smo na dolenjski avtomobilski cesti. Naš cilj je sedaj Kranj, Iti pa je od Ivančne gorice oddaljen še celih 55 km. Še pogled na mesto /Višnjo goro (ki pa ima manj prebivalcev kot kakšna srednja gorenjska vas) in na grad Turen, ki je ob poti — potem pa domov. Kajti povsod je lepo — doma pa je najlepše! In ljubo doma, kdor ga ima! Črtomir Zoreč TROJANE MEDI7SKE Toplice ZASOC7E L2UBL7ANA BOGENSPERIC VISN7A 6CRA ŠENTVID PRI STIČNI IVAISCtHA 60R\CA Kraji, ki jih bomo na izletu obiskali, in smer (puščice) potovanja AMD skrbi za podmladek Lani je bil pri AMD Škofja Loka ustanovljen podmladek AMD. S tem so člani društva želeli v svoje vrste pritegniti predvsem čimveč mladih pionirjev, ki jih zanima avtomobilski šport. Mladi privrženci avtomobilskega športa si na svojih srečanjih ogledujejo zanimive filme ter se seznanjajo z vzroki in s posledicami prometnih nesreč na naših cestah. Seveda mentorji mlade poučujejo predvsem v duhu prometne varnosti in manj v športnem duhu. V podmladek AMD je trenutno včlanjenih okrog sto pionirjev, krožek pa vodi Milan Maretič. -jg Več zdravstveno-vzgojnih predavanj Osnovna organizacija Rdečega križa v Šenčurju je imela v petek, 11. aprila, redno letno konferenco, na kateri so pregledali delo organizacije in ugotovili, da je bilo zelo uspešno. Osnovna organizacija RK iz Šenčurja je ena najbolj aktivnih v kranjski občini, pohvale vreden pa je tudi podmladek RK na osnovni šoli Stanka Mlakarja, saj so člani RK kar vsi učenci. Odbor je marca uspešno končal krvodajalsko akcijo, obiskali so nekaj onemoglih žena in mož, v bodoče pa bodo organizirali še pobiranje starega papirja in krp. Želijo si tudi več zdravstveno-vzgojnih predavanj, ki naj bi jih organizirali sami ah pa prek osnovne šole. Prvo tako predavanje bo v kratkem, ko bo predaval dr. Marjan Fortuna o boleznih srca in ožil ja. Na koncu so za naslednjo mandatno dobo izvolili nov odbor, za predsednika pa ponovno Gorenca Pavleta. F. Erzin Turistično predavanje V soboto je škofjeloško turistično društvo pripravilo zanimivo predavanje. Predavatelja inž. Tone Mlakar in inž. Peter Pokorn sta zbranim spregovorila o turističnih prireditvah v občini Škofja Loka ter o urejenosti mesta pod Lubnikom. Predavanje je bilo spremljano z barvnimi filmi in diapozitivi. Dober obisk v škofjeloškem hotelu Transturist je dokazal, da si Škofjeločani podobnih prireditev še želijo. -jg Mesec čistoče v KS Radovljica Krajevna skupnost Radovljica bo tudi letos od srede maja organizirala mesec čistoče v krajevni skupnosti. Izdelali so že obširen program akcij, s katerim so seznanili občane. V akcijah bodo sodelovali tudi turistično društvo in učenci osnovne šole. Posebno skrb bodo posvetili čiščenju in urejanju vseh cest, ulic, javnih prostorov, parkov in zelenic. Očistili bodo Oblo gorico, dolino Donice in zemljišče ob progi. Razen tega bodo očistili vsa divja smetišča in nabavili tri nove kontejnerje za smeti. Tistim občanom, ki še nimajo smetnjakov, priporočajo, da jih nabavijo, hkrati pa svetujejo, da okenske police okrasijo s cvetjem. Svet krajevne skupnosti bo nabavil tudi zastave, ki jih bodo lastniki hiš lahko dobili po zmernih cenah. Stališče krajevne skupnosti pa je, da je treba zastave izobešati ob vseh državnih in narodnih praznikih. Po končani akciji bo posebna komisija pregledala delo, skupščina krajevne .skupnosti pa bo najbolj prizadevnim občanom podelila posebna priznanja in nagrade. JR Izobraževanje gasilcev V Medvodah se je končal tečaj za gasilske podčastnike in strojnike, katerega so uspešno opravil 103 kandidati s področja občinske gasilske zveze Ljubljana-Šiška. Tako so številna gasilska društva pridobila strokovni kader, ki bo vešč upravljanja z vse bolj tehnično izpopolnjeno gasilsko opremo. Pri izvedbi tečaja sta pomagali tovarni Donit in Color, ki sta tečajnikom dali na voljo prostore in opremo. -fr KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da ,f«a od 14. do 30. aprila v svojem 8t»lonu na Primskovem velikega Kosta iz Zagreba to je tovarna Pohištva »MARKO ŠAVRIĆ« n»jvečji proizvajalec na Hrvatskem. »Šavrič« se vam v Lesninskem salonu na Primskovem predstavlja s celotnim programom vseh vrst pohištva po zelo ugodni ceni in še 5 r< popustom. Strokovne nasvete za opremo stanovanja bo dajal arhitekt. Informacije lahko dobite tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju v informativnem paviljonu Les-n i ne. Izkoristite ugodnosti 5 % popusta in še 3 % deviznega popusta, posojilo do 20.000 din brez porokov. Dostava brezplačna Za nakup se priporoča KRANJ LI Graditelji! I Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n. sol. o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po konkurenčnih cenah: — stavbno pohištvo — okna, vrata — parket — hidrirano apno — cement — betonsko železo x — betonske mešalce — 100 1 Do 25. maja 1975 vam pri nakupu stavbnega pohištva (okna, yrata) •InlesVnudimo 5 % popusta Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. 21-611. Potrošniki ! Mercator vam v hali A nudi poleg konkurenčnih cen še posebni sejemski popust, brezplačno dostavo - na dom in možnost nakupa na potrošniško posojilo. Mercator vas vabi na ogled in nakup blaga v času od 11. do 20. aprila 1975 na spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju. Paviljon Mercatorja je v hali A, tam si lahko ogledate in nabavite POHIŠTVO ' STROJE ZA GOSPODINJSTVO TV APARATE PREPROGE BETONSKE MEŠALCE PECI ZA CENTRALNO KURJAVO KOSILNICE MOTORNA KOLESA LESTENCE MOTORNE ŽAGE MLINE ZA KORUZO KERAMIČNE PLOŠČICE IN DRUGO POTROŠNO BLAGO ZA VSAKDANJO UPORABO. Mercator vas vabi v svoj paviljon v hali A. r modna m hiša Pomlad je prinesla nove modne tendence, ki bodo popestrile ali dopolnile marsikatero žensko in moško garderobo. Pred nakupom lahkih pomladnih oblačil pa ne pozabite obiskati Modno hišo s prodajnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, bogat izbor zopet zelo modnih pletenin, metrskega blaga in galanterijskih artiklov vse od perila do moških srajc ter modnih dodatkov. Izbirali boste lahko med ekstravagantnimi in umirjeno modnimi modeli za šport ali sveča nejše priložnosti. Ker želi Modna hiša zadovoljiti vsem okusom in željam, boste našli v njenih prodajnih enotah modele za vse starosti in postave po zmernih cenah. . <.~ -----* " ■ , ' . V . ' ~" 'L— ^ -i • ** " „ NA SVIDENJE NA GORENJSKEM SEJMU Novo odslej globoko zamrzovanje živil tudi v majhnih stanovanjih. Zamrzovalna omara Gorenje — najnovejši dosežek kolektiva Gorenje Velenje. Zamrzovalno omaro vam nudimo na tromesečno brezplačno prizkušnjo. Plačilo v šestih mesecih z brezobrestnim posojilom Jugotehnike — sejemski popust! Motorne žage, motorne in ročne kosilnice priznane švedske tovarne Husqvarna osvajajo s svojo tehnično dovršenostjo potrošnike vsega sveta. Varnost pri delu in lep izgled, urejen servis so razlogi, ki vas bodo prepričali o vrhunski kvaliteti Husqvarne Sejemski popust 10 % Demonstracije vak dan ob 10., 12., 14., 16. in 17. uri. S n n p n i p Husgvarna 6 HOTEL BOR - GRAD HRIB PREDDVOR, tel. 45-080 Primeren kraj, posebni prostori, ugodni pogoji za poročna kosila, valete in šolske obletnice. Kmetijska zadruga Bled ima razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo vedno na zalogi tudi gradbeni material po konkurenčnih cenah Blago po želji dostavljamo tudi na dom iz našega skladišča ali pa ga posredujemo neposredno od proizvajalcev. V vrtnariji na Bledu in cvetličarnah na Bledu v hotelu Jelovica in v Radovljici v hotelu Grajski dvor nudi ves za pomladansko saditev potreben material in vse druge vrtnarske storitve. Se priporočamo. mali oglasi • mali oglasi prodam JARČKE PRELUX, dobre nes-nice, stare 10 tednov, prodam po ugodni ceni. Mlakarjeva 58, Šenčur ELEKTROMOTORJE, mešalce za beton, motorne žage, univerzalne mline in drugo električno orodje lahko ceneje kupite v paviljonu ELEKTROTEHNE na spomladanskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila. ' 2014 Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO s puhalnikom. Tirin-ger, Šmarjetna gora 2, Kranj 2138 Plastični ČOLN za štiri osebe Prodam. Mavec, Šorlijeva 31, Kranj KZ Naklo — valilnica prodaja 12 tednov stare jarčke v sredo in petek od 7. do 18. ure, ostale dneve vključno sobota od 7. do 14. ure v valilnici Naklo. Cena 30 din. KZ Naklo -Valilnica Prodam rdeč FlZOL in suhe BU-1 ARE. Trstenik 10, Golnik 2191 _Prodam nakladalni VOZ za seno, T TPob' m in enoosno kiPer PRIKOLICO, vse tovarniško novo. Kalan, ^apoge 11, Vodice 2192 Prodam KOSILNICO BCS in smrekove DESKE. Naslov v oglasnem oddelku ' 2193 Prodam traktorsko KOSILNICO, Priklop zadaj, uporabno za vsak traktor, GNOJNlCNI SOD in ^HPALKO. Juvan, Olševek 27, "reddvor 2194 Prodam železna VHODNA VRA-Naklo 45 2195 Prodam KRAVO po izbiri. Pod-hom 23, Zg. Gorje 2196 Prodam ŠKROPILNICO, original Priključek za na motiverk kosilnico Potočnik, Rovte 8, Podnart Prodam stare JARCKE, 2-3 mesece, PHISEK. Senično 19, Tržič Prodam mlado KRAVO s teletom a» po izbiri. Strahinj 69, Naklo 2198 Prodam PSIČKE, stare sedem tednov. Petrič, Čirčiče 14 2199 Prodam l kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV. Luže 6, Šenčur 2200 "rodam KRAVO, 9 mesecev brejo, aJl Po izbiri. Virmaše 48, Škofja Loka KZ NAKLO -VALILNICA sprejemamo naročila za enoletne kokoši -nesnice po ceni .30 din. Prodaja bo v začetku maja. KZ Naklo - valilnica Prodam semenski KROMPIR ki-leijčar. Drulovka 45 2202 Prodam dva PRAŠIČA po 30 kg težka in KRAVO pred telitvijo. Virje 47, Medvode 2203 t košnjo SENA in OTAVE oddam, ^sce, Alpska 9 2204 Prodam KROŽNO ŽAGO cirkular J motorjem 3 KW. Šenčur, Gasilska * ah tel. 41-037 2205 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov ^are. Pretnar, Brezje pri Tržiču 43 3 mesece stare JARCKE prodajam vsak dan. Pavlin, Pivka 45, 1Naklo, tel. 47-041 2140 Prodam mlado KRAVO s teletom ab brez. Mlaka 1, Radovljica 2208 Prodam JARCKE, priznane ne-jnice PRELUX. Jože Urh, Zasip 23, Boštic 2209 Prodam mlado KRAVO s teletom a" Po izbiri. Puštal 104, Škofja Loka . Prodam KRAVO s teletom ali po i^nri- Ferjan, Sp. Laze 4, Zg. Gorje Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte J/jadeja 1. Stavek: G P Gorenjski J1?* Kranj, tisk: Združeno podjetje J-Judska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in "Prava lista: K run j, Moše Pijadeja — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Te-'®toni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ORlasni in naročniški oddelek ^1-194. — Naročnina: letna 90 din, Polletna 45 din, cena za 1 številko * din ar. — Oproščeno prometnega đavka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Selo 14, Žirovnica 2212 Prodam dobro ohranjen ŠPORTNI VOZIČEK in POSTELJICO. Ogled v soboto dopoldne ali po telefonu 24-855. Stojanovič, Šorlijeva 3, Kranj 2213 Prodam KRAVO simentalko, ki bo v začetku maja tretjič telila, ali kravo s teletom in delovnega VOLA, 350 kg težkega. Knific, Podljubelj 23, Tržič 2214 Prodam SENO. Tupaliče 43, Preddvor 2215 Prodam HLEVSKI GNOJ. Ko-krica, Partizanska pot 8 2216 Prodam večjo količino SENA in KROMPIR igor. Češnjica 19, Podnart 2217 Prodam mesnato SVINJO za zakol. Strahinj 67, Naklo 2218 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Lebar Anton, Planina 17, Kranj 2219 Prodam OVCE, KOZE, OSLE, SEDLO. Soklič, Grajska 19, Bled Poceni prodam TELEVIZOR KRISTAL DE LUXE, dobro ohranjen. Visoko 87, Šenčur pri Žagar Prodam mlado KRAVO frizijko tik pred telitviio. Voglje 66 2222 Širok KAVČ poceni prodam. Jaklič, Bičkova 2 A, Kranj 2223 Prodam 6 let staro KOBILO, sposobno za vsa dela, in 2500 kg CEMENTA. Žabnica 23 2224 Prodam 15rcolski rabljen GUMI VOZ in MOPED T 12 na tri prestave, dva PRAŠIČA od 60-70 kg težka. Poljšica 13, Zg. Gorje 2225 RAZPRODAJA .večje količine uvoženih ZIDNIH TAPET dne 25., 26. in 27. aprila od 8. do 18. ure v bivši gostilni BOHINC, Milje pri Kranju (Kranj-Jezersko). Tel. 57-519 Prodam dobro SENO. Snedic Franci, Sp. Duplje 28 2227 Prodam dve KRAVI po izbiri. Šenčur, Vahgerlova 18 2228 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Vidic, Zasip 69, Bled 2229 Poceni prodam VOLČJAKA, dobrega čuvaja. Sr. Bela 29, Preddvor Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK, primeren za dojenčka. Žagar, Šorlijeva 24, Kranj 2260 Prodam staro OSTREŠJE za kuhanje apna. Likar Alojz, Potoče 30, Preddvor 2261 Prodam dolgo belo čipkasto OBLEKO za deklico. Pot na Jošta 8, Kranj 2262 Razprodajam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice in 10 tednov stare JARČKE. Strahinj 38, Naklo 2263 Prodam večjo količino SENA. Pogačnik, Prezrenje 11, Podnart 2264 Prodam semenski KROMPIR cvetnik. Zabukovje 1 2265 Prodam JARČKE. Okroglo 24 pri Naklem 2266 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Sr. Bela 7 2267 Prodam borove in hrastove PLOHE. Zalog 41, Cerklje 2268 Prodam SENO. Britof 85 2269 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno. Zg. Bitnje 67 2270 Prodam žepni RAČUNALNIK (9 operacij), MOTOR za fiat 600 in FOTOAPARAT beirette. Frančišek Vrankar, Suha 34, Kranj 2271 Prodam dve KRAVI po izbiri. Zg. Duplje 42 • 2272 Prodam smrekove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku. 2273 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 27, Cerklje 2274 Prodam mlado KRAVO. Zalog 46, Cerklje 2275 Prodam VOLA, 400 kg težkega, vajenega kmečkega dela. Šenturska gora 4, Cerklje 2276 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 52, Cerklje 2277 Prodam dve KRAVI in sedem mesecev brejo TELICO. Pšata 3, Cerklje 2278 Prodam delovnega VOLA in KRAVO s teletom ali po izbiri. Zalog 61, Cerklje 2279 Poceni prodam motorno KOSILNICO RAPID, dobro ohranjeno. •Tavčar, Sopotnica 13, Škofja Loka Prodam otroški voziček PEGG. Pevc, Cesta talcev 6, Škofja Loka, telefon 60-754 2281 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS 127. Dolenc, Praprotno 14, Selca nad Škofjo Loko 2282 Prodam dvomesečne ŠARPLA-NINCE z rodovnikom. Šubic, Puštal 101, Škofja Loka 2283 Prodam kombiniran nerabljen ŠTEDILNIK v garanciji in 8-litrski rabljen BOJLER. Horvat Anton, Zlato polje 3 B, Kranj, Projektovo naselje. 2284 Prodam globok italijanski OTRO- Obiščite domžalski spomladanski sejem v Domžalah od 16. do 24. aprila 1975 ŠKI VOZIČEK. Cesta talcev 69, Kranj 2285 Prodam AVBO. Ponudbe pod »Pravo zlato«. 2286 Prodam MONTA OPEKO, DESKE za »fabjon«. Naslov v oglasnem oddelku. 2287 Prodam mladega KONJA, vajenega vseh kmfečkih del, težkega 500 kg. Šenčur, Gasilska 29 2288 Prodam SENO. Visoko 50 2289 Poceni prodam tro- in dvodelno OKNO. Ljubljanska 15 Zaradi selitve poceni prodam kuhinjsko KREDENCO, knjižno omaro (orehov furnir), trajno goreči ŠTEDILNIK gorenje, plinski namizni štedilnik ter weltmaist,er klavirsko HARMONIKO, 40-basno. Ogled vsak dan po 16. uri. Bauman, Benedikova 2, Stražišče 2290 Prodam SADIKE MAHONIJE in MAČEHE. Dvorska vas 27, Begunje. Nakup v popoldanskem času. Prodam njivsko SENO. Podbrezje. 75, Duplje 2292 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK EKA za 250 din. Kvas, Ljubljanska 14, Kranj 2293 Po 0,80 din prodam več sort semenskega KROMPIRJA. Obenem pozivam stranko, ki mi je v nedeljo odpeljala z belim 1300 600 kg elite vesna, da jo takoj vrne. Rozman, Poljšica 3, Podnart' 2294 Prodam dolgo belo italijansko OBHAJILNO OBLEKO. Poženik 35, Cerklje 2295 Prodam novo trodelno OKNO. Je-raj, Britof 280 kupim ^Kupim dobro ohranjeno staro železno BLAGAJNO. Levičnik Živko, Maistrov trg 9, Kranj 2169 Kupim LIPOVE PLOHE - suhe, od 8 do 10 cm debeline ali TOPOL. Kordež, Poljanska 8, Škofja Loka Kupim LATE za kozolec. Sp. Brnik 26 ' 2243 Kupim OTROŠKI SEDEŽ za v avto. Lazarevski Nestle, C. 1. maja 69, Kranj 2244 Kupim rabljeno motorno KOSILNICO • ALPINA EXPORT. Šmid Ludvik, Podlonk 30, Železniki 2245 Kupim SENO, prodam HLEVSKI GNOJ. Spodnji Brnik 28, Cerklje Kupim manjšega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Podbrezje 78 Zahvala za dijake 1. letnika ekonomske šole na Jesenicah Zahvaljujemo se vsem dijakom, ki so ob nesreči pomagali reševati našo ljubljeno Simono v Dražgošah. Posebna zahvala dijaku Svetina Anže-tu, dijakinji Janki Noč, ki sta težko poškodovano sošolke spremljala v zdravstveni dom Kranj, kakor tudi vozniku osebnega avtomobila tov. Šolarju Francu, Podblica 9, ki je bil takoj pripravljen ponesre-čenko odpeljati v Kranj. Še enkrat prisrčna vam hvala Perne Matevž in Minka Davidović Marica in Žarko Javornik, Podkoren, 15. aprila 1975 vozila Prodam* AMI 8 BREAK, letnik 1972, v dobrem stanju. Levičnik Živko, Maistrov trg 9, Kranj 2159 Prodam PEUGEOT 404, letnik 1967. Vopovlje 16, Cerklje 2161 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 za ca. 4000 din. Ogled možen vsak dan. Lindav, Podljubelj 68, Tržič 2164 Kupim MOPED na 4 prestave ali 5. Kalan, Zapoge 11, Vodice 2230 Prodam motor W 14, prirejen za motokros, in MOPED na dve prestavi. Luže 6, Šenčur 2231 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg, leto izdelave 1974, cena 2800 din. Vele-sovo 16 2232 Prodam odlično ohranjen VOLKS-WAGEN 1200, letnik 1968. Kocjan-čič Ciril, Krnica 2 a, Zg. Gorje 2233 Prodam VW 1200, letnik 1965, registriran do marca 1976. Ogled vsako popoldne. Sp. Gorje 37 2234 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Mlakar Jože, Mošnje 43, Radovljica 2235 Prodam MOPED T14. Prosen Pavel, Zg. Pirniče 20, Medvode 2236 Potrošniški krediti — dostava do 40 km brezplačna. Prodam avto FORD TAUNUS 12 M, letnik 1967, prevoženih 97.000 kilometrov, cena 2000 din. Kovače-vič Mirko, Milje 15, Šenčur 2237 Prodam PRIKOLICO do 700 kg nosilnosti. Remar, Beleharjeva 26, Šenčur 2238 Prodam terenski AVTO, primeren za prevoz gasilske motorke ali krste, vencev v hribovitih krajih, lahko kot poltovorno vozilo. Cena 3000 din. Rezervni deli na zalogi. Rehberger, Mandeljčeva 8, Kranj * v 2239 Prodam vrstni red za VW 1200 J. Dobavni rok junij 1975. Tel. 76-164 Prodam MENJALNIK za NSU 1200 SC brez piramide. Tel. 76-164 Prodam ali zamenjam karambo-lirano ZASTAVO 101, letnik 1974 za PRINCA ali ZASTAVO 850 sport. Davidovič Stojan, Maistrov trg 6, Kranj 2296 Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano, v voznem stanju. Cerklje 150 ' 2297 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971. Stiška vas 6, Cerklje 2298 Prodam osebni avto. DYANE 6, letnik 1969. Informacije na telefon 064-61-993 * 2299 Prodam avto DKW 1000 S SAK-SOMAT, letnik 1961 v voznem stanju in SPAČKA, letnik 1964, lahko tudi po delih. Možina, Frankovo naselje 65, Škofja Loka _ ■ 2300 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, karamboliran, tudi po delih. Frelih, Davča 38, Železniki 2301 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. C. na Belo 3, Kokrica 2302 Poceni prodam MOPED. Beleharjeva 47, Šenčur 2303 Prodam .ZASTAVO 850, dobro ohranjeno, letnik 1969. Trstenik 43, Golnik 2304 Prodam TRAKTOR GILDNER 14 2 M s hidravliko in kosilnico in nakladalno prikolico Mengele. Ogled v nedeljo. Skok Franc, Ropretova 25, Mengeš 2305 ZASTAVO 750, letnik 1965, poceni prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Potočnik, Kovačičeva 2, Kranj 2306 Prodam FIAT 600 s skoraj novim strojem 750 ali po delih. Zupanova 8, Šenčur 2307 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 za 19.000 din. Sonc Cveto, Močnikova 8, Vodmat, Ljubljana stanovanja Vzamem žensko na STANOVANJE. Jordan Jože, Sp. Bitnje 7, Žabnica 2310 Sprejmem na STANOVANJE 'zakonca. Prednost imajo z dežele, za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 2246 Iščem opremljeno SOBO s kopalnico v Kranju. Angelovski Aleksander, VP 1098/E Kranj 2247 najdeno Najdene volnene ROKAVICE dobite na Zg. Beli 44. 2320 posesti V najem oddamo več hektarov OBDELOVALNE ZEMLJE in TRAVNIKOV v Britofu pri Kranju in bližnji okolici in prodam večjo količino SENA. Informacije: Kern, Kranj, Partizanska 5 2177 Prodam ZEMLJIŠČE v hribih na Rčitnem, 1 uro nad blejskim jezerom, primerno za vikend, razgledna točka, samoten kraj. Naslov v oglasnem oddelku 2248 Proti posojilu določene vsote denarja oddam v najem TRIPLEX GARAŽO na Planini v Kranju za 2 leti. Ponudbe na tel. 26-123 v soboto 19. 4. med 7. in 14. uro 2249 Prodam 4 ha GOZDA, dostop z avtomobilom. Naslov v oglasnem oddelku 2250 Prodam ali zamenjam enodružinsko HIŠO z vrtom, oddaljeno 3 km od Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2251 Prodam POSESTVO z GOSPODARSKIM POSLOPJEM na Brezjah. Zore Ignac, Posavc 9, Podnart Prodam HIŠO z vrtom. Komar Ana, Krnica 23, Zg. Gorje 2253 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Ogled popoldan ali v nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 2311 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali STARO HIŠO v okolici Kranja. Ponudbe pod »Gotovina« 2312 Prodam eno ali več PARCEL za gradnjo počitniških hišic ob cesti Begunje —Tržič. Naslov v oglasnem oddelku. 2313 Kupim GARAŽO v Kranju od nebotičnika do Šorlijeve ulice. Ponudbe pod »Gotovina« 2314 Gradbeni material, pohištvo, bela tehnika, akustika, kamp oprema, stavbno pohištvo, talne obloge, preproge, dekorativno in tekstilno blago itd. popusti od 7 do 15%. Prodam GOZD 1,5 ha ob cesti Šenčur—.Hrastje. Šenčur, Štefetova št. 6 2065 zaposlitve Grem HONORARNO delat v Škofji Loki ali Kranju. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Veliko prostega časa« 2315 Moškega ali žensko za pomoč v vrtnariji potrebujem takoj ali po dogovoru. VRTNARIJA TUŠEK -Podbrezje 2316 BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO sprejme frizerski salon KOVAČIČ, Stara Loka 26, Škofja Loka 2174 IŠČEMO ČISTILKO za stopnišče. Begunjska ul. 6, Kranj. Inte-resentke naj se javijo Andreju Fišin-gerju. Plača po dogovoru. 2254 Starejšemu osamljenemu, dobrosrčnemu vdovcu gre gospodinjit v urejen dom samska upokojenka, urejena, mirna, skrbna in dobra gospodinja. Ponudbe pod »Dom brez gospodinje« 2255 Pašna skupnost Žirovnica išče PASTIRJA za 50-70 glav živine. Prijavite pri Legat Viktor, Selo 33, Žirovnica 2256 Iščem kakršnokoli HONORANO DELO na domu. Ponudbe pod »Ključavničar — varilec« 2257 Za varstvo 14-mesečnega fantka v dopoldanskem času sprejmeva na dom mlajšo upokojenko. Plača po dogovoru. Vse informacije dobite po telefonu 21-606 od 15. ure dalje. Čufer, Jezerska 93 d, Kranj 2258 Iščem družino ali starejšo žensko na Gorenjskem, da bi mi vzela dve leti starega sina v oskrbo zaradi zadržanja v inozemstvu. ,Plača 1600 din. Naslov v oglasnem oddelku. prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni 322 MLADINSKI AKTIV POLJANE priredi v nedeljo, 20. 4., ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni 2317 K. O. DRAŽGOŠE priredi v soboto, 19. 4., VESELICO ob 19. uri. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni! obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Grad-nikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom. 4733 IZREDNA PRILOŽNOST - FOTO AMATERJI! Razvijam filme in izdelujem fotografije — črno-bele v enem dnevu, barvne v treh dneh. Kvaliteta odlična, cene solidne. Filme lahko pošljete po pošti in jih prejmete po povzetju. Fotografije za potne liste in legitimacije dobite v dveh urah. Po potrebi fotografiram na domu — samo pokličite na telefon 22-091, Kranj. FOTO »MILE«, Cesta 1. avgusta 5/20, Kranj 1865 PAŠNA SKUPNOST ŽIROVNICA — Zabreznica prepoveduje pašo ovac na svojem teritoriju vsem lastnikom ovac, ki niso njeni člani. Kršilci te prepovedi bodo prijavljeni sodniku za prekrške. 2319 loterija C C ' g •3 o> C ® y 41 TJ V ca.t; TJ « N£i *> S Nl.fi b O o o t. 0 O o m jt ® T3 t» X ce "O 90 20 5 10 070 60 46395 600 25040 600 12265 800 66230 1.000 69025 800 304640 10.000 00495 1.000 445620 150.000 416 54086 100 600 21 30 57626 600 61 30 90596 800 81 50 40426 1.000 2031 300 20176 1.000 22491 600 279226 196246 5.000 10.000 32 20 27 ^ 20 0502 200 6987 500 07972 800 68137 600 85852 800 49837 600 257542 5. (X)0 94737 327667 800 5.000 33 40 578 60 43 40 05138 600 903 80 61118 1.000 51533 1.000 077418 5.000 211203 042463 5.000 5.000 110838 473098 389278 5.000 5.0 kosov. Se priporoča KZ Naklo 64202 — Valilnica ....••VS^Vi/i-;..... CSLOVENIJALESI L.I(BL.IA\A ••••••••••••• » ^ — v Na XIV. mednarodnem kmetijskem §ejmu v Kranju od 11. do 20. aprila Velika izbira modelov lastne proizvodnje Razstava in prodaja stanovanjskega pohištva 5 % popusta Kredit do 20.000 din Prodaja za devize Dostava na dom ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi moje ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre Anice Jagodic se najiskreneje zahvalim vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki ste njen grob zasuli s prekrasnim cvetjem, nam izrazili sožalje in v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Njeni: mož Jože z otrokoma Matejo in Silvom Kranj, 12. aprila 1975 Pri nakupu v okviru sejma posebni popust od 0,5 do 2 % ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in sina Janka Čopa se iz vsega srca zahvaljujemo vseni znancem, prijateljem in sodelavcem, ki so se poslovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji' poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedom za dragoceno pomoč v najtežjih trenutkih, obratovodstvu martinarne in el. peči, ing. Kalanu za poslovilne besede, častni straži in vsem darovalcem vencev in cvetja. Vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojnika, nam pomagali in sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena s sinovoma, mama, brat in drugi sorodniki Zg. Gorje, 16. aprila 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete Marije Treven Lisjakove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, predstavnikom delovnega kolektiva KZ Škofja Loka, Konfekcije Triglav in drugim delovnim organizacijam iz Kranja ter krajevnima organizacijama ZB NOV Sovodenj in Trebija za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako g. župniku. Pevcem in tovarišu Hobiču se zahvaljujemo za ganljivo slovo ob odprtem grobu. Posebna zahvala pa dr. Berniku iz Žirov za dolgotra jno zdravljenje. Žalujoči: mož Janez, sin Janez, hčerki Jožica in Milka z družinami, brat Franc in ostalo sorodstvo Laniše, Koprivnik, Kranj, 14. aprila 1975 HBJJMM Obveščamo vas, da sodelujemo s kompletnim prodajnim in proizvodnim programom kmetijske meha: nizacije na gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju , kjer boste lahko kupili kmetijsko mehanizacijo tudi na kredit. V okviru gorenjskega kmetijskega sejma od 11. do 20. aprila 1975 priljubljeni traktorji TOMO VINKO-VIĆ s priključki po stari ceni — kratkoročni kredit Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 gorenjska rokometna liga Storžič presenetil Preddvor V drugem kolu prve gorenjske rokometne lige so največje presenečenje pripravili igralci Preddvora, ki so v Preddvoru opravili z domačo ekipo V preostalih srečanjih pa so oili doseženi pričakovani rezultati. „ GORENJSKI SEJEM : RADOVLJICA 32:28 (17:10) Stražišče, igrišče ŠD Save, sodnik Porenta (Preddvor). Hadovljičani so se dobro upirali favoriziranim domačinom. V obeh aeiih igre so bili enakovreden nasprotnik, več kot častnemu porazu Pa se niso mogli izogniti. KRANJSKA GORA : SAVA 19:24 (7:13) sJ£rfnj?,ka gora, igrišče za OŠ, S»£a Kužel (Škofja Loka), Rako-vec(Duplje). imlr J bol->ši g°stJe iz Stražišča so n K u V0lj dela' da 80 "gnali žilave n borbene domačine. KRIŽE B : ALPLES 14:37 (6:19) Kr^!liŽe,/Tigrišče Partizana, sodnika kramar (Kranj), Udir (Besnica). igrišču11 v ^Streza dogodkom i Vodilni na lestvici namreč premočan mlade igralce Križ. KRVAVEC : ŽABNICA 21:20 (11:10) ko ]je; igrišče 0Š Davorin Jen- Kranj") Pičulin' Hvasti (oba so^i^1 enakovrednih nasprotnikov eali nT mi le us£eli> da premagali dobre goste iz Žabnice. PREDDVOR : STROŽIČ 18:24 p <7:11> verr:d?V?r' OS M. Valja- (DuPl^e)n,ka HvaSti (Kranj)' Jeruc navaiCenjevV,anje nasprotnika se po maščuje. To so okusili tudi Alpina v vodstvu Cn kolu nogometnega prvenstva bili h *V L razredu - člani so Alni eženi naslednji rezultati: . Grintovec 4:0, Kokrica • podbrezje •3. Trboje je nasprotnik na bil 1:0, Sava B : Reteče Pi -o A ^sce B 2:1' Kondor odi Alpina s 16 pred Kondorjem s "' Irbojami s 14 točkami itd tekm ligi ~ A lupina so se 4 2» končale takole: Naklo : Lesce Tržič o8?1^ Trislav 3:1' Bled : terin« ;,Boh,nJ : Alp'es 4:0, med Bled0rV.9Alpr, TržiC 0:6, Triglav : Jesi'2- Vodl Tržie z 16, pred itd mi Z 15» Naklom 13 točkami LTRSkupina: Sava : Medvode 0:0, Prim i : Britof 2:1, Preddvor : nmskovo 3:1, Korotan : Šenčur Brit f\l LTH s Sava z 12 in z H točkami itd. takn?nir * e tekme so se končale 5 O d lA dupina: Alples : Britof Mp'h, .inJ : Šenčur 4:3, Bled : Vodti>deHA 2:2' Lesce : LTH 3:0. in Ai V s 14 Pred Jesenicam s 13 ^'Plesoni s 13 točkami itd. nasi jf skupini pa so bili doseženi Nakl 1J1 rezultati: Podbrezje : Tria i 1:1» Sava : Korotan 3:0, ^ Mav : Medvode B 3:1, Preddvor Tržič 9 1 meavofle B 3:1, Preddvor : T,.jiv Vodi Primskovo s 14 pred itd 11 12 in Naklom z 9 točkami P. Novak SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov VIJdKUV plamen kropa S p. o. na podlagi sklepa DS objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: 1 osebni avto mercedes 200 'etnik 1965, izklicna cena 2 25.000 din osebni avto volkswagen - variant 1600 letnik 1969, izklicna cena o 10-000 din KESON za TAM 4500 kiper, "zklicna cena 3500 din. Imitacija bo v sredo, 23. ^Prila 1975, ob 11. uri v pro-8tor«h podjetja. ^f'ed je možen 22. aprila 1975 1 M do 10. ure. V izklicni ceni VraČunanega davka. Hi Preddvorčani. V obeh delih so bili boljši in zasluženo osvojili obe točki. Lestvica: Alples Sava Gor. sejem Preddvor Storžič Radovljica Krvavec Žabnica Križe B Kr. gora 11 9 2 0 257:181 20 11 9 1 1 244:171 19 10 7 1 2 210:177 15 11 6 1 4 246:234 13 10 6 0 4 193:189 12 11 5 1 5 238:251 11 11 4 0 7 228:247 8 11 3 1 7 199:228 7 11 1 0 10 174:249 2 11 0 1 10 213:271 0 V GRL II VSE PO STAREM V drugi gorenjski ligi je Alples C premagal Alples B, Šešir B pa visoko Radovljico B. Izidi: Alples C : Alples B 26:22 (12:15), Šišir B : Radovljica B 45:27 (18:16). V vodstvu je Tržič Đ s 14 točkami, sledijo mu Alples C 12, Šešir B 6, Alples B 4, Radovljica B 3 in Jesenice B 2. VETERANI ŽE PRVI Veterani so si z zmago v derbiju kola z Besnico v občinski ligi praktično že zagotovili prvo mesto. Žabnica B je obračunala s Hujami, Stadion pa s Savo B. Izidi: Stadion : Sava B 25:22 (12:11), Žabnica B : Huje 25:17 (10:11), Besnica : Veterani 23:28 (11:15). Vodijo Veterani s 16 točkami pred Besnico 10, Žabnico B 7, Stadionom 7, Dupljami B 6, Hujami 6 ter Savo B brez točke. Pari prihodnjega kola — GRL I: Preddvor : Gorenjski sejem (nedelja ob 9.30), Storžič : Krvavec (sobota ob 16. uri), Žabnica : Križe B (nedelja ob 10. uri), Alples : Kranjska ■ gora (sobota ob 19. uri v Železnikih), Sava : Radovljica (danes ob 18.30); GRL II: Alples B : Jesenice B (nedelja ob 10. uri v Selcah), Tržič B : Šešir B (sobota ob 17.15), Radovljica B : Alples C (nedalja ob 10. uri); ORL: Sava B : Besnica (nedelja ob 10. uri), Veterani : Duplje B (nedelja ob 10. uri), Huje : Stadion (nedelja ob 10. uri za OŠ France Prešeren). D. Humer r- Tečaj za potapljače Društvo za podvodno dejavnost Kranj skrbi tudi za čimvečji priliv novih članov v klub. V ta namen bodo tudi letos organizirali tečaj za potapljače začetnike. Praktični del tečaja bo v kranjskih bazenih, izpiti pa v poletnih mesecih na morju. Vsi, ki se nameravate vključiti v klub in začeti s potapljaškim športom, se javite v torek, 22. aprila, ob 17. uri v njihovih prostorih Koroška 25a v Kranju, -dh V boj za obstanek Nadaljevanje spomladanskega prvenstva v ljubljanski conski rokometni ligi je bilo za gorenjske predstavnike neuspešno. Vodeča ekipa Dobova je premagala v Kamniku domače rokometaše z golom razlike. Poraz pa so doživeli tudi rokometaši Dupelj, ki pa bi z malo več športne sreče lahko rezultat preobrnili v svojo korist. V drugem kolu pa so zabeležili pomembno zmago rokometaši Kri-žev, .ki so v .gosteh premagali ljubljansko Olimpijo. Gorenjske ekipe so slabo startale v nadaljevanju prvenstva in bo velika ^orba za obstanek v ligi prav med n jimi. Rezultati 11. kolo: Radeče : Novo mesto 16:8, Duplje : Brežice 27:32, Kamnik : Dobova 18:19, Krško : Slovan B 27:21, Križe : Mokerc 16 :18, Jesenice : Olimpija 17:20. 12. kolo: Brežice : Kamnik 28:22, Dobova : Slovan B 30:25, Mokerc : Duplje 24:16, Radeče : Krško 22:23, Olimpija : Križe 25:26. 13. kolo: Krško : Dobova 21:23, Križe : Krka 12:16, Slovan B : Brežice 25:26,- Radeče : Jesenice 29:21, Duplje : Olimpija 25:30, Kamnik : Mokerc 16:19. Vrstni red: Dobova 25, Krško 20, Brežice 19, Krka 17, Slovan in Mokerc po 16, Olimpija 14, Križe 13, Kamnik 10, Radeče 9, Duplje 8, Jesenice 1 točka. J. Kuhar Kranjski plavalci ponovno tretji Jugoslovanski plavalci in plavalke so spravili pod streho spet dvoje državnih prvenstev. V zimskih bazenih na Reki in v Trbovljah so se za naslove borili člani in pionirji A. Med elitno druščino na Reki so se ponovno izkazali Kranjčani, saj so v ekipni uvrstitvi bili spet tretji. Med posamezniki pa Borut Petrič ne neha z rekordnimi dosežki. To pot je spet bogatejši za dva. Je najhitrejši med starejšimi pionirji in mladinci na 400 m in 800 m kravi. Sicer pa so Kranjčani na tem prvenstvu osvojili eno zlato, sedem srebrnih in štiri bronasta odličja. Torej ponoven porast kvalitete plavalcev gorenjske metropole. To kaže, da se z načrtnim delom da marsikaj doseči. Uvrstitve Kranjčanov: moški - 100 m kravi: 4. Linhart 54,9, 400 m kravi: 2. B. Petrič 4:20,3 (rekord SFRJ za st. pionirje in mladince), 3. Linhart 4:21,8, 6. Milova-novič 4:26,8, 100 m prsno: 3. Slavec 1:12,2, 4 X 100 m mešano: 4. Triglav 4:26,4, 800 m kravi: 2. B. Petrič 9:00,3 (rekord SFRJ za st. pionirje), 5. Linhart 9:12,2, 200 m prsno: 2. Slavec 2:37,1, 6. Grošelj 2:45,0, 200 m delfin: 4. Slavec 2:22,1. 5. B. Petrič 2:24,2, 4 x 100 m kravi: 2. Triglav 3:50,1; ženske — 400 m kravi: 6. Dam-janovič 5:16,8, 100 m prsno: 2. Pajntar 1:21,5, 100 m hrbtno: 2. Porenta 1:12,4, 4 X 100 m mešano: 2. Triglav 4:58,1, 800 m kravi: 6. Damjanovič 10:53,7, 200 m prsno: 2. Pajntar 2:50,9, 3. Štemberger 2:53,9, 200 m hrbtno: 1. Porenta 2:32,0, 200 m delfin: 5. Porenta 2:46,8, 200 m mešano: 4. Pečjak 2:38,6, 4 X 100 m kravi: 5. Triglav 4:40,6; ekipno: 1. Crvena zvezda (Beograd) 23 574, 2. Mladost (Zagreb) 21 988, 3. Triglav 20 824. Pionirji A so v Trbovljah solidno branili barve Triglava in s svojimi uvrstitvami ponovno opozorili, da stopajo po stopinjah svojih starejših vrstnikov. Uvrstitve: pionirji — 400 m kravi: 6. D. Petrič 5:15,1, 50 m delfin: 6. Šorli 36,1, 200 m prsno: 5. Mihelič 3:16,4, 200 m hrbtno: 4. D. Petrič 2:47,4, 100 m delfin: 6. Šali 1:19,8; pionirke - 100 m prsno: 3. Bra-daška 1:30,5, 100 m hrbtno: 6. Kol-man 1:29,4, 4 X 100 m mešano: 6. Triglav 6:26,6, 200 m hrbtno: 5. Bradaška 3:07,0, 6. Kolman 3:07,8; ekipno: 1. Mladost (Zagreb) 11 000, 7. Triglav 4 181. Zimski bazen v Kranju pa bo jutri ob 10. uri prizorišče letošnjega slovenskega prvenstva pionirjev C (do osem let). Torej bo v bazenu spet živahno. Obetajo se zanimive in zagrizene borbe najmlajših. D. Humer Judoisti za naslov gorenjskega prvaka Judo klub Triglav — Kranj je organiziral odprto prvenstvo Gorenjske v judu. Udeležilo se ga je 39 judoistov iz Šiške, Žirov, Kranja in z Jesenic. V posameznih kategorijah so bili najboljši: lahka: 1. Zoranovič, 2. Videtič (oba Šiška), 3. Klančar, 4. Podkonjak (oba Triglav); polsred-nja: 1. Ravnjak (Jesenice), 2. Srebrnjak, 3. Kunej (oba Triglav), 4. Fre-lih (Žiri); srednja: 1. Jereb (Žiri), 2. Benedik, 3. Rekar (oba Triglav), 4. Remic; poltežka: 1. Zaplotnik, 2. Njegovan (oba Triglav), 3. Babnik (Šiška), 4. Finžgar (Triglav); težka: 1. Galič (Triglav), 2. Selan (Šiška), 3. Anderle (Jesenice), 4. Selan M. (Šiška). V kategoriji za naslov absolutnega prvaka Gorenjske je zmagal Zaplotnik, 2. Njegovan (oba Triglav), 3. Jereb (Žiri), 4. Gajič (Triglav). Najbolj so se izkazali domačini, saj so zasedli kar tri prva, štiri druga in tri tretja mesta. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, žal pa ne preveč obiskano. Bogat program športnih prireditev Komisija za šport in rekreacijo pri tovarniški konferenci ZSMS Železarne Jesenice je za letošnje leto pripravila bogat program športnih prireditev, ki bodo potekala v znamenju praznovanja 30-letnice osvoboditve in 25-letnice delavskega samoupravljanja v Železarni. Tako se bodo v naslednjih mesecih zvrstila tekmovanja v raznih športnih panogah med mladimi železarji iz posameznih oddelkov in obratov, nadalje program zajema športna srečanja med mladimi delavci iz kolektivov, ki so združeni v sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenske železarne. Mladi železarji-športniki se bodo poleg tega večkrat srečali tudi z graničarji, z učenci srednjih šol in z mladimi delavci iz drugih kolektivov jeseniške občine. J. R. V Cerkljah področno prvenstvo v streljanju V organizaciji cerkljanskega ŠŠD -je bilo letošnje področno prvenstvo osnovnih šol v streljanju z zračno puško. Največ uspeha so imeli mladi strelci ŠŠD Trata iz Škofje Loke, saj so pobrali vsa prva mesta. Rezultati: učenci — posamezno: 1. Pavle Jereb, 2. Iztok Fojkar (oba Trata), 3. Vinko Novak (H. Bračič - Tržič). ekipno: 1. ŠŠD Trata, 2. ŠŠD h. Bračiča - Tržič, 3. ŠŠD Stane Žagar Kranj; učenke — posamezno: 1. Simona Hecl (Trata), 2. Milena Rozman (A. T. Linhart), 3. Jerca Podpečar (Trata). ekipno: 1. ŠŠD Trata, 2. ŠŠD Davorin Jenko-Cerklje, 3. ŠŠD A. T. Linhart-Radovljica. G. Perne Občinsko prvenstvo z zračno puško za članice, mladinke in mladince. Na sliki članice med tekmovanjem. — Foto: B. Malovrh Na »aprilskem rallyju« zmagal Paliković pred Pušnikom Na drugem rallyju za državno prvenstvo, ki je bil dolg 653 km, je sodelovalo 74 posadk, na cilj pa jih je prišlo 49. Najbolj zanimiv boj za prvo mesto je bil v kategoriji nad 1300 ccm. V troboju Pušnik (AMD Šk. Loka), Alihodžić (Sarajevo) in Paliković (Sveučilište Zagreb) je zmagal Paliković z novo 1600 kubično zastavo 101, ki ima preko 165 KM. Paliković je le za 5 kazenskih točk premagal Pušnika, Aliho-džič pa je zaradi nesreče moral odstopiti. Prva dva rallvja v letošnji sezoni sta dokazala, da Pušnikov gordini ni več nepremagljiv. Naporna lanska sezona je na vozilu pustila rvvdoHirp in Pušnik bo moral čim- prej dobiti obljubljeni renault 17 gordini, če bo hotel obraniti naslov državnega in balkanskega prvaka. Na obeh rallyjih pa so se zelo dobro uvrstili drugi slovenski predstavniki. Tako so bili na tem rallyju Kožar, Poberaj in Heimer tretji v svojih razredih, Kaučič pa celo drugi. Skupna uvrstitev: 1. Paliković (Sveu.) 1710, 2. Pušnik (Šk. Loka) 1715, 3. Arsić (Ak.) 1766, 4. Nadj (C. za.) 1779, 5. Kaučič (SI. avto) 1795, 6. Poberaj (SI. avto) 1912 kazenskih točk; društvene ekipe: 1. C. zvezda 30, 2. Akadetnac 29, 3. Slovenija avto 21,... 6. Šk. Loka 6 točk. F. Perdan Športna vzgoja — preventiva Zdravje je najdražji dar, ki nam ga morejo pokloniti predniki. A ta naravni dar nam lahko začne kmalu drseti iz rok, če zanj dovolj ne skrbimo in ga ne znamo varovati. Že v mladosti bi morali pridobiti občutek za zdrav način življenja, se opredeliti za tako obliko športa, ki ustreza našim gibalnim zmogljivostim, postavi, temperamentu in značaju. Prav mladost ima določene prednosti: mladi hitro dojemajo zapleteno tehniko, še niso preveč obremenjeni s predsodki, strahopetnostjo, nezaupanjem, črnogledostjo in pridobitnostjo. A zdravje bi moral vsakdo utrjevati in negovati skozi vse življenje. Medicina in športna vzgoja sta glavni zaveznici človeka v ohranjevanju zdravja. Posebno varovalna medicina (preventiva)in športna vzgoja si krepko segata v roke, saj imata podobne naloge: Obvarovati človeka pred obolenji in večati zmogljivost organizma. Medicina preprečuje in zdravi obolenja, športna vzgoja pa nas usposablja z a, večje napore — zdrav športni režim življenja preprečuje prehitro hiranje in slabitev življenjske moči. Če pa zdravje pojmujemo v širšem smislu in ne le kot odsotnost organskih obolenj, če je zdravje tudi družbeno in osebno blagostanje, tedaj se področje športne vzgoje vse bolj širi. Gre za navajanje mladih na zdrave medsebojne odnose, gre za zatiranje in odpravljanje vseh takih navad, ponašanja in vedenja, ki ogrožajo družbeno in osebno blaginjo. Skratka, gre za oblikovanje družbenega, mentalnega in moralnega zdravja. V današnjem času človeka že kmalu ogrožajo negativne posledice tehnike, avtomatizacije in porabniške miselnosti. Pojavlja se primanjkljaj gibanja, mirujoč ali sedeč način življenja pa stopnjuje predvsem srčna in živčna obolenja. Takemu mirujočemu, navzven statičnemu, navznoter pa živčno razburljivemu načinu življenja se moramo z vso zavzetostjo upreti. Čim prej tem bolje! Treniranje poteši gibalno glad in je prav tako potrebno kakor sonce, voda, zrak, hrana in materinska ljubezen. Že dolgo je znano, da vadba ne krepi le gibal, dihal in krvnožilnega sistema, temveč ugodno vpliva na živčevje in delovanje možganov. Sprostilne vaje nas pomirjajo, vaje zmernega napora večajo intelektualne sposobnosti, saj gre za izdatnejšo krekrva-vitev možganske skorje in povečano preskrbo organizma s kisikom, kar ugodno vpliva na mišljenje, čustvovanje in domišljijo. Življenje Človeka je najbolj zapleteno gibanje resničnosti (materije). Vse oblike gibanja — od hoje, dihanja, presnavljanja, do mišljenja pa se med seboj pogojujejo in povezujejo. Kakor moramo stavbo graditi na trdnih temeljih, tako tudi plodotvorno življenje oblikujemo od nog do glave — od temeljnih prirodnih oblik gibanja do gibanja misli, čustev in volje. Jože Ažman Predavanje o peti JAHO V petek, 11. aprila, je planinsko društvo Gorje organiziralo v domu TVD Partizan v Gorjah zanimivo predavanje o peti Jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi na Kangbačen. O zanimivem vzponu in odpravi je na predavanju, spremljanim z barvnimi diapozitivi, govoril član odprave Marjan Manfreda z Bohinjske Bele. J. Ambrožič JK jrm -Sil 15 Petek — IS. aprila 1975 "-•»-v/ < Letošnji mednarodni spomladanski kmetijski sejem v Kranju si vsak dan ogledajo številni obiskovalci in kupci z Gorenjske in drugih krajev Slovenije. Že prvi dan je bilo slišati mnenja in ocene, da je letošnja sejemska prireditev veliko bogatejša in kvalitetnejša od dosedanjih spomladanskih sejmov. Kmetijski mehanizaciji je namenjen dobršen del sejemskega prostora in med obiskovalci niso redki, ki so čakali prav na ta sejem, da bi izpopolnili svoj strojni park. Zanimalo nas je, kaj menijo o sejmu kmetovalci oziroma tisti, ki se spoznajo na kmetijske stroje in jih le-ti zanimajo iz takšnega ali drugačnega razloga. Jože Dežman iz Podhoma pri Bledu: »Vedno si ogledam vse sejme v Kranju in še posebno me zanima spomladanski kmetijski sejem. Slišal sem, da je letošnji bogatejši in kvalitetnejši od .vseh dosedanjih. Čeprav si celotnega sejma še nisem ogledal, se mi zdi, da je izbira tudi na področju kmetijske mehanizacije precejšnja. Opazil sem nekatere novosti, vendar so stroji tudi precej dragi. Pogrešam pa gozdno mehanizacijo. Gorenjski kmetovalec, ki se vse bolj specializira, je še vedno močno navezan in tudi odvisen od gozda. Zaradi pomanjkanja delavcev največkrat pogreša mehanizacijo za spravilo lesa. Ugotavljam, da je premalo domačih proizvajalcev tovrstne mehanizacije in morda je prav to razlog, da tudi na sejmu ni kaj prida zastopana. Zato predlagam vodstvu sejma, da bi bila v prihodnje na tej spomladanski prireditvi bolj zastopana tudi gozdna mehanizacija.« Anica Juha iz Iga pri Ljubljani: »Z možem sva dokaj redna obiskovalca gorenjskih sejmov. Izbira blaga na letošnjem je res velika. Tudi cene so ugodne in pd^usti za nekatere izdelke so prav neverjetni. Sicer pa sva v glavnem prišla Nevarna škofjeloška obvoznica na sejem zaradi traktorske opreme in nakladalne prikolice. Zelo sva bila tudi presenečena nad veliko izbiro strojev za malo oziroma domaČo obrt. Spominjam se, kako majhni so bili tako po prostoru kot po izbiri spomladanski sejmi v Kranju. Letošnji se po moje po obsegu ne razlikuje kaj dosti od glavne poletne sejemske prireditve. Da je spomladanski kmetijski sejem iz leta v leto boljši, kažejo tudi letošnja predavanja s področja kmetijstva.« V pričakovanju ugodnih rezultatov Janez Tomažič z Visokega pri Kranju: »Spomladanski kmetijski sejem se je v nekaj letih močno povečal in prerasel iz nekdanjega majhnem potrošniškega sejma v pravi specializirani kmetijski sejem. Res je tudi na letošnjem sejmu velika izbira drugega blaga, vendar je na njem precej kmetijske meha-, nizacije tako za malega kot za • velikega kmeta. V prihodnje bi po rfioje po velikosti ta sejem lahko ostal takšen kot je letos, ne bi pa bilo odveč razmisliti o še večji kmetijski specializaciji. Letos so menda prvič na sejmu tudi predavanja. V prihodnje bi morda takšna predavanja lahko združili še s praktičnim prikazom delovanja posameznih strojev. Prav tako pa bi veljalo razmisliti, da gorenjski kmetovalci niso vezani zgolj na zemljo, marveč se ukvarjajo tudi z živinorejo in podobno.« A. Zalar Na nedavnem sestanku z novinarji je predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Franc Šifkovič povedal, da izvršni svet nestrpno pričakuje analizo o gospodarjenju v občini v letošnjih prvih treh mesecih. Po nepopolnih podatkih, napovedih ter ocenah bo kranjsko gospodarstvo prvo tromesečje zaključilo dokaj ugodno. Kaže, da se bo akumulacija v gospodarstvu vseeno povečala in da število zaposlenih predvsem v večjih delovnih organizacijah ne bo raslo s tolikšno stopnjo kot lani ta čas. Sicer pa prvi triie meseci že kažejo, da v občini začenjajo uspešno uresničevati nedavno sprejeti mandatni program. Pomemben korak na tem področju bo napravljen že pred polletjem, ko naj bi občinska skupščina sprejela nekatere dokumente s področja urbanizacije v občini. Trenutno so v izdelavi urbanistični programi za Jezersko, Cerklje, Preddvor in nekateri zazidalni načrti. Za/daj osnutk. teh načrtov predvidevajo usmerjeno individualno gradnjo in širitev nekaterih področij v občini kot so Cerklje, Žabnica, Preddvor, Golnik in še nekatera dru- Začasno spremenjen prometni režim ustvarja zmedo v križiščih pri Starem dvoru in pri Lipici — Doslej že tri trčenja — Niso krivi samo vozniki Eden hudo in dva laže ranjena, šest razbitih osebnih avtomobilov, večmilijonska materialna škoda — to je obračun treh prometnih nesreč, ki so se pripetile med 1. in 8. aprilom na križišču ceste Jeprca— Škofja Loka in odcepa Lipica—Trata. Vzrok je bil zmeraj enak: izsiljevanje prednosti vozila, prihajajočega bodisi iz smeri Godešič bodisi iz loškega konca, pri čemer ni trčenjem botroval niti alkohol niti utrujenost niti kakršenkoli objektivni razlog. Kaj torej? 1. aprila so zaradi adaptacijskih del na »gorenjski magistrali« Ljubljana—Kranj odprli obvoz čez Škof-jo Loko oziroma Trato. Prometni oddelek občinske skupščine Škofja Loka je pristal, vendar pod pogojem, da Skupnost za ceste SRS stori vse potrebno; da ustrezno označi vso traso in da prepreči zastoje, ki bi utegnili spremljati nenadno povečan promet. Ampak strokovnjaki svoje naloge očitno niso opravili najbolje, kajti v dobrem tednu je samo pri Lipici trikrat počilo. Lahko pa bi počilo tudi v Starem dvoru, kjer nastajajo podobne kočljive situacije. Zakaj? Zasledujoč glavni cilj — preprečiti zastoje in gnečo — so možje republiške skupnosti za ceste popolnoma spremenili režim v obeh križiščih ter doslej neprednostno asfaltno pentljo prek Trate spremenili v prednostno. Kar brž povejmo, da stvar ni dala pričakovanih rezultatov, saj šoferji navzlic zelo jasnim oznakam raje sledijo zdravemu razumu in v nepreglednem traškem klancu, preden zavijejo v levo,- proti Ljubljani, pohodijo zavoro. In prav ta nezaupljivost ter instinktivna previdnost sta marsikoga rešili, kajti mnogo voznikov z leve in desne strani gladko spregleda svarilne »stop« table, postavljene ob ravnem, odprtem delu ceste, ter z fiezmanjšano hitrostjo vozi dalje. Značilno je, da med grešniki prevladujejo domačini, ki se vsaj desetkrat tedensko peljejo skozi in ki so vajeni prejšnje, edino logične ureditve. Povzročitelji omenjenih treh nesreč že sodijo mednje. Ne bo jim težko dokazati krivde; neupoštevanje predpisov je pač hud prekršek. Toda ... Toda mar »eksperti« smejo mirno spati? Mar smejo molče preslišati svarilne glasove škofjeloških miličnikov, katerih opozorilni dopis nedvoumno opozarja na nevarnost? Mar odgovornim tovarišem ni mogoče dopovedati, da ga pošteno lomijo. Sedanji red na obvoznici je nemara sprejemljiv v teoriji, v praksi pa ustvarja tvegane zaplete. In tudi zastojev ni odpravil. Celo nasprotno: ob vstopu v križišče šoferji pogosto zbegani čakajo drug drugega, ne vedoč, kaj bi. .So prav videli? Imajo res prednost pred vozilom, ki se jim bliža po široki, gladki loški vpadnici in ki z 80 kilometri na uro brzi mimo »stop« znaka? Napaka, jasno, a čisto človeška napaka. Tisti rumeno-rdeči krog namreč ne sodi tja nič bolj kakor podmornica v Saharo. 26. aprila naj bi obvoz končno ukinili. Cez par dni torej. Stisnimo pesti in upajmo, da ne bo terjal novih žrtev. Skoraj nenehno prisotna mi-ličniška patrulja je sicer učinkovito dodatno jamstvo varnosti, ampak brez prestanka ne more dežurati v Lipici. Konec koncev fantje v modrem niso dolžni popravljati spodrsljajev učenih kolegov, ki bi v bodoče, ob sorodnih primerih,, lahko pokazali nekoliko več elastičnosti. In temeljitejše poprejšnje obveščanje uporabnikov ceste v radiu M časopisih zagotovo ne bi škodilo. I. Guzelj Popravilo nadvoza * pred rokom? Popravilo nadvoza n ad železniško progo na Orehku na cesti I. reda ou Ljubljane do Kranja poteka po črtu. Delavci Železniškega gradbenega podjetja Ljubljana so že zame' njali poškodovani jekleni nosilec v betonu z novim, položili vrhnjo cementno oblogo in jo izolirali. Ostal3 je le še položitev nove asfaltne Pre' vleke na 60 metrov dolgem cestnem odseku. V primeru lepega vreme')3 bodo dela opravljena pred rokom 111 bo cesta odprta pred 25. aprilom. Črne gradnje Podatek, da so na območju j,ese-niške občine inšpektorji odkrili kar 63 nedovoljenih gradenj, je na prvi pogled osupljiv, vendar nam njegova nadaljnja razčlenitev ustvari bistveno drugačno sliko. Od 63 črnih gradenj je kar 18 vikendov, 5 stanovanjskih hiš, 14 garaž, 12 adaptacij in 14 drugih zadev izven organizirane in dovoljene gradnje. Predvsem je treba povedati, da gre v več primerih za neznanje in nepoznavanje, saj mnogi občani ne vedo, da je treba prav vsako spremembo na stanovanjski hiši prijaviti in prositi za adaptacijsko dovoljenje. Največ črnih vikendov so odkrili v Vratih, v Tamarju, v Završnici z Zelenico (8), na pobočju Stola, v Martuljku in v Planini pod Golico. Brez vsakega dovoljenja je pet občanov začelo graditi stanovanjske hiše, in sicer na Blejski Dobravi, v Planini pod Golico, v Javorniškem Rovtu in v Ratečah. Garažiranje pa je na Jesenicah problem, saj ocenjujejo, da nedovoljeno postavljenih ni le 14, temveč kakih sto garaž, ki so bile večinoma zgrajene v letih 1972 — 73. Prav zaradi tega so se na Jesenicah odločili za postopno urejanje skupinskih garaž ob družbenih stanovanjskih objektih. • Inšpektorji so tako napisali 41 odločb o ustavitvi del, med njimi eno tudi za družbeno gradnjo. Odločb in izvršb o odstranitvi objekta ni bilo. Gradnja brez dovoljenj se prav gotor vo ne izplačj . saj so za »črne graditelje« predvidene k "isoke dvojne kazni: denarna do 1(> dinarjev in zaporna kazen dni. D. Sedej Še naprej šolstvo, varstvo in rekreacija Z junijem letos bo v kranjski občini poteklo petletno plačevanje samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev. Čeprav je bil v zadnjem času v kranjski občini prav na področju gradnje šqj in vrtcev napravljen velik korak, so potrebe še vedno precejšnje. Zato so se v občini odločili za posebno anketo, s katero bodo sku* šali ugotoviti mnenje občanov za nadaljevanje tovrstne gradnje in nekaterih drugih objektov. Prvi še nepopolni rezultati ankete kažejo, da ob" čani podpirajo nadalj"^0 gradnjo šol in vrtcev. Pred" vsem menijo, da bi bilo treba zgraditi popolno osemletko na Planini in novo osnovno šolo na PrimskO' vem. Prav tako menijo, da bi bilo treba v občini zgraditi še nekatere vrtce, o® rekreacijskih objektov pa je predvideno na prvem mestu umetno drsališče. Ko bo končana temeljita obdelava te ankete, bodo •v občini začeli pripravljati program, ki bi ga (če bo anketa tako pokazala) p°* nudili v razpravo in odločanje na referendumu za novi samoprispevek. A. Z. EXPORT — IMPORI KOVINOTEHNA CELJE blagovnica Fuž in ar-jese niče na spomladanskem sejmu v Kranju od 1 1 . do 20. aprila 1 975 zamrzovalne skrinje LTHI.a. sejemski popust 11 % V paviljonu blagovnice-Fužinar Jesenice poleg sejemskega popusta še nagrade, in sicer v sodelovanju s tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje: TV color 961 — havba za sušenje las victoria pralni stroj PS 620 BIO S — mešalnik special M zamrzovalna omara ZO 101 — stroj za mletje trimlin štedilnik E 10 2 GL — namizna tehtnica briljant štedilnik E 103 apollo lux — zidna tehtnica rekord radiatorji - AKLIMAT — 5 % - GORENJE - 6 % - EMO televizorji color Gorenje cenejši za 1 20 000 st. din peči za centralno ogrevanje - TAM-STADLER - 5 — 6 % - BUDERUS - KOMFOR — - FERROTHERM - % 5 3 % 8 % Sejemski popust — kredit — dostava na dom Korak s Kovinotehno, dva koraka s časom K"- A. Ž.