Leto 1894. 423 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos L V. — Izdan in razposlan dné 20. julija 1894. (Obsega štev. 152.—153.) 153. Dopustilnica z dné 13. junija 1894.1. *a lokalno železnico z električnim obratom od po-s'aie Gmunden na železnici po Salzkammergutu v mesto Gmunden. ^ti Frane Jožef Prvi. P° milosti Božji cesar avstrijski; ^Postoljski kralj ogrski, kralj češki, dalma-Mi, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski . uirski ; nadvojvoda avstrijski ; véliki vojvoda ovski; vojvoda lotarinški, salcburški, šta-J®rski) koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-^ki in dolenj e-sleški ; véliki knez erdeljski ; eJui grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. sila ^Lr je lirrna Stern & Hafterl na Dunaju zapro-H 1 a se 1* dalo dopustilo, zgraditi in obratovati 110 žele™ico z električno silo od postaje Gmun-na železnici po Salckammergutu v mesto k°tiatden. vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo podjetbe, imenovani koncesijonarki to do- pustilo na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.), in pa zmisloma uporabljajoč določila zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. (Drž. zak. št. 238.), podeliti takö-le : §• I- Koncesijonarki dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokalno železnico z ozko raztečino, katero bo gonila električna sila in katera naj se napravi od postaje Gmunden na progi državne železnice Attnang—Steinach—Irdning v mesto Gmunden. §. 2. Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti : a) Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba sklene, za vse vloge, k jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč : 1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat; ^•nl.oh.) S8 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta. Té ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvareh. b) Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu vstrezno opremo, sè za-časnicami vred, in pa od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samovpravnini združbam ; c) oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ; d) oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo dvajsetih let, računčč od današnjega dné. §. 3. Koncesijonarka je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo naj-dalje v enem letu, računčč od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo. Da se bo držala gorenjega rokü za gradnjo, dolžna je družba dati zagotovilo, položivši varščino dveh tisoč goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala. §. 4. Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-ličnih zakonitih predpisov. Ista pravica naj se koncesijonarki dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi. Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, naj koncesijonarka dobi privolilo tistih, ki so dolžni tč ceste vzdržavati, oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolilo v porabo ceste. §• 5. Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné IG. novembra 1851. I. (Drž. :.ak. št. 1. iz 1. 1852.)> kolikor se po mnenju trgovinskega ministerstva do-tična določila z ozirom za izbrano vrsto sestave in obrata zdijo uporabna za dopuščeno lokalno železnico, in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. §. 6. Koncesijonarki se priznava pravica, da s p°' sebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoj« ki jih to postavi, naredi delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarke- Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena. Nasproti pak se koncesijonarki priznava p«a' vica, da izda prednostnih delnic, ki gledé obresto-vanja in razdolžitve imajo prednost pred osnovnim1 delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi držav«0 upravstvo. Dividenda, ki pristoji prednostnim delničar«’ predno nastane osnovnim delnicam pravica do div'" dende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila i® donosov poznejših lét, kakor štirimi odstotki. ne sme se odmerjati z več Znesek resnične in pa nominalne naprav«6 glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva. Pri tem naj velja to načelo, da se ne sniéi0 v račun postavljati nikakoršni drugi stroški raz.e11 stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredb° železnice in za dobavo vozil res uporabljenih 1 prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki s° bile med grajenjem res izplačane, in kar je «* res kurzne izgube pri dobavi glavnice. Ako bi po dogradbi železnice bilo treba $ drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba P0«11^. žiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški P^ šteti napravni glavnici, če je državno upravstvo P voliIo v namerjane novo stavbe ali v pomnoži-obratnih naprav in če se stroški izkažejo, kakor gré. Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu, ga odobri državno upravstvo. V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih. Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in Prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva. §- 7- Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih penah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb !n reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera Vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah. uporabljajo tudi za deželno vojsko obéh državnih polovic, Za tirolske deželne strelce in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ^pak tudi o služabnem potovanju na svoj račun orožnim vajam in priglednim zborom. Ta določila se orambovstvo in črno , Koncesijonarka se zavezuje, da bo pristopila ogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami onjenemu zastran nabave in imetka opravnih , za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega ^‘Pomaganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje j. bo pristopila vsak čas veljajočim predpisom o društvu za čas vojske in pa dodatnemu dogo- »osu lf0, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o pre- prevažati takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče na račun vojaške blagajnice. veljajoči predpis za vojaške prenose in pa vsak čas veljajoči predpisi o že-as vojske zadobé za koncesijonarko Prič 'n Ve^avo z ^ném, ko se po dopuščeni železnici po ^ °brat- Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali ^asu’ ki se Pa ne bodo objavili po Državic Zakoniku, zadobé za koncesijonarko veljavo °č> kadar se ji bodo uradoma priznanih. Hj* dolžnosti ima koncesijonarka samö v toliko, dru„ >r Se njili izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na deij n°sl te Pro8e *n na olajšila, vsled tega do-a gledé na napravo, opremo in vrsto obrata. httisKoncesij°narka je dolžna, pri oddaji služeb oziral;, ! V Zlnislu zakona z dné 19. aprila 1872.1. (Drž. na doslužene podčastnike iz vojslva, Pomorstva in deželne brambe. 0 Vsak čas lezn^eZnicah’ m n'äUu za č §- 9- Koncesijonarka je dolžna, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica. §- 10. Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku. Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokii izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic. §• H- Družba nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako ji tega državno upravstvo izrečno ne dovoli. Državnemu upravstvu je pridržana pravica, da smé po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo morda tedaj obratuje država, obrat na se vzeti ter vodili na račun družbe ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo. V tem slučaju mora družba državnemu upravstvu povrniti stroške, ki mu zares nastanejo iz obratovanja in katere bo eventuvalno ustanoviti poprek. Kakö naj se sicer vodi ta obrat, vravnà se s posebno obratno pogodbo, ki naj se sklene med državnim upravstvom in družbo. §. 12. Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih: 1. Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let. 2. Ako bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za štiriinpolodstotno obrestovanje in razdolžitev po državnem upravstvu odobrene na-pravne glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine. 3. Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se v še ostali dobi dopustila izplačuje koncesijo-narki poprečni donos po zmislu odstavka 1., oziroma, kadar nastane kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, tamkaj navedena letnina za napravno glavnico v polletnih, 30. dné junija in 31. dné decembra vsako leto po izteku dospevajočih obrokih. 4. Državi se pridržuje pravica, da plača kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po štiri in pol od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno. Ako se država odloči, to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste. 5. Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva. §• 13- Ko mine dopustilo in tistega dné,katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega pre- mičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zâloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., št. 5. Kadar to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdrži koncesionarka last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imela po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je ona sezidala ali pridobila po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pri' stojstvo železnice. §• 14. Državno upravstvo ima pravico, prepričati se» da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in uk°' zati, da se napake na to stran odvrnejo in oziro®9 odpravijo. Tudi ima državno upravstvo pravico, po svO' jem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebn0 po nadzornikih, ob stroških koncesijonarke pošilj*' nih — kakorkoli se mu vzvidi primemo — Prl’ gledovati, da se delo izvaja po projektu in po P°' godbi. Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisi’ ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, kol’ korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upraV nega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ z8 načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter ta® ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so naspr°l zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pa. kvarni javni koristi; toda v takem slučaju je ko® sarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trg0 vinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odlog5 * * 8 ter naj veže družbo. Za tu ustanovljeno nadzorovanje železni podjetbe mora koncesijonarka z ozirom na bre® opravil, ki je ž njim združeno, v državno blar^ nico plačevati letno poprečno povračilo, kater l višino bo določilo državno upravstvo, oziraje se obseg podjetbe. Koncesijonarka se odvezuje zaveznosti, izr'e i nih v §. 89. železničnega obratnega redu z j 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se na ^ po policijskem ali dohodarstveno-uradnem nadz,.je. in pa gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vz r vati uradne mestnosti. §• 15. Ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkrat e oroile ali opustile dolžnosti, v dopustilnici, v do-pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje davnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime ^ °notn primernih naredeb ter po okolnostih izreče, Je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom d°Pustilne dobe. Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper ’ ,aar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč kon-v 'J°narki pravico, zastran izkazne škode zalitevati Ha pre(j Nagimi sodišči, dajemo vsem obla-g^krri' katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in č ujej o nad to dopustilnico in vsem, kar sHno v nj> določuje. V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno . —m vélikim pečatom, v Našem države glavnem 1 pr ^ese, vetdei se 2 Naši Pfestolnem mestu dunajskem trinajsetega dné "Ca junija v letu milosti tisoč osem sto de-g.j . Setem in četrtem, Našega cesarjevanja šestin- bdesetem. Franc Jožef s. r. Vv* lna ukaza. §• 9. §• 13. Ta ukaz veljâ o vseh že narejenih ali že uporabljanih znamenllih v §. 1. omenjene vrste. §. io. Ako se ne izpolnjujejo pogoji, po katerih se je kak v §. 1. omenjeni predmet pripustil za dajanje znamenj (§. 5.), more se, če to zahtevajo javni oziri, ministerstvo za notranje stvari v porazumu s trgovinskim ministerstvom zopet odvzeti pripu-stilno dovolilo. Prestopki tega ukaza se kaznujejo po m'*® sterskem ukazu z dné 30. septembra 1857. 1. (0r ' zak. št. 198.), kolikor jih ne zadene kazen p° jj.. zenskem sodišču ali kazen po kazenskih dolo®1 obrtnega redu. §• H. Ta ukaz stopi v moč z dném razglasitve. Bacqutiliem s. r. Wiirmbrand s. r.