URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 28	Ljubljana, petek 3. decembra 1976	Cena 8 dinarjev	Leto XXXIII
1237.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Razglaša se zakon o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. novembra 1976 in na seji Zbora občin dne 24. novembra 1976.
St. P 0100-148/76
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
1.	člen
V	zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72, 26-242/73 in 34-411/74) se črta 116. člen.
2.	člen
Odločbe o pokojninski dobi, ki so bile izdane na podlagi 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, pristojni organ skupnosti odpravi po uradni dolžnosti.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-27/76
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1238. .
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. novembra 1976, na seji Zbora občin dne 24. novembra 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1976.
P 0100-149/67
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije
1.	člen
V	17. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-475/74 — v rladaljnjem besedilu: zakon) se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ce je bil ob preizkusu pobude (14. člen) pri zbiranju podatkov in pojasnil že dan odgovor udeležencev na pobudo, se pri dostavi sklepa o začetku po-stopka določi udeležencem rok za morebitne dopolnitve njihovih navedb. Odgovor in morebitno dopolnitev navedb pošlje sodnik nasprotnemu udeležencu.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
2.	člen
V	tretjem odstavku 25. člena zakona se dodata novi prva in druga alinea, ki se glasita:
»— če so izpodbijane določbe predpisa ali splošnega akta vsebinsko istovetne z določbami drugega predpisa in splošnega akta, o katerih je ustavno sodišče že odločilo,
— če oceni, da je dejansko stanje popolno pojasnjeno in da nadaljnje pojasnjevanje udeležencev v postopku ni potrebno.«
Sedanji prva in druga alinea postaneta tretja in četrta alinea
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-36/76
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1
•	1239.
Na podlagi 335. člena in 23. alinee 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 27. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 24. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik
1.	člen
Za zavarovane redke ali ogrožene živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: zavarovane živalske vrste) se v smislu 9. člena zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7-21/70) razglašajo:
Žuželke (Insecta)
1.	orjaški krešič (Carabus gigas)
2.	planinski kozliček (Rosalia alpina)
3.	kovač (Ergates faber)
4.	strojar (Prionus coriarius)
5.	vrsta hrošča kozlička (Aegosoma scabricornt/
6.	nosorožec (Oryctes nasicornis)
7.	rogač (Lucanus cervus)
8.	eremit ali puščavnik (Osmoderma eremita)
9.	gorski apolon (Parnassius apollo)
10.	veliki nočni pavlinček (Saturnia pyri)
11.	kraški pavlinček (Perisomena caecigena)
12.	vrsta pedica (Erannis ankeraria)
13.	vrsta prelca (Drvmonia vittata)
14.	vrsta kobilice (Saga pedo)
Dvoživke (Amphihia)
15.	človeška ribica (Proteus anguinus)
Plazilci (Reptilia)
16.	želva sklednica (Emys orbicularis)
17.	navadni gož (Elaphe longissima)
18.	progasti gož (Elaphe quatuorlineata)
19.	belica (Coluber gemonensis)
20.	mačjeoka kača (Telescopus fallax)
21.	rilčasti gad (Vipera aspis)
Ptiči (Aves)
22.	slapniki (rod Gavia), vse vrste
23.	ponirki (rod Podiceps), vse vrste
24.	kormorani (rod Phalacrocorax), vse vrste
25.	plameneč (Phoenicopterus ruber)
26.	ujede (Faleoniiormes), vse vrste, razen kragulja (Accipiter gentilis), skobca (Accipiter nisus) in planinskega orla (Aquila chrysaeetos)
27.	mokoži ali vodne kokoške (družina Rallidae), vse vrste, raz^n črne liske (Fulica atra)
28.	morska sraka (Haematopus ostralegus)
29.	deževniki (družina Charadriidae), vse vrste, razen velikega kljunača ali sloke (Scolopax rusticplg) in kozice (Gallinago gallinago)
30.	pnlivka (Burhinus oedicnemus)
31.	tekalci (družina Glareolidae), vse vrste
32.	galebi in čigre (družina Laridae), vse vrste
33.	golob duplar (Colurhba oenas)
34.	kukavica (Cuculus canorus)
35.	ležetrudnik aji podhujka (Caprimulgus euro-paeus)
36.	hudourniki (rod Apus), vse vrste
37.	zlatovranka (Coracias garrulus)
38.	vodomec (Alcedo atthis)
39.	čebelar (Merops apiasler)
40.	smrdokavra (Upupa epops)
41.	žolne, detli in vijeglavka (družina Picldae), vse vrste
42.	pevci (Passeriformes), vse vrste ražen šoje (Garrulus glandarius), srake (Pica pica), sive vrane (Corvus cornix), krekovta ali lešnikarja (Nucifraga caryocatactes) in navadne kavke (Coloeus monedula)
43.	divjad iz prvega odstavka 12. člena zakpna o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni Ust SRS, št. 25/76) — vse vrste pelikanov, čapelj, plevid, žličark, štorkelj, gosi (razen njivske gosi), labodov, rac (razen velike race ali mlekarice, krehelca in regelca), žagaric, ribjega orla, orlov (razen planinskega orla), jastrebov, kanj, lunjev, sokolov, žerjavov, dropelj, vodnih kokošk (razen črne liske), deževnikov, goloba duplarja, sov. planinske vrane, planinske kavke, poljske vrane, črne vrane in krokarja
Sesalci (Mammalia)
44.	ježi (rod Erinaceus)
45.	podlesek (Muscardinus avellanarius)
46.	vrtni polh (Eliomys quercinus)
47.	drevesni polh (Dryomys nitedula)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so zavarovane vse živalske vrste, ki stalno žive v podzemeljskih jamah in podzemeljskih vodah (prave jamske živali), ter hrošči (Coleoptera) in metulji (Lepidoptera) nad gozdno mejo.
2.	člen
Za zavarovane se štejejo žive in mrtve živali v vseh razvojnih oblikah (jajca, ličinke, bube, mladiči in odrasle živali) ter deli mrtvih živali (lobanje, kože, kožuhi, suhi preparati in podobno), če ni v tem odloku določeno drugače.
3.	člen
Živali zavarovanih živalskih vrst je prepovedano loviti, ubijati, prenašati, zadrževati v jetništvu ali pa namerno vznemirjati v njihovem naravnem okolju ter uničevati, poškodovati, zbirati in prenašati njihova gnezda, legla in jajca oziroma njihove razvojne oblike.
i
Primerke zavarovanih živalskih vrst je prepovedano prodajati, kupovati ali darovati ter izvažati ali odnašati v tujino.
Da se ohrani naravno ravnotežje in obstoj avtohtonih živih organizmov, je prepovedano prenašanje živali zavarovanih živalskih vrst iz kraja v kraj ali pa naseljevanje novih živalskih vrst na območjih, kjer Žive zavarovane vrste, če bi jih nove živalske vrste lahko ogrožale.
4.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko Republiški sekretariat za urbanizem dovoli izjemen odlov, zbiranje, prenašanje, gojitev, razpošiljanje, odnašanje ali izvoz zavarovanih živali v tujinp, če je to potrebno za znanstveno-raziskovalno delo, za vzgojo (zoološki vrtovi, pedagoške ustanove in podobno) ter za strokovno gojitev zavarovanih živali z namenom, da se poveča njihovo število v naravi.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za poseg v naravni razvoj zavarovanih živali ali v njihovo življenjsko okolje, če je ta neogibno potreben iz gospodarskih ali higiensko-sahitarnih razlogov ali zato, da se prepreči gospodarska škoda.
Republiški sekretar za urbanizem izda dovoljenje ■ iz prvega in drugega odstavka tega člena potem, ko dobi mnenje Zavoda SR Slovenije za spomeniško varstvo.
Dovoljenje se lahko izda največ za dobo dveh let, po izteku te dobe ga je treba obnoviti.
5.	člen
Zavarovanj živalske vrste smejo raziskovati domače znanstveno-raziskovalne organizacije in posamezniki, ki imajo za to dovoljenje republiškega sekretarja za urbanizem.
Tuje znanstveno-raziskovalne organizacije in tujci lahko raziskujejo biotope prosto živečih zavarovanih živalskih vrst če pridobijo dovoljenje po določbah odloka v vrstah znanstvenega raziskovalnega dela, . za katere je tujcem potrebno dovoljenje (Uradni list SFRJ. št. 27-332/70) in dovoljenje organa iz prejšnjega odstavka.
6.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe zemljišča je dolžan omogočiti proučevanje in raziskovanje zavarovanih živalskih vrst tistim, ki imajo za to dovoljenje po 4. oziroma 5. členu tega odloka.
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha v skladu z določbami 22. člena zakona o varstvu nai’ave veljati:
1.	odločba o zavarovanju redke favne (Uradni list LRS, št. 29-147/51);
2.	odredba o varstvu koristnih ptic in koristnih sesalcev (Uradni list SRS, št. 29-161/66).
8 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St, 63-25/76
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Skupščina
, Socialistične republike Slovenije
1240.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in 1. alinee drugega odstavka 346, člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, VVashington, za projekt Sarajevo — varstvo pred onesnaženjem zraka (TL 1264-1 In YU 1264-2)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodne banko za obnovo in razvoj, Washington, za projekt Sarajevo — varstvo pred onesnaženjem zraka (YU 1264-1 in YU 1264-2), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-129/76
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1241.
Na podlagi 28. alinee 335, člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena 3. alinee 169. člena alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena SR Slovenije ter 29., 31. in 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št 38-447/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o Izvolitvi sodnika Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, ki ima lastnost delavca v združenem delu v sodišču
Za sodnika Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, ki ima lastnost delavca v združenem delu v sodišču, se izvoli:
Ivan Žužek, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani.
St. 111-115/76
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.	Marijan Brecelj 1. r.
1242.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. Člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s 40. členom temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru
Za sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru se izvoli:.
Gregor Lesjak, sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru.
Št. 111-16/76
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.	t
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1243.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov
Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru
I
Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru ima 118 sodnikov porotnikov.
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Tone Avsec, varnostni inženir, HP Tališ, n. sol. o., Maribor;
Milan Banič, vodja splošne kadrovske službe, ZGP Pomurski tisk, Murska Sobota;
Marjan Bezjak, dipl. inženir elektrotehnike, glavni direktor, Tovarna stikalnih naprav Maribor;
Ludvik Beznec, trgovski poslovodja, Veletrgovina Potrošnik, Murska Sobota;
Viljem Bibič, dipl. inženir agronomije, tajnik, Kmetijska zemljiška skupnost Maribor;
Franc Borko, zasebni kmetovalec, Središče ob Dravi 22;
Dubravka Breznik, samostojni strokovni sodelavec, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, Medobčinski odbor za Podravje, Maribor;
Konrad Breznik, vodja obrata, Mariborska livarna, Maribor;
Vili C a f n i k , obratovodja, komunalno podjetje Snaga, delavnice, Maribor;
Tatjana C a j n k o , upokojenka, Maribor, Maistrova 28;
Marko Cvahte, referent za gradbene' zadeve, Skupščina občine Slovenska Bistrica;
Jože Cvetko, mizar-deločodja, Slovenijales, Ljubljana, Predelava lesa, Murska Sobota;
Tončka Č u r i č, vodja kadrovskega oddelka, Tovarna mesnih izdelkov Košaki, Maribor;
Alojz D i k a v č i č , strojni tehnik-obratovodja, Tovarna umetnih brusov Swaty, Maribor;
Cilka Dimec-Zerdin, profesor-defektolog, Posebna osnovna šola Gornja Radgona;
Karel Dimnik, kontrolor pfocesa tkanja, Mariborska tekstilna tovarna, Maribor;
Tone Dobrajc, direktor, Mariborski vodovod, Maribor;
Jožica Draškovič, tajnik TOZD, Ina-Nafta, Lendava;
Marija Erhart, finančni knjigovodja, Gorenje, Muta;
Janez Erker, vodja oddelka za proučevanje delitve OD, Impol, Slovebska Bistrica;
Hilda Gjerkeš, računovodja TOZD, Tovarna jeklenih konstrukcij Klemos, Lenart v Slovenskih goricah;
Aleksander G 1 a t z , kadrovik, Industrijsko podjetje Les, Ptuj;
Rozik* G o j č i č , evidentičarka, Elma, tovarna elektromateriala, Ljubljana, TOZD Lendava;
Alfonz Gramc, projektant razsvetljave, Tovarna elektrokovinskih izdelkov Elektrokovina, Maribor;
Vida Heric, šef splošno kadrovske službe, Železniško transportno podjetje Ljubljana, Sekcija za vzdrževanje prog Maribor;
Dragica-Katafina Horvat, inženir, organizacije dela, Tovarna perila in konfekcije PIK, Maribor;
Drago Horvat, avtomehanik, Avtoradgona, TOZD Avtoservisi, Gornja Radgona;
Jože Horvat, železokrivec-skupinovodja, Konstruktor, Maribor, TOZD Gradbeništvo, Murska Sobota ;
Martin H r a n j e c . strojnik. Splošno gradbeno podjetje Koroški zidarji, TOZD IGM, Otiški vrh, p. Dravograd;
Ana Hudopisk, nabavni referent, Gorenje-Fecro, Slovenj Gradec;
Stanislav Iršič, pravnik, Združeno podjetje DES Ljubljana, Skupnost Elektro. Maribor, TOZD Elektroremontne delavnice. Radvanje:
Božo Jeromel. vodja splošnega sektorja, Tekstilna industrija Otiški vrh. p. Dravograd;
Viljem Jeseničnik, varnostni inženir, vodja službe varstva pri delu, Slovenijales, Ljubljana, Tovarna meril p. o., Slovenj Gradec;
Anton J u r š a , direktor, Trgovsko podjetje Vesna, Ljutomer;
Ivan Jurše, vodja investicijskega vzdrževanja, Združene podjetje DES Ljubljana, TOZD Elektro Ma-ribor-mesto;
Bogomira Kajnih, izvozni referent, Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo;
Ljubomir Kampi, pomočnik šefa sektorja I, Gradbeno podjetje Gradis, Ljubljana, TOZD Gradnje, Ptuj;
Franc Kaučič, vodja interne kontrole, Grosistično trgovsko podjetje Ferromoto, Maribor;
Milan Kemperle, ravnatelj, Vzgojnovarstveni zavod Veržej;
Milan Kneževič, dipl. ‘inženir gozdarstva in diplomirani ekonomist, Služba družbenega knjigovodstva Ptuj; ?
Valter Knuplež, vodja operative, Gorenje, tovarna poljedelskega orodja, kmetijske mehanizacije in livarskih izdelkov, Muta;
Marica K o b a 1 e j, hotelski tehnik-poslovodja, Certus, Maribor, TOZD Astoria, Maribor;
Karel Kološa, tajnik samoupravnih organov, Kmetijsko industrijski kombinat Pomurka, TOZD Mesna industrija, Murska Sobota;
Ludvik Krajnčič, šef kadrovske službe, Železniško transportno podjetje Ljubljana, Prometna sekcija Maribor;
Anton Krempl, dipl. pravnik, direktor splošno-kadrovskega sektorja, SOZD KEMA, n, sol. o. Maribor;
Majda Kristl, računovodja, Kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci, Križevci pri Ljutomeru;
Pavel K r i ž o v n i k , avtomehanik-preglednik, Certus, Maribor, TOZD Avtobusni medkrajevni promet;
Marija K r n i č a r , vodja gospodarsko računskih zadev. Labod. Novo mesto, TOZD Delta, Ptuj;
Janez Kuhar, hotelski tehnik-vodja strežbe, Hotel Diana, Murska Sobota;
Jože Laznik, tajnik, Krajevna skupnost Dravograd;
Tanja Leskošek, skladiščnik gotovega blaga, Tovarna konfekcije Otiški vrh, p. Dravograd, TOZD Prevalje;
Vera Levstek, pravnik-sekretar, Obrtno komunalno podjetje Centrovod, Lenart v Slovenskih goricah ;
Ivanka Lihteneger, ekonomski tehnik, Tovarna lesovine in lepenke Prevalje;
Peter L u j i č . prodajni referent, Podjetje za tehnična zaščitna dela in izvajanje inženiringa Tekol, Maribor;
Marija Magdalene, direktor finančno računskega sektorja, Kmetijski kombinat Ptuj;
Stane Marinič, vodja obrata, Tovarna elek-trokovinskih izdelkov Elektrokovina, Maribor;
Peter Marinkovič, kuhar, Zdravilišče Radenska, Radenci, TOZD Naravno zdravilišče;
Jože Matjašec, dipl. inženir agronomije, Kmetijsko industrijski kombinat Pomurka, Murska Sobota, TOZD Sodelovanje s kmeti;
Helena Mezgec, knjigovodja saldokontov, Certus, Maribor, TOZD Gostinstvo Novi svet, Maribor;
Pavel Miki, vodja izmene, Lesna in pohištvena industrija Marles, Maribor;
Janez Miiller, vodja' delavnice, Tovarna kovinskih izdelkov Elektrokovina, Maribor;
Avgust Novak, vodja nabave, Primat, Maribor, TOZD za skladiščeno opremo, Lendava;
Bogomir Novak, vodja oddelka za kadrovske zadeve in nagrajevanje, Mariborska tekstilna tovarna, Maribor;
Risto Papič, dipl. pravnik, direktor splošno-kadrovskega sektorja, SOZD Tima n. sol. o., Maribor;
Stanislav Petek, samostojni projektant-statik, Komuna projekt, Maribor;
Pavlina Petrač, vodja oddelka za delovna razmerja, Industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Albert Planinc, organizator AOP, Podjetje za visoke gradnje Stavbar, Maribor;
Anja Planinc, tekstilni tehnik, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk;
Stanislav Planinšec, vodja skupine vhodne kontrole, Tovarna stikalnih naprav Maribor;
Jože Planovšek, vodja oddelka za delovna razmerja, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Natalija Poljšak, trgovski poslovodja, Veletrgovina Koloniale, TOZD Prehrana, Maribor;
Janko Potočnik, dipl. inženir gozdarstva, Lesna, Slovenj Gradec;
Ljuba Požar, inženir za organizacijo dela, vodja kadrovske službe, Gradbeno industrijsko podjetje Gradis, TOZD Kovinski obrati, Maribor;
Marija P r a p e r , ekonomski referent, Rudniki svinca in topilnica Mežica;
Majda Pukl, upravni referent, Metalprim inženiring, Maribor;
Olga Radovič, referent za nabavo osnovnih sredstev, Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Ravne na Koroškem;
Jože R e p a s, vodja komerciale, Kmetijska zadruga Slovenj Gradec;
Hinko Režonja, trgovski delavec, Mercator, Ljubljana, TOZD Sloga, Gornja Radgona;
Ivan Režonja, tehnik za vzdrževanje strojev, INDIP, Lendava;
Stane Rihter, vodja vzdrževanja žerjavov, mazanja in antikorozije. Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Ravne na Koroškem;
Milan Robnik, tehnolog, EMO, Celje, TOZD TOBI, Bistrica pri Limbušu:
Milan Rosič, vodja TOZD, Komunalno podjetje Ptuj, TOZD Ceste;
Ignac Rupnik, pravni referent, Podjetje za PTT promet Maribor, DS Skupne službe;
Julij Sabotin, direktor, Podjetje za PTT promet Murska Sobota;
Radenko Salemovič, dipl. inž. kemijske tehnologije, vodja tehnične priprave, Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo;
Drago Seifrid, vodja prodaje inženiringa, Metalna, Maribor, TOZD Tovarna investicijske opreme;
Zdenka Simon, sekretar, Kmetijska zadruga Hoče;
Lidija Simončič, kreditni referent, Kreditna banka Maribor, Podružnica Ptuj;
Tone S i m r a j h , tehnolog strojne obdelave, Go-renje-Elrad, industrija anten, pribora in visokofrekvenčnih kablov, Gornja Radgona;
Roman Sluga, materialni knjigovodja, Carinarnica Gornja Radgona;
Franc Stajnko, strojni tehnik, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, TOZD Karoserist;
Evald S u š e 1, revirni vodja, Lesna, Slovenj Gradec, TOZD Gozdarstvo, Crna na Koroškem;
Drago Š e g r e c , v. d. vpdje kadrovsko-splošnega sektorja, Certus, Maribor, TOZD Avtobusni medkrajevni promet;
Ivan Šišernik, šef oddelka splošnih poslov, Ljubljanska banka, Ljubljana, Podružnica Slovenj Gradec;
Silva Š k e r b e c , pomočnik vodje gospodarsko-računskih služb, Certus, Maribor, TOZD Turist hotel;
Aleksander Skril ec, glavni skladiščnik, Kmetijski kombinat Gornja Radgona, TOZD Kmetijska' kooperacija;
Deziderij Sooš, računovodja, Trgovsko podjetje Merkur, Murska Sobota;
Erika Š p e g 1 i č , dipl. ekonomist, finančni direktor, Tovarna usnja Slovenj Gradec;
Maks S r u m p’f, kontrolor in svetovalec poslovodja, Veletrgovina Koloniale, Maribor, TOZD Trgovina na veliko in malo;
Mirko Stic, obratni inženir, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Janez Stoti, dipl. ekonomist, analitik poslovodja. Mura, tovarna perila in konfekcije. Murska Sobota ;
Roman T a n c e r, vodja splošnega sektorja, Proizvodno in montažno podjetje Kristal, Maribor;
Štefka Tomanič vodja kalkulacijskega oddelka, M^—tor, Ljubljana, TOZD Panonija, Ptuj;
Saša Tomažič, tajnik, Izobraževalna skupnost Lenart v Slovenskih goricah;
Branko Tomšič, vodja splošnega sektorja, Ni-grad. Podjetje za nizke gradnje. Maribor;
Branko V a b e 1, pravnik, sektor samoupravnih organov. Kmetijski-kombinat Slovenska Bistrica;
Maksimilijan Večko, dipl. inženir metalurgije, obratovodja, Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Ravne na Koroškem;
Marija Vedernjak, poslovodja gostinskega obrata, Gostinsko trgovsko in transportno podjetje Pohorje, Maribor;
Martin V e g e n , računovodja, Mesokombinat Perutnina, Ptuj*
Martin Vel er, varnostni tehnik-obratovodja. Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice, TOZD Slovenska Bistrica;
Marija Vernik, tajnik, Občinsko varstvo Ormož;
Vili Vesenjak, samostojni referent v pravni službi, Splošno gradbeno podjetje Konstruktor, Maribor;
Cilka Vogrin, tajnik | samoupravnih organov in družbenopolitičnih " organizacij, Živilski kombinat Intes, Maribor, TOZD Pekatin;
Vojislav Vujanovič, organizator dela — pomočnik vodje TOZD, Dravske elektrarne Maribor TOZD Elektrarna Ožbolt ob Dravi;
Danica Zajc, vodja splošnega sektorja, Opekarna Košaki, Maribor;
Zlata Zakeršnik, vodja splošno-kadrovskega sektorja, Agroservis, Maribor;
Sonja Z i n a u e r , vodja centra za izobraževanje, Tovarna kovinske opreme Primat, Maribor;
Ela Žuran, materialni knjigovodja, Proizvodno trgovsko podjetje Olga Meglič, Ptuj.
St. 111-12/76
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan BreceTj 1. r.
1244.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom sodnika Tineta Remškarja, ki nadomešča predsednika ustavnega sodišča in v sestavi sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globev-nika, Marjana Jenka. Rika Kolenca, Franca Simoniča in dr. Majde Strobl, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o kolektivni materialni odgovornosti delavcev v prometu blaga TOZD »Detajl« Kranj, veletrgovskega podjetja »Kokra« Kranj, po javni obravnavi dne 23. novembra 1976
odločilo:
Razveljavi se samoupravni sporazum o kolektivni materialni odgovornosti delavcev v prometu, blaga TOZD »Detajl« Kranj, veletrgovskega podjetja »Kokra« Kranj z dne 22. 12. 1975.
t
Obrazložitev
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kranju je ustavnemu sodišču predlagal oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o kolektivni materialni odgovornosti delavcev v prometu blaga TOZD »Detajl« Kranj, ki je bil sprejet na zboru delovnih ljudi dne 22. 12. 1975. V tem sporazumu so določili kolektivno odgovornost delavcev v prometu blaga na drobno za .primere, kjer se ne more ugotoviti posamezna odgovornost. Kolektivna materialna odgovornost se izraža v nadomestitvi škode, nastale v poslovanju tekom leta, ki so jo dolžni nadomestiti vsi zaposleni delavci v prodajni enoti v sorazmerju z odstotkom akontacije njihovih osebnih dohodkov. Po mnenju predlagatelja taka ureditev odgovornosti delavcev za škodo, nastalo v temeljni organizaciji oziroma delu temeljne organizacije združenega dela, ni v skladu z odgovornostjo v našem samoupravnem sistemu, ki ne pozna kolektivne odgovornosti za povrnitev škode in je v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Po zadnjerp- odstavku 133. člena ustave SR Slovenije urejata zakon in samoupravni akt organizacije združenega dela materialno odgovornost in druge vrste odgovornosti ter pogoje za odgovornost.
Po zveznem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči temeljni organizaciji združenega dela na delu oziroma v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno škodo povrniti. Delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti ne izpolnjuje svojih obveznosti in povzroči s tem zmanjšanje dohodka, mora povzročeno škodo povrniti (47. člen). Če povzroči Škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil. Če- ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje. da so enako odgovorni in morajo škodo povrniti po enakih delih. Če povzroči škodo več delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem so storilci solidarno odgovorni za povrnitev škode (48. člen). Obstoj škode in okoliščine, v katerih je nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, se ugotovi v temeljni* organizaciji združenega dela. Če delavec noče povrniti škode, lahko uveljavlja temeljna organizacija odškodninski zahtevek s tožbo pri pristojnem sodišču (49. člen).
Samoupravni splošni akt mora biti v skladu z ustavo in zakonom (256. člen ustave SR Slovenije) oziroma ne sme biti v nasprotju z zveznim zakonom (207. člen ustave SFRJ). Samoupravni sporazum o kolektivni materialni odgovornosti delavcev v prometu blaga, sprejet v TOZD »Detajl« Kranj, veletrgovskega podjetja »Kokra« Krani. ni upošteval navedenih določb zveznega zakona, ki za uveljavljanje materialne odgovornosti delavca v združenem delu postavlja v vsakem primeru pogoj, da je delavec škodo povzročil po svoji krivdi. V zvezi z navedeno ugotovitvijo je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in upoštevajoč vse okoliščine po 23. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
St. U I 34/76-9
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Sodnik
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
Tine Rcmškar 1. r.
1245.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi Rika Kolenca kot sodnika, ki nadomešča predsednika ustavnega sodišča in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Tineta Remškarja, Franca Simoniča in dr. Majde Strobl v postopku za oceno zakonitosti sklepa zbora delavcev z dne 16. 5. 1974 o načinu obračunavanja in izplačevanja osebnega dohodka za nadurno delo voznikom avtobusov v temeljni organizaciji združenega dela Avtobusni promet Ljubljana, Celovška 206, po javni obravnavi dne 23. novembra 1976
odločilo:
Ugotovi se, da je bil sklep zbora delavcev z dne 16. 5. 1974, ki je določal način obračunavanja in izplačevanja osebnega dohodka za nadurno delo voznikom avtobusov TOZD Avtobusni promet ljubljana, v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73).
Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave Socialistične republike Slovenije.
Obrazložitev
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Sodišča združenega dela v Ljubljani ocenjevalo zakonitost sklepa zbora delavcev z dne 16.
5.	1974 temeljne organizacije združenega dela Avtobusni promet, Ljubljana, Celovška 206, ki je urejal način obračunavanja in izplačevanja osebnega dohodka za delo daljše od polnega delovnega časa za voznike avtobusov. Po določilih tega sklepa se je osebni dohodek za tako delo voznikov avtobusov 1. 5. 1974 do 4. 9. 1975 obračunaval in izplačeval na osnovni števila prevoženih kilometrov po ceni 0,20 din za kilometer.
Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v 4. členu določa, da delavci v temeljni organizaciji združenega dela urejajo način obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov za delo daljše od polnega delovnega časa s samoupravnim sporazumom. Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma predpisuje 5. člen istega zakona, po katerem predlog, ki ga pripravi delavski svet, določijo delavci z večino glasov vseh delavcev v temeljni organizaciji. Šteje se, da je tak sporazum sklenjen, kadar dve tretjini vseh delavcev v temeljni organizaciji izjavita pismeno, da se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu samoupravnega sporazuma. Po določbi 8. člena istega zakona smejo biti ti samoupravni sporazumi spremenjeni samo na način, kot so bili sklenjeni.
V pripravljalnem postopku in javni obravnavi je ustavno sodišče ugotovilo, da določbe sklepa zbora delavcev z dne 16. 5. 1974 dejansko spreminjajo tisto določbo v samoupravnem sporazumu o medsebojnih odnosih y združenem delu temeljne organizacije združenega dela Avtobusni promet z dne 25. 1. 1974, ki v
4.	alinei 2. točke 55. člena na splošno ureja način obračunavanja in izplačevanja osebnega dohodka za delo daljše od polnega delovnega časa. Sklep delavskega sveta z dne 7. 5. 1974 je po 1. odstavku 5. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem
delu mogoče šteti le kot predlog sprememb ali dopolnitev samoupravnega sporazuma, ki ga pripravi delavski svet. Ta sklep delavskega sveta pa zbor delavcev ni določil kot predlog spremembe samoupravnega sporazuma z večino glasov vseh devalcev temeljne organizacije. Tudi sam sklep o spremembi samoupravnega sporazuma ni bil veljavno sprejet, ker ni dokazano, da sta se o njem pismeno izjavili dve tretjini delavcev v temeljni organizaciji. Ustavno sodišče zato ugotavlja, da je bil sklep zbora delavcev z dne 16. 5. 1974, ki vsebuje spremembo 55. člena samoupravnega sporazuma, uveljavljen v nasprotju s 4.,
5.	in 8. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
V zvezi z vsemi temi ugotovitvami in glede na okoliščino, da določbe navedenih sklepov temeljna organizacija združenega dela Avtobusni promet od 4. 9. 1975 dalje ne uporablja več, je ustavno sodišče na podlagi 409. člena ustave SR Slovenije odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.
St. U I 40/76-9
Ljubljana, dne 24. novembra 1976,
Sodnik
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
Riko Kolenc 1. r.
1246.
Na podlagi drugega odstavka 11. člena zakona p pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št.54-399/72, 26-242/72 in 34-441/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o javnih delih in funkcijah ter akcijah, na katerih so osebe zavarovane za primer invalidnosti in telesne okvare kot posledice nesreče
I	^
Po 2., 5. in 7. točki prvega odstavka 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS. št. 54-339/72, 26-242/72 in 34-411/74 — v nadaljnjem besedilu: zakon) so osebe zavarovane za primer invalidnosti in telesne okvare kot posledice nesreče, če so izpolnjeni pogoji, ki iih določa ta odlok.
II
Po 2. točki prvega odstavka 11. člena zakona so zavarovane osebe za nesrečo, ki jih zadene, ko sodelujejo:
—	na javnih delih, ki jih organizira občinska skupščina na podlagi samoprispevka;
—	pri reševalnih akcijah zaradi reševanja življenj občanov ali zaradi odvrnitve oziroma preprečitve nevarnosti. ki neposredno ogrožajo življenje občanov, ali pri reševalnih akcijah, ki jih izvaja oziroma organizira občinski organ za notranje zadeve, da se zaščiti življenje občanov in premoženje;
St. 28 — 3. XII. 1976
-----,---------------
—	pri obrambi pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami zaradi reševanja življenj ali zaradi preprečitve materialne' škode.
III
Po 5. točki prvega odstavka 11. člena zakona so zavarovane osebe za nesrečo, ki jih zadene:
—	pri opravljanju dolžnosti in nalog kot delegati oziroma funkcionarji v samoupravnih interesnih skupnostih, kot člani volilnih komisij ter kot sodniki porotniki v sodnem postopku;
—	v času udeležbe kot priča, izvedenec ali tolmač v postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti pri sodišču ali drugem organu oziroma službi;
—	v času opravljanja dolžnosti, ko je pristojni organ po posebnih predpisih upravičen naložiti občanom da opravljajo določene naloge splošnega pomena;
—	v času, ko na poziv pristojnega organa opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora ter družbene samozaščite.
IV
Po 7. točki prvega odstavka 11. člena zakona so osebe zavarovane za nesrečo, ki jih zadene, ko kot športniki sodelujejo pri športnih akcijah.
Za športnika po tej točki se šteje udeleženec pn športni akciji, organizirani po programu športnih akcij organizacije, ki je organizator te akcije. Športna dejavnost v okviru tega programa organizatorja akcije se šteje za organizirano športno dejavnost.
Športnik je zavarovan za nesrečo, ki ga zadene v času priprave za akcije in ves čas trajanja akcije.
Te določbe veljajo tako za športne akcije, organizirane na ozemlju naše države, kot za akcije, organizirane v tujini, če športnika pošiljajo na takšno akcijo naše športne organizacije.
V
Organizator akcije ali javnega dela oziroma organ, ki je pozval oseloc), izda udeležencu potrdilo o udeležbi z navedbo kraja in časa udeležbe.
VI
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v sporazumu z zdravstveno skupnostjo Slovenije določi, kako je treba voditi evidenco o poškodbah in boleznih, ki zadenejo osebe, zavarovane po 2., 5. in 7. točki v prvem odstavku 11. člena zakona.
VII
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 192-10/76
Ljubljana, dne 18. novembra 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Zvone Dragan 1. r.
1247.
Na podlagi 18. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala' in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/ 71) v zvezi s 105. in 126. členom zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) izdaja republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov
PRAVILNIK
o ortopedskih in tehničnih pripomočkih, ki pripadajo žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in žrtvam vojnega materiala, ki imajo 60 do 100-odstot-no telesno okvaro
1.	člen
Ta pravilnik določa ortopeds-ke in tehnične pripomočke, ki pripadajo upravičencem s 60 do 100-odstot-no telesno okvaro, ki je nastala v okoliščinah iz 2. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71).
2.	člen
Upravičenec ima pravico do tistih ortopedskih in tehničnih pripomočkov, ki jih dobijo zavarovane osebe glede na vrsto in značaj telesne okvare po predpisih o indikacijah, o standardih za material in o trajnostni dobi.
3.	člen
Za dajanje izvida, ocene in mnenja v postopku za ugotavljanje potrebe po ortopedskih in tehničnih pripomočkih so pristojne invalidske komisije iz drugega odstavka 29. člena zakona o varstvu nekaterih
kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov.
Obnavljanje ortopedskih in tehničnih pripomočkov po preteku predpisane trajnostne dobe predpisuje praviloma zdravnik ustrezne specialnosti, razen pripomočkov, ki jih po veljavnih predpisih o indikacijah, o standardih za material in o trajnostni dobi lahko predpiše zavarovanim osebam tudi splošni zdravnik.
4.	člen
K stroškom nabave oziroma izdelave ortopedskih in tehničnih pripomočkov prispevajo upravičenci enake zneske, kot jih za zavarovane osebe s samoupravnim sporazumom določijo občinske in regionalne zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji v okviru zdravstvene skupnosti Slovenije.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o ortopedskih in tehničnih pripomočkih, ki pripadajo žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in žrtvam vojnega materiala, ki imajo 100-odstotno telesno okvaro (Uradni list SRS, št. 41-317/68).
6.	člen i
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 192-2/67
Ljubljana, dne 24. novembra 1976.
Predsednik
Republiškega komiteja za
vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov
Marjan Lenarčič 1. r.
i	.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LENART
1248.
Na podlagi 55. člena statuta krajevne skupnosti Lenart je konferenca krajevne skupnosti Lenart na seji dne 18. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lenart
1
Razpiše se referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 4-48/72) za obdobje 1977 do vključno 1981.
Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih: Močna, Vinička vas, Hrastovec, Spodnje Partinje, Zamarkova, Lormanje, Setaro-' va, Radehova, del Lenarta, Zgornji Žerjavci in Spodnji Porčič.
Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti Lenart, razen območja mestnega naselja Lenart, kjer je uvedeno plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča po odloku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 13-380/71 in 28-1524/75) v naslednjih naseljih: Močna, Vinička vas, Hrastovec, Spodnje Partinje, Zamarkova, Lormanje, Setarova, Radehova, del Lenarta, Zgornji Žerjavci in Spodnji Porčič.
2
Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v 1. točki tega sklepa.
Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozu v letih 1977 do 1981 znaša 1,323.135 dinarjev, od tega po posameznih vaških odborih:
Lenart — del		din 81.455
Lormanje		87.360
Radehova		66,585
Sp. Partinje		102.120
Sp. Porčič		57.260
/
din
Sp. Žerjavci	186.240
Setarova	68.105
Zamarkova	i	104.100
Zg. Žerjave!	264.350
Močna	111.250
Vinička vas	107.270
Hrastovec	87.040
•	3
Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti, za katerega se podaljšuje samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti (drugi odstavek 7. člena zakona o referendumu — Uradni list SRS, št. 29-263/72).
4
Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 19. decembra 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih.
Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu.
Na referendumu glasujejo volilci nposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Lenart
i
Samoprispevek delovnih ljudi in občanov bi bil podaljšan za dobo 5 let za leto 1977 do vključno 1981 in bi ga prispevali zavezanci v gotovini, delovni sili prevozih in sicer:
1.	V gotovini:
—	2% od osebpega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka),
—	0,5 °/o od mesečnega neto OD zaposlenih in pokojnin,
—	1 °/o od čistega dohodka zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav.
Osnova za samoprispevek zaposlenih v inozemstvu 'zdomcev) je povprečni neto OD na območju občine pred letom, za katero se odmerja samoprispevek.
2.	V delovni sili:
—	gospodinjstva od 200 do 1000 din KD — en delovni dan
—	gospodinjstva od 1.001 din do 5000 din KD,|>— dva delovna dneva,
—	gospodinjstva nad 5.000 din KD — tri delovne
dni,
3.	V prevozih:
—	lastniki traktorjev en delovni dan (8 ur) vožnje
Krajevnega samoprispevka v gotovini bi bili oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij vajenci od nagrad in zavezanci iz kme-tlisko obrtnih in drugih gospodarskih storitev, ki so onroščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bi bili oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj ko 7 let, občani, ki
so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
Glasujem
ZA	PROTI
(Volilec izpolni glasovnico tako, .da obkroži »za«, če se strinja s podaljšanjem krajevnega samoprispevka, »proti«, če se s podaljšanjem samoprispevka ne strinja).
Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom krajevne skupnosti Lenart.
5
Za postopek o glasovanju na referendumu se smi-„eino uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti.
Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Lenart
6
Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori. ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Lenart na predlog krajevnega odbora SZDL Lenart.
7
Pred podaljšanjem samoprispevka morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal podaljšanje samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lenart.
Osnutek sklepa mora biti objavljen na razglasni deski, vseh naseljih ter glasovalnih mestih hkrati s sklepom o razpisu referenduma.
8
Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za Krajevno skupnost kot celoto.
Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka sprejme konferenca krajevne skupnosti
9
Sredstva, zbrana s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov so namenska in se bodo uporabljala samo za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lenart po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Lenart.
10
,r
Krajevni samoprispevek v gotovini: kmetom, obrtnikom in drugim zavezancem odmeri in pobira uprava SO Lenart obenem s splošnimi davki teh zavezancev.
Zavezancem zaposlenim izven SR Slovenije, katerih izplačevalci OD niso dožni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart.
Krajevni samoprispevek od delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin in ob izplačilu.

Za zbiranje ostalih sredstev krajevnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti. '
Za izvajanje dei po programu krajevnega samoprispevka skrbijo vaški odbori.
Tl
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Lenart.
12
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost.
13
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objav! v Uradnem listu SRS.
St. 104/76
Lenart, dne 23. novembra 1976.
Predsednik
konference KS Lenart
Slavko Kurečič 1. r.
1249.
Na podlagi 42, in 46. člena statuta krajevne skupnosti Benedikt je konferenca krajevne skupnosti Benedikt na seji dne 21. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega
samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje in urejevanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Benedikt
1
Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Benedikt za obdobje 1977 do vključno 1981.
Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih Benedikt, Drvanja, Ločki vrh, Ihova. Negsvski vrh, Obrat, Sp. Backova. Sp. Ročica, Stara gora. Trije kralji, Štajngrova, Trotkova, Trste-nik in Ženjak.
2
Krajevni samoprispevek se bo uporabljal za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v 1. točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977 do 1981 znaša 1.000.600 din.od tega po posameznih naseljih: Benedikt 195.160 din, Drvanja 86.945 din, Ločki Vrh 44.025 din. Ihova 159.190 din. Negovski vrh 16.815 din, Obrat 59,570 din. Sp. Bačkova 118 570 din, Sp Ročica 69.425 din, Stara gora 14.545 din. Trije kralji 44.095 din. Štajngrova 62 750 din. Trotkova 61.550 din, Trstentk 69.560 din, in Ženjak 45.180 din.
3
Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti, za katerega se uvaja samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi za-
posleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti (drugi odstavek 7. člena zakona o referendumu — Uradni list SRS, št- 29-263/72).	•	•
4
Glasovanje na referendumu bo v nedeljo dne 19. decembra 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih.
Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti 8 dni pred glasovanjem na referendumu.
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je besedilo:
Krajevna skupnost Benedikt,
Samoprispevek delovnih ljudi in občanov bi bil uveden za dobo 5 let za leto 1977 do vključno 1981 in bi ga prispevali zavezanci v gotovini, delovni sili ter prevozih in sicer:
1.	V gotovini:
2 "/o od osebnega aohodKa Kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka)
—	0,5 % od mesečnih neto OD zaposlenih in pokojnin
—	1 n/o od čistega dohodka zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav.
Osnova za samoprispevek zaposlenih v inozemstvu (zdomci) je povprečni neto OD na območju občine pred letom za katero se odmerja samoprispevek.
2.	V delovni sili:	,
—	gospodinstva od 200 din do-1000 din KD — en delovni dan,
—	gospodinstva od 1.001 din do 5.000 din KD — dva delovna dneva,
—	gospodinstva nad 5.000 din KD — tri delovne
dni.
3.	V prevozih:
—	lastniki traktorjev — en ' delovni dan (8 ur) vožnje.
Kriajevnega samoprispevka v gotovini bi bili oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, ki so oproščeni plačati davek po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bi bili oproščeninoseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinstvu ni za delo sposobnega člana.
•
Glasujem
ZA	'	PROTI
(Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži, za, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, proti, če se s uvedbo samoprispevka ne strinja).
Glasovnica mora biti opremljena g pečatom krajevne skupnosti Benedikt.
5
Za postopek o glasovanju na referendumu se smi-selrio uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti.
Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Benedikt.
6
Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Benedikt na podlagi krajevne organizacije SZDL Benedikt.
7
Pred uvedbo samoprispevka morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Benedikt. Osnutek sklepa mora biti objavljen na razglasni deski v vseh naseljih ter glasovalnih mestih hkrati s sklepom o razpisu referenduma.
8
Izid glasovanja na referendumu se uporablja za krajevno skupnost kot celoto. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme konferenca KS.
9
Sredstva zbrana s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov so namenska in se bodo uporabljala samo za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Benedikt po programu, ki je bil obravnavan ha zborih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Benedikt.
10
Krajevni samoprispevek v gotovini, kmetom, obrtnikom in drugim zavezancem odmeri in pobira davčna uprava ŠO Lenart obenem s splošnimi davki teh zavezancev.
Zavezancem zaposlenim izven SR Slovenije, katerih izplačevalci OD niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart.
Krajevni samoprispevek od delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob izplačilu.
Za zbiranje ostalih sredstev krajevnega samoprispevka skrbijo vaški odbori.
11
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Benedikt.
12
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Benedikt.
13	r
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 163/76
Benedikt, dne 22 novembra 1976.
Predsednik
konference krajevne
skupnosti i Benedikt
Stanko Spenga 1. r.
1250.
Na podlagi 14. člena statuta krajevne skupnosti Lokavec je konferenca krajevne skupnosti Lokavec na seji dne 18. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lokavec
1
Razpiše se referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lokavec za obdobje 1977 do vključno 1981.
Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih:
Rožengrunt in Lokavec.
2
Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območjih navedenih v 1. točki tega sklepa.
Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozu v letih 1977 do 1981 znaša 175.600 din od tega po posameznih naseljih:
din
Lokavec	94.550
Rožengrunt	81.050
Skupaj:	175.600
3
Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti, za katerega se podaljšuje samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti (drugi odstavek 7. člena zakona o referendumu Uradni list SRS št. 29-263/72).
4
Glasovanje na referendumu bo v nedeljo dne 19. decembra 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih.
Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti 8 dni pred glasovanjem na referendumu.
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico.
Na galsovnici je naslednje besedilo
»Krajevna skupnost Lokavec«.
Samoprispevek delovnih ljudi bi bil podaljšan za dobo 5 let za leto 1977 do vključno 1981 in bi ga prispevali zavezanci v gotovini, delovni sili ter prevozih in sicer:
1.	V gotovini-
—	2 %> od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka)
—	0,5 % od mesečnih neto OD zaposlenih in pokojnin.
—	1 °/o od čistega dohodka zavezanci davka in osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav.
Osnova za samoprispevek zaposlenih v inozemstvu (zromci) je povprečni neto OD na območju občine pred letom, za katero se odmerja samoprispevek:
2.	V delovni sili:
—	gospodinjstva od 200 do 1.000 din KD — en delovni dan,
—	gospodinjstva od 1.001 do 5.000 din KD — dva del. dneva,
—	gospodinjstva nad 5.000 din — KD tri delovne dneve.
3.	V prevozih:
—	lastniki traktorjev en delovni dan (8 ur) Vožnje.
Krajevnega samoprispevka v gotovini bi bili oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bi bili oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
glasujem
ZA	PROTI
(Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja s podaljšanjem krajevnega samoprispevka, »proti«, če se s podaljšanjem samoprispevka ne strinja).
Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom krajevne skupnosti Lokavec.
5
Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnonsti.
Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Lokavec.
6
Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Lokavec na predlog krajevnega odbora SZDL Lokavec.
7
Pred podaljšanjem samoprispevka morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal podaljšanje samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lokavec.
Osnutek sklepa mora biti objavljen na razglasni deski, vseh naseljih ter glasovalnih mestih hkrati s sklepom z razpisom referenduma.
8
Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto.
Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka sprejme konferenca krajevne skupnpsti.
9
Sredstva zbrana s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov so namenska in se bodo uporabljala samo za vzdrževanje krajevnih cest v krajevnih skupnosti Lokavec po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Lokavec.
10
Krajevni samoprispevek v gotovini, kmetom obrtnikom in drugim zavezancem odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart obenem s splošnimi davki teh zavezancev.
Zavezancem zaposlenim izven SR Slovenije, katerih izplačevalci OD niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart.
Krajevni samoprispevek od delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob izplačilu.
Za zbiranje ostalih sredstev krajevnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti.
Za izvajanje del po nrogramu krajevnega samoprispevka skrbijo vaški odbori.
11
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Lokavec!
12
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Lokavec.
13
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 67/76
Lokavec, dne 18. novembra 1976.
Predsednik
konference krajevne skupnosti Lokavec
Ivan Šenekar 1. r.
1251.
Na podlagi 55. člena statuta krajevne skupnosti Voličina je konferenca krajevne skupnosti Voličina na svoji seji dne 22. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krnievnih cest na območju krajevne skupnosti Voličina
1
Razpiše se referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih
cest na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-48/72) za obdobje 1977 do vključno 1981. Referendum se uvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih: Cermljenšak, Dolge njive, Gradenšak, Nadbi-šec, Rogoznica, Selce, Sp. Voličina, Straže, Zavrh in Zg. Voličina.
2
Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v 1. točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnegđ samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozu v letih 1977 do 1981 znaša 1,323.640 din, od tega po posameznih naseljih: Cermljenšak 126.340 din, Dolge njive 38.710 din, Gradenšak 14.305 din, Nadbišec 43.375 din, Rogoznica 98.870 din, Selce 223.140 din, Sp. Voličina 308.825 din, Straže 50.655 din, Zavrh 144.430 din in Zg. Voličina 274.990 dinarjev.
3
Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti, za katerega se podaljšuje samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti (drugi odstavek 7. člena zakona o referendumu — Uradni list SRS, št. 28-263/72).
4
Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 19. decembra 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih.
Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu.
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
»Krajevna skupnost Voličina.
Samoprispevek delovnih ljudi in občanov bi bil podaljšan za dobo 5 let za leto 1977 do vključnS 1981 in bi ga prispevali zavezanci v gotovini, delovni sili ter prevozih in sicer:
1.	v gotovini:
—	2 n/o od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka),
—	0,5 Vo od mesečnih neto OD zaposlenih in pokojnin.
—	1 “/o od čistega dohodka zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav.
Osnova za samoprispevek zaposlenih v inozemstvu (zdomcev) je povprečni neto OD na območju občine pred letom, za katero se odmerja samoprispevek;
2.	v delovni sili:
—	gospodinjstva do 1.000 din KD — en delovni
dan,
—	gospodinjstva od 1.001 din do 5.000 din KD — dva delovna dneva,
—	gospodinjstva nad 5.000 din Kd tri delovne dni;
3.	v prevozih:
—	lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje.
Krajevnega samoprispevka v gotovini bi bili oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtne in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih in negospodarskih storitev, so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bi bili oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
Glasujem
ZA	PROTI
(Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja s podaljšanjem krajevnega samoprispevka, »PROTI«, če se s podaljšanjem samoprispevka ne strinja).
Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom krajevne skupnosti Voličina.
5
Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti.
Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Voličina.
Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Voličina, na predlog krajevne organizacije SZDL Voličina, Zavrh in Selce.
7
Pred podaljšanjem samoprispevka morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal podaljšanje samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Voličina.
Osnutek sklepa mora biti objavljen na razglasni deski, vseh naseljih ter glasovalnih mestih hkrati, s sklepom o razpisu referenduma.
8
Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za Krajevno skupnost kot celoto.
Sklep o podaljšanju krajevnega .samoprispevka sprejme konferenca krajevne skupnosti.
i
9
Sredstva zbrana s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov so namenska in se bodo'uporabljala samo za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Voličina, po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Voličina.
10
Krajevni samoprispevek v gotovini, kmetom, obrtnikom in drugim zavezancem odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart s splošnimi davki teh zavezancev.
Zavezancem zaposlenim izven SR Slovenije, katerim izplačevalci OD niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart.
Krajevni samoprispevek od delavcev in upokpjen-cev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob izplačilu.
Za zbiranje ostalih sredstev krajevnega samopri-spevka skrbi svet krajevne skupnosti.
Za izvajanje del po programu krajevnega samoprispevka skrbijo vaški odbori.
11
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Voličina.
12
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost.
13
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 265/6-76
Voličina, dne 22. novembra 1976.
Sv. Ana Ledinek Zg. Ročica Zg. Ščavnica Žice Skupaj:
19.458 X 5 “ 97.290 24.918 X 5 “ 124.590 13.999 X 5 = 69.995 77,125 X 5 = 385.625 34.421 X 5 = 172.105 1.230,000
3
Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti, za katerega se podaljšuje'samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti (drugi odstavek 7. člena zakona o referendumu — Uradni list SRS, št. 29-263/72).
4
Glasovanje na referendumu bo v nedeljo dne 19. decembra 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih.
Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na'predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti 8 dni pred glasovanjem na referendumu. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Predsednik konference krajevne skupnosti Voličina Stanislav Čuček 1. r.
1252.
Na podlagi 14. člena statuta krajevne skupnosti Zg. Ščavnica je konferenca krajevne skupnosti Zg. Ščavnica na seji dne 16. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma- o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica
1
Razpiše se referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica obč. Lenart za obdobje 1977 do vključno 1981.
Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih-
Bačkova, Draženvrh, Froleh, Kremberk, Krivi vrh, Ledinek, Sv. Ana, Zg. Ročica, Zg. Ščavnica in Žice.
2
Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanja krajevnih cest na območju navedenem v 1. točki tega sklepa.
Skupna srednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozu v letih 1977 do 1981 znaša 1.230,000 din, od tega po posameznih naseljih:	dl
Bačkova Draženvrh Froleh Kremberk Krivi vrh
4.519 X 5 = 22.595 26.717 X 5 = 118.765 8.149 X 5 = 40.745 26.117 X 5 = 130.585 13.541 X 5 = 67.705
»Krajevna skupnost Zg. Ščavnica.
Samoprispevek delovnih ljudi in občanov bi bil podaljšan za dobo 5 let za leto 1977 do vključno 1981 in bi ga prispevali zavezanci v gotovini, delovni sili ter prevozih in sicer:
1.	v gotovini:
—	2 °/o odi osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katasterskega dohodka),
—	0,5 % od mesečnih neto OD zaposlenih in pokojnin,
—	1 °/o od čistega dohodka zavezanci davka in osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav.
Osnova za samoprispevek zaposlenih v inozemstvu (zdomcev) je povprečni neto OD na območju občine pred letom, za katero se odmerja samoprispevek;
2.	v delovni sili:
—	gospodinstva od 200 do 1.000 din KD — en delovni dan,
—	gospodinstva od 1.001 do 5.000 din KD — dva delovna dneva,
—	gospodinstva nad 5.000 din KD — tri delovne
dni;
3.	v prevozih:
—	lastniki traktorjev en delovni dan (8 ur) vožnje.
Krajevnega samoprispevka v gotovini bi bili oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drtigih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bi bili oproščeni:'noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo,
mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
glasujem
ZA	PROTI
(Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži, »za«, če se strinja s podaljšanjem krajevnega samoprispevka. »proti«, če se s podaljšanjem samoprispevka ne strinja).
Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom krajevne skupnosti Zg. Ščavnica.
5
Za postopek o glasovanju se smisleno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti.
Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Zg. Ščavnica.
6
Glasovanje pa referendurbu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Zg. Ščavnica na predlog krajevnega odbora SZDL Zg. Ščavnica.
7
Pred podaljšanjem samoprispevka morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal podaljšanje samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje, krajevnih cest v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica.
Osnutek sklepa mora biti objavljen na razglasni' deski, vseh naseljih ter glasovalnih mestih hkrati s sklepom o razpisu referenduma.
8
Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto.
Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka sprejme konferenca krajevne skupnosti.
9
Sredstva, zbrana s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov so namenska in se bodo uporabljala samo za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica.
10
Krajevni samoprispevek v gotovini, kmetom, obrtnikom in drugim zavezancem odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart obenem s splošnimi davki teh zavezancev.
Zavezancem zaposlenim izven SR Slovenije, katerih izpačevalci OD niso dolžni odtegovati krajevnega prispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart. *
Krajevni samoprispevek od delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob izplačilu.
Za zbiranje ostalih sredstev krajevnega samoprispevka skrbi svet krajevno skupnosti.
Za izvajanje del po program ukrajevnega samoprispevka skrhiio vaški odbori.
11
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica.
12
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Zg. Ščavnica.
13
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 121/76
Zg Ščavnica, dne 18. novembra 1976.
Predsednik konference krajevne skupnosti Zg. Ščavnica
Jože liauman 1. r.
LITIJA
1253.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 29',72) je zbor delegatov krajevne skupnosti Dole na seji dne 15. oktobra 1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dole
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju kra-evne skupnosti Dole.
2.	člen
Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranje izgradnje komunalnih naprav v krajevni skupnosti Dole.
Celotna investicija za izgradnjo komunalnih naprav znaša 1.500.000 din.
Nosilec investicije so: Krajevna skupnost Dole in sklad za financiranje krajevnih skupnosti v občini Litija.
Samoprispevek se plačuje v denarju in bo s samoprispevkom zbranih 500.000 dinarjev.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se plačuje:
. 1. od osebnega dohodka, pokojnin, invalidnin, drugih rednih in izrednih dohodkov, pavšalnih zneskov za osebne avtomobile ter vikend hišic, za čas od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981.
2.	od dohodka kmetijske dejavnosti in poseka lesa 2 %.
4.	člen
Denarna sredstva se nakazujejo krajevni skupnosti Dole na račun pri SDK Litija št. 50150-780-1S016 »Krajevni samoprispevek Dole«.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so:
1.	2 % iz čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu,
2.	2(l/i> osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
3.	2 % zavezanci osebnega dohodka od obrti, prevozništva, samostojnega opravljanja poklicev, od postranske dejavnosti in intelektualnih storitev,
4.	2 % zavezanci od dohodka kmetijske dejavnosti in poseka lesa,
5.	lastniki osebnih avtomobilov 200 din letno,
6.	lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti, z usposobljenim prostorom za bivanje 500 din letno.
5.	člen
Zavezanci iz 4. člena sklepa, plačujejo samoprispevek takole:
1.	samoprispevek iz rednega delovnega razmerja iz 1. točka 4. člena, obračunavajo izplačevalci osebnih dohodkov ob vsakem izplačilu. Obračunani samoprispevek se plačuje banki na račun krajevne skupnosti Dole, ob vsakem dvigu gotovine za izplačilo osebnih dohodkov.
Občani, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela izven občine Litija in stanujejo na območju krajevne skupnosti, obračunavajo in vplačujejo samoprispevek izplačevalci osebnih dohodkov in na način, ki je določen v prvem odstavku tega člena oziroma te točke.
2.	za upokojence obračunava prispevek ustrezni komunalni zavod za socialno zavarovanje in ga nakazuje ob vsakem izplačilu na račun krajevne skupnosti Dole.
3.	Samoprispevek iz 3. in 4. točke 4. člena se plačuje v rokih in na način kot prispevek iz osebnega dohodka teh zavezancev.
4.	Samoprispevek od osebnih avtomobilov, se plačuje pri blagajni krajevne skupnosti Dole najkasneje pred letno reeistraciio avtomobila.
5.	Samoprispevek od počitniških hišic se^ plačuje pri blagajni krajevne skupnosti ali na drug urejen način.
6.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določijo veljavni predpisi.
7.	člen
Če je obveznost samoprispevka začela ali prenehala tekom leta se ta obračunava od zapadlosti oziroma prenehanja.
8.	člen
Vsak zavezanec samoprispevka je dolžan porav-mati zapadlo obveznost iz samoprispevka v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer sebremeni z zmudnimi obrestmi po veljavnih predpisih.
i i
9.	člen
Dela, za katera je uveden samoprispevek, morajo bili končana do konca obodbja zbiranja samoprispevka.
10.	člen
S sredstvi, zbranimi po tem sklepu upraVlja svet krajevne skupnosti Dole.
O razdelitvi morebitnega presežka odloča zbor delegatov krajevne skupnosti Dole.
11.	člen
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Dole
Mirko Vrtačnik 1. r.
1254.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) je zbor delegatov krajevne skupnosti Jablaniška dolina dne 30. oktobra 1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina
1.	člen
Uvede sf krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina.
2.	člen
Samoprispevek se predpisuje za:
a)	sofinanciranje izgradnje vodovoda v naseljih Breg in Tenetiše. Investicija izgradnje vodovoda znaša 1,000.000 din. Nosilec investicije so poleg sredstev sampprispevka: krajevna skupnost Jablaniška dolina, GOP »Komunala« Litija. Krajevna skupnost zbere s samoprispevkom 500.000 dinarjev.
b)	za financiranje asfaltiranja odseka občinske ceste Breg—Zg. Jablanica v naseljih: Gradiške Laze, Gradišče, Zgornja in Spodnja Jablanica in Jablaniški potok.
Investicija za izgradnjo asfaltiranja ceste znaša 1.500.000 din. Nosilec investicije so poleg sredstev samoprispevka občanov Komunalna skupnost občine Litija in krajevna skupnost Jablaniška dolina. S samoprispevkom bo zbranih 500.000 dinarjev.
c)	za sofinanciranje trafo postaje in napeljavo daljnovoda iz Zg. Jablanice do Cerovice v naseljih: Selšek. Cerovica, Jablaniške Laze in Bukovica. Celotna investicija za izgradnjo trafo postaje in napeljavo daljnovoda znaša 1,200.000 dinarjev. Nosilec investicije so poleg sredstev samoprispevka občanov: Krajevna skupnost Jablaniška dolina, Elektro Ljubljana, Elektro Trbovlje. S samoprispevkom bo zbranih .300.000 dinarjev.
Samoprispevek se plačuje v denarju. Vseh sredstev bo zbranih 1,300.000 dinarjev.
3.	člen
Krajevni samoprispevek, izražen v odstotkih, se plačuje za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981.
4.	člen
Denarna sredstva se nakazujejo krajevni skupnosti Jablaniška dolina na račun pri SDK Litija štev. 50150-780-1903 »Krajevni samoprispevek KS Jablaniška dolina«.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so:
2	%> iz čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo nai domu,
2 »/o osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
2% zavezanci osebnega dohodka od obrti, prevozništva, samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti in intelektualnih storitev,
5 »/o zavezanci od dohodka kmetijske dejavnosti in poseka lesa,
lastniki osebnih avtomobilov 300 din letno,
lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina so zavezani plačevati krajevni samoprispevek na podlagi pogodbe, ki se sklene med krajevno skupnostjo in lastnikom.
)
5.	člen
Zavezanci iz 4. ,člena plačujejo samoprispevek takole:
samoprispevek iz rednega delovnega razmerja prve alineje 4. člena obračunavajo izplačevalci osebnih dohodkov ob vsakem izplačilu. Obračunam samoprispevek se plačuje banki na račun krajevne skupnosti Jablaniška dolina ob vsakem dvigu gotovine pri izplačilu osebnih dohodkov,
občani, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela izven občine Litija in stanujejo na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina obračunavajo in poravnavajo samoprispevek izplačevalci osebnih dohodkov na način, kot je določen v prvi alinei,
za upokojence obračunava samoprispevek ustrezni komunalni zavod za socialno zavarovanje in ga izplačuje — nakazuje ob vsakem izplačilu na račun krajeve skupnosti Jablaniška dolina.
Samoprispevek iz tretje in četrte alinee 4. člena se plačuje v rokih in na način kot prispevek iz osebnega dohodka teh zavezancev.
Samoprispevek od osebnih avtomobilov se plačuje pri. blagajni krajevne skupnosti Jablaniška dolina najkasneje pred letno registracijo avtomobila.
Samoprispevek od počitniških hišic se plačuje na podlagi pogojev, ter načina določenega v pogodbi.
6.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določajo veljavni predpisi.
7.	člen
Če je obveznost samoprispevka začela ali prenehala tekom leta se ta obračunava od zapadlosti oziroma prenehanja.
8.	člen
Vsak zavezanec samoprispevka je dolžan poravnati zapadlo obveznost iz samoprispevka v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih.
9.	člen
Dela, za katera je uveden samoprispevek, morajo biti končana do konca obdobja samoprispevka.
10.	člen
S sredstvi, zbranimi po tem sklepu, upravlja svet krajevne skupnosti Jablaniška dolina.
O razdelitvi morebitnega presežka odloča zbor delegatov kraievne skupnosti Jablaniška dolina.
11.	člen	>
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem ustu SRS, uporablja pa se za čas od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti
Jablaniška dolina Anton Zavrl ml. 1. r.
1255.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) je zbor delegatov krajevne skupnosti Sava dne 12. novembra 1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sava
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Sava.
2.	člen
Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranje asfaltiranja občinske ceste Sava—Ponoviče—Litija.
Investicija znaša 2,350.000 dinarjev.
Nosilec investicije je poleg samoprispevka še Komunalna stakupnost občine Litija.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
S samoprispevkom bo zbranih 760.000 dinarjev.
3.	člen
Krajevni samoprispevek, izražen v odstotkih, se plačuje za obdobje od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1983.
4.	člen
Denarna sredstva se nakazujejo krajevni skupnosti Sava na račun pri SDK Litija št. 50150-780-19025 »Krajevni samoprispevek Sava«. .
Zavezanci za krajevni samoprispevek so:
—	1 % iz čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu,
—	1 °/c osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	1 »/c zavezanci osebnega dohodka od obrti, prevozništva. samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti in intelektualnih storitev.
—	1 °/o zavezanci od dohodka kmetijske dejavnosti in poseka lesa,
—	lastniki osebnih avtomobilov, tovornjakov In vseh vrst traktorjev po 300 din letno.
—	lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti Sava so zavezanci plačevanja na podlagi pogodbe. ki se sklene med krajevno skupnostjo in lastnikom.
5.	člen
Zavezanci iz 4. člena plačujejo samoprispevek takole:
— samoprispevek iz rednega delovnega razmerja prve alinee 4. člena obračunavajo izplačevalci osebnih dphodkov ob vsakem izplačilu. Obračunani samoprispevek se plačuje banki na račun krajevne skupnosti Sava ob vsakem dvigu gotovine pri izplačilu osebnih dohodkov'
Občani, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela izven občine Litija in stanujejo na območju krajevne skupnosti Sava obračunavajo in plačujejo samoprispevek izplačevalci osebnih dohodkov na način, kot je določen v prvi alinei
— za upokojence obračunava samoprispevek ustrezni komunalni zavod za socialno zavarovanje in ga izplačuje — nakazuje ob vsakem izplačilu na račun krajevne skupnosti Sava.
Samoprispevek iz tretje in četrte alinee 4. člena se plačuje v rokih in na način kot prispevek iz osebnega dohodka teh zavezancev.
Samoprispevek od osebnih avtomobilov, tovornih . vozil, traktorjev, se plačuje pri blagajni krajevne skup-' nosti Sava najkasneje pred letno registracijo avtomobila.
Samoprispevek od počitniških hišic se plačuje na podlagi pogojev, ter načina določenih v pogodbi.
6.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določajo veljavni predpisi.
7.	člen
Če je obveznost samoprispevka začela ali prenehala med letom se ta obračunava od zapadlosti oziroma prenehanja.
8.	člen
Vsak zavezanec samoprispevka je dolžan poravnati zapadlo obveznost iz samoprispevka v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih.
9.	člen
S sredstvi, zbranimi po tem sklepu, upravlja svet krajevne skupnosti Sava.
O razdelitvi morebitnega presežka odloča zbor delegatov krajevne skupnosti Sava.
10.	člen
Dela, za katera se uvede samoprispevek, morajo biti končana do septembra 1984.
11.	člen
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za čas pd 1. 1. 1978 do 31. 12. 1933.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Sava
Darja Zupančič 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1256.
Na podlagi 11. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 26/76) daje občinska volilna komisija Ljubljana Center naslednje
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 21. 11. 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov in domov za starejše občane
I
Na območju občine Ljubljana Center so bili na referendumu 21. 11. 1976 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 26.963 glasovalcev.
2.	Na dan referenduma je glasovalo 24.306 glasovalcev ali 90,14 °/o vseh glasovalcev.
■3. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 20.865 glasovalcev ali 77,38 “/o vseh glasovalcev.
4.	Proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 3.106 glasovalcev ali 11,52 °/o vseh glasovalcev.
5.	Na referendumu je bilo oddanih 335 neveljavnih glasovnic ali 1,24 “/o od vseh glasovalcev.
6.	Glasovanja se ni udeležilo 2.657 glasovalcev ali 9,86 0/».
II
Volilna komisija ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) v občini Ljubljana Center sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnoynih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov in domov za starejše občane.
Št. 420-5/76
Ljubljana, dne 21. novembra 1976.
Skupščina občine Ljubljana Center
Predsednik volilne komisije
Jože Baloh 1. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 21-1038/76) je v 5. členu ugotovljena napaka in se ta člen pravilno glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«
Sekretar
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Mirko Završnik 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1237.	Zakon o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju	1603
1238.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o po-
stopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije	1603
1239.	Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih
vrst ter njihovih razvojnih oblik	1604
1240.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, VVashington, za projekt Sarajevo — varstvo pred onesnaženjem zraka (YU 1264-1 in
YU 1264-2)	Ibvu
1241.	Odlok o izvolitvi sodnika Sodišča združenega dela
Socialistične republike Slovenije, ki ima lastnost delavca združenega dela v sodišču	1605
1242.	Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru	1606
1243.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov po-
rotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru	1606
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1244.	Odločba o razveljavitvi samoupravnega sporazuma
o kolektivni materialni odgovornosti delavcev v prometu blaga »Detajl« Kranj	1608
1245.	Odločba o ugotovitvi, da je bil sklep o načinu obra-
čunavanja in izplačevanja osebnega dohodka za nadurno delo voznikom avtobusov Avtobusnega prometa Ljubljana v nasprotju z zakonom	1609
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1246.	Odlok o javnih delih in funkcijah ter akcijah, na katerih so osebe zavarovane za primer invalidnosti in telesne okvare kot posledice nesreče	1610
Stran
REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1247.	Pravilnik o ortopedskih in tehničnih pripomočkih, ki pripadajo žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in žrtvam vojnega materiala, ki imajo
60 do 100-odstotno telesno okvaro	1611
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1248.	Sklep o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za
urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lenart	1611
1249.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega
samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje in urejevanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Benedikt (Lenart)	1613
1250.	Sklep o razpisu referenduma o podaljšanju krajev-
nega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lokavec (Lenart)	1614
1251.	Sklep o razpisu referenduma o podaljšanju krajev-
nega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Voličina (Lenart)	1615
1252.	Sklep o razpisu referenduma o podaljšanju krajev-
nega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica (Lenart)	1617
1253.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dole (Litija)	1618
1254.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina (Litija) 1619
1255.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sava (Litija)	1620
1256. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 21. 11.
1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenlh zavodov, zdravstvenih objektov in domov za starejše občane (Ljubljana Center)	1621
— Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Šmarje pri Jelšah)	1621
Naročile« na Uradni list SRS za leto 1977
Dosedanjim naročnikom smo poslali račune za naročnino za leto 1977. Naročnike na Uradni list SRS za leto 1977 prosimo, da čimprej vplačajo naročnino za toliko izvodov kolikor jih želijo prejemati in pri vplačilu natančno navedejo popoln naslov, ker sta to pogoja za redno odpremo Uradnega lista SRS od prve številke prihodnjega leta.
Dosedanje naročnike prosimo, da obnove naročnino do konca leta 1976. Naročnina za leto 1977 znaša za en izvod 240 dinarjev in se vplačuje naprej za vse leto 1977 na žiro račun št. 50100-603-40323.
Uprava
Izdaja Časopisni zavod Uradni ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone TomSič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto Mt 240 din Inozemstvo 350 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke - Uredništvo m uprava Ljubljana. Veselova II. ooštnt predal 379'VU - Telefon direktor uredništvo, uprava In knlleovodstvc 20 701. prodaja, orekllcl In naročnine 23 570 _ Žiro račun 50100-B03-40323 - Oproščeno prometnega davka oo mnenju Sekretariat* za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št 421-1/72