IZHAJA vuk ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani, M» ribam in Celju dostavljen na dom metečno I Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva ul i-telefon it. 3/22. 3/23. 1/24, 3/25. 3726 UPRAVA v Ljubljani Preiernova ul H telefon it. 3/22. 3/23. V24, 3/25. 3/26 INSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Pre iernova ul 4. telefon it 2402. Leto III. Ljubljana, 27. maia 1929 Stev Madžari morajo računati z Malo antanto Obisk pojskega zunanjega ministra v Budimpešti ne mnre spremeniti politike držav Male antante ki ne ho nikoli dovolila v kakršnokoli korekturo meja. določenih v mirovnih pogodbah Bukarešta. 26. maja. O odgoditvi potovanja polivke ga zunanjega ministra Zaleskega v Bukarešto se še dalje živahno razpravlja. V splošnem utemeljujejo to od.goditev s tem. da zaradi zasedanja Društva narodov v Madridu ta obisk časovno ni bil izvedljiv. Kljub temu pa je gotovo, da so pričakovali v Bukarešti prihod Zaleskega še pred pričetkom beograjske konference Male antante. * Kakor se zdi, ie prišlo do sklenjene odlgodvtve deloma tudi zaradi okolno-sti. ker pri zadnjih romunsko-poljskih optantSkih pogajanjih ni bil dosežen sporazum. Poljska le bila zelo presenečena, ker Romunija ni hotela prekorači prvotno ponudeinega odškodninskega zneska ter je to vprašanlie predložila mednarodnemu razsodišču v Haagu. V zvezi s tem pa je treba ugotoviti, da ima Romunija glede odškodnine za op-tanite vezane roke. ker spričo optan-skega spora z Madžarsko noče ustvariti precedeinčnega primera. Kakor se zdi, sta se vsekakor poljska in Romunska vlada sporazumeli, da naj bi bil obisk Zaleskega v Romun® posebno slovesen, zaradi česar bi bilo želeti, da | med obema državama ne bi bilo bistvenih nasprotstev. Maršal Pilsudski bo po vsej priliki v avgustu prišel na poletni oddih v Romunijo, dočim pričakujejo Zaleskega v oktobru. Prvotno nerazpoloženje, ki ie zavladalo zaradi istočasne beograjske konference Male antante in obiska Za. leskega v Budimpešti, se zaradi pomirljivih izjav Zaleskega in zunanjega ministrstva polagoma polega. Bukarešta, 26. maia. Glavni tajnik zunanjega ministrstva Gasencu je izjavili novinarjem glede trditev, da sta zadnia obisika Grandija in Zaleskega v Budimpešti v nasprotju s smotri Male antanite, ker sta imela namen, da bi pobijala politiko Male antante in ustvarila nezaupanje. Ta trditev ie popolnoma napačna. Ce bi imela Mala antanta namen izolirati in udušiti Madžarsko, kakor zatrjujejo gotovi madžarski listi, bi bili ti obiski v nasprotju s politiko teh treh držav. Mala antanta je uverjena, da je Madžarska v svojih sedanjih mejah popolnoma zmožna življenja in da naj tudi živi, ker je to koristno za življenje v osrednji Evropi. Mala antanta se bavi trenutno predvsem z izgraditvijo mirovne politike v gospodarskem pogledu. Politika sedanje romunske vlade je naklonjena zbližanju obeh držav in deluje v tej smeri, za kar je minogo dokazov. Romunija ie odstranila težave na mejah in poskušala doseči še večje olajšave. Romunija hoče lojalno ureditev optanskega vprašanja in bo v nekaj dnevih obnov'la v duhu pomiri en ia in prijateljstva zadevna pogajanja. Pripomniti pa je treba, da Mala antanta ne bo nikoli dovolila spremembe meja, ki so jih ustvarile veljavne uogodbe. Gasencu je ponovno naglasi!, da bo Romunija tudi v bodoče delovala na gospodarsko sodelovanje in prijatelj-*, stvo z Madžarsko. Če zasledujejo države. ki niso članice Male antante, kakor Italija in Poljska, iste smotre, ni to v nobenem nasprotiju s politiko Romunije in Male antante. »temveč jo še oga-čuje, in tn tembolj, ker gre za države, ki so z Romunijo zvezane s prijateljskimi pogodbami ali tesnim prijateljstvom. Važno gospodarsko zborovanje v Novem Sadu Redna konferenca gospodarskih zbornic iz vse države - Trgovinski minister rir Dlažuranic o politiki štedenja - Udanostna brzojavka kralju Novi Sad, 26. maja. Danes se je vršila tukaj gospodarska konferenca, katere so se udeležili zastopniki skoro vseh trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic v državi. Prisoten je bil tudi minister za trgovino dr. Mažuranič, razen njega pa še zastopniki vseh gospodarskih re-sorov, med drugimi generalni direktor carin dr. Konrad Šmid, načelnik ministrstva za trgovino dr. Steinmetz, načelnik konzularnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Predič, načelnik ministrstva za trgovino dr. Bojič in drugi. Konferenco je otvoril z daljšim nagovorom minister za trgovino dr. Mažuranič, ki se je zahvalil predstavnikom gospodarskih zbornic za sklicanje tega zborovanja; izrazil je nado, da. bo konferenca v veliki meri pripomogla k rešitvi raznih aktualnih problemov, ki se tičejo našega gospodarstva. Naša trgovinska bilanca je pasivna in treba je resno misliti na to, kako temu odpomoči. Kralj je v svojem zgodovinskem manifestu naglasil potrebo štedenja z državno imovino, a to ne velja le v ožjem smislu teh besed samo za državo, marveč za celokupno narodno gospodarstvo. Vlada v svojem delokrogu strogo izvaja politiko štedenja in želeti je, da se ta politika uvede v vseh slojih prebivalstva, kar bo v veliki meri doprineslo k splošnemu narodnemu blagostanju. Pri vsej tej politiki štedenja pa se vlada nikakor ne izogiba izdatkom, ki so potrebni za pospeševanje narodnega gospodarstva v splošnem, trgovine, industrije in obrti pa še posebej. Svoj govor je zaključil z željo, da bi današnje zborovanje rodilo obilne uspehe Nato je bila na predlog predsednika zborovanja bivšega ministra Dake Po-poviča s plošnim odobravanjem odposlana kralju naslednja udanostna brzojavka: »Delegati vseh gospodarskih zbornic iz vse kraljevine, zbrani na letošnji redni konferenci v Novem Sadu, pošiljajo pred početkom razprave o osnovnih vprašanjih naše trgovinske in gospodarske politike Nj. Veličanstvu kot vrhovnemu zaščitniku narodnega 'gospodarstva iskrene izraze svoje zvestobe in udanosti z izrazi globoke hvaležnosti za veliko inicija-tivo v cib'u ustvarjenja boljših pogojev za učvrščenje edinstva države in napredek celokupnega narodnega gospodarstva. Predstavniki gospodarskih zbornic obljubljajo Nj. Veličanstvu, da bo našlo v njih vedno udane pomočnike pri svojem velikem delu.« V nato sledeči razpravi je podal najprvo tajnik novosadske zbornice dr. Mirko Kosič obširno poročilo o sodobnih pravcih zunanje trgovinske politike v Srednji Evropi. Nato so sledili referati o posameznih gospodarskih problemih. Tajnik ljubljanske Zbornice za TOI g. Mohorič je podal referat o stališču industrije do avtonomne carinske tarife. Sledili so nadalje referati o poljedelstvu, železniškem prometu itd. Opoldne je bila konferenca prekinjena ter prirejen udeležencem banket. Popoldne so se razprave nadaljevale. Sklepi bodo formulirani v posebnih resolucijah, ki bodo predložene merodajnim činiteljem. Stanje posevkov v Sloveniji v maju Žito kaže v splošnem dobro. — Položaj v ljubljanski oblasti je boljši kakor v mariborski. — Splošno stanje v državi je srednje. Beograd, 26. maja. Ministrstvo za poljedelstvo je objavilo uradno poročilo o stanju setev v prvi polovici meseca maja. Glede Slovenije navaja to poročilo: Ljubljanska oblast: zelo dobro: pšenica, jari ječmen, rž, oves, krompir, fižol, hmelj, čebula, jabolka, travniki, pašniki, deteljišča; dobro: zimska rž, ječmen, slive in hruške; slabo: orehi. Sezonska poljska dela so izvršena v povoljnem obsegu. Večjih škod zaradi bilčnih kužnih bolezni ni bilo. Prav tako tudi neurja niso povzročila po- sebne škode. Splošno stanje v prehrani domače živine je povoljno. Mariborska oblast: dobro: zimske in jare žitarice, rano sadje, lan, hmelj, slive, jabolka, hruške, livade, pašniki in deteljišča; slabo: vinogradi in orehi (posledica letošnje ostre zime); povoljno so obavljena poljska dela ter setev koruze in vinogradniška dela. Večje škode zaradi bilčnih bolezni ni bilo. Splošno stanje domače živine je povoljno, njena prehrana pa nepo-voljna. Splošno stanje v. državi je srednje. Kralj v Topoli Beograd, 26. maja. Dopoldne je ministrski predsednik gen. Pera Zviko-vič odpotoval v Topolo, kjer je bil sprejet od kralja v avdijenci. Patrijarh Dimitrije, ki se že od včeraj mudj v Topoli, je dopoldne celebriral zadušni-co za pokojnega kralja Petra ter je imel pri tej priliki krajši govor o velikih zaslugah pokojnega kralja-Osvo-boditelja. Kralj se je patrijarhu iskreno zahvalil ter ga nato skupno z ministrskim predsednikom generalom Zivko-vičem povabil na kosilo. Lep uspeh zagrebškega dijaka Zagreb, 26. maja. Dijak tukajšnje filozofske fakultete Danijel Uvanovic je prejel obvestilo, da je izvoljen za člana »Circolo ma-tematico di Palermo«. On edini Jugoslo-ven, ki je bil sprejet za člana tega medna-lodnega društva matematičarjev. Zagoneten umor v Karlovcu Karlovac, 26. maja. Sinoči je b! na doslej še nepojasnjen način umorjen v Slunju ta-mošnji pekovski mojster Milan Lipeski. Ker so izginile tudi nekatere stvari, se smatra, da gre za roparski umor. Ni pa izključeno tudi maščevanje. Policija si prizadeva, da zadevo razjasni. Doslej je ugotovljeno le toliko, da so morilci pobegnili v smeri proti Karlovcu. Nemški predlog glede narodnih manjšin pomeni rušenje veljavnih mednarodnih pogodb Zanimiv irancoski glas o dr. Stresemannovem predlogu Pariz, 26. maja. >Echo de Pariš« objavlja članek znanega novinarja Pertinaxa, ki razpravlja o predlogu nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna glede narodnih manjšin in povdarja med drugim, da je beograjska konferenca Male antante odobrila enotno politiko proti dr. Stresemanncvi ofenzivi, ki je pred vsem naperjena proti Mali antanti. Grški in Poljski. Ce bi se dopustilo osnovanje stalne manjšinske komisije v Ženevi, bi postalo nadzorstvo Društva, narodov preventivno in vse bi se osredotočilo na reševanje upravnih spisov, kar bi vznemirjenje in zmedo le še povečalo. Ce bi zastopniki velesil pristali na Streseman-novo zahtevo, naj se da pritožbain in prošnjam narodnih manjšin večja publlciteta, bi bilo to še najmanjše zlo. Toda. če bi se morala v svetu Društva narodov vršiti o t?m debata, a niti eden izmed 14 delegatov v svetu zastopanih držav, ne bi prevzel odgovornosti v skladu z obstoječimi pogodbami, potem bi bil rezultat ta, da bi se narodnim manjšinam priznalo, da so to nekake pravne osebe do česar pa nimajo nikake pravice. To bi le olajšalo rušenje veljavnih pogodb. Ministri Male antante na Cetinju Beograd, 26; maja. Ministri Male antante s članj delegacij in novinarji so danes odr potovali iz Dubrovnika v Kotor, kjer so bili svečano sprejeti. Od tam so se v avtomobilih odpeljali na Cetinje, kjer jim je občina priredila prisrčen sprejem. Od mnogoštevilnega občinstva so bili vsi trije zunanji ministri navdušeno pozdravljeni. Cptinjska občina je opoldne priredila svečan banket, nakar so si gostje ogledali Lovčen in Njegušev grob. Proti večeru so se vrnili izletniki v Kotor, kjer jim je občina priredila banket, zvečer pa so se odpeljali s parnikom v Split. Naraščajski sokolski dan v Beogradu Beograd, 26. maja. V okvirju naraščajske-ga zleta beograjske sokolske župe se je vršila danes dopoldne veličastna povorka skozi mesto s saveznim starosto Ganglom na čelu. Posebno pozornost so vzbujali naraščajski oddelki iz Zemuna in Pančeva. Na Košutnjaku so se nato nadaljevale že včeraj začete naraščajske tekme, ki so pokazale zadovoljive rezultate. Tako v deškem kakor v dekliškem oddelku sta zmagala naraščaja Sokola Beograd - matica, tako da si je to društvo za letos priborilo obe prehodni darili in sicer moški naraščajsko zastavo, ženski pa zlat pokal. Beg kralja Amanulaha v Italijo? Kalkuta, 26. maja. Kralj Amanulah in njegova žena Suraja. ki sta nepričakovano zapustila Afganistan, bosta v sredo odpotovala iz Bombaja v Italijo, kjer nameravata ostati do nadaljnega. Kraljevo spremstvo izjavlja, da se bo kralj Amanulah v doglednem času vrnil v Afganistan, kjer »vlada« začasno samo- zvanec emir Inajatulah Kan, ki je po vesteh iz angleškega vira skupno z bi-harskim emirjem napovedal vojno sovjetski Rusiji. (Priobčujemo vest, kakor smo jo prejeli, dasi se zdi malo verjet na, ker je znano, da je sedanja oficijel-na Italija bila velika nasprotnica kralju Amanulahu. Op. ur.) Kraljica Suraja Kralj Amanulah Priključitvena manifestacija v Celovcu Celovec, 26. maja. O priliki ustanovitve krajevne skupine avstrijsko-nemške ljudske zveze, so se vršile velike manifestacije za priključitev k Nemčiji, pri katerih so govorili nemški poslanci ter župan iz Kelmoraj- na. Poincare za spoštovanje mirovnih pogodb Pariz, 26. maja. Ministrski predsednik Poincare je imel na banketu, ki se je vršil na kongresu bojevnikov, govor, v katerem je med drugim izjavil, da bivši bojevniki gotovo ne žele, da bi se zopet pričela vojna. Ravno tako pa bivši bojevniki tudi nočejo, da bi se pozabilo na mirovno voljo Francije. Prav tako ne bodo podustili, da bi bile z večnimi napadi ogražene pogodbe. Bojevniki bodo vedno pazili, da varnost Francije ne bo ogrožena in ne bo domovina izročena na milost in nemilost nasprotnikom. Sodelovanje bojevnikov je neobhodno potrebno, če se hoče doseči mir. Madžarske lamanta-rije Budimpešta, 26. maja. O priliki odkritja spomenika za padle junake v svetovni vojni so se vršile velike svečanosti, ki so se jih udeležili civilni in vojaški dostojanstveniki. Pred državnim upraviteljem Horthyjem je defiliralo vojaštvo. Ministrski predsednik grof Bethlen je imel govor, v katerem je iz- vajal, da je Madžarska slavila skupno'e jim kraljem 1000-letnico obstoja, danes pa je živo truplo države razkosano in madžarski narod stoji brez kraljevega vodstva pred svetovnim sodiščem kot zločinec, nad katerim ima vsak pravico zlomiti palico. Na spomenik so bili položeni številni venci. Pangaiosov protest Atene, 26. maja. Bivši ministrski predsednik in diktator general Pangalos. ki ga ie dala vlada nedavno ponovno aretirati. ie poslal iz zapora ministrskemu predsedniku Venizelosu obširno pismo, v katerem protestira proti aretaciii in naglaša. da ie tako niegova. kakor aretaciia dveh bivših ministrov docela nezakonita, ker poteče odgovornost ministrov po zakonu po preteku treh let po odstoou. Na koncu pravi: Prepričan sem. da se ie vse to zgodilo brez Vaše vednosti in zato trdno pričakujemo vašo intervenciio. da prepreči velik iuridični škandal, ki mu ga ni primere v naižalostneiših revolucijah zgodovine. Nove mednarodne pogodbe Angora, 26. maja. Zbornica je odobrila razsodiščno pogodbo in pogodbo c^ pravni pomoči, ki je bila sklenjena med Švico in Turčijo, ter nevtralitetno, poravnalno razsodiščno in pogodbo o pravni pomoči, ki je bila sklenjena med Turčijo in Bolgarijo. Žalostne posledice potresa v Perziji Angora, 26. maia. Pri zadniem potresu v Karahissariu in Fušegiru. ie bilo ubitih 64. ranienih na 72 oseb. 1357 hiš ie bilo popolnoma. 302 hiši oa deloma razrušenih. mm. Papež ni več vatikanski jetnik Po desetletja dolgem prostovoljnem jetništvu bo papež 30. t. m. o priliki procesije Rešnjeea telesa prvič zapustil Vatikan. — Slika prikazuje »cvetlično preprogo«, po kateri bo stop« papei v svobodo. Svečana otvoritev kopališča Iliri ie Ogromno zanimanje Ljubljančanov za najmodernejše in največje umetno kopališče v državi Uboj na Vrhovcah Napadeni fantje v samoobrambi ubili napadalca. Ljubljana, 26. maja, Ljubljana je danes obogatela za važno in 'izredfno koristno institucijo. Ob Cek>všfki cesti na prostoru meid vele-sejmom itn železnico je bito dopoldne slovesno otvorjeno novo kopališče športnega kluba »Ilirije«, ki je največje in gotovo tudi najmodernejše v celi državi. Bilo je treba ogromnega truda in velikih žrtev, preden je »Ilirija« dosegla svoj cilj. a njeno delo bo sedaj lahko Ljubljani ne samo v korist, temveč tudi v ponos. Kako velilko zanimanje vlada med prebivalstvom m novo kopališče, je pokazaia že udeležba pri današnji otvoritvi, h kateri se je zbralo okrog 1500 ljudi. Kopališče je bilo ofcusno okrašeno, z 10 m visokega skakalnega stolpa se ie vila belo-zelena ljubljanska in ili-rijanska zastava, v ogromnem bazenu pa lahno valovila čista modra voda. Svečani otvoritvi so prisostvovali predstavniki državnih in avtonomnih oblast:," zastopniki športnih klubov in mnogih drugih organizacij. Navzoči so bili mestni žuipan dr. Dinko Puc, ki je kumoval pri krstu novega kopališča, komandant dravske divizije general Tripkovič. častna dama ga. Pranja Tavčarjeva, zastopnik velikega župana dr. Andrejka, zastopnik oblastnega komisarja dr. Kovačič, skoro ves ljubljanski konzularni zbor itd. Svečanost je otvorila dravska divd-zijska godba, ki je sugestivno, kafcor to ona zna, odigrala več živahnih komadov, nakar je predsednik Ilirije dr. Milan Dular s slavnostnega odra ob bazenu pozdravil kuma, druge predstavnike oblasti in korporacij ter vse ostale gosite. Zahvalil se jim je za veliko zanimanje, ki ga kažejo za slovenski šport In za našo telesno kulturo. Na kratiko je orisal velik razmah, ki ga lahko beleži Ljubljana po osvobojenju na vseh poljih, zlasti tudi na poprej zanemarjenem telesno-kulturnem in higi-jtflfckem. Ljubljana ni mesto bogatih rentnikov, temveč bivališče pridnih in močmo zaposlenih telesnih in duševnih delavcev. Zato se je že dolgo časa opažala nujna potreba po modernem in hi-gijeničnem letnem kopališču sredi mesta, v katerem bi se lahko osvežili tudi oni, ki jim zaposlenost ne dopušča kopanja iaved mesta. Tej potrebi je hotela odpomoči Ilirija, ko se je lotila svoje velike naloge. Našla je slkiupino požrtvovalnih mecenov, ki so Obrali za današnje čase imipozantno vsoto in žrtvovali leto dni nesebičnega dela ustvaritvi lepe zamisli kopališča. Njihov idealizem je danes poplačan, kajti moderno in higijenično kopališče, najlepše in največje v državi, je dograjeno. Predsednik dr. Dular je zaključil svoj govor s trikratnim »2ivio« kralju Aleksandru. Vsi navzoči so se njegovemu pozivu krepko odzvali, nakar je predsednik precital pozdravne brzojavke kralju, pokroviteljici plavalnega športa kraljici Mariji in ministru za narodno zdravje dr. Drinkoviču. Ko je godba odsvirala državno himno, je povzel besedo kum, mestni župan dr. Puc, ki je v svojem nagovoru podčrtal veliki pomen novega kopališča za Ljubljano in njeno prebivalstvo Zlat. resnice, da zrak in voda krepita ljudsko zdravje, smo se začeli prav zavedati šele po vojni, dočim poprej Ljubljana še ni imela toliko smisla za vsestransko skrb za higijeno in telesno kulturo. Mestna občina je z veseljem pozdravila idejo Ilirije, da zgradi veliko kopališče v mestu samem, in ji je po možnosti pri tem pomagala. Največ zasluge za lepo uspelo delo pa gre vsekakor agilnemu predsedniku Ilirije dr. Dularju, neumornemu in požrtvovalnemu inž. Bloudku ter njunim so-trudnikom. Župan je zaključil svoj nagovor z željo, naj bi novo kopališče čim lepše uspevalo na korist Ljubljani in športnemu klubu Iliriji. Nato so župan kot kum in za njim drugi pokrovitelji kopališča izvršili svečan krst s tem, da je vsak izlil v vodo v bazenu čašico vina. Istočasno so »okupirali« bazen plavači-sportniki, katerih se je 48 hkrati pognalo v vodo S kratkim nagovorom na članstvo Ilirije je bivši klubov predsednik dr. Berce zaključil otvoritvene svečanosti, nakar je sledila napeta in zanimiva plavalna tekma, o kateri poročamo v športnem delu lista. Hmeljarsko zborovanje v Žalcu Celje, 26. maja. 'Danes dopoldne se je vršil v Roblekovi dvorani v Žalcu redni glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo s sedežem v Žalcu, ki ga je otvoril predsednik g. Franc Roblek. V tajniškem poročilu o delovanju društva v preteklem poslovnem letu, ki ga je »Jutro« pred tedni skoro v celoti priobčilo, vidimo, da je imelo društvo v minulem poslovnem letu 1106 rednih članov. Za razvoj hmeljske rastline pretekla letina ni bila preveč ugodna in so nagajali predvsem dež, mraz, slana, vročina in suša. Kakovost lanskega pridelka je bila nekoliko slabša kakor druga leta. Množina vsega pridelka v Sloveniji se ceni na 25 do 28.000 centov, tako da odpade na hektar povprečno 8 centov. V zadevi ukinjenja tranzitnega skladišča za hmelj v Žatcu (ČSR) se je društveno vodstvo brzojavnim potom obrnilo na ministrstvo trgovine in in industrije in na poslaništvo SHS v Pragi. Vsa zadeva še do sedaj ni končnoveljavno zaključena. Društveno vodstvo je lani objavilo po časopisih naslednje razprave: »Našim hmeljarjem v preudarek in posnemo«, »Rak na hmeljski koreniki:<, »Hmeljarjem in poverjenikom«, »Hmeljska stenica«, »Ozimna sov-ka kot hmeljski škodljivec«, »Solnčni palež in bakreni palež«, »Navodilo za uničevanje hmeljskih živalskih škodljivcev«, »Konkurenčni boj med bavarskimi in češkimi hmeljarji«. Društveno vodstvo je preskrbelo 46 članom zavarovanje 913 centov hmelja proti požaru za vrednosti 3,654.000 Din in 21 članom 16 vagonov velenjskega premoga v svrho sušenja hmelja. Letos stopa društvo v svoje 50. poslovno leto. Zborovanje sta posetila zastopnik mariborskega velikega župana, okrajni glavar dr. Hubad in zastopnik mariborskega oblastnega odbora Oblak. Že dalje časa se je opažalo, da se skuša ustanoviti v društvu neka opozicijska skupina, ki je na današnjem občnem zboru tudi oficijelno nastopila. Kot njen predstavnik se je oglasil v debati k besedi g. Turnšek, ki je v ostrih očitkih napadel dosedanje društveno vodstvo in predlagal, naj občni zbor poročila o delovanju v preteklem poslovnem letu ne odobri. Kljub temu pa je bilo poročilo z veliko večino glasov odobreno. V obrambo korektnega in požrtvovalnega dela starega odbora, v katerem se nahajajo možje, ki so v bojih za prospeh in napredek našega hmeljarstva osiveli in katerim nihče ne more odrekati njihovih velikih zaslug, sta nastopila govornika gg. Bošnjak in Plavšak. Predsednik g. Roblek je nato v jedrnatih besedah pozval vse navzoče, naj nikar z brezplodnim in nesmiselnim cepljenjem hmeljarskih vrst ne ovirajo napredka hmeljarstva in njegove stanovske moči. Pozval je vse, ki so delavoljni in delazmožni, naj po vseh svojih močeh sodelujejo in z enotnim nastopom koristijo skupni zadevi.^ Poleg številnih zasebnih udeležencev ie bilo navzočih na občnem zboru 81 delegatov z glasovalno in posvetovalno pravico, ki so zastopali 16 podružnic od 23, katerih pravila je potrdil veliki župan. Hmeljarsko društvo v Žalcu ima svojo lastno stalno pisarno, kjer neumorno vsak dan od jutra do noči požrtvovalno deluje tajnik g. Petriček, kateremu je predsednik vpričo vsega občnega zbora izrekel najtoplejšo javno zahvalo in priznanje. . Blagajniško poročilo je izkazalo 58.400 Din in približno toliko izdatkov. Na novi račun je bilo prenešenih 1594 Din, na knjižici pa sta naložena fond za uničevanje hmeljskih stenic v znesku 15.000 Din in fond za mikroskop v višini 4000 Din. Na predlog računskih preglednikov gg. dr. Šribarja in Vo-denika, ki sta našla računske knjige v-popolnem redu, je bil staremu odboru podeljen absolutorij. V svrho pogajanj med obema skupinama zaradi skupne kandidatne liste pri volitvah v novi odbor je sledil 20-minuten odmor. Ker pa do kompromisa ni prišlo, je predsednik odredil glasovanje po listkih in so bili v novi odbor izvoljeni naslednji gospodje z nastopnim glasovnim razmerjem : Roblek 64, Bošnjak 62, Kladnik 63, Plavšak 85, Hočevar 63, Mešič 60, baron Wars-berg 85, Medic 85, Stopar 85, Marine 84, inž. Dolinar 60, Kukec 57, Lorber 72, Antlo-ga 63, Petriček 83. Ježovnik 61, Cank 62 in Veternik 62 Pri volitvah petčlanskega razsodišča in dveh namestnikov za dobo 2 let se je med obema skupinama dosegel kompromis in so bili per acclamationem izvoljeni: v razsodišče dr. Šribar, Mihelčič, Steblovnik, Jurhar in Ocvirk, kot namestnika pa dr. Mikuš in župnik Gorišek. Za pregledovalca računov za dobo enega leta sta bila izvoljena na isti način Blatnik in Naraks. Določila se je še članarina za 1. 1930., ki znaša za nehmeljarje 50 Din, za hmeljarje pa po velikosti in množini nasadov od 10 Din dalje. Sledile so še razne določbe, tako glede roka za plačanje članarine, glede dneva letnega občnega zbora, glede časopisov, v katerih naj se razglašajo hmeljarske vesti in objave. ___ «1» Gad pičil petletnega dečka Ljubljana, 26. maja. Nocoj okoli 19. je pripeljala v bolnico z avtomobilom iz okolice Št. Vida Marija De-tela svojega Sletnega sinčka Valentina, ki ga je pičil gad. Otrok se je igral v travi in je opazil kačo. ki se je solnčila med kamenjem. Tekel je domov in pevedal materi, kaj je videl. Mati in sinko sta nato skupaj Sla iskat kačo med travo. Naenkrat pa je 6inko zakričal: »Mama, gad me je pičil!« Takoj nato se je pokazal iz trave majhen, 15-20 centimetrov dolgi gad, ki eta ga ubila. Dečko pa je imel na desnem mazincu malo rano in prestrašena mati je odnesla otroka takoj domov, kjer mu je najprsje podvezala roko, nato pa s šivanko nabodla rano in izsesala strup. Otroka eo peljali nato k šentviškemu zdravniku, ki je odredil takojšen prevoz v bolnico. V bolnici so otroka, ki je imel že precej oteklo roko, preiskali in ukrenili vse potrebno, da je deček lahko ostal v domači negi.__ Spored koncerta Orkestralnega društva v Ljubljani navaja med družim kot posebno privlačno točko »Saint-Saensov »Živalski karneval«, suito 14 slik iz živalstva, s katerimi sloviti francoski skladatelj na iako duhovit način karakterizira posamezne živalske in deloma tudi človeške tipe. Skladbo izvaia močan godalni orkester z nekaterimi nihali in dvema klaviriema. Koncert se bo vršil v sredo. 29. t m., vstopnice v Matični knjigarni. Cene od Din 30 do Din 3. Ljubljana, 26. maja. Kožarje, Vrhove« in vse vasi nad Vičcm okrog Dobrove je pretresel davi krvav do. godek, ki se je odigral v nočnih urah v mali vasici Vrhovci. Sinoči je odšla skupina fantov iz Brda v vas Šmartno blizu Dobrove Fantje so krenili v gostilno, kjer so se nekaj časa prav dobro zabavali. Med drugimi gosti se je v omenjeni gostilni nahajal tudi 40*letni delavec in posestnik male hišice z Vrhov, cev Anton Babnik. Mož. ki je bil ljudem znan kot velik prepirljivec, se je kmalu sporekel z družbo brdenskih fantov. Do prepira je prišlo zaradi nekih malenkosti, vendar se je Babnik tako razjezil, da je kar škripal z zobmi. Družba brdenskih gostov je krenila po. zno ponoči proti domu in so s« fantje ra križpotju pod Vrhovcami že deloma razšli. Trije fantje: brata Legat, po domače Ja* kovčkova, ter še neki tretji tovariš so od* hajali proti domu čez Vrhovce. Prišli sc že čisto blizu vasi, ko se je naenkrat pri* podila proti njim temna postava, v kater: so spoznali Antona Babnika. Babnik je skočil proti njim z divjim vpitjem in vi. htel v roki »triki«, ki ga je našel pod ne« kim hlevom. Fantje so takoj uvide!'., da so napadeni, zaradi česar so se razbežali. — Babnik pa, ki je kuhal v sebi strašno jezo, je pričel fante zasledovati in je enega, to je Ivana Legata, kmalu dohitel. Napadel ga je najprej s »trikelnom«. potem pa je naenkrat potegnil še nož in ga pričel su« vati. Jakovčevemu se je pocedila kri in zavpil je na pomoč. To je bil signal za ostale fante, ki niso bili še di'eč. Prihiteli so nazaj in vnela se je srdita bitka Bab« nik je udrihal po fantih s »trikelnom« in mahal po njih tudi z nožem. Prvo napadeni Ivan Legat se je zgrudil nekoliko oroč ves krvav v travo. Fantje, videč, da je njihov tovariš težje ranjen, so se slednjič sami lotili podivjanega Babnika. Pričela sta go» voriti srd in alkohol. Kakor bi trenil, so fantje podrli napadalca na tla kjer je ta slednjič obležal z večkrat prebito lobanjo. Babnik se je po tleh zavlekel pod bližnji oreh. kjer so ga zjutraj na »■«;,• zgodaj našli vaščani mrtvega Fantje, ki so se porazgubri ponoči na svoje domove, so se naslednje jutro zopet sešli in se začel: obiskavati po hišah Med. tem je bila o dogodku obveščena orožni, ška postaja na Brezovici, ki je uvedla ob« sežno preiskavo. Rezultat te preiskave je bila aretacija devetih fantov iz Brda in okoliških vasi .Vetirana sta bila brata Ivan in Edi, po domače Jakovčkova, neki Blaž Škof ter drugi. Zadnje imenovani se bi ;mel baš dane« popoidne poročiti, pa je moral namesto k poroki v zapor. Truplo ubitega Babnika, ki je dobil po* le<> orqgih ran tudi tri težke rane na slavi, ie bilo popoldne komisij onelno ngledsno, r?to pa prepeljano v* mrtvašnico ra Do* brovo. Vsi aretirani fantje so Dili popoldne od* v. sn: v Ljubljano in izročeni v zapore ne«.»'.i*ga sodišča Prva Einsteinova žena - Srbkinja Slavni fizik se je kot izredni univerzitetni profesor poročil s študentko Milevo Maričevo iz Novega Sada, ki ga je inspirira- la v njegovih delih. Ime Alberta Einsteina, izumitelja re-lativitetne teorije, je znano danes ši-rora sveta. Njegovo najnovejše odkritje edinstva elektromagnetizma in gravitacije pomeni najvažnejšo etapo v prodiranju človeške misli v tajne prirode. Kakor Nevvton je tudi Einstein žid. Zanimivo ie vedeti, da je ta veliki mož bil poročen s Srbkinjo, ki ga je. kakor trdijo, v njegovih mlajših letih, ko je bil njegov stvariteljski duh še v razvoju, inspirirala v delu. ki ga je proslavilo. Einsteinova žena se je pisala Mileva Maric, ki je bila tudi sama velika matematikinja. Mladost Mileve Maričeve. Mileva Marič se je rodila pred 50. leti v Novem Sadu. Njfen oče je bil zelo bogat posestnik, ki je hotel napraviti iz svoje hčere učenjakinjo. Zato jo je po- končani osnovni šoli vpisal v gimnazijo. Izmed vseh predmetov se je Maričeva najbolj navdušila za matematiko. Mnogo je čitala. Že v osmem razredu je sanjala, da postane slavna učenjakinja. Starši so bili presrečni; o svojem otroku so čuli samo najlepše besede. Po končani maturi je Maričeva odpotovala na študij v Curih. Prvo poznanstvo in ljubezen z Albertom Einsteinom. V tistem času sta živeli v Curihu dve mladi študentki: Milana Boti in Helena Kauier, s katerima se je mlada Novosadčanka hitro spoznala in spoprijateljila. Milana, naša rojakinja, te študir^ia psihologijo pri slavnem profesorju Meumanu. a Dunajčanka Helena zgodovino. Milana se je vpisala na politehniko (termodinamični oddelek), kjer je predaval mladi, ostroumni Albert Einstein. Maričeva je pokazala za matematiko izreden dar in profesorji so ji dali vidno priznanje. Ko se ie seznanil Einstein z mladenko, jo ie -.takoi vzljubil in ji prerokoval veliko bodočnost. Od takrat sta bila oba nerazdružljiva. Pogostokrat sta prebila po deset in še več ur v reševanju najtežjih matematičnih problemov. Razglabljala sta o največjih znanstvenih vprašanjih in živela pozabljajoč na ves svet. Največ časa sta prebila v kabinetu termodinamičnega instituta, zamišljena v študij. Tri ljubezni kronane z zakonom Ne Milana ne Helena v tem času nista bili brez ljubezni. (Brez ljubezni, pravijo pesniki, ni življenja). Milanin izvoljenec je bil dr. Svetoslav Stefanovič, znani beograjski zdravnik, a Helenin Milivoje Savič, načelnik ministrstva trgovine in industrije. Ta dva sta prav tako študirala. Vse tri ljubezni so se končale z zakonom. Naj-prvo se je oženil Stefanovič, za njim Savič in končno Einstein. Pozneje je Mileva rodila Einsteinu dva sina: Edvarda in Alberta, ki sta donesla še več sreče v zakon. Eindstein je bil takrat še izredni profesor. Kmalu so mu ponudili katedro profesorja berlinskega vseučilišča, in to s plačo 40.000 mark, kakršne do tedaj niso še nobenemu ponudili. Einstein je ponudbo sprejel jn zakonca sta odpotovala v Berlin. Živela sta v najlepši harmoniji do svetovne vojne, ko je došlo do nekega nesporazuma, da sta se ločila. Ločitev je biJa prijateljska ter je vzrok ostal do danes neznan. Einsteinova žena se je po ločitvi nastanila s sinovoma v Pragi ter je obdržala do danes moževo ime. Ostala je dobra m- f in posvetia vse svoje življenje sinovoma, ki ju vzdržuje oče. Albert Einstein ml. je nedavno absol-viral z odličnim uspehom tehnik j i- ie se''ž> kot iuženjer v Dorthinunda do-^irn obiskuje njegov mlajši brat Ed-vi»r osmi g> mazijsii razred v Curihu. Čeprav se io Einstsi? v.,ovič poročil, obišče vsako leto svoja sinova in njuno Einsteinova žena v Beogradu. Einsteinova žena obišče vsako leto svojo rodbino v Novem Sadu. O Veliki noči je obiskala Milano Stefanovi-čevo, pri kateri je ostala več dni v gosteh. Posetila je tudi go. Heleno Sa-vičevo. Razgovarjali sta se dolgo in se spominjali najlepših trenutkov v Curihu. Dr. Svetislav Stefanovič je bil Einsteinov intimen prijatelj. Kot študent je Einstein izmed pesnikov imel najrajši Heineja. Često je citiral pesmi velikega nemškega pesnika in pisal sentence v njegovem duhu. Bil je izreden kozer in v družbi zelo ljubezniv- —. Še za časa svojega študija je Einstein govoril o svoji senzacijonalni teoriji. Ako objavim svoja odkritja, bo nastala revolucija v znanstvu, je dejal. Mnogi znanstveniki smatrajo, da je naša rojakinja bila glavna inspirator-ka Einsteinovih genialnih odkritij. Po 14 letih odkrit umor Aretacija dveh bogatih muslimanov, osumljenih, da sta ubila našega oficirja, a njegovo ženo imela zaprto kot sužnjo, dokler ni umrla. Pristopite k,.Vodnikovi družbi" Za časa umika srbske vojske leta 1915. so bili v mnogih krajih Srbije, posebno v raški oblasti, ropi in umori na dnevnem redu. Po vojni so oblast va mnoge krivce izsledila in postavila pred sodišče, mnogo zločinov pa je še ostalo nerazkrinkanih. Tako je bil te dni prijavljen komandirju orožniške postaje Glavatin v vu-čitrnskem srezu zločin, ki je bil izvršen, kakor trdijo, istega nesrečnega leta, in sicer je bil" ubit neki oficir v v vasi Grabovici. Zločina sta osumljena Ahmet Bajramovič- Jušeinovič in Šačira Buramovič. bogata muslimana iz Grabovice. Oficir je dopotoval v vas. kakor navaja obtožnica, s svojo ženo, ki je ; bila izredno lepa. Iskala sta prenoči- j šče. Onemu, ki bi mu ponudil udobno : stanovanje, je oficir obljubil večji zne- j sek denarja. Oficirja in njegove so- i potnice pa ni po tistem večeru nihče j več videl, čeprav se je vedelo, da sta | prenočila v vasi. Sedaj se govori, da je oficirja ubil Ahmet, in to t-amo zaradi njegove žene, katere se je hotel polastiti. Umor je izvršil skupno s lačirom. Ko sta truplo zakopala, je Ahmet odvedel oficirjevo ženo v svojo hišo. kjer jo je imel pod ključem kakor sužnjo. Nesrečna žena je mnogo pretrpela in končno umrla za tuberkulozo. Ahmet je; imel z njo dete. ki pa ie prav tako umrlo. Kako sta se pisala umorjeni oficir in njegova žena, ne ve nihče. Proti obema muslimanoma, ki sta bila takoj aretirana, je bila uvedena obširna preiskava. Oba odločno zanikata krivdo, toda v vasi je več ljudi, ki s svojimi izjavami zelo obremenjujejo oba muslimana. Beograd, 26. maja. Danes je prispel v Beograd na športnem letalu tipa »Capronni« italijanski polkovnik De Bernardi. S svojim letalom bo jutri odletel v Sofijo, od tam pa vreko Dunaja v Barcelono, kjer bo letalo, ki je svojevrstne konstrukcije, razstavljeno na svetovni razstavi. Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Murski Soboti Murska Sobota. 26. maia. Danes se ie tukaj vršil deveti redni občni zbor Zveze trgovskih zremiiev za Sloveniio. Udeležba gremiiev ie bila skorai nolnoštevilna Njihovi delegati so prispeli v Mursko Soboto večinoma že včerai in so bili na kolodvoru prisrčno pozdravljeni od načelnika tukaiš-niega gremiia z. Čeha. Včerai popoldne se ie vršila v zradu zrofa Szanarvia konferenca delegatov, ki sta io vodila zvezn! predsednik z. Vilko W e i x 1 iz Maribora in podpredsednik g. Josip Kavčič iz Liubliane. Na konferenci so bili prerešetani predlogi, vloženi od posameznih zremiiev za občni zbor a bodo morali odštevati letno po desetino svojega pridelka. Kozaki bodo ostali v Peruiu še nadalje ruski državljani. Po iziavi generala Pavličenka bo odšlo v Peru polagoma vseh 600 kubanskih Koza. kov iz naše države. Včerai so bili Kozaki v Zazrebu in so sinoči odpotovali dalie proti Sušaku. Francoski letalski rekord Le Bourget, 26. maja. Francoska letalska majorja Weiss in Girier sta davi pristala po poletu 5000 km, za katerega sta potrebovala 26 ur in 41 minut. Povprečno sta vozila 185 km na uro, dočim je znašal dosedanji rekord, ki sta ga branila Italijana Fer- rarin in Del Preto, 139 km. Angora, 26. maja. Francoska letalca Arra-chard in Rignot sta danes ob 5.45 pristala tukaj. Imenovanja in vpokojitve v vojaški službi Beograd. 26. maja. Z ukazom kralja je aa predlog vojnega ministra imenovan m vršilca dolžnosti načelnika artilerijskega oddelka osješke divizijske oblasti artiljerijski podpolkovnik Nenad Priča, upokojeni pa eo e prevedbo v rezervo pesadijski kapetan I. klase Franjo Žižek, inženjerski podpolkovnik Edvard Šteiin, administrativni poročnik Peter Nanko, vazduhoplovni kapetan I. klase Vekoslav Nagli?, administrativni kapetan II- klase Milan Globoč in administrativni poručnik Štefan Taček. Poset italijanske zračne flote v Sredozemskem morju Beograd, 26. maja. Iz Rima poročajo, da so bila danes koncentrirana v Torentu pomorska vojna letala, ki prirede polet po Sredozemskem morju ter posetijo med drugim Atene, Carigrad, Varno. Konstanco in Odeso. Spremljal jih bo na vojaškem letalu med drugimi tudi državni podtajnik za letalstvo Balbo. Pestra športna nedelja Skromen nogometni program in visoka zmaga družine SK Mure v Ljubljani. — Zmaga Gradjanskega nad Haškom v Zagrebu. — Motociklistična nedelja v Mariboru. — Kolesarji so zaman lovili »lisico«. — Zimski športniki na občnem zboru v Ljubljani. Ljubljana, 2f>. maja. Zaradi odpovedi pokalnih tekem za savezmi fond ie bil današnji nogomet v Ljubljani vsebinsko slabo zaseden. Vršile so se le nekatere manjše prvenstvene tekme I. b in II- razreda ter juniorske tekme I. razreda. Na sporedu je bila tudi prijateljska tekma med Iliri-jo in Slovanom. Ja je bila prijateljska v pravem pomenu besede. Na igrišču Ilirije sta absolvirala sivojo edino prvenstveno tekmo drugorazredna. Grafika in Natakar. Igra je končala z neodločenim rezultatom 1:1 (0:1) Kakor je iz rezultata razvidno, je v prvi polovici prevladoval SK Natakar, dočim je Graika po odmoru potisnila svojega protivnika v obrambo. V splošnem je bila tekma igrana precej ležerno. Sodil je g. Ahčan — tekmi primerno. — Ker je Grafika jeseni zmagala, ji je neodločen rezultat zadostoval, da se je kvalificirala kot kandidat za I. b razred. Igrati mora samo še kvalifikacijsko tekmo s provincijainitn prvakom, ki bo najbrže SK Javoirnik aH pa SK Elan. Zmagovalec te tekme bo napredoval, v I. b razred. V predtekmi so junionji Ilirije porazili juniorje Hermesa sigurno s 7:0 in so s to tekmo dosegli prvenstvo I. razreda v skupini junjorjev. Druga jmiorska tekma med Pramorjem in Jadranom se ni vršila, ker zadnji ni nastopil in izgubi torej igro par forfait 0:3. Svoboda : Krakovo 3:0 (2:0) Svoboda si je zopet pridobila dve točki ia bo, kakor vse kaže, prvak I. b razreda. Igrati ■ima le še s svojim najnevarnejšim konkurentom SK Reko. Tekma se je vršila na igrišču Primorja pred maloštevilno publiko. Svoboda je prevladovala tekom vse igre in bi dosegla mnogo boljši rezultat, da ni njen napad zašel v hiperkombana-tije. Mnogo sigurnih situacij je ostfalo neizrabljenih. Krakovo se je večinoma omejil na obrambo in je iskal uspehov le v sporadičnih prodorih. Ti maloštevilni napadi pa niso rodili pozitivnega uspeha, deloma radi dobre nasprotnikove obrambe, deloma pa radi tega, ker niso bile napadalne akcije izvedene skupno io je bil napad vezan le na poedince. Najboljši del Svobode je bila krilska vrsta; tudi napad je pokazal nekaj lepo zasnovanih akcij. Krakovo je imel svojo najboljšo oporo v vraSavez lyžaru< za edino pristojno instaneo v smu-ško tehničnih vprašanjih. Ogromno delo_ je izvršil savez tudi z dograditvijo novih zim-sko-sportnih naprav, predvsem skakalnic, katerih vrhovni nadzor je poveril svojemu večletnemu trenerju Norvežanu inž. Hansse-nu. Poročilo smuškega odseka je podal načelnik g. Gnidovee, čigar poročilo je podrobnejše izpopolnjevalo poročilo gen. tajnika v smuško-tehničnih vprašanjih. Navajal je podrobno ufipehe naših smučarjev, med njimi najboljšega Jo-ška Janše, ki je dosegel v Rumuniji in Franciji krasne uspehe in spada brez dvoma v vodilno skupino srednjeevropskih smučarjev. Našteval je dalje podrobne statistične podatke o pretekli sezoni, iz katerih bi bilo povzeti, da je na vseh prireditvah nastopilo 1078 tekmovalcev. Skokov je bilo s 85 tekmovalci izvedenih 255; najdaljši v konkurenci je znašal 33, izven konkurence pa 34 m (Bogo Sramel.) Za njim je podal zastopnik zagrebškega podsavesa dr. Hadši poročilo o delovanju tega edinega podsave-za, ki je bilo zelo živahno. Zaradi ugodne zime se je smučarstvo tudi v območju zagrebškega podsaveza zelo razmahnilo. Poročevalec je omenjal, da pripravlja podsavez izgraditev prve skakalnice, ki bo gotovo še bolj dvignila zanimanje za to lepo smučarsko disciplino. Za popularizacijo drsalnega športa je podsavez priredil več drsalnih produkcij, kjer je razen naše prvakinje ge. Kadrnke nastopila tudi avstrijska prvakinja Fritai Burger. Blagajniško poročilo g. Komarja je izkazalo 34.485.11 Din primankljaja, ki je skoraj do dveh tretjin krit s premoženjem saveza. če si med 6troSki pogledamo samo postavko Din 31-000 za opremo In pot-nino naših tekmovalcev v inozemstvu, je jasno, da bilanca z denarnimi viri, na katere so navezana naša športna središča ne more biti aktivna. Po kratki debati o teh poročilih, v katero je posegel inž. Janša, je sledilo še poročilo drsalnega odseka, ki ga je podal načelnik g. Betetto. Tudi drsalna sezona je beležila letos lep razmah. Posebno razveseljivo je, da se je mladina z navdušenjem lotila tega športa in je pričakovati, da bomo iz tega kadra dobili nekaj dobrega drsalnega materijala. Na predlog člana nadzorstvenega odbora g. Predaliča je bila odstopajočemu odboru soglasno izrečena razrešnica. Pri volitvah v upravni odbor je bila po kratki debati, v katero so posegli zastopniki Gorenjske, soglasno izvoljena naslednja lista: predsednik dr. Ivo Pire, podpredsedniki dr. Ciril Pavlin (Ljubljana), dr. Milan Hristič (Beoerad) in dr. Stevo Hadži (Zagreb), gen. tajnik Joso Goreč, II. tajnik Vladimir Tinta, blagajnik Ivo Komar in odborniki dr. Hubert Souvan, Dorčs Rovan, Fran Perhavec, Rudolf Cvetko, inž M. Pirk-majer, Karol Šircelj (Ljubljana), dr. Janko Orožen (Maribor), dr. Ciril 2iaek in kpt. Kolb (Beograd), dr. Mirko Pandako>vj6 in Dušan Jakšič (Zagreb), kpt. VI. Grabovac (Sarajevo) in Alojzij Božič (Jesenice). V smuški odsek so bili izvoljeni: gg. Ante Gnidovee, inž. Hanssen, Fr. Kopriva, Ivan Marsel, Evgen Sila, Zdenko Svigelj, Lj. Go-lobovič (Maribor)) in inž. Janko JanSa (Bled), člani nastavniškega zbora so gg.: Janez Kveder, Stane Pelan, Hinko Žircelj, Ivan Tavčar in Ivan Rus. V drsalni odsek so bili izvoljeni: inž. Stanko Bloudek, Evgen Betetto, Viktor Vodišek, v sankaški pa: Iv. Čeme, inž. Leo Mencinger in S. Skale. Vojaško delegacijo tvorijo genšL polk. Lav. Rupnik, genšt. polk. Peter Nedeljkovič, genšt polk. Kosta Adamovič, podpolk. Miloš Ožefgovič in kpt. I. razreda. K. Tauber, re-vizijonalni odbor pa gg. Stane Stojan in Stane Predalič. Sedež saveza ostane tudi letos v Ljubljani. — Članarina se zviša poleg dosedanje za 1 Din letno za vsakega verificiranega člana. — Soglasno je sprejet predlog, da savez izvede nezgodno zavarovanje vseh verificiranih članov. _ Predlog treh mariborskih klubov za ustanovitev podsaveza se iz načelnih razlogov odgodi na poznejši čas. — »Putnik< se naprosi, da postane dobrodelen član 6aveza. Posebno zanimanje in precej živahno debato je vzbudil načrt prireditve državnega smučarskega prrenstra z mednarodno udeležbo v 1. 1930, ki ga je razvil načelnik smuškega odseka g. Gnidovee. Prireditev je zamišljena na tri ali štiri dni v Bohinju in na Bledu ter bi obsegala vztrajnostni tek na 30 kilometrov, patruljne smučarske tekme na- še vojske na 30 km s streljanjem, smuški tek na 18 km, kombinirano tekmovanje in skoke. Na prireditev naj bi bili vabljeni Čehi, Poljaki, Rumuni, Francozi, Avstrijci, Nemci, Norvežani in Švicarji (po 5 tekmovalcev in dva delegata). Stroški za prireditev bi znašali okroglo 110.000 Din. Za organizacijo prireditve naj bi se izvolil izven saveznega odbora poseben prireditveni odbor, obstoječ iz finančnega (o oseb), tehničnega (25), sprejemnega (15) in tiskovno-propagandnega odseka (5 06eb). Priprave naj bi se pričele takoj, z vabili pa bi bilo počakati, dokler ne bo urejena materijalna stran načrta. Med slučajnostmi je glavna skupščina soglasno ugodila prošnji drsalca SK Ilirije Pola Schwaba za rekvalifikacijo. Končno je bilo stavljenih upravnemu odboru več nasvetov glede posredovanja pri sestavljanju voznih redov. Pred zaključkom 60 bile odposlane uda-nostne ozir. pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrom za vojno in mornarico, trgovino in industrijo ter promet kakor tudi >Putniku< in dr. C. Žižku. Ob 13. je predsednik dr. Pire zaključil lepo uspeli občni zbor, ki je znova dokazal, da gre JZSS z mogočnimi koraki — v bogato bodočnost. Dež prekrižal račune nedeljskim izletnikom Po solnčnem dopoldnevu hud naliv. — Toča po Gorenjskem. _Prvi kopalci. — Veselo razpoloženje v novootvorjenem kopališču SK Ilirije. — Na policiji so imeli mir. Ljubljana. 20. maia. Ljubljančane ie prebudilo davi krasno iutranie solnce. Nebo. čisto kakor ribie oko. se .ie vzoenialo nad mestom. Cisto naravno. da so se Ljubliančani dviznili iz do-steli že na vse zzodai in prihiteli na ulice. Množice so zavalovile oroti kolodvoru, naskočile vlake in se nooeliale oroti zeleni Gorenjski in v druze smeri. Na zlavnem kakor tudi na eorenjskem kolodvoru ie vladala davi velika smeča. kaiti vsi. ki se navdušujejo za nedeljske izlete, so prihiteli. da se ooteeneio vsai oar kilometrov iz mesta. Kmalu po 8. so naskočili izletniki tudi avtobuse pred Fijtovcem in na Marijinem trzu. Gruče izletnikov, ki so hoteli obiskati vsai bližnio ljubljansko okolico, so čakale na Magistrove. Pečnikarieve. mestne in druge avtobuse vse dopoldne. Živlienie na ulicah se ie umirilo šele oo 12.. ko ie Iiudi prisilil domov želodec. Po kosilu so se namenili zopet mnoei na deželo. a takrat so se že ieli zbirati na iuzu težki oblaki. Komai se je pomaknil kazalec na električnih urah v mestu do 13.30. pa so se zsrrnili oblaki tudi nad mesto in vsula se ie ploha. Deževalo ie dobre pol ure. Tia proti Goreniski ie treskalo in zrmelo kakor za stavo, dež se ie vlival v zostih curkih, vmes pa ie padala toča. Nenadna sprememba vremena ie nemalo preplašila izletnike, ki so bili že na potu. in. seveda, tudi one. ki so se šele pripravljali. da pohite proti Št. Vidu in dalie na Posavie ter drueam. K sreči Da ie naliv kmalu ponehal. Od zaoada se ie ielo zopet svetlikati in posijalo ie solnce. Imeli smo tudi že prve kopalce, ki iim ie dooolodansko nebo obliublialo melep užitek tudi za popoldne. Bilo iih ie mnozo. k! so poleteli na Savo. Soro. Liublianico in v potoke v obližie mesta. V novootvorie-nem kopališču SK Iliriie. kier ie pri do-dopoldanskih svečanostih vladalo najlepše razpoloženje, so skakali navdušeni kopalci oboieza spola v kristalno čisto vodo v bazenu. Na policiji so imeli danes ves dan leo mir. Nedelja ie za čuvarie reda in miru minila brez posebnih dosodkov. Istotako so imeli malo opravka na rešilni postaji. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Mesto v znamenju motorne dirke. — Dve težji nesreči pri dirkah. — Številni izletniki v okolici. — 18 letna mladenka izginila. — Veliko število prestopkov cestnih predpisov. Maribor, 26. maja. Zadnja majniška nedelja, vroča in soparna kakor poleti, poleg tega polna hrušča in trušča. Po ulicah ves dan oglušujoče brnenje motornih koles, ropot atomobilov in drugih vozil kakor v kakem velemestu. Današnja nedelja je bila namreč popolnoma pod vtisom motorne dirke na Teznem, kamor so romale nepregledne trume občinstva. Pet občinskih avtobusov, okoli 100 osebnih avtomobilov, dalje avtotaksi in iz-voščki so dovažali gledalce, vmes pa so neprestano švigali biciklisti in motociklisti. Na dirkališču je bilo zbranih več tisoč ljudi. V splošnem je vladal red. vendar pa so imeli policija, reditelji in skavti čez glavo dela. Potek dirke, o kateri poročamo v športnem delu lista, je bil izredno napet. Pripetile so se tudi tri nezgode kakor vselej pri takih prilikah. Prvi je padel član »Perunovih« Juniorjev Štefan Rozman, ki si je ranil levo koleno in levo roko ter desno ledvično stran. Zadovoljil se je s pomočjo rešilnega oddelka na kraju nesreče. Naslednja dva primera pa sta težjega značaja. Inž. Knusemann iz Gradca je prekoračil progo baš v trenutku, ko je privozil skozi cilj beograjski dirkač Ora Mičič. Sledila je neizogibna katastrofa. Oba sta padla in dobila težke poškodbe na glavi Oba ponesrečenca so naložili na avtomobil in odpeljali v bolnico. Njun položaj je precej resen. Pred dirko pa je zadel nek motociklist mladega dijaka J. Haasa, ki je dobil težje rane na glavi. Avto dirkalnega vodstva je ponesrečenca odpeljal v bolnico. Onim, ki niso prijatelji športa, pa je nudila današnja nedelja dovol] prilike za izlete v bližnjo okolico. Zlasti Limbuš je bil poln izletnikov. Tam se je že od solnčnega vzhoda razlegalo streljanje topičev. Blagoslavljali so namreč tri nove zvonove. Tudi Pekre, Laznica in Bistrica so imele na račun žegnanja svoj delež. Turisti pa so pohiteli na Donaško goro. Policijska kronika ni beležila posebnih dogodkov. Precej zagoneten je primer 18-letne šivilje Slavice D. iz Pragerskega. Pred štirimi dnevi je odšla v Maribor iskat službe. Od tedaj manjka za njo vsaka sled. Ni izključeno, da je postala žrtev kakega brezvestnega trgovca z dekleti. Precej vznemirljiv prizor se je dalje odigral na Tržaški cesti, kjer je neki živčno bolan mož v razburjenosti tako dolgo razbijal po šipah v svojem stanovanju, da se je ves obiit s krvjo zgrudil. Prerezal si je žile in padel zaradi naglega krvavenja v nezavest Rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico. Posledica današnje motorne dirke je nadalje 46 prestopkov cestno • policijskih predpisov. Rešilni oddelek, ki je posredoval v 12 primerih lažjega značaja, je bil razen tega z dvema rešilnima avtomobiloma v pripravljenosti na dirkališču. Neki brezobzirni kolesar je na Tržaški cesti podrl na tla 80-letno Greto Gorjupovo, ki je padla tako nesrečno, da se je onesvestila. Skoro na istem kraju se je zgrudil na tla 46-Ietni občinski revizor iz Hoč Ludvik Sterle. Oba je rešilna postaja obvezala on spravila domov. Nevarna vražarica Pančevo ima veliko senzaciio z babo Anuiko. kj že leto dni čaka v zaporu na veliko sodniisko razpravo zaradi raznih sleparij in zastruplienia. Baba Anuika — njeno pravo ime ie Ana Pistova iz Vlademirovca. — ie bila pred dobrim letom v svoiem kraiu važna osebnost. Prorokovala ie iz kart in kuhala ie razne skrivnostne piiače za zdravie. za liubezen in — kakor ie ugotovila preiskava — tudi za smrt. Vsi. ki so liubili in sovražili, so se zatekali k njej. — in za primerno plačilo je vsakega opremila s kakim čudežnim lekom in pripomočkom. Tekom dolgotraine preiskave so ugotovili. da ie baba Anuika spravila ood zemlio več ljudi. Zaprli so med drugimi tudi vdovo bivšega beležnika Koste Carine iz banaš-kega Novega Sela. Obtožili so io. da ie pri vražarici kupila strup in zastrupila svojega moža. Moža. ki ie bil že dolea leta ood zemlio. so izkopali in Drva kemična preiskava ie našla znake zastrunlienia. Branitelii aretirane vdove na so izposlo-vali drugo preiskivo. ki ie prve ugotovitve ovrgla. Sedai so zopet v Velimirovcu in Novem selu ekshumaciie na dnevnem redu. Tekom zadnjega tedna lih ie bilo 10 in to ne samo v obeh navedenih kraiih. temveč tudi v Ko-vinu in Pančevu. Baba Anuika v zaporu pa se smeii in vsem paznikom ponuia svoie čudotvorne praške, piiače in nasvete. Svoi zagovor ie postavila na načelo, da ne izda svoifh posetnikov in odjemalcev. Avto pade! v reko V bližini Bitolia se ie zgodila huda avtomobilska nesreča. Avto s netimi potniki, med katerimi je bil tudi bivši narodni poslanec Vasilije Trbič. ie vozil iz Gradske-ga v Prilep. Ker ie most na Raiački reki na ovinku, ie šofer, ne vedoč. da ie voda tekom noči odnesla del mostu, pognal z običajno hitrostjo avto Preko mostu. Cim ie bil avto na mostu, ie šofer šele opazil kritični položaj. Začel ie zavirati, toda bilo ie že prepozno. Avto ie z vsemi potniki padel v reko in se prevrnil. Nevarno ranjena sta bila bivši poslanec Trbič in trgovec Žuran. ki bosta le težko okrevala. Ostali potniki in šofer so dobili lažie poškodbe. _ Strela ubila dva moža in težko ranila dve ženi Na iuzu traia že dolzo časa čudno vreme neviht in oloh. Zadnia taka nevihta ie v Miloševcu zahtevala 4 žrtve. Dva sta mrtva, dvoje Hudi pa se bori s smrtio zaradi opeklin od strele. Seliak Konstantin Stfcoič ie s svoiim 24-letnim sinom Jova-nom vedril ob plohi pod neko baito in ko ie ploha že oonehavala in so se oblaki razganjali, je prišla mimo nieeova žena s svojo sosedinio. ko sta že dalie časa ve-drili pod nekim družim krovom. Še preden so se vsi štirie napotili oroti domu. ie zopet začelo zmeti in strela ie udarila v baito s tako krutim učinkom, da sta bila na mestu mrtva oba moža. obe ženski pa težko poškodovani. Theodore Dreiser Kako je Carrie napravila karijero Theodore Dreiser, pisatelj te trtice, povzete iz velikega r,omas na »Sestra Carrie«, v katerem opisuje avtor življenje ameriške deklice, je največji romanopisec sodobne Amerike. Ker ie bila Carrie čedno dekle, so izbrali gosnodie. ki so ocenievali slike novih uprizoritev za nedeliske časoDise. med drugimi tudi nieno sliko. Tako zala ie £ila. da so ii dali Drednost Dred druzimi. Še več: postavili so io v rob in io pomaknili na nai-odličneiše mesto. Carrie ie bila vzhičena. Manasreriu se nač ni sanialo o tem. zakaj zovoril in ravnal ie z nio kakor ooprei. In tudi niena vioca na odru ie ostala prei ko slei neznatna. Carrie je bila vedno in povsod mala. tiha kvekerka. ki se ie dala s pridom uDorabiti za statira-nie. Pisatelj burke, ki ie žela velike triumfe je bil napisal malo vlozo. o kateri ie bil prepričan, da ne more biti iz nie nič. če ne bo prvovrstno zasedena. Ko pa ie videl, da so io dali Carrie. io ie hotel kar črtati. Manaser ic bil že orevidneiši in ie rekel: Čemu črtati? Poskusimo vsai. sai ne stane nič! Če oronade. io lahko črtamo prihodnii teden!« O tei oriiazni nameri ni imela Carrie niti poima-. Učila se ie vloze malce čemerna in z občutkom, da si ne bo splela lavorik v tei izri. Da. navdaiala io ie celo slutnia. da bo doživela poraz. Na zeneralki ii ie bilo naravnost tesno ori srcu. »Sai ni niti tako slabo«, ie deial pisateli ko ie eledal vaio in opazil, da učinkuje ne-volia igralke v prid vloži. »Reci ii. ie deial manazerju. nai še boli zrbanči čelo kadar pleše SDarks«. Carrie se ni zavedala, kai nočenia. a med ničnimi očmi so se le napravile zube. Napravila ie celo šobico. »Nazrbančite se še boli. še boli!« ie orizo-varial režiser. Carrie se ie hiooma zvedrilo lice. Menila je namreč, da ne dela prav. »Ne. zosnodična Madenda. nrosim ne tako! Držite se kislo, na moč kislo, kadar pleše Sparks. Rad bi videl, kako se to sklada.« To ni bilo posebno težko. Carrie ie po- ziedala mrko izpod čela. Storila ie to tako šezavo. da ie še manazeriu ušel smeh. »Dobro«, ie rekel. »Če se boste vso predstavo tako držali, bo morda prav« Stopil ie k deklici in ii rekel: »Poskusite se držati tako vso predstavo. Glumite mračnost, če mozoče besnost. Na ta način dobi vloza naravnost komičen dov darek.« Pri Dremiieri se ie zdelo Carrie. da vse to skup nič ne pomeni. V prvem deianiu ie bila podoba, kakor da ie občinstvo sDloh ni opazilo. Liudie so bili zadovolini. Ona pa ie zledala čedalie boli mrko — brez uspeha. Nikakor ni mozla odmekniti nozleda od zvezdnika, ki se ie na vso moč terudil. da bi spravil publiko iz ravnotežia. V druzem deianiu. ki ie bilo zelo dolzo-vezno. so se eledalci utrudili. Od časa do časa so se ozrli po deskah — in zlei. marsikatero oko ie obstalo na Carrie. Stala ie tam v skromni sivi oblekci. s sladkim obrazom. skromna, ampak — mračna. Sprva ie vsakdo mislil, da ie to le trenutna iezi-ca, ki ii ie šinila čez obraz: sodili so. da ie ta pogled Dristen ter brez sleherne zveze s šalo. Ko na ie ostala nesoremeniena in se ozrla zdai oo tem zdai po onem izralcu. •so se liudie začeli muzati. Tolsti zosoodie v prvih vrstah so si celo bili edini, da ie ta igralka liubek keberček. Videla se iim ie tako prikupna, da bi io bili kar nairaiši oo-liubili. Vsi moški so se ozirali po niei in hrepeneli po poliubu... Bila ie izvrstna. Sledniič ie slišal prvi komik, baš ko ie pel sredi odra. med občinstvom nekai. kar ie bilo nodobno šumeniu. To ie bilo v trenutku. ko se ni rnozel teza nihče nadeiati. In stvar se ie večkrat ponovila. Ploskanie. ki so za pričakovali igralci za nazrado koncem deiania. ie bilo pičlo. Kie ie tičala napaka? Moralo se ie nekai zgoditi! Iskal ie in iskal — in sledniič ie ooazil Carrie. Stala ie tam sama samcata, še vedno ie kazala kisel obraz in liudie. ki so io zdai zledali in videli, se niso mozli vzdržati smeha. »Vraza. te?a vendar ne bom trpel!« ie mislil komik. »Ne bom trpel, da bi mi kdo pred nosom odiedal usoeh. Napravil bom iz teza vprašanie: iaz ali ona!« »No. no. saj ne pomeni vseskun nič!« za ie tolažil manazer. ko ie besnel v niezovi sobi. »To. kar počenia. ie čisto v redu. Ni-karite si vendar beliti zlave zaradi teza!« »Ampak s tem ponašaniem mi nonolnoma ubiie ves efekt!« »Ah. kai še!« ie rekel manazer in pripomnil v tolažilneni tonu: »To ie samo nedolžna postranska šala.« »Tako?« ie rohnel komik. Požrla ie moi usoeh! Kai takeza si prepoveduiem!« »Potroite vsaj do kraia. recimo do iutri! Bomo videli, kako bo na koncu, za ie tolažil podietnik. In res. naslednie deianie ie bilo odločilno. Carrie ie postala središče vse izre. Vedno več oči ie viselo na niei in vedno zlasneiše ie bilo odobravanje publike. Vsi druži izral-ci so obledeli soričo niene izre. zakai ustvarjala ie takšno raznoloženie. da se mu ni mozel nihče odtegniti. Manazer in vsi čla ni konzorciia so spoznali, da ie Carrie dra. zocena pridobitev za podietie. Poročevalci dnevnikov so naravnost poveličevali nien uspeh. V dolzih člankih ie hvalil ta nieno f ino komiko. druži ie omenial nieno nalezljivo veselost. tretii ie hvalil vse skuoai. »Gospodična Madenda je dala eno svoiih nailepših karakternih vloz. kar smo iih kdai koli videli na odru« ie naoisal modri kritik »Solnca«. In dalie: »Niena nevsiliiva šeza-vost in učinkovala na vse kakor dobro vino. Zdi se sicer, da ie ta vloza oostranske-za pomena, ker ie zosnodična Madenda običajno ne nastona v velikih partiiah. Zato pa ie občinstvo topot samo izreklo svoio sodbo. Od trenutka, ko je mala kvekerka. stopila na deske pa do kraia se ie videlo, da stoii ored gledalci niihova liublienka. Takšna sreča ie pač redka.« Poročevalec »Večernega lista« ie skušal zvest svoii navadi, podati sodbo v enem samem stavku. Naoisal ie kratko formulaci-io nanašajoče se na vodilni motiv burke: »Kdor si ozleda izro to. žal mu nrav nikdar ne bo.« Ta uspeh ie naravnost čudovito učinkoval na usodo Carrie. Druzo iutro oo predstavi ie preiela od manazeria čestitke k uspeli izri in pismo z besedami: »Podoba ie. da se vam ie posrečilo zavzeti vse mesto v naskoku. Krasno, prekrasno! Moie veselie ni nič maniše nezo vaše.« Javil se ie tudi Pisatelj v osebi zosooda Stevensa. Zvečer ko ie stopila Carrie v gledališko poslopje, io ie pozdravil manazer z radostno novico. Deial ie: »G. Stevens ie naoisal pesmico, ki io boste peli prihodnii teden«. »Moi boz. sai vendar ne znam peti!« ie vzkliknila Carie. »To nič ne de«, io ie potolažil podietnik. Stvarca ie čisto nedolžna in avtor nravi, da se vam bo izvrstno podala.« »No. če ie tako. na bodi. poskusi se lahko ie odvrnila Carrie. »Gospodična«, ie deial manazer. »preden se preoblečete v garderobi, se lahko zzla-site ori meni v pisarni. Rad bi se z vami o nečem pomenil.* »Prosim!« ie rekla Carrie. V pisarni ii ie manazer predložil oolo papirja. »Veste kai«. ie deial. »vi ste nam dragocena moč in vas hočemo temu primerno plačati. Dosedanja oozodba med nami določa trideset dolarjev tedenske olače. veljavnost pozodbe pa se raztezne še na tri mesece. Kai. če bi to vsotico zvišali tedensko na sto oet deset dolariev? In oozodbo oo-dališali za dobo enega leta?« »Hvala. meni ie všec« ie deiala Carrie. ki ie komai zauoala svoiim ušesom. »Če soglašate, izvolite podpisati«, ie rekel manazer. Carrie ie pozledala pozodbo. kije bila narejena orav tako kakor stara, samo s to razliko, da so bile nove štev., ki so se Povečale zlede plače in zlede službene dobe. Roka ii ie trepetala od razburienia. ko ie podpisala listino. »Sto oet deset dolariev na teden« ie mrmrala. ko ie bila zooet sama. Zdelo se ii ie — kakor vsakemu miliionariu — da si teza denaria prav za prav ni mozoče oredstavi-ti. Vseskun se ii ie videlo kakor bleščeča svetla beseda, ki ie skrivala v sebi cel svet neuresničenih možnosti. »Ponedeljkov" humor SPOGLEDLJIVOST. Čerin: »Kadar dobi nežni spol volilno pravico, bomo imeli mogoče kakšno poslanko. senatorice pa gotovo nobene. Cereberibin: »Menite?« Čerin: »Vidite, katera ženska na svetu pa vam prizna, da šteje že štirideset pomladi?« SIN. SVOJE DOBE Očka: »Jurko. če se ne navadiš pisati, kako boš pa kedai odpravlial svoja trzov-ska pisma?« Sinček: »Najel si bom tiokarico.« PRILIKA Cene Navijač (v slikarievem ateljeju); »Čujete. dragi umetnice, iaz bi rad kupil kai poceni, v oliu.« Matiia Čopič: »Torei si nabavite škatlo sardin!« PRILAGODLJIVOST Ženka: »Draži, prinesla sem nekoliko klobukov. da iih v miru doma pomerim in preizkusim... Tale mi ie oo godu. če pa tebi kateri druži boli priia. bi Da vzela oba.« ŠTEVIL J EN JE NA PAMET »Kaj? Terjal me bo? Sai še ne veste, kako stvar stoii. Posodil mi ie tisoč dinarjev. a izročil mi iih ie samo petsto. Torei mi ie dolžan 500 Din. Jaz isto toliko nie-mu. Tako sva bot.« MALO PREVEČ Mokri bratec: »Ze osem in nol! Kai nai , porečem svoii ženi?« Tovariš: »Tako je bilo tema. ii reci. da ni mogla ura natanko kazati.< BRIHTEN DEČKO »Da i bonbone nazai. fantek, tvoii dinarii niso dobri, to so avstrijski zroši.« »Bežite no! Vaši cukrčki so tudi dunajski. oa se iaz nič ne vsaiam.« ŠTEVILKE NARAŠČAJO »Tale vrhunec se dviza 4000 m nad morjem.« »4000 m? Jaz sem pa mislil, da le 2000.« »Vesrte, po voini so šle oovsod številke kvišku.« NEPRIČAKOVAN RAZLOG Star samec: >Zakai mi oa naročke tako drazo računate?« Gospa: »Ker moje perice potratiio toliko časa. preden razbero. kai ste si napisali nanje.« PRED SODNIJO Pri porotni obravnavi se predsednik obrne na obtoženca: »Obtoženec, vstanite in odgovarjajte na moia vprašanja. Ime in priimek?« »Gregor Cereberibin.« » Znate čitati in pisati?« »Ne. zospod predsednik.« »Kakšen poklic opravljate?« »Berem ljudem v dlaneh.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din„ Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 MaUvgUtsi fMM I V da se m« pomije i/vaof noče po pcit; *,«.i** aH GaGo druge informacijo ticoco se matih oglasov naj priloii v asnamGab a sicer ne bo prejel odgovora S * CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 91'j Učenca pridnega ia poštenega, knjigovežko obrt sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20064 Čevljar, vajenca S hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Alojzij N e g r o, čevljar, Ljubno-Podnart, Gorenjsko. 20010 Periektno sobarico dobro in pošteno sprejmem takoj. Ponudbe s sliko na naMov: Sofija Popovič, su-■priii-a apotekara, Stari Be-čej. Bačka. 20014 Učenca Sprejmem v trgovino mešanega blaga, pridnega in poštenega. Hrana in stanovanje v hiši. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Pošten učenec«. 13674 2 pečar, pomočnika dobra, rahi F. Heuffel — Zunič, Glince pri Ljubljani 13690 Postrežnico išči; samski gospod, prvovrstno moč, ob dobri plači. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13716 Deklico etaro 14 let, brez staršev sprejmem v trgovino. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru ood »Sirota«. 13759 Učenko z dobro šolsko izobrazbo sprejme trgovina čevljev K. Vukašinovič nasled., Maribor, Aleksandrova 13. 20143 Učenca vzamem za čevljarsko obrt, ki se je že eno leto učil. Matevž Štibil, čevljar, Bled I., Cankarjeva c. 42. 20134 Tlatno vezana Din 40.— Izdaja knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani Prešernova 54 (nasproti gl. pošte) 3avna telovadba vseh oddelkov velika ljudska veselica Sokola 1. - na Taboru v nedeljo 2. VI. Začetek ob 4. po >. Svejkove pustolovščine v svetovni vojni razveseljujejo ves svet. Imamo jih tudi Slovenci v dveh knjigah. II. knjiga, ki popisuje Švejkove doživljaje na potovanju na bojišče za fronto, na fronti, v ruskem vjetništvu in po vojni zopet v Pragi, je pravkar izšla in velja broš. Din 46__, vezana Din 56.—. Dobiva se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54. ali Mariboru. Aleksandrova cesta 13. a30vanat~pa1enT~nwk