Posamezna Stercifta* ■ 1 krono« :
"O'O b s*Diš,smns3ii F£?bAx^:BSH:a o o
m 'M.asuOUl	oct>
5 -Molctco 180 K, 5«ttaiu# 90 K. m
• coitOetiU) <6 t, taSiMEft .19 K. • JJ mantl j# uoj^Bvare. la t ačtacitn. J
popast«
• S«.w- n po aw»i .TJlSORi*. ;
• maitca, jaiišS« »'Jasi*«.*. »
t	a
*>»«»*jtaavauss*« iMnuns«*
teto: St
*	||f|	Hji	|t|Sf
6SI #	lit	lili 'J&W lliL 4fi' §P v »V
s rršllklh Ai esSžIs	«&«£&■
aByBjgSPSffg^JWEBW^wsigi«ffiSS3g3a»gP»3g^^	st;
groš«** *-r»*»*	*M	»««ni«
3 Fosa:aszca .Številka s § s'	1	krcno^'	;
Maribor, nedelja 9, oktobra 1921.
«j*.T-3!
Vora. J&£&t£>vfe d. šL 4, I, nr.ii-*-ropj». 'Scltlan intoiarb. »IL ?,su« r CPivAVA p* na)inj< v ^jtccfCevi . ut!tiiwi^ 4,	4c«aa«	Tel*«
ijt-a ž«* 2\-.‘ b£ji p&5tnndtikonii «tm ftov* 11,727*
K a «fcrc5iU Vm# 4<aw|» &• 04 osica. — &&o«iisi ec *« t»tfrjfe
««•»"* •■*»	*jn	im*	aOMMKi;
Številka: 228.
Danes v nedeljo ob 0. uri dopoldan vsi javni in zasebni nameščenci 3a protestni sli o d v Narodni dora
Problemi današnjega Slovanstva.
(Konec.)
§j'i Češkoslovaška že sedaj , icna odlično Bkiogo v političnem življenju Srednjo ■Evrope. Kot država z močno ‘inclustri-, /!K> bo imela’ važen vpliv na razvoj «-•®t’araili slovanskih narodov.	•
|gj'- 'Tudi Poljska je zopet obnovljena.
poljska po svoji notranji strukturi no 1 posega dozorelosti Češkoslovaške. Ima | .°S’a.tp in krasne zgodovinske tradicijo ,n mnogo- političnega ■ *dulia toda ;?co-srraiski položaj dcžeie je tako neugoden, da Ke je tekom stoletij nakopičila'o-'Mj^: nje cela vrsta, razliti?ih;nasprotij, ^ jo motijo v njenem razvoju. Pri poljski prihaja v postov tudi oni mo-®Wnt, ki jo bil tako usodepoltt za šlusi* j0-- Kot Izrazita 'agrarfia dežela s-slabili •komunikacijami ni razvila moSčaai-( • skega življa: politično in kulturno živ-Vehjd.so je gibalo v visokih aristakvat-^'ili kvogiti, Ivi so s svojimi rivalskimi bnrbaog razrušili staro poljsko državo. | &hetsfci živelj je še' danes obubožan in |: .^urcsvetljle!]. Razmero so se sicer v Zadnjih desetletjih izboljšajo} a .starci - 'Politične tradicije zelo ovirajo razmah hunske ideje. JDa je na Poljskem . pQvanska ideja tako malo popularna, je i^riv z,lasti še stari spor med Poljaki in kUsL Celo med Poljsko in Češkoslo-x’ vaško vlada precej neprijazno razmere, Vendar pa je upati, da pricle tu .-•*e v dogledni dobi do ožjih stikov, kaj-:t',vsa nasprotja so več ali manj posle-i^«ica politične preteklosti ih so lmrastk
r® pod. vplivom enostranske demagogije,
f,. , Kriški narod preživlja eno najtežjih | ^°b svoji zgodovini, dobo, ki sc da ..'Primerjat.', samo z vpadom Tatarov iu ^žkimi posledicami, ki so ta k ra*, fcado-<\/e rusko .ljudstvo, ‘Država, katero so, ‘'■kur, smo v ideli, Ustanovili in .vidržo-vali tujci in v kateri še ruski na vod mogel udejstvovati, ker gaje Bsainodr-Jayje« s fizičnim in duševnim liasil-' J<5m tiščalo k tlom, so jev norala raz-Kistl, ko so jo razrovhle posledice pre-Mikega nasprotja med ljudstvom Pot »ravnim suvorehom in esarjopj kot tlrt-Učnim vladarjem.tVelik,i agrarna dr-’<ava s pasivnim, noproavoMjonlm na-l>°dom, obdana kroginkrog z debelim ■^oboin tujih" plemen, so jo ‘dolgo ra/-l'nja.la v svojem mh-terijalnem, moval-n?[ri in ^acijonalnem jedru. Ruski na-: r°d, naseljujoč široki kompleks zemlje, s Preslabo žvezč med posameznimi deli1 s.e se vedno cepi in diferencira; ukra-j1[rski, beloruski in drugi pokreti zmanj-,.'uiejO njegovo nacijoualno moč, pri-. i'užujoč se nešfevilnim dntgiin zlom, j danes tarejo Ruše in Rusijo. Kornu-^stična vivisekcija, ki je potratila ne-, Smerne ruske produktivne energije in; rl dolga leta onemogočila razmah? ,Jskega duha, ustvarja še danes številne • ^cifične probleme, s katerimi mora' acuri3,'i rudi slovanska bilanca. Ruski
ff
Sefa misiistrskega sveta.
LD1J B eograd, 7. oktobra. Na'današnji seji ministrskega sveta se jo razpravljalo o .proračunu ministrstev pošto in notranjih stvari. Nato "se je sklepalo o tekočih poshb. Izdana je bila navedba,
da se vloži pri madžarski'vladi protest? proti temu. da se tamkaj naši rojaki si-j lijo vstopati v madžarske šole. Na koncu I seje so je govorilo tudi o upravi Kdo- < čeca križa.
Orgiamzacija. naše mornarice.
LDU Beograd, 7. oktobra. Ministrstvo v/jjne, oddelek za mornarico, je organizira’0 službo na naši obali. Vsa obal ho razdeljena v 3 obrežna poveljstva, katerih sedeži bodo na Sugaku, v Šibeniku in v Kotoru. Sušašbo poveljstvo
bo uradovalo dotlej, dokler se Sušak 'ne Izprazni, v Kraljeviči.• Admiral- Koch, ki! bo prevzel poveljstvo obrežja, je odpotoval te dni v Kraljevico, da pripravi ' tam gse potrebno za poslovanje obrežnih - oblastev.
DeSavska zbornica v Lj.ublJ.aiii.
L i u l> 1 j a n a, >. oklom a. Organizacija delavcev in zasebnih nameščencev v območju pokrajinske ..uprave za Slovenijo morajo predložiti oddelku za socialno skrbstvo do 15. t. m, seznam kandidatov ,za začasno delavsko.zbornico, katere naloga je sestavili statut za' definitivno delavsko zbornico. Da bodo zastopane vse strokovne skupine, ki pri-
hajajo pri zbornici v poštev, se izvolijo kandidati na občnih zborih posameznih strokovnih skupin, ali 'če bi se to iz važnih razlogov no moglo zgodili, določi kandidate odbor strokovne skupino v pravilno sklicani in* sklepčni seji. Tako lio(\o zastopane pri sklepanju o zborničnem. statutu vse panoge delavstva kakor tudi zasebnih nameščencev.
Komisija zveze narodov za Albaniio.
LDU Bern, 7. oktobra, (Svic. brz. ag.) Svet zvezo narodov so je v četrtek pečal s tem, da se odpravi komisija v Albanijo. Pristal je na sestavo tročlenricc preiskovalne komisije m z odobrsnjetn predsednika zvez narodov predlagal, naj se naprosijo trije,nepristrai.,ske osebe, ki naj prevzamejo funkcije te komisije. Ko-
misija na! bi dospela še prod l/novembrom v' Albanijo, no bo pa. pričela svo-j ■ iega. delovanju' pred sklepi, zaveznikov, I i čijili izvedbo • mora nadzirati ‘na'licu: l Aosta. Naloga komisije bo; tudi, ugoto- i ! viti rji se vršijo v bližini albanske.meje i kak; nemiri«
Jisgosbv. novinarji za. madžarskega tovariša.
LDU Beograd, 7. oktobra. Jugo-slovensko novinarsko udjuženje je poslalo Zvezi, narodov nastopno brzojavke: Hrtbyev režim je obsodil na smrt urednika opozicijskega lista „Az Est*1', Pavja Kerija. Ta obsodba je v^hasprotju z zakoni, ker je bila obsojencu onemogočena pravica apelacije. Zatorej zahtevajo jugoslovanski novinarji od Zveze narodov zaščite tiskovne svobode, kar gotovo ni v nasprotju z velikimi načeli Zveze narodov. Jugoslovenski novinarji
— c
Seja zakonodajnega odseka odgodena.
LDU Bo o,vra*l. 7. oktobra.' Seja-zakonodajnega odseka, ki jo' bila sklicana za ponedeljek. 10. t. m., ho nuibrže od-godena na dnu 14. okiobra, ker retV-miti poza.meznih poti odsekov Se nc bodo do. ponedeljka mogli izdelati svojih referatov.
Profesor ilešlč v Dnbrovniki!.
LDU Dubrovnik, 7. oktobra. Danes je priredila,, JugoslovenskijiMatica^ v Dubrovniku predajanje. Predaval vje profesch dr. Ilešič. Po predavanju so priredili navzoči veliko matiifaUacijo za' narodno cdmMvp in popolno ujodinjknje celokupnega naroda.
Uradni dementi „S(0venčevlh“ .laži.
' LDU I, i u h 1 j a n a, 8. okiobra, Z Ozirom na vesi, ki jo jo priobči! ,Slovence* v svojj j!2T številki z dno 8. t: in., želi g. pdkiajiirkki namestnik ugotovili, da jo akademski dejititaciji, ki se je oglasila pri njuni, radi vesti o opustitvi ljubljanske medicinske in tehniško fakultete le dfejaL da je. žalrbog tudi nekaj Slovencev, ki so za ppustjlev medicinske fakulteto. Vse, kar je v ^Slovencu* se cer rečenega, «jo na celem izmišljeno.
Prehrana pasivnih krajev. '
LDU Beograd, 7. oktobra. Finančno ministrstvo je sklenilo ukiniti vse kredite mojstrstvu za socialno'politiko, ki so biii* določeni za prehrano pasivnih krajev. Medaj pa >.e doznava,- da bodo rninistr-tvu za socialno politiko vseeno rotirani nekateri krediti te kraje.
f	*
protestirajo proti renkcijonarnemu režimu Madžarske in ne mord^o pozabiti, da ie bila izrečena za imenovanega novinarja smrtna obsodba, ker se je zavzemal za tiste ideje, ki danes vladajo svet. Jugoslovepsk? novinarji ne zahtevajo nič drugega kakor to, da se Pavel Keri ponovno in javno sodi pod nadzorstvom vsega civiliziranega sveta. Podpisan: Predsednik Jugoslovenskega novinarskega u druženja Dušan S, Nikolajevič, tajnik Mo m ir Nikolič, o—
fz pravoslavne cerkve.
LDU Beograd, 7. oktobra. Name-s|o-( meh opolita, dr. Cavrila Božiča in skoia dr. Nikolaja sta- hnenomna za člana sinoda metropolit Boke Kotorsko Cirilov in zjjški škof Jksvrem.
Beneška pogajanja.
LDU Dunaj, 7. oktobra. Kakor dc-znavajo listi, odpotuje zvezni lcancelar 1|; nocoj k pogajanjem glede Burško. Pogajanja se bodo vršila prejkone v Benetkah:
Nemški konji,
LDU Beograd. 7. oktobra. Nata komisija v Nemčiji, ki ima nalogo, prevzemati vojno odškodnino, jo prejela doslej od nemške vlade 6000 konj,'do-! bili .jih, mora še 4500.' Zdi so, da. bodo j le 'dajatve.koncem' tega' meseca že *kon- i čane.	1
, Sestanek v Wlesba(i'cnn.
LDU IV iesbaden, 7. cklubs.v) (NVolffov urad,) Po včerajšnjem podpisu! glavnega dogovora so se danes.podpisali j stranki Odgovori, ki se nanašajo na re-! stavracijske obveznosti iz versailleskef mirovne pogodbe in na ureditev dobave; prbmoga. Oba ininisbra sta cpolduc za-! pustila Wiesbaden. ‘j
Jzvoz grške volne.
LDU Beograd, 7. oktobia. Urški! minister za prehrano je zahteval, da sel odobri izvoz 7600 ok volne. Siaer se jej delalo na Grškem splošno na to, da sc j prepove izvoz volne.i Volna, ki se boj izvažala, bo le iz Tracije iu MakM.euie.
j narod, ki pod pritiskom carističnega jjsamodržavja in deloma tudi po krivdi J svojega oblomcvskega razumništva ni j premagal nacijonalnega primitivizma, ss ■ | ni povzpel iz regijonalizma v nacijc-»nalizem, si mora danes nadevati ne-j primerni klobuk socijalizma in inter-Inacfjonaliztna! Predno bo njegov raz-žvoj zopet krenil na normalni tir, se bodo najbrž še večkrat zamajala tla pod njim. Vkljub temu/ da predstavlja Rusija ogromno maso slovanskega življa, je malo verjetno, da bi mogla že v dogledni dobi prevzeti kako večjo vlogo jv realnem Slovanstvu. Ona bo v, toliki j meri zaposlena z lastnimi razmerami hibo Tako. nujno potrebovala vso svojo moč, da ne bomo mogli zahtevati od nje, da bi se- pred izgradnjo lastne na* cijonalnosti posvetila slovanskemu nad* jonalšzmu. Povrh tega se bo najbrž ruska ekspanzija obrnila na vzhod, da ne zadene ob zapadno Poljsko; s lem bo Rusija prevzela ono veliko nalogo katero ji je pripisal njen genijalni tolmoS »Dostojevski j: kultivirati azijske narode j dati jim v obliki slovanskega duha kulturo vsečlpveškega bratstva.
'	'-‘'a'	V	'
Slovanstvo, ki \z skromnih, platoničnih, v ■ knjigah in besedah ohranjenih začetkov, nastopa pred nami, sodobniki ene največjih zgodovinskih dob, kot aktivna sila v koncertu evropskih držav; ki lcžže tendenco, da pod vplivom svetovne kulture in demokracije unificira-dosedaj razdrobljena, oslabljena, v"lastne spore zajedena' slovanska plemena in narode in jih formira v življenjazmožne države, samo . to Slovanstvo bo moglo nekoč realizirati idejo slovanske rase» Ta ideja je položena globoko v njen značaj, njen moralni iu 'intelektualni in-‘ dividuslizem.
I Zaenkrat je tudi to Slovanstvo samo J še tioanjf. krog sebe, toda tipanje, ki 5 že dosega realna tla. Sedanje razmere | v slovenskih državah ne kažejo, da b. i slovanska plemena prejete vsled križanja iz močnejšimi tujinsi plemeni oni organi-jzatorični duh, ki je potreben za realizacijo skupnih nalog, katere bi jih naj s imelo doslej Idealno, fiktivno Slovanstvo
iv razvoju evropskega ljudstva. Izgleda j pa, da bo nov , položaj, v katerem so | se občutila zanadna in južna slovanska I plemena, izvršil važen preobrat. Novi
Vplivi,' nove ideje, nove razvojne smer-\ nice bedo .preobrazile plemensko dušo fip ji vzbudile doslej latentne sile. Med j le. spada prganjzatorična. sposobnost, i čut za koncentracijo iri duh odpora. Ne ; verno pa, kam bo kreni} razvoj sodobne 'civilizacije in kako daleč se bo sploh j mogel irazviti slovanski nacijonalizeni« Na svetovno areno štopajo zopet velika » univerzalna gibanja. Kakor je v sredujem veku združevalo rožna plemena in na-, rocje kozmopolitsko krščanstvo, tako bo
v bodočnosti dodeljena tudi nacionalizmu podreieih vloga. Vprašanje je tedaj, kako daleč in v kaki obliki se bo-uveljavljal poleg-romanskega in germanskega slovanski individualizem, ki ga tudi v najbolj kolektivistični družbi no bo mogoče utajiti. Dejstvo pa je, da je Slovanska ideja seie do. svetovni
 ................
■- - T    V  —-	..................
Vojn! poslala realni čini tel j v razvoju ■evropskega človeštva in za vzela, povsem novo tnešto, S tem se je deklarirala kot problem za vse slovanske narode kakor tudi za Europo.
; bikane- na državni maji.
V 222. Številki našega lista smo rrinesli članek »Mariborska carinarnica in , potniki - v katerem smo opisali sikanc, katere se u.,t?jo (potnikom na meji s strani. carinske! obHisri. Kot dopolnilo k temu članku smo prejeli 'edaj poročilo nekega uglednega našega prijatelja,. ,v katerem opisuje še drugi del šikmv katerim so izpostavljeni potniki na naši meji proti, Avstriji. .	*	"	kjjp	,J:
Dopisnik nam poroča, da se je nedavno • peljat v .družbi prijateljev z avtomobilom v Gradec. Ko so dospeli do Št. lija jijt ;e'.Ustavila carinska.-straža, jih natnneno.jjrc-iskakt ter pustila dalje, no da bi si bila ogledala tudi potna, dovoljenja, ker orožnika , ni bilo/zraven nobenega. Po prevozu kake ,dva. kilometra poti. jih je na meji zopet ustavil finančni stražnik ter jih ponovno preiskal od nog do glave, kakor/seveda' tudi avtomobil'. Ker ni našel ničesar. Jim je seveda dal dovoljenje, da. smejo dalje. Tu pa je stopil pred nje orožnik, ter, jim javil, da meje ne smejo prekoračiti, prvič. , ker nimajo dovoljenja od Dravske divizijske - oblasti, da sme a«to 'čez mejo, drugič, ker nimajo na potnih dovoljenjih posebne-označbe. - da. smejo prekoračiti .mejo v automobilu in tretji^, ker je soluce '2e zašlo, a meja se sme r. vozom ali peš prekoračiti samo, med .sol učit im vzhodom in zahodom. Potnikom torej ni preostalo drugega, nego'vrniti sc nazaj v Št. lij. kjer so telefoni-čHoS zaprosili, naknadnega dovoljenja- Dravske divizijske oblasti, da srne auto Čez mejo ter dovoljenja, da smejo v autu čez ineio. in da smejo prekoračili mejo tudi po solučuem.J zahodu. Po dolgotrajnem naporu in čakanju se jim je tudi res posrečilo dobiti vsa" ta ne-, smisčlna dovoljenja in tako so srečno prekoračile našo meio. Seveda so se po vsem teni, kar so, doživeli z našimi obmejnimi organi bali, kaj. bo šele ti a avstrijski strani. Toda, kako ŠO se začudili, lo> si) sc lo. sinj.dtr T-hrifitkr odpravili dalje že po par minutah jormeinega' pregledovanja in ko so položili potrebno predpisano kavcijo zn auto, tlačim jih po potnih listih in po dovoljenju, -da smejo preko-,
)učiti mejo po sblnčoctm zahodu, sploh nihče ni č vpraša'.
■; Sedaj, pa vprašujemo merodajne, oblasti: .čemu je.treba, da sc ravno z naše strani dela Dothikom, osobito 'se našim državljanom toliko nepotrebnih sitnosti in zamude oasa? Čemu to J roba posebnega dovoljenja Dravske'divizijske oblasti, da. sme auto čez' ir. e Jo, ko.mora.,itak -že ppložiti čez 100.000;K' kaft-eije in kar' že samo na sebi izključuje; da bi kdo abtn pustil na b'ni strani ler tako izgubil 100.000 K.	• -
. Cenm ie .treba imeti posebno dovoljenje, da se sme, mejo. prekoračiti v luiloiiiobilu? Ali ni vseeno, kako prekorači kdo mejo. ako m a predpisano dovoljenje, da sme sploh čez mejo? In čemu končno odredba, da sc pred 1 r>lr,wi!hn vzhodom ifi po solnčiiciu' zahodu ne
(WHEL""J  ...J.	    "P»W
irj.p Vidmar?
Jesenski izlet.
"'■'V' (Dalje.)
Ko *i ogleda Joška od/vrba do tal, *i ogleda Se meno. D« sem ji všeč, teti Poloni! S prijaznim smehljajem m? meri od nog do giave in mi stiska desnico tako prisrčno, kakor znajo to Te' stare dobre.ženice. Kar teti Poloni na meni najbolj ugaja, to je moja pisana športna čepica, ki sem si' to naročil nekoč z na-Sega cesarskega Dunaja in za kafjuro »«n dal ravno 5 K avstrijskega denarja. Ko pa ji Joško naposled še razloži, d* sem njegov največji prijatelj, tedaj čedni, da je zrastel moj ugled, pri njej do višine, s katere ne bo padal tako kmalu izlepa. Njene oči se tope od radosti, oziraje te zdaj na mene, zdaj na Joška, Pa naj še kdo teče, da teta Polona ni res dobra ženica?!
Drtja se vsede na prag; kar je nalovil rib. Jih je nesel že prej v hišo: zdaj pa čtpi na pragu in tiho požvižgava predse.
»Ej, ti šaljivi .Bikec, ali si postal truden, ker si veslal ?‘ — ga vpraša Joško. »Veste, teta, Dreja je šaljivi Jakec 1 Ribe pa zna loviti, vnrciaa povodna; sanjo vsaka ntu uide, to je njegova nesreča; kadsr' pa g »e s čolnom domov, tedaj pravi', da ima. poln čoln rib ..'
.	.	.	<PWB'
nTiUiiiflllT-''	*«-	c	~
Sme prekoračiti meje? Takih odredb nima nobena druga clrčava. No ugovarjamo, če sc take odredbe izdajajo morda za prekoračenje meje kje v Albaniji ali morda končno tudi v Bolgariji, toda za prekoračenje naših mej v Avstrijo in Italijo, na kulturnem -zapadli, so jake balkansko odredbe’ ne le navadna Sikami, ampak tudi v posmeh tujcem, katerih pot. vodi preko naših mej. Ali hočete s-takimi odredbami res vsemu kiilturnenul svetit .pokazati, da, smo res barbarski narod, za kakršnega, so nas rapili ne brez'lastne' krivde- naši ue-prijatelji? lit .končno, čemu naenkrat toliko strogosti naprani onim, ki se pošteno poslužujejo ravne ■ poštene poti, dočim ,se za ,'otfe neštete tihotapce, ki dan za dnem po stranskih potih prekoračijo naše,-meje, včasih natovorjeni 7. dragocenimi predmeti. , nim/- n.: briga? Ti znajo biti pač tudi nasilni.-h; se/č.: ic treba, poslužujejo tiuii orožja.'	nj.
lemo. da posel / njimi ni prelahekGu/da i« Sikaniranic 'pošteniiitiiiKlHmnostoflvvj riLVri
d h o.
Poslanik Bogomil Vošnjak.
Dne. 4, I. in. je prezident ceškoslo-..vaške republike sprejel v stoji rezidenci t Laneeh izrednega poslani km. in , pooblaščenega Ministra kraljevine SHS .g. drja Bogumila Vošnjaka, ki 'mu jerizro-čil ‘tvoje poverilne listine.
V slovenski politični zgodovini je ohranjen nyež spomin na dve markantni osebnosti, brata po krvi. in po duhu: dra Josipa Vošnjaka in .Mihaela Vošnjakl Lir. Josip VoSnjak nam je v svojih ■.Spominih" lepo opisal dobo, v kateri sta delovala, oba brata - organizatorja, buditelja. Rodbina Vošnjakov poteka z Balkana: srbo.hrvatski Bošnjaki, so poslali slovenski VaSnjakn Slovenska Štajerska«.ie dala 1 narodu borbene’narave, 'ljudi iutelekta in realnega' mišljenja. Bratu Vošnjaka. sta potekala ix- malega slovenskoštajerekega trga, tipičnega kakor vsa mesteca, in trgi po svojem nemfur-skeih spiessbiirgesstvu. Kdo ve. ali ni bil v njima- atavizem davnih prodnikov, ker sta že v mladih letih razumela klic naroda/in stopila v njegove '.sprednje' ‘ofenzivne vrste?! Delala in borila sta se v tipičnem slovenskem milje ju, ki je vladal -v šestdesetih; sedemdesetih in osemdesetih letih in ki ga označujejo imena Blenveis. Gosta. Levstik, Jurčič i.t.d. Politika prvastva, politika taborov, prvih volilnih bojev, ~ malenkostni' po svoji koncepciji, velika 'in požrtvovalna , po 4 v oje m podrobnem delu. V Slovencih je bilo vse »domačeropoljubijo, slogaško, oportuno. poba kompromisov in odpustljivega diletantizma. V tern miljeju sta bila brata Vbšnjaka mo/a dela in borbe. Dr- Josip Vošnjak je bil pojitik in pisatelj, mlajši Mihael, pa narodni gospodar, oče slovenskega zadružništva. Dr. Josip jo umrl nedolgo pred velikim svetovnim vihranjem rta svoji štajerski grudi, kjer je zadnja leta gojil trto in pisal spomine na davne sobojevnike, ki jih je že. pokrila zemlja. Mihael pa je moral zapustili sblčno Gorico, ki mu je. poslala druga domovina in se zateči v.
»No, no ..." — reče Dreja. »Za* span sem pa res. Ampak mama, kle je pa danes Minka ? Ali ne bo že popol-duice ? Saj bo ura že kmalu štiri... Pa ribe naj nam speče Minka! Potem bomo šli pa uad jabolka."
»Vidiš, D reja, kako sem pozabljiva, joj, joj." -— vstane teta Polona s praga m . si popravi očala na nosit ter ruto na glavi. »Od daleč sta prišla, Joško in Tonče, jaz pa . . . Moj Bog! Kakšna srda pozabljivost . . . Brž v hišo, brž! Kje si, Minka? . . . Minka, Minka!"
A kuharice ni od nikoder,
»Minka, Minka!" — kliče teta Polona ■/. močnim tresočim glasom.
Kuharica Minka sc naposled vendarle prikaže od nekod izpod drevja,, .beli predpasnik poln jabolk. Mlada je in hitronoga; s skočnimi koraki se bliža vežnemu pragu.
■V veliki kuaetiški sobi posedemo okrog mize. Teta Polona nam prinese na mizo ogromen hleb ajdovega bruha in /polič tol k ovca; najprvo porine hleb in velik namizni noZ predme; sam si moram odrezati debel kos kruha.
Pogovarjamo se to in ono, največ o dežju in sadju, potem p.t o mestu in Soli. Joško pravi, da se ne more sprijazniti z logaritmi, jaz pa pravim, da ne z logaritmi in tudi. z latiiižčind ne. D rej a rialn* daje pogum. Pravi, da se tudi it-.
'0'RV .
BiM «hbt nirati mt ftf	gifcaaa ««^1* iir ' Vi
daljno Svičo. Tukaj, med' 'francoskimi Švicarji, j-a 'je' zatekla smrt dan pred povratkom v svobodno '.'jugosiovonsko domovino. Bil je eden' izmed redkih, 'starcev, katere - svetopisemski Gospod odpušča, ko so njihove o&i videle izpolnitev največjilt sanj. Videl je Jugoslavijo čisto in svetlo in umrl v velikem zaupanju v njeno bodočnost.
Sin sivolasega švicarskega emigranta Mihaela • Vošnjak » iK sedanji praški poslanik Bogumi! .Vosu jak. Navajeni .srno, posegati za daljnimi obzorji in živeti v izredno naglem tempu, zato komaj- opazimo lepo. potezo, ki sega od .bogomilskih Bošnjakov do štajerskih tržanov .Vošnjakov.- odtod do prvih slovenskih političnih In gospodarskih organizatorjev Josipa in Mihaela Vošajaka ter se konča pri poslaniku svobodne jugoslovanske kralje vin e. na, dvoru .Ceskoslov. prezident«, .pri 'dr. 'Bogmnilu Vognjaku. Ge pvc-nio-; trimo prejšnjo razvojne stopnje: kako nagel, kako podzemeljsko globok je pac bil razvoj r zadnjih par letih! To so razumela zgolj srca starcev, ki so solznih oči pozdravljali prve jugbslov, zastave na starih nemških trdnjavah.
.' V.////: '-/ - 1 . '	■	'(Konec,	prih',)
Notranja in zunanja
* Potovanje g. Pasica v Pariz. V političnih krogih smatrajo, da je poi.oL vanje ministrskega predsednika g. Pasica v Pariz v zvezi z zadnjimi dogodki na madžarski in albanski meji. G. PaŠič bo prišostoval konferenci veleposlanikov prt, razpravi radi .neizpolnitve določb trianonske mirovne pogodbe ter bo odločno zahteval celotno izpolnitev te pogodbe. Kar se tiče albanskih mej, bo g, Pašič zahteval meje, ki bodo onemogočile nadslme napade s strani albanskih lolp. G. Pasica bo kot ministrskega predsednika nadomestoval g. Marko Trifkovič, a kot zunanjega ministra g. Juričih.
* Oslguranje albanske meje. Vlada je sprejela predlog nekaterih ministrov, naj se albanske meje čim prej zavarujejo ter je stavila ministru vojne na razpolago tudi potreben kredit. Glede, poziva 'nekaterih letnikov na vežbo je. ministrski svet po zaslišanju referentov naročil •vojnemu ministru, da predloži projekt O 'evemuelnetn vpoklicu, ki pa nikakor ne sme obsegati več kakor samo par polkov, a to. samo v slučaju, da se izkaže za to resna potreba. Na kakšen splošni poziv na vežbo se nit! ne misli.
* Tajna diplomacija zopet na delu. »Ceskd Slovo"' rioznava, da se ‘tajna diplomacija zopet živahno giblje. To kaže angleško-italijanska pogodba glede Albanije. Ust v nadaljnem opozarja na to, da hočejo ,Italij*fli skleniti italijansko-madžarsko-avstrtfski sporazum. Številni krogi v Ttaliji in Franciji bi hoteli ustanoviti nekako donavsko monarhijo.
;.w1...LJ.11"1 j»j 'i j iig)
se ne vjamejo kar same od sgbe, da jih je treba loviti; fako naj tudi midva loviva, če hočeva kaj doseči. Joško pa ga zavrne: »Ves, Dreja, ti lahko fako govoriš, ampak jaz imam v šoli to srečo, da vedno vjamem kaj kljuk. Za kljuke loviti, za to sem sposoben, za drugo ne . .
Vsi. se smejemo Joškovi razigranosti. Teta Polona kukm skozi očala na nas in prikimava z glavo. Za hip vstane s klopi in gre iz sobe, da ošteje kuharico Miuko, ker peče tako dolgo ribe. Dreja sedi sklučen za mizo in st podpira z dlanmi črnolaso glavo.
»Pa ne misliš že zaspati, Dreja ?" — ga potrese Joško. „ Ej, Dreja, poglej, kaj jaz znam!"
Ju Joško prične hoditi po rokah po sobi. Semintja hodi, iz kota v kot, ocl okna proti oknu. Zdaj se Dreja vzdrami in odpre nastežaj svoja usta, da pripravi pot gromkemu smehu, ki ga že duši v grlu in hoče na vsak način na plan; nedolgo zatem buta ta njegov gromki smetykr,išem sobe, zdaj .v to, zdaj v ono steno, sledeč točno Jošku — rolcohodcu.
Medtem vstopita v sobo teta Polona in kuharica Minka; teta z latvico kislega mleka v rokah, kuharica pa s pečenimi ribami na velikem svetlem ferozniku, l-^terega. obseg je dokaj velik za tal/e Brdavse, kakor smo rrii mladi jimd(rizf
offftsera
kateri bi ne bili na čelu Habsburgi marveč dinastija Wittelsbachoycev. -So 'ljudje, ki se radi prepirajo 'za mec." vedovo kožo. Francoski reutierji imaj° časa dovolj za take in. podobne načrte.
^ Razmejitev nuul Italijo in Jugoslavijo. Razmejitvena komisija ‘za do* ločevanje meje med našo državo ifl Italijo se je dr.« 6. oktobra, zopet sestala. Dosedaj so tehnična dela povoljn° napredovala. Pričakuje se, da bo Italij3 v najkrajšem času izpraznila ‘udi so tretjo cono.
* Mala antanta, zahteva izpolnitvi •trianonske mirovne pogodbe. Romunski zunanji minister Take .Ionescu, odpotoval v Londou, kjer je koafetii«
£ Lordom Cursonom in Lloyd George®' Jutri odpotuje preko Pariza v Bukarešte-V svojern razgovoru j« izjavil, da b' mala antanta odločno zahtevala i?Pol‘ ■ ni te v trianonskem mirovne pogodbe.
Zanimivosti. ,.
Lov na kozjega medveda. ZaniUih rekord. — Zensko maščevanja Steklen drobiž.
D. S. Rabb, zbiratelj redkih divjih vali. jR odpotoval t« dni iz San Frančišk5 na, Tndokitaisko, odkoder se - hoče podal1, v pragozde, da najde -kozjega medvefl* ali medvedjega kozla. Rabb pravi, da' >a čudna žival res živi, dastravno selo rea"-ko in jo je videlo doslej le malo’ beri' ljudi. On sam je že videl njeno koto* Lov na to žival je baje zelo težaven«, k®1,’ je^zelo plaŠljiva, razentega pa. domafij® pri lovu nočejo sodelovati, ker veruj®!®' da postane vsak, ki zagleda tega w®“‘ vedjega kozla, začaran. No, g. Ralw zelipo.veliko uspeha in dober.lov! >'i
■ Mrs. Rowray r Omahaju v je dne M. septembra darovala . švojeTri dvaindvajsetemu otroku življenje. srečna mati je sedaj stara.4! let. Pi‘vC" ga otroka je porodila v ^edsmtiKi5^?1 letu svoje starosti. Poročila se je, ko imela jedva let. Sedaj je že drug" poročena. S prvim možem je: imela dvflI" set otrok. Pred štirimi leti ji je towa umrl in omožila se je vnovič z moževi ki je bil celili dvajset let mlajši od n}*'
Z njim je imela do sedaj dva otrok*' Otrok in mati sta. žir a in zdrava. '.Vs^ kakor zanimiv rekord!
Gospod Byal v Coloradu v Amerik* je kaj rad zahajal v gledališče. To se T® zdelo njegovi ženi malo sumljivo.'Začel®, ga je spremljati, V gledališču je z žensko tankočutnostjo opazila, da se IrudiDP3 in mlada igralka mrs, Winkler vjeti nj?" nega moža v, svoje rubeže. F brezni ej® ljubosumnosti jo brizgnila igralki'v ohr^5 neko jako hudo kislino, ki ji je razjedi* Ves obraz ter jo ožgala tudi po prsi*1. Najbrž bo igralka izgubila tudi oči. Tak® se maščuje ,nežni"'spol!	-L/j'I
V,/'	•	f.	V/"'/TL
Znano • je, tja imajo v Nemčiji ^ dalje časa v prometu drobiž iz porcelan*
mizo. Obedve se pričneta Joškovi U»ict' nosli tako smejati, da morata brž post** viti vsaka svojo posodo us mizo, če o?‘ četa, da bi pobirali na tleh črepinj« še kal drugega zraven tega.	.	,i(
„0 Jožko, kje si se pa	to	naučil
— ga občuduje teta Polona,	tresoč se	I
po vsem životu od smeha.
»Jemnasta, res, kaj takega pa Še T' sem videla, še v cirkusu ne! Ti Jo§K si pa pravi ptič! —ga pohvali kuharic* Minka.
Joško omahne nazaj na nogi tn & aravna; ves rdeč je v lica; sedenakloP In si gladi svoje mehke kodrčke. •
»Lačen sem, teta!" samo to reč* in hlastno seže po prvem največjem k°' su pečene ribe na krožniku. »Teta, taka; le telovadba dela lakoto kakor iiapihiiic^r1 oblaki poleti dež in točo . . ,. Hval* Bogu! Veste, teta, in še.obiskati se*’1 vas hotel ua tak-!ejnačin,dabi šel i sta do tukaj sem po rokah . . . Sam« I tem ti-le mojemu prijatelju se imate z* 1 hvaliti, da nisem storil tega , . . Ted® bt vam snedel vse, kar hranite v kašč* in drugod ~~ he-he-he . . . Zdaj boni pa še pil. Na vaše zdravje, teta !"
. »In oa tvoje, Joško!" — rtu napijt teta ljubezujivo. »Tako si p» navit ^ vseh nuih poln, da je veselic."
I	/Dal je prili.r
S slično mislijo se bavijo sedaj na Češkoslovaškem. kjer nameravajo uvesti drobiž iz stekla, ker izdelovanje kovanega drobiža stane več kakor pa znaža pjegova vrednost. Steklen drobi/, se bo izdeloval iz belega in rmenega mlečnega stekla ter bo imel na obeh straneh odtis. Razen tega, da bo ta drobiž veliko lažji nego kovan, bo ipvel tudi še to prednost, da se bo lahko — razbil.
Dnevna kronika.
—- Oni, ki osvobojujejo proletarce.
Pred par dnevi smo poročali, da so na Dunaju aretirali jugoslov. komunista Hijo Milkiča in Sima Markoviča. Pri prvem so našli 100 miliionov avstnjskih kron v tujih valutah. Milkič in Markovič prihajata iz Marksovega komunističnega paradižh. Ker se tam cedi med in teče mleko v potokih, je bilo seveda lahko pobasati milijone v svoj „proletarski" žep. Sovjetska vlada berači na vseh koncih in krajih, stotisoči umirajo gladu in bede, a vkljub temu ji ne zmanjkajo milijoni inozemskega denarja za podporo raznim komunističnim klikam. To je dokaz, v kako globokem materijalizmu tiče brezrčni osvoboditelji proletarcev, ki toliko govore o človekoljubju in pravičnosti.
— Radi nameravane odprave medicinske In tehnične fakultete v Ljubljani jc sklicalo akademično društvo jugoslovenskih tehnikov v soboto v zbornici univerze protestno skupščino celokupne akademske omladine. V isti zadevi so bili v sosoto dopoldne pro-, fesorji medicinske fakultete in tehnike pri g. kr. namestniku Ivanu Hribarju.
— Pozor Primorci 1 V vseh občinah zasedenega ozemlja se vrši popisovanje državljanov. Vsled tega pozivamo vse v Jugoslaviji bivajoče Primorce, ki niso in tudi ne bodo optirali za jugoslOvensko državljanstvo, naj se v lastnem interesu takoj pismeno prijavijo svojim domov-uim občinam, da jih vpišejo v imenik novih državljanov Italije. Prijavi je treba priložiti od tukajšnjih občmskih uradov Potrjene družinske liste.
— Ukinjen sekvester. Ministrski svet je ukinil si kvester nad rudniško družbo »Union" v IMježičjci dolini na Koroškem. SekVester je bil odpravljen vsled diplp-matično intervencije Anglije. Kakor znano, so celovški Nemci prodali akcije te' družbe nekemu angleškemu konzorciju.
— Potni listi in dijaštvo. •Ministrstvo za prosveto je odredilo, da smejo politične oblasti izstaviti ali vidirati potne liste dijakom srednjih šol, ki hočejd nadaljevati študije v inozemstvu, samo Z dovoljenjem ministrstva za prosveto, Take prošnje se bodo tedaj predložile ministrstvu za prosveto in še-le potem rešile,
— Granične čete. S 1. okt. so zasedle obmejne carinarne od Prekmurja do Prevalj na Koroškem granične čete ter zamenile finančne čete ter zamenile finančno stražo. Te dni prevzamejo tudi mariborsko carinarno. Zamenjane finančne straže se razdele na nove okrajne uprave v St. Lenartu, Šoštanju, Laškem in maribprski okolici; preostali finančni stražniki pa se bodo porabili za pobiranje trošarine in za notranje posle;
— Vas Hrastje pogorela. V va« Hrastje pri Cerkljah na Dolenjskem ji izbruhnil požar, ki se je hitro razširil in je desetim gospodarjem uničil do malega vse. Skoda znaša nad 3 milijone kron. Kako je požar nastal še ni znano.
— Magr. Bulič častni doktor. Zagrebški vseučiliščni kolegiji je imenoval znanega arheologa Buliča za častnega doktorja. Bulič je te dni dovršil 75' leto.
— Cehi za Principov spomenik v Sarajevu, V češkoslosaški republiki so nabrali 12.338.55 češkoslov. kron za spomenik G. Prinčipu v Sarajevu.
— Kg mesa 1000 K. Včeraj je avstrijski državni urad Zb ekonomijo mesa na Dunaju ustavil svoje poslovanje. Vsled padanja valute je nemogoče nadalje uvažati meso iz Amerike. Kilogram tega mesa bi stal sedaj čez 1000 kron. Dober tek!
— Nesrečen izid poroke. Policija v Nišu je aretirala zloglasnega hajduka Srečka Todoroviča bHš v trenutku, ko se je nameraval poročiti s svojim de-
kletom. Hajduka so zaprli, dekle joče njeni starši pa si lomijo glavo, ali je poroka veljavna ali ne, ker je bil pop zvezo že blagoslovil.
— Odkritje bacila influence. Ameriškima učenjakoma ^Alitzkyju in Gdesu se je posrečilo najti doslej nepoznan bacil influence. Bacil sta ameriška učen-jako nazvala »bacillus pneumesintes."
— Trimesečni keramični tečaj na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Lončarska obrf v Slovenijbje bila svoj čas lepo razvita ter je donašala lončarjem lepe zaslužke. Danes se nahaja ta nekdaj cvetoča obrt v stranju propadanja, zlasti radi tega, ker se mladina posveča raje drugim strokam, ki momentano nudijo lepšo eksistenco. Da bi lončarska obrt, ki je v več krajih v Sloveniji še danes razširjena kot domača industrija, se povzdignila na višjo stopnjo, je Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani nastavil posebnega keramičnega učitelja, ki naj bi seznanil naše lončarje z vsemi napredki v keramični industriji. V ta namen se namerava ustanoviti na srednji tehnični šoli v Ljubljani'stalen keramični oddelek, ki bo zasigural naši lončarski obrti praktično in teoretično izvežban naraščaj. S 1. novembrom se otvori prvi 3 mesečni strokovni keramični tečaj. Natančneje informacije da Urad za pospeševanje obrti.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov.
II.	redni občni zbor društva od vehi. in notarskih uradnikov mar. okrožja dne
1.	okt. 1921\V Mariboru v hotelu »Stara pivarna je bil doKro obiskan. Vršil se je jako živahno ter je Ifajal nad štiri uro Društveni prepsedjnik Drngoti Gilčverl je podal obširno in izčrpno poročilo o poslovnem letu za čas od 14. marca 1920 do 1. okt. 1921. Naštel je pristopne in odstope članov, ko jih-je društvo ob zaključku leta štelo 73, našteval je burna razpravljanja v 11 sejali in 9' zborovanjih, lyer je tvorilo glavno snov mezdno gibanje, ki je dovedlo od. prvotnih plač v I. 1919 za koncipijente in pis. ravia-telje od' 600 K do 3600 K in več. v 1 1921 in za strojepiske od 300 K do K lSOO'— in več. Tudi posredovanje služb je dozorelo v toliko, da se gg. odvetniki in notarji po večini obračajo radi nastavljen ja uradništva do društva in je slednje doseglo nastavitev treh pis. ravnaleljev, 4 uradnikov in 0 strojepisk na di bra mesta.
Na predlog društvenega predsednika se je soglasno sklenilo, da društvo skupno s tovariškim društvo v Ctlju ter s svojo • skupino v Ptuju začne izdajtiti lastno strokovno glasilo »Odvetniška pisarna". Nadahese je soglasno sklenilo, da se pripravi osnutek za zakonski načrt za ustanovitev zbornic odvetniškega in notarskega uradništva po Sloveniji ter pc-tom odvetniških in notarskih zbornic in pri pravosodnem ministrstvu v Beogradu izposluje ugodno rešitev za to prepetreb-, no institucijo. Izreklo se je tudi zahvalo časopisju, ki je z objavami strokovnih poročil mnogo pripomoglo k ugodnemu pokretu, zalivala se je izrekla tudi vsem gg. šefom, ki so gibanje prav razumeli ter je dejansko podpirali. Dokler se ne o-mogoči ustanovitev lastnih zbornic, se sestavi izpra;evalne komisije. Obstoječe iz odvetnikov, pis. ravnateljev in strojepisk; ki bodo za enkrat odločevale v spornih vprašanjih glede perfektnosti in kvalifikacije posameznikov
Delegatinja ptujske skupine gdična Nežica Goriškova je v dobro zasnovanem poročilu očrtala delovanje ptujske skupine. Delegat Franjo Hrušovar delegat društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je poročal o gibanju tovarišev celjskega okrožja ter žel za svoja izvajanja splošno pritrjevanje.
V odbor so bili izvoljeni za predsednika Dragotin GilČvert, za podpredsednika Stefan Dergas, nadalje Josip Cilenšek, Dora Pucelj, Franjo Moškon, Mici Ravtar, Bpleslav Polajnko, Karol Hošič in Lija Mlakar. Namestniki: Anica Zaveršnik, Zinka Ferjančič in abs. jurist Rafael Justin. Nadzorstvo Martin Planinšek in Mici Lorber. Članarino se je določilo za članstvo s plačo do 300 Din. 2 Din., do 500 Din. 3 Din., do 800 Dip.
4 Din. in nad 800 Din. 5 Din. mesečno. Pristopnina znaša enkratni mesečni znesek gornjih nastavkov. Podpornina mesečo 5 Din. Ustanovnina enkrat za vselej 250 ‘Din. Naročnina glasila Odvetniška pisarna znaša mesečno 2 Din.
Mariborske vesti.
Mariboi, 8. oktobra.
m Podržavljenje Mestnega deškega zavetišča v Mariboru. Kuratorij Mestnega deškega zavetišča se je prostovoljno razšel, odnosno združil z Državno krajevno zaščito dece in mladine v Mariboru. Kot zastopnike kura-torija je imenovala v krajevno zaščito mestna občina gg. župana V. Grčarja in nadučitelja F. Tomažiča, Mestna hranilnica veletržca gg. Gustava Scherbauma in J. N. Šoštariča. Zavod je istočasno podržavljen in razširjen v državno dečjo stanico (dečjo postajo) s sledečimi oddelki. Dnevno deško in dnevno dekliško zavetišče za ubožno deco s popolno dnevno preskrbo; popoldansko deško zavetišče za delavsko deco, ki nima domačega nadzorstva, vsprejemališče z dvajset prenočišči za začasno vspreje-manje dece s popolno oskrbo, zdravniško ambulanco, posvetovalnico in oskrbovalnico za matere in dojenčke. Zavodu je dodeljen vodja, štiri otroške vrtnarice kot nadzorovateljice zavetišč, oskrbovalna sestra zdravnik in pet oseb pomožnega osobja. Poslopje je v ho-tranjem preurejeno in prenovljeno, opremljeno z zračnimi spalnicami, kopalnico, električno razsvetljavo in drugimi pritiklinami. Osobje plačuje država, zavod se pa vzdržuje z državno subvencijo, podporo mestne občine in nabiranjem med lokalnimi krogi.
m Kavarna »Jadran«. Dnevni kancert prvovrstnega salonskega orkestra.
m Športna veselica. Se enkrat opozarjamo občinstvo na športno veselico športnih klubov »Korotan" in »Maribor", ki se vrši dne 9. oktobra ob 15. uri v vseh prostorih G&tzoze dvorane. K obilni udeležbi vabi odbor.
m I. Obrtna razstava v Mariboru. Razstavni. odbor prosi ponovno vse. ki imajo še kake terjatve zadevno končane razstave, da mu jih radi likvidacije vpo-šljejo najkasneje do torka 11. t. m., ker na poznejše prijave ne bo več odgovarjal.
m Mestna plinarna je pričela danes obratovati z ostravskim premogom. Poleg pa bo plinarna prodajala* odslej tudi koks po 4 K kg.
m Fotograf Vladimir Vlasič ima po raznih gostilnah in kavarnah razobešene reklamne tablice. Ker so te tablice podvržene glasom novih predpisov davku, naj jih vsi gg. gostilničarji in kavar-narji uničijo ali pa vrnejo g. Vlasiču v svrho kolekovanja.,
m Darovi za tretjaka in Švaba. Za žrtvi laškega fašizma gg. Batory 10 din., Goleč 3 D, Jug 10 D, Škerjanc 100 din., Su ič 5 D, Pinter 25 D, Trčelj 5 din., Štros 2 D, dr. Kimovec 10 D, Rojko 5 D, M hč 5 D, Jug 5 D, Krum-pačnik 10 D, Nabergoj 10 D, Cingerle 10 D, Kroupal 10 D, Rudež 5 D, Matu-novsč 5 D, Gojtan 5 D, Mijuškovič 5 D, Kladnik 5 D, Novakovič 10 D, Berginc 5 D, Lakša 5 D, Devetek 5 D, Pipan 10 D, A, Stojanovič 10 D, Bukavec 10 din., Ukmar 10 D, Toiugič 10 D, Tuh-tan 5 0 ter Trošt 10 D. Skupaj 340 D. Srčna hvala !
m Solidnost trgovcev. Prejeli smo: Priobčujem v znanje in ravnanje sledeči' neverjetni dogodek. Grem kupovat knjigo za višje razrede. Piodajalka mi jo prinese, ogledam si jo in vidim da je najnovejša izdaja, lepo vezana in obsegajoča 230 strani in bil sem pripravljen, da bom moral plačati zanjo najmanj 30 -~40 K Kako pa se začudim, ko mi pove, da stane samo 3 K, kakor je b lo napisano na prvi strani s svinčnikom. Pošljem jo, naj gre vprašat Šefa, a vrne se z istofceno, češ, knjiga je še iz stare zaloge. Na žalost kupovalčev mo* ram pa konslatirati, 'da so taki trgovci le bele vrane iri da ta trgovec ni naše gore list.	*
m V ugled In posnemanje. Na
dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici se je ustanovila v posameznih razredih Mladinska Jugoslovenska Matica. Deklice
z veliko vnemo nabirajo rabljene poštne znamke*, in majhne prispevke v denarju. Vsak razred ima svoj odbor: predsednico, podpredsednico, tajnico, blagajničarko in pregledovalko računov. Tekom enega meseca so deklice II. a raz. nabrale 104-80 K, .III. raz. 103 40 K in IV. raz. 82‘— K. Ker je deklicam ta samouprava velike vzgojne važnosti in ker obenem dobiva tudi Matica na ta način lepe prispevke od mladine, v kateri se vzbuja ljubezen do neodrešenih bratov na zelo lep način, bi bilo želeti, da tudi druge šole posnemajo učenke na dekl. meščanski šoli v Cankarjevi Ulici.
m Mariborska podružnica SPD je
zaznamovala in s tablicami opremila pot na Vel. Kapo (1542 m) in'to iz postaje Ribnica-Brezno čez prijazno vas Ribnico in zadnjo kmetijo Kralj na vrli V. Kape, Nazaj čez V. Sedlo, Grni Vrh, Ribniško Jezero Kozjak k Sv. Lovrencu na Pohorju. Planinci, na noge!
m Primera. V prospeh slovanske trgovine in obrti zahteva neki »naš" hišni gospodar za v neki stranski ulici ležeči lokal letne najemnine 65.K00 K, dočim plačuje neka veletrgovina na najbolj prometni cesti za najmanj "šestkrat večje lokale petkrat manjšo najemnino. Žalostna isti na’
m Društvo jugoslovenskih državnih uslužbencev v Mariboru priredi v torek, dne 11. okt. 1921 ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma sestanek. Poročalo se bode o ustanovitvi Centralnega Savčza državnih uslužbencev v Beogradu ter o s(pžbeni pragmatiki.
m Prošnja usmiljenih src. Ubog begunec z rodbino prosi usmiljene premožne rodbine, da bi sprejele začasno po eno deklico 9 in 10 let staro v o-skrbo bodisi v Mariboru ali v Ljubljani. Deklici sta zelo nadarjeni in pridni učenki, ter imate potrebno obleko za nekaj let. Oče, ki je bil doslej plačilni natakar v kavarni ,Balkan* v Trstu, leži težko bolan v mariborski bolnišnici. Mati še ni popolnoma ozdravela, ter čaka primerne službe za kak buffet ali kaj podobnega. Ker starši ne morejo oskrbovati otrok, a deklic ne morejo dati v kak zavod, prosijo usmiljene rodbine začasne pomoči. Ko dče okreva bo po močeh povrnil oskrbo njegovih otrok. Rodbina je žrtev nečloveških fašistov, ter namerava sčasoma prevzeti kako obrt v Mariboru. Eventuelne ponudbe. sprejema Jugoslovenska Matica v Mariboru.	e
m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbo prof. Ivu bička	1253
Josip Kostanjevec: Krivec. Naš stari priznani slovenski pisatelj Josip Kostanjevec, ki živi sedaj stalno v našem mestu, je izdal pred kratkim, kakor smo že javili svoj najnovejši roman »Krivec". Sugajte pridno po njem. Manjkati ne sme v nobeni javni in v nobeni privatni knjižnici!
Narodno gledališče.
Dramatična šola. Pouk dramatične šole se vrši danes dne 8. oktobra ob 19. uri.
V nedeljo, dne 9. oktobra 1921 lahko pokažete, da ste prijatelji Slovenskega športa. Zato vsi na veselico slovenskih športnih klubov .Korotan, in .Maribor* pri Gotzu.
,©)©3
Kino.
Mestni kino. »Gradhotel Babylori“ detoktivna drama v 5 činih, v glavni vlogi Max Landa se predvaja v soboto, nedeljo in pondeljek.
mm
Zahtevajte v vsaki go* stilni »‘Šabar".
mm m
ESt
šah, m
Partija štev. 5
Igrana na glavnem turnirju v Celju
21.	avgusta 1921.
Otvoritev Caro-Kann.
Beli: Kramer (Maribor). Crni: dr.
Banekovič (Zagreb).	
1. e 2—e 4 .	c 7—c 6
2. d 2—d 4	d 7—d 5
3. Sb 1—c 3	d 5Xe 4
4. Sc 3Xe 4	Lc 8 —f 5
5. Se 4—g 3	Lf 5-g 6
6. Sg 1—f 3	e 7—e 6
Nekoliko bolje je Sb 8—d 7	
7. h 2—h 4	h 7-h 6
8. Sf 3—e 5	Lg 6-h 7
9. Lf 1—c 4	Sg 8 —f 6
10. c 2—c 3	Sb 8—d 7
11.	Lc 1—f 4 12.	Lf 4Xe 5	Sd 7Xe 5
Bolje nego d 4Xe	5. Ker črni menja
dame in igra Sd 5 z	veliko rokado. Lf 8—d 6
13. Dd 1 —e 2	Dd 8-e 7
14. Ta 1—d 1	0-0-0
15. 0-0	Th 8-g 8
16. f 2—f 4	Sf6 -d 5
17. f 4—f 5	e 6Xf 5
18. Sg 3Xf 5	Lh 7Xf 5
19. Tf lXf 5	f 7—f 6
20. Lc 4Xd 5	e 6Xd 5
21. De 2—g 4.	Kc 8 —c 7
Riskantno ! Borba za e-linijo prične.	
22. Le 5Xd 6	Td 8Xd 6
23. Dg 4-g 3!	Kc 7—c 6
24. c 3—c 4	d 5Xc 4
25. Td 1—e 1	De 7 —d 7
26. Tf	5—c 5+	Kc	6—b'B
27. Tc	5Xc 4	a	7-a	6
28. Dg	5r-a 3	Kb	6-a	7
V sigurno zavetišče.
29. Te	l-cl	Td	6—c	6 ,
30. Tc 4Xc 6 Dd 7Xd 4-}-
31. Kg 1-f 1 b 7Xc 6
32. Tc lXc 6
Na De 7 se črni obrani in ima v končni igri kmeta več.
Dd 4-d 1-f
Remis z večnim šahom.
Glosiral dr. Banekovič.
Partija štev. 6
Sledeča partija je igrana leta 1919 v nekem* klubovem turnirju v Varšavi, ter je odlikovapa z lepotno nagrado, koja je zaslužena tembolj^ ker je voditelj črnih sloveči ruski prvoboritelj Ru-binstein.
Partijo z opombami posnamemo iz »Deutsche Schachzeitung" 1921 stran 57.
G
Španska partija.
Beli: Schwarzmann. Crni: I^ubinstein.
L e 2—e 4	e 7—e 5
2. Sg 1-f 3	Sb 8—c 6
' 3. Lf 1—b 5	a 7—a 6
4. Lb 5—a 4	d 7—d 6
5. La 4Xc 6	
Bolje je 5. d 2—d	4 b 7Xc 6
6. d 2—d 4	f 7—f 6
(Tako je igral Steinitz, vendar	
6. e 5Xd 4 bolje).	
7. h 2—h 3	g 7—g 6
8. 0-0	Sg 8—h 6
9. d 4Xe 5 .	f 6Xe 5
10. Lc 1 -g 5!	Dd 8-d,7
11. Dd 1—d 2	
5—f 5-j- ter 27. Sh 2—g 4 in beli dobi, istotako na 24. . . Lg 7—f 8 25. Da 5—f 54- Kh 7-g 7 26 Ke 3-d 4)
24. Td lXf 1 De 7Xe 4
25. Sg 6-1 84 Kh 7-h 8
(25. . . . Lg 7—1 8 26. Tf lXf 8 De 4Xe 3 27.Da5-f 5-1- Kh 7— g 7 28 Df 5—f 64- Kg 7-h 7 29. Sh
2—g 4 in beli dobi)
26. Sh 2—g 4	Sd 8—b	7	.
27. Da 5-d 2 f	Ta 8Xf	8
' 28. Tf lXf 8	Lg 7Xf	8
29.	Le 3—d 4-4	in črni	se	uda,
ker na 29. Lf 8—g 7 sledi 30. Dd 2— h 64- itd., na 29. . . . Kh 8—h 7 pa je dama zgubljena z 30. Sg 4—f 6-)-.
Listnica šahovskega uredništva. Dr. A. Sch. (Celje). Hvala za prispevek, katerega objavimo prihodnjič
sestra dr. Tavčerjeva; sprejemni, načelnik br. Bleirveis Janko ; izletni, načelnik br. Badjura;prehranjevalni, načelnik br. Kavčič. Posamezni odseki so začeli s pripravljalnimi deli, razpisen je natečaj za lepake, zletne razglednice in zletne znake. Sestavlja se točen proračun, ki bo šel v milijone. Prostor za telovadišče bo določen v prihodnjih dneh. nakar se začne z gradbo telovadišča.
Namesto tega pride v poštev 11. Lg 5Xf 6 Tb 8—g 8
12. Sf "3Xg 5 ali 11. Lf 8-g 7 ? 12. Sf 3Xe 511)
Sh 6—f 7
12. Sb 1—c 3 Lf 8-g 7
Bolje je Sf 7Xg 5
13. Lg 5—e 3 Ta 8 —b 8
14. b 2-b 3 Dd 7—e 7
15. Ta 1—d 1 Lc 8-e 6
16. Sf 3-h 2	0-0
17. Sc 3—e 2 h 7-L h 6
18. c 2—c 4!
(S tem prepreči beli prodiranje d-kmeta ter vzame nasprotniku vsako, šanco na damskem krilu).
Kg 8—h 7
19. Kg 1-h 1 Tb 8—a 8 (Crni hoče prodirati z a kmetom)
'20. Dd 2-a 5! Sf 7—d 8
21. f 2—f 4	e 5Xf 4
22. Se 2Xf 4 Le 6-g 8 ? (Pravilno je bilo 22. Le 6~f 7)
*	23:	Sf	4Xg 6! 1
(Sijajna, zmagpnosna kombinacija) Tf 8Xf 1 (23. Kh 7Xg 6 24. Tf lXf 8 De 7—f 8 25. Td 1-f J Lg 7—f 6 26. Da
Kultura m umetnost.
x Balokovicev koncert odpovedan.
V pondeljek dne 10. t. m. bi se imel vršiti koncert Zlatka Balokoviča, Kakor nam poročajo, se koncert ne bo vršil, ker vlada zanj premalo zanimanja. V predprodaji se je oddalo silno pičlo število vstopnic. Maribor očividno nima posebnih kulturnih in umetniških potreb. Kmalu se bo našemu mestu izognil vsak umetnik, ki se noče predstavljati praznim dvoranam.	\
x Dobrodelni koncert v Mariboru.
V soboto 15. t. m. se vrši v Mariboru v Gbtzovi dvorani velik sinfonični koncert, katerega priredi koncertni mojster ruskega krimskega kora Valentin Gibu-levski. Pri koncertu sodelujejo iz prijaznosti vojaška godba, vsi najboljši glasbeniki v Mariboru in gospa Brandl— Pelikan, nam dobroznana virtuozinja na goslih. Podrobnejši spored koncerta prinesemo prihodnjič.
Šport.
: „Mak“ : »Maribor." Prvenstvena tekma med obema tekmecema se vrši v nedeljo 9. t. m. ob pol 16. uri na igrišču »Rapida." Tekmovanje odloči o jesenskem prvenstvu sezone 1921/22. Ge »Maribor" zmaga pripade prvendvo njemo, že pa le neodločeno igra ali pa cela zgubi je " prvenstvo »Mak." Toraj se bode naši publiki še enkrat nudilo resen in odločilen boj za prvenstvo. Zvečer priredita »Maribor" in »Korotan" športno veselico v Gotzovi dvorani.
: Slavia (Praga) : Vlktorla (Hamburg) 1:10. Praška Slavija je pred 16.000 gledalci premagala znameniti Hamburški klub.
: Prvenstveni tekmi Hašk : Grad-janskl v Zagrebu je prisostvovalo 6.000 ljudi.
Prijatelju!
Koliko Te srce moje vol.e? !
Više nego majka čedo svoje!
Kao bolan zoru,
Kao cveče rosu,
Kao oči svoje —
Toliko Te stce moje vole.
Ti moje sve na svetu. Znaš ? Ljubim Te milion puta !!!
Pa zlato moje i spavaj dobro!
Laku noč!
E d o G r o m.
Sokolstvo.
o Priprave za I. jugoslovenski vsesokolski zlet. Sokolstvo je začelo v preteklem mesecu s pripravami za f. jugoslovenskimi vsesokolski zlet 1922. V to svrho je bilo treba "organizirati več odborov, kateri prevzamejo vse podrobno delo. Glavno delo je osredotočeno v zletnem odboru, ki sestoji iz članov starejšinstva Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, tehniškega odbora in iz predsednikov posameznih odsekov oz.' njih namestnikov. Zletni odbor ni izvr* šilni organ, temveč ima v rokah posred-nje vodstvo, ki ima nalogo skrbeti za enotnost v delu pri vseh zletnih pripravah, daje inicijativo i odobruje vse predloge pozameznih odsekov. Glavno delo je osredotočeno v pozameznih odsekih in sicer: fmančni odsek, načelnik br. Kajzelj; stavbeni, načejnik ing. Stembov; rediteljski, načelni k br, Cobal; stanovanjski, načelnik br. Šebenik; zdravstveni, načelnik br. dr. Slajmar; tajniški in propagandni, načelnik dr. Fux; razstavni, načelnik Rudolf Vesel; železniški, načelnik Svajgar; zabavni odbor, načelnica
Gospodarstvo.
Tržne cene v Mariboru
dne 1. oktobra 1921.
1. Meso: Goveje meso I 22'—, II. 20’—, biki, krave, telice IG-—, sveži jezik 20’—, vampi 8-—, pljuča 10*—, obisti 2o-—, gobec id'—, parklji T—, vime 10—12, loj 20—30, telečje meso I 18-—, II 10'—, pljuča 16-—,,prašičje meso 32--, pljuča 12’—, jetra 1(>-—, obisti 20’—, glava 24’—, parklji 8’—, slanina sveža 42—48, prekajena 00'—, mast 8o—82, prekajeno svinjsko meso 46—52, prekajena svinjska glava 20’—, prekajen svinjski jezik 46’—, konjsko meso 1 8-—, II 61—. 2. Klobase: Gnjatna 64-—, debrecinske 44’—, brunšviške 4(1-—, pariške 40*—, posebne 40’—, safalade In hrenovke 38—40, kranjske prekajene (komad) 0—10, mesni sir 40'—, poljske salame 48-—, mortadella J 40* —, salame I ogr. 240'—, H 150’—. 3. Perutnina: Piščanec majhen 30 - 40, večji 50*—, kokoš 00—60, raca 40—00, gos 80—100. 4. Divjačina: Zajtc domač 30— 50, divji '—, srna—'—. 0. Ribe: Krapi 20—20. belice 12'—. ščuke 20—30, raki (komad) 1—2, slaniki 6—7. 6. Mleko itd. Surovo maslo 80—100, čajno maslo —, maslo 80'—, mleko liter 6—7, jajca komad 8—4 sir polemendolski 120'—, parmesan 280'—, groyski 76'—, tilziter 76'—, trapistni 76'—, sirček kom. 10—14. 7. Pijača: Vinostaro 35 do 48, vino novo 28-40, pivo 10 — 20, žganje ®0'—. — 8. Sadje: Češnje (liter) 6—7, (kg) 10—11, liruiite (kg) 12—14, gobe (kupček) 2'—, borovnice (liter) 6'—, češplje suhe (kg) 16'—, lisičke (kupček) 1'—, marelice (kg 24'—, pomaranče (kmd.) 3—C, limone 3—4. 9. Špecerijsko blago: Riž 20—32, kava
I 104-—, II 68'—, kava pražena 'l 120'—,
II 80-—, sol 8'—, poper cel 80-—, poper mle 88'—, panrika 80—120, testenine 26—28, na vadni kis 4-—, vinski kis 8-—, namizno olje 06'—, bučno olje 60-68, kvas Ob'—, sladko 48 do 56, špirit (lit.) 32' -. 10. Žito: Pšenica 11'—, rž 8'50, ječmen 10'—, oves 9'—, proso 9-—, koruza 10 50, ajda 8'—, fižol navadni 5'— fižol črešnjar 10*—„ leča 12—14, mak 20—32. 11. Mlevski izdelki: Pšenična moka 0 18'—, 1 17-—, 2 16'—, 6 13—14, kaša 12'—, ješprenj lb'—, otrobi 6'—, koruzna moka 11'—koruzni zdrob 13—14, pšenični zdrob 19'—, ajdova moka 1 18'—, It 16'—. 12. J< r m a : Seno 620—660, slama 250—360 (za 100 Kg). 13. Kurivo: Drva,trda 220—270, drva mehka 180 do 2u0 za ma, premog 58—88 za 10U kg, koks l kg 3-—, oglje 1 kg 3'—, petrolej 18*— liter, karbid J4'—, sveča komad 3'—. 14. Zelenjava (kg): Glavnata solata 1—3, štrucnata solafa 1—2, endivija 3—4, zelje zgodnje (glava) 6—12, ohrovt (ko mad) 2'—, karfijola 10—15, špargeljni 32 do 34, špinača (kupček) 1'—, paradižniki fkg; 6—7, kumare (komad) 4—12, buče jedilne (komad) 5—8, grah luščen 12—20, fižol v stročju (kg) 6—8, bob luščen (liter) 5—6, peteršilj (šopek) l'—, 2elena 1'—, čebula 10, česen 20—25, por komad T—, korenj vrtno (kupček) 60, korenje navadno 60, ze lenjava za kuho (šopek)' 1'—, pesa rd;eča (kupček) 2'—, koleraba podzemljlca (komad 2'—, krompir zgodnji 4-—, hren 10'—, man-delni 80'—, dateljni 100'—, lešniki 60 do 100, orehi celi 14'—, orehi luščeni 58’— 15. Kisline: Zelje kislo 3*—. 16. Kruh Bel (50 dkg) 8-—, črn (60 dkg) 7'—, žemlje 5 (dkg) 1 K.___________________
Veselični davek.
(Dalje.) ,
(Veselični davek po tar. post. 99/a taks. zak. z dne 27. junija 1921, Služb. Novine kr. SHS št. 152, Uradni list za Slovenijo kos 100 Št. 259.)
.VI.
Plačevanje davka.
A)	Redno se plačuje veselični davek neposredno pri davčnem uradu v gotovini. To velja posebno za vstopnice, za katere se mora že ob priliki žigosanja plačati od celega zneska žigosanih vstopnic veselična taksa. Nedopustno je kreditiranje takse. Pač pa ima stranka v slučajih, kjer se niso prodale vse
taksirane vstopnice, pravico zahtevati povrnitev plačane takse od neprodanih vstopnic. Sezonske in abonement-karte, ki upravičujejo k prireditvam v eni sezoni ali k gotovi vrsti prireditev, morajo se istotako žigosati in v naprej plačati takso od celega za sezijo ali abonement plačanega zneska. Kjer se abonement plačuje v obrokih, je dopustno, da se plačuje taksa od vsako-časno vplačanih obrokov, na vsak način pa pred prireditvijo dotičnih predstav.
Za državna gledališča veljajo posebna določila (odst. 52, 53 čl. 47 taks. prav.) #
B) Kjer se pobira vstopnina brez vstopnic ali prostovoljni prispevek ali samostojno ali poleg vstopnine ozir. vstopnice, se izračuni taksa na podlagi* zahtevanih seznamov in se mora takoj drugi dan plačati pri davčnem uradu oz. pri oddelku fin. kontrole, čp jo ne pobere državni organ takoj ob priliki kontrole dotične prireditve.
C) Klubi in društva
morajo plačati 24 ur pred prireditvijo veselično takso pri davčnem uradu od letne članarine.
D) Pri prostem vstopu se na podlagi ugotovljenih in naznanjenih podatkov izračuna pavšalna taksa, iznos te takse priobčuje prirediteljem veselice in se mora na ta način ugotovljena taksa nemudoma vplačati pri dotičnem finančnem oblastvu, ki je ugotovil višino takse. Pavšalna taksa izračuna se lahko tudi za gotov lokal za nadaljne pred-' stave, v katerem slučaju se pa mora plačati takoj v naprej- določena taksa 24 ur pred prireditvijo vsake naslednje prireditve. Pavšalna taksa plačuje se tudi lahko za en teden, za en mes,ec itd. naprej. Odmero in pobiranje izvrši davčni urad, v krajih, kjer pa ni davčnega urada, oddelek fin. kontrole.
VII.
Kazenska določila.
1. Kjior ne vodi seznama o vstopninah brez vstopnic ali o prostovoljnih prispevkih, ali ga vodi netočno ali z neresničnimi podatki, se kaznuje po pripombi 1.) K tar. post. 99a z globo, od 500—5.000 D (2.000-20.000 K,)
2. Klubi in društva, ki prirede za* bavo, predno plačajo takso ali, ki ne naznanjajo v mesečnih rokih podatkov o vstopa novih in (izstopu starih članov, kaznujejo se po toč. 61 čl. 47 taks. prav. z globo od 20 — 2.000 D (80-8.000 K.)
3. Ista kazen zadene vstop s plačano vstopnico k zabavam brez poprej plačane takse in večkratna vporaba iste vstopnice. Kot večkratna vporaba smatra se pri podjetjih, ki prirejajo več predstav na en dan, posebno tudi, če se pri vstopu k zabavi ne odtrga kupona.
V slučajih 1—3 je višina kazni odvisna od števila povratka v kaznivo dejanje, v slučaju 3.) tudi od števila netaksiranih ali večkrat vporabljenih vstopnic.
4. Vsaka neprijava ali nepravočasna ■ prijava zabave ali prireditve kaznuje se
z globo od 200-1.000 D (800-4.000 kron.) Priporrini se, da se mora prijaviti vsaka prireditev brez izjeme ne glede na ta ali je to v konkretnem slučaju podvržena plačilu takse ali oproščena plačila takse. O vprašanju, če je kakšna prireditev prosta veselične takse, ali podvržena večji ali manjši taksi, odločuje v vsakem posameznem slučaju davkarija.
5. Neprijava, ali nepravočasna prijava zabav s prostim vstopom se kaznuje po prejšnem odstavku. V slučaju, kjer je za kak lokal ali prireditev določena v naprej pavšalna taksa kaznuje se, če se ne plača te takse 24 ur pred prireditvijo; prvikrat s trikratnim, drugikrat s petkratnim in nadalje pa s desetkratnim zneskom pavšalne takse.
Opomba k 1—5.)
Kazen se naloži v prvi vrsti prireditelju zabave ali predstavniku društva, ki priredi zabavo. Ce se kazen ne da iztirjati od prirediteljev zabav samih, se nadomestno iztirja od lastnikov lokala, ki jamčijo s svojim premoženjem za izrečeno kazen.
6. Lastniki lokalov ali prireditelji ki onemogočujejo vstop in kontrolo v to . pooblaščenih državnih organov se kaznujejo ne glede na kaznjivQst njihovega početja po kazenskem zakonu, z globo og 500-2000 D/ (2000—8000 K) (Odst. 65 čl. 47 taks. prav.)
Lmm pohištvo Zelezoo pohištvo Tapein. pohištvo Pisarn, pohištvo PosteSjiia oprava Preprogo Zaveso si? Biagozapdsištvo Posteljno perje
izTaorodna atzle cm t zalogi jkMa
Kani Fras
ffiafiSEff
i
«3i4 iger siv««
| Singer
i Si tiger „,«„»«„( 9,»
1 Singer ilr„ ,
Velik« požiljaiev is Amerik« dospela. Dob; is.aamo v raži podružnici	*
Brzojov:	lUreojav!
žpsdicija za jnedjunsapodne transporte
Golubovič in drug'
MARIBOR	SUBOTICA.
4)*ksi.tidrora cesia Al«-	VUL BoSko Vuiič®
Otcreni* statom-enes* Blasa t ctlaa m abirnim vaeoah#**
ReeKspcdiciiai Uskladistenie! Ocariajcnjc!
Sre uz najiulantnijc urjete. 1368 &v»
oodcufnica Maribor, začasno Dravska ulica 10, Ugodni plačilni pogoji na obroke.
Centrala v LJUBLJANI, - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CE-i LjE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE.
Delniška glavnica in rezerva 35,000,080;*—■
Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije.
Podružnica v Mariboru
e najugodneje. Daje vsakovrstne kredite
Marmor, ^ «Ktobf« *921*
Ha«i
»* A6U K4"'
ftgfang«mWt=&-l*W -im -r-fc-t-rr-v^fr.^.
Kaz&i izreka davkarija patom for* .luelne razsodbe, is katere mora biti razviden dejstveni stan in postavna do* /ožila, v katerih je kareti utemeljena, -a takšno razsodbo je plačati po izvr-šnosti razsodb« Šc taksa po tar. post, -29 taks. zak.
_Poljcijski uradnik oz. občinski pred« slojnik se kaznuje, prvikrat v denarju od 10—100 D (40—400 K), v vsakem ponovnem primeru z dvakratnim iznosom, če v smislu toč. 31 čl, 47 ne prijavi 24 ur poprej prireditve davčnemu jiradu ali finančni kontroli, Istotako jamči za vsled te malomarnosti nepo-orano_veselično takso. Razsodbe o kaznovanju uradnikov izreka finančni minister. *	v
Nagrade nazuipiicem-Razen državnih in samoupravnih u* S iiŽbencev Ima vsak. ki naznani prestopek oblastvu, predno izve zanj ta, jsto pravico zahtevati polovijo kazui. r'®znanilcem pristajajo tudi pravna sredstva pritožbe,
■_ ■	(Konec	nr.ill.)
Unest Ec’« tein:.. .	33
Afrodit®,’
1 i oriiai)Pr »vel: fru: r. n
(Dalje.)
^. Vtriijena od prebedene noci 3e hitela mi-0 VeJeve kovačnice k vratarju, pri katerem f '5rej dobivala cvetlice. Ko se' je vračala, je gledala ncvratlli kovačnice Veja. Prijazno ■A ip Pd?rlravi!3. j a^ t— V-, -	‘	•	■
prjbiti /ase ves. s ver. in čini *cč prijateljev ^zaveznjkov. v boju /oper Akontlia. Debeli ^; i® bil /cin prcscnnčcn, !;o jo je no tako /Jern caau žopet videl: "v svojem' žačude-^ le. celo pozabil pozdraviti. .Dpiso Se je
* •• kakor zakopan ter gledal 'za njo, ko je
* davno izginila, za voglom.
^ 't miietske plemiče jc bil; w ^onei nov do-■ dek, ko se je Nejera pc tako dolženi času ^Det Pojavila ob. spomenikn Krconin. tor za-Prodajali svoje dišeče cvetje. Takoj .jo Vs® zbrano okoli nje. Tudi Konon jo po« ».•5 Mo ježo in nevoljo ter pristopil k le-
j	?o	se	zasvetile oči. Ni' pričakovala.
'f •** bo tako kmaju izpolnila želja. t 'fP* Prodajalka, si-li Se živa?* jo je na-' d 01 d Konon. -Postala si še lepša ... . Pa Pa.i nisi bila bolna, Nojem? Ali tč jo morda °dita okovala? ■
sMe. eno, uc ■ drugo. • je odgovorila Nejera '“vWezna ,'hladno..	.	.	-
blilej tvoje rože fn cvetke At je nadalje val Konon. *Pa kako lepo so povezane!«
Segel je z roko po najjepšem šopku. ;t -Ne« jera jc pokrila z roko košaro, kakor da Jun. hoče zabvauiti.
»Ne dotikaj se!« jc zaklicala glasno,
•. Pa zakaj?« 5e vprašal Konon. »Ali je .mogoče že kdo drugi naročil te šopke?«
»Ni! A tebi ne prodam ničesar!« '
Konon se je nasmejal. .
>Toda čemu ne. mala neumnica?«
•-Zato, ker preziram kukavico,. kateri je prosjak prevzel zaročenko!« ••
Konon je obledel
t, Ali st pri zdravi pameti P* je Žani mi ral ter rtagubatičil celo.
-Popolnoma zdrava! Izvršujem samo svojo pravico! Lahko st izbiram kupca kakor sama hočem: s ljudi, ki jih preziram ..."
.Nesramnica !• je vzkliknit Konon, ko ie opazi!, da so mu okoli stoječi porogljivo nasmehu jejo.
Pograbil je za košaro, • a Nej er a jg& je prhela za roko.
■Dalje!" je kriknila ter se spomnila stoje lastne nesreče.
»Misliš, da si tudi 'jaz pustim tako lahko odvzeli kakor t.i ?-*'
T$a okolica se je glasno zasmejala. Prevzetni Konon ni bil nikjer priljubljen, vsakemu se je dobro zdelo, da ga je Nej era tako zbadala. ' .
.BeŠtija!-' je zakričal Konon ter se ie otresel. Pjri tem je Nejera izmislila, košarico, ki je padla na tla. Od vs*h strani so se slišali nevoljni glasovi.
..Tako;', je rekel nato Konon; »Upam, j da mi boš sedaj povedala, koliko stane tvoje blago, kajij kar se je ž® valjglo t praho, tega v Miletu ne moraš več predati !"
Nejera si - je pokrila lice z rokama ter začela jokati. Nato pa se je poinjrila te* začela nežno:
, ..Dobro!* je rekla, Dosegel si, kar si hotel. Moram vzeti-tvoje zlato, da lahko plavam vrtnarja!"
V tem' trenutku se je ,začela množica živahno gibsll
»tCipidaje šlo od ust do us!.
Zares se ie prikazala z zlatom ra svilo okrašena nosiinjea arhontov® hčerke. Ki-pida se je Vračala od Eoie. Z na roko naslonjeno glavo je slonela na blazinah ter s svoji tu očaraj očim nasmehom od-zd ra ribal a na levo in desno, V Miletu in povsod, kjer je stanoval grški narod, so
občudovali njeno lepoto. Ko se je zaslišale ime Kipida, je narod hitel ija, kjer so je prikazala njena tiosilnica. Samo Nejera in Konon sta ostala.
Mlada prodajalka je takoj, porabila to ugodilo priliko.
»Konon,* mu je rekla. »Ntj jezi se name. ker sem v razburjenosti 'izustila besede, ki bi te mogle razžaliti. Odkar te poznam, sem te vedno visoko cenila in spoštovala. Nisem mogla prenesti, da te je izpodrinil tujec neznatnega rodu, tebe. potomca tako slavnih prednikov. Ce mi odpustiš, Konon.. in mi zaupaš, ti hočem pomagati, da zopet, pridobiš izgubljeno zaročenko. ‘
»Ti M je odvrnil Konon prezirljivo.
»Da, jaz!"
Njen glas je donel tako udano in prisrčno, da se j® Konon kar faoudil
»Kako bi bilo tb mogoče?"
„To ti povem: a prej hočem ved-U, ali ti je Nejera za take u#iuge prenizka.
»Povej mi! C® imaš ali poznaškako pametno sredstvo, ki hi mogočo imelo ;uspel), bi Lil pač neumen, če te ne b; slu šal!*
»Torej dobro. Poslušaj! Jas imart priče, da je Akoatij oskrunil bogove in da je stregel 'arhontu po žlvljoDju.'4'
»Ti «i znorela!*'
Kar govorim, za to tud: ocisovariani. če treba."	'	“
Nata je tiho pristavila:
»Pa če bi priče, ki jih jas pripeljem* ne ^zadostovale, kaj bi pač bilo. da bo, gati in mogočni Konon njih število noreča?*
T. (Dalje, prih’.)
-——-----------—■— ■ ■■	.—--------------- —^
Glavni urednik: Ra d Ivo J Rehar. • : Odgovorni urednik: Ti a d o 1 f O z I m, v ;
Hatheis, Suppanz & Co.
Komad bo K. 2*80.:
IStrojna pletarna
Maribor, Vetrlnska ul, 17,
Slavnemu občinstvu uazuanjim. da zopet
izvršujem mojo obtt ter vsa v stroko spadajoča dela Ugotavljam točno in za solidno ceno.	156-12*1	M.	VEZJAK-
gg Gosposka ulica et. 20
firehtUiiT* Li»i,
vsake vrste razpošilja od 25 kg naprej bfrdka
©set & Cajnko,
Slovenj grade c. ,5MM|
9" Suobadan ogtotf S Ceniki brezsiaSeot
Zavod za straženje m zaklepanje ir Mariboru
^|j|pgj|j faf^
prodaja vsak dan na GSavnsm tgu ekspertno društvo'	lo'30
pM/nm*
vsaiio vrsš® sivaštemia v mmsta» nm dalo* cSvorfSfak&r StsdS s&mns9$smga
MS) msov. — PoSdsmMe v pfeamir.Url* eSanfiiSsa as It« o 2*
PfiVA 35JGOS LOVANSiiA TOVARNA ZA 2 GUMBE IM KOVINSKE PSEOMETE 3 ^ e. 2 O. Z. SlOVEJdSKA BfSTiUCA
» ■ >" ^	—	vmmmmtmfm* — ■■■ ■ ■■■■.mimm  .. . ..
^Urodl: guiuBi iz roJSerine in ainctneja ro ga, „GalalitIi“), ustniki za smorlke, Malčice, Pipe in čibuke, š’nml)i ie biicro tiir* (Porlmattor) ** Perilo. Držaji e* palic« in dežnike ie narav **®S® rojja Telefon šter. 5, Hanfui konto: Olirina Ljubljana, rorini Ček. račun kter, 7125,
MarlBOi
Žfi6E*f1LWIOEZOUi*HIŠE*liiLEM'l1Dl)STR.STil/8E*il'GŠTilJlE
p pRogftčSar-itaeRTi ih mu m2£BiR7a erm». tf|
Gospodična i>v Boljše hiše se sprejme kot
v- s	v *	ponudb®
postna pomočnica, im uprav*
nistvo pod „Stalrio 300“.
immi
mBn
Klala oznanila. |
: stanovanjske hiSs v Sfiari-1 bon« 10 minut od. glavnega j trga, J 7 strank. 1 liižana vogalu, 2 poslopij na dvorišču, j 2 vrta. lep. stavben; prostor sc ; radi smrti ceno proda. Vpraša' se pri upravništvu lista. -15S0
tovarna ,vJto«Sra»n**Tk«pi. glas«-, vir in idagajno,.	1587
Srivnlca Frana Novaka na Aleksandrovi cesti St. 23 sa priporoča.	23
latika! Dr. Pečnik; Jatika ■’
DitiaSnje strogo, znanstveno zdravljen >. Vsak iotičnifc, ki lioče domu ozdraviti, naj kupi knjigo. V vseh knjigarnah, 48 strani, 9 kron.	1046
Optsroa za trgovino se cono proda. Koroška cesta 104.
J 581
črotia se posestvo, 24 oralov zemlje, biS* s gospodarskim poslopjem, gdvedo, konjem in
j celim inventar etn, 40^ min.'
f oddaljeno iz mesta. Naslov pove uprava lisls. 1574 2-1
MARIBORSKE TISKARNE D. D
TTrr^T"""**TiqliliAi^	RO
B	PRIPOROŽA csw;awE«iu OBČINSTVU.	p	f
&	OBLASTVOSH IM URADOM. PREVZEMA	||
S	VSA V KMJIGOVEŠKO STROKO SPADA«	ES
JABUKA
stolnih najbolje sprte i kakvočc
3—5 vagona ima na prodaju za odmah ili po dogovoru 1589 3-1
H. Pašič, Bjeiina, Bosna.
'Gostilna „Pri iipi“,, Radvanj®
i jr *»	•	«,	y • ' v* js vinosra^°f
lil MR II11 S.r -
Vsako nedeljo in praznik
salonski 'hoiceri
Dobra mrzla ?n topla jedila.
Za obilen obisk prosita
A. m H. Anderte«
v Mariboru
jo otvoril 1437
Anton Mancini
’v Frankopanslci ul. 39.
Izvtinje moderne slike, kakor tudi vsa v to s ti oko spai}ft:oča dela. Sliko za legitimacije izgotovi v 24 uriti).
IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE!
V nedeljo popoldan
5e rrži v gostilni 1582
Pšunder v Radvanju
pojedina
gosk ia rac. 5Ci V™
vino (rulaudac). Za obiievi obisk se priporoča gostilničarka.
pp ze gespie, name in Me, Mie Mie, domače čevlje,
gumijeve podjetnike in. prvovrstno kr©mo
za čevlje
Dežni plašči
prvovrstni, pravkar doSH. — Velika iz* bira dežnikov, moškega perila, klobukov« čevljev itd. najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Iflaribor, Glavni trg 2.
^ 855
MŠiaMWMiMMroiOKP8&iwwžiip»MiroM km9 tmcamn
jos. Martinc I
Maribor 623 s
Gslanierijska vsletrsovina §
Velika zaloga moških, ženskih in otročjih nogavic. 1466
a Tovarna kemični!) in rutin, barv ter lakov. !
M , •	*
- i Centrala: Ljubljana. • a a -	Skladišče: No v! sad. j
m Brzojav: Merakl Ljubljana,	Telefon 64. •»' * ■ [
Banka ‘in zavarovaSnic|
■ustanov' JU 1882, kapital po predvojni vrednosti nad Din. 86,000.0^' Zavaruje proti požaru, nezgodam, na življenje in doto oW° Pojasnila daje'generalno zastopstvo Beogradske Zadruge vČakoVcl1' Kčejo se zastopniki za mesto in deželo bivše Štajerske in Koros^'
I m. * eTsimsebhe i
Ljubljana, Mestni trg 10 F®^
5e**eieee*<,,e|ly?3
I mansifaklurna ia plstoniRSltf. trgovina na debelo i
priporoča svoje bogato skladišče damskih in / otroških, kakor tudi moških nogavic. Za tekočo sezono v / ima v zalogi vsakovrstne patentirane otroške nogavico \
/	črne, rjava in bele barve.
/ Pismena naročila se izvršujejo poStno-obralno in najsolidneje, : \ S'|
rmrimri i i—i«i ihujtithii—	——	^	^ O	t?	13	■"‘im* nAs..x,v*v5r<vrox*r*ui
mi Pilili! liti, m i
Pf Cmajltii Saki. Piavi fšrnež. Barva za pode.
: :	Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za	obleke,
j J	vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), maštenec	(Feder-
: j	vveiB), strojno olje, kaibolinej, steklarski in mizarski klej,
« :	pleskarski, slikarski m ni.izarškl čopiči, kakor tudi	drugi v
:	  to	stroko spadajoči predmeti. 3337 .............
:: „MERAKL‘Mak za pode. „MERAKI,“-Hnc5«um lak za • \ pode. illR/iERAKL‘‘-®ma}5nl lak. „M^RAKLf‘-bn«no5lne.
............ Ceniki se začasno nc ro-rpošiljajo! ............
Lastnik in izdajatelj: K^aizordt »Tabor*1
Tiska; Mariborska tiskarna d. d
Jliuu .UdillllUiltlli.llMIIMIiiKMIKIHIUHUilllllMllllllllliimiii.UimilJlIlllll.in
j Telefon itVr. 8<5.	113
I Špedicij* vseh Vrat. Carinska agentura in ca-
i i-in;'fee reklamacije, VDbladiSfenja »sakorrgtntpa
j blago. Mednarodni prerezi. Selitve • jmten-
\ Uran trni pohištrenimi vozovi ua vse »trani.
j SpedicijsUo dostavno podjetje južne železnice. :	_	.v.
„BALKAN^
Urzojami ntislov: Spedbaikaui
Predprodaja , vozovnic z« vse proge južne in državne železnice. Skladišče spojeno s tirom južne zeleziliče, Aleksandrova cesta štev. 70.
srni —-■ ■ "■ ■ ..   —	dchimka	dmt^ba	za mednarodne transporte v Ljubičem. ................. —..„ zrzzzzz.
t3*oclr*TLiž.siio£i«: MARIBOK, Alolsd rova	;4rfc.	3 S
|8'2 Najrečjc domače spcdicijsko podjetjel	Podružnice;	MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD^ TRST, VViEN.	Kajvetje	docicfic	spedicljako	jioiijctj'