Usnjarji se obotavijajo
Povezovanje dela in sredstev v tisnjarski industriji širšega ljubljanskega območja poteka prepočasi, premalo je pobud za povezovanje vseh večjih pod-jetij usnjarske stroke, čeprav obstojajo za združejvanje vši pogoji. 2e dalj časa trajajo po-govori med predstavniki vrhrii-ške Industrije usnja, ljubljan-skim podjetjem Koteks Tobys, deltfvno organizacijo UTOK Karrinik in nekaterimi drugi-mi organizacijami, ki s podietji usnjene galanteiuje (Galant Ljubljana in TOKO Domžale) predstavljajo skoraj dve tretji-ni celotne slovenske usiijarske imdustrije, vendar doslej :ome-njene organdzacije združen^ga dela1 s častno izjemo Vrhniča-nov, :ki so vzeld pred časompod svoje »okrilje« tovarno usnja v. šoštanju, še niso našle skup-nega jezika za povezovanje de-la in sredstev.         *         ¦     .
To je bila osnovna ugotovi-tev nedavnega sestaraka vodil-nih delavcev prizadetih delov-nih  organizacij,     zastopnikov
sindikata in sekretarjey QO ZK, ki ga je o problemih in-tegracijskib. gibanj v usnjarski industriji širšega ljubljanskega območja organiziral medobčin-ski svet ZSS ljubljanske regije. Na njem je prišlo do ostre kritike razmer v kamiriški to-vami UTOK, ki je sicer pri-pravljena začefci pogovore z vo-dilnimi predstavnad vrhniške Iiidustrije usnja o združevanju (vanjo naj bi se vključil tudi Koteks tobus), toda poprej bo morala počistiti pred »lasthim pfagom«. KamniCani so se iiam-¦reč znašli v težkem gospbdar-skem položaju, ki je ppsledica slabega poslovanja, neurejenih notran}ih. razmer in cele vrste drugih razlogov, ki zdaj tako ali drugače stojijo na poti pri-zadevanj ,za povezovanje dela in sredstev v tisnjarski indu-. striji ljubljanske reglje. Nadru-gi strani so Vrhraičani priprav-Ijeni takoj na integracijo uš-hjarjev, vendar pod pogojem, da Kamničani prej sanirajo se-danje poslovno stanje, ki je pripeljalo UTOK do milijard-nih izgub.                .
Na sestanku so sindikalni de-lavci medobčinskega sveta ZSS predlagali, da bi po sanaciji razmar v podjetju UTOK aaj-prej razčistili vprašanje ali je med prizadetiini umestno go voriti G vertikalni ali horiozon-talni int««graciji. Vse kaže, da bo pri nadaljnjih. pogovorih obveljala druga inačica, zla-sti še, ker želijo Vrhničani kot nosilci akčlje za združevanie usnjarjev, da že pred pove-zovanjem dela in sredstev raz-, čistajo zaintereslrani dohodkov, ne in druge odnose,' ki naj bi bili temelj ka&nejšega hprizon-talnega združevanja. 'j.ako bi z integracijo^v tej panogi napo-sled prišli do nujno potrebne delitve dela '-¦* od klasične in-dustrije usnja preko predelave usnja do usnjarske galanterije. Pri tem ne gre prezreti nujno potrebne preskrbe s kožanu, posebno s svlnjskuni. Zadnji podatki narareč -kažejo, da jih potrebuje usnjariska industrija v ljubljanski regiji letos kar 13.000 ton. Domačih ni, uvože-nih pa ni mogoče dobiti iz pre-prostega raaloga, ker so jib-ameriški in nekateri drugi pro-izvajalci podražili kohec lan- ' škega leta za okroglih 40 od-stotkov, to pa pomeni, da ši domača usnjarska industrija ob uvoznih. restrikcijah letos ne bo mogla privoščiti večjega uvoza svinjskih kož, marveč se bo hočeš nočeš morala pre-iismeriti na drugo proizvodnjo.
»Zadržek« pri zasnovanem povezovanju dela in sredstev usnjarsklh podjetij na širšem ljubljanskem območju potestn-takera predstavlja tudi čedaljp občutnejše pomanjkanje surp-vin. Zato je umesten predlog' medobčaiisk^a sveta ZSS ljub-ljanske regije, da bi poleg usta-, noviive skupne komisije pred-staviiikov usnjarskdh podjefcij, ki. bi se kasneje vključile v sestav-ljeno organizacijo združenega 'dela, vzopredno čimprej po-srkbeli za ustanvaljanje poseb- -ne poslovne interesne skupno--sti za preskrbo s surovinsmi, akcijo za njeno obldkovaaije pa naj bi vodil Koteks Tobus. V teirt ppdjetju, ki je lam.jroclilo čudno poslovno polltiiko, docela v nasprotju s splošnimi stabi--lizacijskimi prizadevanji (izva-žalo je namreč dragocene do mače svinjske in druge kože, za domačo usnjarško industrijo pa jih ni tmelo dovolj!?), so zdaj uvideli, da morajo za vsa-ko ceno najprej priskočitd na pomoč podjetjem usnjarske in-dustrije v ljubljanski regiji in v Sloveniji, šele potem pa misli-ti na nujno potreben izvoz su-rovin.   "
Predstavniki omenjetiih delov-ruh organizacdj bodo najprej jai-pravili elabarate' o ekonomskl upravičenosti združevanja us-njarskih podjetij v ljubljansM regiji, že sedaj pa se bodo mo-rali usnjarji odločitii za poslov-no-tehnično sodelovanje.
I. V.