Ameriška Domovina
ti- im- mn* em tu— ho iwi ^
AMCMCAH IN SPIRIT fORMt IN UNetlAOC ONiY
NO. 33
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 17, 1965
SLOVENIAN
MORNING NCWSPAPGft
ŠTEV. LXIII
VOL. LXlII
Kongoški Čombe išče zaveznike v Afriki
čombejev zastopnik se je u* deleži! konference 13 afriških republik, nekdanjih francoskih kolonij.
NOUAKCHOTT, Mauret. — V prestolici Mauretanije se je sestalo 13 afriških republik, sa-toih bivših francoskih kolonij. Na pobudo iz Pariza so ustano-vile tudi svojo delovno skupnost. Nekaj podobnega je obstojalo že sedaj, toda ni funkci-joniralo. Sestanek je bil pomemben radi tega, ker je ta skupina začela gledati realno na položaj v Kongu. Ne vidi več v Čombe-lu samo sovražnika, izdajalca in bvizlinga, ampak predsednika kgitimne kongoške vlade. Zato Je bila na sestanku poudarjena želja, naj Organizacija afriške sbinosti povabi Čombeja v svojo sredo.
Dosedaj je Čombe veljal za to °rganizacijo kot sovražnik, ki ■?a je treba preganjati. Na se-stanku so govorili tudi o tem, bi nekatere afriške države, kolikor jih je volja, poslale j~ombeju svoje čete, da bi se v h.°ngo čim preje vrnil mir in red. Ker bodo prihodnji mesec v Kongu volitve za ustanovno skupščino, je tekla na sestanku tudi debata o tem, ali naj neka-tere afriške države pošljejo svo-opazovalce, ki naj na dan vo-
Novi grobovi
Rose Hribar
V ponedeljek je umrla v Geneva Memorial bolnišnici Mrs. Rose Hribar iz Rock Creek v Ohiu, ki je pred leti vodila delikatesno trgovino na Holmes Av. Zapustila je moža Jakoba, sinove Jacka (Cleveland), Franka (Geneva) in Louisa (Rock Creek), hčere Mrs. Rose Kovačič, Mrs. Mary Sedivy, Mrs. Alice Poremba (vse v Clevelandu), Mrs. Ann Workman (Rock Creek), Mrs. William Taylor (N. Carolina), in Mrs. Patricia Ladra (Calif.) ter 32 vnukov in vnukinj. Pokojna je bila članica Podr. št. 10 SŽZ in Društva Col-linwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Pogreb bo v petek ob osmih zjutraj pod vodstvom Marj' Svetek iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
btev opazujejo volivni postopek, ali ne.
Francija in Belgija se sporazumeli o Kongu?
Na željo belgijskega zunanje-^a ministra Spaaka je Čombe t^slal na sestanek svojega za-uPnika v Bruxellesu. To ^ da sta
pome-se Francija in Belgi-
sporazumeli za skupno poli-( napram Kongu, čeprav se J Ulovi gospodarski interesi v , 011gu 'križajo. To utegne Čom-^eiu zelo koristiti, kajti Bivša ^raheoska kolonija Kongo in se-nla njena naslednica je dose-ai pod vplivom kitajskih ko-^uistov stalno podpirala kon-j>°ske upornike, saj so kitajski °munisti imeli ravno v Braza-v u svoje številčno najmočnej-Poslaništvo in od tam vodili ^P°rnišk0 gibanje proti Čom-
v Ir9 tec*en ™a OAE svojo sejo U! f^biju v Keniji, ki se je bo ^ e ežilo 35 delegacij iz afriških
^ se^ se P0^3' fr °’ kako daleč so se bivše 2aan£0ske kolonije sporazumele skupen nastop, kar bi seveda ^enilo ločitev duhov v OAE. z a Pomiri duhove, je Čombe jj Pet poslal te dni okoli 300 be-j ^jemnikov iz južne Afrike
j °mov.
K
Levarji obožujejo papeža Janeza XXIEU
NEW YORK, N.Y. — New York bo imel ta teden kulturnopolitičen cirkus posebne vrste. Zavod za študiranje demokratskih institucij je sklical mednaroden sestanek, ki naj podpre akcijo za mir. Geslo sestanka naj bo:	mir v duhu enciklike
“Mir na zemlji”, ki jo je objavil pokojni papež Janez XXIII. Sestanka se bo udeležila cela vrsta držav z vseh kontinentov.
Svojo udeležbo so prijavile vse komunistične države, tudi Titove delegacije ne bo manjkalo. Bo lahko z ostalimi tovariši tekmovala v poveličevanju pokojnega sv. očeta. Na otvoritveni seji bodo govorili samo prvaki naprednih struj na svetu. Tako se bo znašlo tudi nekaj znanih ameriških imen v družbi z uglednimi komunisti in vsi skupaj bodo hvalili pokojnega papeža.
Cirkus bo torej velik. Kar bo resnega na njem, bodo samo prispevki nekaterih voditeljev svobodnega sveta. Seveda bomo morali tehtati njihove prispevke samo v duhu želja po miru ne pa po praktičnih predlogih, kolikor jih bo prišlo iz njihovih ust. Sestanek bo trajal, tako je napovedano, od srede do sobote.
°rast zločinov v pod-*emni železnici New Yorka
new YORKj n y _ po u_
^^'b podatkih so se zločini v ^kih in čakalnicah dobro v VeKjene podzemne železnice PoJet^em letu povečali za na VlC(> (52.5%), med tem ko so Uor^estnem področju v celoti sli le za 9%, kar je 4% pod
bar
°bnim
povprečjem.
te^blačno m hladno. Najvišja Matura 38.
Guv. 1. Rhodes vidi Ohio v kaj rožnati luči
Proračun za prihodnji dve leti je za. 200 milijonov večji od sedanjega in ne kaže nobenega primanjkljaja.
COLUMBUS, O. — Guverner James Rhodes je v ponedeljek Zvečer predložil državni zakonodaji nov proračun, ki je za preko 290 milijonov večji od preteklega. Kljub temu je zatrjeval, da ni potrebe po zvišanju davkov in da bodo izdatki kriti z dohodki. Na splošno je razmere v državi slikal kar naravnost rožnato.
Od 1.4 bilijona dolarjev državnega proračuna pojde 798.2 milijona za šolstvo, osnovno, srednje in visoko, 236.6 za socialno skrbstvo, 165.3 za zdravstvo in bolnišnice ter le 71.3 za splošno državno upravo. Guverner je govoril na široko o svojih načrtih, ki naj povečajo število delovnih mest in omogočijo vsakemu mlademu človeku v državi možnost študija na visokih šolah, če je za to sposoben in ima željo po tem. Poudarjal je enake možnosti za vse neozi-raje se na rod, raso, vero in prepričanje.
S svojim poročilom o stanju države in načrti za njeno bodočnost je seveda skušal guverner pripraviti tudi čim boljša tla za izdajo novih državnih bondov v skupni vsoti 290 milijonov za izboljšanje in izpopolnitev državnih ustanov, pred vsem šolstva. Predlog za izdajo teh bondov bo predložen volivcem v o-dobritev pri primarnih volitvah 4. maja letos.
Guvernerjevo poročilo o stanju države in njegov predlog novega dveletnega državnega proračuna državni zakonodaji so prenašale televizijske in radijske postaje po vsem Ohiu. To se je zgodilo prvič v zgodovini Ohia in ni čudno, da je bivši demokratski guverner M. Di-Salle zahteval od televizijskih postaj “enak čas” za odgovor.
Iz slov. naselbin
CHICAGO, 111. — Rojak Otmar Tasner je dobil sporočilo, da mu je v Slovenskih goricah na rojstnem domu umrla mati. Doma je zapustila hčerki in sina, tu pa poleg omenjenega še sina Kari a.
Vzroki nesreč
CHICAGO, 111. — Policija trdi, da zakrive do 85% prometnih nesreč avtomobilisti, ki se ne drže cestno-prometnih pred pisov in pravil.
Amerika pošlje vojaško policijo v Jxžm liefnam?
WASHINGTON, D.C. — Zadnji posrečeni atentati vietnamskih gverilcev na naše vojaške postojanke so prepričali našo nanodno obrambo, da je treba bolje poskrbeti za varnost naših vojakov in oficirjev. Do sedaj smo se zanašali na pomoč saj-gonske armade, pa se je pokazalo, da ni zanesljiva ne ona ne njena “narodna garda”.
V Pentagonu sedaj premišljujejo, ali naj bi poslali samo vojaško policijo, ali pa tudi nekaj rednih čet. Obramba naših postojank naj bi bila reorganizirana. Vsako postojanko naj bi obdajala dva varnostna obroča: v zunanjem naj bi vršili službo sajgonski vojaki, v notranjem pa izključno ali vsaj pretežno ameriški.
Dosedaj so vršili varnostno službo v glavnem vietnamski vojaki, pa niso za ta posel ne zadosti izvežbani in tudi ne dosti disciplinirani in zanesljivi. Naši vojaški strokovnjaki se pa zavedajo, da tudi po reorganizaciji ne ho vsak gverilski napad brezpogojno in stoodstotno odbit.	i.
Upajo pa, da bodo gverilci imeli tekom napadov toliko izgub na ljudeh in toliko ponesrečenih akcij, da si bodo počasi premislili, ali naj jih nadaljujejo.
------O-------
Javnost odobrava bolj
unije kot njihove cilje
PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je dognal, da 71% naše javnosti simpatizira z delavskimi unijami in njihovim delom, da pa ne odobrava v takem obsegu nekaterih unijskih ciljev. Za 35-urni delavnik je na primer samo 33%, proti pa 59%. Zato pa se 53% vnema za višje minimalne plače, dočim jih 41% misli, naj ostanejo, kot so. Kar
PEGASUS NOV USPEH ZDA V PRODIRANJU V VESOLJE
Včeraj je velikanska raketa Saturn I s potisno silo milijon in pol funtov pognala na pot okoli Zemlje 3,200 funtov težko umetno luno “Pegasus”, da preskusi nevarnosti meteroidov pri potovanju v vesolje.
WASHINGTON, D.C. — Od včeraj kroži okoli Zemlje zadnji, največji ameriški umetni satelit “Pegasus”, da ugotovi nevarnosti meteroidov za vesoljske ladje. Ti so lahko drobni kot makovo zrno, lahko pa tudi kar veliki kosi trdne snovi, ki drve skozi vesolje kot ostanki nekdaj večjih nebesnih teles. Pegasus obsega 3,200 funtov in ima krila, ki merijo raztegnjena 96 čevljev ter imajo 2,300 kvadratnih čevljev površine. Umetna luna je dejansko povezana z zadnjim delom rakete Saturn I, ki jo je ponesla v vesolje. Z njo vred obsega 23,200 funtov, kar naj bi bila doslej največja umetna luna, kar sta jih poslali v vesolje naša dežela in Sovjetska zveza. Raketa Saturn je delovala brezhibno. To je bil njen osmi zaporedni uspešni preskus. Pegasus je ime konju v grškem' ~
bajeslovju, ki je poletel z zemlje med zvezde. Ime je torej prav primerno za umetno luno. To so poslali v vesolje včeraj dopoldne s Cape Kennedy v Floridi. Okoli Zemlje kroži v oddaljenosti 310 do 465 milj. Njeni aparati delujejo brezhibno.
Popoln uspeh rakete Saturn I in brezhibno delovanje aparatov in naprav umetne lune Pegasus predstavljata nov, velik uspeh ameriških naporov pri raziskavi in prodiranju v vesolje. To je tudi velik korak naprej pri pripravah za polet na Luno v vesoljskem vozilu Apollo nekje koncem tega desetletja.
Danes bodo s Cape Kennedy poskusili poslati proti Luni novo vesoljsko vozilo Ranger 8, ki naj pregleda Lunino površino in najde primerno mesto za pristanek ameriških astronavtov tam.
Italija je prepovedala predvajanje “Namestnika”
RIM, It. — Italijanske oblasti ) prepovedale predvajanje sporne igre “Namestnik” nemškega avtorja Rolfa Hochhutha. Igra dolži pokojnega papeža Pi-ja XII., da ni dosti odločno nastopil v obrambo judov proti Hitlerju in nacistični Nemčiji. Italija je na temelju konkor-60% jih je pa proti dvojni pla-'data iz leta 1929 dolžna hraniti či za nadure in le 31% jih je gla-, papeža pred obrekovanji in jav-sovalo za.	jnimi napadi.
CLEVELAND, O. — Indija je velika država, ima več prebivalstva kot svobodna Evropa, pa tudi več jezikov. S tem pa še ni rečeno, da je tam toliko narodov kolikor jezikov. To je posledica angleške kulturne politike v Indiji.
Dokler je Anglija gospodarila v Indiji, je vpeljala angleščino kot uradni in šolski jezik. Kar je bilo indijskega izobraženstva, je šlo skozi angleške šole in bilo zaposleno v uradih, kjer je neomejeno vladala angleščina. Po tej poti je angleščina postala tudi občevalni jezik za Indijce vseh vrst, kast in ras. Proti takemu razvoju ni indijska inteligenca protestirala, ker je vedela, da ni v Indiji domačega jezika, ki bi lahko vezal vse Indijce. Angleščina je pa postala samo deloma tudi kulturni jezik. Poleg nje so se v kulturi uveljavili tudi domači jeziki, se-vela v zelo skromnem obsegu.
Tako je bilo stanje ob rojstvu indijske federalne republike. Iz čiste zadrege je ustava nove države pustila angleščini za 15 let vse takratne pravice v uradih
Indijski jeziki in indijska politika
in šolah, s pristavkom, da bo po jame, da je vlada konsolidirana. 15 letih vlada določila domač j Tamilci živijo v pokrajini Mad-uraden jezik. To je sedaj tudi! ras in so si postavili za političen
storila in s tem sprožila vihar, ki se je šele začel in ki nihče o njem ne ve, kakšne politične posledice bo pustil za seboj. Za uraden jezik je namreč izbrala hindijsko narečje, ako smemo tako reči. Izbrala ga je zaradi tega, ker ga govori vsaj kakih 43% vsega prebivalstva (torej niti absolutna večina), ne pa morda zaradi tega, ker bi ta jezik bil simbol posebne razvite kulture.
Proti vladnemu sklepu so se uprli vsi, ki ne znajo hindijske-ga jezika, ti pa imajo večino, niso se pa še med seboj organizirali. Vendar pa ni izključeno, da pride do take organizacije, njeno vodstvo je namreč že tu v tamilskem narečju, ki ga govori kakih 30 milijonov Indijcev, ki živijo kolikor toliko strnjeno v južnem delu indijske federacije. Zagovorniki tamilskega jezika so tako ostro nastopili proti monopolu hindijskega jezika, da so sprožili vladno krizo. Šastri je krizo zakrpal, toda nihče ne ver-
program, da združijo vse indijske južnjake proti severnemu delu Indije, kjer imajo pristaši hindijskega jezika večino. Grozi torej spor med jugom in severom.
Spor se pa ne bo omejil samo na boj za jezikovne pravice. Indijski južnjaki že sedaj očitajo vladi v New Delhiju, da preveč pospešuje gospodarski in kulturni razvoj severnih indijskih pokrajin.
Kar je pa morda še bolj nevarno: delovni ljudje se ločijo bolj po tem, kakršni so in kamor pripadajo. Zanje je kasta še zmeraj merodajna, poleg kast pa ne morda barva polti, ampak odtenek barve. Ni vprašanja, kdo je bel ali črn, ampak vprašanje se glasi, kdo je bolj temen in kdo manj. Polj bela polt prevladuje na severu, bolj temna na jugu. Razlika pa gre še dalje: bolj bela polt prevladuje med “gornjimi plastmi” indijskega prebivalstva, bolj temna pa med spodnjimi.
Nepočakani južnjaki so že prišli z zahtevo po samostojni “Da-vidanstanski državi”, ki naj obsega vso južno Indijo. V njej bi seveda prevladovalo prebivalstvo Madrasa.
V jezikovnem trenju pa ne igrajo vloge samo gospodarski, politični in kulturni momenti, ampak tudi socialni. Indijska prosveta “producira” namreč veliko preveč inteligence in pol-inteligence, ki se bori za kruh, kajti med njo že sedaj vlada brezposelnost. Ako pa vlada brezposelnost, bodo pri tem najbolj prizadeti tisti izobraženci, ki ne znajo hindijskega jezika. Kam pa naj gre centralna vlada z njimi? Zato pa študentje najbolj goreče napadajo monopol hindijskega jezika, podpira jih pa ostala šolska mladina.
Trenutno je dovoljen samo en sklep: pred 15 leti so prezgodaj napovedali konec rabe angleškega jezika. Jo bodo morali podaljšati. Šastri jo je že podaljšal “začasno”. To bo pa verjetno trajalo veliko več kot 15 let, ako indijski politiki nočejo pospešiti razpada svoje dežele.
Zadnje vesti
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Albanski zastopnik je na včerajšnjem zasedanju gl. skupščine ZN zahteval nepričakovano povratek k rednemu poslovanju in takojšnje glasovanje o tem. Predsednik skupščine je položaj rešil s tem, da je zasedanje odložil do jutri, ne da bi dal predlog na glasovanje
NEW YORK, N. Y. — Njujorška policija in FBI sta odkrila skupino črnskih fanatikov, ki so hoteli razstreliti kip Svobode pred New Yorkom, “Liberty Bell” v Filadelfiji in Washing-tonov spomenik v Washingto-nu, I). C. v protest proti zatiranju črncev.
SELMA, Ala. — Šerif Clark je včeraj sunil s pestjo v usta rev. Viviana, sodelavca dr. L. Kinga, ker ga je ta “izzival.” Viviana so najprej odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zavezali rano, nato pa so ga spravili v ječo “zaradi izzivanja in nepokorščine sodišču.”
SAJGON, J. Viet. — Južni Vietnam je dobil včeraj novo vlado pod predsedstvom Phan Huy Quat-a, nekdanjega zunanjega ministra v vladi gen. Khanha. Nova vlada naj bi bila na čelu države do parlamentarnih volitev, ki so določene za 21. marec letos, pa bodo verjetno odložene. To je v zadnjih 16 mesecih že deveta vlada v Južnem Vietnamu.
WASHINGTON, D. C. — Iz državnega tajništva prihajajo vesti, da je treba računati v naslednjih nekaj dneh z novim kitajskim atomskim poskusom.
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je včeraj objavila, da bo prišel 26. aprila sem na obisk preds. Pakistana Avub Khan.
WASHINGTON, D. C. — Danes pride sem na uradne razgovore z državnim tajnikom Ruskem in s predsednikom L. B. Johnsonom francoski zunanji minister Courve de Murville. Ostal bo tu do sobote.
ANKARA, Tur. — Predsednik republike Gursel je imenoval 62 let starega senatorja Suata Hayrija Urguplu za novega predsednika turške vlade. Urguplu je bil preje poslanik v Bonnu, Londonu, Washingto-nu in Madridu, pripada nevtralni skupini v senatu, poskušal bo sestaviti vlado iz štirih opozicšonalnih strank, katerih najmočnejša je ‘stranka pravice.’
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh pop. redno sejo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Vse članstvo vabljeno!
V bolnišnici—
Mrs. Anna Pieman s 1197 E. 168 St. je v Woman’s bolnišnici na 1940 E. 101 St., soba št. 601. Obiski so dovoljeni.
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ je vabljeno nocoj ob 6.30 v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Franka Krajca (Christy), jutri pa k njegovemu pogrebu.
Mestni svet bo razpravljal o prodaji elektrarne—
Predsednik mestnega sveta J. V. Stanton je včeraj izjavil, da bo odbor mestnega sveta za modernizacijo in sestavo mestne uprave, ki mu načeljuje Edmund Turk iz 23. varde, kmalu razpravljal o možnosti prodaje mestne elektrarne, čeprav je to župan Locher odklonil. Osumljenca zaslišujejo—
Clevelandska policija je prijela danes zjutraj nekega 17 let starega fanta z Garfield Hts., ki je osumljen, da je včeraj hudo ranil z nožem neko 27 let staro, prikupno ženo v Elyriji, če ni na kak način povezan z umorom Beverly Jarpsz 28. decembra lani. Osumljenec in dva tovariša so menda prodajali Encyclopedic Britannico ter si skušali izsiliti vstop v stanovanje, ko jih je omenjena gospodinja zavrnila. Fenu College pristal na vključitev CSU—
Upravni odbor Fenn College je včeraj sklenil sporazum s predstavniki Cleveland State LTniversitv za vključitev Fenn College-a v novo učno ustanovo.
Mir na zemlji bo kmalu dobil svoj poseben pomen
WASHINGTON, D.C. — Federalna agencija za letalstvo je ravno sedaj objavila poročilo o grmenju, ki ga bodo povzročila bodoča nadzvočna transportna letala. Letala bodo sicer letala nad 40,000 čevljev nad zemljo, toda puščala bodo za seboj tako grmenje, da ne bo samo prava pokora za naša ušesa, ampak tudi nevarnost za vsa steklena okna. Vse to so ugotovili pri poskusnih poletih takih transportnih letal nad Omaha City. Pri poskusih so dognali še par zanimivih podrobnosti.
Čim bolj vroče je vreme, tem močnejše je grmenje. Ker je poleti vroče, bomo torej takrat bolj čutili grom. Ker je poleti več dni, ki omogočajo polete, nas bo grmenje pozimi manj motilo kot poleti. Ker se zrak had mesti bolj razgreje kot na prostem na deželi, bo grom močnejši nad mesti kot nad deželo.
Pri hitrosti 800 milj na uro bo grom najmočnejši. Izredno močan bo tudi takrat, ko se bo nadzvočno letalo dvigalo v zrak, pa tudi takrat, ko se ho spuščalo na zemljo. Grom bodo torej posebno čutile okolice velikih letališč.
Oporoka neveljavna
WASHINGTON, D.C. — V več ameriških državah določa zakon, da so oporoke deklet in žena izpred poroke, ko se poro-če, razveljavljene.
»fSI toERlSS^I Poi
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 33 Wed., Feb. 17', 1965
Struje v jugoslovanskem komunizmu
Osmi kongres jugoslovanske komunistične stranke se je vrtel okoli vprašanja struj med komunisti in škode, ki jo delajo vse razen tiste, ki je “prava”. S tem je priznal, da struje ne samo obstojajo, ampak da tudi zanašajo zmedo med rdečo tovarišijo, ki mora biti precejšnja, drugače ne bi o njih tožili tako bridko vsi govorniki od Tita navzdol.
Povod za nastanek struj je dala prav komunistična filozofija sama. Trdi namreč, da je človek sam po sebi dober. Sele izkoriščanje ga je pokvarilo. Izkoriščan je bil pa človek, odkar obstoji človeški rod. Najprvo so gospodarji izkoriščali sužnje in jim vzeli vse človeško dostojanstvo. Njim so sledili v srednjem veku veleposestniki in iz delovnega človeka napravili tlačana brez človeških pravic. Za njimi so prišli kapitalisti, ki so izmozgavali in izmozgavajo delavski razred, človek je torej zopet ob svoje dostojanstvo. Šele komunizem si je postavil za cilj, da človeka osvobodi od vsakega izkoriščanja in mu po tej poti vrne vse njegove pravice.
Pa tudi komunizem ni takoj zadel pravega načina, kako osvoboditi človeka od vsakega izkoriščanja. Namesto kapitalista mu je postavil za gospodarja državo, ki ga je ravno tako začela izkoriščati kot gospodarji sužnje, fevdalci in kapitalisti. Šele titovci so našli pravo pot: osvobodili so delovnega človeka od državnega pritiska, mu dali pravico do samoupravljanja v njegovi delovni organizaciji in komuni. Tam je človek neodvisen gospodar, tam si lahko svobodno izbira svoje upravne organe v obliki delavskih svetov in njihovih upravnih odborov. Tam mu država ne more blizu, kajti delovna organizacija in komuna sta odvisni le od družbe, ne pa od države. Ker pa družba še ni dosti razvita, mora začasno vršiti njene naloge država. Ko družba dozori, naj začne vršiti svoje funkcije, država pa naj odmre.
Do tistega trenutka je pa treba delovnemu človeku zavarovati njegove pravice potom samoupravljanja. Samoupravljanje je torej tista trdnjava, ki brani človeka pred vsemi krivicami, ki mu jih dela država v imenu družbe. To je idejna osnova jugoslovanskega komunizma, ki je pa žal vsi Titovi pristaši ali ne razumejo ali pa nočejo priznati.
Zato si je osmi kongres postavil nalogo, da razčisti odnos titovcev do ideje samoupravljanja in jim pove, kaj morajo prav delati, da bodo lahko še naprej igrali “vodilno vlogo” v Jugoslaviji, ki se ji po domače pravi totalna diktatura.
Titovcem ni bilo težko, da so odkrili tri glavne struje, ki ima vsaka med njimi svoje poglede na idejo samoupravljanja.
Prva struja je tista, ki se z idejo noče sprijazniti in trdi, da jugoslovanski delovni človek za idejo samoupravljanja še ni dozorel, da potrebuje še zmeraj nekoga, ki mu ukazuje in ne samo svetuje. So to tisti titovci, ki še zmeraj živijo v idejah jugoslovanskega komunizma pred 1. 1950, ko se je rodila ideja o samoupravljanju. Zanje se na kongresu ni nihče postavil, vsi so jih napadali, vsakdo od svoje strani. Za kongres so to birokratje, ki obožujejo samo državo in njeno oblast, delovnega človeka pa smatrajo samo za predmet svoje oblastiželjnosti. Držijo se oblasti kot klop in niti ne opazijo, da jih je oblast že čisto korumpirala. Na grobo povedano: so to ostanki stalinizma v Jugoslaviji, ki pa morajo biti izredno močni, drugače jim Tito in ostali govorniki ne bi posvetili toliko časa in kritike. Morda njihovo število ni ravno veliko, toda sedijo v sedanjem jugoslovanskem gospodarstvu in v upravi na vseh vodilnih pozicijah in jih ni mogoče odriniti. So namreč še zmeraj zaslužni komunisti, zasluge so si pa nabrali tekom državljanske vojne, so torej nedotakljivi, akoravno se nahajajo, recimo, na “re-akcijonarni rdeči desnici”. Predstavljajo stare tovariše.
Druga struja se nahaja na levici, ako smemo tako reči. Tam so vsi, ki malikujejo pred Djilasovimi idejami in trdijo, da sedanja pratična oblika samoupravljanja ni nič dru
no pa trdi, da je na pravi poti in da bo gotovo zmagala. Treba je le, da postanejo vsi člani partije komunisti prave vrste: morajo osebno postati tako ugledni in vplivni, da bodo delovne množice same po sebi poslušale komunistične nasvete, ne da bi bilo treba nanje izvajati pritisk. Takih tovarišev ima pa Tito bore malo in zato toliko zdihovanja na kongresu, naj se titovci vendarle popravijo in postanejo to, kar zahteva od njih program z ustavo vred. Ker pa ta srednja struja zagovarja idejo samoupravljanja, mora naravno zagovarjati tudi idejo decentralizacije, idejo neodvisnosti delovnih organizacij od zunanjih, posebno političnih, vplivov in idejo, da morajo komunisti zmeraj bolj postajati samo svetovalci delovnega človeka, ne pa njegovi zapoved-niki.
Ravno to je zapeljalo tuje poročevalce s kongresa na misel, da je Tito zakretil v “liberalno” smer. To ni res. Je samo toliko “liberalen”, kolikor njegovi pristaši lahko gospodarijo povsod brez formalnega ukazovanja. Daje svojim delovnim ljudem samo toliko svobode, kolikor jo ima na primer jetnik v svoji celici, ki tudi lahko hodi semtertja in svobodno misli. Svobode, ki bi šla preko komun in delovnih organizacij, jim pa ne daje.
Boj med temi tremi strujami je zmeraj hujši. Pridružil se mu je še boj med jugoslovanskimi narodi, ki je tudi začel Tita zmeraj bolj skrbeti. Kaj utegne nastati zanj iz te mešanice, še sam ne ve in to ga skrbi. Njegovi sodelavci imajo povrhu še drugo skrb, ki je zvezana ne z idejo o samoupravljanju, ampak s smrtjo njihovega voditelja. Tudi ta skrb se ne da tajiti. Imajo pa edino tolažbo: ker je premišljevanje o vseh teh vprašanjih kočljivo in žalostno, naj-rajše nanj pozabljajo. Kdo pa rad misli na potop?

Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.


Duluth, Minn. — Par dni po misijonarje, nekaj jih razmesa-Novem letu se je vrnil z obiska;rili in trančirali, morda za kon-
daljnih sorodnikov moj prijatelj, rodom Šved, ki je tu zaposlen kot prodajalec avtov. Njegov rojstni kraj je nekje blizu mesta Jankoping ob Wetter jezeru, ki je nekje v južnem delu Švedske, meni popolnoma nič znan. Prijazen, pošten in resen človek je Carl Bloderson. Nik-kdar ga še nisem videl jeznega in razburjenega. Miren, hladnokrven Šved. S takim človekom se da pametno govoriti in raz-govarjati. S kakim razburljiv-cem, ki se ob vsaki vejici in piki razburi, da mu kar kri zavre, kakor je zavrela včasih Mussoliniju in Hitlerju, se pametno in stvarno sploh govoriti ne da. Bloderson je že okrog 45 let v Z.D. Po prvi svetovni vojni je prišel sem in se izuril in izučil za prav spretnega prodajalca avtov. Svoj rojstni kraj, pravi, da rad obišče vsaj vsakih pet let.
goški “ajmoht” ali Bog ve kaj! Mi pa smo preje vplivali na to, da naj se Belgijci in drugi u-maknejo iz tistih krajev. Kaj je sledilo? Ali so bili nasveti pametni in umestni? Kak izgovor se za to seveda najde, kakor n. pr. “smo mislili, da bo tako najbolj prav”. Pa je bilo prav? Ali nas bodo te škušnje kaj naučile, ali bomo že jutri zjutraj zopet silili v kake take nove sitnosti po svetu? Bloderson je dal razumeti, da Nordijci radi tega postajajo čimbolj hladni do nas. Niti Angleži niso povsem zadovoljni s tem, kako mi mislimo o urejevanju razmer po raznih krajih, katere so upravljali Angleži. Portugalci, Španci gledajo na nas po svoje. Zadnji dve leti tudi general De Gaulle. Vse to nekako služi igri komunizma, proti kateremu se na nekih koncih borimo, na drugih pa ustvarjamo s politiko ugodno stanje
Ko je ta zadnji Božič božiče- in Priložnosti, da komunisti pe-
val doma med svojimi sorodniki, je srečal tudi nekaj švedskih prostovoljcev, ki jih je še leta 1983 in zgodaj v letu 1964 Švedska poslala v razne dele Afrike kot redarje delat in pazit na red, kolikor se to da, doli v črni Afriki, po naročilu Organizacije Združenih narodov. Več tistih prostovoljcev, ki so se vrnili, ve marsikaj povedati o razmerah doli v črni Afriki. Red je lahko vzdrževati med civiliziranimi ljudmi, med divjaki pa težko! Pametna beseda ne zaleže nič, le pred bičem in palico je tu in tam nekaj rešpekta, kjer pa to odpove, pa ni drugega poroštva, kakor puška in samokres, da si ohraniš življenje.
Prav to nam vsem dopovedujejo tudi zadnji dogodki v Kongu. Mi pa smo se po naših zastopnikih potegavali pri Organizaciji Združenih narodov za črnce proti Belgijcem in drugim. Pri vsem tem se včasih človek
netrirajo prav tja, kamor mi ne želimo, da bi.
V nekih takih podobah izglodamo mi napram evropskim narodom. Če bomo v tem oziru nadaljevali s tako neprevidno politiko, zna naš ugled trpeti v svetu. Kakih političnih koristi in vpliva ni pričakovati, če bomo pri tem in s tem vztrajali. Računanje, da se bomo s tem prikupili črncem v Afriki, ne odtehta tistega, kar lahko izgubimo pri zapadnih demokratičnih narodih v Evropi. Torej, kak političen pomen naj bi bil za tem?
Kot nam je Bloderson pripovedoval, izgubljamo Amerikanci vpliv med Nordijci. Razen De Gaulla, ki ni njihov, sicer drugi še ne odpirajo usta na široko
Težko je res razumeti politična obnašanja v sodobnih dnevih. Na eni strani pošiljamo podpore in celo vojaško pomoč nekaterim proti penetraciji komunizma. Na drugi strani pa podpiramo zahteve, da naj se tisti, ki so vzdrževali red in mir po raznih delih sveta med neciviliziranimi ljudstvi, umaknejo in prepuste oblast vsem domačinom, ki pa kaj takega še daleč sposobni niso. Komaj kje kdo tistih, ki so sedaj vladali in pazili na red v takih krajih, odide, že komunisti pokažejo svoje glave iz bližnjih grmov, podpihujejo in oborožujejo taka ljudstva proti nam. Ali ni čudna ta borba za demokracijo? Ne naučimo se od nje in od takih skušenj pa nič. Tudi to je čudno!
* KMET BO POSTAL GOSPOD! — Kje? Kje je tista zlata dežela? Pomirite se in poslušajte. Tako se sklepa po poročilih, ki jih objavljajo tam okrog poljedelskega ministrstva v Wa-shingtonu. In tam so brihtne
jo družabno prireditev. Tako bo’vedo, s kakšnimi težavami se je tudi letos priredil okusno večer- bilo treba bojevati tistim doma jo in maškaradno veselico v ne- in onim na tujem, če so si ho-deljo, 28. februarja, v SDD na teli v onih razmerah izmenjati Recher Ave. Večerja (pečene poročila. Doma je okupacijska kokoši ali goveja pečenka) bo oblast, kot znano, strašno vohala
servirana od 5. do 7. ure zvečer. Vstopnice stanejo samo $1.50.
Večerji bo sledil ples, za katerega bo igral Grabnarjev orkester, ki je znan kot izborno
za vsem, pod čemer je slutila, da utegne kakorkoli voditi v inozemstvo.
Tisti, ki očitajo slovenskim zastopnikom med vojsko, odnos-
sredstvo za odpravo revmatiz- no revolucijo na tujem, v čem
ma. In ker bo to pustna nedelja, bodo navzoče tudi maškare. Kot se šepeta, jih bo kar precej in v različnih kostumih. Za maškare so določene lepe nagrade
vse da so se pregrešili, odnosno kaj vse da so po nemarnem o-pustili, kar bi sicer morali storiti, naj pridejo v nedeljo, 21. t. m., popoldne ob petih v Bara-
v gotovini. Največje nagrade bo- jgov dom poslušat predavanje g. do za najpomembnejšo, najlepšo dr. Franca Blatnika in se bodo
in najgršo masko.
Ob deseti uri bo povorka mask. Sodniki bodo trije slovenski koncilmani iz Euclida: A. J. Šušteršič, Max Gerl in F. J. Chukayne. Potem bodo vse maškare snele svoje “larfe” in se nam predstavile v svoji naravni lepoti.
Ker se pričakuje velike ude-
glave, že vedo, kaj govore in pi- ležbe, je priporočljivo, da vstop
šejo. Postavimo šalo v kot. Poljedelski strokovnjaki napovedujejo silen preobrat v poljedelstvu. Znanstveniki z izboljšanimi kemičnimi sredstvi napove-lujejo, da bo okrog 1. 1975 rodovitnost poljskih in vrtnih pridelkov tako izboljšana in pospešena, da bo pri isti potreba veliko manj človeškega ročnega dela. Za vse namene kot setve, saditve, tako tudi obdelovanja vseh vrst, bo na razpolago izboljšano vsakovrstno orodje, izboljšana gnojila in vse drugo, kar se uporablja pri obdelovanju polj in vrtov. Večina del bo opravljenih kar a v t o rp a tsko. Farmarji bodo le šteli dneve in ure od setve in žetve, pospravljali in spravljali pridelke v kašče, v njihovih “kanclijah” pa bodo računali za pisalnimi mizami kajpada tudi s seštevalni-mi in drugimi računskimi stroji dobičke ter jih bodo poslali v zanesljive hranilnice hladit, da bodo na razpolago, kadar jih bodo potrebovali...
Če bo šlo res tako, kakor napovedujejo, lepo vse “po žnor-ci”, potem bodo kmetje res postali pravi gospodje! Pa naj kdo reče, da se svet in življenje lepo ne sučeta naprej? Nam starim “koreninam” je pri vseh teh napovedih lahko le žal, da smo se prehitro rodili! Kajti, če smemo vsemu temu verjeti, od sedaj naprej se bo na svetu šele pričelo pravo lepo življenje ... Jaz zase izjavljam le to, da tega dneva ne bom hvalil pred njegovim večerom. Če bo res tako, kakor napovedujejo, potem bom pa hvalil, da se bo vse kadilo — preje pa ne! Drugi naj pa vsak po svoje dela in ravna, kakor se mu vidi prav.
Bodite zdravi in veseli vsi! To vam vsem želi
Andrejček
EUCLID, O. — Skoro neopaženo se je prvemu rodu naših naseljencev približala jesen življenja, ki terja svoj delež od ne-
nice takoj rezervirate pri blagajniku Andrewu Bozichu, tel. 481-7094, ali pri tajniku Johnu Zamanu, IV 1-4871. Zadnji dan za nabavo vstopnic je 23. februar.
Ako torej želite imeti vsestranski užitek, pridite v nedeljo, 28. februarja v Euclid in ne bo vam žal!
Frank Česen
lahko prepričali, kako težko in nevarno je bilo takrat oskrbovati medsebojno zvezo.
Janez Sever
«8¥
proti nam. Gledajo pa nas le ne-lizbežnih naravnih zakonov. Po-
gega kot plašč za prikrivanje interesov vodilnih komuni- res ne more ubraniti vprašanja: stov in njihovih koritarjev. Uveljavljajo se na tistem področju, kjer je položaj titovcev najbolj kočljiv: na vseh kulturnih področjih. Voditelji te struje gredo tako daleč, da trdijo, da naj se komunizem ne meša v kulturno udejstvovanje, ker za kaj takega sploh ni sposoben. Hočejo se torej izmakniti komunistični kontroli v imenu samoupravljanja.
To so. bi rekli, “perspektivci” vseh vrst in teh je zelo veliko. Režim jih sicer preganja, so pa kakor zver s stotimi glavami. Ako pade ena glava, zraste zmeraj nekaj novih, ne sicer takoj in na vidnem mestu, pa vendarle. Da se jih sedanji režim boji, pričajo ostre kritike, ki so padle po njih na kongresu. Seveda jih tam ni upal nihče zagovarjati.
Tretja struja je, recimo, srednja struja, ki je trenutno
Čemu se mi Amerikanci tako zanimamo za afriške zadeve in vtikavamo svoj nos v nje! Zakaj ne verjamemo tistim, ki s svojimi skušnjami bolje vedo, kako je treba postopati in ravnati z Afrikanci, kakor pa mi? Ali ni nespametno na hitro ro-
kakc dvomljivo in nezaupno, češ Amerikanci bodo s svojo demokratično š i r o k o g rudnestjo vsem neciviliziranim ljudstvom in plemenom odprli vrata in to takim, ki niso sposobni še drug drugemu voščiti dober dan. Ljudstva na črnem kontinentu je treba najprej civilizirati, naučiti jih demokracije in spoštovati pravice drugih, šele za tem jim zaupati odgovornosti samo-
slediee tega so vidne v vsem našem društvenem, kulturnem in socijalnem življenju.
Kljub temu je ostalo še lepo število “oldtajmerjev”, katerih velik del se je organiziral v Klube upokojencev, da si lajšajo življenje z raznim razvedrilom. Istočasno si skušajo izboljšati socijalno oskrbo potom zakonodaje. Vsled tega so upokojenci postali nova pomembna sila v našem javnem življenju.
Eden izmed najbolj aktivnih
Vabilo ia prefeaip dr. Fr, Blatnika
odločevanja, ki si bodo s svojim ko postaviti necivilizirana Ijud-'Obnašanjem zaslužili zaupanje
stva v sredo civiliziranih ljudi? (in bodo vedeli, kaj se sme inkaj;in največjih je klub v lepi in Jim dati polikane hlače, frak in|ne v občevanju z drugimi naro- veliki slovenski naselbini Eu-cilinder, ko niti ne vedo, zakaj'di. Kongo jasno govori, da hi- clid, ki je predmestje Clevelan-
, . -- , -  ...... in čemu je vse to? No, v Kongu Trost podeljevanja politične pro-!da. Svoje aktivnosti vrši v SDD
na vladi in ne pusti obeh drugih do oblasti. Ta struja žago-1se jim je dalo nekaj takega, in stosti je bila tam preuranjena. na Recher Ave. število njegove-,__________......... ..... ............ v	_
vana politiko sedanjega komunističnega vodstva, poudarjajte po nekih naših nasvetih. Kaj Komaj jih je novo jutro pozdra-jga članstva bo 'kmalu doseglo zastopnikom med zadnjo vojsko,'DeGaullov predlog o konferen-phu -P!J Pu * azvoju ideje o samoupravljanju, ne zanika, dajm koliko dobrega je vse to pri-j Vilo, se že koljejo med seboj in j 500. Na seje pa jih redno priha- odnosno revolucijo na tujem ci Namesto tega zahteva naj se se tudi samoupravljanje zaenkrat zmeraj ne obnese, da te-jneslo civilizaciji? Poročila tik celo kanibalizem je ponekod ja okoli 290, kar je izreden po-jčeš da niso storili tega in one- Združeni narodi vrnejo ’k stro-mu ni kriva ideja sama, ampak največ nizka komunistična pred Božičem so pripovedovala, dvignil glavo. Kdo naj zdaj po- j a v.	ga, da so to in drugo storili na-gemu izpolnjevanju njihove U-
da so v Kongu masakrirali bele miri te strasti?	j Ta klub ima vsako zimo več-pačno itd. Tisti, ki to delajo, ne stave.
Cleveland, O. — “Predpustni čas, čas presneti” se počasi poslavlja. No, saj ta letošnji pred-pust ni samo dolg, ampak je tudi dolgočasen. Rečem vam, bili so krajši predpusti kot letošnji, pa sem bil na treh — štirih “oh-cetih”, a letos zaman čakam kako povabilo. Kaj se današnja mladina res več ne ženi! če se kdo ne upa stopiti pred oltar samo zato, ker je slišal tega ali onega godrnjati, da ga ta “jarm žuli”, naj si ne dela preglavic, ker dandanes ljudje itak niso nikoli zadovoljni.
Vendar ni še vse izgubljeno, na samo pustno soboto zvečer, 27. februarja, nas vabi društvo LILIJA v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer priredi nagradno maškarad.o. Kot je znano, je ta maškaradna prireditev Zelo popularna v Clevelandu, saj se jo je lani udeležilo preko 30 maškar, poleg tega tam srečate stare znance in prijatelje. Letos celo pravijo, naj pridemo vsi namaskirani, seveda če komu to ni všeč, je prav tako dobrodošel, vendar maškare imajo prost vstop, poleg tega bo “sodni zbor” izbral najlepše maske, katere bodo nagrajene.
Za ples bo igral znani orkester “Veseli Slovenci”. Za lačne in žejne je v polni meri poskrbljeno. Ker je pri lilijaših vedno zvrhan koš dobre volje, gremo vsi tja.
France Ancelj
-------o-------
MmM ni do Beškullovlh
nMtsb v X!
MOSKVA, ZSSR. — 'Pravda”, glavno glasilo' Sovjetske Komunistične partije, je koncem tedna objavila daljši članek o predlogih za reorganizacijo Združenih narodov, ki jih je stavil predsednik Francoske republike De Gaulle na svoji tiskovni konferenci 4. februarja letos. Članek s podpisom “Observer” pravi, da sovjetska javnost v celoti odobrava DeGaul-love poglede na “kršitev zakonitosti” v Združenih narodih. Pri tem misli na DeGaullovo odklanjanje plačila prispevka za mi' rovno akcijo ZN v Kongu. De Gaulle zavrača zakonitost tega prispevka z isto utemeljitvijo kot Sovjetska zveza, da namreč glavna skupščina ZN nima pravice določati te prispevke, ampak da je to izključna pravica Varnostnega sveta.
Članek, ki po podpisu sodeč predstavlja uradno stališče, na splošno sprejema kritične pri' pombe De Gaulla, zavrača Pa njegov predlog, naj bi se pet glavnih sil, stalnih članic Varnostnega sveta s pravico veta, zbralo v Ženevi na konferenco, kjer bi izdelali predloge za reorganizacijo ZN. De Gaulle bi rad na tej konferenci imel rdečo Kitajsko.
“Pravda” sicer poudarja zah'
----	jtevo po tem, da naj dobi rdeča
Cleveland, O. — Pogosto sejKitajska pravico zastopstva Ki' slišijo očitki našim slovenskim tajske v ZN, molče pa preide
Cleveland, O. — Februarska seja bo v sredo, 24. februarja, ob dveh popoldne v SND na E. 80 St. Na njo so vabljeni vsi člani, ker je važna zaradi zabave v soboto, 27. februarja, SDD na Prince Avenue.
Ta naša zabava se bo začela ob šestih z večerjo, pri kateri bodo gostje postreženi s pečenimi piškami in vsem, kar gre zraven, nato pa bo igral znani Hoyer Trio za ples. Vse je pripravljeno do podrobnosti in o-beta se nam res dobra zabava. Ne pozabite pripeljati s seboj svoje družine in prijateljev! Vstopnice so naprodaj pri članih in članicah po $1.50.
Zabava bo, kot omenjeno, v Slov. del. dvorani na Prince Avenue v soboto, 27. februarja, na pustno soboto, ker naslednji torek bo Pust, nato pa Pepelnica. To bo ugodna priložnost za vse članstvo kluba, da se malo pozabava, porazgovorf in razgiba ob prijetni godbi.
Vsi vabljeni, vsi dobrodošli!
Anton Pelko, preds.
lii ples
¥
Milwaukee, Wis. — Slovensko društvo TRIGLAV vas prijateljsko vabi na predpustni ples v maskah, ki se bo vršil to nedeljo, 21. februarja, ob 3. uri pop. v dvorani sv. Janeza.
Odkar človeštvo šteje predpustni čas, so se vršili maška-radni plesi, veselice in parade našemljencev — vse do današnjih dni. Zato dobrodošli na triglavsko maškaradno zabavo, kjer bomo lahko pri hladni pijači in izvrstni domači vfečerji ter plesu pozabili na naše vsakodnevne težave! Naj lepša maska bo nagrajena z lepim darilom.
Dragi rojaki in prijatelji, na svidenje v nedeljo, 21. februarja, ob treh popoldne v dvorani sv. Janeza na predpustni slovenski veselici. Vsi dobrodošli!
L. G.
zavest in inicijativnost posameznih komunistov. Trdovrat-
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
“Pozdravljam vas kot svoje Prijatelje, vse, vse, kolikor vas je. Pozdravljam vas kot Prijatelje svobode, katero so ■tlam stoletja kratili po krivici naši tlačitelji. Namen našega shoda vam je znan. Ajdo in nekaj kodelj lepega prediva ftam mislijo odpeljati, še zadali korak in rešeni smo . . . |-)°lgo smo govorili, zdaj pa J6 to postalo resnica in treba storiti, kar smo sklenili, žalostno zgodovino imamo za seboj; srce boli človeka, ko se °zii'a nazaj v stoletja in gleda ta zatirani narod; nehote se krčijo pesti. Nismo mi pr-v’> ki se zavedamo, da ni prav tako kakor je, da je to zoper Pravico, ki je noče poznati svet. Komu ni znano ime Matije Gubca? Tudi on je vodil ^ttietsko vojsko in nazivali so “kmetskega kralja.” Zbral •le hrvatske, štajerske in slo-^enske kmete in jih peljal v 0J- Zmagani so bili res, a ne P° svoji slabosti, ne po branosti sovražnikov, ampak po dajalcu. In tega med nami -Mi pa hočemo maščevati ri naših dedov. Na razbelje-^ein prestolu so kronali Mati-Jo Gubca, kmetskega kralja, razbeljeno krono, in razbe-^eno žezlo so mu dali v roke. ^rl je v največjih mukah, * S1 jih je kdaj izmislila člo-jeska krutost in brezsrčnost. , . tega ni mogel narod poza-
biti
1- Tudi naše dede je peklo
dne
čas
Poče nas do današnjega • In zdaj, ko je najlepši Za to, ko imamo takorekoč svojo pravico na papirju, k Pa je gospoda ne pripozna, ^ Se boji za svoj obstanek, aJ smo se združili mi in zah-evami svoje .
^olik šum je nastal med po-ušalci. Vsi go pritrjevali in ,Vlgali polhovke v zrak. “Ta-
Uni.
I0 • • •” je odmevalo po do-
Jaz vam zaupam in vem,
^ ni ne izdajalca svojih bra-lne(I nami, ne bojazljivca, ^ v odločilnem trenutku za-v^.ne Puško v koruzo. Ne; mi nio Sm0 ene misli in v teJ slogi kar6-10 *n moramo rlosoči
Sar ^elimo že od nekdaj, če-tr ?a niso mogli doseči naši Peči dedje. Le poglejte na-jl v preteklost, kako orje kat	Srnjskilr njivah in
Val °	P° njegovem hrbtu
k Petov bič. Zakaj pa, od c[aal Pa- Kaj je pa zakrivil, Je suženj drugemu, ko je av t-ako človek ko oni? 'rietje so zopet zagnali . riizločno vpitje, vsak je jez-Pretil.
“Jur •
j0 1 Pa moremo s svojo moč-sovr Zmagati najmočnejšega Pro fZn^a- Prosti bomo in Po S 1	orali naši otroci
PocLV(Jjern P°lJu> svoji gos-]\f6 ® ‘3°do, ne grajski sužnji, ki C'alte se premotiti tistim, Pra^ravri°’ da ima grad svoje Vi^Ce m da delamo mi kri-viCe°’ ^■cl0 se Pa za naše pra-
zmeni?
, Kmetje ;
in
zagnali velik
Gričar ^1Vi° Andrejko,” so “Kar pelji nas, ti nas “li S° vPtll vsi navdušeni, da j, °, 0 torej. Pazimo pa, riavp k°mo enaki tolpi, ki po-Jeir, Ja ^^J- kjer zapovedu-Pob sreč
Pritrjevali z glasnimi
Vsb a pokoriti se noče In če stvar ne gre -d. 0cl r°k> jeze se drug ki jakega, in ko pada mlaj, Vsak.2® skoro stal, tedaj vpije Sam 'i- drži, držite, a vsak
Pa
rib
izpušč
kaj
a in beži, da bi se
brže J ne Primerilo, češ, naj kim lru£i • • • Prijatelji, ta-k'Pak ^°^orn bi šli v pogubo. ° Proramo paziti, da ne
gremo brez previdnosti v boj; tudi to nas lahko pogubi. Kadar bo sila, izprožite trikrat zaporedoma puške in sosednje vasi naj brez obotavljanja hite na pomoč! To bo začetek. Gradovi bodo odnehali, in ko se pritožijo pri sodišču, zavrnejo jih tam, češ: saj nimate pravice pobirati.. . Vsak uvidi, kako bo boj kratek in brez posebnih težav. V gradovih že slutijo in se boje kmetskih pesti; gotovo bodo zdaj strogo in z vso silo planili na nas. Naj planejo, mi smo kakor skala in kost. Do zdaj so nam pobirali zrno, nam puščali pleve, poslej bo drugače. Videli bomo, koliko časa bo še stalo ponosno grajsko zidovje. Mi lahko prestanemo brez gradu; videli bomo, ali more tudi grad brez nas. Kakor gotovo smo možje, ostanemo si zvesti in niti eden ne odpade. V znamenje prisege polhovke v zrak!”
Pred njim se je odkrila cela množica in visoko v zrak so uporniki držali polhovke.
“Niti eden,” so ponavljali in potem molčali, kakor da je to najsvečanejši trenutek njih življenja.
“Nikdar več ne bo grad črez kmeta,” je govoril Andrejko.
“Nikdar več,” so ponavljali glasovi in med množico se je čulo besno tuljenje navdušenih upornikov.
Mesec je plul za oblakom in njegova senca je pokrila dolino. Temno-motno se je gibala množica pred Andrejko-vimi očmi. Videl je, da naredi z njimi, kar hoče.
Burja je rjula po gozdu, hrast j e so klanjali svoje vrhove in smreke so šumele z vejami.
Andrejka so objeli njegovi prijatelji; množica se je začela razhajati in vsi so ponavljali in dokazovali resnico Andrejkovih besedi.
Bilo je videti ko mala vojska, ko so stopali kmetje skoz Sap v korak. Pred njimi pa je stopal navdušeno Guza in na glas vpil tisto pesem, ki je bila postala med ljudstvom že precej domača:
Prid’ po desetino,
Ljub’ moj gospod, dobil boš batino, da ne pojdeš odtod . . .
In cela dolga vrsta jo je navdušeno ponavljala. Fantje so zapeli svojo pesem in trume kmetov so se začele razhajati na vse strani. In dolgo v noč so se po poljskih stezah slišale pesmi navdušenih upornikov.
Med tem, ko so prisegali uporniki v dolini prisego in so prihajali njih preteči klici prav v vas, je slonel Vitko na Jeromovem oknu in govoril z 'Marinko. Zvedel je za shod in čas se mu je zdel primeren, 'da se kaj pogovori.
Šepetala sta tiho o upornikih in o nesrečnih časih.
“Ti ne smeš iti zoper upornike. Moj oče je tudi med njimi,” mu je rekla deklica.
“Ne, jaz ne pojdem. Samo enega bom poiskal med njimi in se maščeval . .
Marinka je molčala; zdelo se ji je, da bi bile vse prošnje zastonj.
‘‘Saj ti ne sovražiš kmeta!”
“Ne; saj sem mogoče sam kmet . . .”
Dekle je pomislilo, kaj po-i menijo te besede.
“Saj je čušperčan tvoj stric.”
(Dalje prihodnjič)
-------o-------

ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENE MEM'S ASSOCIATION AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men's Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave,, Cleveland, O. 44103.
1 ^
Supreme Beard Ideplei ieseisiliofi in S^ppsrf sf liiieara
Copies of this Resolution were sent to Congressmen and Senators of the United States of America from the State of Ohio.
Congressman M. A. Feighan, Washington, D. C.
The Supreme Board of the Slovenian Men’s Association of U.S.A., with various branches in Cleveland, Euclid, Barberton and Girard, Ohio, the same being a good cross-section of the public opinion of the Slovenian people of Ohio, at this meeting on January 24, 1965 at the Slovenian National Home at 15810 Holmes Ave., Cleveland, Ohio, adopted the following .resolution introduced by Professor Wm. J. Kennick, and seconded by Joseph Ponikvar, members of the Supreme Board:
Whereas, this association construes President L. B. Johnson’s landslide political victory as a mandate for liberal and progressive legislation, and
Whereas, in pursuance of this mandate and of his own campaign platform, President Johnson recommended to the U. S. Congress the adoption of social legislation providing for hospital insurance, post-hospital care, and other medical expenses under the Social Security System, and
Whereas, the recommendations of President Johnson were submitted to the Congress for adoption on or about January 6, 1965, in the form of bills by Representative King in the House of Representatives, known as House Bill No. 1, and by Senator Anderson, et al, in the Senate, known as Senate Bill No. 1, both
of which are hereinafter referred to as> the King - Anderson Bills, both of which are identical, and which provide for a hospital insurance program for the aged under Social Security, and for the amendment of the f ederal Old-Age, and Survivors’ Insurance system, to increase benefits, and for other health insurance measures.
Therefore, BE IT RESOLVED that this Supreme Board of the Slovenian Men’s Association of USA hereby indorses and urges the congressmen from our district, Michael A. Feighan, Charles Vanik, Frances Bolton, et al, and US Senators Stephen Young and Frank J. Lausche to vote for the said King-Anderson Bills.
It is firther resolved that this Board is in favor of any amendment or separate bill which would provide for physicians’ and surgeon fees, and other medical expenses for the aged over 65, under the Social Security system because this Board considers the preservation of health to be a governmental function.
It is further resolved that this Board favors any amendment to the King-Anderson Bill, or Separate bill, which would establish public nursing homes for the reason that private nursing homes are completely inadequate to meet the emergency demands of some 3,000,000 senior citizens every year. There is considerable evidence that pri-
vate nursing homes are in a de-pressingly sad state of affairs; they are tremendously overcrowded, and charge exorbitant fees which many of the aged people cannot pay. There is evidence that private nursing homes in Cleveland, Ohio, as presumably elsewhere, are reluctant to accept patients supported by finances from State Aid for the Aged which pays $175.00 per month, because they can get $300.00 from private patients. As a result, the State supported patients must be satisfied with the lower class of nursing homes. We do not believe that there should be profiteering at the expense of human misery, and therefore the private nursing homes should be replaced or supplemented by public nursing homes.
Signed in behalf of the Supreme Board.
John Doganiero, Supreme President John F. Jadrich, Supreme Secretary ------o
EBransih lo. i Sets Ba!i
“A
At the Annual meeting of branch No. 8 held on January 31, 1965, a good omen was set for our organization, as 5 new members were accepted, and 1 juvenile transferred to the Adult Class and 1 member joined the Juveniles.
Where there is a will there is a way. It proves that activity pays off. Of the 80 members of the branch over one half were present. A social was held after the meeting with refreshments.
Our newly elected, Supreme 2nd Vice-President William J. Kennick addressed the meeting, and was very much enthused by the good will and spirit of the members.
“NOW” that No. 8 has set a precedent: “How, about the other branches?” Go out and get some of the younger men to join, and put the “ACTIVITY” back into the organization.
Your for a Healthy ‘Response’ John F. Jadrich, Supreme secretary, and Secretary-Treasurer of Branch No. 8.
------o-----
Naše čete najemajo
vietnamske dobrovoljce
WASHINGTON, D.C. — Reuter poroča iz Quinhona, kjer so pred kratkih rdeči gverilci z u-spehom prodrli v naš tabor, tam ubili nekaj naših in vietnamskih vojakov in napravili dosti škode zalogam orožja in municije, da so naši vojaki začeli najemati dobrovoljce iz plemena Mung, da pomagajo stražiti našo postojanko in njene pritikline. Najemniki dobijo po $5 na mesec in polno oskrbo.
To ni za tamošnje razmere nič čudnega. Najemnike iz plemena Mung so rabili že Franco-
VROČE JIM NEMARA RAVNO NI — Trije člani neke moskovske družine se hodijo tudi pozimi radi kopat. Na sliki jih vidimo na zasneženem bregu reke Moskve pri igranju šaha. Izgleda, kot da se kar dobro počutijo!
zi pred 10-30 leti. Za po,skušnjo je naša vojaška uprava najela 100 dobrovoljcev. Ako se bo ta sistem obnesel, jih bo najela še več.
o
V	Turčiji imajo pravo, težavno vladno krizo
V	parlamentu nima nobena stranka sama večine. Različni pogledi na domačo in mednarodno politiko ovirajo sestavo koalicijske vlade.
ANKARA, Tur. — Pravzaprav jo imajo že od 1. 1961. Pri takratnih volitvah ni namreč dobila nobena stranka absolutne večine, zata je prevzela vlado naj večja, t. j. republikanska stranka, ki jo vodi 81-letni politik Inonu. Vlada se naslanja samo na 192 republikancev, dočim je v parlamentu 450 poslancev. Pri glasovanjih si je pomagala z. glasovi nekaterih neodvisnih nevtralnih poslancev, je morala torej biti zmeraj pripravljena na demisijo. Pri sedanjem glasovanju o proračunu so tudi ti odpovedali, vlada je ostala V manjšini in odstopila.
Povod za odstop so najbrže bližajoče se parlamentarne volitve. Praviloma bi morale biti šele oktobra. Lahko je mogoče, da bi jih republikanci imeli radi preje. Zato je Inonu šel v demisijo. Kdo bo sestavil novo vlado, ne vedo. Računajo, da bo predsednik republike general Gursel pozval voditelja stranke pravice, ki je za republikansko naj večja, da naj skuša sestaviti novo vlado. Stranka pravice ima le 172 poslancev v parlamentu, toda zadnje čase je uživala podporo še treh ostalih opozicijskih strank.
Lahko se zgodi, da bo mandat za novo vlado dobil zopet republikanec Inonu, ali pa bo morda parlament celo razpuščen.
Nekaj besede bodo pri tem imeli tudi vojaški krogi. Ker je tudi m^d njimi več struj in dosti prepirov, je težko reči, koliko bodo njihova stališča vplivala na potek sedanje politične krize.
Kriza pa ima tudi svoje globlje vzroke v stalnih gospodarskih težavah in v zapleteni zunanji politiki. Morda bodo ti vzroki bolj vplivali na potek krize kot pa računi in želje posameznih političnih voditeljev in njihovih strank.
-------o-------
Črni demonstrantje so molili za šerifa Clarka
SELMA. Ala. — Znani šerif Clark, ki je v svoji vnemi v boju proti politični ravnopravnesti zaprl par tisoč črnskih demonstrantov, je končno omagal. Prehladil se je in je moral v bolnico. Ko so črnci v Selmi zvedeli za to novico, so zopet šli pred okrajno sodišče v Selmi, toda niso manifestirali za ravnopravnost, pokleknili so in molili — bilo jih je kakih 200 — “za njegovo zdravje na duši in telesu”. Policija jih pri tem ni motila.
Prizor je spravil v zadrego domačo javnost, ki je čisto u-pravičeno sklepala, da bodo slike o tem prizoru šle po svetu in da ne bodo ravno oznanjale slave Selmi.
Na sodniji v Selmi se je položaj toliko razčistil, da so sodni organi dovolili črncem, da se vpisujejo v posebno knjigo in si tako zagotovijo vrstni red, kdaj bodo prišli na vrsto za registracijo za volivno pravico. Ker bo dnevno prišlo na vrsto samo o-koli 100 kandidatov, prijavljenih je pa veliko več, zato je spisek za februar zaključen. Knjiga za prijave bo zopet na razpolago 1. marca.
-------o-----—
Mlade matei'e WASHINGTON, D.C. — Povprečna starost mater v Združenih državah pri rojstvu prvega otroka je okoli 23 let.
ZN že primanjkuje izvežbanega uradnišSva
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Tekom proračunske debate se je pokazalo, da ima uprava ZN zmeraj večje težave z vabo strokovnih uradnikov. Zmeraj naleti na dve oviri: plače v upravi ZN so nizke v primeri s tistimi, ki veljajo za povprečje v New Yorku. Kar je bolje kvalificiranih uradniških moči, gredo raj-še v zasebne službe, kjer so plače boljše, četudi je treba tam več delati. Na drugi strani je u-prava ZN vezana na ključ po narodnostih.
Vsaka članica ZN ima pravico, da je v ZN nastavljenih nekaj njenih rojakov. To je pa coklja za ZN v dveh pogledih: veliko držav sploh nima primerno kvalificiranih kandidatov za službe pri ZN, zato pridejo na njihovo kvoto kandidat j e, ki niso za nobeno rabo. Na drugi strani pa uradnilki ZN iz malih in zaostalih držav navadno hitro zapuščajo službe in gredo rajše služit domov.
Nekatere članice sploh pošiljajo svoje kandidate v ZN samo na prakso. Ko se njihovi zaupniki izvežbajo v pisarniškem delu, jih pa pokličejo domov. Zato smatrajo mnogi uradniki iz malih držav službe pri ZN samo za neke vrste “počitnice”, ki trajajo navadno po dve leti. V ZN je zaposleno približno 1,300 kvalificiranih uradnikov, te pa je treba porazdeliti na 115 članic. Lahko si mislimo, kakšne težave ima pri tem o-pravku personalni oddelek ZN. ------------o-------
Pletenje je zdravo
“Zanka” se imenuje prvo in doslej edino zahodnonemško društvo pletilcev, pred kratkim je praznovalo petletnico obstoja in delovanja.
Člani “Zanke” so sami moški, na klubskih sestankih med pletenjem radi razpravljajo o znanstvenih ugotovitvah v zvezi s pletenjem, ki ga številni psihologi, zlasti neki angleški znanstvenik mednarodnega slovesa, priporočajo kot učinkovito zdravilo proti živčni napetosti našega časa in proti managerskim boleznim.
-----o-----
— V Italiji so odprli prvo avtomobilsko tovarno leta 1894.
Moški dobijo delo
Oskrbnika iščemo
Za delni čas, v zameno za stanovanje, dvojici, na 20150 20200 Euclid Ave. Moderno stanovanje z 2 spalnicami. Za sestanek kličite 944-6755 ali 261-2088. (35)
ženske dobijo delo
GOSPODINJA
Iščemo gospodinjo ali dvojico, da bi stanovala v velikem domu v Richmond Heights in skrbela za starejšega moškega. Kličite AN 1-0486.	(36)
Female Help Wanted
nMSHWASHER
Part time, 3 times a week.
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
MALl^OGLASr
Poizvedba
Tistega, ki bi kaj vedel o Virginiji ali Jean Brown, starost 46 let, ki je živela v ■okolici Superior in St. Clair Ave. v času plinske eksplozije, lepo prosim, da pokliče MU 1-9227. Hčerka Carol.
_____	—(35)
Ženitbena ponudba
Dekle, stara 40 let, Hrvatica, bi rada se spoznala s Hrvatom ali Slovencem star 40 do 50 let. Vdovec tudi dobrodošel. Pišite na “Pomlad”, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
(9,12,15,17 feb)
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
IX. poglavje. NODLAG.
Božično jutro je bilo prišlo; po zasekah in dolinah je še vedno ležal globok sneg, medtem ko so ga po cestah zga-zile mnoge stopinje ljudi in konj v rumeno, ledeno plast, po katerih je bilo težko in nevarno hoditi. Velika bela odeja se je še sedaj razgrinjala po pokrajini do obzorja in se je na daljnih gorah jasno svetila v zimskem solncu kakor jantar. Oči so hrepenele po mehkejši zeleni barvi polja in gozda. Kajti v naši deželi, kjer nismo tako vajeni snega, nas začno oči kmalu skeleti spričo te blesteče be-lote in iščejo počitka na zele-
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
NURSES, REGISTERED
WALTHER MEMORIAL HOSPITAL
LOCATED IN CITY now accepting applications lor permanent positions. New department and medical surgical units now completed. Positions available days PM and nights. 1 and 4 room and several 2 room apartment available. Prevailing salaries and shift differential. We know you will enjoy working in our hospital, where the employment program is for you. Apply, write or phone
1116 North Kedzie Chicago, Illinois	CA 7-3100
KEYPUNCH OPERATOR For data processing operatibn.Young v/oman, 18 to 22, with at least 1 year experience. Salary commensurate. New office. Excellent fringe benefits. 105 W. Adams, 263-3496.
(35)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPING AND CHILD CARE.
Live in. Children 14, 10, 9, 7 and 2. Own rm. TV. Top starting salary. 5 days. Current Refs. Ph. 358-7137.
(33)
CHILD CARE
4 Evenings. Room, board and allowance. — Call IN 3-1298 before 6 p.m.
(35)
WORKING MOTHER with 4 school age children needs housekeeper, to take complete charge. 5 days. Near Northside. References. PH. 348-2925.	)35)
MALE HELP
ENVELOPE
ADJUSTERS - CUTTERS
Experience preferred but will train. If you have a good mechanical aptitude and good work record we have an excellent opportunity for you. j^oop location, first or second shift, excellent starting rate, permanent.
Call Mr. Boyd — WA 2-2710
(35)
MULTIPLE COIL WINDERS Wirers • Solderers
Light and airy plant. — Insurance benefits. Interviews 9 to 3 P. M.
RAYPAR ELECTRONICS INC. 7810 West Addison Street
(34)
nih pegah ali kotih v zatišju dreves ali na skritih krajih, katerih niso mogle doseči velike kristalne snežinke.
Družina je bila šla k zgodnji maši, nekateri v Ardpat-rick ali Ballyorgan, drugi v svojo lastno župno cerkev, kajti vkljub neprijaznemu vremenu je bilo prijetno sestati se na tak dan s prijatelji ter si medsebojno voščiti božične praznike. Mladina, ki se je kmalu vrnila od maše, je odšla s palicami ven na lov za kraljičkom in lovski klic “Hy, Droleen! Hy Droleen!” ki so ga dečki vriskali po gorah, je odmeval po gozdu in gošči. Tudi ostala družina se je kmalu vrnila od maše in globoka tišina božičnega praznika se je počasi spustila na vso deželo, kajti na Irskem zahteva čast, da se na ta dan vsa družina zbere in varuje svoje sveto ognjišče pred vsako tujo vsiljivostjo. Ta stroga navada se drži tako natančno, da sedi prav redko kdo pri božičnem obedu, če ni neposreden član družinskega kroga. Prisrčna zaupljivost drugih dni, ko sme sosed brezskrbno stopiti preko praga s pozdravom “Bog blagoslovi delo!”, je ta dan strogo px-e-povedana in vsaka hiša pazi skrbno na to, da so domači sami med seboj.
Ko se je znočilo, so se vsi zbrali krog mize, na kateri se je že kadila božična večerja. Tudi ta je v vsaki hiši enaka. Pečena gos, nabasana s krompirjem in čebulo, svinjska glava, okrašena s cvetnim zeljem, kos nasoljene govedine in obilica krompirjev je bila in je neizpremenljiv jedilni list po teh ponižnih, krščanskih domovih. Kjer pa se hočejo bolj postaviti, je pudding iz riža, bogato potresen s posušenim grozdjem, ali pudding iz rozin dobro došel. Nato se krov pospravi za bitko: veliki božični kolač, ki je ves črn od rozin, obdajajo in * 5
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WILMETTE — BY OWNER
5 (2 unfin.) bedrooms — Older ranch — Full basement — Alum, siding — Lot 50 x 187 — Near shops, transp., schools — Upper $20’s — Call AL 1-8955.	(33)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — and Lounge Property Included.
Living quarters. Late license. McHenry County. Only $65,000. Phone for appointment. — BE 7-6435. (34)
SCHOOL STORE and Building. Growing business. Well established. 6 room living quarters. Good location, across from school. REASONABLE. Call VA 6-0206.	(33)
parijo kadeči se kozarci punča. Tako se krog gorečih drv in šote na svetih irskih ognjiščih vsi radujejo prijetnega, udobnega večera, polnega nedolžne šale in veselja. Potem pojejo in plešejo, kolikor jih je volja, in med Vsemi vlada popolno bratstvo in enakost, kajti na ta veliki praznik krščanskega komunizma se hlapci in dekle prosto pomešajo med družino. Marsikatero lepo povest si pripovedujejo, marsikatero legendo obnove, ko se vrača spomin starih v preteklost, ko hite nade mladih v prihodnost. Takrat je bilo vse omejeno med štiri irska morja. Amerika še ni bila odkrita in domišljija ni nikdar prekoračila meje štirih morij. Tako niso o ničemer drugem govorili kot o Irskem, nič drugega jih ni zanimalo kot Irsko, Irsko, s svojo tako temno, tako tragično preteklostjo, Irsko, s svojo negotovo, dvomljivo prihodnostjo.
Pozno zvečer, ali bolje ponoči, so postale misli družine v tem malem domu glenanaar-skem, otožne. Prepeli so pesmi, povedali povesti, mladeniči in deklice so se naveličali plesa in ves družinski krog je bil zbran krog ognja, ki je sedaj dogoreval v vroče oglje in bel pepel. Slabotna, rdeča svetloba, ki je metala velikanske, orjaške sence na stene in tja gor, kjer so se svetlikali črni lemezi pod temno, zakajeno streho, je budila v njih zamišljeno, celo otožno razpoloženje. Po dolgem molku je dejala gospodinja, gospa Connors, ki je bila sklenila roke v naročju, neprestano zroč v ogenj:
“Upam, da bomo vsi dobro in srečno preživeli prihodnje leto. Toda malo vemo, kaj nas čaka. Kdo bi si bil mislil na prejšnji Božič, da bomo i dočakali, kar smo dočakali to j jesen?”	j
“Ni da bi nocoj o tem go*; vorili, Bess,” je rekel starec. “Prihodnje leto in vsako leto našega življenja je v rokah božjih.”
“Res je,” je dejala gospodinja, “pa v1 kaj moremo, če usta govore, česar nam je polno srce?”
“To je že'vse minilo,” je odgovoril gospodar, stegnivši roke nad • vročim pepelom.
“Vsaj upati moremo tako. Dokler je O’Connell na čelu, je za ljudstvo dobro.”
“To se nič ne ve,” je rekla njegova žena, ker se ženska narava nagiblje k malosrčno-sti. “Jasno je kot poldan, da so še ljudje v deželi, ki bodo prisegli, da je črno, kar je belo, in da je noč, kar je dan.”
“Dokler je tako ne skupijo,” se je odzval globok glas s klopi, “da ne bo nikogar več iz njihovega semena, zalege ali rodu, ki bi prisegal zoper življenje poštenih ljudi.”
“Pravijo,” je pristavil drugi mladenič, “da so Dalyja že spravili s poti, toda onega drugega lopova poučuje zopet policija v Dublinu, kako bo prihodnjič še krepkeje prisegal.”
“Te uboge, nesrečne ljudi moramo le pomilovati,” je dejal Edmond Connors. “Hudi časi so morali biti, da so jih prisilili k takemu delu.”
“Toda oče,” je izpregovo-rila ena izmed deklic, ki so smele biti drznejše nasproti staršem kot njihovi bratje, “bolje bi bilo, da shranite svoje pomilovanje za ljudi, ki so ga bolj potrebni. Hudi časi, zares! Kakor bi mogla sploh
kaj opravičiti krivoprisežnika in . morivca v velikem!”
“Tako ti čutiš, Kate,” je odgovoril starec, “in gotovo te ne mislim zato grajati. Zate bi bil post žalosten, če bi Willy Burke ne bil tega storil, kar je storil.”
To namigavanje na bližnjo Katino poroko z Johnom Bur-keom jo je še bolj razvnelo.
‘‘Da, oče,” je dejala, “toda, kakor je dejal Donal, kdo izmed vas je varen, dokler je le še eden od te grde ovadniške zalege v deželi?”
“Vrlo je jezdil, gotovo,” je rekel starec, kakor bi je ne bil čul. “Slišal sem, kako je dejal gospod župnik p r e d oltarjem, da se bodo o tem še črez sto ali dvesto let pele balade in pesmi.”
“Pa ste tudi slišali,” je odgovorila Kate, razgreta in razburjena od plesa in od misli na nevarnost, v kateid je bil njen ljubimec in katere so jo zopet spomnili, “kako je rekel, da upa, da izginejo vsi ovadniki iz njegove župniig in da ne puste s svojimi ženami ali otroki nobene sledi za seboj.”
“Pojdi, Donal,” Je dejal starec, ki mu ta pogovor ni ugajal, “in prinesi košaro suhe
šote in dračja za ogenj. Kajti še nekaj ur imamo, preden gremo spat, in v ogenj gledati je tako prijetno. Poglej tudi,” je rekel in se obrnil, ko je Donal takoj ubogal, “h kravam v hlev, če je vse poskr- j
bljeno za noč. Živini je ravno-tako mraz kakor nam.”
Donal, “dečko” kakih petintrideset ali štirideset let, je stopil na ostri, mrzli zrak in je še! najprej k drvarnici.
(Dalje prihodnjič)
HELP WANTED
We have excellent openings on all shifts for REGISTERED NURSES AND PEDIATRIC NURSES We also need supervisors and assistant supervisors from 3 P.M. to 11 P.M. and assistant supervisors from 11 P. M. to 7 A. M.
Good starting salary plus differential for nights and afternoons.
Periodic increases semi annually.
100 bed hospital with rooms and apartments available nearby.
For complete information write:
Mrs. Norris R. N.
HUNT MEMORIAL HOSPITAL
450 Maple, Danvers, Maas.	(34)
VISOKI CILJ — Muca se je povzpela visoko na okno, da bi dosegla vrvico za prižiganje in ugašanje luči na stropu. Posrečilo se ji je luč ugasniti, ni pa jasno, ali je bil to njen pravi namen ali se je hotela z vrvico le poigrati.
V NOVI LUČI — V “mali rotundi” v senatnem delu Kapitala v Washingtonu, D.C., so nedavno namestili nov osrednji lestenec, ki meče žarko svetlobo na kupolo.
Erste’s
SLOVENE VILLAGE
6802 St. Clair Ave. — Tel.: 361-9373
Zelo dobro znana domača gostilna Vam vedno nudi prvovrstno hrano in izbrane pijače.
Priporočata se lastnika MARY in DUŠAN MARŠIČ
»PIE HEIGHTS mum I CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR m SINOVI
TeL: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62ad Street
KEnmorc 1-6300	IIEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
70 - LEI - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje i $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Ce hočeš dobro sebi ih svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, (l pošteni in nadsolventni pbdporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ Za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni m onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate ’ za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek ir, ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo, Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St, Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
!
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PILITE RAZLOČNO
J