Poštnina plačana v gotovi»!.
V Ljubljani, dne 17. novembra 1929
Štev. 20.
IX. leto.
Telefon štev. 3040.
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
List izhaja 1. in 15 v m :. cu. Posamez-n' .rpvilka 1 Din. — aročnina mesečno iyin..vOkopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040.
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V UUBLJANI
Dve minuti molka.
11. novembra 1929 je minilo 11 iet, odkar je končala najstrašnejša bojna vihra, ki je do temeljev pretresla ves svet. Ta datum pomeni preokret v zgodovini človeštva. V želji po trajnem, po toli težko pričakovanem miru in slogi so narodi malodane vsega sveta v zadnjih 11 letih storili vse mogoče, da si zagotove neogro-žen razvoj.
Žene, ki so v svetovni vojni prebile neizmerno gorja, izgubljale može, sinove, očete, brate... pa smatrajo še prav posebno za svojo misijo da se z vsemi sredstvi bore proti vojni, zle sredi vojne blaznosti se je kot naravna reakcija proti razbesneli vojni burji ustanovila mednarodna ženska organizacija, ki si je postavila mir za namen in cilj svojega delovanja. Po vojni pa so si skoraj vsa narodna in mednarodna ženska društva in vse svetovne ženske zveze vzele v svoj program delo za mir.
V mnogih državah so ženske dosegle, da se vrši vsako leto novembra meseca Dan miru. Takrat preneha ob gotovi uri za par minut vse deio; po uradih, bankah, po trgovinah, v tovarnah in obratovalnicah, na polju in doma preneha za nekaj minut vse delo, vsakdo sklepa roke v tihi pobožni želji: mir, za večne čase mir! In v cerkvah vseh veroizpovedanj molijo: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!
Vojna je zločin. Društvo narodov, Mednarodna liga žen za mir in svobodo, Rdeči križ, Podmladek Rdeč. križa in mnoge druge organizacije, moške in ženske, posvečajo svoje zanimanje in požrtvovalno delovanje v dosego svetovnega miru. Avgusta 1. 1928 so mnoge velike države, med njimi: Nemčija, Severna Amerika, Belgija, Francija, Velika Britanija,
Znano, je da smo imeli v Celju v bivši stari vojašnici invalidski dom, v katerem so bili nastanjeni in oskrbovani sami pretežki in-validi-hiralci. V istem poslopju je bila nastanjena tudi podružnica ljubljanske Protezne delavnice in sicer je bila to le neka Popravljalnica za proteze.
Oba zavoda sta imela v zadnjem času skupno upravo, ustanovljena sta bila pa kmalu po prevratu. Invalidski dom je bil nujno potreben za zatočišče takih invalidov, ki niso za nobeno pridobitno delo več, potrebujejo tujo postrežbo in nimajo svojcev, ki bi jim mogli streči in za nje skrbeti.
Popravljalnica protez pa je bila namenjena za nujna manjša popravila tako, da se invalidom ni bilo treba predaleč voziti iz severnejših krajev Slovenije, ki so bolj oddaljeni od Ljubljane.
Oba zavoda sta biia vedno polno zasedena. V invalidskem domu je bilo nazadnje okoli 60 hiralcev, veliko pa jih je imelo vložene prošnje za sprejem. Zadnje leto sploh ni bilo novih sprejemov, ker so se po naročilu g. ministra socijalne politike pričele lani tamkaj zbirati vse naletele prošnje, da se izkaže v koliko so še potrebni invalidski domovi in invalidske šole?
Protezne delavnice pa so itak vedno bolj zaposlene^ tako v Ljubljani, kakor v Celju. V zadnjem času se je stalež protezarjev celo znatno povišal, ker je mnogo invalidov, ki so dobili med vojsko nove proteze in druge ortopedične pripomočke, šele sedaj iste izrabilo tako, da rabijo popravila.
Vzdrževanje proteznih zavodov je težko. To znači, da delajo danes delavnice le po 4 dni v tednu, po 2 dni pa delo počiva.
Nova reorganizacija državnih zavodov pa je zahtevala gotovo iz budžetnih razlogov, da sta invalidska zavoda v Celju to je Invalidski dom in Popravljalnica protez sploh ukinjena.
Naše udruženje je skušalo s svojo intervencijo to preprečiti. Posebna deputacija je prosila osebno v Beogradu g. ministra socijalne politike in narodnega zdravja, da bi se mogla omenjena zavoda v Celju še nadalje obdržati. Ker pa je namen obdržati za celo kraljevino en invalidski dom za namestitev hiralcev in centralizirati v njem take invalide iz cele države, je v to svrho izbran invalidski dom v
Japonska itd., podpisale Keliogov pakt, po katerem se »odrekajo vojni«.
Toda to še ni železna vez, da bi ta pakt ne postal navaden kos papirja. Vseobči in trajni mir je mogoč le, ako celokupna odgoja v vseh državah krene v pravec, da se nasilna, osvo-jalna narava v človeku ukroti ter da dobimo novo človeštvo, ki bo povsem drugače gledalo na življenje in na dostojanstvo človeka.
Dve minuti molka je bila parola po celem svetu. Dve minuti so zamolčale tovarne, pouk v šolah, delo povsod in v tem dveminutnem molku so se misli vseh oddaljile k žrtvam svetovne vojne, razmetane po bojiščih in povsod. V Društvu narodov in drugod se je spregovorilo o grozotah vojne.
Dve minuti svetovne tišine je veljalo milijonom padlih. Vsem grozotam tistih dni in bedi današnjih dni, ki je epilog tistih grozot.
In vendar mi, ki smo epilog tistih dni, trpimo, trpimo... Pomoči, v kolikor je je, ni dovolj; je malenkostna — mnogi je niti ne sme čutiti, ker mu slučajno fronta ni škodovala, a če mu je bolezen in zdravniška malomarnost na fronti, nima »pravice« do tiste podpore.
Dve minuti molka, dve minuti svetovne tišine naj bi »preostankom« svetovnega klanja nudilo pomoč, jim lajšalo eksistenco.
Zato tisti dve minuti svetovnega molka ne moremo molčati mi, ki čutimo še danes na sebi grozote in jih bomo čutili do groba. Mi v tem svetovnem molku kriknemo glasno, da nas slišijo vsi v tistem molku, da nas slišijo in nas pogledajo.
Morda se domislijo, kaj storiti z nami.
Moslavini. Zato so bili premeščeni vsi naši invalidi hiralci iz Celja v Moslavine. To je nov invalidski dom, nameščen menda v bivši graščini, precej obširnem enonadstropnem poslopju in ima tudi precej svojega zemljišča za eko-nomat. Nahaja se blizu postaje Popovača na progi Zagreb-Križevci-Virovitica-Osjek.
Zavod ni v posebno obljudenem kraju, tako, da se naši invalidi, ki so prišli tja iz mesta Celja, počutijo bolj osamljene, upamo pa, da bo prihajalo tudi tja sčasoma vedno več živahnosti. V celjski bivši invalidski dom se je vselil neki zdravstveni zavod, ki je zelo potrebna in koristna ustanova, vendar smo pa želeli in mislili, da bodo naši invalidi lahko ostali poleg tega zavoda, ker smo svoj čas veliko invalidskih sredstev žrtvovali za domove.
Še občutljivejše se nam bo zdelo, ker ne bomo imeli za nujna popravila več Popravljal-nice protez v Celju, ki je mnogo razbremenila ljubljansko in prihranila mnogo potov in časa. Ako pomislimo, da je Protezna delavnica v Ljubljani zelo obremenjena z delom in je njen delavni čas skrajšan, se bo pri sedanji centralizaciji zavodov gotovo še bolj poznalo. Apeliramo, da bi se vsaj moglo povečati obrat te delavnice in kar je tudi potrebno, da bo obratovala cel teden.
Proteze so za pohabljenca vitalnega pomena in je potrebno temu vprašanju posvetiti največjo pažnjo.
Imamo pa še en Invalidski dom v Ljubljani, ki je namenjen za učence. Med našimi vrstami vidimo še mnogo potreb za dosego eksistence. Posebno med invalidskimi otroci in sirotami je to opažati. Nekaj otrok je sicer oskrbovanih v tem domu toda prošenj je še dosti. Tudi med invalidi se oglaša še mnogo reflektantov do učenja, zlasti med takimi, ki niso mogli zapustiti nepreskrbljenih družin, da bi se sami posvetili primernim poklicem. Želimo, da bi nam vsaj ta dom ostal in se združil za vse potrebe to je učne in tudi za naše dela-nezmožne hiralce.
Pomisliti je treba na postaranje ljudi. Ljubljana ima celo za civilne občinske reveže več hiralnic in ubožnic, koliko bolj pa moramo misliti na pohabljence, poleg tega pa na potrebe iz cele banovine?
Invalidski dom poleg protezne delavnice služi tudi v zdravstvene svrhe, to je za čakalnico in zavetišče pohabljencev, ki prihajajo k izdelavi in popravilu protez. Naša obča želja pri vsem tern vprašanju, ki z njo apeliramo na javnost, posebno pa na merodajne faktorje, da naj nam ohranijo vsaj te invalidske zavode, ki so in bodo vedno bolj potrebni, dokler ne iz-umrje invalidski stalež.
Čas prijav sre h koncu-
Približuje se 30. november 1929. Do tega časa mora biti vsaka prijava po novem invalidskem zakonu vložena, sicer bo zamujena. Po tem datumu ne bodo sodišča prejemala nobene prijave več. Tudi ne bo zalegla nobena prošnja z izgovori, češ, nisem vedel za termin, nisem dobil tega ali tega itd.
Naš list opozarja poslednjič, ker prihodnja številka bo dospela že prepozno.
Zato naj naši čitatelji in čitateljice opozore druge, za katere slutijo, da se sami premalo brigajo. Kakor smo že zadnjič opozorili, je treba paziti posebno na starše, ki ne čitajo in ne pridejo dosti med svet, da ne bodo zamudili. Treba se je brigati tudi za otroke — sirote ter za umobolne in take invalide, ki se ne morejo sami zastopati. Varuhi in skrbniki se poleg svojega vsakdanjega dela ne brigajo za invalidske zadeve in predpise.
Mnogi iščejo različne dokumente, posebno nadpregledne liste, ki so jih izgubili. Najprvo naj se obrnejo za nadpregledne liste na sodišče in šele ako res ni podatkov v aktih, potem šele na vojna okrožja. Ako manjka komu kak drug dokument, da čaka nanj, naj prijavo vseeno takoj vloži in se sklicuje, da bo manjkajočo listino naknadno predložil. Prijava mora biti najkasneje 30. novembra t. 1. pri okrajnem sodišču, ali pa vsaj oddana na recepis na pošti. Kasneje bodo prijave zamujene.
Ako se ne more najti kateri invalidski akt, to je, da je bil odstopljen kakemu drugemu oblastvu, pa še ni vrnjen, naj dotična oseba vloži vseeno prijavo na pristojno sodišče, potrdilo pa se bo že izdalo, ko se spis vrne. Taki slučaji so na primer, da je bil spis odstopljen vojnemu okrugu radi nadpregleda in se isti še ni vršil, ali ako je bil spis odstopljen v drugo pokrajino, ker je invalid odšel izven Slovenije v službo itd.
Mnogo pa je zadev, ki še danes niso rešene, to so na primer obnove postopanja, nadalj-no priznanje začasnih invalidov, prijave po prihodu iz inozemstva, potrditve prvoinštančnih sklepov po višjem sodišču itd. V vseh slučajih, ako upravičenci niso še dobili končnih rešitev (sklepov), da so jim predmeti ob času razglasitve novega invalidskega zakona še tekli in jim še tečejo, v takih primerih sploh ni potrebno, da morajo biti prijave vložene.
Taki akti morajo biti brez prijav rešeni po § 106 novega invalidskega zakona. Invalidsko sodišče bo dotične po izvršenih odločbah o takozvanih »nerešenih sporih« obvestilo, kaj morajo naknadno storiti, ali predlagajo še kake listine, zdravniška spričevala itd.?
Končno bodi še pojasnjeno, da ni smatrati prijav za zamujenih, ako se izkaže, da so bile le pomanjkljive, to je, da je manjkala kaka listina ali da ni bila pravilna! Glavno je, da je bila prijava vložena pred 30. novembrom t. L, potem pa čeprav je bila prijava vrnjena v izpopolnitev.
S tem upamo, da smo naše članstvo dovolj opozorili na dolžnost, ako pa se bo po preteklosti termina našel še kak zamudnik, naj pripiše posledice sam sebi.
Potrdila o prijavah kot dokument.
Na vloženo prijavo po novem invalidskem zakonu izda sodišče vsakemu potrdilo. Tako potrdilo se izstavi navadno nekaj dni po vložitvi, ker mora sodni uradnik prijavo pregledati, jo primerjati ako so podani vsi pogoji in potem izpolniti tiskovino potrdila. Izdaja potrdil pa se vrši na dva načina.
Po večini jih pošljejo okrajna sodišča pri-
aiS*-* -■ ,t'u_
Invalidska zavoda v Celju ukinjena.
javijencem v roke. Vendar pa jih nekatera so- j sprevode ali druge prireditve po deželi, kjer dišča dostavljajo kar direktno Računovodstvu \ je bila zastopana naša organizacija s polnim
za vojaške mirovine v Ljubljani.
Prijavljenci morajo torej paziti na postopanje, kakršno se pri tem vrši. Ako dobo potr- , dila o prijavi sami v roke bodisi dostavljene po j
številom članstva. V Ljubljani pa smo videli na primer na žalni maši dne 31. oktobra t. 1. zelo slab odziv vojnih žrtev. Drugi zastopniki in ljudje se odzovejo, samo v naših vrstah je
V,	■ *---- '	" —----------------- ‘J---
pošti ali osebno, morajo ista takoj poslati na- \ videti kot neka apatija do vsega.
prej gori omenjenemu računovodstvu v Ljubljano in sicer preko svoje organizacije ali pa 'kar direktno.
Ako pa njihovo sodišče pošilja uradno vsa potrdila kar direktno temu računovodstvu, potem jim ni treba skrbeti zato, da pridejo v Ljubljano.
Gotovo dobi kdo sam v roke potrdilo o prijavi pa misli, da je dobil samo obvestilo, da je vse v redu. Opozarjamo, da so dotična potrdila izdana za nadaljno upravičenost prejemanja invalidnine. Ako jih toraj računovodstvo ne prejme, ne more nadalje nakazovati.
Kakor rečeno, potrdilo dobiva vsak, ven- ^ dar pa so ista tudi različne vsebine. Tudi taka oseba prejme potrdilo, ki ne izpolnjuje pogojev za nadaljno prejemanje. Zato mora vsak pogledati v desnem razpredelku potrdila, ki je navadno napravljeno na tiskovino, kako se glasi debelo tiskano, ali je izsrolnil pogoje ali ne!
Le taka potrdila je treba odstopiti računovodstvu, na katerih je potrjeno, da so pogoji jj za nadaljno prejemanje izpolnjeni, drugačna pa naj si dotični obdrže za se.
Imamo mnogo takih, ki so do sedaj prejemali, odslej pa ne bodo več, ker imajo preveč davka ali kakšne kazni itd.
Toraj še enkrat opozarjamo, da je treba paziti na važnost teh potrdil Kolikor pa nam je znano, pa izstavila sodišče v
Na pokopališču pri vojaških grobovih bi
morali tvoriti invalidi venec okoli spomenika, toda bilo jih je le par.
In vendar je bil poziv v vseh dnevnih časopisih, da imajo invalidi neoviran vstop mirna vseh rediteljev.
To ni lepo, tovariši, in se mora popraviti!
Ne smemo biti samo takrat polnoštevilni, ' kadar je na primer »božičnica«!
Dan ¥seli Sfetiri na pokopališču»
Vsakoletna slika na ljubljanskem pokopališču nam kaže, da grobovi umrlih vojakov iz svetovne vojne ne ostajajo pozabljeni. Daleč od domovine in od svojcev počivajo ostanki sinov in očetov različnih narodnosti, ceni se jih približno na 7000, grob pri grobu tvori vojaško pokopališče. Sredi njih pa stoji spomenik Janeza, oprtega na puško kot da bi po končanem boju opravljal svojo molitev nad pokopališčem.
Množica ljudi se je zbrala zopet na dan Vseh Svetih. Prinesla je cvetja in sveč, vojaštvo in šolska mladina je zopet ozaljšala zelene grobove. Prišli so različni odlični zastopniki,
je preskrbel tudi letos za lep, dostojen spomin in pozval skupaj množico.
Pesmi pevcev združenih pevskih zborov so turobno zadonele, in misli so se vtopile nazaj za desetletje. Oj Doberdob! »Ko smo kri prelivali, za svobodo domovine«. Sledila je deklamacija vojne sirote, nato pa je stopil ob spomenik Janeza naš priljubljeni govornik, tajnik Zveze vojakov, bivši vojni kurat g. Bonač. Iz dna duše smo prisostvovali njegovim lepim besedam in zarosila so očesa. Rezka salva iz pušk je zagrmela, godba je turobno zaigrala kot nekdaj v minulih vojnih časih, ko se je
oficirski zbor, vojaki in pevci. Odbor Zveze vsula zemlja na marsikateri prezgodnji grob. j bivših slovenskih vojakov svetovne vojne, kot ! In tako smo z bridkimi občutki zopet za-j vsakoletni prireditelj tega spominskega dne, i puščali vojaške grobove.
i —-------------------------------— ---— ———*— ---------— ----
Železniške legitimacije za upokojence, invalide in njih
rodbine.
Vsi upokojenci in njih rodbine, ki imajo i želez, legitimacije in ki jim bo potekla petletna j doba koncem tega leta, naj jih po možnosti j vrnejo najdalje do 15. novembra 1929 finančni Kranjski ö-ori ! direkciji — oddelku za državno računovodstvo
potrdila o prijavah dvojno. En izvod gre na računovodstvo, drugega pa dobi stranka. Tako smo si želeli povsod, vendar pa napravlja preveč dela. članstvo iz Jeseniškega kota opozarjamo toraj, da njim ni treba pošiljati potrdil računovodstvu, čeprav jih dobe v roke, ker je sodišče poleg tega poskrbelo še za direktne pošiljat ve.
Potrdila o prijavah pa je treba smatrati tudi kot začasne invalidske dokumente. Mi smo ravno zaradi tega želeli, da bi jih vsa sodišča izstavljala dvojno, kar pa nismo mogli doseči.
Ker gre izdano potrdilo na računovodstvo, nima stranka nobenega dokumenta v rokah za izkazilo, ako je že zaščitena. Pri vsaki vloženi prošnji, naj si bo za ene ali druge vrste pravico, mora prosilec dokazati, ako je še zaščiten.
Tako mora biti izkazilo za protezo, zdravljenje, učenje, službo, pomoč itd. Stari sklepi ne morejo biti več veljavni, ker je toliko ljudi n. pr. 20%nih invalidov, bolnikov itd. odletelo. Za take prošnje torej prosilec nima nobenega izkazila.
Kako naj si pomaga? Okrajno sodišče mu ne more izstaviti posebnega potrdila, ker je akt odstopilo Invalidskemu sodišču v Ljubljano. Za vse take slučaje ni drugače, kakor da izstavi potrdilo ali izkazilo Računovodstvo za vojaške mirovine v Ljubljani, ki hrani potrdilo dotič-nega ali pa Invalidsko sodišče pri Dravski divi- <
(vojaški upokojenci, invalidi in njih rodbine pa referatu za vojaške mirovine) v Ljubljani.
Obenem naj v svrho izposlovanja nove želez, legitimacije predlože sliko in 10 Din v gotovini, kakor tudi zadnji knjižni izpisek plač. nakaznice.
krat, kadar imajo potovati v Protezno delavnico prav na hitro spomnijo, opozarjamo take na predpis, da jim ne bo mogoče poljubno dobiti legitimacij, ker se bo Finančno ravnateljstvo oziralo le na termin dvakrat v mesecu. Predstavljati si morajo tudi, da legitimacij ni mogoče kar takoj v nekaj dneh izgotoviti, posebno ako bo predložena večja skupina naročil.
Pri novih prijavah za legitimacije je treba paziti tudi na to, kdo ima do nje pravico. Novi invalidski zakon je mnogim vojnim žrtvam vzel
Legitimacije pa. katerim koncem leta pet- 1 zaščito. Zato naj posebno organizacije, ki itak
leina doba še ne bo pretekla, naj za podaljšanje predlože zgoraj omenjenemu uradu do 30, novembra 1929.
Prošnje za legitimacije, predložene po na-i vedenih terminih, se bodo mogle upoštevati šele po novem letu. Tekom leta vložene prošnje za nove legitimacije se pa ne bodo predlagale posamezno direkciji držav, železnic, ampak le skupno in sicer največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele na dan, ko se želez, legitimacija že potrebuje.
Upokojenci in upokojenke se končno vabijo, da v bodoče prilagajo vsem morebitnim
navadno sprejemajo in pošiljajo naročila, pazijo na pogoj, ako je dotični zaščiten. Znano mora biti, da na primer 20% ni invalidi, civilni invalidi itd. nimajo več pravice do legitimacij, zato ni treba sprejemati njihovih naročil za no-1 ve, pa tudi ne za podaljšanje starih legitimacij. ! Po predpisih morajo vsi taki, ki izgube pravico, j legitimacije vrniti Direkciji državnih železnic.
Novosti v kinu Ljubljanski dvor.
Kakor smo že večkrat javili slovenski javnosti, je kino Ljubljanski dvor last Udruženja
reklamacijam, vlogam in prošnjam v pokojnin- j vojnih invalidov. Moramo priznati, da sloven-
ziji
skih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek plačilne nakaznice, ker se s teuf omogoča hitrejše in lažje poslovanje.
Finančna direkcija v Ljubljani, oddelek za drž. računovodstvo.
V. d. šefa oddelka: Paternoster 1. r.
K prednavedenemu uradnemu pozivu moramo špecijelno glede naših invalidskih legitimacij za vožnjo nekaj pojasniti.
^	o	In Ä
upokojencev in njih rodbin, v obče ne pride toliko za nas vpoštev. Invalidi smo dobili legitimacije za vožnjo v obliki knjižic šele pred

v Ljubljani, ki ima akte.
Zaenkrat naj si tovariši in tovarišice skušajo na ta način pomagati, saj pozneje bodo dobili itak rešitve oziroma sklepe novoustanovljenega invalidskega sodišča.
Invalidsko sodišče pa pri ogromnem delu tudi ne bo moglo še tako kmalu izdati vseh rešitev. Postopanje zna teči leto dni.
Upamo, da bomo mogli tekom prakse to vprašanje povoljno urediti.
Še na nekaj moramo opozoriti pri izdajanju potrdil o prijavah sodišču.
Vsako potrdilo naj vsebuje tudi likvidacij- I dobe druge, dočim sko številko Računovodstva za vojaške miro- ! 3 let.
vine v Ljubljani. Sodišča izdajajo taka potrdila ; Toraj pazite invalidi, da ne bo kdo vlagal brez likvidacijskih številk, računovodstvo'pa prošnje za novo legitimacijo po prednjem pomora vsako ime iskati, predno more nadalje- i zivu, ki velja le glede državnih upokojencev. ž vati z nakazilom. Ako sodišče ne zabeleži na Pač pa je med oficirji upokojenci in gažisti j	^o' nR’
potrdilu likvidacijske številke, naj jo prijavlje- ; najbrž nekaj takih, ki jim poteče petletna doba. : nec sam zabeleži in sicer zgoraj ali spodaj na ! ker oni so imeli že poprej legitimacije v obliki
ska javnost to dejstvo še mnogo premalo uva-žuje, četudi je zlasti v zadnjem času vodstvo kina Ljubljanski dvor velikopotezno pokazalo, kako skrbi za dobre filme in za čim večje olajšanje obiska vsem slojem. Kino Ljubljanski dvor je od 15. oktobra najcenejši kino v vsej Jugoslaviji. Cene so se znižale na 4, 6, 8 Din. Vsak dan ob 4, v nedeljo in praznikih ob pol 11. in ob 3. pa lahko sedete za 4 Din, kamor hočete. V parter ali ložo ali na balkon. To je na-
tarni instituciji ne gre za dobiček, za takore-koč privatni kapital. Marsikdo bo zmajal z
doba. Drugi državni upokojenci in njih rodbine : ; pa so imeli že preje take legitimacije, ko smo I mi imeli še uverenja poleg članskih knjižic. Ker s i velja vsaka legitimacija le za dobo petih let, j \ morajo sedaj vložiti nove prijave s slikami, da i bo to pri nas šele tekom
potrdilu s svinčnikom. Številko najde na odrezku, ki ga dobi od pošte pri dostavitvi invalidnine ali pa v starem sodnem sklepu.
Na ta način bo mnogo olajšal delo, ker bo-do šla nakazila hitro od rok._______________
Ob naših prireditvah.
Različni spomini, naš položaj in delovanje v obče zahtevajo, da marsikdaj kaj priredimo. Tako imajo naše organizacije vsakoletne žalne maše, počastitev na pokopališčih, odkritja spomenikov itd.
Pa tudi je treba večkrat prisostvovati kaki obči narodni ali socijalni prireditvi ali sprevodu. Vojne žrtve smo vendar po svojem položaju in bistvu večkrat moralno poklicane in vezane k temu! ^
Dogaja pa se, da je ob marsikateri taki priliki prav slab odziv in udeležba iz naših vrst. Moramo konstatirati, da je na deželi v tem oziru mnogo boljše razumevanje kot v mestu j in to baš v Ljubljani. Videli smo marsikatere ’
knjižic. Oni seveda morajo zaprositi za nove j v gori navedenem roku.
Za nas invalide pa je važen tretji odstavek poziva, namreč glede podaljšanja železniških i legitimacij za prihodnje leto.
Ako kdo hoče, da bo dobil podaljšanje že ’ pred novim letom, mora predložiti svojo legi-I timacijo do 30. novembra t. 1. Pozneje predložene legitimacije se bodo podaljševale po novem letu. Ker imamo samo trikratno vozno I olajšavo na leto, je pač vseeno, ako isto izrabimo malo preje ali pozneje, zato ne bo tudi podaljšanje šele po novem letu neprimerno.
Zbiranje in pošiljanje invalidskih legitimacij za vožnjo naj se vrši na isti način kot do sedaj.
Poziv pa končno pojasnjuje še, da se naročila novih legitimacij ne bodo od slučaja do slučaja odstopali Direkciji državnih železnic v Ljubljani, temveč dvakrat mesečno skupaj.
Ker je še vedno dosti invalidov, ki še nimajo legitimacij za vožnjo, pa se navadno ta-
filmov«. O, to je velika zmota! Res je, da nima tistih »šlagerjev« tistih odvratnih filmov, ki apelirajo samo na instinkte nerazsodne mase, temveč ima velike umetniške filme poleg veselih in pustolovskih. V oktobru je igral ruski velefilm »Tatarska kri«, ki ga je sprejela vsa t Evropa z navdušenjem, prve dni novembra je ' za nizko ceno nudil občinstvu velefilm nemške : produkcije »Nevesta št. 68«, kjer je igral glav-; no vlogo sloviti Konrad Veidt. Veselo je bilo
öd katerih mnogi niso mogli verjeti, da ob 4. popoldne lahko za 4 dinarje sedejo kamor hočejo — pri takem vele-filmu, kakršnega že dolgo niso videli. To pot so se ponovno (in se bodo v bodoče še večkrat) prepričali, da so vse govorice o filmih kina Dvor nesramna in nepoštena natolcevanja. ki jih gotovi elementi širijo iz gotovih namenov. Dolžnost vsakega invalida je, da to povsod in vselej pobija. Za november in december kakor za januar pripravlja vodstvo kina naravnost senzacionalne filme kakor so »Okovi«, drama iz Sibirije, kulturni film veselega slona »Nuri«, krasni japonski filmi »V senci Vošivare«, pustolovni film »Tempo tempo« z akrobatom Albertinijem itd.
Naše gibanje.
Gledališki oder U. V. I. v Ljubljani. Dne
1. sept. 1929 smo otvorili letošnjo sezono z igro »Nebesa na zemlji«. Hodimo k vajam. Dramatični odsek dela tiho, skromno in požrtvovalno. Izvedla se je notranja reorganizacija od-
seka in z veseljem sem prevzel režijo. Stavim velike nade na precej obsežno nalogo. Marsikaj bo treba še napraviti in premostiti, da pridemo do zaželjenega cilja. Nadejam pa se na agilnost in požrtvovalnost igralcev tako, da nam bo zaželjena izvedba mogoča. Zapreko imamo ker nimamo lastne stalne dvorane v Ljubljani. Pripravlja pa se, da bo tudi to vprašanje v kratkem rešeno povoljno. Priznati je treba, čeprav so različna mnenja, da je v kulturnem oziru gledališki oder velikega pomena tudi v udruženju. Zato se hočemo potruditi, da bo vršil v kulturnem in gmotnem oziru veliko in bo postal uvaževanja vreden. Podpirajmo ga v veri in veselju na uspehe, ki bodo vsekako koristni.	H. R.
Uspeh dramatičnih predstav. Naj še jaz napišem nekoliko besed o dramatičnem odseku U. V. 1. Bil sem pri dveh predstavah v letošnji sezoni. Opazil sem napredek, ki se s prejšnjimi leti ne more primerjati. Na spodbudo gg. Rebolja in Šorna se je ustanovila vodstvo. Glavno brigo so prevzeli gg. Tomc, Rebolj in Šorn. Članstvo se je agilno poprijelo Studiranja. Letošnjo sezono imamo zelo pridne, nadarjene igralke in igralce. Tudi vodstvo se zelo briga za napredek, za režijo pa skrbi g. Rebolj. Po odhodu režiserja g. Blaža v Maribor k gledališču sta takoj stopila v akcijo gg. Rebolj in Šorn, da sta studiranje poživela. Bodoče predstave se bodo najbrž vršile tudi v Rokodelskem domu v Ljubljani, ki ima velik renome že iz poprejšnjih časov. Apeliram na javnost, da naj poseča naše predstave, članstvo pa, ki se čuti zmožnega, da pristopi k sodelovanju.
I. Š.
Dobrim ljudem. Ključavničarskega obrta se želi učiti Franc Meštrovič, sin vojne vdove, star 14 let, ki ima 2 razreda gimnazije. Sprejel bi tudi učenje kake druge primerne obrti. — Vojni invalid Franc Škotljek pa želi oddati radi revščine svojo 10 letno hčerko dobrim ljudem za svojo.
Oba slučaja priporočamo tudi v posredovanje, da bi dobila dobre usmiljene ljudi. Even-tuelna vprašanja naj se naslovi na Uredništvo »Vojnega invalida v Ljubljani«, Šentpeterska vojašnica.
Pri Izstavljanju popisnic za članske knjižice morajo člani in članice, posebno pa krajevni odbori paziti, da ne pozabijo navesti datume in številke novih potrdil o prijavi sodišču. Ako kdo iz vzroka ker plačuje preveč neposrednih davkov, ali pa da je državni uslužbenec ne prejema invalidnine, naj to v popisnici na primernem mestu ali pa zgoraj navede. Ako ne vedo za datum potrdil, naj navedejo likvidacijsko številko računovodstva za vojaške mirovine. To je na vsak način potrebno, ker drugače pri Središnem odboru ne podpišejo knjižic. Vse naročene knjižice imajo do sedaj tako oviro, zato se ni treba čuditi, ker toliko časa niso izgotovljene.
Domžale. Obveščamo članstvo, da naj ona potrdila o prijavah, ki so jih dobili od sodišča prinesejo tajniku tov. Vodopivcu, ali pa jih sami direktno pošljejo Računovodstvu za vojaške
mirovine, finančne direkcije v Ljubljani. Prosimo, da opozorite tudi vse znane invalide in vdove na dolžnost prijav, ker čas gre h koncu. Komur ni znan način prijave, naj pride poprej po informacije k tov. Vodopivcu. Seveda mu bo on tudi napravil prijavo. Opozarjamo pa dotične, ki nimajo poravnane članarine, da jo takoj brezpogojno poravnajo. Nekaterim takim je organizacija po obljubi, da bodo nadoknadili članarino, napravila prijave. Dotični naj ne mislijo, da se bodo izmuznili in si bo organizacija take dobro zaznamovala. Dotični tudi niso vsi bedni. Tajnik jim je za tako uslugo celo pre-I skrbel potrebne listine. Članarino pobira bla-j gajnica tov. Ulčarjeva, toraj naj jo čimprej po-\ ravnajo, sicer se bo postreglo z imeni v našem j listu.
Žige udruženja je treba vsled novega na-1 živa spremeniti. Krajevne odbore opozarjamo, j da naj izrežejo iz svojih žigov to je okroglih ! in prezentacijskih črke »SHS« v latinici in ci-i rilici in naj vsakokrat pri vporabi vpišejo z I roko »Jugoslavije« ali okrajšano »Jugosl.«
Igri se vršita in sicer v nedeljo dne 17. no-s vembra t. 1. popoldne ob 3. v Križah pri Tržiču, isti dan zvečer ob 8. pa v Zadružnem domu v ) Tržiču. Naš dramatični odsek vprizori igri Ne-š besa na zemlji in Špansko muho. Opozarjamo ; okoliške tovariše in tovarišice, da agitirajo za j udeležbo, ker gre dobiček v prid tržiške organizacije oziroma članstva.
K Ljudski samopomoči je bilo v zadnjem času zopet precej pristopov posebno odkar so otvorjene posebne skupine za nad 50 let stare osebe. Sprejem takih pa traja le začasno. Slu-I čaji smrti so pokazali, da je bilo že mnogo de-! ležnih izdatnih podpor. Zato priporočam vsem, da se za slučaj smrti zavarujejo. Pojasnila daje in sprejema člane poverjenik tov. Stanko Tomc, tajnik udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica. Priložiti je treba ! znamko za odgovor.

Poäiticne beležke.
Doba banov.
II. novembra so začele delovati banske uprave. — Konec oblastnih samouprav. — Banski sveti.
Dne 7. novembra je bil razglašen zakon o banskih upravah. Ban je vrhovni voditelj uprave banovine. Pomočnik bana je pomožni organ in zakoniti namestnik bana in nadzornik vsega poslovanja. (§§ 1 in 2.)
Banska uprava se deli na oddelke, ki jim načelujejo načelniki. (§§ 3 in 4.)
Banska uprava ima naslednje oddelke: 1. splošni, 2. upravni, 3. poljedelski, 4. prosvetni, 5. tehnični, 6. za socijalno politiko in narodno zdravje, 7. finančni, 8. v posameznih banovinah sme minister za trgovino in obrt osnovati oddelek za trgovino, obrt in industrijo. (§ 7.)
Vsak oddelek se potem deli na odseke in referate.
V vsaki banovini se ustanovi
banski svet
kot posvetovalni organ. Banski svet šteje v
savski in dunavski banovini po 30 članov, v vardarski, drinski in moravski po 25 in v ostalih banovinah po 20 članov. (§ 26.) Dravska banovina bo imela torej 20 članov banskega sveta. Te člane imenuje in odstavlja notranji minister. Banski svet bo imel dve do tri seje na leto po par tednov.
Ban ima pravico izdajati naredbe v mejah zakonov in z odobrenjem pristojnega ministra skrbeti v okviru svojega proračuna za gospodarske, socijalne, prometne in kulturne ustanove. To pa toliko, kolikor nimajo namena ali pomena za vso državo.
Delokrog banov je torej izvrševanje poslov v področju banovin v intencijah in z odobrenjem pristojnega ministra. Tu sem spadajo v prvi vrsti naloge, ki so jih imele doslej oblasti ter jih imajo srezi in občine v zmislu veljavnih zakonov.
Socijalna zakonodaja ni podrejena banom,
ker je ustanova za celo državo. Oddelek za socijalno politiko v banovini ima skrbeti za vojno siročad, betežnike in siromake. Dalje odločati glede zaposlitve inozemskih delavcev, nadzorstvo nad kopališči in zdravilišči, bolnicami in pospeševanje teh zavodov.
Druge naloge so itak razvidne iz naslovov oddelkov, odsekov in referatov.
Likvidacija oblastnih samouprav. Oblastne samouprave bodo likvidirale 15. novembra. S tem dnem preneha tudi funkcija komisarjev bivših oblastnih samouprav. V Sloveniji bosta razrešena funkcij v ljubljanski oblasti dr. Natlačen, v mariborski oblasti dr. Leskovar.
Od nastavljenega uradništva bivših oblastnih samouprav bo prevedeno le okoli 60 odstotkov, ki bodo sprejeti v službo pri banskih upravah.
Izstradanje žensk in otrok naj se izloči kot vojno orožje. V dosedanji teoretični debati o svobodi na morju je Hoover sprožil novo pobudo s tem, da je v Washingtonu ob obletnici premirja v nekem govoru predlagal, da naj se v bodočih vojnah vse ladje, ki prevažajo živila, stavijo v enak položaj, kakor bolniške ladje, da se promet živilskih ladij med nevtral-
Povest iz vojne OČE
Opozarjamo na novelo
nemškega pisatelja Leonharda Franka, ki smo jo pričeli priobčevati v tej številki našega lista v podlistku. Prevaja jo pesnik Mile Klopčič.
Povest »Oče« je vzeta iz Frankove knjige »Človek je dober«, zbirke petih novel iz vojne, ki jih je napisal leta 1916/17 in posvetil »bodočim pokolenjem«.
Leonhard Frank
spada nesporno med najboljše nemške romanopisce. Iz navadnega fabriškega delavca se je razvil v velikega umetnika. Berite in videli boste vso grozo vojne! In pisatelj vam bo vlil vere v dobrega ČLOVEKA.
L i STE K.
Leonhard Frank:
Oče
Prevaja Mile Klopčič.
Gadja zalega, kdo vam je dejal, da boste ubežali prihodni jezi?
Že je položena' sekira na korenino. Za- > kaj drevo,, ki ne rodi dobrih sadov, bo po- ; sekano in v ogenj vrženo.
Ev. sv. Mateja, 3. pogl.
Robert je bil natakar v nekem nemškem ho-tel-restaurantu. Preprost. Plavolas. In kadar je stal odrevenel v ponižnem poklonu pred gostom in sprejemal naročilo, je spreletela njegove možgane misel: vsak drugi poklic je bolj človeški.
Nanj je učinkovala podarjena napitnina kot i zaušnica, za katero se moraš zahvaliti. In če mu je jj dal napitnino gost, ki je bil ubožnejši od prejem- ; nika, je iz Robertovega ranjenega človeškega do- ; stojanstva vidno planil prezir in se često stop- { njeval do maščevalnosti in predrznosti. Zgodilo ] se je, da Robert od takega gosta ni maral spre- 1 jeti napitnino. Dajati uglednim gostom na upanje, š je bilo zanj odrešenje.
Leta 1894 mu je rodila žena dolgo zaman | pričakovanega sina. In Robertova ljubezen se je | vsa žrtvovala temu otroku. Otrok je dobil vse: i otroško gobo, sterilizirano mleko za otroke, otro- j ški voziček na vzmeti, belo lakiran hlevček, lutke, j Kesneje majhne parne stroje, železnice, balončke, bobne, sablje, puskice, svinčene vojake. Kasneje izprehodno palico, mornarsko obleko s čepico, na kateri je bil napis »S. M. S. Hohenzollern«, usnjeno šolarsko torbico, računalo z rdečimi in | belimi krogljicami, polirano škatljico za šolske potrebščine.
Sin se je učil gosli, moral se je učiti klavirja.
In je smel obiskovati gimnazijo. Študira naj. Da ne bo natakar. Že v svojem desetem letu je imel sin s’loje kolo. In je v svojem dvanajstem letu pripadal rodoljubnemu mladinskemu društvu.
Robertovo življenje se je izčrpavalo v življenju sina. In stavek: vsak delavec je svojega plačila vreden, je postal zanj svetovni nazor. Robert je hitel izvrševat naročila, se priklanjal, zahvaljeval za napitnino, varčeval, grabil na kup, računal, si prizadeval, postal sobni natakar, potem višji natakar, vodil skrivne zaljubljene parčke v tihe sobe za nekaj ur, zamižal, se pogreznil v brezno ljubezni do svojega sina, ga poslal na univerzo, osivel, bil blažen v opravilu, blažen v svojem sinu, imel sto njegovih fotografij, shranil je otroške oblekce, igrače: sab-Ijige, puškice, svinčene vojake. Čepico z napisom: »S. M. S. Hohenzollern«.
Sinu je bilo dvajset let. Nekega torka je prejel pozivnico, pol leta kesneje železni križec.
In poleti 1916. je prejel Robert sporočilo, da je njegov sin padel. Na polju časti.
En svet je bil ubit.
Ubiti je prebiral venomer: »Padel na polju časti«. Listek je nosil s sabo v listnici, med bankovci. Prebiral ga je, ko je prišel tujec in zahteval sobo, ko je stal ob biljardu in čakal naročil, ko ga je poklical zvonec in je hitel po dolgem hodniku, prebiral ga je, predno je stopil v sobo in ko je s plačanim računom in napitnino v rokah stopil iz sobe. Prebiral ga je v kuhinji, v vinski kleti, na stranišču. »Padel na polju časti.« Čast. To je bda beseda in je imela štiri črke. Štiri črke, ki so skupaj tvorile laž take peklenske sile, da je bilo mogoče razpeti na te štiri črke ves narod, ki je pahnil samega sebe v najstrašnejše trpljenje.
Polje časti je bilo nevidno, neznano, je bilo Robertu nerazumljivo. Ni bilo ne polje ne njiva, ni bilo ne ravnina, ne megla in ne zrak. Bilo je absolutni Nič. In nanj naj se opira. Svoj živ dan.
Za njim ničesar, pred njim ničesar. Robert je stal v sredini na Niču.
Njegove roke so servirale, sprejemale denar, napitnino. Čemu? Bankovcev ni bilo več. In njegova hranilna knjižica je bila zanj polje časti. In polje časti je bilo nerazumljivo.
Robert je oddajal najboljše sobe na željo za polovico določene cene, dodal še salon, kopalnico. Degradirali so ga v navadnega natakarja. Če se je zdel restavracijskim gostom račun previsok, je oddajal brez odpora najdražje jedi in vina po znižani ceni. Poslej so ga pritegnili na pomoč le, kadar je bilo v veliki hotelski dvorani kako slavje,
zborovanje.	%
Je kaj bolj brezpomembnega, kot da te pahnejo iz življenskega položaja? To vse je bilo le polje časti. Je bil absolutni Nič.
Često je šel v sobo svojega sin?^, kamor je med vojno nanosil fotografije, otroške obleke, sabljice, bobenčke, puške, svinčene vojake. Ničesar ni občutil ob pogledu na te orumenele in oguljene ostanke. Automatično, kakor je bil prišel, je odšel spet iz sobe.
To stanje, v katerem se je gibal Robert le še liki stroj, je trpelo tedne, dokler ni človek v njem zbral nekega dne moči, ustaviti se ^ bolečini. Iz njegovih rok je padla fotografija sirfcka v in-fanterijski uniformi, s prezentirano puskico —, parno kladivo je udarilo po Robertu, ki je strmoglavil v prepad, s srcem, odprtim na stežaj bolečini in ljubezni. Robert je zakričal. Samo enkrat. In popolnoma kratko.	_ ,
Nekaj neizrekljivega se ga je doteknilo^ in Robert se je ognil odrešenju, ki je bilo v bolečini.
In ko ga je hotela njegova žena tolažiti z besedami, ki jih je bila prevzela od enako trpečega trgovca, peka, sosede: zdaj se moramo pač sprijazniti s tem - je odskočila v strahu pred Robertovimi nevarno sršečimi očmi m je poslej molčala.	(Dalie
nimi in vojskujočimi državami ne ovira in s tem izloči izstradanje žensk in otrok kot vojno orožje. Ta njegova pobuda bi lahko preprečila vojno ali pa jo vsaj omejila. Ta svoj predlog stavlja v razpravo vsemu svetu. Bil je mnogo let osebno mnenja, da mora biti prevoz živil v vojnem času zavarovan pred vsakim napadom. V vseh važnih vojnah zadnjega časa je igralo veliko strategično vlogo prizadevanje držav, da se transport živil prestreže ali zavaruje. Prej ali slej mora svet uvideti, da je v tem eden izmed načelnih faktorjev za svetovno razorožitev. Varstvo transporta živil v vojnem času mora biti najvažnejše vprašanje vseh držav, nevtralnih ali vojskujočih. Hoover je. pri tem naglašal, da ta predlog ni uradno po ameriški vladi naslovljen na nobeno državo ter je priznal, da ga je treba dolgo in temeljito proučevati. Tudi njegova misel ni namenjena za bodočo razorožitveno konferenco v Londonu, ker ima ta konferenca drugo svrho.
Hoover je še izjavil, da je bilo tekmovanje v oboroževanju eden od vzrokov, ki vodi do nezaupanja in diferenc. Odstranitev tega nezaupanja je bil prvi in najvažnejši povod za to, da so se ponovno začela pomorska pogajanja. Hoover trdno upa na uspeh konference, ki se bo sestala meseca januarja. Amerika se že dogovarja z Anglijo o pariteti brodovja. S tem se bo znatno znižalo brodovje in doseglo olajšanje gospodarskih bremen obeh narodov.
Razne vesti.
Krup v Dalmaciji je najnovejša vest glede inozemskih naprav v Jugoslaviji. Menda kupuje Krupp 25.000 kvadr. metrov sveta pri Solinu, da zgradi tam tovarne.
Nova tovarna za izdelovanje poljedelskih strojev v Novem Sadu bo zaposlovala 200 delavcev, ustanovila jo je družba Hofherr - Schrantz - Clayton - Suttle.
Slovenija je pokadila v prvih letošnjih devetih mesecih za ca. 160 milijonov Din tobaka.
Avtomobllno tovarno v Rusiji, in sicer v Nižjem Novgorodu, bo zgradila tekom 15 mesecev ameriška tvrdka Austin Co; tovarna naj doseže letno kapaciteto
140.000	avtomobilov.
55-odstotno dividendo bo izplačala delniška pivovarna v Smihovu (Praga). Dobiček leta 1927 je znašal
9.600.000	Kč, lanski čisti dobiček pa 12 milijonov Kč.
Grčija je uvedla splošno žensko volilno pravico
za vse ženske, ki izpolnijo 21. leto, in to za volitve v občinske zastope.
Bela moka za največji praznik. Te dni praznujejo na Ruskem 12 letnico boljševiške revolucije z velikimi svečanostmi. V povišanje slavnostnega razpoloženja je sovjetska vlada odredila, da prejmejo vsi delavci izreden živilski delež, in sicer po poldrugi funt pšenične moke na osebo. Zadnjikrat so delavci prejeli pšenično moko za praznik 1. maja.
Število finančnih direkcij, katerih je bilo dosedaj 14, se bo sedaj znižalo. Podpisan je že zakon, s katerim se imenuje v vsaki banovini po ena finančna direkcija. Razen tega dobi eno tudi Beograd z Zemunom Jn Pančevom. Vseh finančnih direkcij bo torej 10. Zakon stopi v veljavo 1. januarja. Do tedaj ni pričakovati spremembe v osobju dotedanjih finančnih direkcij.
Socijalno ministrstvo je sestavilo načrt izseljeniškega zakona.
Otvoritev razstave. 12. novembra je bila slovesna otvoritev razstave srbskega kmetijskega društva, katere so se udeležili tudi zastopniki kmetijskega ministrstva. Pri tej priliki je bilo izrečenih mnogo pomenljivih govorov, ki so slavili delo kmetijskega društva in podčrtavali zasluge sličnih kmetijskih zadružnih organizacij za dvig jugoslovanskega poljedelstva.
Nakaznice za živila v Moskvi in drugih ruskih mestih je uvedla sovjetska vlada za vse delovno prebivalstvo. Tovarniški delavec dobi na dan 200 gramov mesa, za vsakega družinskega člana še 10O gramov na dan. Pazi se strogo na to, da bi kdo več ne dobil
ali karte oddajal drugim. Ženske se nastavljajo že po polnoči v dolge vrste pred živilskimi oddajališči, da bi jim ne bilo treba oditi praznih rok, če živil prej zmanjka. Tudi jajca se oddajajo na karte in sicer na odraslega po 15 komadov na mesec, na otroka po 25 komadov mesečno. Brez karte se dobi samo še divjačina in ribe, kdor ima dovolj denarja. Neproletarci ne dobivajo kart in morajo kupovati meso pri privatnih branjevcih, ki pa izkoriščajo položaj in navijajo cene; tako stane en funt mesa v prosti prodaji že 2.50 rublja, to je približno 60 dinarjev. Ruski funt je pa manjši kakor našega pol kilograma. Vlada je naročila državnim konzumnim zadrugam, da organizirajo čimveč oddaja-lišč na periferiji, da se centralna oddajališča razbremenijo. V to svrho smejo rekvirirati primerne lokale. Ob enem se dela na zboljšanju dovoza z dežele.
Fašistovskl protest na delovni konferenci. Na mednarodni delavski konferenci v Ženevi je fašistični delavski delegat vložil na konferenco protest, katerega je s poudarkom podpiral tudi delegat italijanske vlade. Protestira proti temu, da niti ena delavska skupina konference ni izvolila fašističnega delavskega delegata v nobeno komisijo. O tem konfliktu se bo odločalo najbrže šele v ponedeljek.
O banih v starih časih. Z zakonom od 3. oktobra t. 1. je naša država razdeljena na devet banovin, velikih upravnih področij, ki jim bodo načelovali bani. Poreklo imena ban ni povsem pojasnjeno. Misli se, da izhaja iz časa, ko so bili Srbi, Hrvati in Slovenci podložni Avarom od kakega avarskega vojvode, Bajano, drugi pa smatrajo, da je nastalo iz perzijske besede bajan, t. j. vojvoda. Ban je bit v naši zgodovini vedno naslov visokega državnega dostojanstvenika. Početek banske oblasti je treba iskati na ozemlju Krbave in Like, ker se zdi, da so te pokrajine tvorile v nekdanji hrvatski državi posebno ozemlje, ki jo je upravljal v imenu hrvat-skega vladarja ban kot njegov namestnik. Pozneje se je pri Hrvatih razvilo iz tega položaja najvišje državno dostojanstvo za kraljem, čigar namestnik je bil ban. Ime ban se omenja v vseh krajih našega naroda, zlasti pa v Bosni in Hrvatski. V listinah se ban omenja od 12. stoletja. V 12., 13. in 14. stoletju so se imenovali bani bosanski vladarji, v 13. stoletju pa se je ban pojavil tudi v Dubrovniku. Kasneje je bana imenoval madžarski kralj na predlog hrvatskega stanovskega sabora. Ko se je v 16. in 17. stoletju okrepila oblast Habsburžanov v Ogrski in Hrvatski, so Habsburžani imenovali bane ne glede na hrvatski sabor, vendar pa so Hrvati take bane smatrali za nezakonite. Ban je bil zelo ugledna osebnost ne samo v Hrvatski, temveč tudi med dostojanstveniki hrvatsko-ogrske države sploh. Ban je bil v imenu kralja vrhovni upravitelj, sodnik in vojskovodja v Hrvatski. Pri kronanju kralja je ban nosil državno jabolko. Ta izredni položaj je bil razlog, da so v 15. stoletju pričeli imenovati bana tudi podkralja. Moč banske oblasti je bila v različnih časih zgodovine različna ter se je menjavala po političnih razmerah. Ban je skliceval sabor, potrjeval njegove sklepe v imenu kralja ter je imel tudi razne druge privilegije.
Raznoterosti.
S parnikom v srce Sahare.
Tehnika je' tako napredovala, da že danes preob-razuje svet, a za bodoče se pečajo inženerji z najsmelejšimi načrti. Napovedujejo se podmorski tuneli in ogromni prekomorski mostovi, umetna poplava svetovnih puščav in polet na najbližje zvezde... Med temi načrti je zaenkrat fantastičen samo poslednji, vsi drugi so pa že z danes znanimi sredstvi izvedljivi. Zelo velikega pomena za ves svet bi utegnila biti zlasti pridobitev velikih puščav za poljedelstvo in promet. O enem teh načrtov, ki se tiče Sahare, poroča washingtonski znanstvenik E. E. Slosson v časopisu »Science News-Letter«:
Približno 80 km jugozapadno od Biskre se začne vrsta slanih jezer in močvirij, ki se raztezajo od Alžira preko Tunisa skoraj do Gabeškega zaliva. Velik del tega ozemlja leži pod gladino Sredozemskega morja in razni inženerji so se v teku zadnjih 60 let pečali z možnostjo, da bi se v te prostore s pomočjo kanalov napeljala voda iz Sredozemskega morja. Tako se je francoski polkovnik Roudaire do svoje smrti 1. 1885. potegoval za to, da bi se napravil 22 km dolg kanal med zalivom Gabes in najbližjim slanim jezerom Šot el-Dže-rid. Stroški bi znašali 30 milijonov dolarjev, dela pa bi trajala približno pet let. Na ta način bi se ustvarilo
umetno jezero, ki bi imelo 80.000 km- površine in bi bil. poprečno globoko 24 metrov.
Newyorški inžener Dwight Braman je lani predložil francoski vladi načrt, po katerem naj bi se zgraditi trije kanali: dva bi bila dolga po 22 km, eden pa 6 km. Tako bi Saharo pokrilo 120.000 štirijaških kilometrov obsegajoče jezero in bi mogli največji parniki pluti ie Sredozemskega morja naravnost v srce Sahare. Izhlapevanje tolike množine vode bi vplivalo na podnebje i« povzročilo večje in redne padavine; zlasti pa bi umeta« jezero zvišalo višino talne vode. Vse to bi pripomogle, da bi bilo v tamkajšnjih pokrajinah pogubne vročine ia suše konec.
Podoben načrt je nedavno predložil britanski vlacU inž. John Bali, vodja izmerjevalnjh del v Sahari. Prt merjenju je ugotovil, da leži izvir Qattara (200 km zapadno od Kaira) 135 metrov pod morsko gladino. Bali predlaga, da se skozi višavje, ki se vleče proti Sredozemskemu morju, napravi tunel in tako ustvari jezero, ki bi bilo 300 km dolgo in 120 km široko. Pri tem bi se dobila vodna sila za 150.000 konjskih moči. Spodnji Egipt bi imel dovolj električne sile za razsvetljavo i« pogon in 800.000 ha neobdelane zemlje bi se pridobi!* za kmetijstvo.
Ballov načrt predvideva, da bi bil dotok vode iz Sredozemskega morja skozi tunel vedno tolik, kolikor bi ga solnce sproti zopet izsušilo, tako da ne bi bil» treba nikakih naprav za odtok.
Kakor znano, leži tudi Mrtvo morje znatno niže nego površina svetovnega morja. Tudi zanj so že n« dnevnem redu veliki načrti, po katerih naj bi se napeljalo vanj Sredozemsko morje. Na ta način bi se dobil« zadostna vodna sila za elektrifikacijo Palestine in izpre-membo tamkajšnjega puščavja v plodno zemljo.
_ Vsi ti načrti, dasi izvedljivi, pa vzbujajo razne pomisleke. Predvsem strokovnjaki dvomijo, da bi umet na jezera bistveno izpremenila afriško podnebje. Raze« tega bi voda v umetnih jezerih vsled izhlapevanja postala vedno bolj slana in bi se v teku časa izpremenii» v velike struge soli, ki bi pač bile vir za kemikalije, druge koristi pa bi svet od tega ne imel. Nekateri znati-stveniki pa svare pred umetno poplavo sahare in opo zarjajo, da bi imela ohladitev teh ozemelj za posledico, da bi se mrzli pas v Evropi pomaknil znatno proti jugu.
Smešnice.
Raztresenost. Profesor (pri obedu v hotelu): Ljub« ženka, danes si pa res dobro kosilo pripravila!
Trmasta hčerka. — »Rad bi zasnubil vašo hčerko!
»Že prav. A kaj pravi ona?
»Privolila bi, če bi vi nasprotovali!«
*
Izobrazba vse odnese. — Peter: »Ti, sosed Pavel, kam pa so prešli tvoji prašiči in tvoja govedina?«
Pavel: »Prašiče mi je sin Joža zaštudiral, na račun govedine se pa uči moja Polona na klavir.«
*
Katehet: »Povej mi, Miha, zakaj sta šla duhovnik in levit mimo ubogega potnika, ne da bi mu pomagal*, kot je to storil pozneje Samaritan?«
Miha: »Zato, ker sta videla, da je oni na tleh že okraden in oropan.
*
Učitelj: »Epidemija je nekaj, kar se hitro širi. — Gombač, povej mi kako primero!«
Učenec: »Marmelada!«
❖
Malo težko bo šlo... — »Očka, očka, poglej, kakšen velik pajek leze po stropu!«
»Sitnež, ne delaj takšnega hrupa zaradi enega s» mega pajka. Poteptaj ga z nogo — in pusti me v miru!
Izdaja Udruženje vojnih Invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskamo; Albert Kolman.
□onon
m
m
a®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®©®
□oanaHnn
ü©®®©©©
□ □□□
i
©
©
m
m
©
®
m
©
m
m
m
si
S
i
Jb^UUBLlAMSKI
UUBL1ANSKI
V
imis!
gj
Kdor se Nože od dnevnega dela dobro odpočiti, nai obiskuje
„KINO LJUBU AN/KI DVOR“
Kdor hoče spoznati nainoveiio filmsko produkcijo si mora ogledati filme
kina „Ljubljanski dvor“
Kdor hoče za najmanjši denar
največ veselja in zabave, mora v kino Dvor,
kajti tam lahko vsak dan ob 4. uri in ob nedeljah in praznikih pa ob Ul. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne sedi za Din kjer hoče, poleg tega so pri vseh ostalih predstavah zni-mm žane cene na minimum:
4, 6, 8 Din.
HlHinininninir jecao □iDiniMniaania
]®®®©
□ppapannaanian
©®il®
m
©
m
©
©
©
©
i
§
§
S
®
©
I
©
©
©
s
©
©
m
pnopppnpGpnc