-----    257    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Vsled postave od 1. julija 1. L se namesti papirnatih desetič in srebernih desetič od 1848. in 1849. leta izdaja že nov denar (drobiž) po 20 in 10 kraje. Kovan je iz srebra in kupra; v dvajseticah je vsacega pol, v deseticah pa je srebra nekoliko manj. Na sprednji strani je za neogerske dežele napis cesarjev v latinskem jeziku, na zadnji ste v cesarskem orlu številki 20 ali 10 z letno številko 1868; za oger-ske dežele je napis v magjarskem jeziku. Ogri si kujejo tudi kuprene solde po 4 kraje, in po 1 kraje.
—  V komisiji, ki jo je ministerstvo kmetijstva sklicalo na Dunaji, je bilo rečeno, da prvi pogoj za razširjenje dobrih vednosti v sviloreji je poducevanje Šolske mladine v ljudskih šolah in posebno v realkah; zato je treba, da se učitelji v preparandijah teoretično in praktično podučujejo v sviloreji. Izdelala je ta komisija tudi program za svilorejnico v Gorici, kjer se bojo skušnje in preiskave delale o zadevah sviloreje. Za podporo sviloreje je bilo odločeno dolenji Avstriji 800, gornji Avstriji 500, Salcburškemu 150, Češki 2800, Galiciji 800, Bukovini 250, Moraviji 500, Šleziji 1200, Stajarski 800, Kranjski 300, Koroški 300, Dalmaciji 2000, Trstu 400, Istriji 800, Goriški 1700 in Tirolski 1700 gold.
—  Novi c. k. deželni poglavarji so imenovani. V Trst na mesto barona Bacha pride c. kr. podmaršal Moring za začasnega voditelja deželne vlade, — v Dalmacijo na mesto c. kr. podmaršala barona Filipov i c a generalmajor vitez W a g n e r, — na Koroško
. gre za c. kr. deželnega glavarja baron Kube k, bivši predsednik goriške c. kr. okrajne gosposke, grof H o-henwart pa gre iz Celovca za c. kr. deželnega glavarja v gornjo Avstrijo; — grof Chorinskega, bivšega c. k. deželnega glavarja na Dunaji, namestuje on-dašnji podpredsednik vitez Weber Ebenhof. Tudi Bukovina in Slezija ste dobili nova deželna glavarja na Dunaji med strelci govornikov za „veliko Nemčijo." Tako neslano so govorili večidel, da te govorice presedajo cel6 treznim dunajskim časnikom, in „Frem-denblatt" jim kar naravnost pravi, naj se grejo solit s svojo velikonemško propagando, kajti Avstrija jim ne bo več pečeni kostanj iz ognja lovila. Nemški rogovi-leži avstrijski pa so pri bokalih vina cel6 pozabili na to, da jih poslušajo nenemški Avstrijanci, ki se po pravici pritožiti morejo, da se mnogonarodna A v s t r i j a dela za Nemčijo! Tudi minister dr. Giskra se je opekel s svojim govorom, v kterem je povzdigoval nemško kulturo: velikim Nemcem ni vstregel, ker oni hočejo nemško državo, Slovane pa je tudi žalila himna na „nemško kulturo". Poljska „Gaz. Narodova" pravi, naj bi cislajtanski minister na ustavo prisegal, a ne na nemško kulturo. Kultura (omika) je občno blago, a ne nemško;   kakor francozke,   laške  kulture ni,   tako
-----   258    -----
tudi ni nemške kulture, ako se pod nemško kulturo ne mislijo uradniki, kteri v šoli in v uradnijah narode ponemčujejo."
Češko. — Narodnih shodov je pri nas čedalje več. 2. dne t. m. se je v taboru „na Saldah" zbralo čez 6000 ljudi; zabavali so se s petjem in godbo. Brezštevilni so bili klici na slavo koroni sv. Vaclava in zgodovinskemu pravu. 8 vladnih komisarjev je bilo pričujočih.
Ogersko. Iz Peš ta. Obravnava nove rekrutne postave se je začela v deželnem zboru. Poslanec Ma-darasz, eden izmed prvakov levičnikov, je zavrgel vso to postavo, češ, da po njej pogine Ogerska. Poslanec Pataj trobi v isti rog, rekši: „kaj morebiti mislite, da je Bog Magjara zato vstvaril, da pod tujo komando gre v vojsko?" Klapka, glasoviti kolovodja puntarske armade 1848. leta in takrat zakleti sovražnik Avstrije, zdaj pa Pavel iz Savla, branil je pa novo postavo tako-le: „Bili so časi, ko tudi jez sem z vso silo delal na to, da Avstrija pogine; zdaj drugače mislim. Tisti dan, ko je bil kralj naš kronan in je prisegel na vstavo našo, sem se podvrgel volji narodovi. Ravnati se moramo po okoliščinah časa in če nismo prejeli naj-boljega, moramo sprejeti saj kar je dobro. Jez sem želel, da bi se bil stalni armadi dal ogerski značaj ; al na Dunaji nočejo edinstva armade v poskušnjo dvalizma djati, in zato sprejmem osnovano postavo za zdaj, trdno prepričan, da iz te podlage bode sčasoma izcvela ogerska armada. Ako bi ta postava ne veljala le za 10 let, ne bi jej pritrdil za nobeno ceno, — al pod tem pogojem jo sprejmem, kajti v 10 letih utegnejo priti ugodnejši in boljši časi za nas (gromoviti dobro-klici)." — Ma-gjari so vse dobili, kar koli so hoteli in vendar jim je vse le — „figa", kakor preprosti Slovenec pravi. Da je Klapki nova brambovska postava le začasna (pro-vizorna), kdo bi se čudil, kdor delovanje Klapkovo pozni. Kakor so o Saturnu mislili, da žre svoje otroke, tako bode tudi dvalizem sam sebe požrl; napihoval se bode tako dolgo, da poči!
Srb^a. Iz Belega grada. 28. dne u. m. zjutraj ob 6. uri so vstrelili 14 hudodelcev, ki so bili krivi umora kneza Mihajla. Poleg dolge jame, ki jim je bila skopana za grob, so bili obsojenci na kole privezani, dokler jih niso zaporedoma puške zadele. Mnogo naroda se je sešlo na prostoru krvave sodbe; pri vsakem strelu je množica preklela hudodelnika, ko je črno dušo izpustil.
Rim. Po najnovejšem izkazku se je v veliki noči štelo v Rimu 217.378 prebivalcev, tedaj za 1805 več memo lani. V Rimu biva 29 kardinalov, 28 škofov, 1372 duhovnov in klerikov, 799 bogoslovcev v semini-ščih; v samostanih (kloštrih) je 2947 minihov in 2191 nun; vse duhovščine je 7366, in sicer 2228 svetne, 5138 pa samostanske. Druzih, neduhovnih prebivalcev šteje Rim 189.740, in sicer 97.441 možkih, 92.299 pa žensk. Družin (familij) je 42.076, in to je nenavadno ugodna razmera za socijalno življenje. Dalje živi v Rimu vojakov 10.738, 326 možkih in 41 žensk v pregnanstvu. Nekatoličanov je 488, judov 2394, judinj 2208. — Začetnih ljudskih šol je za fante 40, ktere obiskuje 6690 učencev, ki ne plačujejo šolskega denarja, 3815 pa tacih, kteri plačujejo, — dekliške šole pa obiskuje 9199 učenk, ki ne plačujejo šolskega denarja, 2661 pa tacih, ki ga plačujejo. V začetne ljudske šole hodi tedaj 25.917 otrok. Za više znanosti je v Rimu vseučilišče, licej papeževega seminišča, kolegij „di propaganda fide", gimnazija pri sv. Mariji „della Pace", kolegij   pri sv.  Tomažu  „sopra Minerva",  kolegij  pri
sv. Bonaventuri in pa tehnika geodezije in ikodometrije. V te više šole hodi 3.552 mladenčev.