NO. 13 Ameriška Domovi ima H/l': E Wl HOiWIE AMERICAN in SPIRIT FORCISH IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 20, 1964 SLOV€N(AN HORNING N€WSPAP€S ŠTEV. LXII — VOL. LXII Giennova ksndidaiura ena najzanlmivej^h Napoved astronavta Johna Glenna, da se bo potegoval za imenovanje za demokratskega senatorskega kandidata v Ohiu, je razgibala demokratske vrste. CLEVELAND, O. — J. Glenn znan po vsej deželi kot prvi Arnerikanec, ki je v umetni luni Poletel okoli Zemlje in se sreč-P(< na njo tudi vrnil. Na splošno smatrajo kot nekakega narodnega junaka, ki je posebno Poljubljen zlasti med mladim r°dom. John Glenn je star 42 iFP in le malo izgledov je, da P* mogel še kdaj poleteti v ve-Eotje. Ostalo mu je le še delo na E;;tniji v 0kviru priprav za nove Polete v programu Gemini in Posneje v programu Apollo. Ta-r‘° se je odločil zapustiti vesolj-^ program in stopiti na polje Politike. Pretekli petek je na veliki ti-‘Povni konferenci v Columbusu 0°iavil, da bo kandidiral pri pri-■,tarnih volitvah na listi demo-latske stranke v zvezni senat. 11 tem je trdil, da se je za to C(Ločii po dolgem in treznem Pomisleku, da pa je bil to men-,u 'ie njegov mladostni sen. Se-zastopa na tem mestu Ohio . , zveznem senatu Steve Young, !e star že 74 let in je pred Novi grobovi George Pavlik Včeraj zjutraj je v Doctors bolnišnici umrl Mr. George Pavlik st. s 6309 Superior Ave., star 78 let, rojen na Avstro-Oigrskem, od koder je prišel pred 63 leti. Tukaj zapušča ženo Elizabetho, hčere Betty Se-lick, Mary Tadiello, Veronico Lawson in Roso Unteriener, si- i?rna plaea ¥ tovarnah dosegla $2.50 WASHINGTON, D. C. — Povprečni delavec v ameriških tovarnah, ki dela v produkciji, zasluži sedaj $2.50 na uro in je ob koncu leta 1963 zaslužil povprečno tedensko $102. To je nov rekord, kot je tudi doseglo novo višino število delavstva. Celotno delovno silo dežele ra_ nova Georgea in Johna, 11 vnu-jčunajo na skoraj 73 milijonov, kov in 3 pravnuke. Delal jelod tega je preko 68>8 milijonov v Cleveland Twist Drill do upo-|recjno zaposlenih, brezposelnih kojitve pred desetimi leti. Po-|pa trenutno okoli 4.16 milijonov, greh bo v sredo ob 9.30 do- števila delovne sile poldne iz Zakrajskovega po-jekleni letu poraslo greh. zaveda v cerkev sv. An- ki leti v volivni borbi iz-Vvba!, da bo pstal v Senatu le dreja ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih. Anton Turk Po dveh tednih bolezni je preminul pretekli petek v St. Alexis bolnici 71 let stari rojak Anton Turk s 23564 Lawrence Dr., Warrensville Hts., doma iz Kostanjevice, fara Sv. Kri-ž na Dolenjskem, od koder je prišel sem pred 50 leti. Pokojni je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. do! leta 1957, ko je šel v pokoj. Bil je član društva Maccabees, Društva Dom št. 25 3DZ ter Kluba slov. upokojencev v Newburghu; Poleg so- je v preža poldrug milijon, število delovnih mest pa le za en milijon. Ob koncu leta 1963 je vsak delavec v produkciji delal eno uro preko red nega 40 urnega delavnika. Povprečna urna plača v tovarniški produkciji je pred sedmimi leti dosegla $2.00, se je torej v tern razdobju dvignila za eno četrtino. Dejanska kupna moč je v tem razdobju porasla za nekako polovico tega, ostalo je pobrala inflacija. CIGARETE BODO MORALE BITI OZNAČENE, DA SO "NEVARNOST" ZDRAVJU Zvezna trgovinska kmisija je pripravila predloge, ki zahtevajo, da je na vsakem zavitku cigaret obvezno opozorilo, da so te škodljive človeškemu zdravju. Prav tako je predloženo, naj bi bilo prepovedano vsako oglaševanje cigaret, ki skuša delati vtis, da te služijo dobremu telesnemu počutju. CJ poslovno dobo. Izglpda, . j' ftiu je tam bplj všeč, kot je j;Votrio mislil, tako je že pred j'°virn letom objavil, da bo.letos ^4icliral znova. Tako ima Aj tudi demokratska stranka ^ a hTočna kandidata in volivni ^legne biti nad vse zanimiv ^ s«mo za našo državp, ampak ,c ,' s° deželo, ki se zanima, če rj0,'0 Glenn na zemlji prav tako r° obnesel kot se je v veso- 0 ^ePublikanci se med tem tu-VaLno pripravljajo na. pri->,e j10 volitve v maju. Poleg Ro-a Tafta f4t0; sina pokojnega se- ]° j^a R- Tafta, je prijavil svo-natoJldidatur° za zveznega ..^^^idaturo za zveznega se sfej tudi republikanski ohij Voi^vni tajnik Teddy Brown, boj utegne biti v Ohiu ' lla 0be strani zelo zanimiv VU y - ^aju kot v novembru. ^štnina za poštne tete bo povečana ,vVAm?Vprečno 13% tsa Ut3 HINGTGN, D.C. — Pošt-?a Po^Va lavtja, da bo poštnina P“ečn0 6 Pakete zvišana za pov-Vepja° , za male pakete bo ^°Viša Se določen dan, kdaj bo stopilo v veljavo, hovo f'a. uPrava upa, da bo z strošk arifo pokrila 91.3% vseh Sedani V S Prevozorn paketov, s ^rizad(!/ar^0 ie komaj 80%. s Poviti 3- T0d.ietja seveda niso Gj°) C] '"%em zadovoljna in gro- le Paket °do ra^e Pošil.1ala sv0' jih. e P° zasebnih špediter- za velike manjša. Povija nJ10 nadelno že odobreno, to- Hruščev kupuje dolarje za zlato v Nepalu! NEW DELHI, Ind. — V indijski prestolici so zvedeli, da Moskva kupuje dolarje v Nepalu in proge Mary, roj Dular, zapušča j jih plačuje kar z zlatom. Ta no-sina Harryja, hčer Antoinetto Kadnec, vnuke in pravnuke. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9.15 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v , cerkev sv. Juda na Richmond Rd. ob desetih, nato na Kalvarijo. Edward J. Milavec Nenadoma je umrl v Grile veteranski bolnici Edward J. Milavec, star 47 let, stanujoč na 18519 Cherokee Ave. Bil je samec, oče Joseph in (roj. Pograis) sta mu umrla pred več leti. Zapušča brata Josepha in Franka (Las Vegas, Nevada) ter vica je presenetila gospodarske kroge, ne pa političnih, ki vedo, da se v nepalsko prestolico Katmandu dotakajo dolarji iz istega vira, iz katerega jih dobiva Indija. Moskva mora biti res v hudi zadregi za dolarje, ako jih mora iskati celo pod Himalajo v mali nepalski državici. Sihamik se je zopet začel bližati Ameriki Ameriškim časnikarjem, ki jih je povabil k sebi, je dejal, da ni pričakoval tako naglega razhoda z Wa-shingtonom, PNOMPENH, Kambodža. — Princ Sihanuk je povabil k sebi: pet ameriških časnikarjev in jim j na široko razkladal svojo zuna-j njo politiko. Rekel je, da je zelo zadovoljen z angleškim načrtom,! ki naj jamči za nevtralnost njegove države, in je prepričan, daj WASHINGTON, D.C. — Debata o škodljivosti kaje bi morala načrt odobriti in pod-jnja se nadaljuje, med tem pa je zvezna trgovinska komi-pisati tudi Amerika. Podpis jam- sija pripravila predloge, ki naj javnost zavarujejo pred ne-stvene pogodbe naj bi bil pa zelo; varnostjo kajenja, ki jo je ugotovila posebna vladna komi-slovesen. j sija in jo 11. januarja letos objavila. Zvezna trgovinska ko V ta namen naj bi bila skli-j misija predlaga, naj bi vsak zavojček cigaret nosil obvez-posebna konferenca vseh no opozorilo o škodljivosti kajenja cigaret, naj bi bilo prepovedano vsako oglaševanje kajenja cigaret preko radia, televizije in na vse druge načine, v kolikor bi obsegalo trditve, da je kajenje koristno telesnemu občutju človeka. Prav tako naj bi bilo prepovedano oglaševati količine nikotina in katrana v cigaretih, v kolikor niso bile te ugo tovljene pod nadzorom zvezne vlade. Zvezna trgovinska komisija je —, ------~ mnenja, da je po zakonu upravi- 7 cena izdati taka določila in da ne atmi ze tretjega in dalo, da bomo imeli lepo milo cetrtjeiga rodu’ Znaj(>’ četudi do‘ nekak drugi “Indian f1 d™gega ne, ^p0 slovensko se moliti Ocenas in češčeno Marijo... Tisti, ki se bodo kdaj pečali z zgodovino ameriških || *&AVITONIB 5 vreme, nekak drugi Summer”, pa se je vse zasukalo kar čez noč, od tedaj naprej pa je živo srebro kazalo vsak nil dan nižje in med 10. in 22. de-iSlovencev’ naJ.^pozabijo ma-cembrom je sililo kar doli pod ničlo. Parkrat okrog 5 do 9 pod ničlo. To je pa že zima, da še sami škrati pred njo beže, kjer morejo in če imajo kam. To zadnje je namreč ugotovil s svojo izjavo o letošnji zimi naš znanec Nick, ki zna k vsaki zadevi na svetu, pa naj bo taka ali taka, pristaviti kako svojo pripombo ali mnenje. Pa jo je pristavil tudi k letošnji zimi, ki je res kar preveč hitro pribez-Ijala gori iz severnih krajev sem k nam. Saj vabil jo1 ni nihče, ampak; zvita starka se kar sama ponuja po svetu in to takrat, kadar jo je najmanj treba in je najmanj zaželjena. Bara, Juretova boljša polovica, ki je čula Nickovo pripombo, je pa pristavila zraven: “Ja, ja, fantje kaj boste jamrali in se pritoževali nad zimo? Saj še dobro se letos uradno ni priselila sem v naše kraje. In teram ameriških Slovencev dati za to primernega priznanja. Za-I služile so ga in še kako! Bo menda kakih 55 let, če ne še kako leto več, ko smo’ bili na svatbi, ki se je vršila pri Zajčkovih na Bluff Streetu. Pri Zajčkovih je bil takrat nekak “boarding house”, to je, da so imeli fante na hrani in. stanovanju. Kako so se mučile tedanje slovenske gospodinje v A-meriki z “boarderji” in z trdim delom pri tem, je bilo že velikokrat omenjeno in opisano. Omenim naj le, da tedaj pred 60 leti in nekaj takega, šo slovenske gospodinje v Ameriki poleg lastne družine imele na skrbi še kakih pol ducata in nekatere cel ducat in še več “boardarjev”, kuhale zanje, jim prale perilo in še marsikaj poleg tega za ubogih kakih $15 na mesec. Zdaj bi toliko- stalo to na kakem srednjem hotelu za , i • . v en sam dan. To le mimogrede, bogme, kje sta se :sy. Matija in Nazaj ,k svatbi. Neki «za^ber„ ki za njim sv. Jurij? In zima ima že od nekdaj vknjižene pravice na bivališče med nami vse do tedaj. Fantje, zima bo vas letos še poljubovala, pa če bo vam prav ali ne!” S takim “troštom” je nas Bara tolažila. Mene je že kar v noge in ušesa zeblo ob tej Barini tolažbi, pa sem dejal sam pri sebi, kar bo pa bo — in tako- bo. NEKDAJ IN SEDAJ PRI NAS. — Zdaj smo že v predpu-stu. Letos bo zelo kratek, komaj še ne dobrih pet tednov bo trajal. Pred 60 in 50 leti je bilo v našem Jolietu vsak predpust precej slovenskih ohceti. Takrat je še veljal med nami za ženitev pravi čas predpust. Vsako nedeljo smo poslušali oklice cerkvi. Tega in onega so vrgli s kancelna” in povedali, da bo vzel to in ono. Potem, smo se pa pripravljali na svatova-nje. Lepi časi so bili to. Svatbe so se vršile lepo po domače, po slovensko. Par dobrih slovenskih kuharic je stopilo skupaj in po kratkem posvetovanju je vsaka izmed njih predložila svoje misli in načrte, kaj vse se bo kuhalo in “papalo” na ohce- fant, ki je prišel v Ameriko z Broda pri Novem mestu, se je zagledal v neko Micko, ki je tedaj prišla iz starega kraja, nekje od Toplic pri Straži. Nič nenavadnega ni bilo. Fantje so tedaj in še danes gledajo za dekleti. V starem kraju so hodili ob večerih pod okenca vasovat in dekleta “plavšat”. To morda še delajo, morda na druge načine. Tu v Ameriki pa fantje ob večerih stoje in se vrte na cestnih vogalih in kadar gre mimo kaka zala deklica, delajo fantje svoje opazke, žvižgajo in za žvižgi vzklikujejo: “Haba, baba!” Kako narečje je to, ne vem, vem pa, da gre to na, račun mimoidočih deklet ob vogalih ameriških cest. In tako se je tisti meni znani Miha zagledal v tisto “topliško Micko” — in ena, dve, tri, dogovorila in sporazumela ista se, da sta drug za drugega ustvarjena, šla sta^ k p ok. gospodu župniku Šušteršiču, mu povedala in razodela kake načrte sta naredila in ko sta zadovoljila vse, kar je potrebnega v taki zadevi, sta bila o cerkvenih določbah za talke zadeve oklicana in v torek pravo ime, se ne spominjam,' vem pa, da je bil doma rodom J od Fužine nekje od Soteske pri Žužemberku, od tod ime “Fu-žinčan”. Malo je šepal, a harmoniko je pa znal vleči kar dobro in če potreba, tudi do belega dne v jutru. Tudi na Mihovi svatbi jo je vlekel tako. Na tisti svatbi sem tudi jaz svetoval do skoro belega dneva. Malo pred šesto uro zjutraj sem prišel s tiste svatbe. Na svatbi je bilo toliko domačih ljudi iz naše novomeške okolice. Pripovedovali smo drug drugemu to in ono in kar zmanjkati ni hotelo materiala za, tako pogovarjanje. Vmes smo tu pa tam šli celo malo plesat, malo pomagali tu in tam kako zapet in seveda zraven zalivali z dobro kapljico, brez katere tedaj sploh niso bile prave slovenske svatbe. Vse je bilo preprosto, domače med domačimi ljudmi — pa prijetno! Kadar koli sem bil od tedaj pa do sedaj na kaki svatbi, se tiste svatbe vedno spomnim in nekaj mi pravi: Vesela svatba, a talka pa ni, kakor je bila .svatba Mihova z Broda tam pri Zajčkovih na Bluff Streetu pred 55 leti, če se prav spominjam. Morda je to vzrok, da se mladih ljudi spomini na take dogodke bolj primejo, kakor pozneje v poznejših letih. Mogoče. A svatba pri Zajčkovih mi je ostala v spominu in mi bo za vedno. Miha, ki je bil tedaj ženin, ne hodi več po tem svetu. Bo že nekaj nad 15 let, ko se je poslovil od tega sveta. Bog mu bodi dober, kjerkoli je. Dober človek je bil. Med Amerika,nci so svatbe najbolj “obrajtane” tiste, ki se vrše v mesecu juniju. “June brides” pravijo, da se najbolj postavijo. V naših starih časih je bil pa pravi čas za ohceti predpustni čas. A od tedaj sem se je že marsikaj spremenilo; pa so se spremenila tudi mnenja o tem. Bara. je dostavila zadnjič, ko smo se pogovarjali o svatbah, da v starem kraju, ko so morali po kmetih delati noč in dan spomladi, poleti in v jesen, ljudje niso imeli časa pripravljati (svatb, čas pa so imeli pozimi, ko ni bilo moč delati na poljih. Takrat so tudi po kmetih klali in imeli koline. Vse se je po računih tistih časov ujemalo in zato so se ljudje bolj ženili v predpustu, kakor pa v drugih časih. Jure je zraven pripomnil: “Pa ženske so imele po vaseh več časa, da so lahko o ženinih in nevestah govorile To po tistem. starem receptu: Če hočeš grajan biti, se ženi — če hočeš pa hvaljen biti, moraš pa u-mreti...” Bara ga je ob tej pripombi malo pisano pogledala in deja- VESTI i s Koliko časa še slab kruh? Ljubljansko “Delo” je -pred časom poročalo: Svežega kruha pekarne ne bodo smele več prodajati. Kruh bo moral potem, ko bo pečen, najmanj štiri ure ostati v hladilnem prostoru. Kruh, ki ne bo ustrezal pravilniku o kakovosti žitaric, mlev-skih izdelkov, kruha in peciva, testenin in keksov, ne bo smel v prodajo. Kruh bodo morali v pekarnah ocenjevati dnevno, slab kruh na tržišču ne bo več prekršek, temveč prestopek, za katerega lahko1 sodnik izreče kazen od sto tisoč do milijon dinarjev. Kruh naj bi bil po možnosti tudi zavit in označen z dnevom proizvodnje. Pekarne bodo pekle le toliko kruha, kolikor ga lahko spečejo, ne da bi bil kruh zaradi preobremenjenosti pekarn slab. Da je kruh slab, vemo vsi. Tudi peki to priznavajo, vendar valijo krivdo na mlinarje, mlinarji pa na uvoženo pšenico. Kdo je potlej odgovoren, da je kruh pogosto slab, da ni niti u-žiten. O tem je tekla beseda na posvetovanju inšpektorjev in predstavnikov pekov. Zedinili so se, da je to vendarle krivda pekov, ki ne zahtevajo pri prevzemu moke atestov. Dolžnost pekov je namreč, da se tako kot drugi kupci prepričajo o kakovosti moke: In slabo zavrnejo. To celo morajo storiti, saj mora imeti vsaka pekama, ki speče dnevno več kot 5 ton kruha, svoj lasten laboratorij za pregled moke, testa in kruha. Potrošnja kruha se je v zadnjih letih zelo povečala. Večina pekarn je preobremenjena. V skoraj vseh pekarnah pečejo še enkrat več, kot dopuščajo normalnem. - obratova- V Clevelandu obstajata dve slovenski šoli: ena je v župniji sv. Vida, druga pa v župniji D. M. Vnebovzete. Zadnji leti peči pri se plemenito kosata, katera bo1 n ju. Ob tem pa največ trpe pe-imela več učencev in katera bo ki, ki delajo po 10 ali še več ur boljša. Med drugim se je to po- dnevno. Razen tega pa je pokazalo ob lanskem miklavževa- kovska strdka močno zapostav-nju. Prav je, da druga drugo Ijena, v Ljubljani ni menda ni-podpirata; naj ne bi tega nikoli ti enega pekovskega vajenca, izgubili izpred oči. j Vzrok za pomanjkanje pekov so Slovenska šola pri Sv. Vidu prenizki osebni dohodki in pre-pripravlja za v soboto, 2.5. t. m,,1 majhna sredstva v skladih, ob 6. zvečer v šolski dvorani: ^ , Ar, , _n T. , . . v , v i Od 40 na IhO dinarjev 1 1 ai s 01 i30": Na Vitranc pri Kranjski gori šolski večer, ki naj še bolj po- j veže družine, ki imajo otroke v1 „ sveto,vidski šoli. Ne bi bilo pa! CO; ^afbi ^prvf Sfti služi- prav, če bi bila slovenska šola la smuč votlega volka in > je a 6 Vem> komu ponesem,” 5lavejal Tonček, “žgurjevemu iie • Ta je tak revež, da si .v a sam nobene igrače na- ^fiiti • p ’ a bi jih tako rad imel.” Sv°jo l'e Tonček v Vl6i 2akladnico, oprezno iz-dnj ^rage spomine lepih eHkr aZljiVo jih oglsdal že Vtak . Ki povezal vse v ruto. Vr6v. K je v žep tudi usnjato tere C°’ zapiiščino svoje ma-°Kdal Lenčiki male sani čp Zaki'ivljenimi, na vrhu *aPonStaknjenimi sani^i biu -d! Se v šmarjeto k ljube- Blai*8"' in Se 4 Je dremal na čelešniku ha ,0'tSmihal sam sebi> da je ko leži zunaj sneg. f-i si pa ti prišel, Ton-Se je zavzel in lezel s Vk ček? Peči. ir in ‘siovo,” je dejal Tonček ka Pripovedovati, kaj da h odi Oj, nikar ne hodi, nikar ne ^°nček!” prosil je Blaž. je im£ Ostani pri nas! Pri vecj,timo toliko dela, da nas bi 110 Premalo. In kako rad t^ko ^')<^e^al s teboj! Ti nisi vedll0 1 en kakor drugi, ki mi ^eh, ^ Prnvijo, da sem nero-stj ^ a šolo res nisem bil do- ^0flče!-I^a’ mi verjameš be ^ ’ da števanke še zdaj ter pj.^.Kobro? Toda moj bo- c Vl’ da kdor je za šolo nje dober, je za kmeta slab.” Vstopila je Blaževa mati in precej jo je začel prositi Blaž, naj prigovarja Tončku, da pri njih ostane. In ta ga je res nagovarjala, tako da se je topilo Tončku srce hrepenenja ostati v domačem kraju; a misel na Vrbanove, in kako bi se jim zameril, je pregnala vse pomisleke. “Vrbanov oče in moj varih sta tako sklenila, in jaz pojdem,” je dejal. “Tebi, Blaž, pa sem prinesel za spomin igrače, s katerimi sva se igrala kot šolarja.” ‘Tn kako sva se rada imela!” je dejal Blaž in zadovoljen ogledoval igrače. “Toda stari Kragulj, ta pa ni moral za me; in vendar sem bil jaz mirnejši v 'šoli nego ti, Tonček. Ampak učil si se ti bolje. Jaz pa ime podpišem in počasi berem kako debelo stvar, pisane črke mi pa kar zmi-gljajo pred očmi in za pisanje nisem. Ti ne veš, kako sem bil te dni v skrbeh, ker so mi naložili gospod Martin za pokoro, naj tja v Prapreče pišem.” ‘Oh, molči, Blaž!” dejala je mati. “Jaz sem sama vprašala gospoda Martina, a so le rekli, da se v neko bratovščino zapiši.” “Mati, meni se pa vendar le zdi, da so rekli: “Tja v Prapreče piši!” — Tonček, ali bodo res moje vse te igrače? Ti so dobra duša; ostani pri nas!” “Ne morem.” “Oh, naj grem pa jaz s teboj, Tonček. Jaz se grem tudi učit za kovača. Mati, naj grem jaz s Tončkom.” “Oh, kaj bi ti počel, revež, po svetu!” vzdihnila je mati. “Ti ne poznaš mojstrov, ki grdo ravnajo z vajenci, in pomočnikov, ki so še hujši. Zahvali Boga, da imaš domačo streho in ti ni treba hoditi za kruhom!” Tonček, kako te milujem!” dejal je Blaž in prijel ga črez ramo. “če se ti bo hudo godilo, vrni se in pridi k nam!” ‘Z Bogom, Blaž, nikar me ne pozabi!” se je hitro poslovil Tonček, da se iznebi nevoščljivih misli, ki so ga napadle, češ, Blažu se godi dobro, on pa mora proč v daljavo k tujim ljudem. Nasproti je stala obširna hiša Boštetova; toda oglasil se Tonček tam ni nič. Spomnil pa se je rajne matere kako je ležala revna pod streho in šepetala mu zadnje besede. Izvlekel je iz vrečice tanki prstan in kos papirja, kos no-vin, kjer je bil tiskan preklic Gregorja Kramarja, ki obžaluje laži, ki jih je bil raztrosil o Tereziji Hribarjevi, in preklicuje vse, kar je bil govoril o njej žaljivega, ker je neresnica. Popolnoma ni razumel besedi Tonček; a spoznal je, da je moral nekoč hudo krivico storiti Kramar materi njegovi. Spravil je prstan in pisanje in šel še po slovo tja, kamor so ga v žalosti in stiski gnale otožne misli. Tiho je ležalo v mraku pokopališče pod snegom kakor pod belo odejo, ki pokriva mirne, dobrodušne spalce. Zgenil se je Tonček, ko so zaškripala vrata v mračni tihoti; zdelo se mu je, da se utegne kdo prebuditi, ki bo vzdignil glavo izpod odeje. Poiskal je gomilo svoje matere, pobrisal speg z lesenega križa in v molitvi se spominjal nje, ki je prva skrbela zanj, kolikor je mogla, nje, ki mu je dala za na pot v življe-navodilo, čigar čudovito JANUAR Mtlt [SMmLiuM'. USB KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 1984 APRIL 25.—Družabna prireditev Slov.. 5.—Prosveta Baragovega doma šole pri Sv. Vidu v šolski dvo-1 organizira Slovanski festival v rani. Začetek ob šestih zvečer. I farni dvorani pri Sv. Vidu. 2o.—Klub upokojencev v SD na! 12.—Pevski zbor JADRAN poda Holmes Ave. priredi večerjo i v SDD na Waterloo Rd. svoj 'I v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob petih. FEBRUAR 8.—Dramatsko društvo LILIJA! priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Nagradno maškerado”. 8. —Pevski zbor “Triglav” priredi maškeradno veselico v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. 9. —Klub upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih. IG.—Klub upokojencev v Eucli-du priredi večerjo in maške-radni ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Večerja od 5. do 7. zv. Igral bo Grabnarjev orkester. MAREC 1.—Društvo Naj sv. Imena fare sv. Vida servira zajtrk, omlete in klobase (Pancakes and Sausages), v šolski dvorani od 8. ure zjutraj do 1. ure pop. koncert. Začetek ob 3.30. 18.—Društvo Danica št. 34 SDZ priredi večer j o in ples v Slovenski delavski dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob 6. uri. IS. — Glasbena matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair A v e. pomladanski koncert. 28.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. NOVEMBER 1. __ Glasbena matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. jesenski koncert. Polet na Luno odložen Predsednik L. B. Johnson je od proračuna NASA odbil 600 milijonov. To varčevanje utegne polet na Luno zavleči preko leta 1969. WASHINGTON, D.C. — NASA je predlagala, naj znaša postavka za priprave za polet na Luno v prihodnjem federalnem proračunu $5.9 bilijonov. Predsednik L. Johnson je ta znesek brez velikega zvonenja znižal za $600 milijonov. S tem korakom se je prvič . dotaknil vprašanja, ali je res treba vršiti vse priprave za polet na Luno tako, da bo prvi poskus izvršen že koncem leta 1969. Ta načrt zagovarja NASA s je za podpiranje tujine. Komisija bi morala končati delo do 15. januarja, pa ga ni. Med tem je Kongres zvedel, da misli komisija predlagati nekaj temeljitih sprememb, s čemur pa kongresniki in senatorji niso zadovoljni. Zato Johnson noče več čakati na poročilo in je že sedaj izjavil, da bo pustil sedanjo Agencijo za mednarodni razvoj pri miru in da jo bo reformiral le v malenkostih. Noče se v tej zadevi prepirati s Kongresom, na drugi strani bo pa tudi že v kratkem času poslal na Kapitol poslanico o podpiranju tujine za prihodnje proračunsko leto, ki je ne bi mogel sestaviti, ako ne bi imel podlage v sistemu podpiranja. NA POTI V ŠOLO — Filmska igralka Elsa Martinelli vodi svojo 6 let staro hčerko Kristino v Rimu v šolo. p , . s ?.aj, t a ? r ns , nega odbora krije stroške za lispžllllliiteslatsl eil S(SLi | predsedniškega kandidata, v na- plačala slarg deleave išem »i«*«™. ««oi CLEVELAND, O. - Hepub. I odbor upa, da bo dolg lahko pla-likanska stranka je izgubila le- ta 1960 volivno bitko, izvoljen je bil demokrat Kennedy. Tej politični nezgodi se je, kot je navada, pridružila še finančna. Republikanska blagajna ni ostala samo prazna, v njej je bilo še j $750,000 dolga. Republikanci so čal, kajti na večerje bo povabljenih 25,000 odličnih in petičnih republikancev. v Kongresu, proti njemu se jih je pa tudi dosti oglasilo in se še oglašajo. Nasprotniki poskusa so dobili nov razlog za svoje na- se zadnja tri leta pošteno tru- moč je zavzet spoznaval bolj in bolj. Zdelo se mu je, da ga zopet boža materin duh, ko je potegnil lahen veter in mu zavihal mehke lase. “Z Bogom, mati, z Bogom!” je dejal tiho, poljubil spomenik in obrnil se projd domu. (Dalje prihodnjič) sprotovanje. Ravno proti letu 1970 se bo sonce močno približalo našemu planetu in Luni. Takrat bo radiacija izredno močna. Znanost pa ne more varovati astronavtov niti pred sedanjo njeno stopnjo. Lahko ■ se torej zgodi, da bi bile 1. 1969 vse tehnične priprave za polet gotove, da bi ba bila takrat radiacija tako velika, da bi prišlo v nevarnost življenje astronavtov. Zagovorniki poleta nočejo priznati obsega te nevarnosti, pač pa poudarjajo, da bi ugled naše dežele strašno padel, ako bi polet premaknili še naprej v bodočnost. Na Kennedyja bi ta pomislek najbrže precej vplival, Johnson pa na take ozire ne da dosti. Ve, da pridejo in minejo. ' Zadeva seveda ni pokopana z Johnsonovim odlokom, gotovo jo bodo pogreli tekom proračunske debate v Kongresu. dili, da’ bi dolg poravnali, pa vendar ga je za letos še ostalo $225,000. Ta ostanek dolga hoče glavni republikanski odbor na vsak način poravnati še. pred začetkom nove volivne kampanje. Zato bo 29. januarja priredil po vsej deželi 21 večerij, ki bo na njih vsak republikanec žrtvoval po $100 za svojo stranko. V tolažbo mu bodo govorili sami odlični republikanski voditelji: Eisenhower, Nixon, Rockefeller, Goldwater, Scranton, Romney, Miller itd. Miller bo govoril v Clevelandu. Ni tu neznan republikanski politik, je namreč predsednik glavnega republikanskega odbora. Senatorji in kongresniki ne sodelujejo pri tem poslu. Imajo namreč svoj samostojen finančni odbor, ki še tudi ni poravnal svojih dolgov. Njihov finančni odbor podpira kandidature kongresnikov in senatorjev, dočim finančni odbor glav- Predsednik propadle družbe v ječi pod varščino 46 milijonov NEWARK, N. J. — Zvezno sodišče je postavilo za A. DeAnge-lisa in njegovega soobtoženca za vsakega po 46 milijonov dolarjev varščine, za kolikor sta obtožena, da sta oškodovala Harbor Tank Storage Co. v njenih poslih s propadlo Allied Crude Vegetable Oil Refining Corp. v Bayone, N. J. DeAngelis je predsednik propadle družbe. Zvezni sodnik je kasneje varščino znižal za DeAngelisa na $150,000, za Lomuscio pa na 100 tisoč dolarjev. V prvem trenutku ni mogel nobeden te varščine predložiti in sta ostala oba v Hudson okrajni ječi.' Propad Allied Crude Vegetable Oil Refining Corp. je poleg Sol Estesovega slučaja največ ji finančni škandal v Združenih državah po drugi svetovni voini. Za črno aristokracijo pride na vrsto švicarska garda VATIKAN, It. — Poročali smo že, da je papež Pavel VI. sklenil, da bo odpravil razne nepotrebne , funkcije, ki jih je v Vatikanu vršila papežem zvesta aristokracija. Papež se ni ustavil pri aristokraciji, omenil je, da mu tudi znana švicarska garda ni več potrebna. Nadomestil jo bo z manjšim številom navadnih policajev in čuvajev. Kdaj bo vatikanska uprava izvršila papežev načrt, še ni objavila. Turisti bodo na vsak način prišli ob zelo privlačno zanimivost. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska za lahko hišno delo in da bi pomagala slabotni ženi od 10. zj. do 3. pop. v ponedeljek, sredo, četrtek in petek. Kličite HI 2-6040 (13) MALI OGLASI V najem Oddamo stanovanje petih sob na 6107 St. Clair Ave. Prenovljeno i n preslikano, interesenti naj kličejo EX 1-0564. (x-2) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS, GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Ču-Enlaj in Nkrumah snujeta “preti-imperia- listično konferenco” AKRA, Gana. — Kitajskemu ministrskemu predsedniku Ču-Enlaj u se na njegovem političnem potovanju po Afriki očitno nikamor ne mudi, zato je tudi ostal kar pet dni v ganski pre-stolici Akri. Ko je bil obisk končan, sta oba diktatorja, kitajski in ganski, obvestila javnost, da sta sklenila povabiti vse dežele v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki na veliko “proti-imperiali-_ stično konferenco”, ki naj bi j imela po svojih udeležencih ! značaj sestanka na vrhovih. Pri-! segla sta si tudi, da se bosta bo-1 rila do zadnjega za osvobojenje tistih 13 afriških pokrajin, ki še “ječijo pod kolonialnimi izkoriščevalci.” Ko je Ču-Enlaj tako dobro opravil svoje delo, je odletel v Bomako, prestolico republike Mali, kjer ga je predsednik Mo-clibo Keita razveselil z obljubo, da bo njegova republika stalno na strani rdeče Kitajske. Ču-Enlaj bo ostal pet dni tudi v Bomaku. Naprodaj Na državni cesti, 6 milj od Painesville, O., mesnica, groce-rija, gasolin. Najemnina $150 mesečno s 6-letno pogodbo. Sedanji lastnik je imel $97,000 prometa v letu 1963. Gostilna 5 milj vzhodno od Painesville, velik prostor za ples, in druge igralne stroje. 1% akra zemlje za parkanje. Stanovanje in vse za $69.500. mmi REALTY 405 E. 200 St. IV 1-1100 (14) Stanovanje Starejša vdova sprejme starejšo Slovenko na stanovanje proti mali odškodnini, bližini \Vaterloo Rd. Naj kliče od 3. do 6. ure pop. IV 1-7391. IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Pohištvo naprodaj Za kuhinjo, spalnico in sprejmno sobo i n otroške stvari. Kličite 761-2272. — (14) TEZAvNO POKU Š AN JE •—■ Nedavno so dali v New Yorku na trg nove vrste kavni liker. Kdor je prišel v prodajalnico podjetja, je lahko novi liker pokusil iz posebne posode. Ker je bila posoda, kot kaže slika, precej visoka, je bilo pokušanje za manjše ljudi bolj težavno. Organizacija za podpiranje tujine ostane nespremenjena WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je imenoval posebno komisijo, ki naj mu pred- V najem Oddamo 4 sobe, spodaj, spredaj,- na 6930 Hecker Ave. (14) PrijafePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE , AID FOR AGED PRESCRIPTION^ laga spremembo orgamzaci- st> Clajr Ave & 68th St > EN HENRIK SIENKIEWICZ: S s s KRIŽARJI “No!” je govoril sam sebi. “Bogdanjec je varen in Zgo-želiee so varne. Besnela bosta zaradi Jagienkinega odhoda, a varovala bosta moje in njeno imetje, ker morata. Gospod Jezus je dal človeku pretkanost . . . Ako ne moreš s pestjo, pa z razumom . . . Ako se vrnem, me stari nedvomno pozove na dvoboj, a nič zato . . . Bog daj, da bi tudi križarje tako pretental .. . Toda z njimi bo težavneje .. . Tudi pri nas se najde kak pasji brat, toda ako naš človek priseže na viteško čast in grb, to tudi drži, a zanje je prisega toliko, kolikor pljunek v vodo. Toda morda mi mati gospoda Kristusa pomore, da bom Zbišku kako koristil, kakor sem koristil sedaj Zihovim otrokom in Bogdanjcu . . .” Tu mu je padlo v glavo, da bi dekletu v resnici ne bilo treba potovati, ker bosta oba Volka pazila nanjo kakor na zenico v lastnem očesu, čez hip pa je zavrgel to misel: “Volka jo bosta varovala, a zato bo čtan tem silnejši. Bog ve, kdo koga premore, a gotovo pride do bitk in napadov, pri tem pa lahko trpe Zgože-lice, Zihove sirote in celo dekle samo. Volka bosta laže varovala sam Bogdanjec, a za dekle bo v vsakem oziru bolje, ako je daleč od teh pretepačev in hkrati blizu bogatega opata.” Matko ni verjel, da bi CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE FOR SALE — By owner (just completed). Lake Killarney V2 mi. N. Cary, 111. 3 bedrms. IV2 bath, l1/^ gar. very high full bsmt. steel posts, beams, gas ht. very fine gas stove in kit. many drawers, cab. in fine wood, all rms. decorated, ready to move in. Lot 80x150, high ground. Priced for quick sale. PH. Crystal Lake 815-459-5093 or 815-459-1521. (15) OAKLAWN AREA — Income property. IV2 Sty. Brick. 2 car gar. Many extras. Close to everything. By owner $10,800. 6314 W. 99th St. GA 2-3102. (13) MORTON GROVE — 3 bedrm. Calif. Ranch. IY2 Gar. Breezewy. Thermo Wndws. Nr. Schools, Trans, and Shopping. Low 20’s. Call 966-9812. (13) DOLTON — 8 Rm. house, 1 % Story, Full bsmt. 2 car gar., 71 ft. frontage. Gas heat. Excellent transportation. Close to schools. $16,300. — VI 9-2185. (.14) PALATINE — CAPRI VILLAGE Cozy 2 bedrm. brick ranch. Att. gar. Beautifully landscpd. Vz Acre lot. Many extras. 26’ Master bedroom. Owner transferred. Must sell. 1712 Lee Ct. FL 8-5143 after 6 PM or weekends. By owner $23,900. (15) mogla priti Danuša živa iz križarskih rok, zato ni še izgubil upanja, da se Zbiško sčasoma vrne kot vdovec in da takrat nedvomno spozna voljo božjo v združitvi z Ja-gienko. “Hej, mogočni Bog!” je govoril sam sebi: “Ako bi takole imel Spihov in vzel potem še Jagienko z Močidoli in s tem, kar ji zapusti opat, bi mi tudi cele gore voska ne bilo žal za sveče!” V takih in podobnih mislih mu je naglo minila pot iz Bžo-zove, vendar je dospel v Bogdanjec že v pozni noči in se je začudil, ko je zagledal močno razsvetljena opna v oknih. Hlapci tudi niso spali, zakaj komaj je prijezdil na dvorišče, je pritekel k njemu hlevar. “Ali imamo goste, ali kaj?” je vprašal Matko, stopajoč s konja. “Gospodič iz Zgoželic s Čehom,” je odgovoril hlevar. Matko se je čudil temu odgovoru. Jagienka je obljubila, da pride jutri zgodaj ob svitu, potem pa bi takoj odpotovala. Čemu je torej prišel Jaško in tako pozno? Stari vitez je mislil, da se je v Zgoželicah kaj pripetilo in je z nekim nemirom v duši šel proti hiši. Toda v izbi so v velikem glinastem kaminu, ki je v dvoru navadno nadomeščal sredi izbe postavljeno ognjišče, jasno in veselo gorela smolnata polena, a nad mizo sta se svetili dve plamenici v železnih kleščah; ob njih svetlobi je Matko zagledal Jaška, Čeha Hlavo in še enega mladega dečka z obrazom, rdečim kakor jabolko. “Kako se imaš, Jaško? Kaj dela Jagienka?” je vprašal CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY — Delicatessen & cleaner for sale on account of sickness. Priced for quick sale by owner. NO 7-9868 or DR 3-5146. (13) BOWLING ALLEY — Including land and bldg. A Money-Maker. Fully leagued. All New Brunswick eqpt. and new bar. Polish and Bohemian neighborhood. Call RO 3-0691 anytime. (14) LAUNDROMATS (2) Suburbs So. Ideal for partnership, retirement or investmt. Estab. bus. top. loc., pvd. pkg., proven potential. Priced to sell by owner. Call FU 5-6059. (15) HOUSEHOLD HELP FOSTER MOTHER IN N. W. SUBURBAN HOME. Housekeeper. Live in. Motherless home. 6 children, eldest 6 yrs. old. References. Good salary. PH. 437-0022. (16) HELP WANTED — MALE IMMEDIATE OPENINGS AUTOMATIC SCREW MACHINES SET UP MEN AND OPERATORS Excellen Fringe Benefits Good Working Conditions Contact Personnel Office Burgess-Norlon Manufacturing Go. 737 Peyton, Geneva, 111. Phone: CE 2-4100 (16) stari plemič. “Jagienka je naročila, naj vam povem,” je rekel fant, poljubovaje mu roko, “da se je premislila in rajši ostane doma.” “Bojte se Boga! Kaj naj to pomeni? Kako? — Kaj ji je neki šinilo v glavo?” A fant je dvignil proti njemu svoje modre očči in se začel smejati. “Čemu se krohočeš?” Toda v tem hipu sta Čeh in drugi fant prasnila v vesel smeh. “Vidite!” je zaklical navidezni fant, “kdo me spozna, saj me še vi niste spoznali?” Šele sedaj si je Matko natančneje ogledal ljubko postavico in vzkliknil: “V imenu očeta in sina! Pravi pust! A čemu si tukaj, ti, škrat, čemu?” “Hm! čemu... Kdor potuje, temu je čas drag!” “Saj bi morala priti jutri ob svitanju?” “Kakopak! Jutri ob svitanju, da bi me vsi videli! Jutri bodo v Zgoželicah mislili, da sem pri vas v gosteh, in me pogreše šele pojutrišnjem, šečehovna in Jaško vesta, a Jaško mi je obljubil na viteško čast, da pove šele takrat, ko se začno vznemirjati. Spoznali me pa niste — kaj?” Tedaj se je tudi Matko zasmejal: “Pa naj si te še bolje ogledam . . . Hej! Neverjetno zal deček! . . . in posebne vrste, ker od takega lahko dočakaš tudi potomcev . . . Resnično ti povem! Ako bi ne bil star — no! Toda tudi tako ti pravim: varuj se, otrok, da mi ne boš prihajala pred oči! Varuj se!” In začel ji je groziti s prstom, smehljaje se_, a gledal je nanjo z velikim občudovanjem, ker takega dečka ni še nikdar v življenju videl. Na glavi je imela svileno rdečo mrežica, a druga je imela podolžne proge. Ob strani je imela svileno rdečo mrežico, na sebi zeleno sukneno suknjo, a hlače široke ob bedrih, a spodaj ozke; ena nogavica je bila iste barve kakor mrežica, a druga je imela podolžne proge. Ob strani je imela bogat kratek meč, s svojim smehljajočim se in kakor zora jasnim obrazom je bila tako lepa, da nisi mogel odtrgati pogleda od nje. “Za Boga!” je govoril razigrani Matko. “Ali je to kak čudovit gospodič ali kako cvetka ali kaj?” Potem se je obrnil k drugemu dečku in vprašal: “A ta tu? ... Gotovo tudi kak preoblečenec?” “To pa je hči šečehovne,” je odgovorila Jagienka. “Nerodno bi mi bilo sami med vami, kajne? Zato sem vzela s seboj Anulko, ker je v dveh prijetneje in je pomoč in postrežba. Nje tudi nihče ne pozna.” “Zdaj pa imam zabavo! Ker je bila ena premalo, imam zdaj dve.” “Nikar ne sitnarite.” “Saj ne sitnarim, toda podnevi vsakdo spozna njo in tebe.” “No! Po čem?” “Ker stiskaš koleni skupaj — a ona tudi.” “Dajte mir! . . .” “Jaz že, ker ni več časa za to; a če ti bosta dala mir čtan in Volk, Bog ve. Veš ti, čmrlj, od kod prihajam? Iz Bžozo-ve.” “Pri milem Bogu! Kaj pravite?” “Resnico, kakor je resnica tudi to, da bosta Volka branila pred čtanom Bogrlanjec in Zgoželice. No! Sovražnika pozvati in se ž njim bojevati, to je lahko, toda napraviti sovražnika za varuha lastnega premoženja, tega ne zna zlepa kdo.” Tedaj je Matko začel pripovedovati o svojem obisku pri Volkih, kako si ju je pridobil in preslepil, ona pa je poslušala z velikim začud-njem; ko je nehal, je rekla: “V prebrisanosti vas gos- pod Jezus ni prikrajšal in že vidim, da bo vedno vse tako, kakor vi hočete.” Toda Matko je začel žalostno kimati z glavo. “Ej, dekle ako bi bilo vse tako, kakor jaz hočem, bi bila ti že davno gospodinja v Bogdanjcu !” Na to se je Jagienka s svojimi sinjimi očmi za hip ozrla vanj, potem se mu je približala in mu poljubila roko. “Čemu me cmokaš?” je vprašal stari. “Nič! . . . Hotela sem vam reči samo lahko noč, ker je pozno, a jutri bo treba pred dnem odriniti.” F blag spomin PRVE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, SIN IN BRAT William Strukel na dan 20. januarja 1963. leta. Kako bi še veseli bili vsi, ko bi še med nami živel Ti! Pa božja volja bila je ta, da si sedaj nad zvezdami, vrh neba. Hladna zemlja Tebe zdaj krije, srce ljubeče več n.e bije, spomin na Tebe pa živi in živel bo do konca naših dni! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI MATI in OČIM BRAT in SESTRA 2 POLBRATA in 1 POLSESTRA Cleveland, 20. januarja 1964. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” I 1 Vzela je s seboj šečehovno in odšla, Matko pa je spremil Čeha v sprednjo sobo, kjer sta legla na zobrove kože in ju je objel trden in krepilen sen. X Leta 1331 so križarji razdejali in požgali šeradz in pomorili njegove prebivalce'. Daši je Kazimir Veliki do tal razrušeno mesto iznova sezidal, vendar ni bilo tako sijajno in se ni moglo primerjati z drugimi mesti v kraljevini. Toda Jagienka, ki ji je življenje dotlej minevalo med Zgo-želicami in Kšešno, je kar strmela od začudenja, ko je ugledala obzidje, stolpe, rotovž, zlasti pa cerkve, o katerih ji lesena kšešnenska cerkev ni mogla dati najmanjšega pojma. V prvem hipu je izgubila svojo navadno odloč- nost do take mere, da si ni upala glasno govoriti in je le šepetaje izpraševala Matka o vseh teh čudežih, ki so slepili njene oči; a ko ji je stari vitez zagotavljal, da je šeradz v primeri s Krakovom kakor navadna plamenica v primeri s soncem, ni hotela verjeti svojim ušesom, ker se ji je zdelo kar nemogoče, da bi bilo še kako drugo podobno sijajno mesto na svetu. V samostanu jih je sprejel isti stari prior, ki se je še iz svojih otroških let spominjal križarskega klanja in ki je nekdaj sprejemal tudi Zbiška. Vest o opatu jih je navdala z žalostjo in skrbjo. Stanoval je dolgo v samostanu, toda pred dvema tednoma je odpotoval k svojemu prijatelju, plocke-mu škofu. Vedno je bolehal. (Dalje prihodnjič) % . - I- V Mag spomin OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ DOBRI SOPROG John Krebel Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. januarja 1963. Kako bi še veseli bili vsi, če bi med nami živel Ti. Pa je božja volja bila ta, da si odšel nad zvezde vrh neba. Gotovo imaš veselje vse, saj tudi mati tam pri Tebi je. Prosita zdaj oba preljubega Boga, da tudi nas v nebesa pripelja. Žalujoča soproga AGNES Cleveland, O., 20. januarja 1964. PRED 60 LETI — Slika kaže spominsko ploščo v Kitty Hawku, N.C., kjer sta brata Wright 17. decembra 1903 izvedla svoj prvi polet z letalom. PTIČAR? — Pes ni ptičar, je španjolec, vendar sta z domačo papigo velika prijatelja, kot kaže slika, posneta v Brentwoodu, L.I.