I RA v: ulj ' *"TJ ktfi» raš«»ia imajo za podlago gospodarske odnošaje. V zadnjem času se tudi vodijo prikrite in odprte gospodarske vojne med narodi. Tako je po-jolnoma očitna taka vojna med Anglijo /in Rusijo; prikrito se pa borijo med seboj skoro vsi narodi, katerih gospodarski interesi se ne strinjajo med seboj, kajti kaj je drugega kot gospodarska vojna današnja gospodarska politika različnih držav, s katero se omejuje, dostikrat celo onemogočuje trgovina drugorodnih izdelkov potom različnih naredb, posebno uvo£nih carin. Te prikrite borbe imajo večinoma defenzivni značaj. Ker se ravno v medsebojnem vojevanju skuša vedno zadeti nasprotnika na najbolj občutno mesto, je to zopet en dokaz o važnosti gospodarskih interesov, kateri so sedaj najbolj občutljiva točka narodov. V tako nastalem položaju je jasno, da je prisiljen vsak narod posvetiti največ pozornosti gos pod ar s k e mu razvoju. Treba je utrditi, pokrepiti gospodarsko moč naroda, ako se hoče dati doLer temelj njegovemu mednarodnemu položaju, kajti resnična moč narodov leži dandanes v zdravem, neodvisnem, nezadolženem gospodarstvu. Begati narodi vladajo uboge narode, bogastvo je danes sredstvo za vladanje. Ravno iste razmere so tudi sicer v socialnem življenju. Razlika med bogatimi in ubogimi narodi je obstojala vedno, očitne oblike je zadobila šele v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno. Tedaj je bila Evropa, ki je gospodarska vladala ves ostali svet, in tu tudi samo trije narodi: Anglija, Francija in v zadnjih povojnih le*ih tudi Nemčija. Ves ostali svet je bil dolžen, tem trem narodom. Tako se je tedaj računalo, da je angleški narod razposodil v tujino 17 milijard dolarjev, francoski 8.6 milijard in nemški 6.6 milijard dolarjev, vsote, katerih ogromnost si moremo komaj predstavi j ati, upoštevajoč tudi tedanjo visoke, kupno moč denarja. Anglija je nalagala svoj kapital večinoma v prekomorskih deželah, posebno v koloni jah in Ameriki, Francija je izdajala večinoma posojila tujim vladam iz političnih ozirov, posebno Rusiji; Nemčija je da-galai Srednji Evropi, Turčiji, A-Okoli 3 milijarde, dolarjev obresti so letno dobivali ti narodi i* vseh delov sveta in ker so bili doma bogati* so te vsote zopet izposodili in tako stalno večali svojo gospodarsko moč v ostalem svetu. Ta gospodarska premoč teh treh narodov je izgledala tedaj tako utrjena, solidna, ker je rastlo ustvarjeno bogastvo že samo iz sebe, da bi si ne mogli tedaj mieftti, da bi bilo mogoče uničiti hegemonijo teh treh narodov potom normalnega razvoja dogodkov. Šele svetovna vojna je spre-m>e*iiia radikalno te ra«tmere. Na mesto Nemčije in deloma tudi Francije so stopile Združene države- in tudi prem-oč Anglije je zadobila precejšen udarec. Združene države so bile pred vojno dolžnik. Ko so vodile o-svobojevalno vojno, jim je. bilo to mogoče le radi blagohotnega financiranja s strani francoskega naroda, ako se je dežela hitro razvijala gospodarsko, da so se mogle zgraditi v tako kratkem času velike dolžine železnic, da so se mogla tako hitro izkoriščati v zemlji skrita bogastva, kot premog, ruda, petrolej, da je tako hitro ar&stla iz tal lepe industrija, se imajo Združene države zahvaliti Evropi, ki je dala potreben denar. In Se danes notira jo kot spomin na boljše čase na večjih evropskih borzah delnice starih ameriških podjetij. Sploh je bila Evropa tedaj solastnik vsega na novo nastalega bogastva v Ameriki in težko bi bilo najti tam večje podjetje, na katerem bi ne bil soudeieien evropski kapital. Dolar tedaj tudi ni bil najboljši denar, kot je danes, ko služi za podlago vsem drugim, bil je malo poštet, moral je prestati večkrat jako nevarne kriae. Denar, ki je služil drugim za vzer, je bil angleški funt in francoski frank. Vojna pa je bila za Združene države izvanredna konjunktura in tako je cenil te dni znani bankir Lamont, drug J. P. Morga-na, kapital, katerega imajo v tujini, na 12 milijard dolarjev. Vsako leto imajo Združene države dobiti od inozemstva na račun obresti in amortizacije okoli 1 milijardo dolarjev. Ker je narod dovolj bogat in producira letno več kapitala, kot ga more sam rabiti, je jasno, da se morejo letno pustiti vse obresti v tujini in tako večati od dne do dne kapitali v tujini. Statistika, ki jo je te dni sestavila Družba nacij, izkazuje, da se je bogastvo sveta v primeri s predvojno dobo dosti povečalo. Gospodarska depresija, ki jo dandanes preživlja skoro ves svet, pa *zvira iz dejstva, da je nastala cela prekucija od tedaj do danes radi menjavanja posesti tega bogastva. VeČina bogastva je prešla v roke majhnega števila posest/iikov, katerih bogastva presegajo vsake mere od predvojne dobe, večina v številu prebivalstva sveta je pa še dosti bolj uboga kot pred vojno, kar povzroča, da ne dobi povečana produkcija dovolj odjemalcev. Tako se mora roditi nonses, da se zviša bogastvo in da se vseeno živi slabše. Pred vojno se je živelo bolje, ker je bilo svetovno bogastvo bolje razdeljeno med prebivalstvo in je bila tudi kupna moč mas višja. Italijanski parlamentarci bodo obiskali v septembra Budimpešto RIM, 16. (Izv.) Vest, da bodo italijanski fašistovski parlamentarci vrnili obisk, ki jim ga je pred dvema letoma napravila velika skupina madžarskih poslancev, se sedaj potrjuje. Tozadevno povabilo je poslal on. Turati j u predsednik madžarske vladne stranke Al-massy. Italijanski parlamentarci bodo odpotovali v Budimpešto meseca septembra. Ljudska stanovanja RIM, 16. (Izv.) Minister za javna dela on. Giuriati je generalnemu tajniku konfederacije industriicev on. Olivettiju izjavil, da bo ;v!ada podpirala one podjetnike, ki bodo gradili ekonomična ljudska stanovanja. Sploh bo vlada skrbela za to, da se da gradnji takih stanovanj Čim večji razmah. Po po»-trebi se bodo v to svrho izdali tudi posebni zakoni. Dogodki na Dunaju Podrobnosti o prviti izgredih — Položaj še ni Vlada podala ostavko? jasen — StaOSe Kanje napram vznemirljivim dofod* kom v Avstriji RIM, 16. (Izv.) O razvoju dogodkov na Dunaju si ni mogoče ustvariti na podlagi dosedanjih poročil povsem jasne slike. Krvavi vstaji, ki je zahtevala toliko človeških žrtev, posvečajo ricf^i. ,listi mnogo pažnje. Večina listov naglasa, da ima pri dunajskih izgredih III. Interna^ cionala svoje prste vmes, «Tribuna» pravi, da je treba skrbno zasledovati dogodke, ki se odigravajo na Dunaju. Mala avstrijska republika ne sme postati torišče - nevarnih eksperimentov v središču Evrope. Kakršnakoli teritorialna ali politična izprememba avstrijske države bi bila v nasprotju z obstoječim^ mednarodnimi pogodbami, «ltalija, velika; dria-va, ki meji na avstrijsko republiko, zaključuje „Tifbuna", in v katere največjem interesu je, da se spoštuje samtgermeteL-ska pogodba smatra za svojo dolžnost in pravico slediti z največjo pozornostjo dogodkom, ki se odigravajo v Avstriji.* __ Podrobnosti o prvih izgredih v maslu TRBIŽ, 16. Včeraj, proti večeru je izšla «Monatspost» v posebni izdaji. list pravi med drugim, da je ves promet uatav-ljen in so pretrgane vse brzojavne in telefonske zveze med Dunajem in ostalim svetom. Trgovine in drugi lokali so zaprti. Poleg (justične palače so demonstrant je, katerih število z vsakim trenutkom naratiča, zažgali tudi palačo lista Refcbe-post. TURIN, 16. Davi so se pričele okrog justičn* palače nove demonstracije in jim, kot se glasi brzojavka iz Prage, policija ni kos. Na Dunaju in v okolici je bila oklicana splošna stavka. Davi so pričeli stavkati tudi železničarji, kovinarski delavci in javni uslužbenci. Neka poslednja vest^iz Berlina prUfi, da se je stavka razširila! na vse državo. Ministrski sv®t zaseda v per-manenci. Vojaštvo je zasedlo vse važnejše točke mesta in mostovi preko Donave in donavskega kanala so dobro zasneženi. BEOGRAD, 16. Dunaj je Izoliran od vsega ostalega sveta. Njegove telefonske zveze z Budimpešto, Zagrebom, Ljubljano, Bratislavo, Prago in drugimi mesti so prekinjene. Od sinoči ob 20. uri se telefonski in brzojavni uradi v Avstriji na neben klic iz inozemstva niso več odzvali. Glasom vesti iz Maribora, so potniki, ki so namenjeni v Avstrijo, v Spilju primorani, da ostavi jo Vlake, ker je ves železniški prtomet ustavljen. Iz Avstrije in še posebej z Dunaja prihajajo zaporedoma begunci, več ali manj iz bogatejših slojev. Tudi radio-zveze z Dunajem so od včeraj ob 22. uri dosledno vse ustavljene. Glasom poslednjih vesti so se včeraj zvečer pojavile na Dunaju govorice, da je revolucija do takrat zahtevala nad 90 Žrtev. Splošna stavka se je okrog polnoči razširila na vso Avstrijo, tako da je vsa država popolnoma izolirana od zunanjega sveta. Po dunajskih ulicah so se dogajali krvavi dogodki. Ju-stična palača je bila do noči popolnoma razdejana. Sedež organizacije «Hackenkreuzler» so revolucionarci zavzeli v naskoku in pometali vse ljudi skozi okna z drugega nadstropja na cesto. Proti večeru je vrelo na vseh koncih in krajih Dunaja. Na trgu «Favoritenplatz» se je razvila cela bitka, ki je zahtevala več žrtev. Državna bramba, ki je nastanjena v vojašnici «Rossauer Kaserne» se je branila streljati med ljudstvo in so policijski agenti zasegli vse orožje v vojašnici. Vsi dunajski avtomobili so bili zaseženi v svrho transporta ranjencev. Zvečer so s« v centru mesta ponovno slišali streli iz strojnic. Prebivalstvo se je zaprlo v svoga stanovanja. Bo neki nepotrjeni vesti bi naj btt umorjen avstrijski minister sa pravosodje. Vesti, ki prihajajo s Koroškega, javkajo, da vlada tamkaj popoln mir in red. Vsi delavci, resen železničarjev in poštarjev, so na delu. Tudi brzojavna in telefonska služba ni prekinila. Kljub temu pa so zveze —J Koroško in ostalimi av- Ttrijelrimi pokrajinami pretrgane. Po indirektnih vesteh bi naj bilo število človeških žrtev na Dunaju narastlo na 100 in celo 150. Radio-brzo javka iz Munchena pa pravi, da jih je 80. Predsednik republike Seipel je v stalni zvezi z voditelji svoje stranke in vlado. Iz Berlina poročajo, da je zahtevala dunajska revolucija etaslej 400 človeških žrtev in 2000 ljudi je bilo ranjenih. Poh tiskarne lista «Reichspost» bo posušeni tudi sedeži in pa-!e£e dmgiii pangermanskih tiskov. Vlada in dr. Seipel sta pod-vsela vse mere, da bi ustavila revolucionarno gibanje, pa jima to ni usp*lo. Popoldne so se vršile rasne konference med visoldrnji drtamimi uradniki in republike. Kljub staii&ču predstavnikov socialistične stranke je vftsđa poklicala na pomoč vojaštvo. Zvečer je imel dr. Seipel ponovno več konferenc s socialističnimi poslanci in inozemskimi diplomati. Kot Ssgieda, na deželi ni prišlo do nemirov. Seiplova vlada v befu preti revolueAemarcem BEOGRAD, 16. Po poslednjih vesteh iz Bratislave vzdržujejo vse nujno potrebne stike z Avstrijo letala. Jugoelovenski zunanji minister je dobil davi obvestilo, da bo avstrijska vlada vzdržala svoj prestiž na Dunaju. Tekom noči je vojaštvo in policija razgrtala revolucionarce. Vendar pa se izgredi nadaljujejo. Na Ringu se še vedno dogajajo spopadi. Ves Ring je spremenjen v prave jarke in barikade in se je razvijala na njem vso noč pravcata bitka. Oddelki vojadtva so prestopali v vrste revoiuciotnarcev in so spričo tega uporniki prevladovali vse do davi. Davi pa je vojaštvo iz Graza in Solnograškega v krvavi bitki premagalo Jnasptrot-nike. Pade le so granate in delovale so strojne puške. V ojaštvo je tekom dneva prodiralo v zakotne j Še okraje mesta. Revolucija je bila končno premagana in vdušena. Govori se o 400 mrtvih in 1200 ranjenih. Prevladuje mnenje, da socialistična stranka uradno ni sodelovala pri revoluciji in je bila ta povzročena s strani komunistov, ki so izrabili trenutno napeto raspoloženje delavskih mas. Začasen mir pred novo nevihto BUDIMPEŠTA, 16. Zadnje vesti, ki prihajajo iz Avstrije, ~se glasifo, da je na Dunaju o-krog 14. ure zavladal mir in red. Po mestu krožijo večje Čete policije. Vojaštvo se je umaknilo. Zračne zveze med Budimpešto in Dunajem so se spet vzpostavile. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Z dežele prehajajo trume delavcev na pomoč svojim sodrugom. Bogataši sp zapustili mesto. Število mrtvih se kreče baje okrog 100. BEOGRAD, 16. (Izv.) Zadnja vest agencije «Avala», ki je bila izdana ob 20. uri, pravi, da je na Dunaju spet vzpostavljen popoln red. Demonstracije po-nehavajo in so omejene le na posamezna predmestja, kjer se vršijo po ulicah še vedno velike manifestacije. V centrumu mesta vlada od 4. ure zjutraj popoln red in mir. Doslej je bilo javljenih 400 mrtvih in 1200 ranjenih. Hovl nemiri 30*40* oseb se udeležuje demonstracij BERLIN, 16. (Izv.) Agencija ferjev) iz Schattendorfa v Burgenlandu. 30. januarja t. 1. sta se vršili v tem kraju istočasne zborovanji nacionalističnih bojevnikov in republikanskega «Schutzbun-da.». Med pristaši obeh organizacij je prišlo do spopada, ki je zahteval tudi človeške žrtve. Iz neke krčme so naaureč počili streli proti republikanski povorki, ki je napravila obhod po mestu. Krogle-/so umorile nekega invalida in nekega otroka^ ranile pa še pet drugih oseb. Policija je are tirala tri «I^ro»t-kampferje», ki so bili osumljeni, da so streljali na republikance. Kot rečeno, se je vršil sedaj na Dunaju proti njim proces, za katerega je vladala povsod, posebno pa v delavskih krogih, veliko zanimanje. Vsi so bili prepričani, da bodo vsi trije obdolženci strogo kaznovani. Zgodilo pa se je drugače. Dunajski porotniki so razsodili,, da so «Frontkimpferji» nedolžni oziroma, da jim ni mogoče dokazati nobene krivde. Na podlagi tega pravoreka je bila izrečena oprostilna razsodba. To je učinkovalo kakor olje v ogenj splošnega razburjenja. To se je pokazalo tudi v pisanju listov. Dočim je krščansko-socialna «Reichpost» naglašala, da je pravorek «jaeen» in da je treba žrtve v Schattendorfu smatrati kot žrtve socialistične agitacije, so socialistični listi ostro kritizirali pravorek dunajskih porotnikov. «Arbeiter Zeitung» na pr. je pisala, da je ta pravorek «nesramnost, ki ima le malo drugih primerov v zgodovini«. Vlada pa gotovo ni pričakovala, da bo ta razsodba dala povod za nekakšno revolucionarno akcijo s strani delavstva. Če smemo verjeti poročilom, ki prihajajo z Dunaja., si kaj takega niti delavski voditelji — socialistični poslanci — niso pričakovali. Po razvoju dogodkov pa smemo sklepati, da so bili načrti že prej pripravljeni za revolucijo. V petek, ob zgodnjih jutranjih urah, je bila progladena splošna stavka. Navodila so prišla v vse dunajske tovarne in delavnice skoro v istem hipu. Stavka naj bi bila prot*st delavstva proti oprostitvi treh «Front-kampferjev». Značilno je, da za to stavko socialistični voditelji niso nič vedeli. Takoj so se začele zbirati po ulicah gruče delavstva in, kakor na povelje, so tudi iz okolice pričel* pijihajati večje skupine delavcev v mesto. Začele so se demonstracije, ki so končale v krvavih spopadih s policijo, v o-pustoeenju uredništev Nekaterih listov in slednjič v požigu justične palače. Kdo je vse to pripravil, kdo nahujsjkal^ delavstvo in odredil stavko? Vse kaže, da so bili to komunisti. Čeprav ne šteje komunistična stranka v Avstriji preveč pristašev, vendar so bili komunistični agitatorji na Dunaju zmerom zelo agilni. Nobenega dvoma ni, da so že dolgo pripravljali revolucijo, ki naj bi tudi na Avstrijskem pripomogla do boljše vi škegra režima. Iskali so ugodno priliko in te so jim ponudili dunajski porotniki s svojim pravorekom, ki se je dunajskemu delavstvu zdel gotovo vse prej nego pravičen. Dunajska vlada je preživela nekaj zelo kritičnih ur. Z en gičnim nastopom se ji je čilo potlačiti komunistično vsta|o. Krvavi dogodki pa so gotovo zarezali v avstrijske Nemce globoko rano, ki se n« bo zacelila tako kmalu. Politične "beležke KAKŠNA BO BODOČA VOJNA Listi so priobčili pred dnevi razgovor z načelnikom generalnega štaba sovjetske vojska. Kamenevim. Dopisnik mu je ob tej priliki stavil razna vprašanja čisto vojaSkega značaja, nanašajoča se predvsem na vojno pripravljenost Rusije. Kamene?, bivši polkovnik generalnega štaba v carski vojski, je takoj po izbruhu revolucije prešel v bolj še viški tabor in je potem kot vojaški strokovnjak mnogo delal za reorganizacijo rdeče vojske. «Stari nazor«, — je dejal Kamene v, «da je vojno pripravljenost drŽave ceniti po pripravljenosti vojske, dandanes ne drži več. Sedaj ne moremo več natančno določiti, kaj je «fron-ta» in kaj je «zaledje», kajti eno je tesno združeno z drugim. Biti pripravljeni za vojno ne pomeni samo imeti pripravljeno veliko in dobro armado, temveč pomeni tudi, da je treba imeti skrbno organizirano narodno gospodarstvo. Za primer lahko vzamemo svetovno vojno, Pred vojno je bil izdelan obširen načrt prometa na ruskih železnicah v slučaju mobilizacije in po tem načrtu so ruske železnice zmogle ogromno nalogo, ki jim jo je stavila mobilizacija v juliju in avgustu. Toda ni bil izdelan načrt za poslovanje rus-skih železnic za časa vojne, in prav kmalu se je izkazalo, da niso kos orjaškim nalogam, ki so se ponovile tekom nadal j nega razvoja vojnih dogodkov. Veliki nedostatki v železniškem prometu so v veliki meri onemogočili razvoj gospodarskega življenja v celi Rusiji. Potreba organizacije industrije po zahtevah vajne, se je uvidela v Rusiji še le leto po izbruhu sovražnosti. I r kušnje Rusije tekom svetovne vojne — je nadaljeval Kamenev — so za nas zelo važne, kajti kar se tiče sposobnosti poedinih industrijskih paoog, se naše nar, gospodarstvo nahaja približno n^ enaki višini ko»t v letu 1914. Služila pa nam bodo tudi izkustva iz meščanske vojne, kajti v slučaju nove vojne nam preti nevarnost da bomo odrezani od ostalga sveta, zato bomo morali sami skrbeti za obdelovanje surovin, preskrbo z živili ter vojnimi potrebščinami. Zavosljo tega je nujno potrebno, da se pobrigamo, da se vprašanje ruskega narodnega gospodarstva kar najbolj temeljito preštudira. Te naloge se je že lotila znan. sekcija «A-viahima» ki bo obširno proučila splošno stanje industrije, predvsem rudarstva, kovinarske, strojne in kemične industrije, stanje železnic ter splošno stanje trgovine. Izid votttv na R Izid volitev v romunsko zbornico, ki so se — kak«* znano — vršile dne 7. julija, je vzbudil presenečetnje ne le v inozemstvu, temveč tudi v Romuniji sami. Malokdo v Romuniji si je pričakoval, da ne bo izvoljen ne profesor N. Yorga, nekdanji ministrski predsednik, niti bivSi načelnik vlade general Avere-scu. (Slednji je propadel s svojimi 3500 glasovi proti 20.000 glasovom, ki jih je dobil njegov protikandidat, liberalce.) Da je zmagala liberalna stranka, se ni čuditi, ka$ti v Romuniji zmaga pri volitvah tista stranka, ki je na vladi. Vladna stranka je to pot zmagala na škodo narodne stranke generala Averescu, kar niti ni bilo tako težko; liberalci so raspolagali z bogatim propagandnim materijalom, ki jim ga niti ni bilo treba vsega izrabiti; bilo jim je dovolj, da so dali ponatisniti par milijonov izvodov fi-finan. dekretov, ki jih je izdal Averescu brez odobrenja parlamenta. Ti dekreti so bili najboljši agitacijski materijal. Volitve so po uradnih poročilih potekle popolnoma mimo, brez najmanjšega incidenta. Vendar pa bi se najbrž motili, ako bi tolmačili ta uradna poročila kot golo resnico, kajti na Romunskem so volitve skoro vedno več ali manj nemirne. O volitvah, ki so se vršile v maju lanskega leta; so uradna poročila istotako trdila, da so potekle popolnoma mirno, v resnici pa so potekle v znamenju največjega volilnega terorja. Tedaj je vlada generala Averescu samo z nasiljem dobila namesto prvotnih 10 mandatov celih 292 man- liberalna stranka je v tedanjih volitvah dobila samo 16 mandatov, čeprav je bila do volitev najmočnejša romunska politična stranka. Glasom poročil je ta stranka dobila pri zadnjih volitvah celih 70% vseh mandatov, iz Česar se da sklepati, da je politika generala Averescu našla v drŽavi popolno nezaupanje. Izid volitev pa tudi dokazuje, da se je politično življenje v Romuniji začelo nagibati k zboljšanju. Stranki, ki dobi 40% oddanih glasov, pripade ta po volilnem ključu dve tretjini vseh mandatov. V kakšni meri je pripomogel k zmagi liberalne stranke prej omenjeni način volilne agitacije, zaenkrat ni še mogoče ugotoviti. Naredna kmečka stranka je .. pri zadnjih volitvah nekoliko nazadovala; dobila je 55 mandatov, dočim so ji bili liberalci pri. pogajanjih za sporazum po-i nudili 100 mandatov. Lani je ta stranka dobila pri volitvah 69 mandatov. Ta dva rezultata dokazujeta, da je narodiKvkmečka stranka v svojih temeljih najmočnejša stranka v Romuniji, ker si je navzlic vsem težkočam in presenečenjem, s katerimi so združene volilne borbe v Romuniji, znala vedno ohraniti približna enako število mandatov. Deseti!»tmea zmage čehcslcvašklh legijmarjev nad avstrijskimi Četami v Galiciji — Njen pomen za osvoboditev čehoslovaškega naroda Cehoslovaški narod je praznoval pred kratkim desetletnico zmage, ki so jo izvojevale hrabre čeh-oslovaške legije nad avstrijsko-nem-škittni četami v bitki pri Zborovu v vzhodni Galiciji. Bitka pri Zborovu se je vršila v dobi, ko je svetovna vojna dosegla svoj vrhunec in ko so se v vojski najmočnejšega nasprotnika centralnih velevlasti — Rusije — že pričeli pojavljati znaki razpadanja. Čehoslovaška vojska se je pričela ustvarjati že leta 1914.; tedaj so bili njeni prvi oddelki odposlani na rusko fronto, kjer so sprva vr£Hi samo poizvedovalno službo, a so kmalu tudi aktivno poseg-li v bo i a *o se povsod sijajno izkazali. Ko .so leta 1917. ruske čete začelo moralno pešati, je hrabra čehoslovaška vojska, ki ni izgubila vere v končno zmago pravične stvari zanesla v omahujoče ruske vrste na jug*oeapedni fronti nuve-ga bojnega duha; dvignila je morajo ruskih čet do taksne višine, da je omogočila vrhovnemu ar-madnemu poveljstvu novo ofenzivo proti avstrijsko-nemškšm četam pri Zborovu. V sredini fronte so bili razvrščeni trije čehoslova-ški polki, vsega skupaj 6500 mož, ki niso razpolagali s topništvom; to je bilo koncentrirano na krilih, kjer so ruske čete imele izvršiti odločilno akcijo. Po dvodnevne«! topniškem ognju je ruska vojska stopila dne 1. julija v ofenzivo, ki se je samo deloma posrečila. Čez dva dni je posegel v boj tudi Čeho-s loveč ki center, ki je s svojim napadom odločil zmago. Cehoslova-ške čote niso bilo boš najboljše o boroženo, a bile so prežete s čvrstim, neo-mahljiVim bojnim duhom. Zato jim je uspelo zlomiti silen odpor sovražnika, ki se je moral pred njihovim pritiskom izmakniti iz svojih utrdb kakih 5 kilometrov globoko na širini kakih 12 kilometrov. Pri tej priliki so Čehoslovaki ujeli 62 častnikov in 3500 vojakov, zaplenili 15 topov in mnogo strojnih pušk, ki so jih takoj obrnili proti sovražniku. Toda čehoslovaška brigada je drago plačala ta uspeh; njene vrste so bile silno razredčene; na bojišču je obležalo nad 200 mrtvih in skoro 800 ranjenih. Avstrijska fronta je bila prebita, a ruska vojska ni znala izrabiti zmage. Dne 19. julija so avstrijsko-nemške čete pričele protiofenzivo, ki je Rusi niso mogli zadržati; začeli so so umikati; izmučeni čehosk>vaški brigadi je pripadla težka naloga, da krije umik. Čeprav je potemtakem •čehoslovaška zmaga pri Zborovu z vojaškega stališča ostala brez pomena, je vendar imela velik moralni uspeh za čehoslovaSko stvar, bo-' disi doma kakor tndi v inozemstvu. Cehoslbvaški narod, ki je še ječal pod avstrijskim jarmom, je zadobil po toj zmagi novih moči, da je vzdržal v tajni borbi proti Dunaju, a Čehoslovaki, ki so se v Italiji, Franciji in zlasti v Rusiji borili proti centralnim velevlastim, so zasloveli kot junaki, kar ima še dandanes praktične posledice. S svojo sijajno zmago se je čehoslovaška brigada v Rusiji ne samo obvarovala pred razpustitvijo s strani vlade Kerenskega, temveč si je celo pridobila dovoljenje, da sme formirati v večjem obsegu nove samostojne bojne oddelke s če-hoslovaškim vojaškim poveljstvom ter političnim vodstvom. Samo na podlagi tega dovoljenja je mogla Čehoslovaška vojska v Rusiji narasti na deset tisoče bojevnikov; čehoslovaška vojska v Sibiriji pa je kmalu štela nad 50.000 vojakov. Z bitko pri Zborovu jo čehoslova-Ški narod postal mednarodno pravni in priznani zaveznik an-tante. Desetletnice bitke pri Zborovu se spominja z navdušenjem ne samo čehoslovaška vojska, marveč veda, da mu je kri zborovskih junakov v veliki meri pripomogla do osvobojenja iz stoletnega avstrijskega jarma. Zato se vsako leto ob tej priliki vrše na Cehoslova-škem velike slavnesti. Da počasti junake, ki mo padli pri Zborovem, je letos odpotovaSjf na tamošnje zgodovinsko bofBČ** posebna Častna deputacija, sestav ljena po veliki veČini ta udeležen*' cev te junaške bitke. DIJAŠKA MATICA V Dijaika Matica v Trstu nfa, da poteče rok za oUčafno vlaganje prošenj 31. avgusta 1927. Na po tem roka dado preftnje so odbor na bo oziral. datov od 339* — Bratiajauova { ves čehoslovaška nar» Skodb. Po prvi pomoči je bilar nesretoa mladenka popeljana v mastno bolnišnico, kjer so jtf sprejeli v kirurgični oddelek. Napaden z nožem In ranjen radi dobrofeetae opazke. Kako je včasih nevarno občevati z nestrpnimi Ijudnri, dokazuje pri-<3 nesrečnemu mladeniču. Na lite mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je ugotovil, da je Wertes zadobil dve veliki, a k sreči ne globoki rani, eno na temenu, drugo "na prsih. Po prvi pomoči jj bil ranjenec prepeljan v mostno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo —>, ako ne nastopijo kake komplikacije v kakih 10 dneh. Manzonija iščejo orožniki. Porotne ZasliScvanie prič v obravnavi proti morilcem stražnika Cattaruzza. Včeraj se je nadaljevala razprava proti sedmim obtožencem, ki morajo porotnemu zboru odgovarjati radi umora mestnega stražnika Angela Cattaruzza. Kakor srno že javili, tajijo vsi obtoženci vsako krivdo, zato sloni obravnava izključno na izjavah obtežilnili prič. YTčeraj se je začelo zasliševanje teh prič, ki je trajalo ves dan. Prva priča v obravnavi je ljubimka glavnega obtoženca, Petra Magrinija, katerega obtožnica or-nača kot organizatorja napada. Ta se imenuje Terezifa Goat, stara 25' let, iz Trsta in izpove: V trenutku zločina sem bila na-, vogalu hi£o in sem videla (i aij 7 mladeiiičev bežati. Eden izmed teh je bil markiran. Predsednik: Kaj so pomenili vaS sestanki z Magrinijem v kavarni Tomaso? /»riča: Magrini je dajal denar na posodo in jaz sem ga potem inkasirala. V kavarni sem mu izročevaha denar. Magrini ni hotel prihajali na moj dom, posebno ne v zadnjem; Času. Predsednik: Tudi Tavcer je enkrat vprašal za posojilo. Priča: Toda jaz mu nisem dala denarja. Predsednik: Takrat vam je govoril tudi o umoru Cattaruzze? Priča: Da, toda le stvari, kater«* je izvedel iz listov. Priča je imela pred Magrinijem za ljubimca nekega brivca z imenom Domenik Albertini. Priča Viktorija Smernich jc imela Magrinija kot podnajemnika. Takrat ji je dejal, da se imenuje Pertot. Predsednik (pokaže Magrmija)r Spoznate li v tem človeka vašega podnajemnika? Priča: Ne! Ni mogoče! Predsednik: Kakšne razlike za-morete navesti? Priča: Moj podnajemnik je bil brez brk, imel je svetlorudeče lase$ navzgor počesane. Predsednik: Torej je razlika velika? Priča: Zelo. Odvetnik Berton vpraša pričo, ali ni opazila, da si Magrini barva lase. Priča: Da- Mazal mi je namrefi rjuhe in blazine. Izredne važnosti je pričanje komisarja javne varnosti cav. dx. Pil-le rone. Ta se je v svojih preiskavah-naslanjal na izjave priče Balza-della, ki je pravzaprav glavna v^ celi obravnavi. Dr. Scalara, pod kom is ar javne varnosti, pove razne podrobnosti o aretaciji Štefana Mrkote. V stano^ vanju tega človeka je stanoval tU cti čas tisti skrivnostni Pepi, kate^ POLETNI AVTOMOBILSKI PROMET. V svrho lažjega posečania izle-tiŠČ v Trnovskem gozdu je avtomobilska družba J. Ribi et. C vzpostavila novo prometno automobilsko črto iz Gorice v Lokve. Vo/ni red je sledeči: Odhod iz Gorice vsako soboto ob 18. — Prihod v Lokve ob 19.30. Odhod iz Lokve vsak pondeljek ob 5.S0, prihod v Gorico na železniško postajo ob 7. uri. Avto vozi skozf Grgar in Čepovan. Potniki, ki prihajajo z vlakom iz Trsta in Vidma ali pa obratno, najdejo primerno zvezo. _ Zaroka. V Gorici se je zaročil g. Mirko Plesnicar, knjigovez z gospo Ljudmilo vdovo Rajez. IZ USADA POL. DRUŠTVA «EDI-ITOST» V TRSTU. B. M. učitelj: Sklep računskega dvora bo javljen najbrž v prihodnjem tednu. J. P. - učitelj: Že 28. 6. t. 1. so bile zahtevane pri Cassa depositi e Prestiti gotove informacije, katerih ne vpošljejo. Dne 9. 7. t. 1. je sledila požurnica. Po odgovoru bo v najkrajšem času prišlo do rešitve. Franc Jazbar - Male žablje: Za Vas je izdana pokojninska knjižica št. 203705 piačljivih 41.— lir mesečno od 1. 7. 1923 leta. dalje. Tozadevni nalog je bil izdan videmski zakladnici dne U. 2. 1927 z izkazom št. 175. Urgirajte v Vidmu potom županstva. Martin Gdja - Trst: Že 14. 3 1925 je bila Vaša stvar z ministrskim odlikom št. 305740 negativno zaključena, češ, da oboljenje ne spada v nobeno kategorijo za pokojnino. Tozadevni odlok bi Vam moral biti že vročen. Alojz Foljžčak - Dobravi jo: Vaše vprašanje nam ni jasno. V stvari smo Vam izčrpno poročali na tem mestu. Al. Možina - Križ: Vse spise nanašajoče se na pokojnino Antonije vd. TerČiČ je tukajšnji Genio Civile poslal na onega v Videm že 21. 5. 1926 pod protokolno številko 2583. S temi podatki se lahko obrnete neposredno tjakaj ali posredno po našem tajništvu v Gorici (via Carducci 7. I). A. A. Mlekuš - B. Likvidacijski odbor Banca d i S con to ni Še razpu-ščen ter ima svoj sedež v Trstu pri Banca d ltaha._ Tajništvo. ŽENSKI SVET. Izšla je pravkar 7. številka te prekoristne revije. Vsebino objavimo v torkovi številki. Iz tržaškega življenja Radi hipne omotice padla z okna v dragem n&dstoopju Ko je povečerjala v družbi svojih domačih, je 25-letna O limpia Pastorutti, stanujoča )v ulici Madonna del Mare Št. 18, sinoči okoli 20. ure stopila k oknu v sobi, da bi se nekoliko navžila svežega zraka. Ker je hotela obenem tudi opazovati vrvenje na ulici, je sedla na podboj jokna. Ta neprevidnost bi jo bila skora stala življenje. Nenadoma se je namreč mladenki zavrtelo v glavi, v hipni omotici je zgubila ravnotežje ter padla z viMne drugega nadstropja na ulico; k sreči je padla na noge, kljub temu se je precej hudo pobila. Ljudje, ki so bili priča dramatičnemu prizoru, so takoj priskočili na pomoč nesrečni mladenki tej; jo V Trstu, dne 17. julija 1927. «edinost» HI. J rega ni mogla še do danes kvestu-ra izslediti. Na dan zločina je Mr-kota po izjavah njegovih sester Sel iz hiše že ob 9. uri zjutraj in se vrnil krog 10. ure. Mrkoto je naznačila priča Balzadella kot enega izrrred napadalcev. Odvetnik Zen-naro: Je li res, da sta ga naznanili seeiri? Prvža: Že nekaj -časa pred zločinom sta se prišli pritožiti k meni radi brata. Odvetnik: Tudi priča Rismondo je spoznala Mrkoto. Priča: Ukazal sem Mrkoti, da zaviha ovratnik suknje. Takrat ga je priča prepoznala. Mrkota: V sobi sem se hotel odkriti, toda gospod komisar mi je dejal, naj obdržim kapo na glavi. Dvignil mi je ovratnik suknje. Jaz nisem videl v sobi nobene ženske. Predsednik: Vi ste si dali v Genovi ostrici lase? Obtoženec: Da! Po amerikansko. Zaslišanih je še več organov jav= nevarnosti. Med njimi je cav. Josip Toscano. Pove, da je priča To-sca Balzadella takoj spoznala v Zajcu enega izmed napadalcev. Zaje ie bil intimen prijatelj znanega roparja Coilariga. Zaslišana je bila še priča Ncrina Rismcmdo, ki je videla bežati dva napadalca. Ta potrdi pred porotniki, da spozna v obtožencu Mrkoti enega izmed bežečih roparjev. Odvetnik Zennaro: Ste li spoznali obraz napadalca, ali njegovo obleko in kapo? Priča: Bal j obleko kot človeka. Tudi njegova postava odgovarja popolnoma. Predsednik: Vam je li znano, da se je z raznih strani priči Balzadella grozilo? Priča: Vem, da mi je nekega dne rekla priča Balzadella, da je prišla k njej neka plavolaska, ki ji je dejala, da se bo maščevala, ker je dala aretirati njenega zaročenca. Balzadella je tudi radi te in podobnih groženj zapustila Trst. Razprava se nadaljuje v ponde-ljek. TELESriS UZGOJIŠ SPORT KUPA cNAŠ GLAS*. Igrišče "Obzora*. Danes ob 17.30. Toliko pričakovani dan je napočil. Teden ugibanja in razmotri-vanj o izidu finalne tekme za kupo «N. Gl.» je končal in boj se bo odi-grai črez nekaj ur. Vse kar se za sport zanima in pazno zasleduje vse športne dogodke. se snide danes na prostornem ig-ri.4ču S. D. lda Žbogarja vnela ter ga močno ranilo po vsem' telesu. Bil je prepeljan v mestno bolnico v Gorici. DOLJNA O TLI C A Iz nepojasnjenih vzrokov se je vnel senik posestniku Francu Krapež. Šele po dolgem trudu se je posrčilo ogenj omejiti, ko je bil senik že uničen- Skoda je velika, toda k sreči je krita z zavarovanj em. IZ VOLĆANSKIH VASI. &e par o cestah, poteh in kolovozih. Državno cesto prve kategorije, ki pelje skozi naše vasi neprestano izboljšujejo, prek op avaj o, kaaali- zirajo, izravnavajo žirijo, posipajo in ji jemljejo nad uši ji ve klance. Zato pa v primeri z njo izgledajo tem fcoij osirotele vse občinske poti, ki vozijo v gozd ter v oddal jene irakcije. Počasi propalajo. Državno cesto bodo baje sedaj izpeljali pod Čiginjem, da se tako izognejo onemu hudemu klancu in nevarnemu ovinku skozi Ciginj. Kakih 80 metrov pod Čiginjem Uo baje šla cesta. Škoda bi bila prelepega čiginjsk. polja, naj bi jo umerili raje na koncu njiv. Tudi bi ne bila napačna rešitev ta-le: Porabiti ceste Volče-Kozaršče-Ušnik. Izginila bi na ta način kar dva klanca. Upamo, da bo občinska uprava znala ščititi interese svojih občina r j ev o pravem času v tej priliki. Skopost domače zemlje je nagnala in raztepla po svetu naj krepkejše naše ljudi. Vsem ne gre dobro, marsikoga prav hudo tepe usoda. Posebno težek je slučaj ubogega Tuta Andreja, iz Ciginja, ki je sekal drva v tržbiških gozdovih tam gori v 2abnicL Pa se je izpodseka-no drevo v napačno smer nagn:>o (Dalje na IV. strani) kaj DOSEŽEŠ, ako daš na mizo polne sklede hrane, ki družini ne diši in ostaja. Kupi rajši dobro hrano, da jo bodo vsi veseli. Taka hrana so testenine PEKATETE. Zanesljivo prave so le v zavojih y2 kg in 1 kg, z napisom pc tete. 785 ZAHVALA Povodom prebridke izgube našega ljubljenega Etika SosK izrekamo tem potom najiskre-nejšo zahvalo vsem prijateljem!, znancem, mladinskemu društvu «Prosveta» Opčine, Zvezi Mlad. društev, g. profesorjem in sošolcem, gg. zdravnikoma dr. Davanzo in dr. Scambrini-ju, č. g. dekanu Cink-u, in vsem darovalcem cvetja in vencev. Bog plačaj! OPCINE, 16. julija 1927. DRUŽINA SOSIČ. mnmmnmmmmmmi ■ A. CRISMAHCICH = i Via Solitario 16 B g Najboljše cene v Trstu. ■ NarMta ' • ?20 VermouU* . . . . „ S-20 Sirupi po L 8— kg, tO-— vino, HknrJI in špirit (844) ATTILIO TTF77I, Trst, via Vašari 18, trgovina na debelo drobnarij, igrač, dišav po konkurenčnih cenah. 946 HIŠICE, za 8.000, 15.000, 20.000, 40.000 prodajam. Kupci naj se obrnejo na Piaz-za Dalmazia 1, gostilna. PEKOVSKI pomočnik, od 30-40 let star, se sprejme takoj. Jančar Franc, Divača. 940 MEBLIRANA soba se odda dvema tovarišema, via Madonnina 31, vrata 19. 941 D O □ □ 8 □ □ ESRUTZ-SCH90L Vi* Flbi* FiW vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-894 V(|Jlf najbojše vrste. Soc. Ligure-Hvfsid Lombarda L 5. Agencija Trst. Piazza Scorcola 3, tel, 32-37. Iščejo se založniki za Postojno, Bistrico, Buzet, Sv. Lucijo, Bovec in Cerkno. 881 GOSPODIČNA, trgovsko naobražena, mirnega značaja, neomadeževana, ima priliko seznaniti >ABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 893 BABICA, avtorizirana, diplomirana, »prejeme oosete, A dele Emerschitz-Sbaiatero, Farne t o 10 (podaljšana Ginna-stioa), lastna vila, tel. 20.64. 727 "1 ZDRAVNIK FRANC GRUDEN! I se je nastanil v Nabrežini (li kitnen dom*) « Na njegovo mesto v Postojno j je prišel I Dr. FR. AMBROŽIČ j ki ordinira vsaki dan dopoldne ■ I v Postojni, popoldne pa v SL I I Petru na Krasu. (842) | OUte smo zalogo koles : Stucchi - Legnano - Wc si - Rapid. jiklomotorji: Mafalda D. K.W. Mafalda Standard. Motocikli: B. S. A. MEHANIČNA DELAVNICA ZA I fecuftuma koles u žemsk in otroke. TVRDKA 8 A. LANTSCHNER Trst, ma Roma 23 vogal Via feppa 'Telefon 198 (zraven glavne pošte) i ' Pred zdravljenjem GLYK0L Staro zlato, srebro, platin, odpadke dragocenih kovin v vsaki obliki in meri, denar izven prometa itd. se kupujego po najviSjih cenah. Zaloga zobazdravniških potrebščin. Prodaja dragocenih kovin za zobozdravnike. 761 TfSt, 018 6. aalottl Št. 11. Si Zobozdravnik Dr. SHROOČ 0. ordinira v TRSTU b I. K. Maii it li, 0L (prsj ViaL&ičras&i) od 9-12 In od 3-7 ^ ■9 :sas 539 SflCL MIRIO ODITI « S SKLADIŠČE LESA POD SKEDNJEM - TRST ^fcegggg___ PODLISTEK Izkazale se je, da so imeli vsi skupaj zadosti tlela. Obe pekari ji sta jedva tegnili kruha ljudem, ki so pretežno živeli samo od suhe polente in od slabo pečenih, močno zakvašenih hlehcev. >iati }e postala nervozna. Zaloge moke, ki iih je dobivala, so naglo ginile, denar je bilo « težko spraviti skupaj. Poleg tega jo je davil iolg\ Včasih je pričakovala, da se bo vse skupaj naenkrat ustavilo in pogreznilo. Vendar se je iskopala. Polagtima, od dne do dne... Adolfu, ki je postal domač, je ostajala dolžna na zaslužku in se mu ni sra*novala priznati, da je v zadregi. Ko mu je prvič jačala., je tudi njena napeta nervoznos t ponehala, prvi nasmeh je zlezel Da Pjena usta. Micka je prihajala zjutraj in odhajala, domov pod noč. Jakcu o tem ni pisala; čutila je, da je nekaj napačnega na tem, kakor da je greh, da prepušča otroka tuji deklici, sama pa hodi po delu. «Saj služim,» je pomislila, ko je zavezala v culo hlebec belega; kruha in nekaj kave. Po poti ji je odgovarjal glad njenega moža, kakor da prihaja sko®i šumenje daljnih smrek do njenih sestra v domovini in poda na njena ušesa: «Ali ti nisem dal denarja? Ali ti Tt-gK^m Je enkrat poslal iz tuj ine ?» Micka je pomislila, da ima shranjenih v škatli, v predalu nekaj bankovcev, ki jih bo pokarala Jakcu, ko se vrne. «Vidi§, to sem pri-hraaaila»» Jakec se ne bo zasmejal iz radosti in iz veselja* nategnil bo obraz v nevoljo in' dejal: «Zavrgla si maj denar! Od česa pa si živela? Ali je bilo vse po poštenju 1» Spomnila se je na Adolf ove poglede. Stal je nag do pasu pred žeknom in metal hlebce v fcarečo peč; nje ni bilo nič več sram pred njim. Z zadovoljstvom se je pa$el njen pogled nsa nje- govih belih plečih, na neporastlsh prsih, kakor dat je še dete in ga je v duhu nehofbe primerjala s svojim možem. Spomnila se je, da se je včasih dotaknil njene roke. Videla je, da je to storil nalašč in na načini, kakor da se je zgodilo nehote. Zgodilo se je, da se je s telesom dotaknil njenih ledij in s komolcem njenih nedrij. Vse, kakor da se je zgodilo nehote. Videla pa je v tistem trenutku blesk njegovih oči. Umaknila se je in ga je pogledala, neprijetno jo je spreletelo. Vprašala se je: «Odkod izvira njegova drznost? Ali iz tega, da mu je mati dolžna mesečnino?« Izogibala se ga je, a vendar se mu pri delu ni mogla izogniti. Tolažila se je: «Saj je mati zražven.» če se je pošalil z njo z besedo, se je mati smejala in dodala svojo opaj&o. Polagoma se je Micka privadila besedam in dotikom in jih ni imela za zlo. Ni se preplašila, ko ji je v mraku večerne poti domov priplavala pred oči podoba tega. mladeniča in se je spozabila tako daleč, da se je ni poizkušala otresti ter je pogosto še v nočeh mislila nainjo. Vendar jo je pretreslo, ko ji je pisal Jaka in ji poslal denar. Kdo mu je narekoval te be- sede? Ali so prišle iŽ njega? Ali ni bil že skoro pozabil nanjo? Ko pa je pošta tako daleč, da ni mogoče od poslat i pisma, razen vsakih sedem ali osem tednov enkrat. Micka je videla otroka pred seboj, ki je gazil po vseh štirih pa izbi, ki se je že dvignil oh klopi in je prijemaje se naglo bežal iz ktrta v kot in se smejal preganjalcem. Nekega večera ga je dobila bolnega. ImH jo vročino. «Kaj si mu naredila?« je dejala deklici. Ta je odgovorila: «Nič!» in solze so ji zalile oči. «Tako si pazila nani!» je dpjala Micka in jo uvidela, da mora tc besede obrniti nase. On J i bila morala pazili! Čemu je šla v Rečiiu>, J.jer je sedela na klopi preti hišo v brezdelju in likala, da se je dvignil kvas, polrg njr» pa je Adolf in se šalil; segel je bil z drzno reko v nie to nedrje, da ji vzame zeleno vejo roženkravl;:. Ni mu bilo za dišečo vejico. 1" kal nega ni-mena je ana vtaknila to vejico v nedrje? li: }\ teg-a ne!« se je krčevito branila v mislih. rila sem ga po roki. — Pa kako?» ie vpra£evf lo v nji. «Prijela sem ga za roko in ga tepla... N o roke nisem takoj iz.pustila. Mo-ja jeza je bila lažnjiva. V notranjosti je bil smeh...» IV. clUJIAUSST* V Trstu, dne 17. julija 1927. in mu hudo pritisnilo prsni koš. Sedaj ječi v bolnici, doma pa veka kakih petero nedoraslih otrok. Velikonja Ivan je pa vrtal v nekem predoru srednje Italije, pa mu jje nenadoma v prašni poltemi nogo zlomilo. — Po dobrem letu tajnikovanja je odšel občinski tajnik Albin Leban. Imamo za podeštata sv. lucijske-ga didaktičnega ravnatelja, ki je pa radi svojih stanovskih zaposlitev, oviran pri izvrševanju svoje podeštatske službe. Zato more le redko posetiti našo občino. Prvo seno smo lepo, v najlepšem vremenu pokosili in smo ga dosti nakosili. Kljub toplemu, lepemu vremenu je letoviščarjev tu pri nas 10 malo. IZ STANDREŽA. Opomba uredništva: Vprašanje izvozne zadruge v goriški okolici je tako pereče, da interesira široke plasti naši okoliških kmetov in razburja upravičeno duhove. Ze pred vojno je vrela v takratnih časopisih «Soči» in «Gorici» o tem predmetu živahna polemika. Zadnji dopis in odgovor nanj sta si edina v kritiziranju sedanjega vodstva, le način rešitve predlagata različno. Objektivni in umerjeni diskusiji so na razpolago stolpci našega lista. Po krompirjevi sezoni iz leta 1925. je prinesla «Edinost» že voC dopisov iz goriške okolice, v katerih se je skušala opravičiti katastrofo, ki je zadela leta 1925. gospodarsko zadrugo v Vrtojbi, oziroma njene člane. V vseh teh do- - -T • T ..■■> - T - ■»---- tih — zadrugarjih, češ, mi- smo 11 slabo, mokro blago, zemljo itd., čudo da se nam ni očitalo, da ne znamo več orarti in krompirja saditi, ni besedica pa ni padla na račun načelstva ali del-ovodij zadruge. V nobenem omenjenih dopisov se tudi ni pozabilo napadati in zmerjati odstopdvših članov zadruge. Ker se ne»am vsaktero prerekanje in zmerjanje potoni javnih časopisov gnusi, smo opustili vsako reakcijo. Z ozirom na naš molk so se nekateri «interesiran-ci» ojunačili in poslali cenjeni «Edinosti» zopet dopis, katerega smo čitali dne 12. t. m. pod naslovom «Krompir in gospodarska zadruga«. Tudi takrat niso zmogli ukrotiti svojih razburljivih živcev in pozabiti na razdirače, kričače, slavohlepneže in ne vemo kaj še. To pot pa ne moremo m ne smerno ostati dolžni «interesirancem» primernega odgovora in cenjenim čitateljem «Edinosti» pojasnila. Po svetovni vojni je zadruga le s težkočo obnovila delovanje in razprodajala pridelke zadrugarjev in\to tembolj, ker so bile meje tuji h t držav še zaprtte in izvoz prepovedan. Takratno vodstvo je pa zifato vse ovire odstraniti in delovali v prid zadrugarjev. Bo leta 1922. ni trpela zadruga občutnih zgub in njena bilanca je izkazovala lepo aktivno imetje. Leta 1923. je načelstvo zaupalo vodstvo trgovine s krompirjem mladeniču — poznejšemu agrar-cu, ki je do takrat še hlače trgal po šolskih klopeh, bil torej v stroki še novinec. Ta gospod je postal absoluten gospodar zadruge in delal, kar je sam hotel. Že pri prvih pošiljatvah krompirja je bilo od kupcev — odjemalcev več vagonov blaga protestiranih in stavljenih zadrugi na razpolago. Radi tega nas je povabilo načetetvo na sestanek in posvetovanje, kaj bi bilo ukreniti. Pri tej priliki je bilo med drugim iv'i dogovorjeno, da se blago ne sme prodajati komisijo-nc-liiim poiom, marveč na tukajšnji postaji in proti takojšnjemu plačilu, ter da vse kupčije ima sklepati edinole le načelstvo in ne uradnik zadruge. Ta sklep je i&Jk bog držal le, dokler smo se razšli od sestanka, in naslednji dan že ni več vršilo načelstvo svoje dolžnosti, nasprotno prepustilo je g. u-radniku, da je delal z našim blagom, kar in kakor se mu je zljubi-lo. Nadaljeval je pošiljati blago v komisijo ter nemaničem ,in posledica temu je bila ogromna zguba! Da smo proti takemu delovanju kričali, je logično, to smo pa storili tam, kjer je bilo treba, ne pa v časnikih. Leta 1924. se je ponavljalo isto. A leta 1925. je sledil «po-lam.v Namesto da bi se pošiljalo blago, ki ni bilo radi kakovosti za lolgo vožnjo, na bližnje trge Du-aajT Gradec in druge, čeravno po nižji ceni a proti gotovemu plačilu, pošiljalo se je komisionelnim potom v Monakovo, kamor je baj® dcšio popolnoma pokvarjeno, tako da se je od vsega prodalo le nekaj odstotkov, a vse drugo se je zavrglo. To brezglavo delovanje vodstva zadruge in svojevoljno razpolaganje z našim blagom nas je pripravilo skoraj ob vse raše pridelke istega leta, tako da je marsikateri od zadrugarjev zabredel v brezpotrebne dolgove. Vrhu vsega tega je imela še zadruga korajžo terjati od njih povračilo raznih zneskov, Če3, da so bili preplačani. Radi tega smo pri občnih zborih zadruge kričali in grajali delovanje vod3tva in ker smo končno uvideli, da so bili vsi naši upoštevanja vredni nasveti zaman in da se eelo sklepi raznih sestaaikov niso Izvrševali, nam ni preostaj&lo drugega nego izstopiti iz zadrug« in jo prepustiti usodi interesirali če v. * Po mnenju štandreških intere-sirancev bi morali mi odobravati enako delovanje vodstva zadruge jn predlagati pri občnih zborih povzročiteljem naše Škode mastne nagrade ali vsaj zlato kolajne. Ne gospodje, tega ne smete od nas zahtevatil Desetletja smo bili člani gospodarske zadruge, z vsemi sredstvi smo jo podpirali, branili in rešili jo vseh predvojnih nevarnih napadov od, strani velet trgovcev, obnovili delovanje po vojni pa ste priSli vi in jo izročili v mi* lost in nemilost neveščih ljudi, kateri so v treh letih dosegli to — vrgli zadrugo ob tla —, kar prej niso bili v stanu napraviti najhujši sovražniki zadruge. Dovolj imamo- stokajte, jadikuj-te in zmerjajte, kakor hočete, od nas ne pričakujte, da bomo slepo podpirali in zagovarjali delovanje, od katerega imamo mi z gubo, a vi — po vašem — interes. Kar se zadružništva tiče, vedite, da smo bili zadrugarji pred vami, da ostanemo vedno zvesti zadružni ideji, podpirali pa da bodemo le one zadružne ustanove, ki se bodo nahajale v rokah ljudi, kojim bode res na srcu dobrobit kmeta, ne pa takih, ki nas od leta do leta ženejo v večjo pogubo. Vam je pa svobodno in žrtvujete lahko ne samo svoje pridelke, marveč tudi svoja premoženja ter obnovite če hočete tudi sestro «Agrark»>, ki je bila istotako ustanovljena in vod-jena od zadrugarjev — sebičnežev* katere ste edino vi «interesiranci» podpirali in v deveta nebesa povzdigovali. Na psovke se nam za enkrat ne zdi vredno odgovarjati ,Če pa boste še zagovarjali pogubo nosno delovanje, vam bomo rekli, d i sta smojenci» in ne «interesiranci»; ako nam pa s številkami dokažete, da ste vi imeli od naše zgube iz let 1923.—1966. «int©res», vam bomo rekli, da ste «srečni privilegiran-£ j» _. Krtčači. Znanost injimetnost «LuS». Poljudno-znanstveni zbornik. L Uredil dr. Lavo Čenneij. Trst, 1927. K ljiževna dcružina «Luč». Prijatelj, katerega je književna družina «Luč» naprosita. naj bi napisal za «Edinost» kritiko «Zbornika», je zaradi hipne preob-loženosti z delom vljudno prepustil to delo meni. Jaz pa ki nisem literarni kritik, bom opravil to delo po svoje: ne kritično, pač pa bolj praktično: povedal bom, kakšen vtisek je naredil «Zbornik» na našo čita joče ljudstvo. Ker jaz pod besedo «naše ljudstvo« razumem vse naše ljudi in ne samo en del ljudstva, kakor se je to vdomačilo pri nas, sem diskretno poizvedoval v vrstah naših specializiranih in ne specializiranih izobražencev in v vrstah naših prav navadnih Zemljanov. Pa mi je dejal prvi, ki gleda na svet že mirno in ga že zdavnaj več ne misli črez noč obrniti na glavo, tako- le: «Zbornik« me je prav res razveselil. Končno se je vendar le med našim ljudstvom našla skupina mož, ki nam hoče pokazati življenje, ki gre mimo nas, v pravi mfc«. «Cakul» in zvezd migljanja, potočkov šumljanja in podobnega brbljanja (oprostite, toda ponavljam njegove besede) nam itak ne bo primanjkovalo, — številk in statistik in razumevanja sodobnega časa nam je treba vsem nam. In sodeč po prvem zvezku «Zbornika», nam hoče «Luč» v tem smislu posvetiti. Ponavljam; mene je ideja, ki jo oznanja «Zbornik>> prav res razveselila. Vsebina bogat, marveč da je bil tudi znamenit kemik. Preti 45. leti se je bil izselil v Ameriko. Še prej je pa promoviral na krakovskem vseučilišču, spisal nekaj učenih razprav o teoretski kemiji in se nato napotil iz neznanega vzroka v Ameriko. Zaipustil je premoženje, vredno nad 100.000 dolarjev, ki Jih je bil prislužil, z raznimi špekulacijami. Čevelj za zločince Magdeburški kriminalni ko^-miaar Schlorecke si je domislil napravo, ki naj zabrani vsak ubeg» zaprtih kaznjencev. Je to i* jeklene ploščevine napravljen čevelj, ki se avtomatično zapre. čevelj se obu je na nogavico. Nobeden ne more čevlja brez ključa odpreti. Naprava umrtvi Členke in kaznjenec lahko hodi, ne more pa ne skakati niti tekati. Ta naprava, ki se je tudi že prijavila na patentnem uradu, bo posebno vajžna pri prevažanju kaznjencev. Loterijske Številke izžrebane dne 18. julija 1927. BARI 72 88 17 41 27 FIRENZE 41 10 12 90 77 MILANO 81 77 48 42 15 NAPOLI 89 24 80 6 16 PALERMO 9 28 70 23 22 ROMA 60 25 56 59 5 TORINO 8 45 28 62 32 VENEZIA 89 28 12 9 8 listnica uredništva. VL Petič- V slučajih, ki ste nam jih navedli v dopisnici, ne plačuje noben najemnik več od štirikratne predvojne najemnine. Zato nimajo najemniki pravice do znižanja. Pr^vojna najemnina se računa v kronah in sicer tako, da velja vsaka fcrona eno liro, torej a la pari. DAROVI Mesto venca na grob blagopokoj-nega g. Josipa Milič-a s Prošeka daruje družina Kante Lit. 25.— za «Šolsko društvo«. Srčna hvala! SPOHNJAJTE SE -ŠOLSKEGA DKU&TVA* ob VSAKI PRILIKI! AVTOKORME3A Trst-Lokev- D1 vača-Senožeče Odhodi iz Trsta (Piazza Oberdan). V delavnikih ob 12 In 17.30; v nedeljah ob 7.30, 14.30, 16.—. . , Iz Senožeč v Trst. V delavnikih ob 7 in 13.30. V nedeljah ob 7, 18.30, 18.35. Vožnja traja 1 uro 30 minut. STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER GIUSEPPE FLOREItC & Co. z zalogo In delavnico za poprave Trst, m Glmeppe Kidali 9, Tel. 13-64 nazaanja svojim cenjenim odjemalce m, da so se 'dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rosodni poskuSnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. fudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah 791 85d TRGOVINA LUK3I GREGOR1CH Trst — Via Ginnastlca 15 n. -SESSp Darovi za fes. LI Ull Veliko izbero dobite v zlatarni POVH ALBERT Via Mazzinl 46 — Trst 612 NA OBROKE. Izgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - NajbtrfjSo blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (789) Via Rama il 3. tretje cc^trople Trst, Via S. Lazzaro 9 Madapolam.....po L VSO „ T-Risparmio" . • „ „ 2- -Platna „Madonna" debelo . „ „ 2-30 PRiSTNO irlandsko platno . „ „ 2 75 Platno „Nadonna" 150 cm „ „ 5-63 PLATNO surovo 80 cm . . „ „ 2*30 PLATX0 surovo 150 cm . . „ „ 5 20 ZEFiR za srajce . . od L 1*30 naprej MIHI Črn . L 4*50, L 4 90 in L 5.— SATIN črn z robom , . . . L S 50 GABAR0IN v vseh barvah . . „ 6 — ČUTIL dobre vrste . . . . „ 2 50 BRiSJ& .... od L 1'90 naprej SRAJCE moške fine ... L 22'— UeliKa zeiGSa noisuli 76 4 po tovarniških cenah. Blago prve vrsi«. - Postrežba tečna. FiUBO mm& P1GATT Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE S* Mazalni LEKARNA ZANETI) - TRST - Via I. FBCBmO Stroji za šivanje, vezenje in pletenje, za domin vsako obrtnljo. PotrebSćine TRST, Via Huda traccftia 3 Napeljave i motor, pogo- 577 nom. Popravila, " magistratom- Brezplačen pouk v vcisnj i DAJAJTE PREDNOST holandskemu kakao 792 radi njegova pristnosti in izborne kakovosti. Telefon štev. 16. Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček 10.533 Mestna Hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) SUaje vloženega denarja LJUBLJANA staaie složeneg* denarja nad 260 milijonov dinarjev. Preiemova ulica nad 1040 mililonov d narjev Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekočI račun. In sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proli dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge In obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja ie mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno ir.očjo. Vprav radi te^a nslagajo pri njej sodiiČa denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tudi popolnoma varen. -291 TRGOVSKO OBRTNA ZADROM D TRSTU regtatrovana zadruga z neomejenim jamstvom Via Milano 20, pritIKje (vogal XXX ottobre) - Tel. 16-04 Liub^i Obrestuje hranilne vloge po 5% VaCJa vtofl«, vezan« na odpovad, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. * Kzvrfuje nakazila pod ugodnimi pogoji sa Jugoslavijo In ostale inozemsko trge. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-121/, dop. in od 27,-4 pop. i I LJUBLJANSKA KREDITNA BAš^HA \ PODRUŽNICA U TRSTU CENTRALA V LJUBLJANI Sanica ii rezine Mm Telefon 5—18, 22-C8 Mrita io min Hf SUUM- \ i Telefon 5—18, 22- 93 3 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%, na tekočih računih po &%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Po4ru2nlce: GORICA. Brežice, Celje, Čer-Bomdj, Kanj, Logatec, M«rf- Najhladnejša zveza z Jugoslavijo Podružnice: Novo mesto, Prevatje. Pt