(SHa^inila©
GLASILO KOLEKTIVA GIF INGRAD CELJE LETNIK XXXII - ŠT. 3	29. OKTOBRA 1990
Kako smo gos
II II
larili
Po 9 mesecih poslovanja v izredno oteženih gospodarskih jazmerah daje bilanca podjetja sorazmerno ugodno sliko. Ustvarjenih je bilo za 458 milijonov din prihodkov in za 434 milijonov din odhodkov. Razlika, imenovana bruto dobiček, zadošča za pokritje davkov in prispevkov, za dober milijon din pa je nerazporejenega dobička.
Med poslovnimi prihodki je 90,6 % prihodkov ustvarjenih s prodajo proizvodov in storitev, 6,3 % je prihodkov od financiranja in 3,3 % izrednih prihodkov.
Glavnino odhodkov predstavljajo stroški materiala, tuje storitve in osebni dohodki. Visoka je tudi postavka nematerialnih stroškov,
ki vključuje nadomestila stroškov delavcev za delo na terenu, prehrano, prevoze in drugo.
Dohodki od financiranja predstavljajo obresti za vse vrste kreditov in se zmanjšujejo v breme revalorizacijskih rezerv.
Še vedno prevelika poraba, neusklajena s prihodki, povečuje težave v poslovanju in ne dopušča primernega povečanja osebnih dohodkov.
Zaradi vsebinskih sprememb v obračunskem sistemu in drugih ukrepov ekonomske politike, rezultati letošnjega leta niso primerljivi s tistimi iz prejšnjih let. Poslovanje letošnjega devet-mesečja smo zato primerjali z lanskim v strukturnem od-
stotku. Delež odhodkov v prihodkih je bil lani 96,3 %, letos pa 94,8 %, delež OD v realizirani proizvodnji in storitvah je bil lani 13,1 %, letos pa 31,8 %.
Od planiranih prihodkov smo realizirali le 79 %, brez upoštevanja nedovršene proizvodnje, ki znaša 68 milijonov din in je za 10 % nižja kot ob polletju.
Na teh začasnih rezultatih se ne smemo uspavati. Pred nami sta še dva najtežja meseca letošnjega poslovnega leta. Najtežja zaradi težav, s katerimi se ubadamo v našem podjetju, ob tem, da so tudi gospodarske in politične razmere v državi zelo zaostrene in negotove.
Blanka Jeraša
V znanju je naša prihodnost
»Nimamo dovolj naravne- »Inovativna dejavnost je ga bogastva, ki bi ga lahko Iz- potrebna na vseh področjih, koriščall v proizvodnji, zato V preteklih letih je bilo veli-se moramo opirati na ljudi In ko narejenega na proizvod-njihovo znanje«, je v pozdrav nem področju, skoraj povsem Inovatorjem Celja 1990 dejal odprte pa ostajajo možnosti celjski župan Anton Rojec, na področju marketinga, or-
Naši inovatorji, ki so prejeli plaketo Celja 1990, od leve: Radko Dobrajc, inž. Franc Skok, inž. Tomaž Klančnik in Vlado Olenšek.
Kaj in kje gradimo
Bežen pregled pomembnejših objektov, ki jih izvajajo naše poslovne enote Gradbene operati-ve.
Na celjskem področju je največje gradbišče na viaduktu pod Trojanami, sicer pa v Celju gradimo stanovanjske bloke na Dolgem polju, poslovno stanovanjski objekt v Savinovi, skladišče grafike v Cinkarni, čistilno napravo za EMO in začeli smo z adaptacijo celjskega mestnega gradu.
V	gradnji je skladišče Nama v Levcu, skladišče Agrina v Žalcu, daljnovod Podlog-Dramlje, stanovanjski bloki v Slov. Konjicah in Zrečah, zdraviliški objekt Terme Zreče, telovadnica in trgovsko poslovni center v Slov. Konjicah, osnovna šola Dobje -II. faza, objekt PTT na Lipi, trgovina Toplice v Podčetrtku, teniška dvorana v Rogaški Slatini, vrtec v Ratanjski vasi, odprem-no skladišče Radeče.
Na ljubljanskem področju je v gradnji blagovni center v Medvodah, objekt Iskra-Vega Stegne, atrijske hiše Jurčkova pot, vodovodno črpališče Savlje in poslovno stanovanjski blok v Domžalah.
V	tujini gradimo v Arabskih emiratih, Nemčiji in na Poljskem. Gradnjo poslovne stavbe v Varšavi bomo predstavili v naslednjem Glasilu.
Prejšnji mesec se je celjska SDK preselila v nove poslovne prostore. Objekt sta zgradili podjetji Ingrad in Gradis, a še ni zaključen in se bo gradnja nadaljevala. Sodobno zasnovana arhitektura se lepo sklada z bližnjimi stavbami. Foto Vili Šuster.
ganizad|e dela in financ«, pa
je zbrane inovatorje nagovoril Zvone Hudej, predsednik občinskega odbora za raziskovalno in inovativno dejavnost.
Na slovesnosti v celjski poročni dvorani so 11. oktobra podelili 6 diplom z nagradami po 2 tisoč dinarjev in 3 plakete z nagradami po 7 tisoč dinarjev. Sicer pa se je na februarski razpis prijavilo 13 skupin oziroma inovatorjev iz 6 podjetij. Iz Ingrada smo prijavili dva predloga in oba sta bila nagrajena.
Plaketo Inovator Celja 1990 je prejela skupina avtorjev inž. Franci Skok, Radko Dobrajc, inž. Tomaž Klančnik in Vlado Olenšek za pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju učinkovite in ekonomsko ugodne tehnologije izdelave armiranobetonskih panelnih lokov za podgrajevanje jamskih prog.
Diplomo Inovator Celja 1990 je prejela skupina avtorjev inž. Elza Črepinšek, Rafko Funkl in pokojni Adolf Kregar za raziskovalno delo pri uvajanju proizvodnega LINO programa izdelave lesnih I nosilcev.
Vsem nagrajencem čestitamo!	Dušan Petan
Pogajanja za zaščito delavcev JUBILANTI 1990
Vse težji položaj sloven- Osnovne zahteve, ki so skega gospodarstva vedno bile izpostavljene, so po-bolj pušča sledove tudi v pravki nizkih OD zaposle-gradbeništvu, kar se iz dne- nih. Prav politika OD je rde-va v dan odraža pri zaposle- ča nit vseh aktivnosti poganih tudi znotraj našega pod- jan j.
jetia.	Za vse dvige OD v letu
Če smo si spomladi v na- 1990, vključno z zadnjim šem sindikatu zapisali, da je mesecem, so bile konkretno osrednja naloga boj za boljši podane zahteve, o katerih je družbenoekonomski položaj razpravljalo vodstvo podjet-zaposlenih, je možno po pol- ja ter delavski svet podjetja, letju aktivnega dela sprego- Vse zahteve so za delavce voriti o doseženih rezultatih, Ingrada imele oprijemljiv re-kakor tudi, da je v ospredje zultat. prišla funkcija zaščite delav- Tudi regres za leto 1990 je ca. To je zdaj osrednja nalo- bil predhodno izoblikovan ga sindikata, ko se v praksi in posredovan vodstvu in vse bolj uveljavljajo dana DS podjetja, katerega je le-ta pooblastila direktorjem pod- sprejel, jetij glede na zakonodajo in Še naprej stojimo na stana drugi strani vloga sindi- lišču, da morajo imeti delav-kata kot partnerja in edinega ci Ingrada enake pogoje in zaščitnika delavca. Doseže- možnosti, ne glede od kod so ni rezultati so plod aktivne- in kdo so. Ni možno mimo ga dela sindikata, pa tudi po- vprašanja	odgovornosti,
sluha vodstvene strukture sposobnosti in načrtne ak-podjetja, ko v zaostrenih po- livne kadrovske politike, pri gojih vodi pogajanja o naših kateri pa mora svoje mesto zahtevah. Večino aktivnosti dobiti znanje in nagrajeva-je sindikat namenil prav so- nje.
cialnemu in pravnemu polo- Kolektivna pogodba je po-žaju naših delavcev. Tu velja stala osrednji akt v podjetju izpostaviti našo aktivnost in od katere v sindikatu pri-preko odbora za varstvo pra- čakujemo veliko, vendar je vic delavcev, kjer zastopamo veliko odvisno od naše last-prav vse člane sindikata, ne aktivnosti, vztrajnosti, Verjetno povsod ni čutiti znanja, na drugi strani pa vseh naših prizadevanj in možnosti podjetja. Naše sta-aktivnosti, kar je posledica lišče je jasno, da odstopanja naše lastne sindikalne nein- od minimumov NI in da formiranosti, ponekod pa bomo vodili pogajanja za do-tudi nezadovoljivega dela šego boljšega. Prav tako mo-posameznih zaupnikov. Po- rajo osrednji republiški or-vsem drugačna pa je vloga in gani, ki zastopajo področje aktivnost izvršnega odbora gradbeništva, svoje aktiv-sindikata podjetja in njenega nosti pospešiti v smeri hit-predsedstva, ki v imenu de- rejšega podpisa lastne pa-lavcev vodita prizadevanja nožne kolektivne pogodbe, skozi izoblikovane zahteve kjer mora cena gradbenega
na delavskem svetu ali z vodstvom podjetja. Prav tu je
delavca dobiti svoje mesto. Med pomembne oprede-
sindikat za zaposlene v pod- litve velja izpostaviti, da smo jetju dosegel pomembne re- bili pripravljeni tudi aktivno zultate.	sodelovati v napovedani
Prenova poslovno prodajnega objekta Kors Rog. Slatina.
splošni stavki in da smo povsem podprli zahteve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi število včlanjenih - izjašnjenih za sindikat v podjetju, ima svojo težo, čeprav še vedno v poslovnih enotah in strokovnih službah poteka včlanjevanje. Ocenjujemo, da bomo do konference v novembru imeli včlanjenih preko 90 % zaposlenih.
Vodstvo sindikata ocenjuje, da bodo potrebne tudi nekatere kadrovske spremembe, te bomo opravili v novembru na delovni konferenci, saj želimo imeti še učinkovitejši in sposobnejši sindikat kot edinega legitimnega zastopnika delavcev v podjetju in partnerja vodstvu. Spregovoriti bo potrebno tudi o slabostih glede organiziranosti sindikata v širšem slovenskem prostoru, zastoja v zvezi s članskimi izkaznicami, nejasnosti okoli članarine in njene delitve in morda tudi o posameznih sindikalnih funkcionarjih na republiškem in občinskih nivojih.
Ni moj namen hvaliti se, pač pa informirati, kaj smo dosegli, pa čeprav o vsem ni možno spregovoriti, niti vsega nismo naredili. Pomembno je, da smo se postavili na svoje temelje in da vemo, kaj hočemo. Zato tudi naša nadaljnja prizadevanja in pogajanja, katera bodo vse težja in trša tako za sindikat kot za vodstvo in delavski svet podjetja, gredo v smeri:
•	realizacija kolektivne pogodbe, pri kateri se zavzemamo za upoštevanje osnov iz branžne kolektivne pogodbe (tudi tarifnega dela),
•	zavzemali se bomo za opredelitev gradbenega dodatka kot dodatka na težo gradbenega poklica, prav tako tudi za terenski dodatek;
•	zavzemamo se za 40-umi delovnik in podpiramo delovni čas, ki bo v funkciji dela, vendar z enakomerno porazdelitvijo mesečnih izplačanih ur;
•	med aktivnosti je potrebno prišteti tudi opredelitve do obračuna osebnega dohodka in obveznega izdajanja internih delnic ali obveznic;
•	v kolikor pa nam bodo razmere in čas dopuščali, bomo svoje aktivnosti namenili tudi kulturi, oddihu, rekreaciji in ostalim vsakodnevnim aktivnostim.
Tokrat objavljamo jubilante, ki so ali bodo dosegli zaokroženo delovno dobo od avgusta do novembra
Skupna delovna doba 30 let
Strok, službe: Vladimir KRIVEC, Ivanka ČEHOVIN GO Cel|e: Ivan DEBELJAK GO Laško: Stjepan KOSEC GO Šentjur: Vjekoslav GORUP, Mirko ŽUČKO GO Slov. Konjice: Jožica LEDINEK GO Žalec: Štefan FLfS, Jožo VALJAN, Herbert VASLE GO Ljubljana: Ramadan DEMIČI, Osman MUJADŽIČ, Drago VULETA
Gradb. Rog. Slatina: Milenko JOVANOVIČ, Ljudevit
Surina
IGM Medlog: Dragutin MAČEK Lesni obrati: Vladimir OROŽIM, Matevž PAVIČ, Vincenc VITANC
Mehanizacija: Franc KUKOVNIK, Jože ŠVAB, Stanislav VERDNIK
Tehnol. oprema: Marjan MASTNAK, Anton ZUPANČIČ
20 let
Strok, službe: Helena JEVNIŠEK, Ana KONČNIK, Milan PETELINŠEK, Marija FLIS GO Celje: Rasim KUBURAŠ GO Laško: Alojz VALE GO Šentjur: Adil HUSKIČ, Milan PINTAR GO Ljubljana: Gojko STOJAKOVIČ, Zuhdija RAMIČ, Vojin VELEUŠIČ
Gradb. Rog. Slatina: Anton BELINC, Slavko FIŠER IGM Medlog: Jožef KORES, Martin MATAVŠEK Prolzv. obrati: Zlatko HRASTNIK, Edvard PILKO Lesni obrati: Rozalija SORČAN
Mehanizacija: Boro BEKIČ, Josip ČUČEK, Alojz DOVE-ČAR, Vincenc KRIVEC, Branko KRKLEC, Ervin REMUS, Stane MAVRIN
10 let
GO Celje: Nesad BABIČ, Sifet ČORBIČ, Živko KOLO-BARIČ.Jgor ROMIH, Mladen VUKMANIČ GO Laško: Janko STERMECKI, Hasib ŠAKUŠIČ GO Slov. Konjice: Mustafa SULJKANOVIČ, Emilijan TRDIN
GO Žalec: Simon BRDNIK, Julijan PILIH Gradb. Rog. Slatina: Ratko TODOROVIČ IGM Medlog: Momčilo RADIČ, Bojan ROJC, Ejub TUT-NJIČ, Slavko VUČANOVIČ, Devad ZUKIČ Lesni obrati: Esad TURŠIČ Mehanizacija: Ivan BORNŠEK, Sašo RUS Projekt, biro: Zvonko KOROŠEC, Marko LONČAR Strok, službe: Janko ARNUŠ, Anka DJUDARIČ, Franc ČREMOŽNIK, Zdravko LESJAK, Bogomir MAČEK, Tihomir ČOH.
Ingradova delovna doba 35 let
Mehanizacija: Alojz HORVAT Tehnol. oprema: Stanislav GNILŠEK
25 let
GO Celje: Nesib DOGDIČ GO Slov. Konjice: Andrija HRČAN GO Ljubljana: Jože ŠTEFE, Derviš NUHANOVIČ Franjo URBAN
Gradb. Rog. Slatina: Magdalena BOBEK Lesni obrati: Franc PINTAR TehnoL oprema: Adolf IFŠEK
Strok, službe: Meta GLANČNIK, Nataša PUNGERČIČ, Franc Ramšak Marija GORJUP
Kako do boljših dohodkov
Anton AŠKERC, direktor proizvodnje:
V Ingradovi proizvodnji imamo še dosti nerešenih problemov. Nekateri so takšnega značaja, da na njih ne moremo vplivati, kot ne-kontinuirano delo v proizvodnji, povezano z izredno kratkimi roki dograditve posameznih objektov, pomanjkanje del na tržišču, v zadnjem času ponovno velike
podražitve gradbenih materialov ter materialov za obrtna in instalacijska dela itd.
Drugi sklop nerešenih problemov pa je takšnega značaja, da ga moramo rešiti sami. Med temi so najpomembnejši:
-	neobvladovanje stroškov proizvodnje,
-	neracionalno delo z rep-ro materiali, kakor tudi z osnovnimi sredstvi,
20 let
GO Celje: Jernej ČATER
GO Slov. Konjice: Stjepan POSILOVIČ
GO Žalec: Tomislav NOVAK
Mehanizacija: Leopold ŠPINGLER, Ludvik ESIH
IGM Medlog: Marcel JURAK
Proizv. obrati: Jože GOLEŽ, Ivan TROBIŠ, Franc PADEŽNIK
Gradb. Rog. Slatina: Mijo FIJAČKO, Dragutin SVEČAK GO Ljubljana: Duro ERCEG, Šaban JAŠIČ, Zlatko TO-ŠIČ, Rudolf VUGRAČ, Franjo VRBAN Strok, službe: Jože BOH, Marta OGRAJENŠEK
15 let
GO Celje: Rajko NEDIČ, Simo LAZIČ, Radislav DRAGIČ GO Žalec: Čamil BAČINOVIČ, Ranko MAKARIČ, Alojz VERGA
Mehanizacija: Janez POBEŽIN, Marjan VOLF, Robin ČERNOŠA
-	doseganje slabih efektov pri delu, kjer so glavni vzroki v slabi organizaciji dela, nedoslednem nagrajevanju po opravljenem delu, prepočasnem uvajanju po opravljenem delu, prepočasnem uvajanju novih tehnologij ter neprimernem odnosu do dela tako v režiji, kot proizvodnji,
-	neprimerna kvalifikacijska struktura zaposlenih; kalkulirana napram dejanski,
-	prevelika režija v strokovnih sektorjih in poslovnih enotah, ki ponekod krepko presega višino, ki jo trg še lahko sprejme,
-	v nekaterih primerih izredno slabo sodelovanje med posameznimi PE, to velja za sodelovanje tako med gradbenimi PE, kakor tudi med ostalimi.
Vse te probleme, kakor tudi ostale, ki niso našteti, bomo morali rešiti v najkrajšem času. Za to pa bo potrebno veliko razumevanja, strpnosti in angažiranja vseh zaposlenih.
Bližajo se dnevi, ko določamo delovni koledar za prihodnje leto. Običajno je bilo okrog tega dosti polemik in dosti različnih želja. Pri sestavi delovnega koledarja za leto 1991 moramo predvsem upoštevati sezonski značaj gradbene panoge in obseg pridobljenih del v posameznih obdobjih.
V osnovi se urnik delovnega časa ne bi smel bistveno menjati. Menjati pa moramo miselnost, saj se v gradbeništvu glede razporeditve delovnega časa ne moremo primerjati z industrijo.
Tako se bomo izognili stroškom, ki jih sicer v naši prodajni ceni nimamo vkal-kuliranih. Istočasno bomo na ta način v polni sezoni ob ustreznem obsegu pridobljenih del, lahko zaposlovali tudi manj kooperantov.
S tem in hitro rešitvijo vseh naših notranjih problemov, pa bomo dosegli tudi ustreznejši osebni dohodek, ki je trenutno vse prej kot primeren.
Ideje moramo uresničiti
Franc SKOK, dipl. gradb. ing., tehnični direktor podjetja:
Tehnično-razvojne službe so v vsakem podjetju ena od gonilnih sil uspešnega delovanja in napredka. Tako naj bi bilo tudi v našem podjetju. In letos si zelo prizadevamo, da bi se čim bolj približali temu dejstvu. Velik poudarek damo temu, da bi bile posamezne službe, ki delujejo v okviru tehnično-razvojnega sektorja, čimbolj povezane s končnim porabnikom, to je z gradbeno operativo kot tudi z investitorji. Rezultati so delno že vidni, vendar je še premalo povratnih informacij s terena, ki bi nam pomagale pri izboljšavi dela. Kritične pripombe in nasveti so vedno dobrodošli.
Na razvojnem področju se že kažejo premiki, npr. razvoj LINO programa na področju lesnih konstrukcij, vendar je le-to za 2500 članski kolektiv dosti premalo. Veliko je idej, programov, vendar moramo pripomniti, da nimamo ustreznih ljudi, ki bi ideje uresničili. Prizadevamo pa si, da bi te kad-
rovske vrzeli rešili vsaj do prihodnjega leta.
Na tehnološkem področju imamo pripravljenih nekaj programov, ki nam bodo omogočili konkurenčnost na trgu - ta je, kot vemo, zelo neizprosen. Z moderno tehnologijo bomo povečali učinkovitost dela, hkrati pa zmanjšali materialne stroške. Naj omenim nekatere: uvedba modemih opažev NOE za s trapove in grede, nabava lahkih hitromontaž-nih in demontažnih žerjavov, uvedba prefabriciranih betonskih vodil in dilatacij za izdelavo industrijskih tlakov in estrihov, posodobitev izdelave (strojna izdelava) notranjih ometov.
Uspešna sprovedba teh programov pa je v veliki meri povezana z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki pa jih letos, v izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja, ni dovolj. Vendar, bodimo optimisti, v naslednjih letih smemo pričakovati oživljanje investicij v gospodarstvu, s tem pa bodo večje možnosti za naš hitrejši tehnološki razvoj.
IGM Medlog: Anton KORES, Ignac JOŠT, Aleksander DUMITRAŠKOVIČ, Slavko KRKLEC Proizv. obrati: Stanko STRNIŠA Gradb. Rog. Slatina: Marjan DELFABRO, Josip LUGARIČ, Franc ŠKET ml., Čedomir VEŠ LIG A J GO Ljubljana: Refika HASANAGIČ, Husein KOVAČEVIČ, Ferid MUKEUIČ
Strok, službe: Helena PEZEROVIČ, Zvonko MEŠIČEK, Edita ČEBELA Tihomir ČOH, Bogdan KOŠENINA
10 let
GO Slov. Konjice: Karlo VRENKO
Proizv. obrati: Viktor KOVAČIČ
GO Ljubljana: Ema NOVAK-MAVEC, Jernej JERMAN
Metoda 20 idej
To je znana kreativna metoda za reševanje problemov.
Na kos papirja si napišite vaš cilj, ki ga hočete doseči in vprašanje: npr. Kako naj porabim svoj čas bolj učinkovito. Nato si na to vprašanje napišite 20 odgovorov. Prvi odgovori pridejo z lahkoto, naslednji pridejo težje, zadnje odgovore si prav tež-Tanja G. ko izmislite, vendar se prisi-
lite, da boste res napisali 20 Ne skrbite, če so odgovori odgovorov. Pri tem si poma- čudni, pogosto so odgovori, gajte z različnim vprašanji do katerih smo najtežje pri-kot npr. kaj naj delam, kaj je šli, najbolj pravi. Najbolje je, učinkovitost, ali naj delam če to delamo zjutraj. S to me-hitreje, ali naj delam več na todo lahko rešujemo najraz-dmgem področju, katera ličnejše probleme, kot npr. dela so brezsmiselna, kje iz- da bomo imeli več prostega gubljam preveč časa, čemu časa, kaj naj storim danes, da se premalo posvečam, kaj bi bom pozdravil neko bolezen, želel delati, kaj slabo delam, kako naj pristopim k sode-katera znanja si moram do- lavcem, kako naj dvignem datno pridobiti, kaj naj de- dobiček npr. za 10 % itd.
lam drugače, česa ne bi smel delati, kje delam napake, kaj mislijo o meni drugi itd.
Postavimo si konkretne in jasne cilje.
Edita Čebela
V soboto, 3. novembra bo v Zrečah otvoritev novega zdravilišča, trinajstega v Sloveniji, investirala ga je tovarna Unior, zgradila pa naša poslovna enota Gradbena operativa Slov. Konjice.
Zamisel o gradnji termalnega zdravilišča v Zrečah je
krajev učinkovito povezati med seboj.
Zgrajen objekt je le začetek bodočega zdravilišča. Znotraj celotnega kompleksa, katerega okolica je urejena tako, da poudarja značilnosti podpohorske krajine, bodo v tem objektu (v treh etažah) ambulante, terapevt-
snovalcem šinila tedaj, ko so ski in plavalni bazeni, fizio-v Radani vasi odkrili izvir terapevtski prostori, garde-termalne vode. Posebej še robe in ostali potrebni pro-zato, ker je termalno zdravi- stori. Med tem objektom in lišče z vsemi svojimi značil- hotelom Dubrava, kjer bodo nostmi izjemnega pomena bivali gostje zdravilišča, je za dodatno popestritev tu- zgrajen vezni hodnik, zunaj ristične ponudbe na Rogli, pa je urejen odprt bazen raz-saj je mogoče prednosti obeh gibane oblike.
V Novalji na otoku Pagu so delavci GO Ljubljana zgradili zanimiv turistični objekt.
Prenovili smo pokopališko stavbo v Celju, na južni strani pa dogradili stebrišče.
Novo zdravilišče Terme Zreče
Termalno zdravilišče v Zrečah bo primemo predvsem za zdravljenje revmat-skih obolenj ter obolenj po poškodbah in operacijah, temperature vode, ki jo bodo uporabljali za terapevtske namene, bodo znašale med 32 in 37 stopinjami celzija.
Celotna naložba je stala blizu 8,5 milijona mark, nadaljevali pa jo bodo z ureditvijo obstoječega hotela Dobrava.
Vili Šuster
Danes tako hitro živimo, da nimamo več časa živeti.
-x-
Čim človeku manjka sprememb, se začne dolgočasiti.
Štefan GRUŠKOVNJAK, iur., direktor Kadrovsko-pravnega sektorja:
Planiranje kadrov mora biti integralni del celotnega plana podjetja, da bo razvoj kadrov sledil razvoju podjetja. S spremljanjem razvoja kadrov moramo opraviti selekcioniranje za prevzem strokovno zahtevnih in odgovornih delovnih mest. Seveda pa moramo zagotavljati ustrezno strokovnost s primemo in obvezno izobraževalno dejavnostjo.
Stalno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v skladu s potrebami delovnega procesa mora biti
dolžnost vseh zaposlenih, še posebej pa delavcev na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Izobraževanje mora biti delovna obveznost, kajti znanje je največja investicija. Iz znanja ter sposobnosti uporabe le-tega, oziroma v praksi, morajo izhajati pravice iz delavčevega dela. Zaradi tega bomo vseskozi organizirali razne oblike pridobivanja dodatnega znanja, dolžnost nas vseh pa je, da aktivno sodelujemo pri tem. Ne dovolimo si, da bo čas, ki prihaja in v katerem bodo uspeli sposobni in prodorni ljudje, šel mimo nas oziroma, da nas bodo drugi prehiteli.
Slediti razvoju podjetja
Počistimo pred svojim pragom
boleče. Likvidnostno sitna- no izplačevanje osebnih do- sredstev v prihodnje je težko cijo, obremenjeno s hipoteko hodkov. To pa smo realizira- podati. Prav gotovo nas preteklosti in začinjeno s li tudi s tem, da smo zmanj- splošna gospodarska kriza, spremembo načina plačeva- šali obseg najetih kreditov ki se še poglablja, še ni priza-nja naših del s strani investi- na minimum in nismo bili v dela v polni meri. Tudi na ta torjev, od avansov v času in- odvisnosti od bank in drugih trenutek se bomo morali pri-flacije, do plačevanja po si- kreditodajalcev, res pa smo praviti in ga ublažiti z maksi-tuacijah z zamudami danes, postali v tem času nesolidni malno možnim obsegom smo uspešno razreševali in do naših dobaviteljev.	dela in ob izločitvi vsega tis-
omogočali s tem nemoteno Oceno našega poslovanja tega, kar ne prinaša zadovo-proizvodnjo kakor tudi red- in zagotavljanja finančnih ljivega rezultata.
Mar|an FERJANC, dipl. kreditiranja podjetij, kot oec., direktor finančnega smo bili vajeni nedolgo tega, sektor|a:	nujen, je pripeljala do steča-
ja večine teh firm. Kredit
Finančno poslovanje po- lahko le začasno premošča staja tudi v naši družbi za primanjkljaj denarnih sred-razliko od razvitih gospo- štev in ga je potrebno vrniti, darskih sistemov, kjer se je ne more in ne sme biti vir že zdavnaj uveljavilo, akti- stalnega »prihodka«. Torej ven in kreativen element lahko porabimo le toliko, vsake gospodarske enote. Še oziroma nekoliko manj, kot posebej velja to za gospodar- ustvarimo, razliko pa pusti-stvo, ki se mora v težkih raz- mo v obliki akumulacije primerah reševati samo.	hodnjim rodovom.
Ta ugotovitev velja v polni	V Ingradu se ubadamo da-
meri tudi za naše podjetje - nes z izredno neugodno lik-Ingrad. Kot izhodišče vseh vidnostno situacijo. Vzro-razmišljanj o našem trenut- kov je več. Kot vse velike fir-ku in naši nadaljnji usodi, mi me tudi naša boleha zaradi je spoznano dejstvo, da se preobsežnega, togega, biro-moramo opreti na lastne sile kratskega aparata in slabe in počistiti pred svojim pra- organiziranosti - torej neu-gom. Res je to oguljena fraza, činkovitega dela. To so not-ampak, če ne bomo znali op- ranje slabosti, na katere ima-redeliti vzroke za težave, v mo sicer vpliv, vendar jih ni katerih se nahajamo, če ne možno razrešiti na kratek bomo spremenili našega na- rok, ker zahtevajo ogromno čina razmišljanja, ki ima žal strokovnega, organizacijs-vse preveč primesi social- kega dela z maksimalno realistične deformirane stro- podporo informacijskega kovnosti, potem so vsa pri- sistema. Hitre, radikalne zadevanja zaman. Poskušal spremembe bi bile zaradi bom konkretizirati s prime- anarhije pravnega in gospo-rom: miselnost, da je sistem darskega sistema izredno
Poslovno skladiščni objekt na Lavi - Tkanina Celje.
Ingrad v tujini: Abu Dabi
Že nekaj časa delavci Ingrada izvajajo gradbeniška dela tudi izven domovine.
Dela opravljajo na Poljskem,
Nemčiji in Abu Dabiju. Tokrat vam predstavljamo gradbene objekte v deželi, ki jo slabo poznamo.
Združeni arabski emirali,
7 emiratov ob Perzijskem zalivu, ki so se 1971. leta združili v državo: Abu Dabi, Duhaj, Um al Kalvaju, Ras al Kaj mah, Adžaman, Sardžak in Fudžeira, vsi skupaj
83.000	km2, 1,3 mio prebivalcev (Arabci); pristanišča v Abu Dabiju, Dubaju in Adžmanu, gojenje biserov, ribolov, bogata nahajališča in zaloge nafte.
To je kratek zapis v leksikonu o deželi na arabskem polotoku ob Perzijskem zalivu, kjer je tudi Ingrad prisoten pri izgradnji dveh poslovno stanovanjskih stolpnic, vsaka ima 19 nadstropij.
Kako smo postali gradbeni izvajalci na tako oddaljenem gradbišču? Potem, ko je posel pridobila arabska firma CIUCONS, ga je oddala Poslovni skupnosti Rudisu, ta pa je zaupala operativna in vodstvena dela Ingradu.
Tako smo marca 1989 podpisali sporazum o izgradnji dveh objektov v Abu Dabiju.
Po sporazumu o izvajanju del smo se obvezali izvršiti pripravljalna dela, izkope in druga zemeljska dela, raziskavo tal in odvodnjavanje, izvedbo pilotov in temeljev, pomožna gradbena dela, tesarska, betonska in zidarska dela - vsa ta dela so bila končana na prvi stolpnici marca letos, na drugi stolpnici pa mesec kasneje. V tem času je bilo na obeh objektih vgrajeno:	266 pilotov 0 90,
20.000	m3 betona, 3.600 ton rebraste armature, 38.000 m2 betonskih votlakov in
102.000	m2 opažev. Od drugih naših del, zajetih v sporazumu, so še mizarska, vključno s pleskanjem in de-koriranjem.
V teh dneh smo na objektu pričeli z montažo mizarskih del, arabski izvajalec del Ciucons pa zaključuje Izvajanje del poteka po nem roku, to je februarja druga obrtno instalacijska planu in objekta bosta pre- 1991. leta. dela.	dana investitorju v pogodbe-	Igor Gorjup
Kadrovske vesti
V obdobju julij-oktober smo kadrovali 88 delavcev, v istem času jih je odšlo 108. Na Poljskem je 31 delavcev, v Nemčiji 15 delavcev in v Abu Dhabiju 2 delavca.
UPOKOJILI SO SE:
Starostno:
BORŠTNIK Milan, rojen 21. 8. 1930, samostoj. ref. v Strok. sl. Ljubljana, v Ingradu je združeval delo 37 let, 1 mesec; stalno bivališče: Šišenska 70, 61000 Ljubljana.
COLARIČ Milan, rojen
15. 7. 1930, vodja službe v
■
-
Strok, sl., v Ingradu 29 let, 7 mesecev; stalno bivališče: Ulica bratov Mravljak 19, 63000 Celje.
DEDIČ Hasib, rojen 9. 4. 1933, delavec v PE Celje, v Ingradu 26 let, 4 mesece; stalno bivališče: Rizvanoviči 66, 79000 Prijedor.
MIHALINEC Milica, rojena 19. 9. 1935, čistilka v PE
Celje, v Ingradu 19 let, 5 mesecev; stalno bivališče: Goriška 2, 63000 Celje.
Predčasno starostno:
ANTONIČ Martin, rojen
8.	10. 1932, strojnik v PE IGM Medlog, v Ingradu 33 let, 1 mesec; stalno bivališče: Donji Škmik 86, 41295 Kumrovec.
DEISINGER Marta, rojena 31. 10. 1937, knjigovodja v Strokov, službah, v Ingradu 30 let, 7 mesecev; stalno bivališče: Ulica bratov Dobro-tinšek 23, 63000 Celje.
DREGARIČ Franjo, rojen
9.	9. 1935, zidar v PE Šentjur,
v Ingradu 32 let, 10 mesecev; stalno bivališče:	Vratno
Gornje 157, 42208 Cestica.
FUMIČ Marko, rojen 1.
10.	1933, delavec v PE Ljubljana, v Ingradu 27 let, 9 mesecev; stalno bivališče: Ugla-ne, 58243 Uglane.
GOLOGRANC Pavel, rojen 21. 1. 1933, skupinovod-ja v PE Mehanizacija, v Ingradu 19 let, 6 mesecev; stalno bivališče: Bukovžlak 13, 63221 Teharje.
HORVAT Alojz, rojen 20. 6. 1933, strojnik v PE Mehanizacija, v Ingradu 35 let; stalno bivališče: Vodnikova 5, 63000 Celje.
JANKOVIČ Karel, rojen 21. 9. 1931, tehnolog v Strokov. službah, v Ingradu 25 let, 6 mesecev; stalno bivališče: Trubarjeva 30, 63000 Celje.
Predlog za povišanje premije za kolektivno nezgodno zavarovanje
Vsi člani kolektiva smo zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Območni skupnosti Celje za primer nezgode, ki bi se pripetila kjerkoli, na delu, izven dela, na poti ali doma. Vsak delavec je prispeval mesečno 4,40 din in je bil zato zavarovan:
razred smrt zaradi nezgode
1	29.091 din
2	18.824 din
3	13.913 din
trajna invalidnost
58.182 din 37.648 din 27.826 din
V primeru naravne smrti (zaradi bolezni) pa 1.920 din.
Zaradi inflacije pa ti zneski od 1. 11. 1989 ne predstavljajo več zadovoljivega finančnega nadomestila Predlagamo, naj se delavci odločijo, da se obstoječe zavarovanje poviša tako, da bi namesto dosedanjih 4,40 din plačevali mesečno 66,00 din. Za to mesečno premijo pa bi bili zavarovani:
1	436.360	din	872.720	din
2	282.350	din	564.700	din
3	208.700	din	417.400	din
in za primer naravne smrti (zaradi bolezni) 28.800 din.
Novo polico bi sklenili s 1. 11. 1990. Delavci, ki ne želijo pristopiti k novemu načinu nezgodnega zavarovanja, lahko podpišejo posebno izjavo na sedežu Poslovne enote oz. sektorja (tajništvo), s tem pa jim bo prenehalo kolektivno zavarovanje v podjetju.
Vsi, ki ne želijo, da se jim pri izplačilu OD mesečno odtegne din 66,00 morajo podpisane izjave dostaviti najkasneje do 8. 11. 1990 v kadrovsko pravni sektor.
KRIŽNIK Martin, rojen 19. 11. 1933, strojnik iz IGM Medlog, v Ingradu 28 let, 10 mesecev; stalno bivališče: Zabukovica 154, 63301 Petrovče.
KRUŠIČ Štefka, rojena 14. 12. 1937, pravnik v Strok, službah, v Ingradu 31 let, 11 mesecev; stalno bivališče: Ljubljanska 58, 63000 Celje.
MASTNAK Marjan, rojen 5. 8. 1935, mizar iz PE Tehnološka oprema, v Ingradu 19 let, 3 mesece; stalno bivališče:	Trnovlje 65/a,
63000 Celje.
MEHIČ Redžep, rojen 21. 3. 1930, strojnik iz PE Ljubljana, v Ingradu 30 let, 10 mesecev; stalno bivališče: Stanežišče 53/a, 61210 Ljub-ljana-Šentvid.
NOVOSEL Nikola, rojen
10.	11. 1937, kurir iz Strok, služb. Ljubljana, v Ingradu 30 let, 1 mesec; stalno bivališče: Polje cesta XXII 25/c 61260 Ljubljana - Polje.
PAVLIČ Karel, rojen 16. 9.
1933,	zidar iz PE Rogaška Slatina, v Ingradu 25 let, 5 mesecev; stalno bivališče: Bojačno 8, 41296 Zagorska sela.
PODGORŠEK Vlado, rojen 16. 5. 1935, ravnatelj DDF v Družbenem standardu, v Ingradu 11 let, 4 mesece, stalno bivališče: Ponikva 38, 63232 Ponikva.
SVEČAK Stjepan, rojen 30. 10. 1931, hišnik v DDF v PE Družbeni standard, v Ingradu 10 let, 3 mesece, stalno bivališče:	Majstrova 13,
63000 Celje.
ŠTURM Jelka, rojena 30. 9.y 1939, vodja knjig. OS v Sfrokov. službah, v Ingradu 32 let; stalno bivališče: Ulica V. prekomorske brigade 7, 63000 Celje.
TKALEČ Albin, rojen 31. 1. 1935 vodja parket, v PE Lesni obrati, v Ingradu 4 mesece, stalno bivališče: Lokro-vec 19/a, 63000 Celje.
TURNŠEK Ivan, rojen 13.
11.	1930, vodja skladišča v PE Rogaška Slatina, v Ingradu 29 let, 6 mesecev; stalno bivališče: Spodnje Negonje n.h. 63250 Rogaška Slatina.
ZORKO Mijo, rojen 25. 9.
1934,	vodja skladišča v PE
Invalidsko
GRETIČ Drago, rojen 28.
10.	1938, tesar v PE Rogaška Slatina, delo je združeval v Ingradu 23 let, 4 mesece; stalno bivališče: Vilima Horvata 4, 41218 Pregrada.
GRUŠOVNIK Jože, rojen 21. 2. 1933, ključavničar v PE IGM Medlog, v Ingradu 15 let, 9 mesecev,- stalno bivališče: Stražica 19, 63213 Frankolovo.
IVENČNIK Jurij, rojen 20. 4. 1946, kovač v PE Mehanizacija, v Ingradu 11 let; stalno bivališče: Dramlje 8, 63222 Dramlje (začasna invalidska).
KUŠAR Slavko, rojen 1.
11.	1931, tesar iz PE Rogaška Slatina, v Ingradu 22 let, 3 mesece; stalno bivališče: Klenice 8, 41218 Pregrada.
UMRLA JE:
ROMIH Gizela, rojena 24. L 1943, komercial, referent v Strokov, službah, delo je združevala v Ingradu 28 let, 8 mesecev. Umrla je 28. 9. 1990.
ZAHVALE
Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem PE Mehanizacije za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Še posebej hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Jože Anderluh
Ob boleči izgubi drage hčerke in mame Gize le Romih se sodelavcem GIP Ingrad in še posebej njenim najožjim . sodelavcem najlepše zahvaljujemo za vzpodbudo in vsestransko pomoč v času njene bolezni ter za tolažbo, izrečena sožalja in darovano cvetje ob njeni prezgodnji smrti.
Žalujoči: mama Emi hči Janja in sin Janko
Qb izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem v PE IGM Medlog za darovano cvetje, izrečena sožalja ter mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti.
Franci Krumpak
Umrla je
Gizela
Romih
Njena življenjska pot ni bila posejana z rožicami, pa vendar je imela rada življenje, rada je imela ljudi, rada je pomagala drugim, čeprav bi večkrat prav ona bolj potrebovala pomoč.
Gizela se je rodila med vojno, mladost je preživljala v Petrovčah, kjer je končala osnovno šolo, nato pa se vpisala na ekonomsko srednjo šolo v Celju. Prva zaposlitev ji je bila v SGP Rogaška Slatina v Projektivnem biroju v Petrovčah, nato je bila tehnična tajnica v celjskem sektorju tega podjetja, po združitvi v Ingrad pa je prišla v komercialni sektor, kjer je pridobivala in obdelovala kooperantske ponudbe, vse do junija letos, ko ji je težka bolezen preprečila opravljanje dela.
S spoštovanjem in žalostnim srcem smo se koncem septembra poslovili od nje na žalskem pokopališču.
Pogrešali bomo njen prijazni nasmeh, pogrešali njeno vztrajnost in doslednost pri delu, pogrešali jo bomo njeni sodelavci.
Kakšno varstvo pri delu
Dosežena stopnja varnosti pri delu je rezultat boljše ali slabše organiziranosti te dejavnosti.
Da zagotovimo čim višji nivo varnega dela, je pomemben faktor strokovna usposobljenost posameznika ali skupine v delovno-tehnološkem procesu. Do-Mehanizacija, delo je zdru- slej smo izvajali vse oblike ževal v Ingradu 37 let, 1 me- usposabljanja, tako za kvali-sec; stalno bivališče: Iršičeva fikacijske strukture, kakor 4, 63000 Celje.	tudi posebej z zakonom o
varstvu pri delu predpisane oblike. Izobraževanje je potekalo v sodelovanju s službo izobraževanja in zunanjimi institucijami, ali pa je služba varstva pri delu določene oblike izpeljala samostojno.
Za funkcionalno izobraževanje ni pripravljenosti, čeprav se v praksi in pri pregledih ugotavlja, da nam ustrezno usposabljenega kadra manjka.
Veliko je možnosti za oddih izven sezone Povsod je lepo, najlepše pa...
Marsikdo se ni odločil za počitnice ob morju v poletnih mesecih. Razlogov je več, eni ne prenesejo hude vročine, drugim niso všeč visoke cene v sezoni, nekateri so imeli prav takrat neodložljivo delo...
med Portorožem in Piranom, imamo počitniško hišo z osmimi garsonjerami, skupaj 32 ležišč. Vsaka garsonjera ima 4 ležišča, kuhinjski kot in kopalnico. Tudi lastni parkirni prostori so na razpolago.
Štefka Krušič in Jelka Šturm sta skupaj prišli v Ingrad pred 32 leti, letos avgusta pa sta se obe odločili za odhod med upokojence.
Štefka Krušič je v pravni službi vrsto let urejala akte in sklicevala disciplinske komisije ter odbore za podeljevanje nagrad in priznanj, pripravljala pravilnike, dajala pravne nasvete ... Jelka Šturm pa je bila v sektorju za ekonomiko in računovodstvo, kjer je opravljala knjigovodstvo osnovnih sredstev, skrbela za odnose in posle z zavarovalnicami... obe pa imata nekaj skupnega, radi potujeta po svetu.
■■ ■■
V Atomski vasi ima tudi Ingrad dve stanovanjski enoti.
Vendar v današnjem tempu človek nujno potrebuje vsaj enkrat na leto daljši oddih ali pa obisk zdravilišča.
V	Ingradu kar dobro skrbimo za lastne počitniške domove v različnih krajih in veliko teh kapacitet je možno koristiti v vseh letnih časih. Seveda, vedno vsi iščemo najugodnejše možnosti, toda prepričani smo, da se bo našlo kaj primernega tudi v naši ponudbi.
Bašanija
Tu imamo pravo naselje, kar deset zidanih apartmajskih enot je na izbiro, skupaj 48 ležišč. Vsak apartma ima bivalni prostor, spalnico, otroško sobo, kuhinjo in kopalnico. Ugodni so sprehodi po borovem gozdu, večji kraj v bližini je Umag.
Bernardin
V	čudovitem okolju Bernardina, znanega letovišča
Lovran
Tu nudimo dve garsonjeri v preurejenem objektu. Ena garsonjera ima 2, druga pa 4 ležišča, obe pa še kuhinjski niši in kopalnici. Ogrevanje je s termoakumulacijskimi pečmi. V bližini je slovita Opatija, pa tudi obisk Reke je vedno zanimiv. V Kvarnerskem zalivu je klima primerna zlasti za astmatike.
Rogla
Na Zreškem Pohorju, v turističnem rekreacijskem centru Unior, imamo dve brunarici s petimi apartmajskimi enotami po 5 ležišč. Vsaka enota ima bivalni prostor s kuhinjskim kotom, kopalnico in spalni prostor na podstrešju. Ogrevanje je s termoakumulacijskimi pečmi. Na Rogli je prijetno v vseh letnih časih. Svež gorski zrak in raznolike možnosti športne rekreacije bodo vsakogar zadovoljile.
Atomske toplice
V Atomski vasi, ki je v sklopu Atomskih toplic pri Podčetrtku, imamo dve stanovanjski enoti, ena je tro-posteljna, druga pa štiri posteljna, obe imata še kuhinjo z jedilnim kotom in kopalnico.
Ogrevanje je centralno s talno napeljavo. Zdravilišče Atomske toplice so postale znane po zdravljenju kožnih in revmatičnih obolenj in lahko koristite njihovo ponudbo.
Za tiste, ki so potrebni zdravljenja, jim Ingrad nudi v sodobnem zdravilišču Krapinske toplice koriščenje njihovih uslug pod ugodnejšimi pogoji. Če ste za svoje zdravje pripravljeni vložiti del svojih finančnih sredstev, pokličite 33-511 Kadrovsko pravni sektor, Bojana Mazil vam bo dala širše informacije o pogojih bivanja in zdravljenja v teh toplicah. ^
Cene letovanja:	Zdaj bosta imeli še več časa za obiske tujih mest in dežel,
V Bašaniji je cena za enoto želimo pa, da bosta kdaj pa kdaj obiskali tudi nas, nekdanje 200 din na dan, v Bernardinu sodelavce. pa 150 din, v Lovranu stane večja garsonjera 120 din, manjša pa 100 din na dan, na Rogli stane enota v zimski sezoni 300 din na dan, v Atom
Odšel je »tovariš« Podgoršek
Za mnoge učence, ki so šli ljanjem Ingradovega Doma skozi njegove roke, bo ved- Dušana Finžgarja na Maist-ski vasi stane manjše stano- no ostal »tovariš« Podgor- rovi. Takrat smo imeli v teh vanje 220 din, večje pa 250 šek. Ali je v tem kaj simboli- domovih čez 300 učencev, din na dan. Te cene veljajo za ke? Prišel je 1979. leta iz zadnja leta pa se je število domače goste, za tuje pa je štorskega dijaškega doma v bistveno zmanjševalo, tako, doplačilo 30 din po osebi na Ingradov Mladinski dom na da je bil z letošnjim šolskim dan.	Riharjevi in začel z ustanav- letom dom zaprt.
-----------------—---------- Vlado Podgoršek se je invalidsko upokojil, čeprav Svoji invalidnosti nikoli ni dopuščal, da bi ga ovirala pri delu. V mladosti se je aktivno ukvarjal z atletiko, še več pa s kulturo, saj je znan kot odličen recitator. Ves čas ga je spremljala zborovska pesem in tej bo ostal zvest še naprej.
Vedno poln energije, dober organizator, stalno v gibanju, hkrati bi hotel opraviti sto stvari. Dolga leta je bil predsednik aktiva ravnateljev dijaških domov celjske regije, med drugimi je dobil Z Domom Dušana Finžgarja tucjj nagrado Posebne izob-
V kolikor ste se odločili za oddih v naših počitniških prostorih v navedenih krajih, pokličite po telefonu 35-727 Marijo Mave in se pogovorite o vseh podrobnostih.
Za Roglo bo novembra objavljen v Obveščevalcu nov razpis za zimsko sezono 1990/91.
Kot vidite, vam PE Družbeni standard ponuja lepo izbiro za oddih ali zdravljenje tudi v izvensezonskih mesecih. Izkoristite jih in nas pokličite.
Ivica Bezlaj je odšel tudi tovariš Podgoršek.
Prijetno dvorišče naše počitniške hiše v Bernardinu.
Dom D. Finžgarja je prazen, kakšna usoda ga čaka?
raževalne skupnosti gradbeništvo Slovenije.
Razumel je mladega človeka, bil strog do sodelavcev, hkrati pa je razumel težave, se z vsakim rad pogovoril in tudi v največji meri poskusil pomagati.
Tudi njemu med upokojitvijo ne bo dolgčas, saj mu bo še v naprej sigurno dan vedno prekratek. Želimo, da bi uresničil še tiste želje, ki prej niso prišle na vrsto in da bi se večkrat oglasil pri nas, ker bomo pogrešali besedo in vedrino »tovariša« Podgor-
ška'	Edita Čebela
Na planincah sončece sije
Dolgoročne vremenske napovedi so dandanes že tako zanesljive, da se je mogoče po njih resno ravnati. Tako je bilo tudi z letošnjim GlPOSS-ovim planinskim pohodom, ki so ga organizatorji Stavbarjevci sporazumno z ostalimi udeleženci preložili s sobote na nedeljo.
Čudovito sončno jutro nas je spremljalo že na železniško postajo, kajti po stari lepi planinski navadi smo se na izlet odpeljali z vlakom. Kar 57 Ingradovcev v planinski opravi se nas je tokrat zbralo, da osvojimo predzadnji
vrh v verigi Karavank, to je 980 m visoki Boč. Pregovor: »Da se po jutru dan spozna« se je to septembersko nedeljo povsem uresničil. Gostitelji so nas pričakali na železniški postaji v Poljčanah, odkoder smo potem vsi udeleženci skupaj krenili proti cilju. V dobri uri in pol zmerne hoje med polji, vinogradi in skozi gozd, smo prispeli na čudovito poljano - v edino rastišče zavarovane rože »velikonočnice« - pri Koči na Boču. Vroč in »armiran« čaj ti priveže dušo, še malce okrepčila iz nahrbtnika in že
se pogledi upro proti vrhu Boča. Strma pot skozi bukov gozd zahteva kar nekaj kapljic znoja. Ves trud pa je potem poplačan s prekrasnim pogledom z vrha stolpa. Res je lepa tale naša dežela in človeka prevzame pogled na vse strani, ki okoli sebe odkriva znane, hribe, reke ... Mimogrede smo lahko naredili tudi popis nekaterih osnovnih sredstev; oba naša kamnoloma sta dobro vidna, ki se kot veliki rani zajedata v naravo.
Po spustu z vrha je okoli koče že vel prijeten vonj pasulja s klobaso. Ko ga zali ješ še s steklenico laškega piva, si spet pripravljen za nove
aktivnosti. Te so v čudovitem sončnem popoldnevu kaj kmalu na vrsti. Družabne tekmovalne igrice so na igrišče in obenj pritegnile vse pohodnike, ene kot tek-
Zvone: jej hitreje, Milan!
movalce, druge pa kot bučne navijače. Vleka vrvi, metanje kamna z ramena, štafetna nošnja vode na loparjih, košarka s teniško žogico, tekmovanje jedcev in še igra presenečenja (z zavezanimi očmi obuti partnerko, ki se je med tem presedla med druge tekmovalke) so bile igrice, ki so ta del našega planinskega druženja popeljale do viška, razgrele navijaške in tekmovalne strasti ter prinesle naši ekipi v skupnem seštevku drugo mesto.
Kar prehitro pride potem ura, ko si je treba seči v roke in reči: NASVIDENJE PRIHODNJE LETO. Slovenija ima še veliko lepih planinskih točk, ki jih je vredno skupaj obiskati, saj ugotavljamo, da smo skoraj le še tu gradbinci složni.
Alojz Krajnc
Nasvidenje v planinah, Marjan
Z zavezanimi očmi je treba obuti partnerko, ki pa se vmes presede med druge tekmovalke.
NEKi>AW7l
OFICIRSKI
«IN,
KATE TAN
PONAVLJAJOČ 4 Se DECIMALKA
AVSTRIJflcf
ALfSKI
SMUČAR
(HANS)
SESTAVILA
NATA?A lAR-iNSEk
ATOMSKA
TEČ
PREČIŠČEN
ijomraž
GOR6N7Č
DESNA
(LOKA
NASI
RAZGLEDI
AVTO MO A. OZNAKA ITALI7E
nacistični
ADMIRAL
(WIL#eL>l)
OKRASNA RASTLINA ( KEPATI tč IR)
KONDU«. -TERKA
MLADOSTNIK MED (VIN* LETOM
tfANSKI TENISKI IGRA LEC (MANUEL)
OSERNI
ZAIMEK
GRADNJO
LADI?
ŽTNSKl
OLAS
IGRALKA
HČERIN
MOl
6V07I CA
CLASISENI
IVO , ANDRIC
PRITOK.
LARE
ZLATNIK,
DUKAT
VSTOPNICA,
VOZOVNICA
PISMENO POTRDILO 0 ČEM
Petindvajset let je minilo od ustanovitve Gipossa Najprej je bil Poslovna skupnost, nato Združena gradbena podjetja in od letos Gradbena podjetja Giposs.
Kaj se dogaja z Gipossom? je bilo pogosto vprašanje planincev pod Bočem. Tudi nikakršnih informacij že nekaj časa ni od Gipossa. Pa še obletnico proslavlja letos!
Širšo informacijo bomo objavili v naslednjem Glasilu, tokrat pa tole: sestavljena organizacija Giposs se je ob uskladitvi z zakonom o podjetjih in na podlagi pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo preoblikovala v družbeno podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini z imenom Gradbena podjetja Giposs Ljubljana.
Pot na vrh. Žareči, potni obrazi. Steza se prelomi v strmino. Iščemo oprimke. Besed^ sicer zgovornih in hudomušnih Ingradovih planincev nekoliko zamrejo. Marjan Mastnak hodi spredaj. Izkušeno nas vodi. Na »zračnih« mestih postoji, pomaga in spet hiti naprej.
Vrh! Modrina neba, bližnji in daljni vrhovi, tu in tam planinsko cvetje, prešerno veselje nad uspešno opravljeno potjo in zaradi vsesplošne lepote, ki nas obdaja. Prigriznemo; Marjan ponuja dobrote iz nahrbtnika in čaj, - pa da ne bomo odmetavali odpadkov - pravi.
Pot navzdol je sproščujoča, razgledna. Pristopim k nekako zamišljenemu Marjanu; kaj ga teži?, vprašam. »Ah, niči Pravkar premišljujem, da smo takole najbrž zadnjič skupaj!«
Nejeverno ga pogledam. »V penzijo se spravljam«, pravi, »ne zmorem več!«
Po tisti poti navzdol, so mi pred očmi zdrsele slike Marjanovega dela v Ingradu:
Tesar, zahtevna gradbišča. Žerjavovodja. Odgovornost. Težko delo. Specialni opaži. Izleti v gore. Sprostitev. Vestnost in marljivost pri
delu in pri organizaciji in izvedbi izletov. Dom, skrb za otroke. Predan službi, domu in goram. Planinec. Gorski vodnik. Vodja planinske sekcije.
Pot domov z avtobusom mine veselo; Marjan igra na svojo priljubljeno harmoniko, vsi pojemo.
Ob slovesu si zatrdno obljubimo, da pen zija, če ne gre drugače, naj pač bo, da pa bomo v hribih še kakšno skupno rekli, če bo le zdravje, kar Marjanu iz srca želimo: srečno in varno pot v gorah in tudi drugače!
H. G.
tmmm
»Glasilo« izdaja GIF »Ingrad« Celje v nakladi 2.000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor.
To številko uredil in oblikoval Vili Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk Aero Celje.
Po mnenju izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).