^^Al5Q din - Leto XL - Št. 32 Kranj, petek, 24. aprila 1987 SSHGLAS GLASILO __ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA LET GORENJSKO stran 12 gozdovi umirajo tudi na sončni strani Alp ?02dov^OH^nem gospodarstvu Kranj je samo še dobra tretjina iina bo-k -av'^' v blejskem nekoliko več. Gorenjska smreka n<>st je °^ovane približno polovico dedne snovi. Poškodova-'^tODat^T a °^ slovenskega povprečja, najbolj pa v tem oziru V R3 draška in gorenjesavska dolina, bi kjerkp n'^u uranaZirovski vrh Pa s0 odločno zavrnili, da 'ndaK V bližini rudnika odprli novo odlagališče odpadkov točnp ; gozdovi v oklici RUŽV umiralif protestirajo zaradi ne- ,e ^formacije. Lajše, 20. aprila — Kmetijska zadruga Škof ja Loka je v ponedeljek pri Brcetu v Lajšah podelila nagrade in priznanja enajstim kmetom za dosežke v pridelavi hrane in petim delavcem, razen tega pa tudi jubilejne nagrade za 30, 20 in 10 let dela. Na sliki: predsednik zadružnega sveta Ivan Oman (levo) podeljuje priznanje kmetu Jerneju Jezersku iz Hotavelj (v sredini), ob njem je direktor škofjeloške kmetijske zadruge Vinko Kržišnik. — Foto: F. Perdan stran 5 KDO SOVRAŽI PANKRTE? Za zdravljenje ni denarja Gorenjske gozdove ogrožajo naravne ujme (žled, veter, sneg), bolezni (kostanjev rak, rdeča gniloba), lubadarji in ril-čkarji, onesnaženi zrak iz domačih in tujih »logov«, divjad, premišljeni in nepremišljeni posegi v prostor (gradnja cest, električnih vodov, širitev naselij), gozdna paša, gozdarska dejavnost... Gozd le še od daleč zgleda zdrav, od blizu (in pod mikroskopom) je videti kot bolehni starček, ki umira, propada pred očmi ekološko še ne dovolj osveščenih ljudi. Strokovnjaki si ne upajo napovedati scenarija, kako bo umiral gozd; ne morejo še povsem jasno določiti ločnice med vplivi onesnaženega zraka in drugimi razdiralnimi vplivi, med vplivi domačih in tujih onesnaževalcev. V Rudniku urana Ži-rovski vrh, na primer, zatrjujejo, da ne prispevajo k umiranju gozdov, citogenetske raziskave pa kažejo, da je v Todra-ški dolini pri smreki najvišja poškodovanost dedne snovi v Sloveniji. Je kriva naravna radioaktivnost, kopanje in predelava rude, kaj drugega? V gornjesavski dolini, kjer je poškodovanost genetskega materiala dvainpolkrat višja kot v ekološko najmanj obremenjenih območjih, je lažje povezati po- sledice z vzroki. Glavni onesnaževalec je Železarna, razen nje še posamična kurišča, promet. Na Gorenjskem kažejo znake umiranja tri petine gozdov, stanje je kritično, za zdravljenje bolnika pa je denarja toliko, kot pred leti in desetletji, ko je bil gozd še zdrav. Sredstva za obnovo, nego in varstvo gozdov prispevajo pri nas pretežno gozdarji in od njih življensko odvisni lesarji — kot da bi gozd imel le gospodarsko funkcijo. V Nemčiji, denimo, plačujejo z vodarino hkrati tudi prispevek za gozd, za naravnega čistilca pitne vode; že v naši Dalmaciji so spoznali, da tudi turizma ne bi bilo brez gozda... Bolnika bo treba zdraviti, drugega izhoda tudi ni, kajti znanost še ne zna »narediti« dreves, ki bi bila odporna proti dva tisoč različnim onesnaževalcem, proti vetru in žledu, objedanju divjadi, boleznim in škodljivcem. Vsako zdravljenje pa bo neuspešno, če ne bomo korenito spremenili odnosa do okolja in prenehali spuščati v zrak škodljive snovi. Gozdarji na to že dolgo opozarjajo — a kot bi govorili gluhim! C. Zaplotnik 5°rčevski večeri v l°mu JLA v K CU J1'.aPpNa - Vsako prvo sredo v mesecu g*0?0 00 I«, uri v domu JLA v Krasot recev*di borci vseh partizanskih leta so se vsako prvo sredo v borCj Ji v kranjskem domu JLA srečali °staiar °krškega odreda, vsi d™gi Pa so °^0ra °b strani- Predsedstvo občinskega ^avliaiZveze borcev Kranj je o tem raz- r**širiT° 'n Predlagal°. da bi te večere H] na vse borce, ki žive v Kranju, pa ^fen to iz enot- ki imai° v Kranju SV°J ^*ria • k°rci narodnoosvobodilne borbe. ^0 tn^.ni bodo z vsemi novostmi, dobili ^b0r JnformaciJe iz svoJih domicilnih torji vV"i/e bo odziv v -bk, bodo organiza-Ngra ič PriPravili ludi krajši kulturni žabna ^edvsem pa naj bi bila to dru-- ^o^*^* borcev. %t r la*sno širše srečanje bo že v sre-' maJa. ob 18. uri. Prvomajsko slavje na Jesenicah Jesenice, 23. aprila — Delavci jeseniške Železarne bodo ob 1. maju, prazniku dela, proslavili pomembno delovno zmago, slovesno odprtje je-klarne 2, pomembne slovenske naložbe. Danes, v petek, 24. aprila, bo v dvorani amaterskega gledališča Tone ( ufar na Jesenicah slavnostna seja delavskega sveta Železarne. Predsednik poslovodnega odbora Boris Bregant bo spregovoril o pomenu in poteku gradnje nove elektrojeklarne. Podelili bodo tudi več priznanj in zahval tistim, ki so sodelovali pri gradnji. V četrtek, 30. aprila, bodo v razstavnem salonu Dolika odprli razstavo grafik akademskega slikarja Božidarja Jakca, v petek, 1. maja, pa bo navsezgodaj tradicionalna budnica Pihalnega orkestra jeseniških železarjev. Prvomajski dan bodo popestrili godbeniki iz Gorij, ob 10 uri in 25 minut bo proslava ob odprtju jeklarne 2. Slavnostni govornik bo Janez Zemljarič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Sledil bo ogled nove jeklarne. Žrle/ar ji se bodo nato zbrali na tovari-škem srečanju na Poljanah nad Jesenicami. D. S. toed prazniki bo cesta V cez rsic Nevozna Že po tradiciji delovna organizacija Autocommerce iz Ljubljane skupaj z delavci cestnih podjetij iz Kranja in Nove Gorice spluži cesto čez Vršič, da je potem prevozna za prvomajske praznike. I .etos je bilo snega manj kot minula leta, saj ni bilo plazov s hribovitega vršiškega pobočja, vendar so imeli kljub temu precej dela. Sneg so začeli plužiti že 14. uprila, ob koncu tedna pa se bodo delavci kranjskega cestnega podjetja srečali z delavci iz Nove Gorice, ki plužijo na drugi strani. Vsekakor pa bo cesta prevozna 1. maja. — Foto: F. Perdan Pred Creino zavihali rokave — Zaposleni v hotelu Creina v Kranju bi bili lahko marsikateremu kolektivu za svetal zgled, saj vsako leto spomladi očistijo okolico hotela, obrežejo drevje in grmičevje ter pospravijo nesnago. Take spomladanske akcije bi nedvomno lahko imele večji uspeh, če bi se nanje pripravili tako, da bi komunalci sproti odvažali odpadke. Zdaj pa, žal, prevečkrat obležijo poleg prepolnih zabojnikov. — Foto: F. Perdan Naročnikom in bralcem Gorenjskega glasa, našim sodelavcem in vsem Gorenjcem čestitamo ob slovenskem prazniku, 27. aprilu, dnevu OF. Uredništvo /O ljubljanska banka I Temeljna banka Gorenjske I Praznična, prvomajska številka Gorenjskega glasa bo izšla v sredo, 29. aprila GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Koliko zaslužijo funkcionarji in direktorji Spotikamo se le ob visoke osebne dohodke Radovljica, 21. aprila — V radovljiški občini so dve leti zapored objavljali v delegatskem obveščevalcu Obzornik osebne dohodke občinskih funkcionarjev; občinski sindikalni svet pa je dal pobudo, naj bi hkrati s funkcionarskimi plačami objavili tudi osebne dohodke direktorjev temeljnih in delovnih organizacij. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je pripravil tudi ta pregled, čeprav pot do podatkov ni bila lahka, saj so v nekaterih delovnih organizacijah menili, da so direktorjevi osebni dohodki poslovna tajnost. Podatki, ki jih navajamo, veljajo za minulo leto in predstavljajo mesečno povprečje brez minulega dela. V industriji je bila najvišja direktorjeva plača 314 tisoč dinarjev, najnižja 151 tisočakov in povprečna 223 tisoč dinarjev. V kmetijstvu je bila najvišja 191 tisoč dinarjev, v gozdarstvu 246 tisoč, v gradbeništvu 231 tisoč, v trgovini 303 tisočake, v gostinstvu in turizmu 287 tisoč, v komunalnem gospodarstvu 180 tisoč, v prometu in zvezah 244 tisoč, v obrti in osebnih storitvah 202 tisočaka, v finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah 299 tisoč dinarjev. Najbolje plačani občinski funkcionar je lani povprečno zaslužil 262 tisoč dinarjev na mesec, »najslabši« 202 tisočaka, povprečje pa je bilo 233 tisoč dinarjev. Pregled, ki za nameček navaja že precej stare in z inflacijo skregane podatke, se zdi precej enostranski, ker navaja le direktorske in funkcionarske plače in se torej omejuje le na visoke (najvišje) osebne dohodke - kot da bi bili ti glavni problem. Mar ne bi bilo koristno, če bi v občini pripravili pregled najnižjih osebnih dohodkov in odgovorili na nekatera vprašnja: zakaj je več delovnih (temeljnih) organizacij s povprečjem osebnih dohodkov že vrsto let na repu občinske lestvice, koliko v teh, najslabših, delovnih (temeljnih) organizacijah zaslužijo direktorji, zakaj tekstilna industrija precej zaostaja za občinskim povprečjem, zakaj je bil povpreček v tozdih blejskih Vezenin lani najnižji v občini in edini pod 90 tisočaki, zakaj profesorja telovadbe v leski in blejski osnovni šoli skupaj ne zaslužita toliko kot občinski funkcionar — in še bi se lahko vpraševali. " Pregled visokih (direktorskih in funkcionarskih) osebnih dohodkov bo potešil radovednost in dolil olja na ogenj ne-voščljivosti, pregled nizkih (najnižjih) plač pa bi pokazal, koliko ljudi v občini životari, koliko jih dela le še za hrano, obutev, oblačila, stanovanje, elektriko... C. Zaplotnik < +x Sitima*** V. Sejemsko odličje Merkurju PETEK, 24 APRILAJ!? Ekološko obarvana seja škofjeloške skupščine Pri rudniku urana se je zataknilo l Škofja Loka, 22. aprila — Seja škofjeloške skupščine je bila tokrat ekološko obarvana, delegati so obravnavali tehnološko - ekološko sanacijo Termike in zaključno poročilo o izgradnji rudnika urana Žirovski vrh. Termiki so prižgali zeleno luč za pridobitev gradbenega dovoljenja in upajmo, da bodo do konca leta naredili vse, kar so obljubili. Pri sprejemanju zaključnega poročila o izgradnji rudnika urana pa se je zataknilo v zboru združenega dela, saj po prvem glasovanju ni bilo sprejeto, prepričevanju, da je rudnik dejstvo in je torej nespametno zavračati poročilo o njegovi izgradnji, je sledilo drugo glasovanje, ki pa ni bilo več sklepčno. Program tehnološko - ekološke sanacije Termike sprejemamo v dobri veri, da bo onesnaževanje okolja zmanjšano v zakonsko dopustne meje, je uvodno pojasnilo strnil Svarun Trpine, predsednik komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, in dodal, da s tem sanacija Termike še ne bo dokončna, saj se obetajo strožji predpisi in Termika jih bo morala spoštovati, zato naj zlasti za zmanjšanje izpustov žveplovega dioksida že zdaj išče rešitve. Janez Deželak, direktor Termike je povedal, da so projekti zaključeni, po sprejetju programa na občinski skupščini pa bodo lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje in sestavili denarno ogrodje naložbe, ki je ocenjena na 2,4 milijarde dinarjev, računajo tudi na bančne kredite. Vzporedno teče tudi projekt za zmanjšanje izpustov žveplovega dioksida, v sodelovanju s strokovnjaki Kemijskega inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane, ki raziskujejo, kaj je moč storiti za manjše onesnaževalce z žveplo-vim dioksidom, med katere naj bi po sanaciji sodila Termika. Na vprašanje delegata krajevne skupnosti Sv. Duh, da zmanjša- Kranj, 23. aprila — »Predrago je, da bi šli slabo pripravljeni na sejem,« je v sredo ob podelitvi medalje za kakovost, vsebino, strokovno, estetsko in poslovno vključevanje v program uresničevanja 26. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju povedal predstavnik Merkurja Kranj. Tokrat je namreč Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem, da bi spodbudil razstavljalce h kakovosti tudi na tem področju, na podlagi ankete med obiskovalci prvič podelil takšno zlato medaljo. Merkur je na letošnji mednarodni prireditvi gozdarstva in kmetijstva nastopil na skoraj 300 kvadratnih metrih. Njihovi komercialni načrtovalci in aranžerska skupina so se nanjo temeljito pripravili. Še nedavno pa razstavljalci za prireditve v Savskem logu niso bili najbolj zagreti. »Zdaj se tovrstna miselnost o sejemskih prireditvah v Kranju spreminja. Pa tudi razmere so takšne, da se teh prireditev velja udeleževati,« pravijo v Merkurju. »Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bi na tem sejemskem prostoru skušali obdržati sedanjo raven predstavljanja. Sicer pa smo tokrat tudi mi ugotavljali, da takšnega sejemskega prostora še nismo imeli.« Prireditelj bo v prihodnje po eno takšno zlato odličje podelil najboljšemu razstavljalcu na vsaki prireditvi. Tokrat pa so dali priznanje in zahvalo tudi gostilni Sejem, kjer so si prizadevali in tudi uspeli, da so bile v primerjavi z drugimi kranjskimi gostinci gostinske storitve zares kakovostne. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kulture), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1967 je 4.500 din nje hrupa s tem programom ni razrešeno in da je bila Termika zaradi prekoračitve zakonsko določene meje hrupa že kaznovana, je Janez Deželak odgovoril, da bodo skušali hrup zmanjšati do te mere, da okoliško naselje ne bo več sodilo v četrto, temveč v tretjo skupino. Delegata krajevne skupnosti Sv. Duh in Trata pa sta penovila znano obveznost Termike, da mora biti tehnološko —ekološka sanacija uresničena znotraj tovarniške ograje. Dodati velja, da so tehnološko sanacijo v Termiki deloma že uresničili, saj so pred dnevi poskusno pognali novo (drugo) proizvodno linijo, ki je sodobnejša, naredili so jo sami, vgradili nekaj »aktivnih ekološki ukrepov«, kakor temu pravijo in bo torej manj onesnaževala okolje. Do konca leta pa bodo morali postaviti vse obljubljene čistilne naprave in dimnike. Še večje pozornosti kot Termika je bila deležna obravnava .zaključnega poročila o izgradnji rudnika urana Žirovski vrh, zataknilo se je že pri uvodnih pojasnilih: je to zaključno poročilo ali ne. Za rudnik in njegovega ustanovitelja (skupnost elektro- gospodarstva Slovenije) je to lahko zaključno poročilo, (seveda pogojuje redno obratovanje rudnika) za nas pa ne, so poudarili predvsem delegati iz Poljanske doline, saj v Gorenji vasi ni bilo narejeno vse. Krajani zahtevajo odgovor, kdaj bo zgrajena nova trgovina, saj je osnovna preskrba slaba, z rudnikom pa je v Gorenjo vas prišlo približno 200 novih ljudi. Dokončana tudi ni izgradnja ceste Jeprca —To-draž in sicer obvoznica skozi Škofjo Loko, odsek Gorenja vas —Todraž s križiščem in obvoznica skozi Gorenjo vas. V zboru združenega dela pa je delegacija Alpine in Kladivar-ja zavrnila sprejem poročila, ker sodi, da so podatki nepopolni, enostranski in izkrivljeni, delegati pa ne morejo biti ravnodušni, saj so odgovorni za zdravje sedanjih in bodočih rodov, rudnik pa med okoliškim prebivalstvom povzroča vse več pomislekov in polemik. Kakor so sami dejali, je osveščenost ljudi po černobilski nesreči večja, ljudje pa tudi zaradi boljše obveščenosti o rudniku vse več govore in se boje posledic. Sprašujejo se tudi o ekonomski upravičenosti rudnika ter o tem, ali so dopu- stne meje radioakt^g^. nja pravilne ali ne. ^ „. da se v meritve vključujejo tudi tuje ^ da bi lahko razbhniu in morda pa tudi P"s^ka P JJ spoznanj. Direktor šan Pensa je pojasml, o* ,«, nič proti vključitvi tujin i^, cij in da so že sami wv ^ predlagali, vendar so i ^ njeni- v, <:kupnostii!a Zbor krajevnih sK^t«^ poročilo sprejel in d0J* trolMi o sprotni obveščenosti" nem delu, poslovanju » rudnika, da mora ime« ^ *žj( skupščina možnost Jjlia,^ razmere in razvoj ^ £ naj se v meritve vkjJ« ^ tuje institucije in da naj.Jj ^ obravnava tudi rePu„litiane šni svet in družbenopO" ljke>d( ganizacije na ravni rep Takšni sklepi m sttfdAt, bila predlagana tudlAr pO Pj&d združenega dela, venbila sp1^ vem glasovanju nlSr%evanje> ta. Sledilo je PrePnC^ nor^t ne gre zgolj za sprejem , in da so bili P*^1*?.*^ tW (omenjeni) sklepi, Ki mbdJ*>i dani prav zaradi PrlP aćan;fle: gatov, ter da z JaV**&ii>S sprejema poročila dejsčoW rudnik zgrajen, pac m ^„Jg, či. V drugem glasovanju ^ žirovski delegati dvigni" ^ takšne sklepe, vendar ^ ugotovili, da zbor m -t\ čen. Tako je obravnav«^ nega problema izpad*0 . sno. M.VolC] S seje MS ZSMS za Gorenjsko Podpora uredniški politiki Kranj, 21. aprila — Priloga Odprte strani in hkrati celotna programska usmeritev časopisa Gorenjski glas je povsem ustrezna in aktualna, so na seji menili najodgovornejši gorenjski mladinci. Na seji je prišlo tudi do neljubega kadrovskega zapleta pri potrditvi novega predsednika. Na seji MS ZSMS za Gorenjsko je bil uvodoma govor o delu in uredniški politiki časopisa Gorenjski glas. Direktor in hkrati glavni urednik Štefan Zargi je predstavil glavne značilnosti poslovanja časopisa in probleme pri delu. Posebej je predstavil prilogo Odprte strani, ki so govorile o mladih, in predlagal novost v časopisu, tako imenovano mladinsko stran, ki bi poskušala zagotoviti mladim, da sami v večji meri spregovorijo o svojih problemih. Ta pobuda je med prisotnimi doživela ugoden odmev. Udeleženci so soglasno podprli odpiranje Gorenjskega glasa, tudi skozi prilogo Odprte strani. Janez Grašič, predsednik MS SZDL za Gorenjsko, je povedal: »Ob mladinskih Odprtih straneh se mi postavlja vprašanje, ali je ta trenutek res tisti najprimernejši čas za postavljanje vprašanj glede kipov, ko pa imamo celo kopico drugih problemov. Resda je šlo za stališče posameznika, a obenem tudi za stališče odgovorne urednice. Presenečen sem bil, ko sem prebral o političnem pritisku in neformalnih poteh. Nikakor ni bil moj namen izvajanje političnega pritiska, temveč nasprotno, seznanjanje z delom družbenopolitičnega zbora, kajti na seji ni bilo nobenega novinarja. Mislim, da gre pri vsem tem že za določeno afersko obravnavanje. Podpiram uvedbo mladinskih strani v Gorenjskem glasu.« Drugi gost na seji, Boris Bavdek, predsednik MS ZKS za Gorenjsko, pa je med drugim rekel, da ne vidi razloga, zakaj bi se o mladinskih Odprtih straneh pogovarjali posebej in iz tega delali afere ter da so govorice glede odstavitve odgovorne urednice, milo rečeno, neresne. Sicer je menil, da je osnovna usmeritev Gorenjskega glasa ustrezna, kar v celoti velja tudi za Odprte strani. Ko so mladi spregovorili o predlogu letošnjega scenarija prireditve ob 25. maju, so bili mnenja, da so o tem dovolj jasno spregovorili že v posameznih občinah in da v tej smeri svoja stališča posredujejo RK ZSMS. Predstavnika RK sta na seji povedala, da bodo slovenski mladinci na seji zveznega odbora 27. aprila vztrajali pri določenih spremembah scenarija. Če pa njihov glas ne bo uslišan, bodo uporabili statutarno pravico po sklicu konference ZSMJ. Aktivnosti gorenjskih mladincev ob odhodu letošnje štafete mladosti so bile ocenjene kot uspešne in podana je bila sogla- sij sna podpora letošnjern .ft skemu načinu prazno ^ fete - festivalskim dne ^ Veliko manj soglasno d8»?h bilo pri točki dnevnega bi mladi morali P0.^ #1^T* predsednika gorenjske jjjiTOi, mik/ ca (f j 11'" jL nalec) in ne predsednic^ p fesionalec), kakršna J sedanja praksa, je vne lo zmede. Na koncu sc> 0^ le sporazumeli, da bojo ^ »q predsedniku MS ZSM^^Jo renjsko dokončno sP *s -na seji v začetku ^ pe^ _____A Predlog jeseniških £'£k«*j naj bo novi predsednic OK ZSMS Radovljica ,^(n#0 Tržiški delegati so se sestali Tržič, aprila — V torek je zasedal družbenopolitični zbor, v sredo, 22. aprila, zbor združenega dela in krajevnih skupnosti. Delegati so obravnavali poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Tržič v letu 1986 ter uresničevanje resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana občine Tržič za obdobje 1986 do 1990 v letu 1986. Podrobno so obdelali problematiko komunalne dejavnosti v občini ter razpravljali o poročilu strokovne službe socialnega skrbstva Tržič za leto 1986, o varnostnih razmerah in delu Postaje milice Tržič v lanskem letu. Vsi trije zbori so razpravljali tudi o poročilu in delu samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Tržič v letu 1986 ter planu sredstev v ta namen za leto 1987. Najbolj živa razprava je bila o investicijskih programih krajevnih skupnostih za letošnje leto. Zanimivo je, da imajo skoraj vse krajevne skupnosti pri investicijah v načrtu kot glavne postavke telefonsko omre- žje. Skupna denarna sredstva zanj naj bi znašala 24,000.000 dinarjev. Delegati so obravnavali še davčni zaključni račun za leto 1986, poročila o aktivnosti svojih delegatov, ki jih zastopajo v republiških zborih, imenovali so novega delegata v svet WO Tončke Mokorelove, odgovorili so tudi na vprašanja delegatov. D. D. Popravek Na 1. strani Gorenjskega glasa 21. aprila smo pomotoma zapisali, da je bila na Okroglem proslava v spomin 46 - letnice tragedije borcev Kokrškega odreda. Pravilno se giasi Kokrške čete. Uredništvo BORUTU TOMAŽINU »Smrt mladih ljudi je brodolom...« Plutarh Osupli, nemi in žalostni smo obstali ob novici, da te ni več. Da je nesmiselno ugasnilo mlado, načrtov polno življenje. Človek kar ne more dojeti, da je to res. Življenje si ljubil, to si dokazoval« zagnanostjo pri delu, z načrti, kaj vse moraš storiti, delaven povsod, ne samo v DO I .i ni os, kjer si bil sedaj v službi. Želja po znanju te je s poklicne šole peljala v srednjo tehnično šolo. Zavedal si se, da boš z večjim znanjem bolje Pred dvema letom* p0 elana prevzel vodenj« . JPJ mos. Rezultati dela ^ZJMk sli priljubljenost in {TJll »•je Sli |M IIJlllHJVIltlsl ••- ili JI j f Ije. nje. Torej je bila poj'^il K ino zastavil, pravilna. Na jao\t opravljal zastavljene Vpisal si se na visoko tehnično ^ zastavil, pravi šolo, obenem pa si se zaposlil * veliko obveznosti, Pr*Z.e v Gradisu, kjer si bil kot zelo voiu in usnehu delov. delaven in družbeno aktiven mladinec sprejet v ZK. Tudi delo v mladinski organizaciji in na športnem področju je bilo plodno. Udeležil si se mladinskih delovnih akcij, še in še bi lahko naštevali, kaj v resnici, koliko in kako zavzeto pa si vse to delal, koliko prostih ur si porabil za dobro nas vseh, pa si verjetno vedel samo ti. Tvoja aktivnost v samoupravnih organih je bila velika. Bil si član občinske konference ZKS škofja Loka in član predsedstva občinske konference SZDL. Od novembra 1982 do maja 1985 si uspešno deloval kot izvršni sekretar predsedstva občinske konference ZKS Škofja Loka. voju in uspehu delo .i pO nizacije. Prisoten si b" Ki zato tudi ni čudno, d* m'4*r delavci z vašim kolekd^^ slovel na področju vs* | čas, ki ga živimo, sn predanost delu, m« P^ Ja je v ,"Jskega gospodarjih .letosnjih prvih dveh ^totkov Pk° "Padel, za 58 iNim nki>rimerJavi z enakim ^25«i .bjem- konvertibilna. ° °dStOtWr.w. A A „j-...,.... Za 25 ^T" Djem- konvertibilna^ 0tkov; 40 odstotkov f nvertibii -".posegel tudi uvoz, iSiSio 44 ?dst°tkov nižjo. "?a menJava se Poell, . 3 blstveno nižji ra-manjšega eldeJal n2Je?.0va nedonosnost, >*S krnnk Pe^rnelj, pred Ata. *ranjskega izvršnega '(Hude niJ0 tudl lzvoz--«Wvtfii ' SaJ Je država trt ne trem ^^ečjirt' saJ Je država „ '!> 15 aKr?nJskim izvozni il2°miiiiapnla dolgovala kar l32° ^ili n?n°v dinarjev (Planiki 'lrnetiki S dlnarJev, Iskri Ki-T bilijon miliJonov in IBI-ju ,]r i*o2n£V dinarJev). Plačeva-YPa*a2 Sp°dbud z menica-T^sa?^1136 vprašanje likvir-CV^ff n'«o denar, po-V^ont S■ anke zaračunavajo ^adi' ni Poceni. 'ESo nu?,a.čanih ali nepra-računov izvoz-V' saj i.:0dnJarn groze ustavi-siaterial0l°Skrba z izdelavnim 2Sne teS Vse tezJa. Tako so T1' Kibl! ze imeli v Planiki, ?levect?tiki- čeprav so iz-Lk v iJJ?1 uvozile. Kiberneti-i2v0Snjih P^ih treh me-arJev ?,fa za 6,8 milijonov 'arjev' n 2lla le za 900 tisoč J ustavih P°ZOri1' da bo Prišlo FM ve Proizvodenj, pa je jfe?*ni zakon je Avce4°hodke znižaJ! ,V^soK^-primerJav> *.FW.v° Dih ni*ii *L a. marca 11 tisoč s febru- brez moči, saj so že tretji teden devizno blokirani, aprilske devizne kvote še niso prejeli. Čeprav so devizno aktivna banka, imajo trenutno za 19 milijonov dolarjev neporavnanih deviznih nalogov. Nanašajo se na 5 tisoč dobaviteljev blaga, torej gre za množico manjših neporavnanih računov, kar seveda poraja množično nezadovoljstvo tujcev. Niko iz Železnikov, ki izvozi 6,5 krat več kot uvozi, ne more plačati računa z lanskega julija v vrednosti 110 tisoč dolarjev. EGP iz Škofje Loke, ki ni neposredni izvoznik, ne more uvoziti za 12 tisoč dolarjev blaga, zato ustavlja dobavo embalaže Iskri ERO, ki je velik izvoznik. Izvo-zno*ivozne povezave so pretrgane, zato je izvozna proizvodnja ogrožena. Delovnim organizacijam in poslovnim bankam bi morali dati več maneverskega prostora za reševanje devizne problematike, predvsem pa ne bi smeli nenehno spreminjati predpisov, sodi Janez Bedina. Kako sedanje razmere vplivajo na poslovne odločitve, je pojasnil z najemanjem izvoznih kreditov. Lani so si izvozniki pomagali z njimi, zdaj so jih v vrednosti 25 milijonov dolarjev odplačali, novih pa ne najemajo radi, saj pravijo, da imajo pač uvozne pravice. Uvesti bi morali devizne pozicije, da bi devizne odlive odmerjal devizni priliv oziroma devizne pravice v reproverigi, je poudaril Janez Bedina, ne pa da se srečujemo s kopico uvoznih pravic, deviz pa ni. Delovne organizacije bi morale razpolagati z delom deviz Prodaja ni problematična, izvozimo sedemkrat več kot uvozimo, vendar pa v sedanjem sistemu ne moremo več ustvarjati znosne profitne stopnje, je dejal direktor Planike Anton Gros. Račune tujini so prej plačevali v 60 dneh, zdaj jih morajo sproti, kar pomeni, da potrebujejo od 4 do 5 milijard dinarjev obratnih sredstev več. Zato se vse bolj preusmerjajo v predelavne posle, ki imajo zdaj 15odstotni delež, če se stvari ne bodo spremenile, bodo čez leto dni imeli polovičnega. Sedanji sistem je pripeljal do tega, da vsi stoje v vrsti za delitev namesto za ustvarja- nje deviz. Zavzel se je, da bi delež ustvarjenih deviz dali za skupne potrebe, s preostalim pa razpolagali sami, saj se le tako blagovni tokovi ne bodo trgali. Direktor Tekstilindusa Slavko Zalokar je dejal, da tekstilci z nostalgijo gledajo na stari devizni sistem, saj so se tekstilci po vsej Jugoslaviji dobro povezali in sodelovali v reproverigi. Zdaj so tokovi pretrgani, težave so velike. Dogaja se, da zaradi nekaj kilogramov uvožene barve ne morejo sestaviti kolekcije. Banke pri plačilih računov tujini kasnijo v povprečju 120 dni, kar je za tekstilce, ki pripravljajo štiri kolekcije letno, zelo problematično. Težave se napovedujejo tudi pri uvozu bombaža iz Egipta, Sudana in Kitajske, saj je april tu, posli pa še niso sklenjeni, čeprav so že večkrat zahtevali, naj bo nakup enoten in pravočasen. Direktor IBI-ja Franc Oman je opozoril na monopolni položaj naših izdelovalcev umetnih vlaken, saj kilogram viskoznega vlakna pri nas velja 2,5 dolarjev, napovedana je 25 »odstotna podražitev, v svetu pa se njegova cena suže od 1,2 do 1,5 dolarja. Podobno je tudi pri rejonu, ki pri nas velja 12,5 dolarjev, napovedana je 30 »odstotna podražitev, v svetu pa ga je moč kupiti po 5,5 dolarjev za kilogram. Izvoz ima vse slabši finančni učinek, v Ibiju so včasih izvozili 42 odstotkov proizvodnje, finančni učinek je bil 50-odstoten, zdaj so s*vari obrnjene, izvozijo 53 odstotkov proizvodnje za 42 odstotkov finančnega učinka. V Jugoslaviji pa še vedno mnogi mislijo, da mi komaj čakamo, da izvozimo, da v tujini čakajo na naše blago. Izvoz je v resnici zelo težak in zelo težko je znova pridobiti tržišče, ko ga enkrat izgubimo, je dejal Franc Oman. Za razmere, ki jih je povzročil devizni sistem, pa pri nas nihče ne odgovarja, je dodal. Pogrešajo stanovitnost ukrepov na zunanjetrgovinskem polju Pogrešamo stanovitnost ukrepov na zunanjetrgovinskem polju, je dejal direktor Iskre Ki- bernetike Peter Kobal, saj moramo imeti v naši dejavnosti večleten pogled naprej. Zdajšnje razmere pehajo delovne organizacije v kooperacijske posle, v Kibernetiki to ni rešitev, saj izvažajo svoje izdelke. Z njimi so pred tremi, štirimi leti dobro živeli, dosegali le 3 do 5 odstotkov nižje cene pri izvozu na Zahod kot doma. Zdaj pa so števci že dve leti na najstrožji kontroli cen, priznana jim je bila le 30 odstotna podražitev, le lani pa so industrijskim izdelkom cene porasle za 80 odstotkov. Pri izdelku, ki predstavlja 35 odstotkov proizvodnje, zaposluje pa 2 tisoč delavcev, so pri prodaji na domačem trgu zašli v izgubo, saj je lastna cena polovico višja kot prodajna. Doma stane trifazni dvotarifni števec 33 tisoč dinarjev, v Zahodno Nemčijo pa ga prodajo za 60 tisoč dinarjev. Zategadelj je razumljivo, da so zaradi razkoraka med lastno in prodajno ceno na domačem trgu in zaradi nespodbudnosti izvoza imeli lani pri električnih števcih za dobro milijardo dinarjev izgube. Vilijem Žener, direktor Save, je dejal, da izvozijo približno polovico izdelkov, posredno preko avtomobilske, čevljarske in druge industrije pa se fizični obseg izvoza poveča na 60 do 65 odstotkov. Vendar imajo etiketo pa-sivca in njihova proizvodnja neprestano visi na uvoznih pravicah, vselej z nekaj milijoni dolarjev, kakor je to zdaj pri rezervnih delih in stroje morajo povezovati kar z vrvjo, da še obratujejo. Opozoril je na resnost tovrstnih težav, saj ima njihov izvoz vse bolj značaj dolgoročnih poslov in težav nimajo le v Savi, povzročajo jih tudi svojim poslovnim partnerjem v tujini. Peter Mihelič, pomočnik direktorja Iskre Telematike je povedal slikovit primer zdajšnjih razmer. Pred kratkim so morali za teden dni ustaviti proizvodnjo tiskanega vezja, ki je bilo namenjeno firmi IBM, ker niso mogli dobiti 30 tisoč nemških mark, da bi plačali 30 tisoč litrov kemikalij, ki jih je v Kranj pripeljal tovornjak iz Belgije. Proizvodnja je stala, skozi okno pa so lahko gledali tovornjak in plačevali zanj, ker je čakal, da ga raztovorijo. M. Volčjak ro,sok;Vl".,inerJavi s febru- £%v M mŽJl tja d° dvaJset rur* Da Področju skupne pjL Položaju, je dejal !;nelj' saJ Je bilo lani "X>ih i« dejavnostim name-!3!> ie Hmilijard dinarjev, le-VrJ'kariUljenih le 11 mili-^Sorie.n^spreJemlJivo. '^Nik* Je Se na Probleme Ki-e2k*teriKPri el«*tričnih štev-*3Nti i °ene so v zvezni pri-3S(sSa lastna cena enofazne-lX]ev.dni aj znaša 21 tisoč di-^)0|Woapajihlahko proda- A^.' lnarjev- lv.^3ska banka je "W?° bl°kirana že il Temeljne banke Go-SS; Ni"« je dejal, pHlel placilih v tujini veli-^^^in da so povsem jarica ima svojo elektronsko napravo za računalniški nadzor procesa Jo olja v Britofu je pred deseti-vai. -j,11 Postavila švedska firma Alva-La-^•T?Hrat Je Dila to najmodernejša opreme .udi danes je še, le da so nove rafine-0Premljene z računalniki. Tudi H t~.Cl so jo pred leti ponudili, vendar so i0 r at v tovarni odločili drugače: imali ]Wacunalniško vodeno rafinacijo, toda %aft 0 domača. Leta 1985 so se za so-]N in*36 dogovorili z domačinom, zna-itofaOVatorJem Jožetom Pogačarjem iz J^j|!ta ^ bil° zasnovat celoten projekt, ^atns,1 analize, izdelati obsežen pro-tl^iti i proJekt (cca 15.000 instrukcij), uvsdu -datne računalniške plošče,« pri-k^Vs Jože Pogačar. »Ni bilo malo dela, k° Je hV° ^e narejeno do marca 1986, J$°'*vod naPrava vključena v poskusno ^Pra - ^° dveh mesecih testiranja 11 ^afin Va že redno obratovala. že prej opremlje-1 Dfoc'e SO delavci lahko videli, kaj je Sa dovSU narobe, ali je na primer doda-°'j ali premalo natrijevega luga se ta funkcija ni videla tako zelo pomembna, zdaj pa je ta ba'vni diagram, ki se pokaže na televizijskem ekranu pri vodju rafinacije, eden najvažnejših elementov prikaza: če je diagram stabilen, ni treba nobenega obhoda po proizvodnji, ni treba stalno nadzirati strojev, aparatur. Zdaj v Oljarici že razmišljajo za naprej. Pripravljajo računalniški nadzor celotne polnilnice olja. Naprava bo v poskusno proizvodnjo vključena že junija letos. Tudi to napravo jim ra:.vija Jože Pogačar. Računalnik ima zelo močno diagnostiko, s katero nadzoruje pomembne veličine, če so v predpisanih mejah (pretok olja, temperature, izgube itd.). Čim pride do nepravilnosti, računalnik sproži alarmen sicer: optični zapis na video monitorju, zapis na papirju s časom, kdaj se je alarm sprožil in zvočni alarm. Operater takoj ukrepa. — Foto: D. Dolenc Dogovori pa teko tudi za nadzor porabe-energije — mazuta in pare, pa za računalniški nadzor porabe olja iz cistern in še kaj. Vendar bodo letos dali prednost plinovodu in izg/adnji jezu na Kokri, kjer bodo znova postavili malo hidroelektrarno. Ob polni zmogljivosti bo lahko dajala 320 KW, to je moč, s katero bi lahko pokrili 90 odstotkov potreb po električni energiji. D. Dolenc Z dogovorom pohiteli Republiški sindikalni svet in za njim še republiška skupščina sta ta teden sprejela družbeni dogovor o delitvi dohodka, ki bo odpravil nerešljive intervencijske zadrege. Ko mu bodo namreč v organizaciji prilagodili planske akte, intervencijski zakon o plačah zanje ne bo veljal več. Če osebni dohodki ne bi bili v tako hudem primežu intervencijskega zakona, bi bile razprave o družbenem dogovoru o delitvi dohodka bržkone daljše. Tako pa nuglica ustreza, saj bo nerešljive intervencijske zadrege lahko odpravil le pristop k dogovoru, najsi se bo komu še tako tožilo po poprej razmeroma svobodnem določanju višine osebnih dohodkov, zaradi česar so marsikie preveč porasli. Bistvo dogovora je smotrnejša delitev sredstev za osebne dohodke oziroma »boljše« razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo. Delitvena razmerja pa ne bodo stvar presoje v organizacijah, temveč bodo republiško regulirane. Dogovor kot glavno novost uvaja »raven uspešnosti glede na dejavnost«, primerjali bomo ustvarjeni čisti dohodek s tistim, ki je »normalen« glede na povprečja v gospodarskih dejavnostih. Konkretno lestvico bo vsako leto izdelal odbor podpisnikov družbenega dogovora, ob tem pa se bo držal načela, da se skupaj z nadpovprečnim osebnim dohodkom lahko nadpovprečno tako povečujejo tudi osebni dohodki, vendar ne z istim odstotkom. Tako naj bi letos, na primer, delovne organizacije, ki bodo za 20 odstotkov presegle povprečno uspešnost v dejavnosti, lahko delile za 12 odstotkov višje osebne dohodke od povprečnih. V primerjavi z zapletenim, protislovnim in celo nespametnim zveznim interveniranjem v letošnjo delitev osebnih dohodkov, ki kakor mnogi ocenjujejo, pravih učinkov ni prinesel, je dogovor torej olajšanje, obliž na rane, ki jih je prizadejal intervencijski zakon. Vendar pa bo ta zamenjal reguliranje z republiške ravni, brezveterja torej ne bo več. Toda lahko pričakujemo, da bodo v republiki pametneje določali politiko osebnih dohodkov, da bodo vsaj dojemljivejši za odpravljanje morebitnih napak in sporov. Kajti, če jih reguliranje rojeva, smoter prav gotovo ne more biti dosežen. Če torej pravimo, da je naglica pri sprejemanju dogovora razumljiva, je na mestu tudi previdnost. Kajti ni povsem jasno, kakšni bodo učinki novega modela delitve osebnih dohodkov. Še preveč je namreč neznank, da bi ga znali oceniti, na vrata trka novi obračunski sistem, ki naj bi prikazal stvarni dohodek. m. V. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Manjši izvoz Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih prvih dveh mesecih izvozilo za 16,15 milijarde dinarjev blaga, od tega 75 odstotkov na Zahod. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil celotni izvoz za polovico manjši, na Zahod je bil manjši za 27 odstotkov, na Vzhoda za 74 odstotkov. V Sloveniji je bil celotni izvoz manjši za 34 odstotkov, ne Zahod za 28 odstotkov, na Vzhod pa za 53 odstotkov. V letošnjih prvih dveh meseceihj je gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 10,43 milijarde dinarjev blaga, 78 odstotkov z Zahoda. Celotni uvoz je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjši za 58 odstotkov, z Zahoda je bil manjši za 63 odstotkov, z Vzhoda za 26. V Sloveniji pa je bil celotni uvoz manjši za 41 odstotkov, z Zahoda za 42 odstotkov, z Vzhoda za 30 odstotkov. 94,1 odstotka uvoza je predstavljal izdelavni material, oprema 4,4 odstotka in blago za široko potrošnjo 1,5 odstotka. Vendar pa ti podatki še niso popolni, saj pri Narodni banki ocenjujejo, da je bilo januarja upoštevanega le 60 do 70 odstotkov slovenskega izvoza in uvoza, ker še niso prejeli vseh podatkov od Zvezne carinske uprave. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Sava na Nizozemskem Nizozemci se radi vozijo s kolesi, približno 15 milijonov ljudi ima od 11 do 12 milijonov koles, kar jih uvršča med kolesarsko najbolj razvite v Zahodni Evropi. Letno porabijo od 4 do 4,5 milijona kosov pnevmatik, polovico jih uvozijo. Konkurenca je huda, saj se tam praktično pojavljajo vsi znani svetovni izdelovalci, tudi kranjska tovarna Sava, ki se namerava letos celo prebiti na prvo mesto med izvozniki na to tržišče. Leta 1985 je kranjska Sava tja prodala 400 tisoč komadov ve-loplaščev in bila tako za firmo Swollow, ki jih je prodala 700 tisoč, na drugem mestu ter imela 28«odstotni delež vse uvožene pnevmatike. Lani je Sava delež še povečala, saj je tja izvozila več kot 600 tisoč komadov veloplaščev in 377,6 tisoč komadov velo-zračnic. Sava na nizozemskem tržišču nastopa preko firme Van Slo-oten-Verstegen, ki se ukvarja s prodajo in montažo koles, sestavnih delov, dodatne opreme in velopnevmatiko. Kolesa uvaža iz številnih držel sveta, lani je postala tudi kupec koles Partizana iz Subotice, velopnevmatiko pa uvaža iz Jugoslavije. Začetki sodelovanja s kranjsko Savo segajo v leto 1979, dogovor o ekskluzivni prodaji so sklenili leta 1981, odtlej se obseg posla vsako leto poveča, leta 1985 znašal 1,3 milijona guldnov oziroma 50 tisoč ameriških dolarjev. Pomemben korak pa je bil storjen lani, ko je nizozemska vlada sprejela zakon o obvezni uporabi veloplaščev z reflektirajo-čim trakom na bokih (Blisk plašči), ki je začel veljati z letošnjim letom. V Savi so hitro ukrepali, saj so vedeli, da navadnih tam ne bo več moč prodajati. Težave so imeli z nakupom reflektirajoče-ga traku, sa je firma 3 M edini izdelovalec, ekskluzivno pogodbo o prodaji pa je podpisala s firmo VVredestein, domačim izdelovalcem pnevmatike za kolesa, ki zadovolji približno polovico domačih potreb. Po velikih težavah jim je trak le uspelo dobiti in Sava je postala eden od trenutno treh izdelovalcev blisk plaščev v svetu. Seveda se je to lani bistveno odrazilo v vrednosti poslov, saj je od 1,3 milijona guldnov v letu 1985 porasel na 4,9 milijona guldnov oziroma 1,5 milijonov dolarjev v lanskem letu, le v zadnjih štirih mesecih minulega leta pa je znašal 3,5 milijona guldnov. V Savi računajo, da bodo letos tja izvozili približno milijon kosov veloplaščev in 400 tisoč kosov zračnic v skupni vrednosti približno 7,5 milijonov guldnov oziroma 3,7 milijonov dolarjev. To bi pomenilo, da bi Sava letos pokrivala približno 22 odstotkov celotnega holandskega tržišča pri teh izdelkih in bila na prvem mestu med izvozniki na to tržišče. mmmsmEGJuAs 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 24. APRILA ... KRA TKE PO GORENJSKI Ureditev Ceste na Rupo — Minuli četrtek je bil v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini zbor krajanov, ki živijo ob Cesti na Rupo in Golniški cesti. Po programu nameravajo v krajevni skupnosti cesti urediti oziroma obnoviti ter poskrbeti za večjo prometno varnost. Ker je ureditev cest povezana z razširitvijo, so se na zboru krajanov z lastniki zemljišč pogovorili glede soglasij za to akcijo. Lastniki zemljišč ob Cesti na Rupo so akcijo v večini podprli.— A. 2 Praznik na Bohinjski Beli Bohinjska Bela — V spomin na 20. april 1941, ko je bilo na Slamnikih nad Bohinjsko Belo posvetovanje komunistov, v krajevni skupnosti Bohinjska Bela v radovljiški občini ta teden praznujejo. V sredo popoldne je bila pri kulturnem domu na Bohinjski Beli že gasilska meddruštvena mokra vaja. Osrednja slovesnost pa je bila sinoči, v četrtek, v dvorani kulturnega doma, ko so na slavnostni seji krajevne skupnosti v počastitev krajevnega praznika podelili tudi krajevna priznanja OF. Celovečerni koncert je imel oktet LIP Bled. Razstava in pohod za upokojence Železniki — Društvo upokojencev za Selško dolino je med aktivnejšimi v škofjeloški občini. Letos nameravajo 23. maja v muzeju v Železnikih pripraviti razstavo ročnih del. Že prva razstava pred štirimi leti je zbudila veliko zanimanje in je dobro uspela. Tokrat bo odprta do 15. junija, upokojenci pa lahko prinesejo svoje izdelke v muzej od 11. do 18. maja med 8. in 12. uro. Po 6. juniju bo razstavljene izdelke moč kupiti. Že 16. maja pa društvo načrtuje za člane tudi pohod na Jošt. Za srečanje upokojencev se namreč dogovarjajo s kranjskim društvom upokojencev. Tisti, ki se želijo udeležiti pohoda, se lahko prijavijo v pisarni društva do 11. maja ali pa pri tajniku društva Ferdu Mohoriču, ki stanuje v Logu 54 v Železnikih. Novo vodstvo Bled — Minuli teden, v petek, je bila na Bledu skupščina samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled. Na seji so delegati med drugim sprejeli sporazum o temeljih plana do leta 1990 in predvideni posek 198.281 kubičnih metrov lesa za letos. Izvolili so tudi novo vodstvo skupščine. Za predsednika skupščine so izvolili Cirila Rozmana, za predsednika izvršilnega odbora pa Franca Žerjava. Delavni borci v Radovljici Radovljica — Na letni skupščini krajevne organizacije ZZB NOV Radovljica 10. aprila so člani ocenili delo organizacije in posameznih organov. Radovljiška organizacija s 310 člani je razen blejske največja v občini. Borci še vedno aktivno delajo v socialistični zvezi, v organih krajevne skupnosti in še posebej na področju SLO in DS, vzgoje in ohranjanja ter prenašanja izročil NOB in revolucije. Na skupščini so še posebej kritično ocenjevali današnje gospodarske razmere in s tem v zvezi opozorili na gospodarski kriminal in neodgovorno delo dobro nagrajevanih funkcionarjev. Zaskrbljeni pa so bili tudi zaradi nemarnega odnosa ljudi do okolja. Odločno so zahtevali, da se preneha načrtovanje o zajezitvi Save pri Radovljici. Na skupščini pa so se zahvalili dr. Grumovi za požrtvovalno delo v dispanzerju za borce. JR Imate konjička? Vika Sulcer: Najlepše je bilo na sejmih Iz Retenj pri Krizah je doma, Lupševa. Pokojni basist Friderik Lupša je bil njen brat. Hiša je bila polna otrok. Kako so doma zapeli, kadar so se ob koncu tedna zbrali! Tudi njena mama, prav tako Viktorija, je izdelovala dežnike. Pravo dežnikarsko obrt je imela, izučila se je pri Mikušu na Mestnem trgu v Ljubljani. Vika je dežnike prodajala po kramarskih sejmih v Škofji Loki, Gorjah, Lescah, Radovljici, Kranjski gori, na Jesenicah, v Bohinju, Tržiču. V škatle jih je dala po dvajset skupaj. Najbolje je prodajala, če se je ulil dež. Takrat je ponavadi prodala tudi veliko rdečo marelo za narodno nošo, ki jo je imela razpeto za reklamo! Se danes, pri osemdesetih letih, se Vika Sulcer rada spominja teh najlepših dni. V hiši ci na Primskovem v Kranju, prav nasproti nekdanje gostilne »pr Jak«, še vedno popravlja dežnike. Da ji hitreje mine čas. Vdova je, otroci so po svojih hišah, ona pa se zamoti z dežniki. Tudi iz starega dežnika naredi novega, če le mo-»•e. A ni blaga. Črnega še dobi, rožastega pa sploh ne. Sploh pa so danes dežniki tako slabi, pravi, da blago še največ zdrži, vse drugo so prej uniči. Najboljši so nemški in švicarski dežniki, tudi naši so dobri, naj slabši pa so italijanski. Materi al je tako krhek, da bi se kmalu vse v roki zdrobilo, pravi. Konice dežnikov se največkrat polomijo, pa »puščica«, tisto, ki po palici dežnika drsi, da ga odpira in zapira. Avtomatske dožnike, tiste, ki kar ustrelijo, ko pritisneš na gumb, tudi popravlja, vendar jih mora ponavadi predelati kar v »navadne«. V popravilo ne dobi toliko dežnikov, kot kakšno pravo dežnikarstvo, temveč predvsem od znancev. Pa se tudi njej zgodi, da kdo pozabi na svoj dežnik. Če lastnika kje vi di, ga spomni, naj vendarle pride po dežnik, sicer pa ga po letu odproda. Kaj hočeš s starimi pozabljenimi dežniki drugega? Tako delajo dežnikarji po vsem svetu. D. Dolenc Zbor občanov v Radovljici Bojazen in hrup zaradi hrupa Radovljica, 23. aprila — Nenapisano pravilo, da je sestanek, ki je daljši kot dve uri, predolg, za zbor občanov v torek, 21. aprila, oh 18. uri v Radovljici ni veljalo. Prvič zato, ker je razprava trajala skoraj štiri ure, težko pa bi tudi ugotovili, da je bila predolga. Predsedujoča, Jože Rebec, predsednik sveta krajevne skupnosti, in Miroslav Birk, predsednik krajevne konference SZDL, sta ugotovila, da je bila razprava demokratična in odkrita. Morda bi celo lahko rekli, da je bila na trenutke burna, dramatična. Pa ne zaradi vseh treh vprašanj, ki so bila na dnevnem redu: prenova Prešernove ulice v Radovljici, trasa bodoče avtoceste in gradnja drugega železniškega tira od Podnarta do Lesc. Burna in z medklici, o katerih je Matej Bor menil, da so dovoljeni v vsakem parlamentu, čeprav je večina udeležencev nad njimi negodovala, je bila predvsem zaradi trase bodoče avtoceste. Predvsem zato, ker so se v tem delu razprave kresala mnenja med dvema variantama. Pravzaprav ni šlo toliko za mnenja večine udeležencev, ki se jih je zbralo okgrog 60 (in jih kar precej tudi vztrajalo do konca), kot za drugačno stališče predstavnikov društva za varstvo okolja in predvsem Mateja Bora do idejnega projekta, ki ga je na podlagi družbenega plana občine izdelal in razlagal inž. Stanko Rebolj iz Projektivnega podjetja Kranj. Predstavniki društva za varstvo okolja so ob sedanjih razpravah o dopolnitvi srednjeročnega družbenega plana zaskrbljeni zaradi načrtovane trase avtoceste, ki naj bi potekala po sedanji cesti Lesce — Radovljica oziroma ob njej. Menijo, da je primernejša trasa, ki je bila pred leti zaradi varstva kmetijskih površin pod Novo vasjo umaknjena oziroma precej bolj severno od sedanje trase. Poudarjajo, da so imeli takrai. premalo podatkov o tem, kakšna bo bodoča avtocesta, o kateri zdaj ugotavljajo, da bo po izgradnji karavanškega predora po njej potekal velik del težkega in hrupnega tovornega prometa. Glavna bojazen in sedanji problem zaradi načrtovane trase avtoceste je zaradi hrupa, ki naj bi prizadel 200 metrov oddaljeno Radovljico in Lesce. Razlagalec projekta pričakovanega hrupa sicer ni zanikal, poudaril pa je, da je prav zaradi tovrstnega zavarovanja načrtovan protihrupni nasip (mogoča pa je tudi drugačna protizvočna izveba). Predstavnik upravnega organa pa je pojasnjeval, da je bila severna trasa pred leti prav na podlagi razprave umaknjena in da se s sedanjo, ki je celo daljša od severne, strinja tudi investitor. Kot je ugotovil presedujoči zbora Jože Rebec, razprava še ni končana in naj bi bila celo podaljšana. Tudi zato velja pritrditi ugotovitvi, da bo potrebno v prihodnje glede opredeljevanja avtoceste precej strpnosti. Res je najbrž tudi, da vsemogočih pomislekov in opredeljavanj ne bi bilo, če bi bilo za gradnjo dovolj denarja. Ne bi pa ob vseh tehtnih pomislekih smeli pozabljati tudi na to, da je bila avtocesta v dolgoročnem planu že določena in dogovorjena in da gre v sedanjih razpravah v glavnem za dopolnitev srednjeročnega plana. Prav nič polemična, a vendar zanimiva je bila razprava o prenovi Prešernove ulice v Radovljici. Po več razpravah, kaj narediti, je v zvezi s Prešernovo ulico prevladala inačica, da se bloki, v katerih je 86 družin, zgrajeni pa so bili med vojno, podrejo in zgradijo novi stanovanjski objekti za 170 družin. Načrtovalci so pri tem težili k tem, da bi čim manj porušili sedanji izgled, upoštevali pa so funkcionalnost in vključevanje v okolje. Treba se bo še odločiti, ali bo prihodnje v Prešernovi ulici eno ali dvosmerni promet. Načrtovalci predlagajo enosmernega, ker bi s dobili parkirne površine ali pa Pr(5S otroke. V razpravi so pravzaprav najbolj * j darjali, da je treba zagotoviti dovolj v , štora za igro otrok in že v prvi lftZ'^L viti tudi preskrbovalni center. Pr. ^ pa, kot so poudarili, bi morala kj1!^«. nja hitra in ne bi smela trajati već ""^l! let. Po načrtu so v novi Prešernovi \ predvideni trinadstropni objekti, ttr£j* va pa še ni končana in traja do aPrila- -ptei Morda zato, ker je bila na vrsti se zadnje, je bilo zelo malo pripombJ^rH njo drugega železniškega tira od "oa do Lesc. Pojasnjeno je bilo, da bo noJl[ gem tiru po sedanjem projektu & , maksimalna hitrost 70 kilometrov nl£A Da bi dosegli večje hitrosti, bi bil' prezahtevni oziroma težavni. Takšn*. ^Jlj tev vsekakor ni prijetna, ker bo naj"0,k čas spet privedla do razprave o hitrIc r# niči na Gorenjskem. Vendar pa so s j.j,^ pravljalci najbolj zavzemali, da je nji tira, ki se bo začela prihodnje ^Sp> ba upoštevati tudi železniško P° ^op^ ' dovljica, sedanji nadvoz zaradi P°K„;aj!ii$ ča in čiščenja snega ter ureditev vojskega križišča v Lescah. Če smo že pri avtocesti omenja ^ nost, potem le - ta najbrž velja 28 j0vf nameravane posege v tem delu A ške občine. Res je, da se pri vS jier^l čujemo z denarjem. In prav za,t.^0 po^i narja ni dovolj, bi morali biti toliK *M\ ni na najslabše rešitve. A- ^ Tržiške rake so posebnost, pa tudi nadloga Tržič, aprila — Ob Mošeniku, ki po slovitih rakah teče skozi ves stari del Tržiča, se je še danes ohranilo staro obrtniško jedro Tržiča. Veliko manj kot nekoč, ko so tu tolkli bakreno posodje, kovali kose in žeblje, strojili usnje, ga barvali, toda ostanki so vendarle še tu. Staro je zamenjala moderna obrt. Zal pa so rake danes ponekod dobesedno zazidane. Čeznje so si utesnjeni Trži-čani širili svoj bivalni prostor. Kot pravi sedanji direktor Komunalnega podjetja v Tržiču Vladislav Srečnik, so rake po dolgem času vsaj delno očiščene. Komunalni delavci so imeli veliko težav, ker so stanovalci rake ponekod dobesedno zazidali, čeznje naredili betonske plošče, nad njimi pa /.gradili drvarnice, garaže, bivalne prostore. In ker ljudje še vedno vse mečejo v vodo, se je na dnu in ob straneh rak nabralo veliko predmetov, ki nikakor ne sodijo vanjo: največ je seveda plastike, ne manjka pa tudi starih vzmetnic, otroških vozičkov, delov avtomobilov... Komunalni delavci so se rak lotili že jeseni in so jih očistili več kot polovico, letos pa bodo čiščenje nadaljevali. Največji problem so zaprti deli. Marsikje so morali betonske plošče pretolči, da so prišli do nasna-ge, ki se je nabirala spodaj, /daj bodo na teh mestih vgradili kovinske mreže, da bodo rake lahko čistili tudi v bodoče. Letos je za tržiške rake namenjena skoraj stara milijarda, tretjina za čiščenje, dve tretjini za obnovo. Če bodo ljudje še naprej tako nedisciplinirani in nekulturni, da bodo vse metali kar v rake, bo šlo za čiščenje več, za obnovo manj. Pri obnovi imajo v načrtu na določenih mestih rake tlakovati, vgraditi rešetke, postaviti varovalne ograje in podobno. Od Tržičanov samih bo torej odvisno, kako bo z. njihovimi rakami. Umazanije se nabere zelo veliko, saj je voda hitro tekoča, pa vendar ostaja na dnu in ob straneh toliko odpadkov, da so jih s kavlji in drogovi s težavo izvlekli S«V€ kr< »no Se zadnja stolpnica — Center Jesenic oziroma skupnosti Mirka Koglja - Petka je že nekaj >e* ^ (J gradbišče. SGP Gradbinec v tako imenovanem Ct*11 , «^ o*1 to hod gratli še /udnjo stanovanjsko stolpnico. V navijajo tudi Hrvatovo hišo. V krajevni skupnost' stolP, majo, da bi bila še pred vselitvijo v zadnjo dogruje ^ co urejena tudi celotna okolica tega območju tudi akcijo, da hi 338 stanovalcev v centru nuj nje leto dobilo telefone. Na stolpnice v Centru II.— A. Z. diki PRITOŽNO KNJIGO. P** Ponekod v starem delu Tržiču izgleda, kot da bi Mošcnik dobesedno poniknil pod mesto, tuko je ves zazidan, nud rakami pa so zrusle drvarnice, garaže, dvorišča...—Foto: I). Dolenc du pa gredo ponekod tudi fekalije iz stanovanj še naravnost v rake. Tudi to bo trebu rešiti. Zdaj pa naj stanovalo bolj pazijo na svojo okolico. Naj tržiške rake ostunejo mejna posebnost, tudi to je lahko del tržiškega turizma Y< n dar le čiste, urejene rake. D. Dolenc Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas, naši telefonski številki sta: 21-835 ali 21-860 Redarjev pa ni bilo V nedeljo sem bil ra proslavi ob 4!>- letnici tragedije borcev Kokrškega odreda v okrogelski jami. Tudi letos se jv zbralo na tradicionalni spominski svečanosti veliko ljudi. Vendar sem tokrat pogrešal redarje, ki so prejšnja leta usmerjali avtomobile na vnaprej določen parkirni prostor. Tokrat jih ni bilo, zato so vozniki parkirali avtomobile vsevprek, skorajda pred spomenikom. Še večji nered pa je bil po končani slovesnosti, ko je vsak abral pot, ki se mu je zdela pač najbližja ali naj- l'i i m,-i n.-j \lnnht hi p,i hodnje leto, kot so že prej šnja leta, spet lahko poskrbeli za red gasilci iz Muklega. Ivan Pttrič V Avstrijo, lahko pa tudi na Bled V Alpetourov servis na Tabo rah v Kranju smo pripeljali v popravilo osebni avto luda '/.vedeli smo, da avtomobila ne morejo popraviti, ker nimajo rezenmegu dela zanj. Ko smo vprašali, če ga imajo morda v tovarni, je vodja lora rno .....« M" servisa poveaa* f ^ fti .sum del ne bo /V<, letalo^** no« je, 'tuj gre»»■' r ^1 Avstrijo!» FfJS5V mobUa?Telefonif^f^\ trgovinah i" ,,<»rrt jl£ šali še r,UpH;» /J sii na Bledu ''<"', kjer ga bodo pravili Tako smo j'0 ra}u % kdo sploh pof nitij 1n c,a odpeljal* .. 1 nVT to ga V neka) uf» le' Ne f>. bih i im' 11 doma bol vo- ^ dmrniku il V '* ljudje Še ,n ' t fiO^jAl ljnjenotora>i ^PJPk uri<« ofI za tako hitro jn 5». 24. APRILA 1987 KULTURA 5. STRAN MmmšMSSGLAS Kultura 87 — Jesenice KNJIŽNICA RABI PROSTOR IN LJUDI K: ''Uih^* ~~ ^e'a vrsta problemov že nekaj časa teži jeseniško kulturno dejavnost; sedanje finančne zagate, ki so tudi na Jesenicah posegle v ■fcne dejavnosti, pa so probleme še poslabšale. Na Jesenicah tudi ne skrivajo skrbi, kako bodo že sedaj zelo zmanjšan program kulturne dejavnosti uspeli finančno pokriti tudi v drugi polovici leta. L * hiša - Kaže, da bo od pobude iz Žirovnice, da bi odkupili ^tve° r°Jsfn<> hišo in jo preuredili v spominski muzej, pa do ures-i zamisli minilo še nekaj časa. Foto: F. Perdan Času š°voriti ° načrtih %nkie dejavnosti v posamez- je skoraj tako, kot 4lp Mesece naprej napovedo- Pboreme; nekaj §a b0, kakšn0 L, natančno, pa bo jasno, ko fedsi1' Tako nekako v občinah irei^vlJajo programe, ki jih J^ajo ali so jih že sprejele C?ne kulturnih skupnosti. W Vse P° vrsti s0 morale \r! °klestiti svoje programe, Ne ?eni- da bo ponekod kul-iliD ^javnosti toliko kot lani manj Ker pa so se v Vil letin nagrmadili tudi lih J1 nerešeni problemi, ki so \ ^eravali lotevati prav v zadrednJeročnem obdobju, pa ^va še toliko težje rešljiva. \o °d večJin kulturnih pro-'Wv y_ jeseniški občini je ob-knjižnica. Čeprav so v '^biPianih zapisani načrti, ka-V° leta 1990 knjižnica pri-^ ffiatičnost, pa se zadeve Ni SučeJ° tako, da je vsak od ■'težji od drugega. Knjig ici sirpr ne manjka, ven- dar jih je na 176 kvadratnih metrih toliko, da so police tudi na hodniku, nekaj časa so bile skladovnice tudi na gledališkem balkonu: skratka, knjigam je več kot tesno. Da bi bila knjižnica lahko tudi matična knjižnica, bi morala zadostiti republiškemu normativu 1200 kvadratnih metrov. Rešitev iz prostorske stiske bi bila gradnja prizidka na vzhodni strani stavbe gledališča Tone Čufar, mislili pa so že tudi na nekatere druge stavbe. Vendar pa zdaj odločitve, kako iz prostorskih težav knjižnice, še ni. Kaže, da letos tudi ne bo možno zaposliti še enega knjižničarja, saj okrnjen finančni program kulturne skupnosti ne zmore te kadrovske širitve ne v knjižnici, še manj v drugih kulturnih institucijah. Če na Jesenicah v naslednjih treh letih ne bodo uspeli urediti problemov s knjižnico, bo le-ta izgubila status samostojne knjižnice; povezovanje z drugimi matičnimi knjižnicami pa bi naložilo tej de- javnosti le nova finančna bremena. Med »kulturno problematiko«, s katero se že nekaj časa ukvarjajo v jeseniški občini — o tem bodo razpravljali tudi na majskem zasedanju jeseniške občinske skupščine — še posebej izstopajo kadrovski problemi. Zdaj je že jasno, da Zveza kulturnih organizacij tudi letos ne bo imela denarja za profesionalnega tajnika. Pod vprašajem je zaposlitev novega delavca v Radiu Triglav, pa tudi Zavod za spomeniško varstvo in Zgodovinski arhiv bosta ostala pri sedanjem številu zaposlenih. Kaže torej, da bo kulturna dejavnost v jeseniški občini letos še posebej okrnjena. Denarja bo dovolj le za nadaljevanje nekaterih, že pred leti začetih kulturnih akcij, novih investicij pa verjetno ne bo. Že lani so veliko govorili o Čopovi rojstni hiši, ki bi jo radi odkupili in preuredili v spominski muzej. Vendar pa iz republiške kulturne skupnosti letos ne bo polovice sredstev, ki bi bile potrebne za odkup, tako da z denarjem, ki bi ga imeli v občinski kulturni skupnosti, za zdaj ne bo nič. Vse stoji in čaka na boljše čase, medtem pa bo morda sestavljen tudi odbor, za katerega doslej še niso znani vsi člani. Drugače je z obnovo Liz-njekove hiše v Kranjski gori, v kateri je že nekaj časa etnografski muzej. Hiša naj bi bila letos dokončno obnovljena s skednjem vred. Razen tega pa je v programu še nekaj drugih manjših del, kot je obnova fresk v Ratečah, dokončanje arheoloških izkopavanj na Ajdni, vzdrževalna dela na Finžgarjevi hiši v Do-slovčah in obnova partizanske bolnišnice na Mežaklji. Na obnovo in usposobitev čaka tudi kompleks stavb na Stari Savi, tehnološki in kulturni spome- V jeseniški občini je zelo dejavna Glasbena mladina. Lani je organizacijo koncertov po šolah in tudi vrtcih prevzelo Čufarjevo gledališče, kar se je izkazalo kot zelo dobra odločitev. Razen koncertov so organizirali seminarje za glasbene animator-je. V ta okvir sodijo tudi poletna glasbena srečanja v Vrbi, kjer so že peto leto zapored avgusta glasbene prireditve v cerkvici sv. Marka. nik, za katerega so lani že naročili načrte za obnovo. Ne glede na to, ali bodo letos dogradili Prireditveni center, kjer še ni dokončana mala dvorana in v katerem bi lahko našel svoje prostore tudi na sedanjih 47 kvadratnih metrov utesnjen Radio Triglav, pa na Jesenicah prostora za kulturne prireditve ne manjka. Nekatere krajevne skupnosti imajo namreč lepe in urejene kulturne domove, od prizadevnosti krajanov pa je odvisno, ali samevajo ali so v njih organizirane prireditve, kot na primer na Dovjem in še kje. Pravega pregleda nad vsem tem prostorom od Rateč do Žirovnice pa še nimajo. ZKO si prizadeva, da bi se posamezne kulturne prireditve selile tudi iz centra mesta in bile dostopne tudi ljudem, ki le malokdaj ali celo nikoli ne utegnejo z enega konca občine v center na prireditev, razstavo ali podobno. Pri tej »dostopnosti« bi seveda lahko veliko pomagal prav radio, ki pa nima potrebne opreme za prenašanje koncertov, pevskih nastopov... Prvi tak prenos v živo ob 8. februarju iz dvorane Čufarjevega gledališča je bil opravljen s sposojeno opremo. L. M. Kultura innekultura KDO SOVRAŽI PANKRTE? ■k^ier *i ZaP'et'n B'cde ustrezne dvorane bo skupina Pankr-WK»k 1» a Promocijski koncert ob izidu njihove nove plošče lOr ?ncert Do P°d pokroviteljstvom Elektronk Studia De-I. rek. 28. aprila 1987, ob 20. uri v kulturnem domu na Ko- t&elo ^ ■J*1 skle ]v Podobno kot jeseni leta 1985. Takrat je bil namreč m skem h' ^a se dupini Pankrti prepove koncert v kranjskem iCj triega 0rnu Sledilo je mrzlično iskanje drugega primernega 'H*'^ato .^ros^oru- vendar so se vrata, kot po pravilu, povsod za-^Cert s° Je t)K ZSMS Kranj, organizator koncerta, odločil, da /'tov tra.Pastem. e' sr. j le takrat ob 18. uri oživel. Osmi dan in druge »pesmi oživele množičen obisk, koncert na prostem je uspel, množici obiskovalcev ni bilo nobenih neredov, tudi bliž-So'*iOV'n so' I;l/t'n ^nega počenega stekla, na veliko žalost Dof 'z8rede, da bi pokazali pravilnost odločitve o zapretii °j n- cjVsk*'ga doma, ostale popolnoma cele. Počeno steklo je • s'«'dnje jutro zamenjano, koncertni prostor pa pospra- il^Wp*. n°m dn» so Pankrti izdali novo veliko ploščo. Po tradici Pankrti bodo kljub vsemu tudi letos imeli promocijski koncert v Kranju. Prostor so velikodušno ponudili v kulturnem domu na Ko-krici, kar nedvomno dokazuje, da v tej krajevni skupnosti nimajo le izrednega posluha za šport, temveč tudi za kulturo! Vine Bešter >jP*li Poklicali OK ZSMS v Kranj.'TisozakoncertnJ prostor p.^Upr UVski dom in v zadružni dom Primskovo. Na prvem na-,^rti n.Vn,k doma Ferid Supuk povedal, da ni govora o tem, da Vi^ar Pan v Delavskem domu; svoj odgovor je utemelji] z jKrian n ivi^0' so Podere oder Na Pnmskovem pa je po bese-JiO Murka ^Orw iVs,> °d konca sedemdesetih let, so tudi tokrat /.a promo- izvršni odbor sklenil, da Pankrtom pri njih ne ker so dvorano ruvnokar uredili, postavili nove ,.JNil0 n °|/'0, da bo po koncertu vse polomljeno, kot naj bi sc mi nJi d* k",u'"i« i'-.-tu 1985 na Titovem trgu. Razen tega pa - X ^°8lavn ^on('ort I'' 1)11 sP''va predviden /a 23. april) še kra- t. C^aUk* tU ,,llslirno komentirati Omenimo naj samo, da bo ta *• prt>dstavlj«-na na seji družbenopolitičnega /.bora SO v'j;j Q 0 tudi o tem govor v »odprtem pismu javnosti«, ki ga prt>dsedstvo OK /SMS Kranj *hi:'aVu. FILMSKO GLEDALIŠČE fo^em / u>d*M1 bo v okviru filmskega gledaliŠi i »renj V^dHipir?rafih nu sP°redu ameriški film Vojakova /godba. 1 ■ u'nV l aprila, bo ob 18 in 20 uri na sporedu v kinu )t>i|;t JjJ-v torek, 28 aprila, ob 20 um v kinu Tržiča •■'" ob'2o un v kmu Zelezai na Jesenicah, v i etrtek, 30. » 'Itn Vo'uiT' pu v k""1 1 '"''^ v Kranju 4 *'s ivBt a zi*odba i«' delo režiserja Normana Jewisona, Sun.! * po njegovih odlu nih filmih HoII.m b.ill. .Jesus ^*n^jr*,,iu', v vročici noči In drugih Zgodba M odvija v ()ri(Slu|) od vojaških oporišč oh koncu SVAtOVTM VOJM ^eriCn^0ru črnskega narednika ki, ne ame ki se po na C■ Pravijo o tem filmu, da ni ne hollywods VUUkV(. ' ''beralni, to |e a film', k. \°V't, >^'K 1,1 '• ( ' 'urni ,unei iskmu vojaki redi štiridesetih lel Shirati film, prava filmska klasika p t . i •. [jo posna \ ^Odii,. 1,(1 l/l,'"nio komunikativen film Dobil le Iteviln« t>(H,'^:')v"^':l'l'l,'' ""'d d'-io:im zlato medaljo v Moskvi lita al Pu se je tudi /a oskai |a Tamburaška skupina iz Boh. Bistrice ZNOVA ZVENE TAMBURICE Boh. Bistrica — Od minule jeseni imajo v Boh. Bistrici znova — po dveletnem premoru — tamburaško skupino. Le da zdaj na instrumente igrajo odrasli, nekdanji člani šolskega tam-buraškega zbora. Vsa leta po vojni in tudi zdaj ga vodi Egon _Mihelič.__ Bohinjska Bistrica — Kdove, če bi v Bohinjski Bistrici vsa leta po vojni imeli tamburaški zborček, če ne bi bil v te kraje in v šolo prišel Egon Mihelič. Tako pa je bilo skorajda enostavno: v šoli je zbral učence, ki jih je ta instrument zanimal, nekaj glasbil so kupili, saj so se ponekod skupine nehale ukvarjati s tem — pa so začeli. Ničkoli-ko generacij se je izmenjalo v šolskem I«^Hb1bW *' \ tamburaškom /boru. ('o je kakšno glasbilo odpovedalo, ga je Mihelič kar sam popravil, saj je kot učitelj praktičnega pouka takega dela vešč. »Nastopali smo na proslavah in najrazličnejših prireditvah doma m po različnih krajih, tudi v /.emejstvu. V /boru so se sicer skoraj vsaka tri leta člani zamenjali, zborček pa je obstajal kar naprej« Tako je bilo vse do pred dvema letoma, ko je volja popustila, učenci so se razšli in tamburaške skupine nt bilo več. Ko je bil Egon Mihelič še v šoli, je lahko člane zbo-i i 1 u pocukal /a rokave in jih spomnil na vajo ali kaj podobnega Zdaj pa je v pokoju, vendar pa še vedno ne more brez sole. saj v šoli Janeza Mencingerja vodi modelarski m foto krožek. Seveda pa tudi brez tamburic ne gre. Minulo jesen so Mi-heliča poiskali njegovi nekdanji tamburaši, zdaj že odrasli, nekateri imajo že družine. Kar niso mogli pozabiti, kako je bilo nekdaj prijetno v zboru.in nagovorili so svojega nekdanjega vodjo, da so spet začeli vaditi. Tamburaška skupina pri DIM) Toma/ < iodec, kot se imenuje skupina desetih tambura sev. |e nastopila prvič že po enem mesecu vadbe, takrat ko je Cankarjev dom pripeljal v Bohinj kulturno karavano. »Žal lahko vadimo le enkrat na teden, to je ob sobotah, saj je med dekleti veliko študentk, ki se šele konec tedna vr-nejo i/ Ljubljane,« pravi Egon Mihehc Igrajo pa tudi na /a ili msirumentih, sodobne izvedbe tamburic so v kvart-nem sistemu. Članom zbora je predlagal spremembe, instrumente bi morali na novo uglasiti, malo več študija bi rabili — pa 1,1 i .e .kupa| še niso ogreh Morda kdaj kasneje, v |ose m L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše razstavlja likovna dela akad. slikar Andrej Pavlic. V Mali galeriji je odprta razstava Arheološko najdišče Ajdna. V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava OHO v Kranju, ki jo je pripravil SKK. JESENICE — V galeriji Kosove graščine bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo fotografij z naslovom Motivi iz Andov, avtorja Domna Slane, študenta likovne akademije iz Ljubljane. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik akad. slikarja Sergeja Andreevskega. RADOVLJICA — V knjigarni Državne založbe Slovenije bo danes, v petek, ob 19.30 literarni večer, na katerem bo Založba Obzorja predstavila novo pesniško zbirko Neže Maurerjeve Drevo spoznanja. O literarnem delu slovenske pesnice Neže Maurer bo spregovoril urednik Založbe Obzorja Hen.;an Vogel, pesmi pa bodo predstavili člani Linhartovega odra. Jutri, v soboto, ob 20. uri bodo v radovljiški graščini Sadjarsko društvo Slovenije in KUD A. T. Linhart predstavili pesniško zbirko inž. Tineta Benedičiča. Ob predstavitvi pesniške zbirke z naslovom Moj sadovnjak ljubezni, zemlje in spominov bodo nastopili še Komorni moški pevski zbor A. T. Linharta pod vodstvom Beti Demšar in Rado Kokalj s citrami. V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava slik, risb in kolažev akad. slikarja Franca Vozla. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji je odprta razstava Zdenka Huzjana. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples je še do 28. aprila odprta razstava likovnih del Zdravka Ergaverja iz Ajdovščine. TRŽIČ — V Paviljonu NOB in v Kurnikovi hiši razstavlja olja slikar Vinko Hlebš. Razstavi sta odprti vsak dan razen ponedeljka med 17. in 19. uro. PREDDVOR — Dramska skupina KUD M. Valjavec bo jutri, v soboto, ob 20. uri v Domu DPO v Preddvoru še zadnjikrat v tej sezoni zaigrala F. Hadžiča Človek na položaju v režiji Miha Kriš-Ija. ŽELEZNIKI — Danes, v petek, ob 20. uri bo v dvorani kulturnega doma nastopil mešani pevski zbor Lipa zelenela je iz Ljubljane pod vodstvom Marka Muniha in Lajka Milosavljeviča. ADERGAS — Jutri, v soboto, ob 20. uri bo Prešernovo gledališče Kranj gostovalo v Adergasu s komedijo Fadila Hadžiča Državni lopov v režiji Iztoka Torvja. Nastopajo Janez Škof, Tine Oman in Milan Kenda. Prihodnjo soboto, 2. maja, ob 20.15pa se bo v Adergasu predstavil mešani pevski zbor Svoboda Primskovo s koncertom ljudskih in umetnih pesmi. V pevskem zboru pojejo tudi krajani Adergasa, Praprotne police in Trate. Zbor vodi Nada Selan Kos. Dohodek od prodanih vstopnic bodo namenili za obnovo dvorane tamkajšnjega društva. Obe prireditvi, jutrišnja in koncert naslednjo soboto, sta za abonma (in za izven), ki ga je tamkajšnje društvo organiziralo prav za obnovo dvorane. Pihalni orkester Kranj išče nove Člane Kranj — Vpis novih članov za kranjski pihalni orkester traja do 5. maja, prijave pa zbira Zveza kulturnih organizacij Kranj. Brezplačno šolanje pa se bo začelo naslednje šolsko leto v glasbeni šoli v Kranju. Že dlje časa primanjkuje učencev za učenje posameznih trobil in pihal, ugotavljajo v kranjski glasbeni šoli. Podoben problem je še bolj pereč v Pihalnem orkestru občine Kranj, v katerem bi radi pomladili članske vrste in razširili krog godbenikov. Zato so se v Kranju predstavniki glasbene šole, pihalnega orkestra in zveze kulturnih organizacij odločili, da organizirajo skupno akcijo pridobivanja novih glasbenikov na pihala po osnovnih šolah in šolah usmerjenega izobraževanja. V šolskem letu 1987/88 bodo v glasbeno šolo vpisali 23 učencev trobil (trobenta, rogovi in pozavna), 25 učencev klarineta in osem učencev tolkal. V teh dneh je kranjska ZKO poslala dopise v vse osnovne sole in šole usmerjenega izobraževanja za vpis novih kandidatov za to glasbeno področje. Predmetni učitelji glasbe v osnovnih šolah imajo nalogo, da v povezavi z razrednimi učitelji pripravijo sezname učencev od prvega do osmega razreda, ki bodo z odobritvijo staršev oz. skrbnikov pripravljeni obiskovati pouk v glasbeni šoli. O pobudi so bili prek ravnateljev šol usmerjenega izobraževanja obveščeni tudi dijaki srednjih šol. Akcija je dopolnitev vsakoletnega vpisa učencev glasbene šole. Tisti, ki se zanimajo za tovrstno igranje, se morajo prijaviti do 5. maja z izpolnjeno prijavnico na Zvezo kulturnih organizacij občine Kranj, Tomšičeva 44. Maja jih bodo poklicali na razgovor in predstavitev instrumentov v glasbeno šolo. Po šolanju pa bodo učenci vključeni v mladinski in kasneje v pihalni orkester občine Kranj. Z resnim šolanjem bodo začeli letos septembra. Učenci ne bodo imeli nobenih finančnih obveznosti. Pihalni orkester občine Kranj, ki letos slavi 90-letnico delovanja, je v zadnjih letih obnovil instrumentarij in dobil nove obleke, s sedanjo akcijo pa bo pomladil in obnovil zasedbo. D. Papler _KONCERT NAJBOLJŠIH_ Škofja loka — Danes, v petek, ob 16.30 bodo v kapeli Puštalskega gradu nastopili učenci, udeleženci letošnjih tekmovanj: republiškega v Titovem Velenju, zveznega v Dubrovniku in mednarodnega tekmovanja violinistov v Fari ob Soči (Italija). Kot je znano, so učenci glasbene šole Škofja I^oka na tem tekmovanju dosegli najvišja mesta. Z izbranim tekmovalnim programom se bodo predstavili tudi škofjeloškemu občinstvu ter tako pokazali uspehe večletnega uspešnega vzgojno-učnega dela te glasbene šole. OBČINSKO PEVSKO SREČANJE Ziri — Jutri, v soboto, ob 20.30 bo v dvorani Svobode tretji del letošnjega trinajstega občinskega srečanja pevskih zborov. V Žireh se bodo predstavili: sekstet Viharniki iz Gorenje vasi pod vodstvom Janeza Čade-/a, (lorenjevaški oktet pod vodstvom Valentina Bogataja, nonet Blegoš iz Poljan pod vodstvom Janeza Čadeža, moški pevski zbor podjetij Žiri pod vodstvom Francija Moreja, komorni moški pevski zbor LTH Škofja Loka pod vodstvom Ix)jzeta Drnovška, moški pevski zbor Ivana Cankarja Sv. Duh — Virmaše pod vodstvom Franca Demšarja in moški pevski zbor Al-pine Žui pod vodstvom Antona Čadeža. TRŽIČ POJE 87 Tržič — ZKO Tržič organizira danes, v petek, ob 19. uri v prostorih osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici šesto pevsko revijo Tržič poie 87. Na reviji se bo predstavilo sedem pevskih zborov, otroški zbor OS KO Kri/e, kvintet bratov Zupan, moški pevski zbor BIT, mešani pevski zbor Peko Tržič, moški pevski zbor Tokos, moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič In /.bor Kl I) Lom. Prireditev na predvečer dneva OF bo še posebej slavnostna, saj bodo podelili državna odlikovanja, nato pa še priznanja OF. Slavnostna govornica bo Zora Šemrl, članica predsedstva OK SZDL Tržič. Prireditev bo povezoval Bojan Veselinovič, ob menjavi zborov pa bo igral duo Tretji človek. Podelili pa bodo tudi Gallusove listine Kdu Ošabniku in Hedi Ogrisovi za dolgoletno pevsko aktivnost. Boris Kuburič (MM^TSEGIJIlS 6. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI Domači zdravnik Kopriva Pri nas poznamo veliko in malo koprivo. Velika kopriva je do 150 cm visoka trajna zelika s tanko, dolgo in močno ra-zraščeno koreniko. Steblo je štirioglato. Na listih in steblu so številni žgalni laski, ki se končujejo s trdo, krhko konico. Žgalni laski so votli in vsebujejo pekočo snov. Pri najmanjšem dotiku konica zbode, se odkrhne, vsebina votlega laska pa se razlije po koži in povzroči znano pečenje. Listi so srčasti, podolgovati in grobo napiljeni. Rastlina je dvodomna — na cvetnih poganjkih so praviloma samo moški ali samo ženski cvetovi. Cvetovi so neznatni, opraševanje pa opravlja veter. Plod je majhen, enosemenski — orešek. Mala kopriva je do 80 cm visoka enoletnica. Zelo je podobna veliki koprivi. Nabiralcu zelišč drobnih razlik med obema koprivama ni treba poznati, ker so obe vrsti in vse njune številne oblike in variacije enako zdravilne. Medtem, ko je rimski pesnik in naravoslovec Plinij starejši, ki je umrl leta 79, označil koprivo za »najbolj osovraženo izmed vseh rastlin«, je ob istem času vendarle že uživala velik ugled, saj je grški modrec Fanias napisal o njej celo knjigo, v kateri je ne more prehvaliti. Prvo hvalnico na čast koprivi je spesnil rimski pesnik Katul leta 57; v tej pesmi poveličuje koprivo, potem ko mu je pozdravila trdovraten nahod in kašelj. V starogermanski mitologiji je bila kopriva simbol boga strele, ki hkrati blagoslavlja in žge. V številnih krajih so ji vzdeli ime, ki označuje to zvezo (Donnernessel). Po novejši ljudski razlagi pomeni to, da strela pozna koprivo tako dobro kakor človeka in se varuje tega, da bi treščila v šop kopriv. V ljudski veri In ljudskem izročilu ima kopriva do današnjih dni še vedno določen pomen. V mnogih alpskih krajih vržejo v kmečkih hišah v kuhinjsko ognjišče nekaj kopriv, kadar se bliža neurje, »da ne bi treščičo v hišo«. Pogosto primerjajo pekoči učinek z ljubezensko strastjo, ki tudi tolikokrat gori v srcu s použivajočim ognjem. V starem veku so tako imenovanim ljubezenskim napojem dodajali koprivno seme, in v staronemškem rokopisu o govorici cvetlic je brati »kdor čuti v srcu gorečo ljubezen, naj nosi pekoče koprive«. Zanimivo je dejstvo, da so v nekdanjih časih pivovarji ob bližajočem se neurju položili velik šop kopriv na kadi za varenje, s čimer so hoteli preprečiti, da se ne bi pivo med neurjem skisalo. Koprivi so pripisovali največjo zdravilno moč in so si prizadevali povzdigniti njen ugled. Staronemški botanik Otto Brunfels je ravno v koprivi občudoval božjo moč, kajti tej tako prezirani zeli je podelil moč, da se sama brani, in s tem ponižal ohole in velike zale lilije in narcise.« Albrecht Durer (1471-1528), eden največjih nemških slikarjev, je tako cenil koprivo kot zdravilno rastlino, da je to oznanil na neki sliki, kjer nese angel koprivo k nebeškemu tronu. Najprimernejšo slavo pa je zapel koprivi znani ljudski zdravnik in pesnik dr. Heinrich Hoffman (18o9-1894), ko povzdiguje njeno zdravilno moč v naslednjih vrsticah: »Kopriva, ti nespoznana zel, tebe moram hvaliti, /tvoja krasna zelenina je v najlepši obliki ustvarjena iz železa/kalcija, kalija, fosforja, samih dragocenih vrednot,/ ki kalijo iz naročja dobre matere zemlje./ Le k njim se ti je treba skloniti,/ (natrgati poganjke za blagor svojega telesa/ in jih uživati kot sok, sočivje ali čaj./ To, kar zastonj raste v gozdu, na poti in trati, /celo še bliže, kraj poti v bornem velemestu, /jemlji, kar ti čisto in nepokvarjeno ponuja dobrotljiva narava,/ v svoji dobrohotni ljubezni na svojih blaženih potih!« Ta mesec na vrtu Ko sadimo iglavce in žive meje Iglavce sadimo samo z dobro grudo in ne pred koncem aprila. Kot najboljši čas ža sajenje iglavcev navajajo pozno jesen, vendar je poznoaprilsko sajenje prav tako uspešno Najpomembnejše je, da ima rastlina trdno koreninsko grudo. Brez vsega pomena pa je, če je v grudnem ovoju, v kakršnem drevesnice razpošiljajo iglavce, sama zemlja, ki se ne "drži korenin. Ne to moramo pri kupovanju posebej paziti. Ko iglavce sadimo, grudnega ovoja ne odstranimo. Okrog posajenih rastlin pa tla pokrijemo. Jama naj bo grudi ustrezno široka in ne veliko globlja kot je potrebno. Izkopano zemljo pomešajte s šoto. Zemljo, ki pride pod rastlino, moramo tako stlačiti (pohoditi), da se pozneje ne seseda več. Prazen prostor okrog grude najprej napolnimo samo do polovice in prst zahodimo. Šele potem grudni ovoj razvežemo in razprostremo na vse strani. Končno jamo za-sujemo do vrha in rastlino izdatno zalijemo. Če saj eno mesto pokrijemo 5 cm na debelo z vlažno šoto, veliko pripo-moremo k temu, da se rastlina bolje prime. Aprila najuspešneje zasajamo nove vednozelene žive meje. Od iglavcev so za živo mejo najbolj primerni brini in tisa. Lepe žive meje so iz vednozelenih češminov in ligu-stra ali iz lovorikovca. Brin, tisa in lovorikovec morajo imeti trdno koreninsko grudo. Pri drugih pa je dovolj, če imajo dobre korenine. Preden rastline sadimo, moramo opraviti pripravljalna dela. Izkopano zemljo zmešamo z vlažno šoto. Posajene rastline na tleh pokrijemo 5 cm na debelo s šoto. Hlevski gnoj za zimzelene rastline za živo mejo ni primeren, edino za liguster. Koliko rastlin potrebujemo, je odvisno od širine žive meje. O tem se pozanimamo v drevesnici, tam dobimo tudi navodila v zvezi s tem, kako je treba rastline ob saditvi obrezati. Prav je, da vemo Vijaki, kijih ni mogoče odviti Kolikokrat se vam je že zgodilo, da vijaka niste mogli odviti! Posebne težave povzroči vijak, privit v aluminij. To najbolje vedo tisti, ki sami popravljajo avtomobile in motorje. Glava motorja, menjalnik in še kakšen del so iz aluminija. Tudi jekleni vijak se kdaj trdovratno sprime z železom. To se pogosto zgodi pri avtomobilskih karoserijah, ključavnicah... Ne poskušajte s silo, sicer boste zlomili vijak ali izvijač. Če imate opraviti z vijakom z glavo za izvijač, vzemite izvijač, ki se bo prilegal zarezi v glavi. Vzemite kladivo in nekajkrat močno udarite po izvijaču. Vijak s šesterorobo glavo udarite po glavi. Udarci so dovolj , da se sprijeti deli ločijo in lahko vijak brez problemov odvijete. Če pri tem uporabite še malo redkega strojnega olja, je uspeh zagotovljen, Torej — ne lomite vijakov, raje jih mahnite po glavi! NAGRADNA UGANKA Igralec Tom Cruise, film Top gun — to sta odgovora, po katerih smo spraševali v zadnji nagradni uganki. Na eni od dopisnic smo kot drugi del odgovora zasledili tudi naslov filma Barva denarja, o katerem pa pred dobrim mesecem, ko smo uganko sestavljali in še niso bili znani letošnji »oskarjevci«, žal, nismo slišali (smo pač daleč od svežih hollywoodskih novic), pravilen pa je seveda ravno tako. Le da ga najbrž v naših kino dvoranah še lep čas ne bomo videli, medtem ko vas Top gun že razveseljuje. Med številnimi odgovori smo izžrebali dopisnico, ki jo je poslal Vojko Roženbergar, 64000 Kranj, Huje 6. Čestitamo, nagrada pride po pošti. Tudi tokrat imamo dve vprašanji, ki ju družijo »oskarji«. Omenili smo že, da je Tom Cruise zaigral v filmu Barva denarja, v katerem je upodobil mladega igralca biljarda. Njegov starejši nasprotnik pa je »mož z najbolj modrimi očmi«. Za to vlogo je letos končno, potem ko se je šestkrat zaman potegoval za oskarja, le dočakal pozlačeni kipec (lani so mu ga podelili za ži-vljensko delo). O katerem igralcu je beseda? Na sliki je ob Tomu Cruisu. Zdaj pe še drugo vprašanje. Največ oskarjev je letos pobral film Platoon (Vod), ki govori o Vietnamu, o vojni med domorodci in Američani. Film je delo režiserja Olivera Stonea, v njem pa je v vlogi narednika, ki kljub vojni ostaja človek, nastopil sin tudi pri nas znanega igralca... Kdo je mladenič na fotografiji, junak filma Platoon? Odgovore pošljite do 10. maja na naslov: CP Glas, H4zf» tomobilov, ki moraj0 Ko1' da kakšen neprevid"' / bil. Vsi pešci, kolesar^" ul tomobilisti najve rahljamo glavno cest° ( Aleš BenediKJ OŠ Petra Kavčič« ^ 5®. 24. APRILA 1987 TELEVIZIJA. RADIO, KINO 7. STRAN (S©IIM3mJ©IEIIGLAS IV SPORED j-_25. aprila J00 Poročila 805 RadovedniTaček, 8. Ron °**daia »Knjiga« Y" Pamet je boljša kot žamet °« B. Jurca: Babičina b . resnična pravljica B-*> B. A. Novak. V ozvezdju postelje, predstava PDG o,- N°va Gorica ,J2 Periskop u*> Zadnje poletje otroštva, 3. 11 nn del , -W Naša pesem, 8. oddaja razorožitev—spreobrnitev (švedska) 18. del-zadnji del dokumentarne serije 15 m °ZN *°0 Jugoslovanska teveteka, ponovitev 2. oddaje: Servisna postaja — Sreča lme vtorbi HPoročila 17 eS Cmdv' arneriški film Zdravilne vode: čateške Da ne bi bolelo i(5S Risanka Mann ProPa9andna oddaja ""O Danes: Knjiga, Inovator 11« 'eta JgTV dnevnik 20 in Zrcal°tedna -'u Propagandna oddaja j-'a Ljubiva se, ameriški film Propagandna oddaja Tv dnevnik S.Sheldon.V pričakovanju jutrišnjega dne, 3. del ameriške nadaljevanke iRnc Ju9oslavija, dober dan 2% Otroška oddaja 30 Laži iz žaklja, otroška 1735 Pddaia da propagandna oddaja ^ Dallas, ameriška 18 3n "^daljevanka Naše malo misto, 11 m dramska serija H ]V dnevnik w Glasbeni večer. Srečanje 9'asbenih akademij glash» ----- 1.30 ?*Sbe' Prenos S Poročila Almanzorov zaklad, u sovjetski film Mali koncert l£ Poročila 17 k ™ ko,edar 17 dR Narodna glasba ib'*\ kritična točka 40 T. O. dokumentarna Ki-^ft oddaja J* TV dnevnik 5 Boljše življenje, 21 nt numoristična serija Biš H°mbre, ameriški film g* dnevnik 10 Nočni spored —noč za mm , 26. aprila 1qS P°r°C'la 53 Fračji dol, ponovitev 11. 10 An dela ameriške nanizanke ^ S.Sheldon.V Pričakovanju jutrišnjega \\ x dne, ponovitev 3 dela <;> S polko in valčkom po ti Sloyen: 11.55 12.00 12.30 13.10 13.55 15.00 16.30 17.10 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.05 21.00 21.10 Propagandna oddaja Ljudje in zemlja Poročila Malu, 13.—zadnji del brazilske nadaljevanke Tacen. Mednarodno tekmovanje — kajak — kanu na divjih vodah Poznate Jugoslavijo — kviz Prisluhnite tišini Dvorni norček, ameriški film Risanka Propagandna oddaja Danes: Kino, Turistični nagelj—neža Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja M. Krleža - I. Štivičič: Potovanje v Vučjak, 13. del nadaljevanke TV Zagreb Propagandna oddaja Zdravo, 2. oddaja Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri—mozaik: Potopi se globoko in tiho, ameriški film 12.15 Anglunipe, oddaja v romščini 12.30 Oddaja resne glasbe 13.15 Dokumentarna oddaja 18.25 Test 18.40 Izviri, dokumentarna serija 19.30 Tv dnevnik 20.00 Raziskovalci, poljubnoznanstveni film 20.25 Mali koncert 20.40 Včeraj, danes, jutri 21.00 Kariera Nikodema Dizme, 1. del serijskega filma 21.50 Dokumentarna oddaja 22.10 Poezija: Milivoj Slaviček TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 13.30 Proizvodnja hrane, izobraževalna oddaja 14.00 »Automan«, serijski film 15.00 Poznate Jugoslavijo — kviz 16.35 Na ostrini britve, ameriški film 18.55 Fračji dol, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Marodič: Pisma, nanizanka TV Ljubljana 20.50 Domača zabavnoglasbena oddaja 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 22.40 Ljubezen na potovanju, reportaža 23.10 Poročila PONEDELJEK 27. aprila 9.05 9.35 10.15 14.30 14.35 17.10 17.25 17.30 18.00 18.30 18.45 19.15 19.26 19.30 19.55 20 05 Praznični zvoki: Pihalni orkester Litostroj P. Kovač — B. Korbar: Kaj mora sova opraviti spomladi " Štirje dnevi pred smrtjo, jugoslovanski film Poročila Nova dežela, švedski film Radovedni Taček, 9. oddaja — slika Pamet je boljša kot žamet Manj dijakov, da bo manj divjakov, dokumentarni film MPZ Zagorje, 9. oddaja Risanke Podelitev priznanj OF Propagandna oddaja Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja A. Hailev: Močno zdravilo, *y°dba " • oranju & JC vedno na spuieou mp gun, an i° m,adin ameriških mornarskih pilotih le v soboto, ■j.^ a. ob 18 in 20 uri bodo film izrinili Novi fosili. Prašičif"' pnnala v nflše kinematografe tudi 2. del uspešnih Drv0s ?v Porkvs II. Pee Wee. ki je v prvem filmu doživel Prav- ksualno spoznanje, gre zdaj novim avanturam naproti 'eta lgo^a ie T,lm "a listi med petimi najbolj gledanimi filmi Jo| V ^meri'ki para. e °trok, sta ji umrla oče in mati Posvojil jo je zakon N|ena brez otrok Zrasla je v lepo dekle - toda bila je nema * lo ru^na matl le privlačna ženska, vendar nezadovoljna r>a l6£o *aPostavlja, se zabava z gospemi, ki prihajajo k njim 9osPe Dobe novega koniušmka Vani se zagledajo številne J°lancjPa ,udl Jolandina krušna mati Toda on se vnema za v*«č ,° Gče |a ljubosumen, pohčenenka mu je vse bolj V0.ap,«t ie tu V|la v '"^ova zgodba je ameriški vojaški film Zgodba se od Nne i nem od voiaških oporišč ZDA ob koncu II svetovne .aP'tar.n 9°von o umoru črnskega narednika Preiskavo vodi i« j — in Dre,skovalec, tudi črnec in to ustvarja napeto situa "'"Nne V*rok številnih rasističnih konfliktov Film je dobil mednarodne nagrade, potegoval se je tudi za oskar P^dpre?!3*"1^ 27 aprila,ob 20 uri bo v kinu Center v Kraniu kfT>a ohH !!.ra domačega filma Večerni zvonovi. Zgodba za Jjtehh saobie med letom 1926 in 1948 To so hkrati tudi leta, v n*' °dPo ra*v,|a,° us°dm dogodki naše epohe poiav naciz nv revoi°r ko,nunislov naraščajoči fašistični nevarnosti, voj . 'Slava [(C''a Prelom z Informbirojem Intimno življenje To s°de Se 'orni skozi te tokove, ki določajo posamezne 4. del ameriške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 S. Makarovič: Pelinov med, glasbena oddaja 21.30 Poročila 21.35 Jugoslovanska teveteka, 3. oddaja — Frontno gledališče: Smeh v partizanih Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test 16.00 Dober dan, šport 17.10 TV dnevnik 17.30 Grimmove pravljice, otroška oddaja 17.45 Pisana preproga, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Meridiani, zunanja politika 20.30 Mali koncert 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Domači kino: Morilec, francoski film 22.40 Znanstveni grafiti TOREK 28. aprila 10.00 11.00 11.05 11.35 16.25 17.30 17.35 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.05 21.35 21.40 22.25 Šolska TV — Vesolje: Vztrajnost spomina Jezikovni utrinki Angleščina VIII Francoščina VII TV mozaik — ponovitev Poročila Tedenski zabavnik, 5. oddaja Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja J. Javoršek: Življenje in smrt Primoža Trubarja, predstava iz Velikih Lašč Propagandna oddaja R. Strauss: Don Kihot, simfonične variacije na viteške teme TV dnevnik 17.10 Kronika Osijeka 17.30 Majhni in veliki, otroška oddaja 18.00 Letopis, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Kontaktni magazin 21.10 Sjaj Saške in slava Pruske, serijski film 22.45 Nadaljevanje Kontaktnega magazina 23.10 TV dnevnik 23.30 Via satelit 00.00 Poročila SREDA 29. aprila 10.00 Intsgrali 10.40 J. Javoršek: Življenje in smrt Primoža Trubarja, ponovitev 16.50 TV mozaik — ponovitev 17.30 Poročila 17.35 J. Bevc. Ko bo pomlad — Lučka 18.05 Japonske pravljice: Lovec na race 18.20 Skrivnosti morja, XII. Toplokrvne živali globin, 2. del 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Po sledeh napredka 20.45 Propagandna oddaja 20.50 Film tedna: Moja mala vas, češkoslovaški film 22.30 TV dnevnik 22.45 Videogodba Oddajnik II. TV mreže Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Angleščina VIII. 18.00 Francoščina VII. 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke - kviz 19.00 Videogodba 19.30 TV dnevnik 20.00 Ko se korenin zavemo: Veš, poet, svoj dolg, 13. epizoda dokumentarne serije (samo za LJ 2) 20.55 Žrebanje lota 21.00 Narodna glasba 21.50 Kako je z vašim očetom, zabavni program 22.15 DP v boksu, posamezno, reportaža TV Zagreb I. program 16.00 Dober dan, informativno — mozaična oddaja 15.40 15.55 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 21.30 21.45 Test Dunaj: SP v hokeju na ledu — 1:4, prenos slov. kom. % Risanka Številke in črke — kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Glasbeni večer: Videnja Arsenija Jovanoviča Včeraj, danes, jutri Umetniški večer: Zlatko TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Oliver Tvvist, serijski film 9.00 TV v šoli: Povej mi. Slovenščina, Kako gledati sliko. Oddaja tuje proizvodnje 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli: Kocka, kockica; Risanka, Mali program. Izbor, Risanka, Fizika, Zadnje minute 12.30 Poročila 13.45 Prezrli ste, poglejte! Oddaja resne glasbe;Kako je z vašim očetom, humoristična serija 15.00 TV v šoli: 1. maj, praznik dela; Oddaja za učitelje, Kaj je film 16.00 Dober dan, informativno—mozaična oddaja 17.10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.30 Oliver Tvvist, otroška oddaja 18.00 Družinske teme, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmoskop in jugoslovanski film: Življenje je lepo 22.30 TV dnevnik 22.55 Zabavnoglasbeni program: Videometronom 23.55 Poročila ČETRTEK 30. aprila 10.00 Šolska TV- Kaj je film: Film - vrste, zvrsti in žanri 11.00 Eni in drugi, francoski film 16.30 Šolska TV — ponovitev 17.35 Poročila 17.40 S. Makarovič: Škrat Kuzma 18.00 Pisma iz TV klobuka 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Poročila 20.05 Tednik 21.05 Vegetina kuhinja in propagandna oddaja 21.15 G. Torrente Ballester: Sonce in sence, 11. del španske nadaljevanke 22.10 Dokumentarne Iveri: Val in brazda, ponovitev 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže Jugoslaviji (sodelujejo vsi jugoslovanski TV programi) 10.25 Jesenice: Prvomajska proslava, prenos 11.30 Prvomajska praznovanja v Jugoslaviji — vključitev 15.00 Glasbena parada 3. srca Radenci 87: Big Band — RTV Ljubljana 15.35 Prvomajsko praznovanje na Poljanah nad Jesenicami 16.05 Glasbena oddaja 17.00 Poročila 17.05 F. Majnik: Moji konji 17.20 Fračji dol, 12. del ameriške nanizanke 17.45 Volk samotar, jugoslovanski film 19.05 Risanka 19.15 Propagandna oddaja 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 E. Govvans: Srce gorate dežele, 5. del novozelandske nadaljevanke 21.00 Po sledovih Slovencev v svetu IX. Delavci vseh dežel, 2. del 21.40 Propagandna oddaja 21.45 Poročila 21.50 Truplo v knjižnici, 1. del angleške nadaljevanke 22.40 Podeželana, ameriški film Oddajniki II. TV mreže 12.05 Poročila 12.10 Mali kaznjenec, avstralski risani film 13.30 Pojo zbori Dalmacije 14.00 Hotel Poland in njegovi gosti, 1. del nemške nadaljevanke 18.30 Srečanje z Ljudmilo Saveljevo, dokumentarna oddaja 19.00 Kornelije Kovač — najboljša plošča 86 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20/K) Pulj: Košarka — Jugoslavija: VVinston, prenos 21.30 SP v hokeju na ledu 1:3, vključitev v prenos EVR 22.00 Poročila 22.10 Diamantni rez, ameriški film TV Zagreb I. program 8.55 Poročila 9.00 Stara vas Kumrovec, dokumentarna reportaža 9.30 O delu je beseda, oddaja za otroke 10.00 Prvomajske proslave, neposredne vključitve: Košutnjak, Maksimir, Vrelo Bosne, Subotica, Jesenice 15.00 Poročila 15.05 Ustvarjalci, dokumentarna oddaja 17.05 Šaram, baram; oddaja za otroke 17.35 Zastava, zastava — njegova ladja plove pod Titovo zastavo, dokumentarna oddaja 18.05 Zabare 19.00 Videospoti za pesem Evrovizije 19.30 TV dnevnik 20.00 Prigodni program 20.55 Ikarov let, kviz 22.05 TV dnevnik 22.20 V petek ob 22.uri, kulturni magazin 23.50 Bis, nočni program radio žiri 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Smogovci, otroška oddaja 18.00 Kruševac: Finale jugoslovanskega pokala v vaterpolu 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Pozdrav prazniku, prenos koncerta 20.45 Poročila 21.00 Dokumentarni večer 22.30 Življenje knjige 22.55 Narodna glasba PETEK 1. maja 8.35 Poročila 8.40 F. Rudolf: Smešno za zjokat, lutkovna predstava 9.30 Pihalni orkestri: Papirniški orkester Vevče 10.00 Prvomajska praznovanja v Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz _Nedelja, 26. aprila 9.00 10.00 11.00 12.00 Iz Napoved programa — EP in melodije za vas zgodovine naših krajev. Praznična oddaja ob dnevu OF — Zaključek sezone smučarskih skakalcev Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo čestitke in pozdravi __ Torek, 28. aprila 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Zdravstveni nasveti 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Bralna značka — Glasbena oddaja 18.00 Novice in dogodki — Otvoritev obrata Nika v Davči — Zgodba iz radijske skrinjice • _Četrtek, 30. aprila 16.00 17.00 18.00 Napoved programa — EP in melodije za vas Minute za šport in rekreacijo — Oddaja za gospodinje — Kako zbiramo gradbeno dokumentacijo Novice in dogodki — Glasbena inventura RADIO PETEK, 24. aprila Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Glasbena pravljica - Marijan Lipovšek: Mladinske pesmi za klavir -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Vedri zvoki — 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.30 Človek in zdravje — 14.05 Iz sveta pravljic in fantazij - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Glasba starih mojstrov -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21 05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30-24 00 Iz glasbene skrinje - 00.05 — 4.30 Nočni program SOBOTA. 25. aprila Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Pionirski tednik — 9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11 30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.00 Radio danes, radio jutri — 16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 18.00 Škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše -20.00 Mladi mostovi - 23.05 Od tod do polnoči - 005.-5.00 Nočni program — glasba NEDELJA, 26. aprila bene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20 -24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 27. aprila Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 1005 Nedeljka matineja - 11.00 —13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža - 15 40 Pojo amaterski zbori - 16.30 Pogovor s poslušalci — 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zaba vna radijska igra - 19.45 Glas- Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico — 10.05 Lahka glasba s slovenskimi skladatelji - 10.55 Prenos proslave ob podelitvi priznanj OF - 12.10 Naši poslušal-! ci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Od melodije do melodije - 14.05 Slovenske partizanske pesmi upora, borbe, trpljenja, ponosa in radosti - 15.30 Poročila - 16.00 Vrtiljak želja -17.02 PO: Za svobodo, za kruh -partizanska lirika - 20.00 Kulturni globus — 22 30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK. 28. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glas-] benih šol - 9.05 Glasbena mati- neja — 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.10 Danes smo izbrali — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - Lu Hsun: Divje trave - 23.05 Vodomet melodij -00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA, 29. aprila Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Ali poznate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16 00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovske pesmi slovenskih skladateljev — 19.50 Li- kovni odmevi - 20.00 šopek zborovskih pesmi - 21.05 Wolf-gang Amadeus Mozart: odlomki iz opere Beg iz Seraja - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse : rezerva - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 30. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Znane nelodije - 12,40 Od vasi do vasi - 13. jO Od melodije do melodije - 1420 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica -22 50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program KRANJ CENTER 24. aprila: amer. akcij, film TOP GUN ob 16.. 18 in 20. uri, 25. aprila: amer akcij film TOP GUN ob 16 uri, ob 18 in 20. uri nastopajo NOVI FOSILI, premie ra amer komedije PORKVS II ob 22 uri, 26. aprila: ital akcij film BOMBARDER ob 10 uri, amer. komedija PORKVS II ob 15. uri, amer akcij, film TOP GUN ob 17 in 19 uri, premiera amer drame VOJAKOVA ZGODBA ob 21 uri, 27. aprila: amer komedija PORKVS II ob 16. m 18. uri, premiera jugosl fil ma VEČERNI ZVONOVI ob 20 uri, 28. aprila: amer komedija PORKVS II ob 16., 18 in 20 uri, 29. aprila: amer akcij krim film KOBRA ob 16.. 18 in 20 uri, 30. aprila: amer akcij film KOBKA ob 16 in 18 uri, amer drama VOJAKOVA ZGODBA ob 20 uri KRANJ STORŽIČ 24. aprila: tranc komedija PO PRVI LJUBEZNI ob 16 uri, ital erot komedija IMPOTENCA ob 18 in 20 uri, 25. aprila: ital akcij film BOMBARDER ob 16 in 18 uri, ital erot komedija IMPO TENCA ob 20 un. 26. aprila: av stral akcij film POBESNELI MAKS III ob 14 in 18 uri, ital erot komedija IMPOTENCA ob 16 uri, premiera franc filma NE DOTAKLJIVI ob 20 uri, 27 apri la: slov mlad film POLETJE V ŠKOLJKI ob 14. uri, franc. film NEDOTAKLJIVI ob 16., 18. in 20 uri, 28. aprila: franc film NEDO TAKLJIVI ob 16., 18. in 20. uri 20. aprila: hontk. film VELIČA STNI ob 16.. 18. in 20. uri, 30 aprila: angl pust. film OMADE ŽEVANA LADY ob 16., 18. in 20 uri JESENICE ŽELEZAR 24. aprila: amer krim. film ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA ob 16. in 18 uri, amer komedija PORKVS II ob 20 uri, 25. aprila: amer. krim. film ŠAKALI -AMERIŠKA PRAVICA ob 16 in 18. uri, ital erot. film VOJAKO VA ZGODBA ob 20 uri, 26. aprila: slov mlad film POLETJE V ŠKOLJKI ob 10 uri, amer kome dija NORI DAN - BEATLESMA NIJA ob 16., 18 in 20 uri, 27. in 28. aprila: amer komedija NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 16 , 18 in 20. uri. 29. aprila: ital erot komedija IMPOTENCA ob 16. in 18 uri, amer drama VO JAKOVA ZGODBA ob 20 uri, 30. aprila: ital komedija IMPOTEN CA ob 16., 18 in 20 uri JESENICE PLAVŽ 25. aprila: avstral akcij film PO BESNELI MAKS III ob 17 uri, amer ljub drama MOJA AFRI KA ob 19 uri, premiera hogkon filma BOŽJI OKLEP ob 22 uri, 26. aprila: angl pust film OCTO PUSSY ob 16 uri. angl pust film OMADEŽEVANA LADY ob 18 m 20 un. 27. aprila: ital ko mediia IMPOTENCA ob 18 in 20 KAMNIK DOM 25. aprila: amer. fant film NOČ KOMETA ob 17. uri, amer. ljub. drama MOJA AFRIKA ob 19. uri, premiera hognk. filma BOŽJI OKLEP ob 22 uri, 26. aprila: amer. fant. film NOČ KOMETA ob 15. uri, amer. ljub film MOJA AFRIKA ob 17,. in 19 uri, 27. aprila: amer. krim. film KOBRA ob 16. uri, amer. drama VOJAKOVA ZGODBA ob 18 in 20 uri. 28. aprila: amer krim. film KOBRA ob 18. in 20 un, 29. aprila: hongk pust film BOŽJI OKLEP ob 18. in 20 uri, 30. aprila: amer akcij, film TOP GUN ob 18 in 20. DUPLICA 25. aprila: hongk film VELIČASTNI ob 18. uri, amer. komedija ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 20. uri, 26. aprila: slov mlad. film SREČNO, KEKEC ob 15. uri, amer erot melodrama JOLAN DINA SKRIVNOST ob 17 in 19 uri, 29. aprila: amer akcij, film TOP GUN ob 18 in 20 un, 30. aprila: franc film NEDOTAKUI VI ob 18 in 20 uri CERKLJE 24. aprila: hongk pust film BOŽJI OKLEP ob 18 un, amer. ljub drama MOJA AFRIKA ob 20 uri TRŽIČ 25. aprila: amer krim film KO BRA ob 16 , 18 in 20 uri, premiera amer erot melodrame JOLANDINA SKRIVNOST ob 22 un, 26. aprila: amer akcij film KOBRA ob 15 m 17 un, amer komedija ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 19 un, jugosl film VEČERNI ZVONOVI ob 21. uri. 27. aprila: amer. fant. film NOČ KOMETA ob 18. in 20. uri, 28. aprila: angl. pust. film OMADEŽEVANA LADY ob 18. uri, amer. drama VOJAKOVA PRAVICA ob 20. uri, 29. aprila: amer fant film STARFIGHTER - ZVEZDNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri, 30. aprila: hongk. pust film BOŽJI OKLEP ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 24. aprila: avstral akcij film ZVEZDNI BOJEVNIK - STAR FIGHTER ob 18 uri, 28. aprila: amer. krim film ŠAKALI -AMERIŠKA PRAVICA ob 20 uri RADOVLJICA 24. aprila: amer film BUD JAHA NA ZAHOD ob 20 un, 25. aprila: amer. film BUD JAHA NA ZA-HOD ob 18 uri, amer film ROC-KY IV ob 20 un, 26. aprila: amer. film ROCKY IV ob 18. in 20. uri. 28. aprila: jugosl. film ČAO, INŠPEKTOR ob 18 uri, ju gosi film LJUBEZENSKA PISMA ob 20 un. 28. aprila: ju gosi. film ČAO, INŠPEKTOR ob 20 uri, 29. aprila: jugosl film LJUBEZENSKA PISMA ob 20 uri, 30. aprila: angl film POT V INDIJO ob 20 uri BLED 24. in 25. aprila: franc. film PRINCESA Z ASFALTA ob 20. uri, 26. aprila: amer pust film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 18 in 20 un. 27 in 30. aprila amer film ROCKY IV ob 18 in 20 un, 28. aprila: amer film BUD JAHA NA ZAHOD ob 20 uri 29. aprila: jugosl film ČAO INŠPEKTOR ob 20 uri BOHINJ 25. aprila: amer film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 20 uri, 26. aprila: franc. film PRINCESA Z ASFALTA ob 18 in 20. uri, 30. aprila: jugosl. film ČAO, INŠPEKTOR ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 24. aprila: amer krim film GOLJUFIVA IGRA ob 18 in 20. uri, 25. in 26. aprila: amer avant film GOONIJI ob 18 in 20 uri, 28. in 29. aprila: izrael film ZA REŠETKAMI ob 18 in 20 uri, 30. aprila: ital akcij, film RUSH ob 20 uri ŽELEZNIKI 24. aprila: amer avant film GO ONIJI ob 18 m 20 uri, 25. aprila: amer. krim. film GOLJUFIVA IGRA ob 20 un, 26. aprila: hongk. akcij film V KREMPUIH ŠPIJONOV ob 18 in 20 uri, 29. aprila: amer film TAM, KJER REKA POTEMNI ob 20 uri POLJANE 24. aprila: hongk film V KREM PUIH ŠPIJONOV ob 20 uri, 26. aprila: amer film TAM, KJER REKA POTEMNI ob 18 uri, 28. aprila: ital akcij film RUSH ob 20 un ZIRI 24. 25. aprila: amer srhljivk? GREMLINI ob 20 30, 25. aprila amer akci| film ZADNJA 60 JEVNIKOVA NALOGA ob 18 uri 28. aprila: amer film POI KANOM ob 20 30 ^IMlSSoJJ©IEIIGLAS 8. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Občanom in zavarovancem-samoupravljalcem čestitamo za 27. april — dan OF ter 1. maj — praznik dela in želimo obilo delovnih uspehov. Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI. Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in pri delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah, boste dobili vse potrebne informacije, da se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. KRANJ Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin JOP ^Ćl ;či i i .1 Čestitajo delovnim ljudem in občanom ob praznovanju praznika OF — 27. april in ob prazniku dela — 1. maj in žel'h veliko uspehov pri izgradnji socializma. KOPER Filiala Kranj Filiala Jesenice delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 7. maj POL.IKS ŽIRI Podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke n.sub.o. Strojarska ulica 12, Žiri TOZD Kovinarstvo, o.sub.o., Jezerska ul. 7, Žiri, tel. 69-320 TOZD Lahka obutev, o.sub.o., Strojarska ul. 12, Žiri, tel. 69-332 P DSSS, Strojarska ul. 12, Žiri, tel. 69-661 K Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo A praznik dela, 1. maj, in dan O F I Zakon dela in njegovega razvoja — to je osnovni zakon človekovega obstanka in celotnega nadaljnjega razvoja človeške družbe... " „ . Balzac ... je naše voščilo od dnevu Osvobodilne fronte in ob delavskem prazniku, 1. maju. De|avcj Save Krcmj sana urara KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in zadružnikom kooperantom čestitamo za praznik dela, 1. maj, in dan OF. SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME LJUBLJANA o. sub. o. KLADIVAR TOVARNA ELEMtNrOV ZA AVTOMATIZACIJO 64226 ŽIRI YUGQS^^| Telefon: 69-300 — Telegram: Kladivar Žiri — Telex: 34505 YU KLADI — Žiro SDK Škofja Loka 51510-601-10724 - Naslov: 64226 Žiri, p. p. 7, Industrijska cest — Železniška postaja: Škofja Loka Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik del^ maj, in dan OF. Mi RIL APRILA 1987 PRAZNIČNE ČESTITKE 9. STRAN (!®II^3mJ©ISIIGLAS J 'PŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA N V'NSKI KOMITE ZKS ŠKOFJA LOKA /CINSKI SVET ZS ŠKOFJA LOKA * INSKA KONFERENCA SZDL ŠKOFJA LOKA ■5 'NSKA KONFERENCA ZSMS ŠKOFJA LOKA A ZDRUŽENJ BORCEV NOV ŠKOFJA LOKA INSKA KONFERENCA ZRVS ŠKOFJA LOKA r OUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA ei čestitajo delovnim ljudem občine Škofja Loka za dan OF in delavski praznik — 1. maj Iskra Delavci delovnih organizacij ISKRA iskra iskra Električna orodja Telematika Kibernetika Delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj GRADBINEC KRANJ □ LET Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela! TEKSTILINDUS MIEAMJJ Delavci DO Tekstilindus iz TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica, TOZD Plemenitilnica, TOZD za prehrano in oddih in delovna skupnost skupnih služb ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA — 1. MAJ vezenine bled Za praznik dela in dan OF čestitamo delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ZLATARSKA DELAVNICA LEVIČNIK ŽIVKO Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za 1. maj — praznik dela 'IS@SHJ©IEIIGLAS 10. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 24. APRILAjiS Skupščina občine Jesenice Izvršni svet skupščine občine Jesenice Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Samoupravne interesne skupnosti občine Jesenice Delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov Skupščina občine Tržič in družbenopolitične organizacije čestitajo delovnim ljudem in občanom za dan OF in praznik dela veletrgovina SPECI bled, n. sol. o. Delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj OPREMA STANOVANJ IN JAVNIH OBJEKTOV -oprema p.o. DOM OPREMA ŽELEZNIKI Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj ter se priporočamo s svojimi izdelki OD lito U KO Kropa DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN OF iN PRAZNIK DELA - 1. MAJ Čevljarna Ratitovec Železniki — Slovenija Delovnim ljudem in občanom česti tamo za dan OF in praznik dela — 1. maj INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 Vabimo vas, da nas obiščete med prvomajskimi prazniki. Potrudili se bomo za vaše dobro počutje! Delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela — /. maji Žito Ljubljana TOZD PEKARNA Kranj \ Preselili smo se v novo pekarno v Naklo: ŽITO LJUBLJANA, TOZD PEKARNA KRANJ Cesta na Okroglo 5 64202 NAKLO Imamo nove telefonske številke: h.c. 47-751,47-752 ekspedit 47 - 750, direktor 47 - 792 Čestitamo delovnim ljudem in poslovn1^ prijateljem za dan O F in praznik dela ~* maj NA GRAŠKEM SPOMLADANSKEM SEJMU SO MED poseDna razstava Bavarske DRUGIM TUDI: Narodna razstava Madžarske razstava Gradimo — obnavljamo — popravljamo razstava Načrtovanje — opremljanje — stanovanje MEDNARODNI GRASKI SEJEM 25. april — 3. maj 1987 razstava Steklo in keramika mizarska razstava kmetijska razstava gastromodel itd. VSTOPNICE PO 700 DIN KUPITE IN NAROČITE PRI KOMPASU, MARIBOR, telefon 26-751, telex 33225 YU KOMPAS 24. APRILA 1987 OBVESTILA, OGLASI, ČESTITKE 11. STRAN ®S)JMlKIcJJ©IEnGLAS MODA IN UPORABNOST ® S PAR SPAR MALLE MARKET IN RESTAVRACIJA, V BRODEH NA KOROŠKEM 3 KM OD AVSTRIJSKE MEJE ----POSEBNA PONUDBA DO 9/5-1987- REGIO KAVA BRASIL ,;, 5 I RAMA 69! 90 MARGARINA M" V2 kg I Vi l OLJE i ioi 1 dz 99. MILKA ČOKOLADA 91» 300q mm II SPAR i ROZINE V2 kg 9! 90 NESCAFE CLASSIC 200 g 1 stekl. 792 99 SOMAT ZA POMIVALNI STROJ 5 kg 99. IZBRALI SOZMflS V MERKURJEVI prodajalni BLAGOVNICA Škofja Loka na Titovem trgu 7 nudijo dobro izbiro elektromateriala, gospodinjskih aparatov, bele tehnike, posode, jedilnih servisov, kristala, hladilnikov in zamrzovalnih skrinj, pa tudi moška, ženska in otroška kolesa za šport in rekreacijo. PAMPERS OTROŠKE PLENICE 1 kom. JAFFA ORANŽE VELIKI ANANAS m* VOLKSBANK LJUDSKA BANKA BOROVLJE Borovlje, Glavni trg 6 (Hauptplatz 6) tel. 9943-4227-3756 PODRUŽNICA ST. JAKOB V ROŽNI DOLINI Vaše denarne in druge posie lahko pri nas opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ugodili vašim željam! Ugodno lahko menjate v Borovljah ali pa tudi v menjalnici na Ljubelju, v stavbi carine, ki je odprta vse leto. V menjalnici na Ljubelju vam tudi povrnemo prometni davek! graa Gradbeno podjetje GRAD Bled Delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj GLAS 12. STRAN REPORTAŽA PETEK, 24. APRILAjlS Slgi^jl- APRIIA 1987 Gorenjske gozdove ogrožajo naravne ujme, divjad, lubadar in drugi škodljivci, onesnaženi zrak, bolezni, posegi v prostor... GOZDOVI UMIRAJO TUDI NA SONČNI STRANI ALP gornjesavski dolini je dvain-polkrat višja. Kranj, 21. aprila — Če opazujemo gorenjske gozdove iz letala, zgledajo lepi in zdravi, takšni kot pred'nekaj desetletji. Ko jih pogledamo bliže, vidimo, da so v slabem stanju. V Gozdnem gospodarstvu Kranj je samo še dobra tretjina gozdov YollV rudnika povsem zdravih, v blejskem nekoliko več. To so pokazale raziskave, ki smo jih v f rllv 1 uu 1 a> Sloveniji začeli leto ali dve prepozno. Mislili smo, da živimo v najčistejšem okolju. Verjeli in upali smo, da nas bo zelena kuga, kot nekoliko senzacionalistično imenujemo pojav umiranja gozdov, obšla. Resnica je drugačna: gozdovi umirajo tudi na južni, sončni strani Alp, prav tako kot v Avstriji, Švici, Nemčiji... Na Gorenjskem kaže znake umiranje približno 60 odstotkov gozdov. naravna radioaktivnost — ali kaj? Kaj bi bilo, če bi gozd povsem propadel, se sprašuje dr. Boštjan Anko. Tisoče prvobitnih rastlinskih in živalskih vrst bi ostalo brez okolja, brez dela na tisoče delavcev in kmetov, na razgaljenih površinah bi zagospodarila erozija, povečala bi se pogostnost in rušilnost snežnih plazov, z gora bi v doline drveli hudourniki in povzročali poplave v nižinah, ostali bi brez zadrževalnika in čistilca pitne vode, voda bi odnašala zemljo in z njo up, da bi se življenje povrnilo, izleti v gozdove bi se spremenili v sprehode po ruševinah, naravoslovne vede bi se ukvarjale z zgodovino, revnejši bi bili za čustvena doživetja v gozdu, izgubili bi najbogatejši naravni laboratorij... Je to mogoče, se je v ponedeljek na pogovoru o stanju gorenjskih gozdov (pripravila sta ga sozd GLG in Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko) vprašal mladi strokovnjak Mojmir Perdan iz Gozdnega gospodarstva Kranj, ki je za razpravo, podkrepljeno s številnimi podatki in na koncu tudi nekoliko čustveno obarvano, požel buren aplavz tudi med zelo uglednimi gozdarskimi in drugimi strokovnjaki. Gozdarji kot grobarji V Gozdnem gospodarstvu Kranj umira 64 odstotkov dreves. Kostanj je zdesetkan, ker ga uničuje rak, ho-landska bolezen je pobrala skoraj ves brest. Ze dvajset let pospešeno propada jelka, ki zavzema petino pretežno najboljših rastišč. Njena bodočnost je ogrožena, le en odstotek je še povsem zdra ve, naravno se zelo slabo pomlaja, v enem desetletju (1070- 1980) so njene zaloge upadle za četrtino. Smreke, ki predstavlja polovico lastnih zalog v gozdnem gospodarstvu, je neogrožene le še 15 odstotkov. Znake umiranja kaže tretjina bukev; stanje pa je pri tej drevesni vrsti nekoliko boljše, vendar predvsem zato, ker le pol leta, v času, ko ima listje, »vdihava« onesnaženi zrak. Nižinsko smreko napada rdeča gniloba, lani spomladi se je zelo razmnožil bukov rilčkar, ki pa ne bo povzročil večje škode. Po vetrolomu in žledolomu se je na iglavcih katastrofalno razmnožil lubadar. Gozdarji so lani odkrili 984 žarišč, postavili 325 lovnih pasti in porabili 6750 litrov strupenega ksilolina Lubadar je prizadel šest tisoč hektarov gozdov v kranj skem gozdnem gospodar stvu. V letu 1980, ki je z gozdarskega ozira veljalo za normalno, je delež »naklju čnih pripadkov« (posledice naravnih ujm. bolezni in škodljivcev) predstavljala dobro petino letnega poseka, lani že 62 odstotkov Gozdar ji se pojavljajo v vlogi gro barjev, sekajo le ogrožena drevesa, za redno sečnjo pa jim zmanjkuje časa. - Zakaj smo gozdarji tako ogorčeni ob besedi divjad, se je vprašal Mojmir Perdan Ravnotežje med gozdom in divjadjo je porušeno. Divjadi je preveč, še zlasti jelenjadi. Njeno število se je v tridesetih letih povečalo petkratno. Poškodbe so opazne na 8500 hektarih, četrtina gozdov ima prav zavoljo divjadi težave z naravnim pomlajevanjem. »Lovce še posebej zanima, v kakšnem stanju je gozd. Vemo,' da bolan gozd pomeni tudi bolno divjad, vendar pa škode, ki jo povzroča divjad, ni mogoče enačiti s tisto, ki nastaja zaradi umiranja gozdov. Mislim, da problemov ne bo, če bomo lovci in gozdarji uresničili tisto, za kar smo se dogovorili,« je dejal Branko Galjot, predstavnik lovske zveze. Gozdove na Gorenjskem redno ogrožajo naravne ujme. Vetrolom in žledolom sta samo v kranjskem gozdnem gospodarstvu podrla in polomila 469 tisoč kubikov iglavcev in listavcev na skupno 22 tisoč hektarih gozdov. Gozdarji že priznavajo, da se seka preveč, tudi zato, ker pretirano razbohoteni lesni industriji primanjkuje surovine. Gozdna paša samo v kranjskem godznogospodar-skem območju »obremenjuje« 800 hektarov gozdov. V škofjeloški občini so v zadnjih desetih letih skrčili prek sto hektarov gozdov, načrti pa že grozijo novim površinam. V gozdovih se bo bržčas spet več steljarilo, ker bo lesna industrija kmalu že vso žagovino, ki so jo kmetje kupovali za nastilj, pokurila ali predelala v brikete. Avtomobilska cesta Kranj - Ljubljana in širitev letališča sta zajeli prek 200 hektarov gozda. Še v tem srednjeročnem obdobju je predvidena gradnja avtomobilske ceste do Jesenic, ureditev drugega tira železniške proge, v dolgo ii k nem planu pa nova Širitev letališča, gradnja plinovoda Reka Beljak, 85 hektarov gozda naj bi zavzel novi del Kranjci Zračni tokovi se ne menijo za državne meje K omenjenim razdiralnim vplivom moramo prišteti še onesnaženi zrak, glavnega krivca za umiranje gozdov Na Gorenjskem imamo po- leg enega ali dveh velikih onesnaževalcev še veliko manjših — tovarniške dimnike, individualna kurišča, promet... Gozdovi so izpostavljeni tudi vplivu »mednarodnega transporta« umazanega zraka. Zračni tokovi se namreč ne menijo za državne meje in za politične ureditve, temveč zanesejo »umazanijo« tudi tja, kjer bi jo najmanj pričakovali. Za Pokljuko se je dolgo časa govorilo, da je »čista« in da še ni obremenjena z onesnaženim zrakom. Žal je resnica drugačna: citogenetske raziskave, ki jih opravlja Inštitut za biologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, so pokazale, da ima tudi pokljuška smreka poškodovane dedne snovi. Za Jelovico smo še lani pisali, da predstavlja »svetlo liso« na Gorenjskem; na ponedeljkovem pogovoru pa je dr. Blanka Druškovič iz inštituta povedla, da je tudi jeloviška smreka po po-škodovanosti genetskega materiala že povsem enakovredna pokljuški. Gorenjska smreka ima poškodovano približno polovico dedne snovi, kar pomeni, da bo le težko prenesla ekološke obremenitve, se naravno pomlajala in podobno. Po-škodovanost je nekoliko višja od slovenskega povprečja, najbolj pa v tem oziru izstopata Todraška in gornje-savska dolina. V obeh primerih je, kot ugotavlja dr. Blanka Druškovič, ugotovljeno stanje posledica delovanja poznanega onesnaževalca. V Todraški dolini je poškodo-vanost dedne snovi 90 —odstotna, je najvišja v Sloveniji in triinpolkrat višja od najnižje opazne poškodovanosti na 80 točkah v Sloveniji, v Prav podatek, da je v Todraški dolini največja poško-dovanost genetskega materiala smreke, je najbolj razburil vodstvo in strokovnjake iz Rudnika urana Žirovski vrh, ki so na ponedeljkovem pogovoru podvomili v pravilnost ugotavljanja poškodovanosti dednih snovi in tudi v sam rezultat. »Doze radioaktivnega sevanja so desetkrat nižje od dovoljenih in veliko manjše od tistih, ki jih uporabljajo v zdravstvu. V rudniku upoštevamo vse predpise s področja varstva okolja, naša čistilna naprava je ena najboljših, hrup je v mejah dovoljenega, rudnik pa tudi ni kriv za umiranje gozdov«, je dejal Dušan Pen-sa, direktor RUŽV, in nam nato za dokaz pokazal slike, ki kažejo, kako se je na rudi še iz časov poskusnega kopa zaraslo drevje. »Če je radioaktivnost razlog za umiranje gozdov, potem bi zaradi Černobila propadli vsi slovenski gozdovi.« V Rudniku urana v Žirov-skem vrhu zagovarjajo sta- lišče, da je prekomerna po-škodovanost dedne snovi lahko le posledica velike naravne radioaktivnosti, ki pa je na tem območju že desetletja in stoletja, ne pa posledica obratovanja rudnika. »Zanesljivo je, da v Žirov-skem vrhu sploh rudnika ne bi bilo, če tam ne bi bilo rude in večje naravne radioaktivnosti. Kopanje rude pa verjetno tudi nekaj prispeva k večji radioaktivnosti,« je dejala dr. Blanka Druškovič in pojasnila, da so za gozdove manj nevarni enkratni in veliki vplivi onesnaževalcev kot kronične, čeprav po količini manjše obremenitve. Naj bo tako ali drugače — o stanju gorenjskih gozdov je zdaj že več raziskav, ki kažejo in opozarjajo na ogroženost in stopnjo poškodovanosti. Z raziskovalnim delom bo treba nadaljevati in kolikor je le mogoče natančno ugotoviti, koliko ogrožajo gozdove (in vse naravno okolje) posamezni onesnaževalci. Rudnik urana Žirovski vrh je, na primer, kar sam naročil študijo o ogroženosti in poškodovanosti bližnjih gozdov, v kateri med drugim piše, da so za slabo stanje gozdov v letu 1985 krivi tudi mraz, bukov rilčkar, neurje s točo, in z žveplenimi spojinami onesnaženi zrak ne more biti razlog za poškodovane smreke na Žirovskem vrhu. C. Zaplotnik ODLAGALIŠČA NI V Gorenjskem glasu smo v petek, 17. aprila, objavili kratko vest o tem, da naj bi Rudnik urana Žirovski vrh med Prelesjem in Zadobjem odprl novo odlagališče odpadkov ter da bomo o tem in odmiranju gozdov v okolici več pisali v današnji številki. O umiranju gozdov in odlagališču direktor rudnika Dušan Pensa piše naslednje: »Rudnik urana Žirovski vrh ostro obsoja dezinformacijo o novem odlagališču. Trditev, da je RUŽV odprl novo odlagališče jalovine med Zadobjem in Prelesjem, je neresnična in zato je neresnična tudi trditev, da so v Lučinah proti in da njihov glas nič ne zaleže. Enako je neresnična trditev o umiranju gozdov v okolici uranovega rudnika. Sprašujemo se, kdo podpira in komu je v korist zavajanje javnosti z dezinformacijami, ki škodujejo RUŽV.« ZASKRBLJENOST »Kmetje so zaskrbljeni nad stanjem gozdov v Todraški dolini. Ekološka problematika je bila tudi glavna točka dnevnega reda na nedavnem zboru kmetov GG-jeve proizvodne enote Poljane. Kmetje so zahtevali, naj jim strokovnjaki jasno in glasno povedo, kakšna je usoda tamkajšnjih gozdov, kolik- Miloš Stanonik iz Vin-harjev, kmet in inženir agronomije, je dejal, da ne more nikogar obtoževati, dokler ni raziskav, da pa se na gozdu vidi, da ni več zdrav. »Iglice rumeni jo, bukovo listje prezgodaj porjavi in odpade, zato je tudi prirast manjši,« je dejal Mi los, ki je sicer bolj kot od gozda življenjsko odvisen od hleva, v katerem redi 40 glav živine, vendar ga tudi stanje gozdov in vsega naravnega okolja zelo skrbi. Ignacij Buh, predsednik sveta krajevne skupnosti Lucine »Med krajani je veliko nezadovoljstvo zaradi onesna/enja zraka Rudnik z meritvami spodbija naše trditve in dokazuje, da je vse v mejah predpisanega in dovoljenega Mi se na vse to dosti ne razumemo, ne znamo pa si pojasniti, zakaj so se pred leti sušile češnje, zakaj je propadel šen je pri tem vpliv rudnika in lanskega sevanja po nesreči v Černobilu, koliko k stanju gozdov prispevajo naravne ujme, bolezni, škodljivci, divjad, onesnaženi zrak...« sta dejala Jože Uršič, vodja enote Poljane, in Joža Sovine, vodja gozdarskega revirja Luči ne. uich, /.ukaj bukovi listi tako zgodaj rumeni-jo, zakaj je krompir tako hitro segnil... Franc Dimota, kmet iz Bačen: »Pri nas smo lani posekali 50 kubi kov sušic, letos nam jih je gozdar odkazal 40 kubikov. Pri živini je več plodnostnih motenj kot nekdaj, krave težko ostajajo breje Ne vem, ali je za to kriv rudnik ali ne. Kmetje nismo tako učeni, da bi si to znali razložiti, zato bi bilo prav, da bi nam vse to poljudno pojasnili strokovnjaki« Milan Setničar, kmet iz Bačen: »Nafta Kffiaj na je bila pred leti zdrava, zdaj ni več: iglice se uspiajo, pri mladih smrekah ODA žamo razne bule. bukovo listje prezgodaj porjavt, kisel dež, ki pada, zvija liste rastlin... Lahko le sumim, da je za to kriv rudnik, ne morem pa trditi, /.a to imamo strokovnjake.« Akupresurana HUJSANJE PO Bled - Čeprav bleJskJyS!1Cna Ponudba ne raste skoki Metode tradicionalnemedicine pri nas niso no spoznavajo učinke ten^oa ie v Alp penzionu. Masaža telesa — Meh*IJ0šJ'>i poS?1* miza P«Jetno povalja telo od nog do glave, ^rja. - Foto- I M Foto: L. M. Kar nekaj nas je tak»j. na°£zakaj je ne bi imeli tudi ne bi mogli mimo lepo savn«! Vendar Pa bazeni, njene mize z dobrotafl*.\ masaža in kozmetični bi in si privoščili zafo*^ celo.ni mso dovolj. Hotel Topli-Predimed svoJe storitve že trarf- • uvedel tudi metode neajcionalne kitajske medicini lren-utno pa teh uslug ni- Ul 111 Ol Kll»~---- . . dva. Proti temu so si y ^ od nekdaj pomagali z n «j| čnejšimi sredstvi, bl^j0/ ostrejšimi, vse pa je W■ -fi sno od večjega ah nw i obsega pasu. Kitajci, > ^ - -umia dikuu^ mer, so si že od nekdajn. ]e J Alp penzion. »Začelo Pr ie Y° VrZeI na Bledu izpo1" e J nlP penzion. »Začelo se gali s svojo tradicionaljj a Se Javno Gostje so tožili, da metodami ak^ 2F»blejskih hotelih savne upresure, pa ^ imeli vJ°K,Ze ob 18' uri/ Ker smo dicino, z ture in akupresure . ne le zaradi težav s pr f težo, pač pa tudi bolez^J« meniti Rikli je imel svoj > ne, kako telesu in du? V gati do zdravja in dobf^ Smo -V k'etl še nekaj prostora, za rir° Urec"b za naše goste in Podv .P' dodali smo še kad za Prav'°i ° masažo in solarij,« Vendar truCa Slavica Sršen- čutja, pa še prelepo « $ - h« si ijuaje zeujo se okolje ni bilo povsejV 2a nrave«. še kaj posebnega učinka. Če je Bled neg} AkUD£° telesa in sprostitev, vel tudi kot zdravili* 4 ga ^sura, s katero se poma- zdaj to še ni, je verjey. žo, ner5 Jati Prekomerno te" vzrokov. Ni pa bilo m** bol h'7°z°. nespečnost, glavo- skusov, takšno dejavn^ ^ pečine v sklepih, hrbte- viti. Če imajo, na pn^i ^ to d §0, je bila kot nalašč dencih, uspešno «leP°tn° l0" Pr*d dvem a mesecema NAGRDA ZA 01 RAČWLNIŠKE Jesenice, 23. apf/]? ^ Draganova iz Nove vasi pri Radovlji^^^a v računalniškem centru jeseniške & Prejela Kidričevo nagrado za dip10 .^odel razvoja racu nalniških obdelav »m ozirom na jeseni- ško Železarno. Pred nedavnim je preje-•a Kidričevo nagrado za svoje diplomsko nalogo 25-letna Olga Dragan 12 Nove vasi pri Radovljici, ki je zaposlena v Računalniškem centru MSeniške Železarne. Nagrado ji je podelila mariborska univerza za dlPlomsko delo Model razvoja računalniških obdelav s posebnim ozi-rorn na jeseniško Žele-2arno. Olga Draganova Je lani diplomirala na Visoki šoli za organiza-C1J0 dela v Kranju. »Problem, da so računalniške obdelave še Vedno premalo učinkovite, ni ie naš in sploh ne n°v,« pravi Olga Draga L»rtfWu,*sknOVU' >>S Um M> SI*'tl,it'-jo tudi po svetu, zato f s«V^lft y na'«g« izbrala prav to temo. Razumljivo je. °- *jjki \ko črpati iz dosegljive tuje literature, a tu" SflKfcfchl ]" °Prav'lu v jeseniški Železarni, so se P«kll/L,,|ti Jii^ol,^£mi- Raziskava v jeseniški Železarni je P01.*^* ^ " ohi:i!h okvirih sistemskega inženiringa, cilj raz'* računalniških obdel»v-. fjjW Diplomska naloU* p,,, informacijski sistem- ° uf ^|ia »»./.i. .a.a.a irv iz0 k ^likovanje modela razvoja V trj j i , ... r0: J** nele: organizacija in 'iaio^ *"'Ba ., 'Hf0 Ul vodilnih delavcev. Če ne bomo tako pi'»stoplnap^K%riiima<1.l^k('ria sistema, bomo dosegli vidne«« p h, »ti , °niki takega sistema "Olh^ Of morai«) zavedati, da j' '.^v k M rj~^ jim strokovni no vsiljujejo nekih re^/ Vbodov. Tega pa no se delavci r^tur—vrv" ie8a Pa pri nas žal zdaj Še ni, čeprav ,s ra poudarja, da je tovrstno sodelovanje nn.lI1(/#'A % Olga Draganova J« ^ svojega prostega časa. Obvi°^U d<>'a l)n'('vsi*m adala računalniški si PETEK, 24. APRILA!?!! Uglgjljj. APRILA 1987 REPORTAŽA Akupresurana Bledu 13. STRAN (^IMSSMJ©IESGLAS HUJS^NJE PO KITAJSKO Bled - Čeprav blejs^ična ponudba ne raste skokovito, pa se od časa do časa vendarle pojavi kaj novega. Metode tradicionalne medicine pri nas niso novost, pa tudi za Bled ne. Blejci in njihovi gostje lahko spoznavajo učinke tcn^a ie v Alp penzionu. je začel s takšno tradicionalno metodo kitajske medicine lajšati te tegobe dr. med. Krste Pop Štefanija, anesteziolog v kranjski Bolnišnici za porodništvo in ginekologijo. »Kakšne tegobe se lahko odpravljajo s temi metodami? Najrazličnejše. Za nekatere je tegoba debelost, za druge kajenje, za tretje splošno slabo počutje, take in drugačne bolečine. Čeprav je trenutno največ zanimania za hujšanje. pa se s takšnimi metodami, ki jih pozna tradicionalna kitajska medicina, lahko opravlja tudi najrazličnejše kozmetične posege, kot je glajenje gub, odprava celulitisa in podobno,« pravi dr. Pop Štefanija, ki kot eden redkih strokovnjakov za akupunkturo pri nas uporablja metodo tradicionalne kitajske medicine tudi pri svojem delu v bolnišnici — pri porodih. L. M. Masaža telesa - M*1*"!!^ poS1111 miza Prijetno povalja telo od nog do glave, sp*" ^mlrja. _ Fotor f M tak*! ?K zakaj j« Foto: L. M. Kar nekaj nas je ^ . n& . «™aj je ne bi ■ bi mogli mimo lep° savn* Vendar pa bazeni, ' Sa] ' masaža in kozmetični Ce1Qni niso dovolj. Hotel Topli-prev med svoje storitve že trad -eti Uvedel tudi metode racionalne kitajske medici-ma enu*no pa teh uslug ni- njene mize z dobrotam'^H bi in si privoščili z.a JjjeJ dva. Proti temu so si U^J. od nekdaj pomagali z iitl!, čnejšimi sredstvi, bia ' * ostrejšimi, vse pa je ° sno od večjega ali m ^ obsega pasu. Kitajci mer, so si že od nekdaj na gali s svojo tradicionaijjA z metodami a_Kwj Pr njui v.to vrzel na Bledu izpol-]e Je nlP penzion. »Začelo se Se Savno. Gostje so tožili, da zaDPo blejskih hotelih savne irner30 Že ob 18' urL Ker sm0 Srnolv k*eti še nekaj prostora, težo, pač pa tudi bolezni- 2& Jo'Uredili za naše goste in meniti Rikli je imel svo > podv"F' d°dali smo še kad za ne, kako telesu in du£uV prav. uno masažo in šolanj,« gati do zdravja in dobr dicino, ture in akupresure, paJ^iO ne le zaradi težav s P1;, f Vend' lastr»ica Slavica Sršen. kaj °ar pa si liudie želiJ° še za n en' še kaJ posebnega čutja, pa še prelepo okolje ni bilo povsej r učinka. Če je Bled negi vel tudi kot zdravili• t zdaj to še ni, je verje3|0f vzrokov. Ni pa bilo ta i skusov, takšno dejavn* > • uoiecine v sklepih, hrbte telesa in sprostitev. ga 0jresura- s katero se poma-ž0 Povijati prekomerno teboj bo^0-20' nesPečnost, glavo I *a to" Pred0dveemla dencih, uspešno «lep° a mesecema Akupresura — starodavna metoda za sodoben čas NAGRDA ZA OLGINE RAČIPLNIŠKE OBDELAVE Jesenice, 23. apf.,lf fcj* Draganova iz Nove vasi pri Radovljiška v računalniškem centru jeseniške & Prejela Kidričevo nagrado za dipl^fck^.^odel razvoja raču- nalniških obdelav ško Železarno. °zirom na jeseni- Pred nedavnim je preje-la Kidričevo nagrado za ^oje diplomsko nalogo r5~ letna Olga Dragan !z Nove vasi pri Rado-v'jjci, ki je zaposlena v r&čunalniškem centru ^eniške Železarne. Nagrado ji je podelila "Mariborska univerza za dlPlomsko delo Model razvoja računalniških obdelav s posebnim ozi-rom na jeseniško Žele-Zarr>o. Olga Draganova Je lani diplomirala na Vlsoki šoli za organizacijo dela v Kranju. »Problem, da so računalniške obdelave še vedn0 premalo učinkovite, ni ie naš in sploh ne n°v,« pravi Olga Draga itf*A»!!0,nsicnova" tem se sreCuJe" jo tudi po svetu, zato sj jrtjH^ nalogo izbrala prav to temo. Razumljivo je..0J, »jjki ^ * "ko črpati iz dosegljive tuje literature, a tu< ^pV^obl1 J°- °Pruvil" v jeseniški Železarni, so se poka*% JJ?0^k J1- Haziskava v jeseniški Železarni je P°Vw*' " *>bliL okvirih sistemskega inženiringa, e ilj raz*** u "Kovanje modela razvoja računalniških obdelaj . tfjW v Diplomska naloll! , Pf(,j. !n dele: organizacija in Informacijski sistem- 0 ^JjJrjjnega dela in postopka razvoja obdelav ter i*° ^ dokumentacije. Pri izbiri teme seŽ0 ijj*.Posameznih elementov, temveč sem zajela s\% S^Ju1 lit0PriH,Vst>m izredno veliko problemov. Vsi model' gpjjjl,; v"atUri temeljijo na infor stem, predvsem pa je dokazala, da kot mlada strokovnjakinja zna misliti in si prizadeva racionalizirati računalniško obdelavo. »V jeseniški Železarni se računalniško vodenje proizvodnje vse bolj uveljavlja,« pravi Olga, »saj je nova jeklarna povsem opremljena s procesnimi računalniki in tudi druga proizvodnja naj bi bila postopoma pod učinkovitejšim nadzorom. Prav zdaj se je izkazalo, da je veliko zaostanka in problemov pri materialnem poslovanju, zato je prav materialno poslovanje v našem računalniškem centru prednostni projekt. Večinoma se zgledujemo še po tujih izkušnjah, kajti kljub vsemu je računalništvo v Jugoslaviji še novost in bo potrebne veliko osebne prizadevnosti in inovativnosti, da bo postal sistem zares prodoren in kar najbolj učinkovit.« D. Sedej marijskem sistemu. h h'h n,erarhične piramide v delovni organizacij« j. K >,/nf0 'n vodilnih delavcev. Če ne bomo tako pristop11 apffLV^acijskega sistema, ne bomo dosegli vidneg« ^K »tj „^"iki takega sistema se morajo zavedati, da J'''itev'>, skupaj odvija v goadtt, kjer se da imenitno zabavati. Najljubša točka pa je otrokom bližnja lovska opazovalnica, ki je vedno polno zasedena. Kako tudi ne, z nje je najboljši razgled na vso proslavo pa še kam drugam. — Foto: D. Dolenc »In kupec po svetu hodi, aVpa kaj dobička bo...« (F. Prešeren) ŽALEHARJEV OCE - GORJUŠKI PREKUPČEVALEC IN HUMORIST Po vsem Bohinju in še daleč naokrog poznajo Janeza Zalokarja, po domače Zaleharja z Zgornjih Gorjuš. Poznajo ga kot iznajdljivega prekupčevalca in humorista. Mnogo šaljivih je že natrosil med ljudmi, ko je naokrog poizvedoval za živino in se pogajal za nakup ali prodajo. Marsikakšno odliko je strmoglavil, če je kupoval, in napako omilil, če je prodajal, in to s svojimi originalnimi pripombami, ki svojevrstno lahko uspevajo samo na bohinjskem zelniku. Maja bo dopolnil dvainosemdeset let, pa pravi, da še toliko časa ni mislil biti na svetu, a se mu je takole zavleklo. Nekdo mu je rekel, da je to že kar lepa starost. On pa mu je odvrnil: "Visoka, lepa pa prav nač". Mož je svežega duha in imenitnega spomina, le vid mu je opešal, da mu nobena očala ne morejo več dobro služiti, zato mu je zelo žal, ker ne more brati drugega kot naslove z velikimi črkami. Na vrhu hribčka živi v lični kmečki hiši, zadovoljen z možem svoje vnukinje, ki je vešč vsakega dela, zato ga v šali sprašuje, koliko ima poklicev, ker mu gre vse tako dobro od rok. Zdi se mu, da dandanes kljub mnogim napakam razkošno živimo, ker je vajen skromnega in trdega življenja. V življenju je doživel več hudega kot lepega. Njegova starša sta bila že starejša, ko je on prijokal na svet. Imel je še sestro, ki se je poročila z znamenitim gorjuškim fajfarjem. Čeprav gorjuške fajfe slovijo vsepovsod, ni le nasprotnik, ampak naravnost sovražnik kajenja. Oče je večno vlekel fajfe, čeprav je imel naduho. K zdravniku nikoli ni maral, le sinu je naročal, n .j ga vpraša zanj. Znameniti zdravnik Vacek se je hudoval, da če bo kadil, ni vredno hoditi k njemu. Ko je omenil očetu kajenje, je dejal za zdravnika: »Ta neč na ve.« Ker so bili starši bolehni, je zgodaj prevzel kmetijo in kot pravi, se je premlad poročil; bilo mu je šele enaindvajset let. Žena mu je predlanskim umrla. Imela sta pet otrok. Prekupčevati je začel že pred več kot šestdesetimi leti. Celo datum si je zapomnil: prvo kravo je kupil 26. februarja 1926. leta in jo potem malo dražje prodal. Če je zaslužil le za vrečo moke, je bilo dobro, saj na Gorjušah žito ne uspeva. Tudi koruza ne »rata«. Glavna pridelka sta krompir in seno s ko-šenic. Ker je veliko časa porabil za prekupčevanje, je moral včasih še pri luni kositi travo. Tudi solato in grah so pridelovali za prodajo. To je vse peš znosil na Bled. Bilo je pravo trpljenje. Največji tovor je tehtal 32 kg in 70 dekagramov; naložil si ga je na Gorjušah in zložil na Bledu. Ko se je tudi nazaj vrnil peš, namesto da bi se malo spočil, je moral takoj pohiteti spravljat seno. Zato ni čudno, da ga na stara leta bolijo noge. V drugi svetovni vojni je bil v partizanih zadnjo zimo 1944.leta. Tudi v partizanih se je srečal s svojim poklicem. Nekoč so morali na Rut po živino za partizane. Naleteli so na nemirno kravo, ki kar takoj ušla. Če jih ne bi bilo veliko, bi je ne mogli ujeti. Pri nekih kozolcih jih je čakala kmetica, ki je tarnala, da ima jalovo kravo in bi jo rada z njimi zamenjala za brejo. On pa, ne bodi len, je hitro dejal: »Tole vzemite, ta je dobra, pa mlada je še. Dolgo časa jo boste lahko imeli, zato bi jo bilo res škoda zaklati.« Ženska je še vprašala, kdaj bo telila. Kako naj bi vedel?! Naenkrat si je izmisli: »Septembra.« Dve leti po vojni je šel Žalehar po ajdo na Primorsko. Mikalo ga je, da bi zvedel, kako je bilo s tisto kravo, zato je zavil v njihovo hišo. Ko ga je gospodinja zagledala, se je začudila: »Jezus, a ste prav vi?« Odvrnil je: »Prou jest sam. Kako pa j bvo s tisto kravo? A j kej striva?« »Ma, glih ko ste rekou,« je veselo povedala. Zelo je bil presenečen, vendar ji ni razlagal resničnega ozadja. Iz hvaležnosti mu je usula pehar suhih hrušk v nahrbtnik. Že po poti so mu »prišle prav.« Nekoč mu je pa kupljena krava ušla nazaj v fužinarsko planino. Ko jo je že drugič gnal skozi Staro Fužino, je srečal možakarja, ki mu je pohvalil kravo, ga spraševal, kje jo je kupil in koliko je dal zanjo. Povedal mu je malo višjo ceno. Kmet mu je dejal, da jo on odkupi in še malo primakne zraven. Hitro je bil za to, ker se je že mračilo. Mislil si je, da bo laže šel sam na Gorjuše, kot pa da bi se še s kravo ubadal. Ko sta se spet srečala, mu je kupec dejal: »A te nič ne peče vest, ker si toliko zaslužil pri kravi?« On pa se je znašel: »Nič, če pa ne bi, bi me pa. Kvečjemu noge so me pekle, ker sem moral še enkrat ponjo v planino.« Nekoč ga je na sejmu neki kupec vprašal za kravo: »Kuj jo držete?« »Tkuj da mana uide,« se je odrezal. Prekupčeval je tudi s prašiči. Zamenjeval jih je celo za volno. V Bohinjski Bistrici je šel mimo ženske, ki je plela. Ta ga je vprašala: »Ali ima na Gorjušah kakšen človek kaj volne?« Žalehar pa se je pošalil: »Do zdaj še nikogar nisem videl, da bi jo imel. Če mu bo pa zrasla, ga bomo pa sami ostrigli.« Pogovarjala sva se še o peklenski jagi, tudi brez coprnic niso bili na Gorjušah, v Kosovnici pa so hodili prazni škornji. Videli so tudi duše, ki so vicale kot drobne lučke. Žalehar pripominja, da jih je danes še več videti, če ponoči vozijo avtomobili po cesti. Otroke so strašili s Pehto. Včasih so trdili, da ji je treba skuhati korenjevko, da jo odženeš od hiše. Korenje in moko skuhaš skupaj in dobro premešaš. Žalehar smeje pravi, da bi se našlo še nekaj peht, vendar najbrž ne bi hotele jesti kore-njevke. Sedaj pa je star in ga marsikaj boli, čeprav ne tarna tako, kot je dejal Zapotnjekov Peter z Gorjuš za svojo bolno ženo Špelo, ko ga je nekdo vprašal, kako je z njo: »Vse jo boli. Še to jo boli, kar nima; še več jo boli koker je babe.« Vsakogar skrbi, da ne bi preveč trpel, predno bi umrl. Zapotnjekov Peter pa je dejal: »Ča smrt usaka stara baba prestoji, M m pa zamau zdi, da b jo jest ne.« S to šalo je Žaleharjev oče podkrepil tudi svoje mišljenje. Človek je srečen, če lahko obišče tako iskrivega humorista kot je on. Pregovor pravi, da je humor rešilni pas v človekovem življenju. Z njim se je tudi oče Žalehar reševal iz življenjskih stisk in vsakdanjih nevšečnosti. Marija Cvetek PREJELI SMO" KDO JE ODGOVOREN ZA POČETJE NA SORIŠKI PLANINI Za območje Soriške planine je bil pred leti sprejet zazidalni načrt, ki točno dolo-območja zazidljivosti, smučišč in smučarskih vlečnic. Za sprejetjem zazidalnega načrta, kolikor nam je znano, je bil sprejet odlok o • prepovedi razparcelacije in prodaje zemljišč na Soriški planini. Vendar se kljub vsemu najde zasebni obrtnik, ki s pomočjo skupščinskih upravnih organov in s pomočjo inšpekcijskih služb poskuša na smučišču v podnožju smučarskih vlečnic graditi gostinski objekt. Na lokacijski ogled so upravni organi občine Škofje Loke vabili vse prisotne na Soriški planini, razen naše delovne organizacije Litostroj ys pojasnilom, da nismo neposredni sosed zemljišča in torej po mnenju upravnih organov občine Škofja Loka nimamo kaj pripomniti na njihovo početje. Res je, da se zazidalni načrt za Soriško planino, tak kot je, mora novelirati, in sicer po realnih možnostih, ki jih nudi Soriška planina ter obstoječa in možna infrastruktura. V tem konceptu sprememb sodelujemo in podpiramo občino Škofja Loka. Sodelujemo tudi pri reševanju težav, ki se pojavljajo pri oskrbi z vodo, z odplakami, z vso vrsto energije in z drugimi težavami, kot je prevoznost cest in drugo. Res je tudi to, da smo najdalj časa prisotni na Soriški planini, da je poleg nas tam le še DO Šport in rekreacija, ki upravlja vlečnice in smučišča. Ni pa res, da nas početje tistih, ki mislijo odobriti gradnjo nekega zasebnega lokala na Soriški planini, ne zanima. Zanima nas predvsem, kako je možno za ta objekt izdati elektro soglasje, če Elektro Kranj trdi, da na Soriški planini ni na razpolago niti ene kilovatne ure več. Kako je možno izdati soglasje za vodovod, če najnovejše raziskave kažejo, da na Soriški planini ni vode niti za obstoječe objekte? Menimo, da po veljavnem zazidalnem načrtu in po veljavnem odloku o prepovedi razparcelacije in prodaje zemljišč in glede na obstoječo infrastrukturo gradnja objekta v podnožju oziroma med smučarskimi vlečnicami na smučišču ni možna. Če pa komite za družbeno planiranje in urejanje prostora občine Škofja Loka meni, da icaše soglasje za gradnjo navedenega objekta ni potrebno, potem menimo, da tudi bodoče sodelovanje glede usode Soriške planine med našo DO in komitejem za družbeno planiranje in urejanje prostora ni več potrebno. V DO Litostroj mislimo, da je treba obstoječi zazidalni načrt Soriške planine novelirati in povabiti delovne organizacije, ki bi na tem območju gradile počitniške domove in bi lahko združile potrebna sredstva za najpotrebnejšo infrastrukturo. Ne moremo pa podpirati pozidave na območjih, ki so določena za druge namene in za nekoga, ki ga ne skrbi bodočnost Soriške planine, pač pa ga zanima le bodočnost iztržka v svojem lokalu. Obenem smo presenečeni, da je delovna organizacije Šport in rekreacija Škofja Loka za gradnjo objekta v navedenem področju dala pozitivno soglasje. Tržni inšpektorat Kranj prosimo, da se natančno informira o nameravani izdaji lokacijske odločbe in naj predpiše pogoje, pod katerimi bo ta obrat na Soriški planini lahko obratoval. Nad delom sodelujočih v postopku smo zelo ogorčeni, ker menimo, da ne spoštujejo uradnih veljavnih predpisov in se bomo v primeru izdaje lokacijske odločbe pritožili na Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Mi,an Vidmar Direktor TOZD ZSE Litostroj JBISISJMEUGLAS 14. STRAN. RAZVEDRILO PETEK, 24. APRILA1987 KRANJČANOM NI MAR... Slovensko pisateljsko društvo je dobilo novega predsednika, Rudija Šeliga iz Kranja. Nedvomno veliko priznanje, velika čast. še posebej v dandanašnjih časih... čestitamo mu, vsaj mi, kajti v Kranju se do danes nikomur ni zdelo vredno, da bi mu poslal čestitko ali mu stisnil roko. Pravijo Blejci: ICO „ . »Novo B,ed * vhod«' in še o odPremoi*ta zvečer «ni ZaP°sIeni VrSt * b ».V0z3£|0b»'»i no.« istraeij( vse števiiL. nosti'. draJ, rJ?" na JVT/J NAKLANCEM SMETIŠČE NI V ČAST V spomladanskih mesecih, ko še ni turistov, počivajo tudi naši vrli črpalkarji. Če vam ponoči zmanjka bencina, se vam ne bo dobro godilo, kajti ponoči so dežurne črpalke le v Voklem in na Javorniku pri Jesenicah. Za vso to dolgo gorenjsko magistralo občutno premalo, odlagališče odpadkov, za katerega se nihče ne zmeni. Odlagališče raste in raste, postaja že prava sramota. Bi komu padla krona z glave, če bi odpadke pospravil, se posebej pred vsakoletno proslavo na Okroglem? ■Alpski večer NAJ VIC O • Gorenjec in čebela Gorenjec da v časopis oglas, da prodaja med za polovico ceneje kot je v trgovini. Kajpak se javijo sami Gorenjci, ki bi radi kupili poceni med. Ko se nekateri le oglasijo pri prizadevnem čebelarju, ki je tako razveselil kupce s poceni medom, se vpišejo na njegov dolgi seznam. Nekdo pa le povpraša, kdaj bodo med lahko vzeli: »Ja, malo boste morali počakati. Imam namreč samo eno čebelo...« Aljaž Jekovec, Kranj Gorenjci! Pripovedujmo si šale na la' sten račun, na račun naše varčnosti! Vse objavljene šale o Gorenjcih na-grajujemo. Da se ne boste ob večerih naveličano pretegovali in vzdihovali, češ le kdaj sem bil zadnjič v kinu, primite za pero in napišite dober vic. Poslali vam bomo vstopnico za kinopredstavo v kinematografih Kinopodjetja Kranj. • Krepki rod V odročni vasi je živel možakar, najstarejši daleč naokoli. Že dobrih 120 let je imel na plečih, a je bil še čil in krepak. Na svoj 120. rojstni dan si je kupil kolo. Vsako jutro je sedel nanj in se odpeljal, vračal pa proti večeru. Krajani so dolgo ugibali, kam se vendarle vsak dan vozi. Pa ga je le vprašal sosed: »Ti, Francelj, le kam kolesariš vsak dan, pa še pri tej častitljivi starosti?« »Kam, kam?!« se je razburil Francelj, »starše hodim obiskovat!« • Kako se Gorenjci spoznamo? Brata, Gorenjca, se nista videla že leta in leta. Nazadnje sta se vendarle našla in dogovorila, da se natanko po petdesetih letih ponovno srečata — iz oči v oči — na kranjski avtobusni postaji. »Kako sta se po petdesetih letih sploh spoznala« so enega izmed njiju vprašali prijatelji? »Po 'reklcih«, je odgovoril brat. Alpski večer tradicionalna narodnozabavna prireditev na Bledu. Ne gre pa za tekmovanje ansamblov, marveč Veseh bo vse do polnoči Bled, aprila — Zdaj je znanega že precej več, čeprav vam vseh podrobnosti še ne mislimo razkriti, kajti zanje je še čas. Že na začetku pa povejmo, da so vstopnice za Alpski večer Bled 87, ki bo 16. maja ob 20. uri v športni dvorani na Bledu, že v prodaji. Zvedeli smo tudi, da je zanimanje za prireditev veliko, zato pohitite, da ne boste ostali brez vstopnice. Da bo zares veselo vse do polnoči, so potrdili tudi prireditelji Alpskega večera v sredo dopoldne na tiskovni konferenci na Bledu. »To bo vsekakor zares velika narodnozabavna prireditev, kakršno si je Bled, tudi zaradi turizma,' že dolgo želeljrje pou- daril direktor Turistične poslovne skupnosti Branko Cop, ki je poleg Alpskega kvinteta, vodi ga že več kot 20 let Jože Antonič, zastopnik ansambla pa je Stane Knific, iz Turističnega društva Bled eden od organizatorjev prireditve. Zdaj je že tudi odločeno, da bo celotno, dobro štiri ure trajajočo prireditev posnela ljubljanska Televizija in jo potem predvajala v šestih do osmih nedeljskih oddajah. Režiser oddaje pod naslovom Alpski večer bo Igor Prah. Scenarij za prireditev je delo prof. Ivana Sivca. Radio Ljubljana pa bo poskrbel za ozvočenje dvorane. Mimogrede zapišimo, da bo to delo ekipe, ki je dobila že več priznanj za ozvočenje različnih jugoslovanskih festivalskih POKROVITELJI PRIREDITVE Želja in cilj organizatorjev prireditve Alpskega večera, Turistične poslovne skupnosti Bled in Turističnega društva Bled,je, da postane turistično tradicionalna. Pokroviteljstvo nad najdaljšim narodnozabavnim večerom na Bledu do zdaj pa so prevzeli Elektrotehna Ljubljana, Goriška Brda Dobrovo, Adria Airvvais Ljubljana, Gorenjski glas Kranj in Lip Bled ter Astra Ljubljana, Kompas Jugoslavija — poslovalnica Bled, Radio Ljubljana in Modrina Kranj. zgolj za sodelovanje: Turistično društvo Bled bo vsakemu nastopajočemu ansamblu v zahvalo podelilo 45 centimetrov veliko maketo blejske pletne. O ozvočenju tokrat nekaj več zato, ker so mnenja o akustičnosti blejske športne dvorane precej različna. Ra-dijski strokovnjaki so na tiskovni konferenci zagotovili, da nikogar od tri tisoč obiskovalcev zaradi 10 tisoč va-tov ne bodo bolela ušesa. Vsi bodo slišali kvalitetno glasbo, tako tistih 1000, ki bodo sedeli za mizami, kot 2000 Ansambel Franca Miheliča iz Sodražice pri Ribnici Ansambel Marala iz Mengša Ansambel Slovenija iz Dravograda prireditev in med drugim tudi za prireditve Lojtrca domačih. Lojtrco domačih smo omenili zgolj zaradi primerjave glede ozvočenja, kajti sama prireditev ne bo imela nikakršne zveze z njo. Želja prirediteljev je, da postane Predprodaja vstopnic po 2000 in 2500 dinarjev se je začela včeraj, 23. aprila. Dobite jih lahko v blejski poslovalnici Kompasa (telefon: 77-245 ali 77-235) in v prodajalni Maja v Zgornjih Gorjah. Ponekod pa bodo zanje poskrbeli tudi sindikalni poverjeniki. gledalcev na tribunah. In da bo razpoloženje v znamenju blejskega večera, bo poskrbel tudi scenograf, akadern* ski slikar Ciril Kraigher. Da pa v štirih urah ne bo preveč dolgčas želodcu in gr* lu, bo skrbel hotel Krim skupaj z drugimi hotelirji s postrežbo in kapljico Goriška Brda — Dobrovo. Do Alpskega večera Bled 87 je še 22 dni. Dneve do pri; reditve pa bomo odštevali spet v prihodni številki Gorenjskega glasa, ki bo izšla v sredo, 29. aprila. A. Žalar Bled 87 Male, manj znane gorenjske vasi SRAKOVUE Piše: D. Dolenc Srakovlje niso za kleti Tako zgovoren je Brezarjev ata, da kar ne moreva narazen. Dober gospodar je in boli ga, ker tako slabo gospodarimo. Skoda se mu zdi, ker opuščamo podjetja, kakršna je tamle v Bobovku opekarna, kot so mlini na Beli, Suhi in Brdu. Sedem mlinov je bilo včasih okrog Predoselj, zdaj je en sam. Jezove jemlje voda, nazaj jih pa nihče ne postavi. Vode je tod okrog ogromno. Skoraj na vsakem koraku najdeš studenček, skozi Srakovlje teče potok Milka, ob vsakem večjem dežju stoji po travnikih voda. »Srakovlje niso za kleti,« pravi Tomaž Štular. »Kjerkoli so v vasi kopali za kleti, jim je ob prvem dežju udarila voda vanje. Vsakemu pravim, naj se jih ne loteva. Težka močvirna zemlja je tod. Mi smo na hribu, pa dobimo vodo v hišo. Tudi Hribarju v zgornjih Srakovljah sem pravil, naj ne koplje za klet. Pa je vseeno kopal. Toliko vode je dobil v hišo, da mu je pri oknih ven tekla. Zdaj je moral skopati okrog sto metrov dolg jarek, da se mu voda sproti odteka.« Tudi o rokovnjačih spregovoriva. V starih časih jih je bilo tule, na Veliki gmajni, vse polno. »Prav v našo staro kašco, ki je stala kakšnih trideset metrov od hiše, so hodili rokovnjači. Romarje so prestrezali, ki so tod mimo hodili od Velesovega pa čez Veliko gmajno naprej proti Brezjam. Čudna je morala biti takrat. Miklavčičev ata je velikokrat pripovedoval o njih. Pravili so, da se je glavni rokovnjač Groga šele tri dni pred smrtjo poročil. Tisto bajto so potem rokovnjači prodali golcarjem, za njimi pa so jo kupili Brezarji. Še danes kdo pravi naši hiši »na Gole«. Zgornje Srakovlje so svet zase Obiskati moram še najstarejšo krajanko Srakovelj, 85-letno Marijo Hribar, Štrbencovo mamo. Pred leti sem bila že pri Kot v pravljici je na gozdni jasi. kjer stoje zgornje Srakovlje. Desno je stara Štrbencova hiša. levo pa Korarmanova, v kateri je bila včasih gostilna. njej, ko sta z atom praznovala zlato poroko. Zdaj je v stari hišici sama. Spet je delala rezance za na juho. Vse življenje jih že dela, za hčerke, za snaho, za kmečke gospodinje iz vasi, ki nimajo časa. Vedno jih je delala iz desetih jajc hkrati, zdaj pa nima več toliko moči v rokah in jih za-mesi le iz šestih. Prelepo je na veliki gozdni jasi. Včasih sta bili tam le dve hiši, Štrbencova in Koracmanova, v kateri je bila gostilna. Zdaj stojita že dve novi. H Koratmanu so včasih hodili možakarji iz Srakovelj na vaške razgovore. Od Vsaka hiša ima svoj telefon tam je včasih vodila pot naravnost na Tatinec in čez gozdove na Brdo in v Predoslje, na drugo stran pa proti Golniku. Šele 20 let je tega, odkar se lahko do hiš pripeljete z avtom, včasih se je dalo priti le z vozom. Mostiček pod gozdom je imel le lesena brunca. Zdaj je most spet nov. Štrbencovi mami se je tule na gmajni vedno lepo zdelo, čeprav je bila doma z Brnikov, vajena živahne ceste. Posebno zime so tu lepe, pravi. Vsenaokrog sneg, nikjer žive duše, le kakšna srna pride blizu. Mož je redil lovske pse. Še danes je njena hiša poznana po leglih koker španjelov. Za očetom je rejo prevzel sin Jože. Otroci iz Srakovelj hodijo do 4. razreda v šolo na Kokrico, potem pa v Kranj. Tudi gospodinje imajo najbližjo trgovino šple na Kokrici. »Zapišite, da so razočarane,« mi naroča Oreharjev Albin, »ker so zaprli trgovino na Mlaki. Kilometer in pol morajo zdaj dalj po »fasngo«. Smo pa zadovoljni, ker imajo zdaj v Srakovljah vse hiše telefon. Devetnajst hiš, devetnajst telefonov. Menda je to edina taka vas na Gorenjskem. Vodovod imamo že 28 let, tri leta pa je, odkar smo postavili nov transformator. Ta je največ vreden. Včasih v vasi nista mogla biti vključena dva motorja hkrati. Niti zmetovati nismo mogli, tako slaba elektrika je bila.« Le cesto bo treba asfaltirati, pravijo v vasi. Toda sami vašča-ni je ne bodo. Pripravljeni so plačati stroške za odsek skozi vas, od mostu do mostu, drugo pa naj plačajo komunalci in gozdna. Njihovi tovornjaki cesto najbolj uničujejo. Tako bi bilo pošteno. Pa morda bi morali na občini razmisliti o kakšnem delavskem avtobusu, ki bi vozil' Štrbencova mama jih ima že 85, pa še vedno dela rezance. Zdrava je, pravi, le od takrat, ko je bila pred dvema letoma na KO; krici pri polnočnid in so otroci metali petarde, slabo sliši. — Foto: D. Dolenc skozi vas in pobral delavce. Zdaj morajo na Mlako. Edina avtobusa, ki sta pripeljala v Srakovlje. sta bila tista dva, ki sta iz Karlovca pripeljala kmete pogledat moderno Oreharjevo kmetijo, drugega pa Srakovljeni ne pomnijo. .£2LK' 24. APRILA 1987 RAZVEDRILO .15. STRAN (g^SMcMEEGLAS Nagradna igra Knjige ostanejo v knjigarni k i Prel*ni* nagradni igri smo vas spraševali, pri "aieri založbi izhaja priljubljena zbirka Zbrana dela »'©venskih pesnikov in koliko knjig je doslej že izšlo v »aj zbirki. Vprašanje menda ni bilo tako težko, da ga ne bi |"Ogli razvozlati skupaj s prijaznimi prodajalkami v "ajbližji knjigarni. A zgodilo se je, česar nismo pričakovali. Na našo aseto nagradno igro nismo dobili niti enega samega samcatega odgovora, čeprav smo Kersn'k >eP° knjiŽn° daril°'tri knJ'9e Janka Pravilni odgovor (če ga sploh hočete prebrati) se 9 asi: v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in Pisateljev je doslej izšlo 150 knjig, izdaja pa jo Državna založba Slovenije. Tako torej! Mislili smo, da bomo skromni U**J*i naših še kar odmevnih iger proslavili »kulturno«, vsaj s kulturno nagrado na vprašanje l *ltUri' knjigi... A niste se odzvali — očitno bolj vleče kakšen dober »ham-ham« in vrček piva v naših gostilnah kot knjiga, kar nam je kajpak odlično vodilo za naprej. MIV? Oddih v slikovitem Lipiku Kompas vabi maja in junija vsako soboto in nedeljo na oddih v športno-rekreacijski center, zdravilišče in kobilarno v Lipik, ki leži v slikovitem okolju zahodne Slavonije. Sedemdnevni oddih v Lipiku s polnimi penzioni in bogatim rekreacijskim programom ter izleti stane 69.500 dinarjev za osebo v dvoposteljni sobi. Doplačilo za enoposteljno sobo je 2.500 dinarjev. V programu za sindikate traja obisk Lipika dva dni po 31.000 dirarjev za osebo. Izletniki si bodo lahko ogledali Jasenovac, nato Omanovac, naslednji dan pa se bodo lahko kopali v hotelskem bazenu s termalno vodo. Rezervacije sprejemajo vse Kompasove poslovalnice na Gorenjskem. £ Oorenjski C L A J I L O OKIAJNCCA O D B O I A O t K ■ A N J Nogavice v predalu Pred začetkom glavne turistične sezone inšpektorji pregledujejo gostišča po kranjski občini. Na nedavnem pregledu so ugotovili vrsto nepravilnosti. Pri ogledu kletnih prostorov in pri rokovanju z vini so prišli do nič kaj lepe slike. Vina niso prodajali pod pravim imenom in tako so inšpektorji kaznovali podjetja Central, Jelen in Vino Kranj. Slednje je moralo plačati celo 600 tisoč dinarjev kazni, ker je rdeča vina prodajalo pod imenom cviček. Ko so opravili enega izmed non-stop pregledov, so ugotovili nepometen pod, strgane in umazane prte, pajče-vine v stropu, slabo umite kozarce, nogavice v predalu za steklenino, vino in pijače neoznačene itd. Ob takih ugotovitvah inšpektorji odgovorne osebe kaznujejo z višjimi denarnimi- kaznimi — tudi 7.000 dinarjev. Gorenjski glas, 1964 •Thatcherjeva kupila sardine Ko je Margaret Thatc-ner obiskala Moskvo, so jo peljali tudi v neko sa-mopostrežno trgovino. Na veliko presenečenje tako spremljevalcev kot trgovk le kupila konzervo posebnih sardin. Nakup teh skrivnostnih sardin so pozneje razjasnili v Londonu: kupila jih 1« za svojega mačka, ki že 18 let prebiva v rezidenci na Dovvning Streetu. Za zvestobo si je prav gotovo zaslužil že dostojno pokojnino, premierka pa ga je obdarila s konzervo jmenitnih sardin. • Novinarji krivi za nočno moro Uradni predstavnik za tisk iz Bele hiše je naposled priznal, da ima po dveh mesecih, odkar opravlja to službo, strašne nočne more. Jezijo in vznemirjajo ga vsakovrstna novinarska vprašanja, še posebno pa ga v snu preganja novinar družbe ABC Sam Donald-son: »Še v sanjah slišim vsa ta njegova vprašanja in potem ves prepoten vpijem: Donaldson, izginite iz moje spalnice!« • Volkovi zavijajo prek zvočnikov Pet italijanskih znanstvenikov sedi že veliko noči v nacionalnem parku, kakih sto kilometrov oddaljenem od Rima. Pridejo na svoja stalna mesta in žele raziskati, koliko je še volkov na tem področju, ki meri 500 kvadratnih metrov. Volčje glasove snemajo na trak, in pokazalo se je, da jih je kar veliko, še posebej od tedaj, ko je začel veljati zakon o zaščiti divjadi. Italijani z navdušenjem spremljajo to akcijo. Tisti pa, ki živijo v bližini, slišijo po zvočnikih tuljenje in pravijo, da se letos niso tresli le od mraza... • Sanjajo o maserju V Parizu so objavili rezultate neke ankete: 33 odstotkov Francozinj si želi, da bi bil njen princ iz sanj — maser. Na drugem mestu je. tako kot so pri- čakovali, učitelj plavanja, nato so nasploh priljubljeni učitelji in novinarji. S samo enim odstotkom, na zadnjem mestu, so kmetje, mesarji in — politiki. Dahnili so da: V Škofji Loki: Zdenka Barišič in Milan Marijan iz Železnikov _ Vreme iz pratike Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce minule skandinavske nagradne križanke. Prvo nagrado dobi Boris FRELIH, Zupančičeva 8, 64226 Žiri; drugo nagrado Ivanka DUGAR, Cesta talcev 8/d, 64270 Jesenice; tretjo nagrado Valerija KLINAR, Nazor-jeva 6, 64000 Kranj. Za današnjo nagradno križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 29. aprila, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moč-še Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). A A A & A A e©L>©#^ Vreme: mraz in dež Lunine spremembe: v torek, 28. aprila, bo MLAJ ob 2. uri in 35 minut sredo, 6. maja, bo PRVI KRAJEC ob 3. uri 27 minut Ker bo mlaj ponoči, bo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in deževno vreme in tudi naslednji teden naj ne bi bilo nič bolje. Ne da se sicer dokazati, da Lunine spremembe vplivajo na vreme ali na morsko dno, številni ljudje pa vendarle zelo verjamejo zvezdoslovcu Herschelu, ki je sestavil vremenski ključ, po katerem vsaj približno lahko sklepamo, kakšno bo vreme. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllffl NAGRADNA KRIŽANKA Morda ste že slišali znanca, kako je zadovoljen, odkar je odprl tekoči račun in nima zdaj nobenih skrbi s plačevanjem stanarine, časopisov, elektrike, vrtca pa še česa drugega... Inkasanti se pri njegovih vratih sploh ne ustavljajo več. Te ugodnosti veljajo za vsakogar na Gorenjskem, le pri Ljubljanski »anki — Temeljni banki Gorenjske mora odpreti tekoči račun. Potem pa se tanko odloči, katere obveznosti bo poravnaval na ta način. V tisti banki, kjer je odprt tekoči račun, mora izpolniti posebni obrazec in napisati, kaj naj poravnava banka. Posebej vpiše obveznosti, ki se ponavljajo mesečno v enakih zneskih, in posebej tiste v neenakih zneskih. Enaki so televizija, radio (RTV naročnina je nižja, če jo plačujete prek tekočega računa), pa obroki za knjige, časopise, življenjsko zavarovanje, namensko varčevanje Pa tudi stanovanjska posojila. Med neenakimi zneski pa bodo elektrika, telefon, vrtec, osnovnošolsko varstvo in podobno. Računi bodo prihajali naravnost v Z inkasantom se morate prej dogovoriti, da obveznosti, ki jih boste od določenega meseca dalje plačevali prek tekočega računa, ne bo še enkrat kasiral. Tako ne bo prišlo do pomot ali večkratnega plačila istega računa ali celo do izostanka plačila. Ko v banki izpolnite obrazec in se dogovorite z inkasanti, je stvar za yas zaključena. Banka uredi vse preko računovodstva delovne organizacije ter računskega centra in že naslednji mesec bodo vsi zneski, imenovani tajniki, obračunani preko tekočega računa. Da so obveznosti plačane, se boste prepričali iz izpiskov, kjer boste videli odtegljaje, označene kot DELO, "TV, ELEKTR, za nekatere pa bo označeno nakazilo. Vsako spremembo zneska nakazil je treba takoj prijaviti. Ob Podražitvah časopisov, revij, televizije in radija banka sama naredi spremembe. Za ostalo pa moramo poskrbeti sami. Spremembo sporočimo v tisto enoto banke, kjer smo odprli tekoči račun Banka namesto nas lahko opravi veliko dela. In to brezplačno Za vse ugodnosti, za vse delo, ki nam je prej vzelo veliko časa — čakanje na ?°šti, v banki, čakanje na inkasanta — banka ne zahteva niti dinarja, ahteva pa. seveda, da imamo na tekočem računu toliko kritja, da bo lahko poravnala naše obveznosti Tako plačevanje obveznosti omogoča banka tudi tistim, ki osebnega dohodka ne prejemajo ne tekoči račun Vsak mesec morajo vložiti na tekoči faČun tolikšen znesek, da banka lahko plača njihove obveznosti. V tem Primeru ne dobijo čekov za dviganje Seveda pa velja tudi pri plačevanju obveznosti s pomočjo tekočega računa, da moramo imeti kritje. Takoj, ko pridemo »v minus«, banka ustavi tudi plačevanje t rajnikov. #0 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske mmmms^iMGLAS u. stran. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 24.APRILA198I Na Krvavcu veleslalom za pokal Globus Množična udeležba Krvavec, 18. aprila — Alpski smučarski klub Triglav iz Kranja je v nedeljo priredil na Krvavcu v lepem vremenu in v ugodnih snežnih razmerah veleslalomsko tekmovanje za pokal Globusa. Nastopilo je prek 160 cicibanov in cicibank z Gorenjske in tudi od drugod. Med cicibankami, starimi sedem let in manj, je zmagala Zarja Čibej (SD Kepa) pred Anjo Lemut, Tanjo Lakner, Darjo Remic in Nino Kovačič (vse Kranj), med enako starimi cicibani pa Miha Studen (Bled) pred Mihom Štefančičem, Rokom Dežmanom (oba Kranj), Gregorjem Lošino in Klemenom Trč-kom (oba Jesenice). Pri cicibankah, letnik 1978/79, je bila prva Nina Bernik (Kranjska gora), druga Tanja Trček (Kranj), tretja Saška Jekler (Jesenice), četrta Lidija Bijol in peta Meta Juretič (obe Bled), v isti starostni kategoriji cicibanov pa je zmagal Mitja Valenčič pred Klemenom Knificem (oba Kranj), Samom Zidarjem (Kranjska gora), Urošem Uletom (Kranj) in Tilnom Trda-nom (SD Kepa). Med cicibankami, starimi devet ali deset let, je ■tekmovanje končalo 19 smučark; prva štiri mesta so zasedle Kranjčanke Tina Vrhunc, Polona Zupan, Nataša in Dragica Bon-celj, peta pa je bila Silvija Hašimovič z Bleda. V isti starostni kategoriji za cicibane je bil najhitrejši Edo Stare (Radovljica), drugi je bil Nejc Šarabon, tretji Klemen Globočnik (oba Kranj), četrti Primož Reškovec (Bled) in peti Boštjan Sodja (Blejska Dobrava) C. Z. Planinski pohod na tekaških smučeh • Ljubljana, 21. aprila — Smučarski klub Snežinka iz Ljubljane, sekcija za hojo in tek na smučeh, ima v programu letošnje zimske sezone tudi tri planinske pohode na tekaških smučeh. Prvi bo že to nedeljo, 26. aprila, in sicer z Rudnega polja prek smučišča, Zlatih vod pod Viševnikom, pod Malim in Velikim Se-lišnikom, Debelim vrhom, Lipanskim vrhom mimo Blejske koče na Lipanci do Javorniške planine in odtod nazaj na Rudno polje. Vohodniki bodo krenili na pot ob desetih dopoldne izpred vojašnice; na Pokljuko pa se bodo lahko pripeljali tudi z rednim avtobusom, ki odpelje z Bleda okrog osmih. V primeru slabega vremena bo pohod v ponedeljek, 27. aprila. Ce pa bo tudi tokrat slabo vreme, pokljuškega pohoda ne bo in vas še sedaj vabimo na pohoda po Komni, ki bosta 16. in 17. maja. Pokljuški pohod ne bo zahteven, trajal bo štiri do pet ur; najvišja točka, na katero se bo treba povzpeli, je na 1800 metrih nadmorske višine. Na pohod so vabljeni vsi, ki imajo primerno tekaško opremo, nekaj znanja in so dobro telesno pripravljeni. Za varnost bodo skrbeli vodniki smučarskega kluba Snežinka, ki bodo imeli s seboj tudi pripomočke za prvo zdravstveno pomoč, rezervne krivine, vezi in vijake, orodje in tudi kakšno rezervno smučarsko palico, če bi se komu morebiti zlomila. Na Pokljuki so ugodne snežne razmere in dobre možnosti tudi za alpsko smučanje na smučišču za vojašnico. ._ J. Pavčič Koče bodo za praznike odprte Kranj, 22. aprila — Planinsko društvo Kranj obvešča ljubitelje gora, da bo planinska postojanka na Kališču odprta za prvomajske praznike deset dni, in sicer od sobote, 25. aprila, do nedelje, 3. maja, potlej pa le ob sobotah in nedeljah. Planinski dom na GospincLna Krvavcu bo odprt vsak dan. Podobne vesti prihajajo tudi iz Planinskega društva Tržič. Njihove planinske postojanke na Dobrči, Zelenici, na Kofcah in Pod Storžičem bodo oskrbovane in odprte od 25. aprila do 3. maja. Pristop do nekaterih postojank je kljub temu da smo že krepko zakoračili v pomlad, zaradi snega še vedno precej otežen. Na Dobrčo je težavnejša pot čez Lešansko planino, na Kofce pa iz Jelendola čez Dovžanko. Planinsko društvo priporoča planincem, naj se raje odločajo za lažje prehodne in manj nevarne poti. Na Zelenici, kjer bodo žičniške naprave obratovale od 25. aprila do 3. maja, je še vedno možna dobra smuka, prav tako pa tudi v okolici Kofc, še zlasti na Košuti^ Med prvomajskimi prazniki, od 25. aprila do 3. maja, bo odprta in oskrbovana tudi koča na Kriški gori, s katero upravlja Planinsko društvo Križe. Strosov memorial Ribčev laz, 22. aprila — Na Voglu bo v nedeljo superveleslalom za Štrosov memorial za moške in ženske. Start bo ob desetih na Šiji, cilj pa v Konti. Prijave sprejemajo še jutri, v soboto, na spodnji postaji žičnice na Vogel. Štartnina je 500 dinarjev. Razglasitev rezultatov bo po končanem tekovanju, predvidoma ob 14. uri, v Ski hotelu na Voglu. Tekmovanje prirejajo smučarski delavci iz Stare Fužine. Kolesarski maraton Kokrica, 23. aprila — Kolesarska sekcija športnega društva Kokrica prireja v nedeljo, 26. aprila, tradicionalni, že enajsti tekmovalno — rekreativni množični kolesarski maraton od Kokrice prek Kranja, Škofje Loke do Dražgoš in nazaj. Start bo ob pol desetih pred kulturnim domom na Kokrici, kjer bodo tudi sprejemali prijave od osmih naprej. Udeleženci bodo razdeljeni v štiri kategorije: ženske in moški od 15 do 30 let, od 31 do 45 let, nad 45 let. Tekači na smučeh tretje leto za pokal Žita Pokal Triglavu Ljubljana, 22. aprila — Generalni direktor Žita Marko Sok, direktor klasičnih smučarskih reprezentanc Lojze Gorjanc, predsednik odbora za teke pri Smučarski zvezi Slovenije Alojz Hvala in generalni sekretar Smučarske zveze Slovenije Janez Bukov-nik s sodelavci so danes v prostorih delovne organizacije Žito, ki je pred tremi leti prevzela pokroviteljstvo nad tekmovanjem pionirjev in pionirk, podelili priznanja za sezono 1986/87. Med mlajšimi pionirji je zmagal Vavpotič (Kokrica), ekipno ŠD Kokrica, med mlajšimi pionirkami Cerkovnikova (Bohinj), ekipno Trgilav, med starejšimi pionirji Žemva (TVD Partizan Gorje) in TVD Partizan Gorje, med starejšimi pionirkami Repinčeva (Bohinj) in športno društvo Rateče. Ekipno je med pionirji, upoštevajoč rezultate starejše in mlajše skupine tekačev, zmagal TVD Partizan Gorje, med pionirkami pa Triglav iz Kranja. Pokal Žita je osvojil Triglav s 536 točkami, druga je bila Kokrica s 468 točkami, tretji Partizan Gorje s 462, četrti Bohinj s 332, šeste pa Rateče z 272 točkami. Na šestih tekmovanjih je skupno nastopilo 1212 pionirjev in pionirk, od katerih bodo najboljši čez nekaj let že nosili glavno breme v naših članskih reprezentancah. Radovljiški šport Lanska bera: 135 kolajn Radovljica, 21. aprila — Radovljiški športniki so v minulem letu osvojili 72 kolajn na republiških prvenstvih, 59 na državnih, po eno na balkanskem in na evropskem in dve na svetovnem prvenstvu (padalec Bogdan Jug ter veslača Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič). Po številu kategoriziranih športnikov je radovljiška občina na sedmem mestu v Sloveniji. men izbor kvalitetnih igralcev, pri ženskah je kakovostno zaledje nekoliko širše, vse premalo pa je sodelovanja z drugimi klubi v občini. Nadaljnji napredek odbojke bo precej odvisen oa tega, ali bo Bled dobil športno dvorano ali ne. Tekači na smučeh posegajo po vidnih uvrstitvah na republiških in državnih prvenstvih predvsem v pionirskih kategorijah. Čeprav so na Bledu precej široko zastavili delo, so za zdaj po kakovosti v ospredju tekači iz Gorij in tekačice iz Bohinja. Alpski smučarji so la- ni osvojili na republiških in državnih prvenstvih šest kolajn. Napredek je kljub strokovnemu delu v tej panogi nekoliko počasnejši, ker je že v pionirskih kategorijah izjemno močna konkurenca. Klubi ne morejo več sami kriti vse večjih stroškov, zato prelagajo precejšen delež na ramena staršev. Radovljiški plavalci so z lansko bero kolajn (32) na republiških in državnih prvenstvih takoj za padalci, med jadralnimi letalci pa se je najbolj izkazal Ivo Šimenc. Kolajne za radovljiški šport so osvojili še ša; histi (eno), smučarji na vodi (tri) in telovadci (dve). C. Zaplotnik Blejski četverec brez krmarja je bil lani najboljši v državi. Veslanje je opravičilo uvrstitev med prednostne športne panoge in precejšnja vlaganja v nakup opreme, saj je Bled postal najmočnejši veslaški center v Jugoslaviji. Veslači so pod vodstvom Stanka Slivnika in Miloša Janše lani zbrali na republiških, državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih 16 kolajn. Četverec se na svetovnem prvenstvu sicer ni uvrstil v finale, zato pa sta se z »zlatom« vrnila s Češkoslovaške Mirjanič in Mujkič. Padalci so po številu osvojenih kolajn (55) krepko na prvem mestu, saj so pri nas brez resnejših tekmecev. Uspehi, med katerimi je treba še posebej omeniti zmago Bogdana Juga na svetovnem mladinskem prvenstvu v Ankari, dokazujejo, da v Alpskem letalskem centru Lesce delajo načrtno in strokovno, čeprav se po možnostih za vadbo in drugih ugodnostih ne morejo primerjati z razvitejšimi državami. »Paradna panoga« radovljiškega kolektivnega športa še naprej ostaja odbojka. Obe ekipi, moška in ženska, uspešno tekmujeta v drugi zvezni ligi-zahod. Moška ima skro- Vojko Mencinger (§D Murka) je že vrsto let med najuspe* nejšimi šahisti. Drugi memorial Boruta Berganta Tržič, 22. aprila — Tržiška telesnokulturna skupnost prireja danes, v petek, ob 16. uri v Tržiču štafetni tek po ulicah Tržiča in drugi tek v spomin na prezgodaj umrlega, znanega tržiškega alpinista in himalajca Boruta Berganta. Najprej bodo startale pionirske štafete in nato mladinske, ob 17. uri bo start ženskega teka na 5 kilometrov, ob 17.30 začetek moškega teka na 10 kilometrov, ob 18.15 pa bo že slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in praktičnih nagrad najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam. Tek na deset kilometrov bo veljal za memorial Boruta Berganta. Zadnji rok za prijave poteče danes ob 12. uri, prijave pa sprejema TKS Tržič, Ulica heroja Bračiča 4 (telefon 50-342). Štafete bodo tekle od mostu pri stavbi občinske skupščine, mimo avtobusne postaje, po Trgu svobode, po Partizanski ulici, čez most pri kinu Tržič in po Cankarjevi cesti nazaj do mosta pri stavbi občinske skupščine. Proga za posamični tek poteka od mosta pri stavbi občinske skupčščine, mimo avtobusne postaje, po Trgu svobode, Partizanski ulici, čez most pri kinu, po Cankarjevi cesti, mimo tovarne Tokos do zgradbe kranjskega Elektra, kjer zavije na cesto mimo pokopališča, odtod na Cankarjevo cesto in nazaj na startno oziroma ciljno mesto. Člani bodo pretekli progo šestkrat, članice trikrat. C. Z. Nogometni spored Kranj, 22. aprila — Nogometaši kranjskega Triglava gostujejo pri ekipi Ljubljane, Naklanci pa v Dekanih, kjer bodo igrali s tamkajšnjim Jadranom Lamo. V področni slovenski mladinski ligi igra Sava v nedeljo ob 10.30 z Domžalami, LTH doma proti Svobodi iz Kisovca, Triglav gostuje v Litiji, Alples pa v Radomljah. V ligah občinske nogometne zveze Kranj so na sporedu naslednja srečanja — člani, sobota, ob 17. uri, - Bitnje:Sa-va, Mavčiče:Britof, Šenčur:Zari-ca, Primskovo: Visoko, Veleso-vo:Podbrezje, Kokrica:Grinta-vec, Preddvor:Trboje, Hrast-je:Podgorje (ob 15.30 na Kokrici); kadeti, sobota ob 10. uri — NakloJesenice, Sava:Primsko-vo, Triglav:Britof; pionirji, sobota ob 15.30 - Visoko : Naklo, Zarica:Sava, BritoLBitnje, Triglav :Primskovo; mladinci, nedelja ob 9.30 - Naklo:Britof, Zarica:Visoko, Bitnje:Šenčur, Trboje:Primskovo (v Britofu), Kokrica:Mavčiče. D. Jošt tnih Sindikalne športne igre delavcev radovljiške občine Nič še ni odločeno Radovljica, 21. aprila — V okviru sindikalnih šport"^ iger radovljiške občine so bila doslej na sporedu tekmovanj v treh športnih panogah — v smučarskih tekih, veleslalom in kegljanju. V skupini delovnih organizacij, ki zaposluje! več kot štiristo delavcev, vodi begunjski Elan z malenkost prednostjo pred lesko Verigo in blejskim LIP-om. V skup1 delovnih organizacij s sto do štiristo zaposlenimi je po ^k10 vanju v treh panogah prvo Gozdno gospodarstvo Bled, drus. je Iskra Lipnica in tretje Gradbeno podjetje Bohinj. A* najmlajšimi delovnimi organizacijami (z manj kot st° zaP slenimi) je za zdaj na prvem mestu srednja šola za gostins in turizem z Bleda pred PTT Radovljica in zavodom Matev Langusa. fl. Športne igre se bodo nadaljevale z občinskim l,rV jfl stvom v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo v sO^otf«0-v nedeljo, 16. in 17. maja, na strelišču kulturnega doma v j* šnjah v dveh starostnih kategorijah do 40 in nad 40 let. » kalne organizacije lahko prijavijo neomejeno — število Jej. movalcev, vsaka ekipa pa naj po možnosti prinese s sabo t ^ puške. Prijave sprejema ZTKO Radovljica samo še danes» petek. Prijavnimi znaša 250 dinarjev. C. Z Jutri na Krvavcu Smučarji za pokal Cilke Kranj, 23. aprila — Alpski smučarski klub Triglav iz Kranja organizira jutri, v soboto, ob 10. uri na Krvavcu veleslalom za pokal Cilke. Tekmovanje bo za vse kategorije, za moške in ženske. Prijave sprejemajo v gostišču Cilka na Brniku ali eno uro pred začetkom tekmovanja v klubski koči ASK Triglav na Krvavcu. Planinski izlet Kranj, 23. aprila — Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 26. aprila, manj zahteven planinski izlet od Ivančne gorice prek Bogenšperka do Litije. Udeleženci bodo krenili na pot z vlakom, ki bo iz Kranja odpeljal ob 5.43. Izlet bosta vodila Igor Kloar in Daša Šter. Červeny trener Jesenic Jesenice, 21. aprila — Hokejiste Jesenic bo ob 15. maja dalje treniral 46 —letni češkoslovaški strokovnjak Červenv, ki je doslej uspešno vodil mlado reprezentanco ČSSR, zadnji dve leti pa je treniral Motor iz Čeških Bujejovic. * vpregel svojega razd Sinik Bledom, je v teh dneh zelo živahno. Med igralci prevladuj gostje iz tujine, vse več zanimanja za golf pa je tudi na renjskem. Igranje golfa je tudi dobra rekreacija, saj je \[ ^t prehoditi več kilometrov in potiskati pred sabo tudi *voZ TL|i s pripomočki. Gost s slike se je dobro znašel in je v voz'^, najzvestejšega pri jatelja.(C.Z.)—Foto Rokomet V sredo odločilna tekma Duplje, 22. aprila — Roko metašice Duplje — Kranj so v zaostali tekmi slovenske ženske lige v sredo na domačem igrišču visoko, s 36:14 (18:6), premagale Polano. V soboto igrajo v Šentjerneju s tamkajšnjo Iskro, v sredo, 29. aprila, ob 18.30 pa bo v Dupljah odločilna tekma za prvo mesto na lestvici med domačinkami in ekipo iz Novega mesta. Uspeh kranjskih karateistov gal v super lahki kategorij1* gi pa je bil njegov mec Davor Živkovič. V V m?" kategoriji je bil prvi Mar'ijj p ničar (Kokra Kranj), v te* ^ je bil najboljši Rudi (Kranj). Kranj, 21. aprila — V Mariboru je bilo v soboto prvo republiško prvenstvo v karateju za kadete, na katerem so sodelovali tudi tekmovalci iz Kranja. Domov so se vrnili s tremi zlatimi in eno srebrno kolajno. Roman Benedičič (Kokra Kranj) je zma- Cooperjev test v Kranju Kranj, 23. aprila — Partizan Kranj prireja sodeloval ZTKO Kranj v nedeljo med 9. in 12. uro na štadionu Stanki gt»; karja v Kranju spomladanski preskus telesne pripravu fjčv vzdržljivosti in sposobnosti občanov, tako imenovani ^°?Yot^i test. Vsak udeleženec bo dobil kartonček, na katerem Dod\j sp° nizatorji vpisali po znanih Cooperjevih normah in glede .v^0ltj i*1 in starost oceno sposobnosti. Test ni namenjen le športni rekreativcem, temveč tudi drugim občanom, ki se želijo Pr ti, kako pripravljeni so dočakali pomlad. 22K.24. APRILA 1987 I OGLASI. OBVESTILA, ČESTITKE Predstavljamo vam Petrolova bencinska servisa z okrepčevalnico v Voklem Prva samopostrežna bencinska servisa ob avtomobilski cesti A e se peljete po novi avtomobilski cesti od Kranja Proti Ljubljani, boste kakšen kilometer pred odcepom Brnik opazili na levi in desni strani ceste nova Pe-ova prva samopostrežna bencinska servisa ob avtomobilski cesti v Jugoslaviji. I Voznik si lahko sam napolni rezervoar svojega avtomobi-' ?am obriše zaprašena stekla, sam preveri, kako polne so b niCe; lahko pa mu vse to storijo prijazni Petrolovi usluž-lai..Cl Prednost samopostežnega servisa je v tem, da voznik o izbira med dvema možnostma Večina se odloči za pr-n sarr,a natoči gorivo, znesek pa-plača pri blagajni, hval ^etro'ov'h bencinskih servisih v Voklem se lahko po-ter '!° z dobro ponudbo: poleg navadnega in super bencina len *e'skega, plinskega olja prodajajo tudi nedsvinčeni, »ze-'« bencin, motorna in zavorna olja, hladilne tekočine, naj-juLnej.Se .rezervne dele, avtokozmetiko, avtomobilske karte koh°|S ^ trgovini je mogoče kupiti alkoholne in brezal- javn 6 p''a^e' s|adoled, cigarete in drugo. Ob servisu je tudi alj a Jelefonska govorilnica, stranišča, prostor za rekreacijo Vr Poc'vanJe. V okrepčevalnici prodajajo poleg pijače raznoga topla in hladna jedila. Bencinska servisa sta odprta neprekinjeno, podnevi in Ponoč gostinski del za zdaj do desetih zvečer, v turistični se- n' Pa bo tako kot servis odprt tudi ponoč »Zavedamo se, da je bencinski servis na desni eden prvih pri vstopu v našo državo, na levi pa eden zadnjih pred izstopom iz Jugoslavije, zato je še toliko pomembneje, kakšen vtis dajemo motoriziranim gostom. Trudimo se, da bi voznikom, domačim ali tujim, dali tisto, kar rabijo za avtomobil ali zase,« je dejal Franc Tolar, direktor Petrolove temeljne organizacije Trgovina Kranj. Bencinska servisa v Voklem sta sodobno opremljena; to priznavajo tudi ljudje, ki veliko potujejo po svetu. Njune zmogljivosti bodo zadoščale za hitro postrežbo in normalno delo tudi pri izgradnji Karavanškega predora, ko se bo del tujih turistov preusmeril z drugih mestnih prehodov proti Jesenicam. »Promet narašča in tudi prodaja goriva,« ugotavlja Janez Plaznik, vodja izmene na južnem bencinskem servisu v Voklem. »Zanimivo je, da se tudi vse več Gorenjcev odloča za vožnjo po avtomobilski cesti in da se jih veliko ustavi tudi na naših bencinskih servisih. Na bližajočo turistično sezono smo dobro pripravljeni. Pričakujemo, da se bo veliko tujih in domačih turistov ustavilo v Voklem in da bodo zadovoljni zapuščali naša servisa« Bogdan Nahtigal iz Polja pri Vodicah je v torek popoldne prvič točil bencin na južnem Petrolovem servisu v Voklem. »Že od prijateljev sem večkrat slišal, da sta ob avtomobilski cesti samopostrežna bencinska servisa. Novost mi ugaja in tudi sicer je tu lepo urejeno. Ponudba je dobra, uslužbenci ustrežljivi,« je dejal Bogdan. DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA! PETROL °d 20. do 30. aP'ila 1987 Tla boste prekrili ? TALNIMI OBLOGAMI, stene s TAPETAMI. če vas mikajo NOVI VZORCI in VELIKA IZBIRA, ve bi radi kupili cenejše blago II. kvalitete, e žel'te izkoristiti BERZPLAČEN PREVOZ do 20 km Obenem pa si oglejte še barve za les, kovino in beton. Blagovnica sintcion UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO gSODNO 1 1 ! 1 - 5 ^oske srajce - kratek rokav - bombaž 6 od 2.361 do 3.961 din I g Velika izbira ženskih rut iz Italije! NOGAVIČAR — Kranj ženske hola-hop nogavice samo 350 din o o o o o o o o o 2: o o o o o o o Tudi lastovka liča in zgradi svoja udobno, varno gnazdo, z ravno pravšnjo odprtino... Ko gradite svoje gnezdo, ne pozabite: okna in vrata varujejo domačo intimnost, okna in vrata povezujejo z okolico, okna in vrata omogočajo prijetno počutje, okna in vrata lepšajo videz in zagotavljajo varnost. Za vse hiše in hišice v mestu ali na deželi, v gorah in ob morju, za vse njihove velike in majhne odprtine so okna in vrata pripravljena. uspelo vam bo m JELOVICA lesna industrija, škofja Loka, Kidričeva 58 Pom*bn« usodnosti: pri prevozu - za nakup preko zadrug in gradbeno operativo Poslovalnic*: Skol|a Loka, Zagreb-Sesvete. Nova Gradiška, Osijek, Pula, Crikvenica. Zadar, Šibenik. Split. Bar. Banja Luka, Sarajevo-Rajlovac, Stara Pazova, Valjevo. Kragujevac Zaječar, Nis. Priština. Peć. Dećam. Skopie-Madjan NO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO SGP GRADBINEC KRANJ OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA DELOVNIM LJUDEM ISKRENO ČESTITAMO SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE .17. STRAN ^S^Kyj©IEIIGLAS TOZD TRGOVSKA MREŽA ANGLEŠKI STIL Petftfi 24.989 din Obuča 27.960 din V ceni je vračunan 16,5 % prometni davek 1.MAJ, praznik dela vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske čestita ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ. n. sub. 0. Kranj, Jezerska cesta 20, tel 26-861 TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST TOZD GRADNJE DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamnite materiale. Čestitamo Gorenjcem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj lvT*]ra Servisno podjetje IflP Kranj J Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA čestita poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj Cg©IMgI»IEnGLAS 18. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK. 24. APRILAJ!!! Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK Kranj, Jezerska c. 108 c tel.: 064-35-770 čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — /. maj VRTNO POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTINSTVO — Lesnina Kranj je pripravila veliko izbiro vrtnih garnitur. — Imajo tudi vrtne gugalnice z baldahinom, senčnike v raznih barvah in velikostih ter več vrst ležalnikov in klopi za parke. — Lesnina vabi na ogled tudi gostince, saj je izbira namenjena tudi njim. — Če rabite vrtno pohištvo, se oglasite v Lesnini v Kranju ali na Jesenicah. Občanom Gorenjske čestitamo za praznik O F, 27. april, in za 1. maj, praznik dela. IZDELUJE: NUDIMO TUDI USLUGE: — debelo, srednjo in tanko pločevino hladno valjane trakove in pločevino — dinamo trakove in pločevino — nerjavne trakove in pločevino — vlečeno, brušeno in luščeno jeklo — vlečeno žico — vlečeno žico — patentirano — pleteno patentirano žico za prednapeti beton — hladno oblikovane profile — kovinske podboje za vrata — dodajni material za varjenje — žičnike — jeklene odlitke — tehnične pline prevaljanja, vlečenja, iztiskanja in toplotne obdelave pločevin in žice Delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela — 7. maj KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 1 Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in se priporočamo. Delovni kolektiv čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela, 1. maj, in dan OF Mcrcator SOZD Mercator n. sub. o. Kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR p. o. 64226 ŽIRI kmetijsko gozdarska zadruga SORA SORA Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za praznik dela I. maj in dan O F MERCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, C. JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD TOVARNA OLJA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik O F — 27. april in praznik dela — /. maj VEP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Mirka Vadnova 5 Primskovo — Komunalna cona Izvajamo: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne proti-erozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljsK^ dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj Čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1- maJ MODNA KONFEKCIJA KROJ ŠKOFJA LOKA Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Ob dnevu OF in prazniku deld> 1. maju, vam Gorenjska oblačila tozd Kranj in tozd Jesenice, iskreno čestitajo tbh Loške tovarne hladilnikov ŠKOFJA LOKA Delovnim ljudem in poslovnim prifi' teljem čestitamo za praznik dela I. maj in dan OF VAŠ TURISTIČNI SERVIS KOM PAS JUGOSLAVIJA GORENJSKE POSLOVALNICE vam čestitajo ob dnevu OF in prazniku dela ter vam želijo prijetno praznovanje Kompasov butik turističnih uslug BRNIK, tsl. 22 - 347 APRILA 1987 OGLASI, OBVESTILA 19. STRAN ©Q)mS3M©IEnGLAS IZBR4LI SO Zk VAS TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič Drf^K^6 ^° s^^ePu delavskega sveta prosta dela in naloge s Posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega ^zmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: T da ima visoko ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe pravne smeri, da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na podobnih dehti, da izpolnjuje pogoje, ki jih družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič določa za delavca s posebnimi pooblastili. gorani kandidat bo imenovan za 4 leta. j andidati naj vloge z cpisom dosedanjega dela in dokazili o TRTn 'evanJu pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: va 11 ~" tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Prista-O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po konča-nem zbiranju prijav. sol.o. J^govska in gostinska OO ŽIVILA KRANJ, n, jaWo, Cesta na Okroglo 3 WD TRGOVINA BLED n.sol.o., Bled, Ljubljanska c.l3/a °bjavlja naslednja prosta dela in naloge: ? £ATAKAR (več delavcev) * PRODAJALEC (več delavcev) Pogoji; p°d 1.: rv_ stopnja strokovne izobrazbe, smer natakar, 1 leto , delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni 2.: IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. Delovno razmerje sklenemo za določen čas, za čas trajanja Poletne sezone. 2 ^^idati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju - }?vanih pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Trgovska in gostmska DO Živila Kranj - TOZD Trgovina Bled, Bled, Lju-^.Janska cesta 13/a. Prijavljeni kandidati bodo pisno obvešče-0 izidu izbirnega postopka v 15 dneh od opravljene izbire. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ p.o. Koroška c. 53/c p.p.108 obJavlja potrebo po delavki za opravljanje nalog ClSTlLKA PISARNIŠKIH PROSTOROV v obratu na Primskovem P°goji:— osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, smisel za čistočo in poštenost in vestnost Plovno razmerje bomo sklenili za 1 leto zaradi nadomeščala delavke, ki je na porodniškem dopustu. Poskusno delo traja 1 mesec. Nastop dela takoj. Delo se opravlja v popoldanskem času. ^časno sprejmemo tudi mlajšo upokojenko za opravljanje objavljenega dela. Kandidatke naj pošljejo vlogo v 8 dneh od obJave na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška ce-sta 53/c. YM*RA *'Pska modna industrija Kadovljica °bJavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD Trgovina prosto delovno nalogo Vodenje prodaialne Pogojih v st0pnja si - smer trgovski poslovodja in 3 leta delovnih izkušenj ali IV. stopnja SI - smer prodajalec in 5 let delovnih izkušenj. ^astop dela takoj. Delo združujemo za nedoločen čas. lsr»e prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ite v 8 dneh po objavi na naslov: Almira Odbor za deloma razmerja TOZD Trgovina, Radovljica - Jalnova ul. št. 2. f/'iavljoni kandidati bodo o izidu izbirnih postopkov pisno oveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. b?i?I)N° gospodarstvo kranj n.sol.o. e,ovna skupnost skupnih služb ^0rnisiJU /a delovna razmerja objavlja prosta dela in nalmr 1 administrativna dkijv na dsss b°*°i>:— administrativna šola in ti m«seC«V delovnih izkušenj el°Vno razmerje skepamo /.t m-dnločen čas v ?£U pri PROGRAMIRANJU in izvajanju OBDELAV AOp sektorju p Hoji;-. srodnja šola tehnični smeri in »i »IIIIHl delovnih jv,. izkušenj. 'ovno razmerje sklepamo za nedoločen čas j^nd>dati naj pisne vloge z dokazil: pošljejo v 15 dneh po ob-„, 1 na n».i— *-—»-- skyp '»oslov (io/(iii.) j:i»'.p.)(jar-Avo Kranj n sol.o, Deli KtJJJl *' skupnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27, 6 ovn i M0O0 PETROL PETROL, DO TRGOVINA TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30 Kranj ŠTUDENTJE - DIJAKI Vabimo vas k sodelovanju pri opravljanju pomožnih del na bencinskih servisih na področju Gorenjske v času turistične sezone (junij, julij, avgust, september). Pogoji:—članstvo v Mladinskem servisu Kranj, delo najmanj 2 meseca, prednost imajo študentje, stari nad 18 let Informacije za pridobitev članstva dobite v Mladinskem servisu Kranj, telefonska številka: 26 — 398. GLASBENA ŠOLA KRANJ Trubarjev trg 3 OBVEŠČA, da bo sprejemni preskus za nove učence za šolsko leto 1987/88 v petek, 22. maja, ob 15. uri in soboto, 23. maja 1987, ob 8. uri v Kranju, Trubarjev trg 3. in sicer za pouk KLAVIRJA, VIOLINE, VIOLONČELA, KLJUNASTE IN PREČNE FLAVTE, OBOE, KLARINETA, TROBENTE, ROGA, POZAVNE, TOLKAL, KITARE, HARMONIKE, SOLOPETJA in MALE GLASBENE ŠOLE - PRIPRAVNICE (predšolska glasbena vzgoja za otroke, rojene v letih 1980 in 1981). Vse dodatne informacije dobite po telefonu, številka 21 — 159. Takoj zaposlimo DVE PRODAJALKI za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) v prodajalni Varteks v Kranju, Prešernova 15. Zaželena je izobrazba trgovske ali tekstilne smeri. Vse informacije dobite v prodajalni ali po tel.: 24-872. LIP BLED TO, lesna predelava REČICA Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge: 1. TEHNOLOG I - za področje I nosilcev Pogoji:— VI. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali V. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega jezika 2. VEČ MIZARJEV za upravljanje lesnoobdelovalnih strojev Pogoji:— IV. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in opravljena pripravniška praksa 3. ČUVAJ - GASILEC Pogoji:— II. stopnja zahtevnosti dela in opravljena pripravniška praksa, tečaj za varnostnike pri DO Varnost in tečaj za naziv gasilec Za dela in naloge čuvaj - gasilec se lahko prijavijo tudi kandidati ustrezne izobrazbe, ki so si zahtevane tečaje pripravljeni pridobiti z izobraževanjem ob delu. Prijave pošljite na naslov: LIP BLED, TO, lesna predelava REČICA, Bled, Rečiška c. 61/a v 8 dneh po objavi. V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah imajo akcijsko prodajo šivalnih strojev priznanega proizvajalca BAGAT. Lahko izbirate med štirimi različnimi vrstami (stroji so v kovčku ali kabinetni), kupite pa jih lahko na 10 —mesečno obročno odplačevanje. JELOVICA, lesna industrija, Škofja Loka ponovno objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE KADROVSKE SLUŽBE Pogoji:— visoka ali višja izobrazba pravne, psihološke, sociološke ali organizacijske smeri in 3 oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj. 2. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE SISTEMA AOP _ SISTEMSKI INŽENIR Pogoji:—visoka izobrazba računalniške, organizacijske ali druge ustrezne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 3. ORGANIZIRANJE PROGRAMOV Pogoji:— višja izobrazba organizacijske ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva 4. KURJENJE VT KOTLA Pogoji:—poklicna šola kovinske ali lesarske smeri, izpit za kurjača VT kotlov. Vabimo tudi kandidate, ki izpita še nimajo, pa so si ga pripravljeni pridobiti. 5. KOVINOSTRUGARJA za delo v vzdrževalnem servisu v Škofji Loki 6. VOZNIKA VILIČARJA za delo v skladiščno-transportni službi Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v 8 dneh o dneva objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva c. 58. Lahko pa se oglasijo tudi osebno v kadrovski službi oziroma po telefonu 61 — 361, kjer bodo dobili vsa pojasnila. Industrijski kombinat, n.sol.o. Kranj Po sklepu DS DO IK Planika Kranj razpisujemo dela in naloge: VODENJE DO (direktor kombinata) Za opravljanje razpisanih del in nalog zahtevamo naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri ali čevljarska strokovna šola v Pirmasensu, — najmanj 5 let uspešne prakse pri strokovnih delovnih mestih s posebnimi pooblastili — znanje nemškega ali angleškega jezika — detaljno poznavanje čevljarske tehnologije — vodstvene, organizacijske in koordinacijske sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek IK Planika Kranj v 8 dneh po objavi razpisa V zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo."O izbi-i bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. 9170 - BOROVLJE (FERLACH) BOSCH IttaKLtcL SPOCK Hauptplatz 13 tel. 9943/4227/3249 ELEKTRIČNA ORODJA NAMIZNI VRTALNI STROJ 13 mm S 1.390,-16 mm S 2.490,- VSE ZA CENTRALNO KURJAVO GRUNDFOS črpalke, kroglični ventili, termostati STIHL — HUSOVARNA motorne žage, verige za vse žage po naročilu vse vrste rezervnih delov deske za oblaganje sten in stropov laki za parket in les, vse vrste lakov bakrena alu — pocinkana pločevina SHARP — TEXAS računalniki, moške in ženske ure Znani smo po nizkih cenah! GOVORIMO SLOVENSKO! (mmmmmiiGLAS 20. stran. PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 24. APRILA 1987 GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ Z DELOVNO ORGANIZACIJO OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled. Zdravstveni dom Bohinj. Zdravstveni dom Jesenice. Zdravstveni dom Kranj Obratna ambulanta Železarne Jesenice Zdravstveni dom Radovljica Zdravstveni dom škofja Loka Zdravstveni dom Tržič Socialna medicina m higiena Gorenje Zobna poliklinika Z DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE BOLNIŠNICE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Bolnišnica za ginekologijo m porodništvo Kranj. Splošna bolnica Jesenice in Psihiatrična bolnica Begunje IN DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE LEKARNE ČESTITAMO ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA SLAŠČIČARNA »ČEBELICA« NA PLANINI Kranj - čez kokrški most (Planina) ČESTITA CENJENIM GOSTOM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OF -27. APRIL IN ZA PRAZNIK DELA -1. MAJ. Nudi torte vseh vrst, kremne rezine s smetano, čajno pecivo itd. Torte vseh vrst po naročilu so hitro in kvalitetno izdelane. metalka n »ol o L|ubl|in* TOZD triglav Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 tel. (064) 50-040 ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! izolacijska sidra _i in zvezde v različnih V velikostih " za izolacijske »= obloge od 3 . pa do 10 cm NOVO: sidra za pritrjevanje v SIPOREX (montaža brez vrtanja) Proizvajamo tudi: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije |eklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi m električnimi vrtalnimi stroji Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan O F in praznik dela — 1. maj im Dimnikarsko podjetje Kranj Zupančičeva 4, tel. 21-456 z DE Kranj, Škofja Loka, Tržič čestita delovnim ljudem in občanom za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in jim želi prijetno praznovanje. TOZD PRESKRBA TRŽIČ Mercator občanom in zvestim potrošnikom čestitamo ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju, mednarodnem prazniku dela V četrtek, 23. aprila, 1987, bomo odprli prenovljeno samopostrežno trgovino v trgovskem centru Deteljica. Priporočamo se za obisk naše blagovnice in specializiranih prodajaln v Tržiču in potrošniškega centra na Planini ter prodajalne v nebotičniku v Kranju. A^L SITOTISK \S L Mto* £l>o$«r SERCERJEVA 12 64 240 RADOVLJICA Vsem poslovnim partnerjem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj TEHTNICA KRANJ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj Delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela — /. maj Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE Čestita slušateljem, sodelavcem in delovnim ljudem za dan O F in praznik dela — 1. maj Kemična tovarna Kranj Občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela, 1. maj TOZD JELPLAST KAMNA GORICA n. sub. o. delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik dela — 1. maj in dan O F KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dete ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO Kemična čistilnica in pralnica <3i6tca Škofja Loka. p. o.. Spodnji trg 27 telefon: (064) 60 317 Delovnim ljudem in poslovnim pri}3' te/jem čestitamo za praznik dei&< I. maj, in dan OF. Obiščite naše poslovalnice v Kranju — Stražišču' Škofji Loki, Medvodah in Ljubljani. Kranj Trgovska DO, Poštna ulica 1 TOZD ENGRO TOZD MALOPRODAJA DS SKUPNE SLUŽBE Čestitamo za praznik OF — 27. I in I. maj — praznik dela ril 2TEK, 24. APRILA 1987 OGLASI, OSMRTNICE 21. STRAN ©Q)IMSSyj©ISnGLAS gorenjski tisk P o moše pijadeja 1, p. P 81 64000 kranj, objavlja prosta dela in naloge L VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE ~" VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj Enoizmensko delo združujemo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. 2- ADMINISTRATIVNA OPRAVILA —IV. stopnja izobrazbe administrativne smeri Enoizmensko delo združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. ^jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov-ska služba delovne organizacije 8 dni po objavi. stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica Šercerjeva 22 zbirno k sodelovanju več mizarjev za dela različne stopnje zahtevnosti pohištvenega mizarstva, nošnje opreme in stavbnega mizarstva. je zanimivo, strokovno in ustvarjalno z delovnim časom m opoldanski izmeni. Pogoj je znanje mizarskih del in najniži končana osnovna šola oziroma II. ali III. stopnja sred-Je sole za lesarstvo. P* informacije na sedežu delovne organizacije. ZAHVALA boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in stare mame MARIJE URŠIČ na^Sk^en° zarivalJuJemo za podarjeno cvetje in izreče-s°zalja, pevcem za žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. ZALUJOCl VSI NJENI ^Poročamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil dragi mož, ata, brat in stric FRANC KURALT Cernetov i/. Zahniee U1*!6?* se bomo poslovili v soboto. 25. aprila 1987, ob " Uri izpred domače hiše na pokopališče v Zabnici. uJ°či: žena Angelca, sin Krami in hčerka Bernarda W sestri Marina in Murtina / družinama ZAHVALA V 91. letu starosti je 15. aprila 1987 tiho odšla od nas naša mama MARIJA MANDELJC iz Gregorčičeve 9, Bled Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu bolnice Jesenice, ZD Bled za nego v bolezni in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala! VSI NJENI Bled, 21. aprila 1987 ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš najdražji sin, brat, stric, bratranec in nečak JURIJ MOČNIK iz Stiske vasi 6 Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam lajšali bolečino ob njegovi prerani smrti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom, DO RTC Krvavec, njegovim sodelavcem in govorniku za lepe besede slovesa, prijateljem, zvonarjem in g. kaplanu za lep pogrebni obred. Hvala tudi sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Cerklje, 15. aprila 1987 ZAHVALA Ob smrti našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in botra JOŽA KUNSTLJA p. d. Abružovega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, prijateljem in organizaciji zveze borcev za pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se dr. Borutu Rusu za lajšanje bolezni, tov. Matevžu Bizjaku zp poslovilne besede, g. župniku za obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči žena in otroci z družinami ter sorodstvo Poljšica, 21. aprila 1987 V SPOMIN Minilo je leto dni, kar že v grobu spiš; H grobu tiho pristopite in večni mir mu zaželite. 28. aprila mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi JANEZ KAUČIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi Kokrica, aprila 1987 mi V SPOMIN Eno leto že v grobu spiš, a med nami še živiš, k počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo. 22. aprila je minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas naš dobri mož in oče ANDREJ KRNIČAR iz Babnega vrta Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Babni vrt, Sp. Brnik, 22. aprila 1987 V SPOMIN 24. aprila mineva žalostno leto, odkar smo te za vedno izgubili, naša draga žena in mama FRANCKA BOHINEC Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, spomini nate pa še živijo in solze naše zdaj tvoj grob rosijo. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki se jo spominjate! VSI NJENI V SPOMIN Dve leti te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. 27. aprila 1987 bo minilo dve leti od smrti ANTONA GOLJA Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. Davča, aprila, 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta PAVLETA KRIŽNARJA se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi pevcem in gospodu župniku Z Brega za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVA1J\ Ob preram m boleč, izgubi ljubljenega moža, skrbnega očeta m brata ANTONA SUŠNIKA Po/enik, 13 april 1987 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec BOŽO AUDIČ Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci ADRIA AIKWAYS Ljubljana, 21. aprila 1987 @®IMSSaoiJgIEnGLAS 22. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 24. APRILA DEŽURNI VETERINARJI od 24. aprila 1987 do 1. maja 1987 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko—veterinarski zavod Gorenjske tel.: 22-781 ali 25-779, od 22. do 6. ure pa tel.: 43-150 za občino Škofja Loka Marko Oblak, dipl. vet., Novi svet 10, Škofja Loka tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Jesenice in Radovljica Anton Plestenjak, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 MALI OOIASI tel.:27 960 vozila Prodam dobro ohranjen GS 1,3, letnik 1980. Pirnat, Britof 46/a, tel.: 36-337_0 Prodam Z 101, letnik 1975. Kidričeva 29, Kranj_5447 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1982. Tel: 44-639_5540 Prodam GOLF, letnik 1979-decem-ber.Tel.: 80-316_5541 Ugodno prodam Z 750, letnik 1981. Hrušica 46/b, Jesenice_5542 Ugodno prodam Z 750, letnik 1972, registrirano do oktobra 1987. Žakelj, Proletarska 27, Tržič_5543 Prodam 126 P, letnik 1978. Tel.: 81-043 25 aprila od 9. do 11. ure _5504 Prodam FIAT 750, letnik 1979, registriran do aprila 1988, prevoženih 27.000 km. Žitnik, Sv. Duh 175 5545 Prodam Z 101, letnik 1977. Ogled od 15. ure dalje. Drago Levstek, Savska ul. 6, Lesce_5546 Prodam TAM 4500, registriran do decembra, in glasbeni HI-FI stolp komplet z zvočniki. Tel.: 82-896 5547 Dobro ohranjeno Z 101, letnik 1981, ugodno prodam Tel : 061/221-921 _5548 Zelo poceni prodam LADO 1600, letnik 1980. Ogled dopoldan. Glamoča-nin, Levstikova 1_5549 GOLF C bencin, original nemški, prevoženih 14 000 km, letnik 1985, prodam, šilar, Zg. Bitnje 163_5550 Prodam MOTOR tomos avtomatic z masko ter usmerniki, rdeče barve, skoraj nov. Tel. 064/35-770 5551 Prodam HAVBO in 4 GUME za Z 101 in črnobel TELEVIZOR Marjan Mihe lič, c. v Vintgar8, Bled_5552 Prodam Z 101, letnik 1976, registracija oktobra, cena 75 SM Trojarjeva 5/a, StražiSče_5553 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Tel.: 83-119_5554 Prodam FORD TAUNUS, letnik 1976, registriran celo leto, in otroško POSTELJO z jogijem. Tel.: 34-913 5555 Prodam Z 750, letnik 79, ali menjam za KOMBI zastava. Tel : 22 607 5556 Prodam JAVO 350. Britof 46 5557 Prodam 2 zimski GUMI s platišči in VERIGE za Z 101 Tel : 22 947 5558 Prodam osebni avto R 4 GTL, letnik november 83, prevoženih 32 000 km Aleš Dolinar, Sp trg 29, škofja Loka _5559 R 4, letnik 1979, prodam za 140 SM Tel: 61 559, od 17 ure dalje 5560 Prodam Z 101, letnik 1972, pločevina obnovljena, registrirana do 20. januar ja 1988. cena 50 SM, in Z 101, letnik 1978, obnovljena, registrirana do 30 marca 1988, cena 110 SM Boris Horn, Ljubljanska 13 Bled_5561 Ugodno prodam ŠKODO 110 R cu pe Vinko Robič, Viktorja Svetina 22, Jesenice_ 5562 Prodam fantovsko KOLO rog sport, 24 col, za 2 SM Eržen, Podlubnik 220, škofja Loka, tel 62 408_5563 Prodam NISSAN MIKRA, november 1986 Lojze Cergolj. Gasilska 29/a, tel: 064/41 115_5564 Prodam PRIKOLICO imv adna Ga šper, Žiganja vas 69_ 5565 Z 750 LE, letnik 1984, prevoženih 24 000 km, prodam Tel 27 308 5566 WV 1300 s popolnoma obnovljenim 1600 motorjem, RADIOKASETOFO NOM, verigami rival m črnimi odbijači, prodam za 129 SM Tel 23 755 int 57, po 19 uri_5567 Prodam FIAT 750, letnik 1979 Tel 34 409 Ogled v soboto ves dan _5568 BMW 1800, letnik 1971, družinski ŠOTOR in avtoradio, ugodno prodam Gorenjska 30, Radovljica tel 75-271 _5569 R 4 TLS, letnik 1983. 30 000 km, do datno opremljen, prodam Primožič. Železniki, tel 66 824 5571 Prodam Z 750. Voglje 107 — (med 49 in 50)__5572 Prodam Z 101 55 GTL (5 vrat), letnik september 1986, v garanciji. Ivana Bertoncelj, Sr. Bitnje 56, Kranj 5574 Prodam Z 750, letnik 1976, obnovljen. Tel: 47-0564_5576 Prodam 2 BLATNIKA, 2 PRAGOVA in MASKO za Z 750 in prodam KAKTU- SE. Tel.: 26-131_5577 Prodam AMI 8, prva registracija 1976. Krišelj, Preddvor 140_5578 Moško športno KOLO, 10 prestav, senior, prodam. Humar, Koritenska 9, Bled_5579 CITROEN GS 1,3, februar 1980, 72.000 km, garanžiran, prodam. Tel.: 064/77-951, dopoldan in popoldan. Henrik Blažič, Jelovška 14, Bled _5580 Prodam DIANO, letnik 1980, odlično ohranjeno. Tel.: 46-092_5581 LADO 1200, letnik 1977, poceni prodam. Tel.: 22-861_5582 Prodam moško dirkalno KOLO na 10 prestav. Struževo 9, Kranj 5583 Prodam MOPED APN 6. Pintarjeva 4, Kranj_ 5584 Prodam BMVV, letnik 1979. Žitnik, T. Dežmana 2, Kranj_5585 Ugodno prodam BRAKO prikolico. Oto Keršič, Ročevnica 56, tel.: 50-560 _5586 Prodam kompletno KAROSERIJO za vvartburga (steklo, vrata) turist, le-tnik 1971. Janez Žavs, Bašelj 9 5587 Prodam dobro ohranjen FIAT 126 P, letnik 1980. Logar, Hrastje 93, Kranj _5588 KOMBI 850 AK prodam. Stane Je-zeršek, Zg. Bitnje 97, tel.: 21 -302 5589 Z 750, letnik Tel:51-339 1976, prodam. 5590 Prodam FORD TAUNUS 12 M, celega ali po delih. Instalacija zgorela. Be leharjeva 26/a, Šenčur_5591 Otroško KOLO BMX za starost 8 let in žensko navadno KOLO prodam. Tel.: 77-176 popoldan_5592 Prodam 126 P, letnik 1980, ali zamenjam za večjega. Fešpeš, Proletarska 11, Tržič_5593 Prodam AUSTIN caravan, registriran do 7. novembra 1987, vozen in VA-LILNIK za piščance. Tone Srebrenjak, Blejska dobrava 119_5594 Prodam mcško KOLO. Tel.: 34-653 _5595 Tekmovalno KOLO super 10 prestav, tabularji z manjšo okvaro, poceni prodam. Velkavrh, C. revolucije 8, Je-senice_5596 FIAT 126 p, letnik 1978, ugodno prodam. Tel: dopoldan 46-062, popoldan 51 828_5597 Prodam Z 750 SC, letnik 80, cena po dogovoru. Gledek, Fužine 9, Gorenja vas_5649 Prodam motorno KOLO JAvVO 175 cub., za 18 SM. Tončka Pintar, Sp. Plavž 21, Jesenice_5650 Prodam GOLF, letnik 1978. Ogled v soboto in nedeljo Anita Horvat, Blej-ska c. 12, Lesce, tel.. 064 74-230 5651 Prodam zelo ugodno Z 101 super, letnik 1978. Rajhard, Koroška c. 6/c, Bled_5652 Prodam OPEL ASCONO 1600, letnik 1974. Tel.: 35-193, po 14. u ri 5653 Prodam Z 750, letnik 1976. Ogled v soboto in nedeljo od 15. do 18 ure Vesna Ferenčak, V. Rejca 13, Naklo, tel.: 47-240 popoldan_ 5654 Poceni prodam MOSKVIČ, letnik 1978. Tel.: 61-485, od 17. ure dalje 5655 Nujno prodam dobro ohranjen 126 P, letnik 1979, ugodno Tel.: 23 864 _5656 Prodam Z 101 mediteran, letnik december 1980, 59 000 km Tel.: 064/82 000 popoldan_5657 Zelo ugodno prodam Z 850, letnik 1981, in športno urejen MOTOR MZ250 TS, letnik 1980 Dežmanova 1, stanovanje 26, Lesce_5658 Prodam Z 750 LE, letnik 1981 Rož man, J Mežana 4, Cerklje_5659 ~ Prodam Z 750 SC, letnik 1979 Ogled v soboto popoldan Korošec, Ribno 73, Bled_5660 Prodam MERCEDES 307 D furgon, brezhiben, 33 500 km Ivan Kos, Beto nova 20, Kranj_5661 Prodam Z 850, letnik 1983 Resman, Podnart20, tel.: 70 495_5662 Za SIMCO 1000 prodam dinamo, hladilnik, luči, razdelilec, polosovino in druge rezervne dele Ksenja Hribar, Ti tova 38, Jesenice_5663 Prodam 125, letnik 76 Tel 44 563 _5664 VESPO PX 200 E, letnik 84/6, 80 400 km, modro, prodam Pot na Jo šta 33, Kranj_5665 Prodam VW hrošč 1200, starejši le tnik, dobro ohranjen, in rabljeno kabi no za traktor deutz 45 48 Tel 89 166 _5666 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, 50 000 km, dobro ohranjen, cena 85 SM Tel 50 969_5667 Prodam OPEL CADETT 1200 C, le-tmk 1977 Tel 66 539 popoldan 5668 Prodam VW transporter kasonar diezel s cerado, 63 000 km, odlično ohranjen Tel 77 996, zvečer 5669 Prodam osebni avto R 4 TLJ, letnik 1983 Ogled v soboto, 25 aprila 1987, od 8 do 14 ure Marjeta Šinkovec, Grajska pot 10, škofja Loka_5670 ALPET0UR TOZD potniški promet KRANJ m INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA OBVEŠČATA cenjene potnike, da vse linije na Gorenjskem, mestne, pri mestne in medkrajevne, obratujejo 28 , 29 m 30 aprila po SOBOTNEM VOZNEM REDU Potnikom čestitamo za dan O F in 1. maj ASCONO 16 D, 5 vrat, v brezhibnem stanju, letnik 1985, prodam. Ogled vsak popoldan. Lahovče 85, Cerklje na Gor._5671 Prodam avtomatik, izvozni model, star 3 leta, in stolp fischer, star 2 leti, ali vse skupaj menjam za MZ. Tel: 41-159_5672 GS 1,3, prodam. Ljubno 28 5673 Ugodno prodam GOLF, letnik 1980. Jerše, Predoslje 53/a_5674 VESPO 200 E, staro 2 leti, nevoženo, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 77-996 zvečer_5675 Prodam OPEL CADETT, letnik 78/79, dobro ohranjen. Benegalija, Zg. Duplje 57, tel: 47-105_5676 Prodam FIAT 125 P Ogled po 15. uri, v nedeljo ves dan. C. S. Žagarja 55, Kranj (pri plinarni)_5677 Prodam FIAT 126 P, letnik 78. Ul. XXXI. div. 46, Kranj, od 14. do 19. ure __ 5678 Prodam GOLF JXD. Tel.: 45-198 5679 Prodam GOLF, letnik 1977. Ogled petek popoldan. Koder, Breg ob Savi 57_5681 Prodam GOLF JGL, letnik december 82, prva registracija 1983. Prosen, Ko-pališka 11, Škofja Loka_5682 Prodam Z 101, letnik 1978 december, registrirana in v voznem stanju. Kidričeva 29, Kranj, tel.: 23-808 5683 Prodam TOMOS 14 M, letnik december 85. Velesova 79, tel.: 42-516 _5684 Prodam OPEL CADETT, letnik 1978 november. Tel.: 61-212_5685 Novo KAROSERIJO, šasijo in rezervne dele za R 4, prodam. Tel.: 64-013 __5686 Prodam SIMCO, letnik 1972, dobro ohranjena. Anica Tonje, Fran. naselje 115, Škofja Loka_5687 Prodam Z 750, starejši letnik. Tel.: 60-932 popoldan_5688 Prodam TOMOS 14M. Letnik 1984, in ZASTAVO 750, letnik 1979. Mače 14, Preddvor_ Prodam polavtomatski pletilni stroj OSIJEK 10, Bizjak Helena, Mačkovo naselje 1 Šenčur. Z 750 SE, letnik 80, prodam za 75 SM. Tel.: (064) 37-201 po 20. uri. Prodam AMI 8, registriran do marca 88,za 50 SM, tel : 21-661 p5>^ TOZD JELEN GOSTINSTVO KRANJ OBVEŠČA CENJENE GOSTE, DA DANES, 24. aprila 1987. ODPIRA NOV GOSTINSKI LOKAL BISTRO JELEN NA TRGU RIV0LI -PLANINA III V KRANJU LOKAL BO ODPRT VSAK 0EL0VNIK od 8. do 21. ure VLJUDNO VABLJENI! Poceni prodam Z 101, letnik 1978. Tel : 064/33 052_5896 Prodam Z 101 po delih Tel : 64 060 _5897 TALBOT solara GLS, letnik 82, ugodno prodam Tel 24 191, od 15 do 17 ure_5898 GOLF, letnik 1977, zamenjam za mi-ni moriš Tel : 28 820_5899 Prodam FIAT 132 GLS 1800, letnik 1976 Ajdič, Britof 196, tel 36 265 __5900 Prodam ŠKODO 100 S, malo vožen, letnik november 1978 Tel 064/60 774 _ 5901 l»rodam 126 P, letnik 1977 Žibert. Križe 20/b_5902 Z 101, letnik december 77, obno vljen, ugodno prodam Sp Besncia 36 5903 Prodam PRIMO NSU Sp Bela 3 5904 VISO L, letnik 83, registrirano do 6 marca 1988, 40 000 km, prodam Slava Košenma, Sv Duh81.dk Loka _5905 Poceni prodam poltovorni avto MERCEDES 306 D, letnik 73. kason dolg 4 m, s cerado, motor ima 3000 km po generalni, registriran do septembra, vozen z B kategorijo Ogled v soboto m nedeljo dopoldan Hafner, Forme 9, Žabnica__5906 Prodam LADO 1200. letnik 1973 Je semce, Stranska 5 (Koroška Bela), tel 81 994, dopoldan_5907 Prodam LADO 1200. letnik 1979 Janko Cvetek, Brod 6, Boh Bistrica _5908 Prodam TOMOS 14 M, letnik 1984. in Z 750. letnik 1979 Mače 14 Pred dvor_5909 Prodam ponv KOLO Vrečkova 3, stanovanje št 13. popoldan_5910 MERCEDES motor 220 D. obno vljen, in motor 200 S prodam Tel 77 092 popoldan_59J_ Prodam R 4. letnik 1979 Tel 50 249 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za praznik O F—27. april in za praznik dela — /. maj Prodam SPAČKA, letnik 1972. Tel.: 82-065_5913 Prodam Z 101, letnik 1981, prevoženih 5000 km, dobro ohranjen za 175 SM. Suzana Radojkovič, Zlato po-Ije 3/c_5914 Prodam ohranjen 126 P, letnik 1979 oktober, prevoženih 57.000 km. Tel: 36-568__5915 Ugodno prodam ŠKODO 110, letnik 72, registracija do novembra. Tel: 27-420, od 14. do 18. ure 5916 R 14, letnik 1980, prodam. Tel: 21-248, od 9. do 15. ure 5917 Prodam Z 101, letnik 1982, po ugod-ni ceni. Gregorčič, Hrušica 123 5918 Prodam Z 1300, letnik 1979 Aleš Hri-bar.Tenetiše 18, tel: 46-077 5919 Prodam garažirano Z 128, letnik 1984, 17.000 km. Tel: 83-850 5920 Poceni prodam dele KAROSERIJE za KATRCO in 80 basno klavirsko HARMONIKO. Kalinškova 26, Kranj _5921 Ugodno prodam Z 750 LE, letnik 83. Tel.: 28-065_5922 Prodam KOLO senior, 5 prestav, novo. Tel.. 41-101_5923 Prodam GOLF, letnik 1977, obnovljen, 4 vrata, cena po dogovoru. Kliči -te od 15. do 17. ure po tel.: 83-754 5924 Ugodno prodam dobro ohranjen AUDI tip 72, letnik 1970, registriran do aprila 88 Senk, Preddvor 11_5925 Ugodno prodam 126 P, letnik 1980 in 1977. Ivo Dežman, Ribno 103, Bled _5926 Prodam rogov TANDEM (dvojnik). Huje 3/a, tel.: 25-222_5927 Z 750, Tel.: 47 456 letnik 1975 prodam. 5928 Prodam LADO 1500. Oprešnikova 43, Kranj_ 5929 Prodam Z 101 M, letnik 1979 Ogled možen vsak dan od 15. do 17 ure Ca- hunek, Sorlijeva 4, Kranj_5930 59ŠT Prodam Z 101. Britof 101 Prodam MOTOR APN 4, čelado no lan in akustično kitaro Robert Levstik, C. 4 julija 13, Tržič_5932 Semperit hilife 175/70 R 13 GUME za Z 101, GOLF, nove, ugodno pro dam. Tel.: 24-369_5933 Prodam FIAT Z 750, obnovljen, regi striran do aprila 1988, cena 40 SM Tel.: 51 547, popoldan po 14 uri 5934 Za Z 750 prodam PRAGOVA in levi del dna. Bajt, Krajevna pot 1, Straži šče, za pošto_5935 Prodam WV 1500 (hrošč) za 100 SM. Tel : 24-883_5936 Prodam TAM 110 T kiper Mengeš, Ropretova pot 21 (za opekarno) 5937 Prodam karambolirano Z 750 S, celo ali po delih Renko, Smledniška 59 _5938 FIAT 126, letnik 1976, poceni prodam Prevoršek, Novi svet 15, Škofja Loka__5939 Prodam OPEL CADETT, starejši le tnik, obnovljen. Tel: 44 029 5940 Prodam AUDI 80, letnik 1975, m Fl AT 132 2000, letnik 1978 Tel 25 741 __594JI Prodam Z 750, letnik 1979 Sp Gorje 232_5942 Prodam LADO 1600. letnik 1980, po trebno kleparskih del Pod Plevno 5, Sk Loka 5943 Prodam 3 leta star R Tel 57 266 18 TLJ 5944 Prodam GS super 1,3, letnik 1981 Sonja Bunderla, Moste 7, Žirovnica, tel 80 215, služba do 14 ure 5945 Prodam obnovljen avto Z 101, letnik 1978. registriran celo leto Anton Aljančič, Podbrezje 83_5946 VISO SUPER E. letnik 82, ugodno prodam PoJianec, Kumerdejeva 19, Bled_5947 Z 750, letnik 73, poceni prodam Tel 49 065_ 5948 Prodam Z 101, letmkJ975 Franc Ka dunc, Zg Gorje 34/a "_5949 A'lu mjoilrm procijm / /SO i letnik 1978, obnovljena Tel 50 137 5950 MOPED tomos 15 SL prodam Cesta na Brdo 10. Kokrica, tel 24 421. po poldan_5951 Prodam VW 1200. letnik 1972 Poga črnk, Sr Bitnje 54_5952 MERCEDES 306 D furgon, letnik 1972 prodam Tel 33 957 ah 27 827 _5953 AUSTIN 1300 m zložljivo otroško STAJICO prodam Tel 21 714 5954 Prodam R 4 TL special, letnik 1977. popolnoma obnovljena pločevina Tel 60 070 5955 Ugodno prodam Z 101. Sorska c. 1, tel.: 62-289_5956 Prodam R 4 TL, letnik 1985 december. Marko Flander, Trnje 12, Železniki _5957 Ugodno prodam motorno KOLO tomos 15SLC, prevoženih 2000 km. Pozvek, Partizanska 46, Šk. Loka, tel.: 61-758_5958 Prodam Z 750 LC, letnik 1980, registriran do marca 1988, cena 70 SM. Ogled vsak dan popoldan. Bojan Ju- stin. Gorenja vas 103_5959 Prodam GOLF JGL, letnik 82. Rozman, Križe 72, tel.: 57-143, od 14. do 16. ure_5960 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1975. Oman, Rateče, Planica 1/d 5961 Prodam malo vožen MOPED APN t, maj 1986. Pokorn, Tominčeva 7, Stra- žišče_5962 Prodam WV 1300, letnik 1970. Uran-kar Marjan. Ul. A. Kodra 7, Cerklje _5963 Z 750 SC, letnik 1980, prodam. Tel.: 40-004_5964 Prodam VESPO PX 200, staro 2 leti. Tel.: 42-891_5965 Prodam Z 101, letnik 85, dobro ohranjeno. Tel.: 061/557-918_5966 Prodam R 4, letnik 1980, 60.000 km. Tel.: 69-111_5967 Prodam tovorni AVTO MERCEDES 1113, aluminijasti kason. Sitar, Visoko 70, tel.:43-100_5968 Prodam obnovljen OPEL CADETT B, letnik 1971. Tel.: 82-349_5969 Prodam MZ 150, letnik 1979. Pavle-Kržišnik, Volča 16, Poljane tel. 064/65-029_5970 Prodam FIAT 127, letnik 1973. Tel: 36-077, od 15. ure dalje 5971 Prodam Z 101 comfort. letnik 81/82, generalno obnovljena, 32.000 km. Per-havec, Ljubljanska 2, tel.: 21 -087 5972 Prodam JUGO 45, letnik 82, registriran do oktobra 87. Ogled petek, sobo-ta popoldan. Simnic, Kropa 50 5973 Prodam WV 1200, letnik 1973, pre-voženih 114.000 km. Hrušica 46/B 5974 AUDI 80, letnik 73, cena 150 SM, prodam, in TV gorenje color, starejši, cena 15 SM, prodam. Ogled vsak dan, Tavčarjeva 7, Kranj, Klemenčič 5975 Prodam 4 GUME sava 175/70x 13. električni podaljšek na kolutu 50 m 3 x 1,5, 8 neonskih svetilk in nov cirku- Iar2,2 KW. Tel: 60-986_5976 Ugodno prodam avto FIAT 132 GLS, letnik 77. Zg. Besnica 45/a_5977 Prodam DIANO, KOLO BMX in šo tor za 4 osebe. Tel.: 75-009_5978 Prodam JUGO 45/A, september 1986, 5000 km. Bodešče 17, Bled 5979 Ugodno prodam nov APN 6. Ernest Haklin, Golnik 78, tel: 46-483 5980 JUGO 55, letnik 84, prodam. Nahti- gal, Križ 62, Komenda_5981 Prodam MAZDO 1200, celo ali po delih. Slavko Lončariček, Retnje 1/a, Križe-Tržič_5982 Ugodno prodam R 4 TLS, letnik 77, prevoženih 60.000 km, registriran za celo leto Dobovšek, Voglje 81, Šenčur _5983 Prodam TOMOS AVTOMATIK popolnoma nov, 10 odstotkov ceneje Tel : 26-888_5984 Prodam GOLF CL diesel, letnik 85, in JUGO 45. Smledniška 23, Kranj 5985 Z 750 LE, letnik 81 september, pro dam za 85 SM. Polajnar, Podljubelj 89, Tržič _ 5986 Prodam GOLF JGL diesel 8/84 Ažman, tel 35 350 S paket 5987 Prodam 126 P, letnik december 1977 Boštjan Švab, Zapuže 33, Begu nje_____5988 Prodam Z 101, letnik 1976 Janko Habjan, Podlubnik 154, Šk Loka, po poldan__5989 Prodam Z 101, letnik 1973, registrira no do 24 novembra 87 Tači, Likozar jeva 25, Kranj_5990 Prodam BMW 316 Zg Besnica 131 __ 5991 Prodam MOTOR tori. Hudobivnik, Luže 51, Šenčur_5992 Prodam mini MORIŠ Tel 27 -562 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete in žaluzije v vseh dimenzijah in bar vah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: 061/50 720 aparalljjiirojl Prodam stroj za navijanje tuljav AU MANN Tel 41 011 5485 Prodam rabljen kombiniran lesno obdelovalni STROJ. 5 operacij. Tel 064 45 051 popoldan_5486 Yamaha PS 55, elektronske ORGLE z ritmi, prodam Gaser. Sp Sonca 14 __5614 Prodam betonski lifam, TV color gorenje, star 6 let, in trajno žarečo PEČ kreka veso Mlaka. Nedelj ska vas 11, tel 27 149_5615 Prodam mizarsko KOMBINIRKO Skarja. Lahovče 98, Cerklje_5616 * * * GOSPODINJE! Skrinja pušča vodo7 Pokličite »IZOLACIJE SERVIS« KMETEC — ROPRET, Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 45 352 od 12. do 16. ure. Popravilo opravimo na vaiem domu. Prodam ELEKTROMOTOR 18,5KJV ali zamenjam za 11CK.,7 Tel: 064 69-455____2^ Ugodno prodam 3 mesece sta' DVOKASETNIK z 4«klara?& Tel: 22-947 dopoldan___^ Prodam TRAKTOR univert«1 550 DTC, PRIKOLICO kiper vitlo »ton, ROLBO in »špic« PLUG. Polde Ander- le, Smokuč 28, Žirovnica___5<- Prodam SILO kombajn sk 80 S, P« VOZ, HLADILNIK za mleko, potoM* Itn, KULTIVATOR 170 in RADIAT0" 35 reber, 60x15. Jamšek, Bukovg 12, Vodice_________.2-- Prodam mizarski STROJ sekulaj'' rezkarjem. Dežman, Lahovče J? tel.:42-269___J2> Prodam nov barvni TV g'u"f|$ ekran 38, 39-kanalni, z video pw_S kom. Tel.: 70-590 Prodam 380-litrsko hladilno NJO Ith in pralni STROJ go"*1'6^ šelj, Preddvor 140 ___->T Šivalni STROJ necci ugodno fjj^ dam. Zečevič. Zelenica 8, Tržič—^ Prodam nov šivalni STROJ bagai šnja 706 z omarico, 10 odstotkov c« je, in brezhibno KOLO s po?1"^ motorjem, za 10 SM. Sinko, Gor-^ Ugodno prodam nov VIDEORE*0* DER vhs supra na daljinsko voog cena 55 SM. Tel: 34-745 —-JB Barvni TV gorenje corting. 42 cm, daljinsko upravljanje, Pr0q$ Tel: 45-017 ___M Prodam angleške ZVOČNIKE *, fendal 120 W. Tel.: 66-486 ___2% Prodam nov pralni STROJ g°f 102 exklusiv. Tel: 36-636 __' Prodam nov, še v garanciji. ■ ^ OBRAČALNIK mhk 140 za kosiin M 200 sip. Janez Knific, Zg. Besnicj^ Prodam VIDEOREKORDER fisCJ$ Tel.: 35-773, od 19. do 20. ure____^. Prodam SILOREZNICO epp|e Logar, Gorice 19______ 1982. pogon na vsa 4 koles3 djf Vrevc, Zatrnik____-^fvT, Prodam brezhibno črno belo ^ renje 108. staro eno leto m P° % popoldan Žibert. Predoslje TV barvni iskra azur. star 2 $ hiben, prodam Tel 51 238__—__i Prodam STOLP univerzum 2 nov. deklariran GRAMOI0N■ gtfl) kasetofon. equilaizer radio ' 1 $ Tel 51 569 52K_24. APRILA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 23. STRAN @®milSS^IESGLAS obJ2Ja?. obnovljen pralni STROJ ^2injel_jij4£__5809 iavor°??rv^o7° PEC za centralno kur-Tel « cal ■ 25 odstotkov ceneje ^p^l5l____5810 'is t«u,m ,dobro ohranjen barvni TV ^naiacM*"- ekran 63. Ie,n,k '980. 18 SM. Tel.: 80-175. po 18. uri *~Tj—-___5811 "tOrrE"0 prodam SHARP kasetofon. 69-74B ent0- mal° rabljen Tel: ^rJ^TT--_5§12 fOenouT 4fn°-belo TELEVIZIJO, sta Bn° 'eto. Milan Jarc. Okroglo 19 "~Tjr~;---._5813 Pralni 5?B^odam barvn' W 9°renJe, is*ra 2lR?nJ- °bod,n- P,,nsko PE(-Tel 2, m KALKULATOR texas "pT^5Z----5814 Iuk T«,a^o180l'trskl HLADILNIK 4717 "p^-^2§§__5815 becke;a^.nove 200 W d.sko BOKSE "er|JSA. za 35 SM Tel : 42 523 ------5816 T«l ■ 7«S«TV in VIDEOREKORDER ^p^?l_______5817 l46ooaam ELEKTROMOTOR 7.5 KW, Kropaa t0v Justin' SP Dobrava 6, 5818 KULAR ^nski MEŠALEC, * tovec u« ročni voz'ček (derco) Je-*i$ce' atnarieva pot 21, Kranj-Stra- "To^———_5819 Nen°Hii°^kov cer,eje prodam nera-ali iam« • LNIK 90renje, 220 litrski. s*eQa > J.am za vgradnega 170-litr-a *ab'ie 6, Golnik, tel.:46-164 5820 Prori--------•jo*-* 'orie"Q!m KOMBAJN zmaj 131 z mo *a rezervne dele Tel : 21-746 """Pr^T—___5821 l65jno^ rotacijsko KOSILNICO sip ^rpJlg-Prehovlie 13, Kranj 5822 333 T«3"!, GRAMOFON sansui SR ^~r^_5823 step v k ?'valni STROJ bagat ruža ■ *°vcku in novo žensko KOLO l^^ajO-eI.: 26-659 5824 KOSlLM.i® nerabljeno motorno vrtno Odstotko a9roal (alpina) prodam 20 ^eDoLueneie Be9unjska 11/a. tu^P^}dan_____5825 in univ„?f pIod«rn TRAKTOR nibi 35 &°«5go ' gater p'n,ka) 50. tra" ^OTor i_2a razrez hlodovine, elektro obračaln KW' PLUG enobrazdni "al na '." novi molzni STROJ natio-MerJvoH 1 ku Franc Jurćič. Dol 4, pri ~TV^-__ 5826 sušilno HAVBO Tel. T0UR9od 37 164 5827 ■vi, - Prodam MOTOKULTIVA > ln'komn,e mu,a s kosilnico, obra-Trži£ ln Prikolico. Cvek, Retnje 17. ——5828 Japetništvo -uL°?c'ia Jo" Žibert Nak?o 8tOV PraProtnik 1 47 - 267 JN»mo izdelavo ^ »seh vrst zaves taPeciranih vrat r«2n« popravila f\ pjenim strankam česti d6|a. Paznik OF in praznik S® Pr'Poročam! '5-opfcma Tu^no prodam sedežno GARNI lajie Bh. /le9'Jivo Posteljo in štiri fo PrT^Sli^ranL 5495 ^^ntm v dobrem s ^§entP'm TELIČKA, do 14 dni sta PT^^li^goraS.Cerklje 5749 l> soh^10, tr'delno OMARO za dne "ElllV?1 dva FOTELJA m KAVČ. GO rSkl akt- uokvirjen. 105/60, 2«SOy,9 _ena 30 SM Šilerjevi, Grad-, ^A^g^jj'ca, tel : 75-610 5750 So kavCa. FOTEU, MIZO s ^L-27 nio alni STROJ bagat slavica. fe-^U__5751 Ja.rnj^ KUHINJO, kompletna, no-•lS1^36.c^ dnevno sobo in dva kavča 5752 ^ar\i!?i:eni Prodam staro OMARO No^r^lKAVČ.Tel 74 068 5753 ^126 R?DSpalnico Prodam za 25 SM >Pr^S^_______5754 iirr,oii*n iedi,ni kot, mizo in 2 stola. iSka B' Jankovo nas 158, Škofja .^Od^---_5755 tT, nov ŠTEDILNIK kuppers Po^^6-!!!!!_5756 >°. KAv^rodam sedežno GARNITU ^aŠteii in'" 2 pOTEUA Silva Babic LaLl 51-514 č, 5757 3>a KA5rl!DlLN,K Oženje (2 + 2) sbudokbr° ohranjen ŠTEDILNIK aft s^h m termoakumulacijsko <M kolesom 52-letni Vinko vec iz Grada. Voznik je 51 to zavrl, vendar nesreče z ^ prehitre vožnje ni moge £ \ prečiti. Zbil ga je po cefQf nesreči se je kolesar huWd škodoval in so ga odpeti*^ zdravljenje v jeseniško D nico. Proslave ob praznikih ¥____t mm „ ... - __. Jesenice — V počastitev dneva OF in 1. maja bo danes, v petek, 24. aprila, ob 19. uri v amaterskem gledališču Tone Čutar občinsko srečanje pevskih zborov 1987. Naslednji petek, 1. maja, pa bo za Jeseničane še posebno prazničen. Zjutraj bo Jeseničane z budnico zbudil Pihalni orkester jeseniških žele-zarjev, ob 9.30 bo koncert godbe na pihala iz Gorij, ob 10.25 bo slovesno odprta nova jeklarna, ob 13. uri pa bo prvomajsko srečanje Jeseničanov na Poljanah. Kranj — Tradicionalno prvomajsko srečanje kranjskih delavcev bo 1. maja na Joštu. Na predvečer, 30. aprila, ob 21. uri bo na Joštu kresovanje. 1. maja zjutraj ob 5. uri bo kranjski pihalni orkester igral budnice po Kranju, ob 10.30 pa se bo začela osrednja prireditev na Joštu. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj Miha Rauter. Podeljeni bodo srebrni znaki sindikata. V kulturnem programu bodo nastopili mešani pevski zbor DPI) Svoboda Stražišče, folklorna skupina Iskra in recitatorka Alenka Bole — Vrabec. Za razvedrilo bo igral ansambel Jevšek. Škofja I-oka — Osrednja občinska prireditev v počastitev dneva OF in 1. maja bo danes, v petek, 24. aprila, ob 18. uri v dvorani Loškega gledališča. V kulturnem programu bo nastopil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane 1. maja ob 10. uri pa ho tradicionalna prvomajska proslava na Križni gori. Zbff£Ž bo nagovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta - c f. di Bartol. Podeljeni bodo srebrni znaki sindikata. V ku' nem programu ho nastopila pihalna godba iz Škofje LoK ' (P Radovljica — Tradicionalno praznovanje bo 1. maj^jj- 10. uri na Sobcu. Slavnostni govornik bo Ciril A/man, P nj sednik občinskega sindikalnoga svota Radovljica. PodeU bodo srebrni znaki sindikata, priznanja inovatorjem leta« činska priznanja OF in državna odlikovanja. V kultur" programu bodo sodelovali moški pevski zbor DPI) SvoD Podnart, harmonikarski orkester glasbene šole Radovlj'c recitatorji DPD Svoboda Bohinjska Bela. j Tržič — Danes, v petek, 24. aprila, ob 19. uri bo v osr\°jteV šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču glasbena prirod-Tržič poje 87. Tu bodo tudi podeljena državna odlikovanj priznanja OF. Naslednji petek, 1. maja, ob 11. uri pa bo P majsko srečanje v Brezjah pri Tržiču. Tu bodo tudi P°^cL\ff srebrni znaki sindikata. V kulturnem programu bodo so PSI vali tržiški pihalni orkester, folklorna skupina Karava j plesna skupina Mladinskega gledališča, harmonikar An Pivk in pevski zbor iz Peka. »