Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v posredovani c in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna eno stolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem Številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij® se ne Irankirajo. Itev. 5, | Sobota, 17. januarfa 1931. Leto VI. Zahrbtno efijalistvo. K~m vod* posnemanje metod fašistične diktature? Demokracija, ki se naslanja samo na večinski princip in ne vodi računa o resni, stvarni manjšini, ni nič drugega kakor diktatura neke večinske ideologije ter mora, če ne stremi po izpopolnjevanju in izboljšanju, enako propasti kakor nasilje. Prava demokracija se poslužuje metode diskusije med različnimi nazira-nji. V taki demokraciji je prostora za vse one elemente, ki hočejo delati v pravcu vseobčih koristi družbe. Seveda ima,tudi vsaka demokracija sebično in reakcionarno opozicijo, ki jo pa mora demokracija pobijati z demokratično ideologijo in de-mokratičnimprayicoljubjem do človeške družbe. Socializem priznava demokracijo v tem pomenu kot politični pomoček v razvoju človeške družbe. Drugačna po svoji vsebini in svojih posledicah je fašistična diktatura. Kamorkoli se ozremo, vidimo, da se kaj naglo vrši nepričakovan, vendar naraven proces. Fašistična diktatura nastopa z nasilstvom, organi-Zll'a fašistično-šovinistične čete, ne somišljenikov, ampak parasitov; zakaj ljudje, ki iščejo zatočišča v tem, da podpirajo to reakcionarno diktaturo, so večinoma ljudje manjše mo-ralne vrednosti. Kratkovidni in sebični avanturisti se nadejajo, da jih čaka sreča v kričavem fašistično-chktatorskem šovinizmu. Naravno je se v taki atmosferi prične 1 ’ V, ETc °b gospodarskih krizah, kdo bo bolj siuiil z lepimi aK umazanimi dejanji diktatorju ter si pridobil zaupanje in ugledno mesto. Zato je imela fašistična diktatura jako lahko stališče ob prvem organiziranju svojih sil. Med nemoralnimi ljudmi je nastala naravnost konkurenca, kdo bo izdal več besed, več dejanj, več oseb, s čemer misli, da se !e Pokupil diktaturi. To je najhujša olezen fašistične diktature. Polagoma se je vteplo v vrste fašizma toliko malovrednih elementov, da temeljito rušijo s svojim delovanjem zaupanje m državljani. Kakšen halo je delal ussolini, kakšne grozovitosti so uganjali njegovi ljudje. In če danes pogledate v Italijo, vidite, da je zrah-jano vse zaupanje. Visoki državni in lavni funkcionarji so bili kaznovani zaradi korupcije in goljufije, upira se . . avstvo in industrija; kmetje prire-[aj°. upore itd. To je sad diktature, Z1 je slonela na fašističnem terorju in na denuncijacijah tajne policije in n^mUnC1’a,ntov Privatnikov. Sistem dra rt S;ral cks kate- ora gospodarsko politiko, se žiy_ •)enje v atmosferi ni moglo naravno razvijati. Glavna gonilna sila v to . uhovno anarhijo pa je bilo demmci-jantstvo, ki je razdrlo medsebojno zaupanje državljanov in tudi zaupanje v državo. načel se drži celo fašistično Si anje, dasi je zgodovina priča, kam ^£|)o take ideologije. Romunski kralj in vlada. Med ru- sDUn ,° ylado in kraljem je nastal jP°r. ker bi kralj rad imenoval v vla- km '!e,ltatere osebe izven narodne Kmetišk Indija dobi svojo vlado. Velik uspeh londonske konference. o celodnevnem posvetovanju med Itidi in Mohamedanci dne 14. t. m. dosegel sporazum, da se vsaj v glavnih deželah' razdeli mandate proporcionalno, predvsem v Bengaliji in Pundšabu, so bojeviti Sikhsi iz nova zahtevali še en mandat. Popustiti ni hotela nobena stranka in komisija se je razšla. Treba bo še težkega napora, preden se doseže sporazum in le požrtvovalnosti delavske vlade se bo zahvaliti, če se pomiri indijske rodove in izvede vsaj primitivno ustavnost v Indiji. Borba proti Macdonaldu. Angleški konservativci bi radi dosegli razpust parlamenta. Gospodarska kriza in nezaposlenost na Angleškem sta zlasti opogumili konservativci (torije), da po-ostrujejo svojo borbo proti delavski vladi. Konservativci zahtevajo na vsak način razpust zbornice in nove volitve ter se že pripravljajo na volitve z organizacijo volilne propagande. Konservativci se predvsem boje Snowdenovega proračuna. Zato bi radi imeli razpust parlamenta še pred aprilom. Boje se namreč, da bo delavska vlada, ker bo izkazoval deficit, naložila davke na veleposest in prirastni davek. Liberalci so jeziček v parlamen-1 *er postajajo vedno odpornejši proti delavski vladi, ker vedo, da je manjšinska vlada. Nadejajo se pa v novih volitvah na uspeh. Delavska vlada pa ima trden namen, vztrajati na vladi vsaj do konca leta. Prepričana je, da se bodo še letos izboljšale gospodarske razmere in da bo izvedla v tem času še vsaj nekaj točk svojega programa. Če bi vlada sedaj razpisala nove volitve, bi gospodarska kriza in nezaposlenost, ki jih delavska vlada ni kriva, ampak predvsem trdovratnost konservativcev in liberalcev, na volilce slabo vplivali, Iz tega razloga hoče delavska vlada s svojim pozitivnim delom še letos izvršiti velik del svojega programa. Španske zmede. Španski reakcionarci v zadregi. Na Španskem bi radi izpremenili vlado. Kralj je ponudil sestavo vlade Sancheru Guerri in Cambu. Oba odklanjata ponudbo z zahtevo, da se prej izvrše volitve. Značilno je zlasti, da se zavzemajo klerikalni aristokrati za to, da bi prevzel diktaturo zopet kak general. Aristokrati pa ne najdejo generala, ki bi šel zanje v ogenj po kostanj. V Tolminu so fašistične oblasti zopet zaprle 40 uglednih slovenskih kmetov in inteligentnejših ljudi, oči-vidno zgolj v prizadevanju, da prizadenejo slovenstvu odločilen udarec. Proti nacionalizmu! Apel katoliške internacionale. »Vorwartsu« poročajo iz Pariza: Izvršni odbor velikih katoliških strank Evrope je objavil te dni apel, v katerem protestira proti v različnih deželah se porajajočemu nacionalizmu ter pozivlje k skupnemu delu za mir. ‘ Z ozirom na naraščajoče politične težkoče, tako pravi oklic, in spričo naraščajoči gospodarski anarhiji, ki se širi po vsem svetu, je predvsem dolžnost katoliških strank, organiži-lati mir in pospeševati zbližanje narodov. Porabljati nasilne pomočke pri rešitvi mednarodnih težkoč je zločin. Ekstremistom se mora pot zapreti in prebivalstvo Evrope vzgajati po načelih in naukih Društva narodov. Oklic je podpisala cela vrsta raznih dežel, med strankami tudi francoska demokratična stranka in nemški klerikalni centrum. * Ta oklic je menda v zvezi s papeževo božično poslanico, ki ostro obsoja nacionalizem in vojno. V boju za mir in pcoti šovinizmu, v katerem je bila socialistična internacionala vedno vodilna in žal domala osamljena, sprejema vsakega odkritega prijatelja teh vprašanj dobrohotno. Omeniti pa je seveda, da pomeni de mokratska ljudska stranka v Franciji le majhen delec francoskega klerikalizma, dočim je velika večina aktivnih elementov med francoskimi katoliki še vedno identična s tamoš-njim nacionalizmom. Oba vodilna francoska katoliška lista, »Echo de Pariš« in »Figaro«, sta vodilni glasili nacionalizma in sovraštva do Nemcev. Kar se pa tiče nemškega centru-ma, katerega politični pomen je v Nemčiji znatno večji, kakor omenjene skupine v Franciji, se mu ne more odreči, da ne bi bil podpiral politike sporazuma. Pred kratkim se je sicer zdelo, da je popustil to linijo, toda v zadnjem času so zopet poudarjali njega merodajni voditelji, da so nasprotniki nacionalizma. — Nemška socialna demokracija želi v svojih izvajanjih, da naj bi centrum in bavarska ljudska stranka v bodoče dosledno ravnali v zmislu papeževe mirovne poslanice in novega mednarodnega oklica ter odločno odklanjali vsakršno koncesijo nacionalističnim kričačem. Doslej večkrat nista delali tako. a Stavka grozi tudi na Poljskem. Rudarji, tekstilci in občinski delavci so nezadovoljni. Rudarji vzhodno-šlezijskega in krakovskegai revirja so stavili ultimat, ki danes poteče. Zahtevajo obnovitev dosedanjih tarifnih pogodb. Tekstilni delavci v lodzkem okraju sc bore proti zniževanju plač, ki ga skušajo tamkajšnji ppd jetniki izvesti. Istotakd hočejo v Varšavi stopiti mestni delavci v stavku. Verjetno je, da bo v tem ogromnem gibanju posredovala vlada. Petrolejski monopol. Iz Chicaga poročajo, da sta se petrolejski družbi »Shell« in »Standard Oil« združili. Njiju kapital znaša 25 milijonov dolarjev (1400 milijonov dinarjev). Družba si lioče s tem zagotoviti monopol nad celokupno produkcijo petroleja. Diktirala bo produkcijo in cene svetu. Doma in Dr. Albert Kramer poslanik v Pragi. Dne 15. t. m. so objavile »Službene Novi ne«, da je imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Pragi dr. Albert Kramer, član vrhovnega zakonodajnega sveta in bivši minister. Bivša organizacija naprednih krogov je s tem izgubila vplivnega pristaša. Jako čuden protest. Neki trboveljski odbor rudniških nameščencev je protestiral, ker tajnik delavske zbornice Uratnik v svojem nagovoru na predsednika vlade, poudarjajoč delavske interese, ni posebej omenjal nameščencev, ampak le delavstvo. V svojem listu pravijo potem. da sc je Uratnik opravičil, da tega ni storil namenoma. Za nas je pa stvar taka. Privatni nameščenci so tudi delavci, ker imajo prav isti živi jenski položaj kakor delavci. Potrebujejo socijalno zavarovanje, delavsko varstvo in podporo za nezaposlene. Tudi, če si hočejo poboljšati svoj materijalni položaj, ga morajo izvojevati s svojo organizacijo. »Boljši« so le v tem, dta so pogosto slabše plačani, ali če so brez posla, jako težko primejo za drugo delo. Kakšna je torej razlika? Ce se mora delavec večkrat umiti kakor nameščenec, še ni nobeno merilo. Tudi med delavci je jako mnogo inteligentnih ljudi. Te primere so mien-tta dovolj jasne, da se morata delavec in nameščenec (oba delavca) skupaj boriti za svoje socijalne pravice; če to ni, znači, da nameščenci ne razumejo svojega socijalnega položaja. — Nam se zdi ta protest, oprostite, precej... saj se razumemo, kaj ne? Vseučiliški profesor dr. A. Gosar je dne 14. t. m. nadaljeval svoje predavanje, in sicer je govoril o gospodarskih osnovah marksizma. To, kar smo zadnjič povedali, velja domala tudi za to predavanje: dr. A. Gosar hoče učiti meščanstvo in kapitaliste, zato pobija marksizem. Načela, da ima vsak človek pravico do enakovrednega življenja in borbe za te pravice, pa noče priznati. Marksizem je znanstveno že utemeljen; v koliko ga razvoj izpopolnjuje in izpopolni, to je stvar razvoja. Borba človeštva za enakopravnost je pa po našem mnenju naravno utemeljena, zato je ne more biti konec kar tako, kakor mislijo teoretiki, ki imajo namen podpirati družabni sistem proti naravnemu razvoju. Andr e de Lorde: Skrivnost. »Ali mi lahko daš pet tisoč frankov?« »Že spet, draga Irena?« »Potrebujem jih v dobrodelne namene. Te prošnje mi vendar ne boš odbil!« »Dobro srce imaš in vse bi žrtvovala za siromake, a vendar ti to pot ne morem ničesar dati.« »Oh... dragi... ljubi...!« »Mnogo sem ti že dal ta mesec. Tvoja dobrosrčnost mi je že izpraznila vse žepe,« je rekel gospod Ter-sac na pol za šalo, na pol resno. Nje gova žena, ki je mnogo potovala po svetu in vselej za dalj časa ostavila moža samega, se je bila v zadnjem času vsa posvetila negi siromakov. Gospod Tersac je ljubil svojo ženo nad vse. Njena lepota ga je omamljala in oboževal jo je zaradi njene velike dobrote. Dajal ji je denarja, kolikor je hotela. A danes ni mogel ustreči njeni želji, zakaj vsota se mu je zdela dokaj visoka. Bil je imovit, toda imel4,je še hčerko, ki jo je ljubil in za katero je hotel varčevati, da ji pripravi lepo bodočnost. »Da sva sama, ne bi niti trenutka premišljal, a tako morava skrbeti tudi za Jean-no!« Štirinajstletna Jeanne, plavolaska z velikimi sanjavimi očmi, je slišala očetove besede in se oglasila: »Nočem biti vzrok, da ne daš mami denarja za siromake. Ničesar ne potrebujem, saj pojdem v samostan!« »Drago dete, o tvoji bodočnosti po svetu. Fašisti bi radi zatrli zadnje ostanke slovenstva v Julijski Krajini. Tržaški listi zahtevajo, da vlada prepove slovenske molitve in pridige v cerkvah. Končno se je vendar pa-pežka stolica odločila in zavrnila zahtevo kot krivično in neumestno. Ljudsko štetje bo v Jugoslaviji predvidoma 1. marca. Prireditve mednarodnega vzorčnega velesejma. XI. mednarodni splošni velesejem se vrši od 30. maja do 8. junija 1931 in jesenski mednarodni velesejem s posebnim ozirom na agrikulturo, turistiko, higijeno od 29. avgusta do 9. septembra 1931. Seja evropske komisije. Dne 16. t. m. je pričelo drugo zasedanje študijske komisije za načrt Panevropske unije. Zastopanih je 17 držav po zunanjih ministrih, in sicer: Briand, Zaleski, Marinkovič, Henderson, dr. Curtius, dr. Schober, Grandi, Mo-winckel, Beck, Hymaus, dr. Beneš, Procope, vojvoda de Alba, baron Ramel, Motta, Munch in grof Julij Karoly. Fašisti v Trstu zopet groze. V nedeljo so odkrili v Kruševcu pri Trstu spomenik ubitemu fašistu Go-fredu Blazaniju, ki je bil usmrčen lani 7. januarja. Konzul Diamanti je izjavil, da je spomenik opomin vsem, ki bi si upali dvigniti roko proti Italiji. Na svojem legitimnem ozemlju pa bodo zatrli vsakogar, ki bi se ne čutil Italijana. Tako nekako govori italijanski fašizem še v svojem težkem položaju. Venizelos se divi novemu Dunaju. Grški državnik Venizelos je obiskal te dni Dunaj, katerega si je ogledal. Naravnost zadivil se je nad neštetimi zgradbami stanovanjskih hiš ter nad drugimi veličastnimi napravami dunajske občine. Obžaloval je, da mu čas ne dopušča, da bi si stanovanjske zgradbe še natančneje ogledal. Vendar pa upa, da bodo Grki poslali komisijo strokovnjakov na proučavanje gradbene podjetnosti dunajske občine. To priznanje ni sicer prvo, ki je bilo upravi mesta Dunaja izraženo s strani uglednih tujcev. Delovno dolžnost odklanjajo delavci in delodajalci. V ministrstvu za javna dela v Berlinu se je vršil razgovor med zastopniki delodajalcev, delavcev ter vlade glede uvedbe delovne dolžnosti v Nemčiji. Po daljši razpravi so odklonili zastopniki delodajalcev kot tudi zastopniki de- bomo razpravljali pri drugi priliki,« je odgovoril gospod Tersac in odvel hčerko iz sobe. »Ta otrok je bolj krščanski od tebe!« je dejala gospa Tersacova. »In ti si bolj otročja od nje!« je odgovoril gospod Tersac ter prijel za njeno ljubko belo ročico. »Nujno potrebuješ pet tisoč frankov. Trenutno ti jih ne morem dati. A dovolim ti, da zastaviš svoje prstane, za katere lahko dobiš več kot pet tisoč frankov, in prvega jih rešim iz zastavljalnice.« »Ne, ne,« se je razburjala gospa Tersacova, »svojih prstanov ne dam. Ne morem se ločiti od njih, niti za uro ne. Podaril si mi jih in meni so drag spomin.« Položila je dragulje in prstane v kaseto. Nato je odšla k prijateljici, nadejaje se, da dobi željeno vsoto od nje. Mož se je čudil temu razburjenemu vedenju in mehanično odprl pokrov kasete, v kateri je ležal njen nakit. Ogledoval je lepo biserno ogrlico in jo tehtal v roki; ko jo je hotel položiti na prejšnje mesto, pa mu je padla na tla. Sklonil se je, da bi jo pobral in tedajci je zapazil, da sta se dva bisera razbila. Ves presenečen je strmel predse. Kako se morejo pravi biseri tako razbiti? Tesnoba in sum sta ga obšla; brez oklevanja je zgrabil kaseto in zdrvel k zlatarju, kjer je bil kupil ves ta nakit. »Vse to je imitacija, dragi gospod. Pri meni tega niste kupili!« Odtod torej njena osuplost! Zamenjala je bila bisere in dragulje, porabila denar v dobrodelne namene in lavstva delovno dolžnost iz gospodarskih in iz finančnih vidikov. Na-glašalo se je, da od prisiljenega dela ni uspeha. Končno so nastali tudi dvomi, da bi se našlo sploh toliko dela, da bi se veliko maso ljudi moglo zaposliti. Večina zastopnikov je bila ravno tako proti uvedbi prostovoljnega dela za mladoletne. Starostni predsednik nemškega Reichstaga umrl. Gerold, najstarejši poslanec nemškega parlamenta, je umrl v starosti 63 let. Iz tega je razvidno, da nemška narodna skupščina sestoji iz samih mladih sil, ako je bil Gerold od 575 poslancev najstarejši. Bouisson ponovno izvoljen za predsednika irancoskega parlamenta. Francoska poslanska zbornica, ki voli za vsako zasedanje svoje predsedstvo na novo, je izvolila dosedanjega predsednika socijalističnega poslanca Bouissona z 261 proti 220 glasovi, ki so odpadli na kandidata desničarjev. Macdonald naj bi bil bodoči podkralj Indije. V angleških političnih krogih se vedno bolj razpravlja o možnosti, da postane Macdonald indijski podkralj, zlasti ker bi bili tudi Indijci z njim zadovoljni. Macdonald bi baje pristal na tako rešitev. Angleška vlada je najela v Zedinjenih državah posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev. Angleške pomorske oblasti proti španskim revolucionarjem. Dva španska letalca, udeležena pri zadnjem revolucijonarnem poizkusu, sta se v Lisaboni, preskrbljena s portugalskimi potnimi listi, vkrcala na nek angleški parnik, da se odpeljeta za svojim prijateljem, majorjem Francom v Francijo do La Havra, kjer ju je Franco pričakoval. Po prihodu na ladjo so ju pa Angleži zaprli v posebno celico in ju držali skozi celo vožnjo zaprta. Iz protesta proti takemu ravnanju sta stopila v gladovno stavko. Šele na energično intervencijo majorja Franca in francoskih oblasti v La Havru, so ju Angleži izpustili. Grška — monarhija. Iz Bukarešte poročajo, da so vplivi, ki hočejo spraviti zopet na prestol bivšega kralja Jurija, močno poživeli. Trdijo celo, da to namero podpirajo angleški politični krogi, kar je neverjetno. Venizelos je še na Dunaju izjavil, da o tem ni govora. Španija se pripravlja. V Španiji so politične razmere iznova jako napete. Množica grozi, da napade zapore, v katerih so republikanci. Med tem uvaža španska vlada ogromne mno- sedaj se ni upala priznati možu resnice! Tersac je hitel domov in si spoloma izmišljal razne izgovore, da bi ji olajšal muko priznanja. A Irene še ni bilo domov. »Kako dolgo je ni!« je pomislil, ko je ura odbila osem. Njegov nemir se je večal z vsako minuto. Tedajci so se odprla vrata, za-čuli so se klici. V sobo sta stopila dva stražnika in položila gospo Tersaco-vo na posteljo. Kakor iz uma je planil k njej. Stražnika sta ga mirila. »Nikake nevarnosti ni, gospod! Nekdo jo je udaril s palico po glavi in ...« Zdravnik, ki je prišel, je priporočil popoln mir, dokler ne poneha groznica, ki je stresala njeno telo. Tersac je gledal ženo. Vsa tuja se mu je zdela. Premikala je ustnice in nekaj jecljala. »Kaj pravi?« je vprašal zdravnika. »O, to ne pomeni ničesar. Blede se ji,« je odvrnil zdravnik. Tedajci se je bolnica vzravnala in s hripavim glasom zastokala: »Jaz vem, dragi... vse storim, kar hočeš .. .« Zdravnik je zgrabil gospoda Ter-saca za komolec, da bi ga odvedel iz sobe. »Ne, pustite me! Vse hočem slišati!« In Irena je nadaljevala z ihtečim glasom: »Le tepi me ... samo ne zapusti me ... Ljubim te, dragi, ne morem živeti brez tebe ... denarja hočeš? Glad in kuga na Kitajskem. Nesrečni Kitajci. Iz Kitajske poročajo v Ženevo, da je na Kitajskem nevarnost, da pomrje v najkrajšem času 600.000 prebivalcev gladu in da je izbruhnila kuga v provinciji Šensi, ki so jo obenem obiskali roji kobilic. V Ženevo sklicujejo na dan 31. januarja posebno konferenco, ki se naj bavi s tem kitajskim problemom. žine topov in drugega vojnega mate-rijala. Turški liberalci brez voditelja* Eden voditeljev turške liberalne stranke, Remzi paša, je kar čez noč izginil. Več dni ga iščejo, ne vedo pa, ali je bil oblastnikom napoti ali kaj se je zgodilo z njim. V Sovjetski uniji se vrše volitve v sovjete. Volilna udeležba je dose-daj zelo živahna. Povprečna udeležba volitev v vaške sovjete znaša 70 odst. napram 60 odst. pri volitvah leta 1929. Zelo velika udeležba je v Leningradu, kjer znaša dosedaj 96 odst. volilnih upravičencev. Vseh volilnih upravičencev v Uniji je pri teh volitvah 83 milijonov napram 74 milijonom leta 1929. V Rusiji grade tovarne strupenih plinov. Iz Nemčije so poslali 30 vagonov z opremo za zgraditev velike tovarne za amonijak in tudi za strupene pline. Tovarno bodo gradili nemški inženerji. Rusi pa bodo dobro prodajali strupene pline za bodoče vojne, če ne pride med državami do mirovne konvencije, ki bi prepovedala tudi uporabo strupenih plinov v vojni. Velikomestna revščina. — Žena porodila pod mostom pri 6 stopinjah mraza. Z Dunaja poročajo: Mlad par brez strehe je že delj časa prenočeval pod mostom, tkzv. Augengarten-briickc. V noči od sobote na nedeljo so ženo popadle porodne bolečine in soprog je skočil po pomoč k bližnjemu stražniku. Stražnik je uvidel, da ni veC časa iskati babico, zato je kar sam prevzel funkcijo babice. In ko je mali Leopold že srečno prišel na svet, četudi nag pri mrazu šestih stopinj, je še le stražnik vse potrebno ukrenil, da sta mati in otrok prišla v porodniško kliniko. Toda tista gostoljubnost bo trajala le nekaj dni, kam pa potem? Starši niso na Dunaj pristojni, podeželske občine pa nimajo za take stvari smisla. Vendar pa je gotovo, da bo vsaj Nimam ga? Nič mi ni hotel dati. Ro- j tim te . . . ne zapusti me ... O, da bi imela vsaj še svoj nakit... a vse sem že prodala zate . . . Tvoja pisma, dragi, spet in spet jih čitam . .. Skrila sem jih v molitvenik ...« Komaj je bila izrekla zadnje besede, je že Tersac planil k njeni nočni omarici, vzel molitvenik in našel pisma — pisma, polna strastnih besed, moledovanja in groženj. Opotekel se je kakor pijan. Ona? Njegova svetnica, mati njegovega otroka? »Doktor, joj, ne morem je več poslušati. Dajte ji morfija, da bo molčala!« »Morfija v tem stanju? Povsem nemogoče! Najmanjša količina bi bila smrtonosna. Saj ji bo kmalu odleglo in jutri bo zopet zdrava. Lahko noč!« Ko je zdravnik od*eI, je zgrabil Tersac vsa ona usodepolna pisma in jih sežgal. Mimo je stopil k majhni omarici, vzel morfij in dal ženi injekcijo, ne da bi se mu tresla roka. Bolnica se je takoj pomirila. Držal jo je za roko in čutil, kako pojema žila — čutil, kako se je ustavila ... Sklenil je njene roke ter položil vanje majhen križec. In ko ji je tako gledal v pokojni obraz, je zdajci vzkipelo v njem: »O, podla pustolovka!« Tedaj je Jeanne odprla vrata, da vidi, kako je z materjo. Ko je zagledal Tersac svojo ljubljeno hčerko, se je zdajci začutil mirnega in trdnega. »Jeanne, ljubljenka moja, bodi močna! Poljubi svojo dobro mamico!« otrok sprejet v mestni zavod za dojenčke. Velikanska restavracija, ki naj nadomesti domačo kuho. Dunajski list »Ber Morgen« poroča o ogromnem. restavracijskem projektu, ki ga je po amerikanskem sistemu zasnoval neki veleagrarec na primeru: nizke cene, katere bodo veliko manjše od običajnih cen, ki so sedaj v dunajskih lokalih. Popolnoma novo bo to, da se prelomi s sistemom porcij. Hrana bo razdeljena na štiri razrede. V vsakem razredu bo hrana sestojala iz toliko in toliko vrst jedil, katerih si bo abonent privoščil toliko, kolikor bo želel. Dobil bo tudi toliko kruha, kolikor bo hotel, ne da bi se mu kruh sploh zaračunal. Tako bogato kosilo bo stalp približ-n° en šiling (8 Din) in dvakrat tako velika skodelica kave, kot jih imajo v kavarnah, pa bo stala 20 grošev, L j. 1.60 Din. Hrana pa se bo tudi z velikim avtomobilom dovažala abonentom na dom. Torej je tudi cilj tc kuhinje, nadomestiti domačo kuhinjo. Taka kuhinja bi bila ideal za vsako, zlasti za delavsko ženo, ki bi bila oproščena ene največjih skrbi in bi se lahko posvetila drugemu koristnemu poslu. Vendar bi take kuhinje morale biti v rokah zadrug, ne pa posameznika. Pred kratkim smo čitali, da nekaj podobnega že po-stoja v Varaždinu, kjer imajo kuhinjo, v kateri se dobiva kosilo za en dinarl To je na prvi pogled neverjetno, toda ako pomislimo, da dotična organizacija nabavlja vse potrebščine direktno pri producentih, ki morajo danes svoje pridelke sicer skoraj zastonj prodati, medtem ko jih konzument mora vseeno drago plačati radi prekupčevalcev. Dotični kuhinji v Varaždinu dobavlja kruh neki pek, ki peče 16 dekagramov težke žemlje za 50 para. Porast prebivalstva na Čehoslo-vaškem. V decembru se je vršilo na . j oslovaškem ljudsko štetje, ki je izkazalo Za celo državo 14,723.375 prebivalcev napram 13,607.375 prebivalcem leta 1921. Prebivalstvo je naraslo 10.9%, na Slovaškem 11.1%, na Češkem pa samo 6.4%. Gostost Prebivalstva v državi je 105 oseb na km2. s- ^'ttanizem pa tak! Pred sodi-• m..y Wat*»r(ju na Angleškem se J. Vrsila Pred nekai dnevi zanimiva razprava. Nek oče je bil po šolski oblasti obtožen, ker ni pošiljal svojega fanta v šolo. Fant je prišel nekoč v šolo oblečen v športno srajco 2 odgrnjenim ovratnikom (takozvani pchillerkragen). Učitelj ga je v svo-)em čudnem nravnem pojmovanju °gorčen spodil domov, češ, da ne s>ne prihajati v šolo tako pohujšljivo oblečen. Drugi dan je .fant zopet prijel v šolo z isto srajco, učitelju pa je 'zročil pismo očeta, v katerem je ta Pojasnjeval, da je fantu predpisal odprti ovratnik zdravnik radi obo-lelega vratu, in kakor hitro bo zo-Pet popolnoma zdrav, bo zopet nosu zaprt ovratnik. Učitelj s tem ni bil čisto zadovoljen, prestavil je fanta v zadnjo klop in ga je pred Vsemi učenci imenoval »nravstveno Propadlega subjekta«. Oče je nato fanta sploh obdržal doma. — Pred sodiščem je oče izvajal, da učitelj Vendar ne more predpisovati, kako naj bo učenec oblečen, glavno je, da le oblečen v mejah dostojnosti; če Pa že hoče šolska oblast biti taka, Potem naj pa poprej sama pred svo-'•tti pragom pomete; in pokazal je na neko učiteljico, ki je sedela med Poslušalci v sodni dvorani, ki je bila globoko dekoltirana in je kazala gole roke do ramen. A dobremu možu ni vse skup nič pomagalo, obsojen je bil na denarno kazen dveh šilingov. Takih puritancev tudi Pri nas ne manjka. V Moskvi so ustrelili 6 nastav-‘lencev konzumnih zadrug, ker so Poneverjali denar. V Rusiji vlada silna zima Iz Varave poročajo: Glasom poročil pOskovskih listov vlada v Sibiriji sl-eP mraz. Tudi razsajajo že več dni nežni viharji. Temperatura je padla lJj?ek°d na 60 stopinj celzija pod išče. Na raznih sibirsko-turke- stanskih progah je obtičalo 100 vlakov v snegu. V Lyonu na Francoskem se jc pojavil morilec, ki mori ženske na način kot svojčas diisseldorfski Kiir-ten. V mestu vlada silno razburjenje, ker so našli v enem samem tednu 6 ženskih trupel grozno razmesarjenih v reki Rone. Pravijo, da ne gre za takozvane umore iz naslade. V Birmi (vzhodna Indija) so še vedno nemiri in vse kaže, da se bodo razširili še na sosedne province. Vstaši so videti zelo dobro vojaško organizirani in prizadevajo angleškim oblastim hude skrbi. Napadajo sedaj tu, sedaj tam, po partizanskem sistemu, in po napadu naglo izginjajo v džunglo. Angleži dolže sovjete, da imajo tu svoje prste vmes. Sodnik Linč. V Marylandu (USA) je bil zamorec Rayinona Guwn obtožen, da je umoril učiteljico. Razdražene ženske so ga privezale na streho lesene šole, kjer je stanovala učiteljica in so šolo zažgale. Nikogar niso pustile v bližino, dokler ni šola z zamorcem zgorela. Zopet hud potres v Mehiki. Iz Newyorka poročajo, da je razsajal v sredo ponoči hud potres. Povzročil je ogromno škodo in mnogo ljudi in živali je poginilo. Posnemajte! Za tiskovni sklad je daroval Ivan Baraga, Senovo Raj-henburg, v mesecu decembru 50 Din kot neizrabljeno potnino. Iskrena hvala! Ljubljana. Tudi Matevž Ježek je legel v hladni grob. V Ljubljani ga je poznalo vse delavstvo, ki se je udeleževalo delavskega gibanja, že od leta 1895. Matevž Ježek, preprosti in ljubeznjivi mizarski pomočnik, je bil rojen dne 10. septembra 1856. Izučil se je mizarstva ter bil zaposlen pri firmi Mathian v Ljubljani celih štirideset let, dokler ni omagal in zapustil delavnico. Ta mož, poln vere in zvestobe do delavskega gibanja, je umrl po daljšem bolehanju dne 11. januarja in dne 12. januarja se je vršil veličasten pogreb, ki so se ga udeležili zlasti njegovi tovariši in delegacije drugih strok. Ježek je bil mizar in delavec po svojem prepričanju. Leta 1895 so mizarji ustanovili svojo strokovno organizacijo in med njimi je bil Ježek, vršil je pogostoma odbor-ntsko službo v svoji stroki, vršil za-upniško službo in nobene delavske crireditve ni bilo, kjer bi Ježka ne bilo. S tako neomahljivo voljo in zvestobo do delavskega gibanja, kakor je stal Ježek v delavskem gibanju, bi moral stati in ostati vsak delavski zaupnik. Ljubljanski občinski svet mu je z ozirom na njega delo in zna-čajnost za županovanja pokojnega drja Periča podelil ljubljansko meščanstvo. Dasi je bilo to priznanje majhno, je bilo vendarle priznanje, ki ga je izrekla pokojniku javna korporacija. Blag spomin pokojniku! V zvestobi do delavskega gibanja pa hočemo pokojnega delavca posnemati vsi! Ljubljanske mestne stanovanjske hiše. Ljubljanska občina ima 177 poslopij in objektov. V teh poslopjih stanuje 1016 strank s 5012 družinskimi člani. Po poklicih se dele ti najemniki: 341 državnih nameščencev, 83 privatnih nameščencev, 53 mestnih delavcev, 58 ostalih delavcev, 37 obrtnikov, 41 rokodelcev, 100 zasebnikov (vdov), 97 ostalih poklicev. Stanovanja v mestnih hišah so razmeroma nekoliko cenejša kakor v drugih. V splošnem velikih stanovanj ne manjka, manjka pa veliko malih delavskih stanovanj, Na to našo zahtevo se pa občina ni ozirala. Delavci vendar tvorijo največji odstotek prebivalstva, a niso dovolj upoštevani. Cudiio voščilo. Ljubljanska cestna železnica je izdala za Novo leto svojim uslužbencem voščilo, ki se glasi, da želi Podjetje vsem onim, ki vestno opravljajo službo ter delajo v korist podjetja, srečno novo leto. — Uslužbenci morajo pač sedaj ugibati, komu velja to voščilo in katerega smatra podjetje, da vestno opravlja službo v korist podjetja. Ali spadajo sem le oni, ki nosijo podjetju denar, t. j. sprevodniki, ali tudi druge kategorije. Knjižnica Delavske zbornice je v decembru 1930 obiskovalcem izposo- dila 4775 knjig, od teh 642 znanstvenih in 4133 leposlovnih, odnosno 1920 slovenskih, 261 srbohrvatskih, 2534 nemških in 60 knjig drugih jezikov. Novih članov se je vpisalo 75. Decembra 1929 je izposodila samo 4073 knjig s 7684 Din dohodkov. Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnico j Delavske zbornice! Podružnica »Prijatelj Prirode« v Ljubljani priredi vežbe za smučar-je-začetnike. Vabijo se vsi člani podružnice, ki imajo veselje za smuča-lenje, da se priglase v pisarni podružnice »Svobode«, palača Delavske zbornice v Ljubljani. Ako se jih oglasi zadostno število, se nastavi učitelja za smučarenje ter objavi pozneje dan in kraj, kjer se bodo smučarske vežbe vršile. Vežbe bodo brezplačne, pristopne pa le članom in njihovim družinam. Maribor. Vlomilec pod ključem. Policija v Leobnu je aretirala s tiralico zasledovanega vlomilca 23 letnega ključavničarja Hoenigmana, katerega obdolžuje mariborska policija, da je izvršil nič manj kot osem vlomov. Od teh sedem v Mariboru, med njimi onega v naše upravništvo, kjer je odnesel 6000 Din. Prvi vlom pa je izvršil v Tivatu (Boka Kotorska) v stanovanje tamkajšnjega srezkega načelnika, kjer je nagrabil bogat plen, lepo garderobo in 40.000 Din v gotovini. Hoenigmann je v Tivatu služil pri vojakih, odkoder je pobegnil v Maribor in je tu živel mesec dni pod napačnim imenom. Knjižnica Delavske zbornice je v zadnjem decembru 934 obiskovalcem izposodila 1696 knjig, od teh 39 znanstvenih in 1675 leposlovnih, odnosno 527 slovenskih, 96 srbohrvatskih in 1073 nemških. V primeri z ljubljansko izposodi mariborska knjižnica premalo znanstvenih knjig, do-čim dosega v tem oziru ljubljanska stanje najboljših dunajskih knjižnic. Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnico Delavske zbornice! Sklicanje širše odborove seje Uje-dinjenega Saveza železničarjev. — Eksekutiva USŽJ sklicuje v nedeljo, dne 8. februarja 1931 ob 8. uri zjutraj sejo širšega odbora v Mariboru. Na dnevnem redu so važne zadeve. Med temi zlasti problem o reorganizaciji Saveza s pritegnitvijo poštarjev, ker je pošta sedaj priključena prometnemu ministrstvu. I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za Dravsko banovino, centr, Maribor, V nedeljo, dne 18. januarja 1931 ob primernem vremenu sankar-ski izlet. Start ob pol 14. uri na Kralja Petra trgu. Cilj: gostilna Potočnik, Račje. V nedeljo, dne 25. januarja 1931 ob 9. uri dopoldne v klubovem lokalu »Zlati konj« važen članski sestanek. Dolžnost vsakega člana je, da se sestanka udeleži. Odbor. Mož ustrelil svojo ženo. V torek popoldan je v Kamnici pri Mariboru po kratkem prepiru na cesti ustrelil svojo ženo Ano s samokresom delavec v delavnici državnih železnic Friderik Košar. Poročena še nista bila niti eno leto. Žena je bila zelo lahkomiselna in je ljubila moško družbo, kar je bilo vzrok moževi ljubosumnosti. Zadnji čas sploh ni živela pri možu, ampak pri svoji materi v Kamnici. Njen brat je bil soudeležen na predlanskem umoru Kanclerja. Kosarja so še isti večer aretirali^ na stanovanju v Pobrežju- Duplikat voj. živinskih listov. — Lastniki konj, bivajoči v mestu Maribor se opozarjajo, da si morajo za vsak izgubljeni voj. stočni list preskrbeti duplikat, ki stane 70 Din (50 Din kolek za duplikat, 20 Din za tisk in oglas v Službenem voj. listu). Zglasiti se je pri mestnem voj. uradu, Slomškov trg 11. Popisovanje mladeničev, rojenih leta 1913 se vrši do najdalje 31. t. m. (izven sobote in nedelje) od 8. do 13. ure radi vpisa v vojno evidenco, pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, pritličje, desno. Vsak mladenič mora prinesti s seboj rojstni list, domovinski list, oziroma na rojstvo, domovinstvo, državljanstvo in identiteto se nanašajoče dokumente. One mladeniče, rojene leta 1913, ki Važna razsodba Državnega sveta. Državni svet je na splošni seji dne 25. novembra 1930, pod štev. 40931 sprejel sledeči sklep: Na splošni seii dne 25. novembra 1930 je izdal državni svet te-le odločbe: 1. Čas, prebit v vojni, ki se po odstavku II. člena 282. finančnega zakona za leto 1922-23 prizna za pokojnino, je vračunljiv po svojem efektivnem trajanju državnim uradnikom in ostalim uslužbencem civilnega reda prav tako kakor tudi uslužbencem državnih prometnih ustanov, v dobo 10 let efektivne državne službe, ki se po čl. 1. zakona od 1. marca 1929 zahteva za dosego pravice do osebne pokojnine. Ta čas je ravnotako vračunljiv po svojem efektivnem trajanju v dobo 10 let efektivne službe v primerih, v katerih zahteva člen 331. finančnega izakona za leto 1927-28 efektivno službo, 'da si pridobi upokojenec pravico do osebne in rodbinske doklade. Pismo iz Francije. Combolle, dne 8. I. 1931. Veliko se govori o Franciji in o dobrotah, ki so jih delavci tukaj deležni. Človek bi mislil, da se kar med in mleko cedita po cestnih jarkih in da pečene ptice iz zraka v usta letijo ter da človek kar naenkrat obogati ko pride sem. Da pa tudi naši ljudje malo zvedo, kakšnih dobrot smo delavci v Franciji deležni, hočem tistim, kateri še želijo v Francijo, napisati par vrstic v vednost. Kod brezposelni delavec sem odpotoval sredi avgusta 1. 1. v Francijo, v nadi, da bo v Franciji boljše. Ali varal sem se. Zaslužek je nezadosten. V rudnikih Combelle znaša plača od 27 do 35 frankov. Redki so rudarji, ki zaslužijo od 35 do 50 fr. Življenje je razmeroma zelo drago, tako, da mora človek delati le večinoma za živež. Težko je življenje za samce, še težje za familije. N. pr. meso (govedina) stane od 13 do 16 fr. kg, tako da si ga more delavec le malokdaj privoščiti. Pa tudi vsaka druga stvar je veliko dražja kakor pri nas doma. Zeljnata glava stane 2 fr., pa ni velika, isto salata itd. Cenejši je le sladkor, kava, ciko-lija in pijača. Ko dobiš plačo, svojih 250 do 350 frankov in plačaš svoje potrebščine, pa si suh, po domače rečeno, ne upa, da bi si mogoče kaj prihranil. Imamo tukaj dosti takih družin, ki bi rade šle nazaj v stari kraj, pa nimajo toliko, da bi se mogle peljati. Seveda pravijo, da je bilo pred par leti boljše kakor sedaj, ko še nj bilo toliko inozemcev tukaj. Ali sedaj je toliko ljudstva tukaj, da ne vedo kam z njim. Poleg tega pa še šihte praznujemo, v 14. dneh po 2 do 3 šihte, tako, da je položaj še slabši. Če ne bo boljše, ne vem kako bo. Kakor se mi dozdeva, začenja tudi tukaj tista kriza kot vlada povsod na svetu. Teh par vrstic sem napisal zato, da boste vedeli, kako je tukai in da potem ne boste šli slepo v Francijo, misleč, da boste tukaj srečni. Veliko bi še mogel napisati, pa morda drugič. Eden izmed prizadetih. so v Maribor pristojni, pa ne stanujejo v Mariboru, so dolžni javiti njih starši, oz. njih sorodniki. Pretečeni teden so umrli v Mariboru: Karel Lešnik, zidar, 78 let star; Feliks Michelitsch, trgovec in hiš. posestnik, 70 1.; Josip Sorter, šolski sluga, 59 1.; Alojzija Krajnčeva, soproga železničarja, 62 1.; Klara Po-žegarjeva, soproga posestnika, 42 L; Mate Ugrin, kaznjenec iz Splita, 63 1.; Frančiška Koroschetz, hišna posestnica, 72 1.; Marija Ferkova, hči posestnika, 49 L; Martin Bedjenič, dvorni svetnik, 75 1.; Josip Serianc, kleparski mojster, 23 1.; Alojz Bre-zira, zasebnik, 77 1.; Majda Stechar-jeva, hči delavke, 1 mesec; Leopold Valentan, občinski delavec, 45 1.; Karel Schlamberger, posestnik, 65 1.; Marjeta Spittova, vdova po železničarju, 80 1.; Otmar Koprivnik, sin železničarja, 2 meseca; Alozija God-čeva, užitkarica, 57 1.; Josip Ratej, tehn. poštni uradnik, 49 1. Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih! Studenci pri Mariboru Ljudska univerza Studenci. V pondeljek 19. jan. ob 19. uri nadaljuje g. Ivan Robnik s temo »Človek na potu k cilju«. KINO „PIANA“ STUDENCI V soboto 17. in nedeljo 18. januarja RICHARD DIX v boju z rumenimi razbojniki, senzacijski kri’ minalni jilm. Predstave dnevno izvzemšl pondeljka med tednom ob 20. uri, ob nedeljah in praznikih ob 16. (4.), Val9- (V,7.), >/V21. (l/29.) uri. Ptuj. Predavanje o socijalnem zavarovanju, prvi pomoči in obratni higije- m priredi, v nedeljo, dne 25. januarja ob 9. uri Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v prostorih Mestnega gledališča. Predavanje bodo pojasnjevale slike. Vstopnina prosta! Razno. Ajmo, ajmo, tisoče zbirajmo in za cerkve jih ravnajmo! Pišejo nam: »Slovenec« z dne 11. januarja prina-> ša pod naslovom: Zbirka za cerkev v Hrastniku, poročilo nekega profesorja, ki navaja, da so hrastniški rudarji nabrali v Ljubljani Din 35.000.— f za cerkev v Hrastniku. Isti profesor nravi, da bo z »božjo pomočjo« nabral 100.000 dinarjev. Ostalih 100.000 dinarjev upa gospod dobiti pri »dobrih« Lavantincih, ki da bodo, kot so Ljubljančani, slišali glas rudarjev iz doline črnega dijamanta. Ko bo gospod nabral 500.000 Din, naj gre v Hrastnik cerkev zidat! V Hrastniku pa je mnogo rudarjev brez posla, njihove družine gladujejo! Mnogo rudarjev in drugih delavcev je z družinami vred brez stanovanja, drugi stanujejo v mokrih plesnivih luknjah, pravih leglih tuberkuloze. Vseh teh ta krščanska dobrodelnost ne vidi. . Živa, trpeča človeška bitja gladujejo in zmrzujejo v preperelih barakah. Iz lesa in iz kamna pa se gradijo veličastne stavbe, cerkve, ki stanejo ogromne vsote. Krščanska dobrodelnost naj posluša glas lačnih želodcev in obupanih delavcev. — Kajti časi Izaijevih golobov in mana, ki je padala z neba Izraelcem, so daleč za nami. Preveč nas tepe življenje z vso svojo realnostjo, da bi še nadalje verjeli v iluzije. V svetem pismu pa beremo tudi besede: kadar moliš, zapri se v svojo kamro, da te nihče ne vidi. A. B. iz L. Književnost. Januarska številka »Svobode«. (Konec.) O stanovanjski kulturi novega Dunaja piše Cv. Kristan. Dunaj je postal po svetove' vojni eno najvažnejših -kulturnih centrov j.veta. Na ruševinah stare avstrijske militaristične monarhije je zgradilo dunajsko delavstvo svoj doim. Z velikimi težavami n hudimi boji je utiralo pot s-v-oji kulturi. Sadovi te trnjeve poti se že kažejo. Moderne bolnice, nova delovna šola, sanatoriji, zavetišča, velike stanovanjske hiše in druge poe.VaSne ustanove pričajo, da so ljudje, ki so to ustvarili iz svojih žuljev, res ljudje nove kulture in napredka. — Kristan nam ■piše, kaj je gnalo dunajski proletarijat, da je začel ustvarjati novo stanovanjsko kultu:;, -chenem pa nami razlaga z gospodarskega stališča, kako se to vrši dejanski. Tivnr obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogoču/e nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po n aj n ižjih cen ah! CENA OBLEK ZA GOSPODE.................. ZA DEČKE:.................. .G A M BETA OD tl DO 14 LET: Din 240’— do 750-—; Din 200*— do 330-—; Din 210*— do 270’—; y MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:...................... Din 130*— do 150*—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET..................... Din 110’— do 270*—; ikšRAOLAN:............................................... Din 650*-; HLAČE:.............................................. Din 90*— do 180'—. Tek. štev. Pazite na gornjo ceno Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb / Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno! Pazite se pred ponaredbami! članek zasluži, da ga prebere in razmišlja o njem sleherni naš človek, da bo' videl, kaj zmorejo delo, volja in zavest Pridelanih je več posrečenih slik, ki povedo vse, kar se z besedami ne -da povedati. Ivam Vuk se je oglasi z basnijo »Prisvojeni travnik«. Snov je vzel iz življenja živali in jo prikrojil v socijalno basen, tako, da se zrcali v njej človeška družba, razdeljena na razred posedujočih in razred neposedu-•jočih. Ta Vukova basen se mi zdi ena najboljših v naši socijalni literaturi. Tone Čufar je napisal krepko pesem o proletarski mladini, M. Klopčič pa je prosto prevedel po Gerittu Engelku pesem Vojakom svetovne vojne, naj opuste narodnostno inržnjo, -naj postanejo bratje, — ljudje novega življenja. — Med poročili o društvenem življenju, o knjigah, o pesmi in glasbi, o drami, o športu je mnogo zanimivega, kar bo dobrodošlo vsakemu, ki raste s proletarskim kulturnim delom. Proletarci duševni in ročni — sezite po »Svobodi« — nikdar vam ne bo žal. Vlp. Zadružni koledar za leto 1931 je izšel v jako obsežni obliki z nekaterimi članki. Zdi se pa nam, da je preveč osebnega značaja in v tem pogledu ne odgovarja popolnoma dejstvom. Predvsem moramo pribiti, da se pokojnemu Kristanu ni bilo treba boriti proti »intriganci«. Povedali smo že, da pokojnik sam, dasi iniciator in propagandist, ni poznal nikdar organizacijske discipline. Koledar ni izšel v založbi Konzumnega društva za Slovenijo. To se mora v bodoče izpremeniti. Zadruga dela za koledar, ga kupuje in naj nosi tudi riziko pri koledarju, ki ni velik. Sovjetska otroška knjiga. V Pragi je bila te dni v »Zavodu za poskusno otroško vzgojo« otvorjena razstava sovjetskih otroških knjig in drugih pripomočkov za moderno otroško vzgojo. Vodijo jo odlični sovjetski pedagogi. Iz Prage se prenese razstava na Dunaj in druga srednjeevropska mesta. Sirite naš list! te si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. — Radio. Nemški šolski radio. Nemčija ima danes okrog 400 šol, ki so docela opremljene z radijem. Zveza za šolski radio pa šteje okrog 8000 članov -učiteljev in profesorjev. Ogromen zvočnik. Orjaški zvočnik Blathaller, ki se nahaja na znanem razstavljalnem stolpu (Funk-turm) v Berlinu, je slišen več kakor 20 kilometrov naokrog. Membrana ie aluminijasta plošča, katere najjač-ja vibracija izkazuje amplitudo 2 cm. Genijalen jetnik. Življenje jetnika v celici ni najbolj prijetno. Ce pa si radioamater in poleg tega podjeten m imaš nekoliko sreče, si moreš pomagati tudi za jetniškim zapahom, ter si priganjati ure dolgega časa. Tako je storil neki mladi Nemec. Po nekaj mesečnem zaporu se je javil uredništvu berlinskega lista »Tempo«. Pokazal je urednikom pravcati iiliputanski sprejemni aparat, ki ga je bil sestavil v ječi iz materijala, katerega si je vtihotapil. Ves aparat spraviš v prgišče in zlahka poslušaš, če pritisneš aparat v dlani na uho. To storiš brez nadaljnjega in ne da bi te opazili čuvaji. . . Tako je pravil mladi konstruktor, ki si je jetništvo preganjal s poslušanjem koncertov, predavanj in oper ter je skrival čez dan svoj aparat za srajco, ne da bi ga pri tem kdo kedaj zasačil. Pomilo iir najboljše, hitro in poceni M. JLGER SIN URAR Maribor, Gosposka 15 INVALID išče pridno žensko, katera ima stanovanje ali je hišnica, samska ali vdova, srednje starosti. Dopisi na upravo pod značko .Slovenec 140". Pristopajte k zadrugi ti r. z. z o. z. v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež /25 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. )*■ with! Brezkonkurenčne ce ne! Hnlnonite svoie prihranke v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6. Posojila dajemo po ugodnih pogojih! mote oDratulema po 71. proti trimesečni odpovedi. od PapU/nicL. ■motnlfeo6 KOLESARJI, POZOR! Ker je sezona za vožnjo s k- lesi končala, je treba, da skrbite že sedaj, da bodo kolesa p .ipravljena /a prihodnje leto! Potrebno je torej, da se kolo temeljito pregleda, razloži, emajlira, ponikla, ležišča zbrusijo, očistijo ter namažejo z najboljšo vazelino in nato zopet sestavi, tako da je kot novo pripravljeno za bodočo sezono. — Vse to se popravi najbolje v špecijalni mehanič i delavnici JUSTINI GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica it. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Toč«« in solidna postrežba Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje \ iktor Eržen v Mariboru.