V7^'A ND ^JUA&Ce.'* NO. 131 Ameriška Domovi m fi/g11 ^ ^ °°C/ J /GRICAN IN SPIRIT ’ At. y iN IN LANGUAG6 ONLY ' ^ Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN HORNING N€WSPAP€Rt CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 13, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Wilson v nevarnosti rešuje slogo stranke Novi grobovi v • Ralph Mismas Pretekli petek je na poti v bolnišnico St. Alexis zadela Britanska delavska stranka srčna kap 46 let starega Ral-je v nevarnosti, da se v pha W. Mismas s 12401 Hol-vprašanju vstopa v Skupni burn Ave., rojenega v New- trg- razcepi. LONDON, Vel. Brit. — Ko so temeljna vprašanja o pogojih britanskega vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost rešena in vrata vanjo tako rekoč odprta, so začeli Britanci veliko razpravo o tem, ali jim res kaže stopiti v Skupnost ali ne. Javnost je po splošnih ugotovitvah zdaj 60% proti vstopu. To stanje se bo do konca razprave brez dvoma spremenilo, ni pa seveda jasno v kako smer. Predsednik konservativne vlade E. Heath je izdal belo knjigo, v kateri razlaga položaj Velike Britanije in potrebo ter prednosti njenega vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost na temelju sklenjenega sporazuma. V konservativni stranki doslej še ni bilo slišati o kakem večjem odporu, čeprav je znano, da obstoji. V delavski stranki, na katere čelu je bivši predsednik vlade Harold Wilson, sc pa vsaj štirje vidni člani, med njimi dva bivša zunanja ministra javno nastopili za vstop Velike Britanije v Skupnost, ko je skoraj očitno, da je njen vodnik H. Wilson proti temu. Delavska stranka se je sama prizadevala za sprejem Velike Britanije v Evrop sko gospodarsko skupnost, ko je bila na vladi. Upala je že na uspeh, ko je De Gaulle zaloputnil vrata prer njenim nosom. Zunanja ministra Michael Stewart in George Brown, George Thomson, Wilsonov minister za odnose z Evropo, ter Harold Lever so izjavili javno, da podpirajo vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost in da bodo dosledno s tem glasovali v parlamentu, četudi bi bilo to v škodo strankini enotnosti in slogi. Razprava o vstopu Velike Britanije v Skupni trg bo trajala vse do oktobra, ko računajo, da bo parlament po povratku s počitnic začel razpravo o tem načrtu in seveda o njem tudi odločil z glasovanjem. Še niso za javnost Washington, d.c. — od državljanske vojne je poteklo že nad sto let, pa je vendar še nekaj dokumentov o njej ostalo tajnih. Iz razdobja prve in druge svetovne in korejske vojne je “tajnih” dokumentov še na tisoče. Redno je bilo v navadi v večini držav na svetu, da so vse javne arhive z dokumenti odprli do 50 let nazaj. Zadnjih 50 let je ostalo javnosti zaprtih “za-radi državnih koristi”. V Veliki Britaniji so pred par leti čakanje na objavo doku-nientov skrčili na 35 let, pa so seveda pri tem del dokumentov zadržali še preko te dobe. V Temensk prerok pravi: Večinoma sončno. Najvišja temperatura okoli 85. burgu, veterana druge svetovne vojne, zaposlenega pri mestu Cleveland kot varilca in popravi j ača tovornjakov, člana Društva Bled št. 20 ADZ in Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu. Pokojni je bil samski sin Louise, roj. Perko, brat Josepha, Rudolpha, Edwarda, Aloysiusa, Bernarda, Daniela, Lucille in Mary Ann Zaitz. Pogreb je bil včeraj, 12. julija, iz Ferfclia pogreb, zavoda na Union Ave. ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Louise Kaller V nedeljo je’ nenadno umrla Louise Kallers Forestview Avenue, roj. Simčič v Trstu, od koder je prišla v ZDA 1. 1915, vdova po 1. 1942 umrlem možu Franku, mati Mrs. Howard Lic-kert, Jennie Kaller in Mrs. Raymond Perme, 9-krat stara mati, sestra pok. Petra, pok. Franka, Jožefa (Jug.) in Karoline (Ang.). Pokojna je bila članica SŽZ št. 14. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na All Souls pokopališče. Anna Seketa V nedeljo je umrla v Woman’s bolnišnici Anna Seketa z 19401 Pasnow Avenue, roj. Sladic v Dugi resi na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA L 1924, stara 77 let, vdova po 1. 1970 umrlem možu Johnu, mati Zore Bučar (Mentor) in Emila, 2-krat stara mati, sestra pok. Dore Vrbanič in pok. Magde Seketa. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob enih popoldne na pokopališče v Mentorju. Frank Pezdir Preteklo soboto je umrl v Euclid Manor negovališču po dolgi bolezni 76 let stari Frank Pezdir, brat Frančiške Istenič (Jug.), stric Rose Riedy, rojen v Jugoslaviji, veteran prve svetovne vojne, zaposlen pri N.Y.C. železnici do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. (Dalje na 3. strani) Moskva in Peiping na dveh ravneh odnosov Državni odnosi med ZSSR in LR Kitajsko so precej normalni, partijski pa so še vedno ostri. Obe komunistični sili skrbno nadzirata druga drugo na vseh ravneh. MOSKVA, ZSSR. — Opazovalci odnosov med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Kitajsko priznavajo, da imajo Sovjeti zbranih na kitajskih mejah okoli 40 divizij, nekateri trdijo, da celo 45, da skrbno drug drugega nadzirajo, pri tem pa vendar odnosi že dolgo niso več tako napeti, kot so bili pred dvemi leti. Na Kitajskem seveda “iz previdnosti” še dalje vstrajno grade zaklonišča pred napadi iz zraka. Spore o medsebojnih mejah skušata Moskva in Peiping rešiti potom posebnih razgovorov, ki pa doslej še niso rodili uspeha, čeprav bodo jeseni stari že dve leti. Sklenili so med tem medsebojno trgovinsko pogodbo, o kateri pa ni znano nič več kot to, da dovoljuje povečanje obsega, če bo seveda to obema stranema prav. Doslej je v letošnjem letu trgovska izmenjava ZSSR z LR Kitajsko bila najmanjša v dolgi vrsti let. Ko se na partijski ravni Moskva in Peiping stalno grizeta, včasih bolj glasno včasih tišje, pa .zato. .nič manj zagrizeno., so odnosi med obema vladama hladni, pa vendar redni. Odpravnike poslov sta že pred meseci zamenjala prava poslanica, kar je na državni ravni spravilo medsebojne odnose na “redno” stanjo. Sovjetski zunanji minister je s svojo delegacijo pri razgovorih o mejnih sporih na povabilo kitajske vlade napravil v preteklem maju 10-dnevno potovanje !nixon podpisal zakon 9 JAVNI ZAPOSLITVI 1971 VIENTIANE, Laos!—Pretekli teden je bilo med predstavniki vlade Laosa in predstavniki ZDA tu precej prerekanja o vojaških nastopih vladnih čet na planoti vrčev v srednjem delu dežele, ki se dviga nad Hočinro-oovimi poti. Po nekaj dneh so priznali na poslaništvu ZDA, da so enote generala Vang Pao dejansko zasedle dve tretjini planote, na kateri pa niso naletele na nikak večji sovražnikov odpor. Vang Pao poveljuje vojaškim oddelkom plemena Mea> ki je oilo nekdaj doma na tej planoti in v goratem svetu dalje proti severu. Te vojaške enote oskr-oujejo že več let ZDA, pa jih uporabljajo tudi za boje proti rdečim v Laosu. Na Planoti vrčev naj bi bilo trenutno tri bataljone teh sil, razdeljenih v majhne skupine, ki pregledujejo ozemlje in stikajo za zalogami rdečega orožja, hrane in drugih vojnih potrebščin. Planota vrčev je običajno v zadnjih letih tekom monzum-skega deževja v oblasti vladnih sil, ko pa nastopi suho vrerne, se te umaknejo pred rdečim pritiskom na njen zahodni in južni rob ali pa tudi celo še dalj. V tem pogledu torej letošnje leto ni nobena izjema. Včeraj je predsednik ZDA Nixon podpisal prvi obširni zakon o javni zaposlitvi od časa velike depresije pod predsednikom F. D. Rooseveltom. Zakon velja za dve leti in bo stal zvezno blagajno 2.25 bilijona. Pojavlja se trg za “domače naloge” BOSTON, Mass. — Prrvzr-prav je naročanje “domačih nalog” že stara stvar, znana tudi zunaj Amerike. Marsikateri kandidat je obupal, da bi sam znal obdelati zaupani mu predmet in se je zatekel za.pomoč k viru, ki je bil sposoben, da to napiše. V Bostonu sta se sedaj pojavili že dve firmi, ki poklicno dobavljata “gradivo” za domače naloge. To se le malo razlikuje od končnega besedila. Menda so po notranjosti Kitajske, vlaki in 1 podobne firme ustanovljene letala vzdržujejo redno zvezo : tudi v naših zahodnih državah; med obema državama. Sovjetski vlaki vozijo preko Kitajske vojne potrebščine v Severni Vietnam. Trenutno se zdi, da hočeta Moskva in Peiping ustvariti vsaj znosne medsebojne odnose, pri tem pa skrbno gledata druga drugi pod roke in se stalno ozirata, kaj ukreka Washington. promet s “koncepti” domačih nalog je postal že tako razši-rjem, da obstojajo pravi lokalni trgi. Cena za tiskano stran koncepta se vrti med $3.50 in $5. Firme so začele ponujati svoje usluge tudi v lokalnih študentovskih glasilih. Šolske oblasti še niso povedale svojega mnenja o tem problemu. SAN CLEMENTE, Kalif. —-Vse govorice in javna zatrjevanja o izboljšanju gospodarskega stanja dežele ne morejo tega spremeniti, potrebna so dejanja. Predsednik ZDA R. M. Nixon je po daljšem oklevanju včeraj podpisal prvi zakon o javni zaposlitvi od časa velike depresije. Seveda s tem ni rečeno, da je položaj našega gospodarstva tak, kot je bil v onih letih. Res je v ZDA trenutno okoli 5 milijonov brezposelnih, toda je pri tem tudi skoraj 80 milijonov zaposlenih. Skupno število brezposelnih izven poljedelstva je oilo v juniju na 5.8%. Položaj je na dolgo roko nevzdržen in Kongres se je odločil za zakon o javni zaposlitvi. Predsednik Nixon je prvi tak zakon lani decembra odklonil in 29. junija zavrnil podpis zakonskemu predlogu za javna dela v obsegu 5.6 bilijonov. Ko' je bil sedaj podpisani zakonski predlog pred Kongresom, so sodili, da ga predsednik Nixon ne bo podpisal. Ko je ta včeraj zakonski predlog podpisal, je poudaril, da so iz njega izločili nekaj določil, ki jim je on nasprotoval in so ga prisilila v preteklosti, da je slične zakonske predloge zavrnil. Novi zakon predvideva v pod- Neverjeten nered v knjigovodstvu narodne obrambe WASHINGTON, D.C. — Kongres je še pred začetkom proračunskega leta 1968 pooblastil obrambno tajništvo, da potrosi $2.1 bilijona v 1. 1968-1970 “pacifikacijo” v Južnem Vietnamu. Sedaj je račune hotel pregledati kongresni kontrolni urad G.A.O., je pa ugotovil, da ima podatke o porabi le za $339.2 milijone. Za preostali znesek $1.7 bilijona pa manjkajo vsi podatki. G.A.O. je svoje poročilo poslal tajniku Lairdu ter raznim pristojnim kongresnim odborom. porah državnim in krajevnim upravam, da bodo te podpore ustvarile nove stalne službe za okoli 150,000 ljudi iz nezveznih sredstev, ko bodo sedanja zvezna porabljena. Prejšnji predlogi so bili zamišljeni tako, da bi zvezna vlada bila odgovorna za ohranjevanje novo ustvarjenih delovnih mest. Glavni predsednik AFL CIO G. Meany je označil sedanji gospodarski položaj v deželi za "ušiv” in vrgel odgovornost za to stanje na predsednika Nixo-na in njegovo vlado. Podobno je pokazal na vlado tudi predsednik Predstavniškega doma xong. C. Albert. CLEVELAND, O. — Clevelandski šolski nadzornik Briggs je smatral za potrebno, da naslika naši javnosti na široko, kakšno je socialno stanje na naših ljudskih šolah. Poročilo posveti kakor blisk v žalostno stanje naše Ijudsko-šolske izobrazbe. Stanje je v glavnem posledica rasnih odnosov med belo in črno raso. V našem mestu imamo 137 javnih ljudskih šol med njimi je 25 takih, kamor hodijo predvsem otroci družin, ki živijo od javnega podpiranja. Take šole so večinoma v vzhodnem Clevelandu, le ena je v zahodnem delu mesta. To ima svojevrstno posledico. Družine s primernimi dohodki bežijo iz krajev, kjer se nahajajo te šole, v kraje, kjer so šole, ki vživajo ugled. Zato šole z revnimi otroci zgubljajo učence. L. 1967 so imele take šole še povprečno 1,400 učencev, koncem šolskega leta 1970-1971 so jih imele le še po 800. To seveda Draginja bo onemogočila tudi šolske malice Anafolij Fedosejev: Nič z vesoljstvom! LONDON, Vel. Brit. — Anatoli Fedosejev, ki je pretekli mesec ostal v svobodnem svetu, kamor je prišel kot vodja sovjetske delegacije na mednarodno letalsko razstavo v Pariz, je dejal sodelavcu tukajšnjega lista, da je moral pobegniti, ker je postal “položaj zanj nevzdržen in bi se preje ali sleje znašel nujno v ječi”. Aa vprašanje, kako vlogo je igral v vesoljskem programu ZSSR, se je Fedosejev smejal in odgovoril: Jaz nisem imel nobenega opravka z vesoljskimi programi. Zahodni poznavalci razmer v Sovjetski zvezi so trdili, da je bil prebegli A. Fedosejev vodnik sovjetskega vesoljskega napora ali pa vsaj eden od njegovih vrhov. Kitajci se vrnili v korejsko komisijo za premirje PANMUNJOM, Kor. — Rdeča Kitajska je 1. 1966 zapustila komisijo za premirje na demarka- Iz Clevelanda in okolice Okinčani St. Clair— Zveza senklerskih podjetnikov, samostojnih poklicev in Perry Home organizirata v okviru praznovanja 175-letnice ustanovitve Clevelanda “Little Europe” festival na St. Clair Avenue za prihodnjo soboto in nedeljo. Vsa St. Clair Avenue je okrašena z zastavicami in zastavami. Vstopnice na slavnosti v soboto, 17. julija, v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue so na razpolago po $1.50. Naročite jih lahko po telefonu 431-6062. Prijazen obisk— C. Ivan in ga. Ivanka Gorshe iz Minneapolisa v Minnesoti sta prišla v Cleveland na obisk in oddih k svojemu sinu g. Antonu Goršetu, 679 E. 156 St. Na poti sta se ustavila tudi pri Mariji Pomagaj v Lemontu. V Clevelandu ostaneta do konca tega tedna. Včeraj sta obiskala urad Ameriške Domovine in naročila pozdrave za vse prijatelje in znance. Prijaznima rojakoma želimo najlepšo zabavo na počitnicah in prihodnje leto zopet na svidenje! Piknik DSPB Tabor— Prihodnjo nedeljo, 18. julija priredi DSPB Tabor svoj piknik na Slovenski pristavi. Odbor že sedaj lepo prosi požrtvovalne slovenske gospodinje za kakršnokoli domače pecivo. Rokoborba— V četrtek zvečer ob 8. se bosta v Areni na 3717 Euclid Avenue ponovno merila Waldo von Erich in Dick Brower. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je razprava o pikniku 22. avgusta. Po seji bo zabava. K molitvi— Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene jutri zvečer ob 7. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Louiso Kaller. Na piknik upokojencev— Klub slov. upokojencev za Newburg sporoča, da bo na piknik upokojencev Euclidskega kluba upokojencev jutri, 14. ju- cijski črti med Severno in Južno Korejo. Sedaj se je njena ? lija, vozil avtobus. Ob 12 (opol-delegacija nepričakovano poja- dne) bo odpeljal izpred SND na vila na zadnji seji te komisije. Razlogov za to je lahko več. Maple Heights, nekaj minut nato izpred SDD na Prince Ave. Najbolj verjeten je tisti, ki mis-1 nato pa se bo ustavil še pred li, da so se kitajski delegatje | SND na E. 80 St. S piknika, ki vrnili zato, da so na sejah ko- hudo podraži pouk v takih šolah. Tako pridemo do anomalije: čim manj ugledna je šola, tem dražja je! Tako postaja šolanje revnih otrok za javnost večje breme kot šolanje vseh drugih učencev. Pri tem si revne družine ne morejo pomagati, premožnejše si pa. Da bo nesreča še večja. Šolski okoliši z revnimi učenci zgubljajo boljše davkoplačevalce, ker se ti odseljujejo v druge okraje. Pri vsem tem si ni treba zakrivati pogleda na dejstvo, da so med družinami, ki so odvisne od javnega podpiranja pretežno črnske, kjer mora mati nadomestovati tudi odsotnega očeta. Zakaj je “odsoten”, je pa nešteto razlogov, socialnih in drugih. To stanje je že davno znano, ne manjka tudi načrtov, kako bi se dalo odstraniti. Nesreča je le v tem, da manjka sredstev. Dobila bi se, ako bi bili viri pripravljeni, da jih dajo. Kako to ne deluje, kot bi bilo treba vidimo ravno na vprašanju šolskih malic. Na šolskih malicah so ži-vljensko zainteresirani ravno revni otroci razbitih družin. Za mnoge otroke je to edina topla hrana, ki jo dobivajo čez dan. šolske malice so bile omogočene, ker je k njihovim stroškom prispeval okrajni socialni urad znesek $400,000. Sedaj je okraj na podlagi odločb ohajske državne uprave moral ustaviti to podporo in sistem šolskih malic za Ijud-skošolske otroke je obvisel v zraku. Mestna uprava bo sedaj skupaj z okrajno skušala pritisniti da državno administracijo v Columbusu, da omogoči še naprej šolske malice v našem mestu. Ni nobenega dvoma, da bo to hudo razburilo vse ravne družine, ki vidijo ravno v šolskih malicah veliko uteho pri skrbeh za prehrano svojih šolarjev. Te družine bodo prve, ki bodo drle na ulico, kadarkoli začno demagogi organi- zirati izgrede in nemire. Tako govori skušnja. Da bo nemir med starši še večji, je sedaj prišlo do tega, da bo morala tudi ohajska katoliška šolska uprava zapreti 35 ljudskih šol, zmanjšati pa tudi število razredov v 25 šolah, ker obstoja resna nevarnost, da bodo odpadle nekatere dosedanje podpore od strani javne uprave. Katoliške prosvetne uprave upajo, da bodo sedanjo krizo nekako premostile. Radi bi videli, da bi se to uresničilo, toda razočaranje in razburjanje je že tu in se ne bo poleglo do jeseni, ko bodo starši vedeli, pri čem so njihovi otroci. Prosvetne uprave bi napravile veliko uslugo vsem prizadetim, ako čim preje uredijo to stanje, da ne bodo starši imeli z otroki vred pokvarjenih počitnic, zato pa polno novih skrbi. bo na SNPJ farmi, bo avtobus odpeljal ob 7. zvečer. Listki za kosilo bodo na razpolaho na bu- misije zopet “prisotni”. Pomena te seje nimajo skoraj nobenega, ker je večina spornih | su. Za vsa pojasnila kličite tel. slučajev takih, ki so že bili na j 662-6321 sejah obravnavani. Morda hoče I Seja upokojcncev Peiping pokazati, da je sedaj v dobrih stikih s severnokorejskim režimom. Nekateri mislijo, da so kitajski delegatje prišli za to, da se ustvari nov “kanal” za Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne redno sejo v SDD. Podani bodo , , . . polletni računi, članstvo, ki vezi med kitajsko in ameriško želi na iknik Federacije 4. diplomacijo. . ...... J avgusta, se naj na tej seji pri- ------o------ Aleksander “Bogati” CLEVELAND, O. — Znani tednik Newsweek poroča 12. julija, da se skupina založnikov poteguje za pravico prevoda in izdaje zadnjega dela ruskega posatelja Aleksandra Solženici-na “Avgust 1914”, ki je nedavno izšla s pisateljevim dovoljenjem v ruščini v Parizu. Ameriški založniki so baje ponudili za knjigo pol milijona dolarjev. To je naravnost bajna cena za taka dela v svobodnem svetu. Pisatelj je dobil lani Nobelovo nagrado za slovstvo, pa ni maral po njo na Švedsko, ker se je bal, da ga ne bodo pustili javi za vozovnico z busom. Srebrna poroka— Preteklo nedeljo sta praznovala znana Mr. in Mrs. Joseph Ambrožič, 6326 Carl Avenue, srebrno poroko v krogu svoje družine, sorodnikov in prijateljev. Ob 11.45 je bila v cerkvi sv. Vida zahvalna sv. maša, nato pa v dvorani skupno kosilo, ki se ga je udeležilo okoli 400 sorodnikov in prijateljev srebr-noporočencev. Čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! nazaj domov. Denar čaka nanj naložen v tujini, kjer ga delno tudi rabi. Ameriška Domovina ■ ■ fj i>iit arwfr?i rs Uti: NEKDAJDANES zr: r/3t //^ ~~ Križišče Amerike Sedaj poznamo v tako imenovanem svobodnem svetu 31 vojaških diktatur. Poleg njih obstojajo še civilne diktature. Komunistični svet je poglavje zase. Čisto vojaško diktaturo imamo v Evropi le na Grškem. Tam vladajo generali, dežela pa nima nobenega parlamenta. Diktatorji sicer obetajo prehod na svobodno demokracijo, toda, zmeraj se pokaže, da so to le navadna obetanja. Pač pa imamo v Evropi nekaj civilnih diktatur kot na primer v Španiji in na Portugalskem. Obema diktaturama ne prerokujejo dolgega življenja. Latinska Amerika je dobro založena z vojaškimi diktaturami. Primeroma največ jih je v Srednji Ameriki. Tam se nahaja celo vzor vojaške diktuture v Gvatemali. To so v glavnem desničarske diktature. Taka je na primer gvatemalska, ki je tako dobro organizirana, da imajo tam ameriške federalne službe, ki se pečajo z bojevanjem z levičarskimi diktaturami, svoja taborišča, kjer vežbajo varnostne oborožene organe za vojskovanje z gverilci, partizani in podobnimi kadri. V Srednji Ameriki so zaenkrat vojaške diktature še v državah Honduras, El Salvador in Panama. Posebno trdne te diktature niso. Ko bodo padle, jim bodo verjetno sledile nove desničarske vojaške diktature. Levičarji nimajo zaenkrat izgleda, da se dokopljejo do oblasti. V Južni Ameriki imamo zaenkrat 5 vojaških diktatur, v Argentini, Braziliji, Peruju, Boliviji in Paragvaju. Do svobodne demokracije se bo menda dokopala najpreje Argentina. V Braziliji so se generali dobro zasidrali. V Paragvaju se desničarski general Stroesner kar dobro drži. Levičarska režima v Peruju in Boliviji sta na šibkih nogah. Sicer so pa tam navajeni na revolucije. V Argentini generali iščejo prehod na parlamentarno demokracijo; bi se radi pogodili z bivšim diktatorjem Peronom, toda Peron se nekam obotavlja. Točnega razloga za svojo taktiko ne pove nikomur. Naj omenimo že pri tej priliki, da smatramo za čiste diktature tiste vojaške diktature, ki nimajo nobenega parlamenta. Niso pa čiste diktature tam, kjer obstojajo parlamenti, pa naj bodo še tako malo vredni. To so, rekli bi, vojaške-polu-diktature. Taka je na primer v Turčiji, kjer vladajo generali preko civilne vlade in parlamenta, ki je pa zgubil vsako politično samostojnost. Zastavo v vojaških diktaturah in vojaških uporih nosi Airika. Tam je vojaških diktatur 10, poleg tega pa še lepo število civilnih, bodisi s parlamentom ali pa brez njega. Je nekaj takih, kjer parlament obstoja, toda ne deluje ali pa se pokaže politični javnosti le od slučaja do slučaja. Menda ni v Afriki razen “belih” držav, kolonij ter Abesinije, nobene države, ki ne bi od časa do časa padla v revoluciio in vojaško diktaturo. Zato ima Afrika vsako leto največ revolucij in novih diktatur. Svet se ne meni za vsako afriško revolucijo. Se lahko zgodi, da zve zanjo šele potem, ko je novi režim prigrabil oblast. Med države z znanimi revolucijami spada zlasti (belgijski) Kongo, ki se je šele zadnja leta po smrti politika Čombeja umiril. V dobi Lumumba-Čombe je Kongo padal iz revlucije v revolucijo. Sedaj se je režim generala Mobutuja kar dobro utrdil. Dolgoletno revolucionarno dobo ima za seboj tudi skupina malih držav sredi Afrike. Za število vseh tamošnjih revolucij niti ne zvemo sproti. Burna je tudi revolucijonarna doba v arabskem svetu. Tudi tam ni razen savdske kraljevine nobene države, ki bi dolgo časa vživala političen mir. Tam so mirni prehodi oblasti od enega režima na drugega izjema od pravila. Izjemo tvori le Libanon. Sedaj se je mir začel zibati tudi v Egiptu. Dokler je bil Naser živ, je tam vladal mir, sedaj pa ne bi upal nihče jamčiti zanj. Tako je tam izraelsko-arabska vojna le dodatek k številnim domačim arabskim revolucijam in spremembam v diktaturah. Vojaške polu-diktature vladajo tudi v Iranu in Afganistanu. Turški slučaj je še dobro v spominu. Manj vemo, da ima Iran zelo naprednega vladarja, za to pa zelo konservativen parlament, ki bolj ovira svobodo, kot jo pospešuje. Dosti boljše ni tudi v Afganistanu. Pakistan se je spremenil v kaos. Ostal bo verjetno v rokah vojaške diktature; vprašanje je le, kateri pakistanski general bo prišel na vrsto, da prevzame oblast. Novo izvoljeni parlament je postal žrtev pakistanske državljanske vojne. Pakistan nima politika, ki bi mu znal dati mirno življenje. V Burmi, Indoneziji in v Kambodži vladajo generali. V Indoneziji so organizirali volitve, toda parlament, ki je bil izbran pri teh volitvah, se ne bo mogel ogniti vojaškemu nadzoru. * SMO V POLETNI SEZONI. — Ždaj ima in bo imela tja do konca velikega srpana “oblast” vročina in se nekaj časa že suče in vrti med nami. Prehuda vročina naredi ljudi nekako lene, ne prav vsakega — večino pa. Brani in oteplje se vročine kadar je prehuda vsak po svoje, kakor more in zna. Zdaj je sicer vse vrste raznih električnih in drugih strojnih aparatov, ki hladijo in prezračujejo bivališča in vse razne prostore. Kdor zmore, se že brani vročine. Mnogi, posebno mlajši, pa tudi priletnejši pa odfrčijo ob poletnih večerih, posebno pa še za “week-ende” z auti, nekateri tudi z letali v bližnje in daljne jezerske in druga kopališča in se zabavajo, kakor se še rimski cesarji niso. Daljave in čas se lahko premaga, kdor ima dovolj “knofov in metuljev” v žepu. Tisti, ki živijo po malih mestih in krajih dežele prihajajo na obiske in zabave v velika mesta. Prebivalci velikih mest pa ven na deželo, naravo in farme ogledujejo, kako teče življenje na farmah, kako petelini pojo in kako kure kokodajo in kako junci, krave in biki mahajo z repi. Vsakega nekaj zanima... Pred nedolgim, kakor je poročal neki poročevalec iz Antio-cha, 111., je neki chicaški trgovec (rodom žid), peljal z autom v nedeljo popoldan svojo družino k jezeru blizu Antiocha, ki je tik ob meji države Wisconsin. Z njim je bila žena, dve male hčerke, ter stari oče, potomec starega “ž” rodu, katerega potomci navadno le o kupčijah in trgovini govore. Stari oče je med potjo omenjal, da kdor hoče kaj prodati in imeti uspeh pri trgovini mora znati, dobro ponujati in to z močno in odločno voljo. Deklici sta poslušale. Oče deklic je ustavil auto ob ograji neke farme, kjer se je pasla čreda juncev. Stopi z auta in z njim drugi in gledajo na junce. Junci so dvignili glave in so gledali nje. Ob strani ograje pride lepo rejen bik, pogleda na obiskovalce in krepko maha z repom sem in tja. Ena izmed deklic se pri tem pa oglasi: “Stari oče, zakaj pa ta le tako z repom maha?” Oče pa odgovori: “Da ne bodo nič kupili in da nič ne potrebujejo!” Druga deklica pa: “Preje ste pa po poti govorili, da je treba znati ponuditi, zakaj jim pa ne ponudite kaj?” Stari oče je pogledal očeta in mater deklic, ona dva pa njega in zgledalo je, da so bili ene misli in mnenja, da deklice bodo nekoč izvrstne prodajalke, s kakoršnim koli prodajanjem se bodo že ukvarjale. Tako je vidite. Ljudje raznih narodnosti so vsak po svoje nagnjeni k temu ali onemu. Dolenjci govorimo najraši o vinu, Mihvaučani o pivu, Italijani o makaronah in špagetih. Židje pa o trgovini. Nekaterim “business” lepo z repom maha — drugim odmahava, da ne potrebuje nič. Sreča vsakega po svoje “objemlje”, nekatere pa tudi obrca in mu še hlače vzame, če jih nima dobro pripasane ... * KAJ JE ŠE KAJ DRUGEGA vredno za omeniti v naši Chicagi in iz njene okolice? To pot prav malo. Ali naj omenim, da so nas v našem Cook Coun-tyu “nafarbali” lansko leto, da bodo starejšim posestnikom znižali davek na zemljišča in hiše? Obljubljali in zagotavljali so.. . Potem pa razveljavili (v državni zbornici), da ni mogoče. Ampak “Mogoče” je pa bilo, da so nam davke zvišali za leto 1970, do blizu 10% na posestva in domove. Tako je! Politikarji so neke svoje vrste. “muzikantje”. Ko vtaknejo v usta piščala na eni strani ust “plozajo” tako... — ko pa piščala premaknejo na drugo stran ust, takrat pa tako, da dobimo račune za višje davke in take smo dobili letos. Pre-jerpniki davčnih računov imajo zdaj kisle obraze in vsak sam pri sebi pošilja tiste, ki so mu zvišali davke, nekam tja za nam. nepoznane gore in hribe, ne da da bi jih tam samo koklje obrcale, ampak tudi kaki bivoli kam postavili proti k sebi in h kakim hrastom, kjer bi ji bivoli po svoje objemali in poljubljali. Zdaj nekateri politikarji nekaj obljubljajo, da bo nekaj s 1. julijem 1971. Ali bo kaj drugega kakor le julijska sopara in vročina? Bomo videli! — V Chicaški okolici polu-cija z njenimi smradi zelo nagaja. Včasih kar neznosno! V bližnjem Lemontu je v tednu po Spominskem dnevu, 4. julija pripihala sapa oblak strupenega plina. Strupeni plin se je raznesel na okrog ene kvadratne milje. Baje je bil vzrok pokvarjen veliki rezervni tank, iz katerega je izpuhtel. Na enih krajih je bil pritisk tega oblaka strupenega ozračja bolj občutljivo kakor na drugih krajih. Nekaterim, kakor so omenjala poročila, je kar dihanje zaprlo. Okrog 13 oseb so prepeljali v bolnice, kjer so jim pomagali. Neki poročevalec omenja, da srečno za Chicažane, da so sape in vetrovi pihali proti zapadu. Če bi proti vzhodu proti Chicagi, bi ta to precej občutila. —Zadnje tedne in še te tedne bo odšlo na obiske v staro domovino precej Slovencev iz Chicage in okolice. Imajo tam še svoje sorodnike, nekateri še starše, itd. Vsakdo rad vidi in obišče svoje starše, brate in sestre. Vsem srečno pot, obilo zabave med domačimi in vse najboljše in zdrav povratek! — Mnogo je še in še drugih zadev, ki kličejo po pozornosti v javnosti nas Slovencev v Ameriki. Govoriti in misliti bo treba o njih. Zdaj je vročina in mnogi so na potovanjih, to tisti, ki se za kaj takega zanimanje. V jeseni bo čas, tedaj se pripravimo vsi, da bomo povedali kaj in svetu kaj, kar naj bi nam Slovencem v Ameriki koristilo in podaljašlo naše slovensko življenje do najskrajnejših mej, ki se da. Vsem pa iskren slovenski pozdrav po naših Z.D. in po vsem širokem svetu. Pozdrav, prav iskren pozdrav dragemu našemu rojaku na “Otoku v Angliji” rodoljubnemu sinu Dolenjske Petru Selaku! Oglasi se kaj, in povej, kako vozite in “plavate” tamkaj v na vašem otoku? R. ------o----- Izlet in mmm euclidskih upokojenec CLEVELAND, O. — Kot je bilo že poročano, priredi piknik Klub upokojencev iz Euclida v sredo, 14. julija na letoviški farmi SNPJ na Heath Road. Za boljše razumevanje in red podajamo tu nekaj navodil. Listki za kosilo, — ko boste to brali, — bodo že gotovo razprodani. Ker je družina upokojencev precej številna, bomo servirali zaporedoma vsem, ki pridejo z jedilno vstopnico. Pomnimo, da vstopnice ne bodo naprodaj na pikniku, te si moramo preskrbeti v predprodaji. Prvi zasedbi bodo naše kuharice pod vodstvom Mary Zamanove začele servirati ob eniu popoldne. Ko se enkrat vsi dobro pokropimo z okusnim kosilom, bodo tudi zaplesali oni, ki jim vretenica ne škodi. Igrala bo godba Maksa Želodca. Balincarji bodo v akciji cel popoldan, za elastično poskočne je na razpolago tenis in za žejne bodo skrbeli naši zvesti točaji pod vodstvom L. Štruklja. Naročili smo tudi lepo vreme za ta dan in v obzir vsega se nam po-kazuje prav prijazen popoldan za vse. Sporočeno nam je, da- se upokojenci Kluba iz Newburga in z Maple Heightsa pripeljejo z busom. Priglasili so se tudi od Klubov s; St. Clair Ave., Holmes Ave., Waterloo road in naj-brže pridejo tudi iz Barber tona. Vsem kličimo: Dobrodošli! Izpred Slovenskega društvenega doma na Recher ave., bo ob enajstih dopoldne odpeljal bus in povrne se ob sedmih zvečer. Vozni listki so v prodaji pri tajniku J. Zamanu, tel. 481-4871, in so še na razpolago. Stanejo $1 za tja in nazaj. Če hočete potovati brezskrbno, poslužite se vožnje z busom. Na naši seji 1. julija je bil sprejet načrt za osebno oskrbo za izlet v Toronto, Kanada. Vožnja bo z busom. Izlet bo dve noči in tri dni. Vožnja na busu in prenočišče v, hotelu za dve noči stane $30 za osebo. Za ta izlet se moramo priglasiti in vplačati omenjeni prispevek do 15. julija pri tajniku J. Zamanu ali pa pri Al Sajevcu, ki je predlagatelj načrta. Sprejeta na tej seji je bila tudi resolucija, ki jo je predložil John DeVito. Ta se nanaša na takozvano “White House Conference on Aging”, ki se bo vršila od 28. novembra do 3. decembra v Washingtonu, D.C. Ta vladni odsek ima nalogo proučevati položaj starejših državljanov, katerim se ogroža obstoj vsled inflacije. Res je treba da se kaj stori v tem pogledu. Vsi vemo, da procentualni poviški socialne zaščite nikakor ne dohajajo porasti cenam naših življenskih potrebščin. Vzemimo za primer: Delavske unije so prejele povprečno potom kontraktov 26% poviška, upokojenci pa 10% s prvim januarjem in za julij 1972 nam obetajo nadaljnih 5%, skupaj 15%. V procentih ni vidna tolikšna razlika, je pa v prejemkih. Delavec, ki je povprečno prejemal $5 na uro bo prejel na 26% $208.00 poviška na mesec za 160 ur dela, dočim upokojenec dobi na povprečni prejemek le $18.00 poviška, ako vpoštevamo povprečno pokojnino $120.00 na mesec. Lepo in obširno poročilo s j konvencije “Senior Citizens”, ki i se je vršila začetkom meseca junija v Washingtonu, je podal Alfonz Sajevic. Obrazložil je delovanje organizacije upokojencev in o predlogih, ki so bili sprejeti na konvenciji v prid upokojencev. Federacija klubov slovenskih upojencev priredi piknik v sredo, 4. avgusta na Farmi SNPJ na Heath road. K Federaciji spada pet klubov iz Clevelanda in okolice, eden iz Barbertona, potem iz Girarda, Ohio, Detroita in nedavno je pristopil tudi Klub slovenskih upokojencev iz Fontane, Kalifornija. Pravilno je, da se pripravimo za ta veliki shod naših veteranov iz dežele dela in zabave. Nekoliko o stari rečenici: “Laž ima kratke noge”. Administrativni uradniki so v zadnjih 20-letih skrivali svoje načrte, kateri so zapeljali Ameriko v tragični položaj moralno in gospodarsko. Sedaj so razgaljeni navzlic temu, da se je že nekaj časa delalo na to, da se da “nagobčnik” časopisju. Vendar je vrhovno sodišče preprečilo to in podprlo prvi dodatek ameriške ustave, za kar smo mu hvaležni. Za public odbor L. K. ------o------ Pater Odšlo Hajnšek obhaja zlato mašo Lemont, O.— V nedeljo, 18. julija 1971 praznuje pater O-dilo Hajnšek, O.F.M., pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah ZLATI JUBILEJ svojega maš-ništva. Gotovo bo zanimala ta novica bralce Ameriške Domovine o tej Odilovi važni obletnici. Malo je Slovencev, ki ne bi poznali patra Odila iz njegovih številnih dopisov v Ameriško Domovino, iz njegovih misijonov po slovenskih naselbinah ter iz navduševalnih pridig pid Mariji Pomagaj v Le-monttu. V svojih tridesetih letih v Ameriki in štiri leta v Avstraliji je izredno veliko in pomembnega storil za Slovence v njihovem verskem in narodnem življenju. Veliko je pisaril in hitro se je uveljavil kot ljudski misijonar ne le v Ameriki, temveč tudi v domovini in s svojo preprosto besedo in s petjem je imel veliko uspehov v duhovniškem delu. Bil je do-kadarkoli je šlo za dobrobit slovenski stvari. Po vojni je veliko storil za obnovo Mohorjeve družbe v Celovcu. Zelo mu je pri srcu in veliko je pripomogel pri Baragovi in Slomškovi zadevi. Žel je velike uspehe pri delu za Tretji Red sv. Frančiška. S svojo veselostjo pri delu za cerkev in narod je bil pravi nasledovalec svetega Frančiška... Pater Odilo Hajnšek je zagledal luč sveta v Zibiki na Štajerskem dne 30. septembra 1895. V frančiškanski red je stopil dne 6. septembra, 1913. V duhovnika pa je bil posvečen dne 10. julija, 1921. S ponosom rad pove, da je bil rojen v lepi Štajerski in da je pel novo mašo v Zibiki. P. Odilo je prvič prišel v Ameriko leta 1927 kot mlad duhovnik. V Ameriki so Ž3 več let delovali Frančiškovi sinovi med slovenskimi izseljenci. Takrat je bilo v Severni Ameriki okrog 40 slovenskih far s slovenskimi duhovniki in mogoče še kakih 20 fara, ki so bile mešane in z angleško govorečimi duhovniki. Vse te fare so povpraševale za slovensko govorečega duhovnika, da bi vodil misijone od časa do časa. P. Odilo je bil večkrat tako obložen z misijoni, da je komaj enega končal, ko je že začenjal v sosednji fari drugega. Večkrat je moral pripeljati s seboj drugega duhovnika, da mu je pomagal spovedovati. Na teh misijonih je hitro zaslovel kot ljudski misijonar. S svojo domačo beseedo in s pet- jem je poživil vero in slovensko zavest kamorkoli je prišel. Danes se ga veliko ljudi spominja in iše znajo povedati, kaj je pater Odilo povedal pri kaki pridigi in katero pesem jih je naučil med kakim misijonom. Upravičeno so mu dali ime “pojoči misijonar.” Nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko je župnikoval pri fari sv. Terezije v Johnstow-nu, Pa., se je vrnil v domovino. Tudi v domovini se je kmalu uveljavil kot priljubljen ljudski misijonar in pridigar. Sodeloval je pri raznih listih. Zelo veliko je storil za uboge s svojimi raznimi zbirkami in pri tem se ni ustrašil nobenega napora. P. Odilo je bil iskren prijatelj in spoznavate!j mladine in veliko je pomagal študentom v raznih zadevah. Kamorkoli je prišel, so se mladi ljudje z zaupanjem obračali k njemu za pomoč. Nekoč so študentje iztuhtali uganko s vprašanjem: “Kdo je tisti frančiškanski svetnik, ki še ni v nebesih, pa se vsi k njemu zatekajo?” Ko je bil na Koroškem, je mnogim pomogel v stiskah po svojih prijateljih v Ameriki. Leta 1948 je prišel drugič v Združene Države Amerike ip je na svojih misijonih obiskal veliko število naselbin, ki so mu bile znane že poprej. Med tem časom je tudi po Kanadi obiskal veliko novih naseljencev. Med letom je hodil po misijonih, v poletnem času je pa vodil slovenska romanja v Lemontu pri Mariji Pomagaj. S svojimi ognjevitimi pridi gami in s petjem je gotovo mnogim utrdil vero v tujem okolju. Bil je orodje v Marijinih rokah, da je veliko Slovencev ostalo zvestih Njenemu Sinu. Izdal je več pesmaric, predvsem Marijinih. Te pesmarice še sedaj rabijo po nekaterih slovenskih farah. P. Odilo je bil velik prijatelj znanih ljudi in so pri njem pogosto iskali nasvete v izrednih in važnih zadevah. Pokojni škof dr. g. Rožman je bil njegov ožji prijatelj. Pater Odilo je bil tudi štiri leta misijonar med avstralskimi Slovenci. Rad se je odzval temu važnemu in nujnemu apostolatu med temi novimi prese-Ijenci. Tudi na tem kontinentu je v kratkem času veliko dobrega storil. Toda zaradi bolezni ni bil več kos takemu naporu in prevelikim daljavam. Moral se je vrniti v ZDA. Bil je nastavljen v South Chicagi pri fari sv. Jurija, kjer je pridno pomagal pri farnem delu, kolikor je le mogel. Na spomlad leta 1970 je hudo zbolel in je takrat izrazil željo, da bi rad toliko ozdravel, da bi se lahko vrnil v domovino, kjer bi želel tudi tam umreti. Tako se je že istega leta v mesecu avgustu vrnil domov. Sedaj je nastavljen v samostanu pri Sv. Trojici v Slovenskih go-rocah, kjer bo imel zlato mašo. Upamo, da ga bo Bog ohranjal pri trdem zdravju za ta pomemben dan življenja. Pred pet in dvajsetimi leti je obhajal svojo srebrno mašo na Koroškem čisto na tiho, brez vsake zunanje slovesnosti. To je bilo gotovo težko za patra, zato pa je veliko bolje razumel svojega Velikega duhovnika, Kristusa, v katerega službi se je rad žrtvoval in zahvaljeval za milost duhovništva. Ob tem mejniku življenja tudi čestitamo p. Odilu k zlatemu jubileju duhovništva in se mu zahvaljujemo za vse, kar je dobrega storil kot duhovnik v redu sv. Frančiška in kot zaveden Slovenec pri delu za narod. Bog naj Vas ohranja še mnogo let pri dobrem zdravju! P. Tadej Trpin, OFM --------o------ Dolžina sončnega mrka BERKELEY, Kalif. — V tem stoletju je najdaljši sončni mrk trajal 7.3 minute. KANADSKA DOMOVINA ODMEVI IZ “METRO OARAVAN ’71” TORONTO, Ont. — S cipres-nih mlajev v slovenski dvorani na Manning Avenue in raz gorenjskega balkona na dvorišču pod cerkvijo smo pospravili zastave in vence, ki so bili priča veselih dni na “Caravan ’71”. Šopki nageljnov, vrtnic in poljskega cvetja na praznično pogrnjenih mizah v dvorani so oveneli. Marjetice so zaprle trudne oči, le visoke trave so samotne strmele v veliki prazni prostor, ki so ga na državni praznik 1. julija zadnjič polnili številni obiskovalci. V poletnem zraku je visel odmev slovenske pesmi in besede, šumenje mladega življenja in neizpeti akordi daljnih doživetij. Prešerna glasba je utihnila na odru, le ponosna slovenska zastava je kraljevala nad rožmarinom in roženkravtom. V razstavni dvorani je vladal mir. Nihče ni več pozvedoval ob zemljevidih o Sloveniji in njenih ljudeh. Kleklarice so pospravile svoje blazine in dragocene čipke, domači nageljni so odcveteli, rdečih namiznih prtov, kjer smo razstavljali slovensko ljudsko umetnost, ni bilo več. V točilnici za glavnimi vrati so se kopičili prazni sodi, samotni grozdi so viseli na brajdi kot pozabljeni spominki iz domačih krajev. “Caravan ’71” se je poslovila od nas. Vrata naše dvorane so se zaprla za tisoče, ki so v dneh od '24. junija do 1. julija doživljali košček Slovenije v paviljonu “Ljubljana”. V osmih dneh smo Slovenci našli v mednarodnem Torontu mnogo prijateljev. Prireditelji “Metro Ceravan ’71” so imeli za naš kraj vedno pohvalno besedo. Med 40 razstavišči je Ljubljana zavzemala eno vidnejših mest. 2 značilno slovensko okrasitvijo in preprostim gostoljubjem, s snažno domačo kuhinjo in aktivnostjo mladine v pesmi, glasbi in plesu je slovensko ime odmevalo tiste dni po vseh razstaviščih. Predsednik glavnega prireditvenega odbora za “Caravan ’71” g. Leon Kossar je izjavil, da se zaveda, da ga Slovenci nikdar ne razočarajo. Naš paviljon so obiskali mnogi javni delavci, med njimi mestna odbornika gg. O’Donohue in Pickett, člana provincialne vlade gg. George Ben in dr. Morton Shulman. Naše kuharice z gospo Angelo Ovčjakovo na čelu so vse dni pridno stregle z golažem, klobasami in domačim pecivom. Najlepša hvala dekletom, ki so z veseljem prostovoljno stregla vsak večer; kuharicam in kuharjem ter njihovim pomočnicam, ki so brezplačno žrtvovali svoj čas pri štedilniku, gospem Mariji Soršak, Hacetovi, gg. Grlu in Stefančiču ter njihovim gospem, ge. Babič, Kokalj, Kunštek, Kolenko in Kumelj. Dalje se odbor zahvaljuje vsem natakarjem v baru, ki so vestno vztrajali pri steklenicah in kozarcih. Hvala gdč. Silviji Ovčjak, “Miss Ljubljana ’7L’, vsem gospem in gospodičnam, ki so v narodnih nošah in avbah sprejemale goste pri mlajih in jih vodile po naši torontski Ljubljani; g-. Babiču, ki je v vlogi vaškega župana prihitel med nas, kadar mu je službeni čas dopuščal. Srčna zahvala vsem mladim deklicam in fantkom ter njihovim mamicam, ki so vsak večer °b 6. uri bili na mestu za prvi Nastop, kjer so s preprostim petjem in plesom v kmečkih oblekcah očarali številne gledalce. Ne pozabimo ostalih odsekov folklorne skupine “Nagelj”, ki so skupno s svojim voditeljem g. Cirilom Soršakom vsak večer prikazovali narodne plesne motive v splošno zado- voljstvo vseh navzoči]!. Lepa hvala gdč. Mariji Babič, ki je stalno napovedovala program, s harmoniko spremljala plesne nastope ter pripravila za “Caravan ’71” pevski program nju-torontskih deklet. Ob tej priliki ne pozabimo dekliškega zbora pri Mariji Pomagaj in skupine inštrumentalistov, ki so pod vodstvom č.g. Zrneca in gdč. Silvije Ovčjak izvajali naj novejše priredbe slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Za pristno slovensko razpoloženje na “Caravan ’71” imajo največ zaslug naši glasbeni orkestri “Veseli Vandrovčki”, “Veseli študentje”, “Veseli Prekmurci”, “Francetova družba” ter skupina Ovčjakovih, Kolariča, Resnika in Toneta Ži-berta, ki so vseh osem dni nategovali harmonike, strune in bobne, da je odmevalo po širnem torontskem svetu in vabilo ljudi v našo belo Ljubljano. Vsi imenovani in neimenovani sodelavci in pomočniki v paviljonu Ljubljana v času “Caravan ’71” naj za njihov napor in znoj prejmejo toplo zahvalo v zavesti, da so pristavili polni delež k ohranitvi slovenskega življa v Torontu. V tistih dneh smo srečali mnogo rojakov, ki jih navadno ne vidimo v slovenski družbi. Glas o Ljubljani je plaval po radiju do odtujenih ušes in odjeknil v samotnih srcih, da so poiskali domač kraj in se po svoje razgovorili. To je namen “Metro Caravan” združevati posamezne narodne skupnosti v njihovem edinstvenem ozračju in kulturi, jih reševati pred brezimno moderno družbo in v moči posameznikov graditi novo živo kanadsko kulturo, kjer se družijo zdravi, trajni elementi svetovnih kultur. Upamo, da smo Slovenci v letošnji “Caravan ’71” dosegli ta namen. Upamo na prihodnje veliko srečanje. Iz letošnjih izkušenj se porajajo novi načrti in velike ideje, za katere slovenska duša živi in se bogati v novem svetu. Še enkrat tisočkrat hvala vsem, zlasti našim zavednim slovenskim podjetnikom, gospodarjem in javnim delavcem, ki ste pripomogli h krasnemu uspehu “Caravan ’71”. Pripravljalni odbor za Ljubljano, “Metro Caravan ’71”. lika potreba in pereča obenem.” Tako pismo je znak, da se Slovenci daleč izven območja, ki ga bo zajel slovenski dan, zanimajo, kaj delamo v Torontu. Zadnja nedelja v mesecu juliju bo torej letos praznikj slovenske mladine, na katerega. so povabljeni prav vsi, d morejo priti tisti dan v Toronto. Starši in starejši bodo svojim hčeram in sinovom povedali besedo: voščil, opomi- nov, želja, navodil in morda je, saj se niso videli več kot Slovenski dnevi Toronto, Ont.— Najlepši ok ras vseh slovenskih dni v Kanadi je bila mladost. Prisotnost mladine in njeni nastopi so najbolj ugajali navzočim: staršem, tujim gostom in pred stavnikom oblasti. Še se spominjam, kako veselo je bil nad številno mladino vedno presenečen pok. predsednik dr. Miha Krek. “Kako spravite toliko mladine skupaj?” je bilo njegovo vprašanje. Zato Je gotovo posrečena misel posvetiti letošnji, to je XII. SLOVENSKI DAN, temu mlademu rodu. Naša mladina je poseben rod: v slovenskih domovih je bil rojen, po žilah se mu pretaka slovenska kri, a raste in dorašča v neslovenskem okolju. Pa ne samo to. Raste in dorašča, ko med mladino vse-ta sveta vre, ko jo sile tteme pod krilatico svobode vodijo v suž-nost. Kljub vsemu pa stavimo na ta rod vse upe in tistega največjega, da bo ta rod naše slovensko nadaljevanje. Prijatelj mi piše od daleč: “Berem o vaših pripravah za slovenski dan. Letos boste dali povdarka mladini. Gotovo ve- celo opravičil. Besedo bodo pa dobili tudi mladi ljudje in bo tako dialog dveh generacij, ki naj utrdi slovensko skupnost. Nasvidenje torej na XII. SLOVENSKEM DNEVU v nedeljo 25. julija. Priprave so v teku. Tudi priprave, ki bodo oskrbele udeležence z vsem potrebnim za telo. Nasvidenje in Bog živi! Por. Prva slovenska nova maša v zahodnem delu Kanade WINNIPEG, Man. — Nič niso pritrkavali zvonovi, tudi vitkih mlajev ni bilo pred cerkvijo in nobenega drugega vidnega znamenja. Pa vendar se je v cerkvi vršila slovesnost, ki v naših krajih postaja vedno bolj redka, mašniško posvečenje in nova maša. Doma je bila navada in je še danes, da so vsi novomašniki enega letnika posvečeni skupaj v stolnici. Po 20 in več jih je bilo vsako leto v Ljubljani. Nič čudnega, če se je stolnica za tako slovesnost napolnila do zadnjega kotička, saj je bilo že sorodnikov novomašnikov veliko. V Kanadi se je uveljavila navada, da škof posveti novomaš-nika kar v farni cerkvi župnije, v katero spada njegova družina. Tako je farna cerkev Marije Vnebovzete v Lethbridgeu bila letos pozorišče tridnevnih slovesnosti o priliki posvečenja g. M. Dimnika. V soboto, 26. junija se je ob 10. uri pomikala dolga procesija ministrantov in vsaj 40 duhovnikov z novomašnikom in njegovim posvečevalcem / kardinalom G. B. Flahiffom iz župnišča v cerkev. Odkod toliko duhovnikov, in to v soboto, ko imajo po svojih župnijah zadosti dela? Odgovor je pač ta, da so bili večinoma novomašnikovi sobrat j e, bazilijanci, ki so prihiteli od vseh strani Kanade k slovesnosti. G. župnik je zanje najel kar cel motel, da so bili kakor doma. Ob takih prilikah se šele vidi in čuti, kako lepo in vzpodbudno je za novomašnika-redovnika, ko je obdan od toliko sobratov: kardinal, po časti najvišji, se odzove povabilu in ga pride posvetit. Potem je provincijalni predstojnik, semeniški ravnatelj, nekdanji profesorji in sošolci ... Obred posvečenja je potekal po novem, skrajšanem obrazcu. Vsa ceremonija s sv. mašo, pri kateri nas je somaševalo 23 duhovnikov, kardinalovo priložnostno pridigo, posvečenjem, ob-jahanjem sorodnikov pod obema podobama je trajala le dobro uro. V procesiji smo spet odhajali iz cerkve, g. novomaš-nik pa je ostal in vsaj pol ure delil novomašniški blagoslov. Ob 6. zvečer je bil v župnijski dvorani slavnostni banket. Povabilu se je odzvalo kakšnih 175 izbrancev. Bilo je res lepo in okusno pripravljeno, pa tudi bogato postreženo . vsem. Poleg bi bazilijancev, ki je lahko ponosna, da je dobila takega člana. Za njim se je približal mikrofonu g. Pavel Kveder. V klenih besedah, v slovenščini je navzočim govoril ne le o novomaš-niku in njegovi razmeroma trdi poti do oltarja, ampak tudi o vsej slovenski srenji v Lethbridgeu, ki se veseli in je ponosna, de se je eden od nje odločil za duhovniški poklic. G. novomašnik se je v kratkih stavkih zahvalil kardinalu za posvečenje, govornikoma za njune besede in čestitke, navzočim za udeležbo. Potem se je obrnil k svoji materi ter v nekaj stavkih izrazil tisto, kar je v tistih trenutkih čutilo njegovo srce: “Mama, po tebi sem, kar sem. Dala si mi življenje ter mi naklonila posebno skrb, pozornost in vodstvo skozi moja mladostna leta. Hvala ti za vse tvoje skrbi', žrtve in molitve. Brez teh bi verjetno bil omagal na svoji poti. Nič drugega nimam, kakor da ti ponovno rečem: hvala za vse.” Prav tako se je posebej zahvalil staremu očetu g. Jožetu Dimniku, ki je ves srečen in ponosen, kot patrijarh vse Dimni-kove družine sedel zraven no-vomašnikove matere pri glavni mizi. “Želel si imeti sina duhovnika, sedaj imajš vnuka. Dočakal si svoj dan. Prav lepa hvala za vse nasvete, navodila, opozorila in opomine, ki sem jih že prejel od tebe in jih bom deležen iše v prihodnosti.” V nedeljo ob dveh je bila slovesnost nove maše. Z novomašnikom je somaševal tudi kardinal in 12 duhovnikov. Slavnostni pridigar je bil nekdanji novomašnikov župnik, sedaj monsignor John O’ Bri-V 15-minutni pridigi 20 let. Tako je bila po dolgih letih okrog starega očeta zbrana številna Dimnikova družina. Okrog 35 jih je bilo. Pričakovali so tudi teto, usmiljenko s. Branko iz Beograda, pa jim je sporočila, da ne bo mogla priti. Baje je pristavila, da bi prišla, ko bi ne bilo treba nazaj...Pisec teh vrstic je bil naprošen za pridigarja. Razvil je nekaj misli prav iz beril in evangelija tistega dneva, ki so se tako lepo ujemala s slovesnostjo nove maše in mašni-kovega poslanstva v današnjem svetu. Po službi božji v cerkvi je bila v dvorani večerja za vse. Pridne kuharice so pripravile mize za kakšnih 120 udeležencev, prišlo pa jih je skoraj 200, saj je bilo tudi nekaj Hrvatov in domačinov zraven. Za vse je bilo dovolj in še veliko je ostalo, toliko so nakuhale in napekle. Med večerjo je najprej spregovoril, kakor je običaj na novi maši, novomašnikov pridigar. Nato je Stanko Hribar, novomašnikov bratranec s pesniškim zanosom podal zdravico, ki jo je za to priliko poslala teta-usmiljenka s. Branka. V imenu rojakov je novamašniku čestital g. Lovro Novak ter mu izročil tudi primerno darilo. Seveda se je novomašnik vsem lepo zahvalil, posebej še stricu Janezu za njegovo izredno požrtvovalnost, da je prišel tako od daleč. Nato je v angleščini navzoči številni mladini izrazil željo in upanje, da mu bo kdo izmed njih sledil na njegovi duhovniški poti. Pozno v noč je trajalo veselje. Kakor da ■ naslednji dan ne bi bilo treba na delo. Hribarjev Janez je sedel h klavirju, okrog njega so se zbrali pevci in zadonelo je po dvorani. še Dimnikov ata je pozabil, da je petelin že davno nagnal kure spat. Kar hodil je okrog in od veselja in sreče mežikal. Njegovih skrbi je bilo konec. Vse je dobro poteklo. No, zato je pa naslednje jutro pošteno spal, vsaj pri sv. maši ga nisem videl... Značilno za to novo mašo je bilo gotovo to, da se je neprestano bliskalo. Prav od prvega vstopa novomašnika v cerkev, pa do zadnjega stiska rok, ko so ljudje odhajali iz dvorane. Nič čudnega, ko ima že otročad dobre aparate in flash. Za obred posvečenja je bil tudi en. V 15-mmuuii pricugi je povdaril veličino duhovniškega - ^ . poklica, pa tudi nujnost te služ- operater od CBC, posnel nekaj ^ T-kvoir lorn Vi in 'nnt.pm be v današnji družbi. Po sveti maši so članice župnijske ženske lige CWL vabile vse udele-žencve v dvorano na prigrizek. Ob tej priliki je bila g. novo-mašniku izročena štipendija-sholarship za nadaljevanje študija na oxfordski univerzi. Predstojniki so namreč sklenili, naj se specializira v vpra- prav lepih prizorov in potem ob 11. uri zvečer podal med krajevnimi novicami. Upajmo, da bo spomin na to mašo ostal dolgo živ ne le med doraslimi rojaki v Lethbridgeu, ampak bo imel svoj učinek tudi na doraščajočo mladino. Kdo ve, če ne bo pod vtisom teh dni v katerem iz- šanju “Ruska liturgija v prvih,med njih dozorela misel in od po pokristjanjenju stoletjih naroda.” V ponedeljek ob 7. zvečer je ^ko! bila “slovenska” nova maša. Ko je g. novomašnik v spremstvu ločitev, da bo tudi on stopil na isto pot. Daj Bog, da bi bilo g. župnika R. de Billy, ki je gg. M. Turka in J. Mejača CM prevzel vlogo napovedovalca in stopal k oltarju, mu je pevski komentatorja, sta se pojavila še dva govornika. Prvi je govoril ravnatelj lethbridgeske gimna- zbor pod vodstvom g. Ivana Hribarja, sina pokojnega organista Jerneja Hribarja lepo zije. Nekateri so ga navdušeno zapel vse tri kitice tako zna-pozdravili s ploskanjem in hu domušno pričakovali, da bodo iz njegovih ust izvedeli za kako potegavščino, če še ne za škan-dalček iz Martinovih mladostnih let. Pa ga je gospod predstavil kot fanta od fare, ki je poleg navdušenja za šport kazal tudi smisel za višje vrednote življenja in jih tudi dosegel. Čestital je njemu, pa tudi druž- Jože Mejač C M Težave z vračanjem svobode v Argentino BUENOS AIRES, Arg. — Sedanji argentinski predsednik Lanusse je v marcu prevzel vlado in začel misliti na vrača- ^ ^ v. X , ^ v,- - -- . VIČIUU lil ~ ~ -- ne pesmi Novi mašnik bod poz- nje politične svobode v Argen dravljen, potem pa lepo pre- tjno Dovolil je zopet delo poli peval kakor pri običajni ne- Ličnim strankam in sklenil dati deljski maši. Ganljivo je bilo, I gyokodo tudi gibanju peroni-ko sta bravca mašnih beril'stov, ki imajo baje tretjino vo-stopala v bližino oltarja novo-'iiVcev na svoji strani, mašnikova najstarejša strica j Pogajanja s Peronom ne po-Janez in Tone. Prvi je prav za'tekajo hitro. Peron vstraja nam-to slovesnost priletel iz daljne-Leč na svoji prvotni zahtevi da ga Buenos Airesa ter tako vsem mora najpreje biti določen dan napravil največje presenečen-J svobodnih volitev in dan prev- zema oblasti po novem svobodno izbranem režimu. Lanusse ne more pristati na take Peronove zahteve brez nekaterih pogojev. Med tem postaja javnost nemirna in zahteva več političnega življenja. Na drugi strani se nad politiko sedanjega predsednika razburjajo nekateri vojaški krogi, ki svojo kritiko izražajo precej ognjevito, akoravno vedo, da Lanusse sam ni samo predsednik, ampak tudi armadni general in obenem poveljnik argentinske armade. Trenja med generali so večkrat tako ognjevita, da so dala parkrat že povod za govorice, da se pripravilja nov vojaški puč. -----o------ Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Mike Gole Na svojem domu na 600 Miner Road, Highland Heights, Ohio, je umrl 83 let stari Mike Gole, rojen v Mirni peči na Dolenjskem, kjer je zapustil sestro Ano in od koder je šel v ZDA pred 6.7 leti. Bil je oče Vere Peterson in Randy Borton (Ariz.), 9-krat stari oče, brat pokojnih Franka, Antona in Mary Koracin. Pokojnik je bil član ADZ št. 6 in SNPJ št. 153. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob 1.30 na Whitehaven pokopališče. Darovi za Slovenski dom ostarelih na Neff Rd. v njegov spomin bodo sprejeti s hvaležnostjo. -----o------ Kes// iz Slovenije Počastitev pisatelja Jalna Na binkoštno soboto, 29. maj-nika tl., je Društvo slovenskih pisateljev odkrilo na rojstni hiši v Rodinah na Gorenjskem spominsko ploščo duhovniku pisatelju JANEZU JALNU. Ljubljanskega nadškofa je zastopal pri tej slovesnosti gl. urednik “Družine”, Mohorjevo družbo v Celju urednika dr. S. Cajnkar in Jože Dolenc. Ploščo, vzidano v vogel rojstne hiše ob 80-letniei pisateljevega rojstva, je odkril predsednik Društva slovenskih pisateljev Ciril Kosmač. V govoru je orisal nagibe, zakaj se je društvo odločilo za to počastitev. Spregovorila sta tudi urednik “Lovca” in zastopnik slovenske Planinske zveze in ovrednotila Jalnov delež v lovskem _ in planinskem slovstvu. Domači moški zbor je zapel nekaj pesmi, šolski otroci pa so recitirali odlomek iz “Ovčarja Marka”. S Sv. gore nad Gorico V četrtek, 3. jun. tl., sta v baziliki na Sv. gori priredila prof. Hubert Bergant in ansambel Društva orkestrskih umetnikov Slovenije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta koncert štirih velikih del za orgle in orkester, od klasike do moderne. Tako solist-organist kakor orkestralni ansambel sta se v svojem podajanju čudovito zlivala in tako pokazala bogato muzikalno interpretativnost in popolno tehnično obvladanost. Nova gramofonska plošča Consortium musicum je izdal v počastitev Marijinega leta ploščo MARIJINA BOŽJA POTA. Posvečena je Gospe Sveti, Ptujski gori, Sv. gori nad Gorico in Brezjam. Zvoke romarskih zvonov povezujejo živo, štiriglasno zapete najbolj znane Marijine pesmi od Angelovega češčenja do Marija skoz življenje. Vsega je osem pesmi. Zbor vodi dr. Mirko Cuderman, na orglah spremlja Angela Tomanm. Vsi, ki so poslušali to ploščo, so bili s kvaliteto petja in posnetka zelo zadovoljni. N a r o č i la sprejema Consortium musicum, Borsetova 27, 61000 Ljubljana. Progo Šentilj—Koper elektrificirajo Progo med Koprom in Šentiljem so elektrificirali v dolžini 193 km. Elektrificirati je treba še 129 km, med Celjem in Šentiljem odn. Koprom in Divačo. Železničarji so pripravljeni o-praviti to delo v 3 letih, vendar po pogojem, da bodo na voljo potrebna sredstva. Celotna investicija bo veljala 747 milijonov din. Spominska plošča dr. Franu Ilešiču V nedeljo, 13. jun. tl., so odkrili v Brezju pri Vidmu ob Ščavnici na hiši št. 6 spominsko ploščo rajnkemu univ. profesorju dr. Franu Ilešiču ob 100-let-nici rojstva. Kot glavni govornik je akademik d. R. Slodnjak lepo in z izbranimi besedami o-risal razmere in čas, v katerem je živel in delal dr. Fran Ilešič; dr. Franjo Smerdu je obujal spomine na čas od 1907 do 1914, ko je dr. Fran Ilešič predsedoval Slovenski Matici; nato pa je a-akademik dr. Bratko Kreft odkril spominsko ploščo. Za kratek, a prisrčen kulturni spored so poskrbeli učenci osnovne šole iz Vidma ob Ščavnici in tamkajšnji oktet; gl. breme prizadevanja za to svečanost pa sta nosila dolgoletni osebni znanstvenikov prijatelj Drago Kocmut in poslanec Ivan Kreft. ------o----- Proizvodnja niklja Svetovna produkcija niklja se vrti okoli 400 milijonov funtov. i T | Čestitke in i s voščila i Čestitke 13. julija 1925. se je rodil znani slovenski rojak, gospod Vinko Levstik, kateremu želimo za njegov rojstni dan vse najboljše, kar si sam želi, v krogu njegove družine. Prijatelji Ženske dobijo delo Gospodinja Gospodinja, da bi tu živela, 5 dni, nič kuhanja, privatne sobe, dobra plača. 382-3232 (132) HELP WANTED HELP WANTED Overseas job opportunities High pay - Travel - Adventure 861-1886 19 Offices Nationally WORLDWIDE OVERSEAS SERVICES INC. 2800 Euclid Ave. Suite 225 Cleveland, Ohio 44115 (134) MALI OGLASI V najem Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821 _________________________ (X) V bližini SV. VIDA si lahko ogledate 3-sobno stanovanje, s kopalnico, primerno samo za starejšo žensko ali moškega. Prosim kličite: tel. 361-4139 (134) Hiša naprodaj Grovewood okolica, dvodru-žinska hiša, 5-5, aluminijasta obloga, zidana garaža, nobenih agentov. Kličite 531-3757. (134) V najem 6-sobno veliko, čisto stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1081 E. 71 St. se odda za $70. Oglasite se pri Mrs. McCrady ali kličite lastnika 843-8033 po 6. uri zvečer. ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo “Res,” pravi grof, “to je preveč, “toda zločincu odpustite z pzirom na njegovo mladost.” “Gotovo,” pravi vrtnar, “a vendar je stvar zelo neprijetna. Toda še enkrat vas prosim opro-ščenja, gospod, če ste morda predstojnik, ki ga pustim čakati.” In pri tem opazuje grofa in njegovo modro suknjo z boječim, a zvedavim pogledom. “Pomirite se, prijatelj,” pravi grof z onim smehljajem, ki je bil lahko tako strašen ali tako dobrohoten, kakor je pač hotel, ter je izražal to pot samo naj-večjo prijaznost, “jaz nisem predstojnik, ki vas prihaja nadzorovat, ampak navaden popotnik, katerega je privedla tu sem radovednost in ki si že očita, da vas je prišel obiskat, ker zaradi njega izgubljate čas.” “O, moj čas ni dragocen,” odvrne dobri mož z melanholičnim smehljajem. “Vendar je zdaj čas, ko telegraf deluje, in tega seveda ne smem zamuditi; toda dobil sem znamenje, da si lahko jedno uro odpočijem” — pri tem pogleda na solčno uro, ki je tudi ni manjkalo v tem miniaturnem CHICAGO, ILL HELP WANTED PHYSICIANS —n e e d e d — G.P.’s - OB - GYN SURGEONS Excellent opportunity for solo or group practice. Excellent school system, 22 bed hospital and 50 nursing home. Located in pleasant quiet, safe community. Contact C. A. Brandli Administrator STEVENS COUNTY HOSPITAL Hugoton, Kansas 67951 (316) 544-2233 (133) HOUSEHOLD HELP WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK One child. Stay or Go. Full or part time. References required. Call 344-8818 (133) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 6 rm. brk. bungalow, 3 bdrms., gas heat, 2 car garage, full bsmt. 12 yrs. old.. Nr. transp. $30,000. 10742 S. Talman. 779-8647 betw. 2:30—7:30 p.m. ________________ (131) 2516 W. PRATT 2 Flat — By Owner. Beauty Salon + 5y3 rm. apt. (2nd fir.) 3 bdrms., full bsmt., dble. gar., good mo. inc. Call 761-2499 aft. 5 p.m. For Appt. vrtu — “in kakor vidite, imam še deset minut časa. Poleg tega so bile zrele moje jagode, in je-den dan več... Sicer pa ali mi verjamete, gospod, da mi jih jedo polhi?” “Vraga, ne, na to misel bi sam ne bil prišel,” odvrne Monte Cristo resno. “Polhi, prijatelj, so za nas, ki jih ne jemo kuhanih v medu, kakor so jih jedli Rimljani, slabi sosedje.” “Ah, Rimljani so jih jedli?” pravi vrtnar. “Rimljani so jedli polhe?” “Čital sem v Petroniju,” odvrne grof. “Res? To pač ni moglo dišati, dasi pravijo: ‘Debel kakor polh.’ In saj ni nič čudnega, da so debeli, ko spe ves ljubi dan ter ču-jejo in glodajo samo ponoči. Glejte, lansko leto sem imel štiri marelice, od teh so mi jedno snedli. Imel sem krvavo breskev, jedno samo, kajti to je redek sad; torej, gospod, pri zidu so mi jo na pol odžrli, tako krasno krvavo breskev naj lepše vrste. Nikdar še nisem jedel boljše.” “Ali ste jo jedli?” vpraša Monte Cristo. “To se'pravi ono polovico, ki je ostala. Bila je izborna, gospod! Ah, ti gospodje si ne izbero najslabših. Toda to leto,” nadaljuje ljubitelj vrta, “se mi to več ne zgodi, in čeprav bi moral, ko prične sadje zoreti, po noči bdeti.” Monte Cristo je slišal dovolj. Vsak človek ima svojo strast, ki mu ne da miru, kakor ima vsak sad svojega črva. Telegrafistova strast je bilo vrtnarstvo. S tem, da prične trebiti pri trtah listje, ki je zakrivalo grozde, si pridobi vrtnarjevo srce. “Ali ste prišli zato, da si ogledate telegraf, gospod?” vpraša ta grofa. “Da, prijatelj, če to ni po pravilih prepovedano.” “O to ni nikakor prepovedano,” pravi vrtnar; “saj pri tem ni nobene nevarnosti, ker nihče ne ve, kaj pomenijo naša znamenja.” “Da, to je res; slišal sem celo, da znamenj, ki jih dajete ne razumete niti sami.” “Gotovo, gospod, in to mi je tudi zelo ljubo,” pravi telegrafist smehljaje. “Zakaj vam je to ljubo?” “Ker na ta način nimam ni-kake odgovornost. Stroj sem in nič drugega, in če ne zamudim nobenega znamenja, je moja dolžnost storjena.” Monte Cristo začudeno pogleda telegrafista. Ali je našel moža, ki je brez vsake častila-komnosti? Strela, to bi bilo slabo! “Gospod,” pravi vrtnar, ozrši se na solnčno uro, “deset minut je preteklo, iti moram na svoje mesto. Ali izvolite iti z menoj?” “Prav, grem.” Telegrafist pelje grofa v stolp, obsegajoč tri nadstropja. V prvem je bilo nekaj orodja kakor rovnice, lopate, grablje, ki so bile naslonjene na zid in so tvorile jedino opremo celega nadstropja. Drugo je bilo navadno, oziro-ma‘bolje rečeno nočno stanovanje uradnikovo. Tu je bilo nekaj revnih gospodarskih orodij, postelja, miza, dva stola, posoda za vodo, in na steni je visela butarica posušenih zelišč. “Ali je treba mnogo časa, da se človek nauči telegrafije, gospod?” vpraša Monte Cristo. “Študij ni dolg,” pravi uradnik. “In koliko znaša plača?” “Tisoč frankov, gospod.” “To ni mnogo.” “Ne, toda kakor vidite, imam zraven še stanovanje.” Monte Cristo se ozre po sobi. “Stanovanje mu pač ni prira-stlo na srce!” zamrmra. Nato gresta v tretje nadstropje.; tu je bila delavnica, to je prostor, kjer se je spravljala mašinerija v tek. Monte Cristo opazuje železni držali, s katerih pomočjo je spravljal uradnik stroj do tega, da je igral. “To je celo zanimivo,” pravi, “a mora tekom časa vendar postati dolgočasno.” “Da, v pričetku odreveni vrat vsled napornega glodanja, toda DOBER ZGLED — Urho Kekkonen, predsednik Finske, je star 71 let, pa se zaradi zdravja veliko vozi s kolesom. Na sliki ga vidimo na ulici glavnega mesta na kolesu. BUSINESS OPPORTUNITY T.V. SALES & SERVICE 3708 W. 26th Street. Well established good busy neighborhood shop. $8,000 or offer. Call owner 521-8609 (131) MOBILE HOME REAL ESTATE FOR SALE 1969 New Yorker — 12x60’, 2 bdrms., cent, a.c., shed, porch, 10x20 patio metal cover. Washer and Dryer. Must be moved. $7,000 or best offer. 839-5382 aft. 1 p.m. (131) MOBILE HOME FOR SALE NAMCO — 10 x 50. 2 bedroom. Choice loe. in Northwest Trailer Ct. Very clean. $4,150 or best offer. Call owner for appt. 671-3619 ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEndemon 1-0628 po jednem ali dveh letih se človek navadi; in poleg tega imamo tudi svoje ure počitka in svoje počitniške dneve.” “Svoje počitniške dneve?” “Da, če je oblačno.” “Ah da, to je res.” “To so za me prazniki; take dneve prebijem cele v vrtu; tam sadim, plevem, obrezujem, preganjam gosenice, in tako mi mine čas le hitro.” “Kako dolgo ste že tukaj?” “Deset let in pet let kot su-pernumerar, torej v celem petnajst let.” “Koliko ste stari?” “Petdeset let.” “In koliko časa morate služiti, da dobite pokojnino?” “Ah, gospod, petindvajset let.” “In koliko znaša ta pokojnina?” “Sto dolarjev.” “Ubogo ljudstvo!” zamrmra Monte Cristo. “Kaj želite, gospod?” vpraša uradnik. “Pravim, da je vse to zelo zanimivo.” “Kaj?” “Vse, kar tukaj slišim in vidim ... In vi res ne razumete čisto ničesar od teh znamenj?” “Čisto ničesar.” “Ali niste nikdar poskusili, da bi jih spoznali?” “Nikdar. Zakaj vendar?” “Vendar so tudi znamenja, ki veljajo posebej za vas?” “Gotovo.” “In te razumete?” “Ta so vedno ista.” “In pravijo?” “ ‘Nič novega’... ‘jedno uro imate prosto’... ali ‘do jutri’...” “To je zelo nedolžno,” pravi grof. “Toda glejte, ali se ne pričenja vaš korešpondent gibati? “Ah, res je; hvala, gospod.” “In kaj pravi? Ali je to kaj takega, kar vi razumete?” “Da; praša me, če sem pripravljen.” “In vi mu odgovorite? ...” “Z istem znamenjem, ki za jedno javlja mojemu korešpon-dentu na desni, da sem pripravljen, in opozarja onega na levi, naj se tudi pripravi.” “To je urejeno jako modro,” pravi grof. “Videli bodete,” odvrne dobri mož ponosno, “v petih minutah bode govoril.” “Torej imam še pet minut več časa, nego ga rabim,” pomisli Monte Cristo. “Moj ljubi gospod,” pravi nato, dovolite mi, da vas nekaj vprašam.” “Vprašajte.” “Ali ljubite vrtnarstvo?” “Strastno.” “In bi bili srečni, če bi imeli mesto vrta, ki je dolg dvajset čevljev, vrt, ki meri dva orala?” MULLMLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 •Jc Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ★ Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. * Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: ....................... MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO ensim POSREDNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 6RDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K.S.KJ.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. , ' ■ -■ _ ■ ' * , V Mag spomin PRVE OBLETNICE, OD KAR JE ŠEL PO VEČNO PLAČILO K NAJBOLJŠEMU. PLAČNIKU NAŠ PREDRAGI SOPROG, OČE, STARI IN PRASTARI OČE IN SORODNIK PRIJETNA ŠOLA — Policaj se je spravil na zadnji sedež motocikla brhke Parižanke, da bi jo izpopolnil v pravilni vožnji motocikla. Policaji so služili za učitelje vožnje na nedavnem sejmu takih vozil v Parizu. ki nas je zapustil za zemsko življenje, dne 13. julija 1970. Že leto dni Te zemlja krije, Počij od hudih težkih let, v temnem grobu mirno spiš, preblago Tvoje zdaj srce. srce Tvoje več ne bije, ko zadnje trombe zadone, bolečin več n,e trpiš. veseli snidemo se spet. Žalujoči: ANA, soproga, FRANK in VICTOR — sinova, ANA, por. Gnidovec; JOSEPHINE, por. Mroczka — hčeri MICHAEL GNIDOVEC, HENRY MROVZKA — zeta 14 vnukov in, 6 pravnukov Cleveland, O. 13. julija 1971. ■-••i ‘ - v. V BLAG SPOMIN 15. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA FRANK KOSICH st. ki je umrl 13. julija 1956 v Clevelandu, Ohio Let petnajst je že minilo, odkar Tebe več med nami ni, ali spomin na Tebe še živi in bo živel do konca naših dni! Smrt je kruta, uniči up, razdre vezi, ostane le bolest v srcu in spomin, na prošle dni. Spavaj mirno v hladni zemlji! [Žalujoči ostali: AUGUSTA — soproga FRANK — sin in njegova družina. Cleveland, O. 13. julija 1971.