' Cronéo^oi Fcštnioa plsčana v getoviiri. Naročnina scasa letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO ~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. Stcv. rač. poštne hran. 12.549 Izdala vsake nedelfo Ili. LETO Cena oglasov Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med ' tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNlbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCa|o Murska Sobota, 8. julija 1934. ŠTEV. 28 POLICI M Krvavi dogodki so se preteklo soboto odigrali v Nemčiji. Hitlerjevi tovariši izza prvih dni osnovanja stranke, ki jih je Hitler čez noč postavil na vodivna mesta države, so sklenili proti njemu zaroto z namenom, da mu odvzamejo oblast in da sami vzamejo vodstvo države v roke. Njih načrte pa je prekrižal Hitler sam. Še v noči, ko je izvedel za načrte zarotnikov, je poslal vojaštvo do njih ter jih pustil aretirati. Večino voditeljev je dal enostavno postreliti in žrtev njegovega neusmiljenja je postal tudi bivši državni kancelar general Schleicher in njegova žena, ki ga je hotela braniti. Zaprli so preko 2000 višjih in nižjih voditeljev hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Mnogi izmed njih so se v strahu pred kaznijo sami usmrtili. Natančnejših poročil o krvavih dogodkih, ki so se odigravali v Nemčiji, ni mogoče dobiti, ker so vse meje strogo zastražene. Hitlerjevo postopanje napram svojim nasprotnikom pa je izzvalo po vsem svetu največje ogorčenje, saj je Hitlerju uspelo zadušiti protirevolucijo na naravnost razbojniški način. Francoski zunanji minister Barthou, ki je pred kratkim obiskal tudi našo prestolnico, bo baje šel tudi v Rim. Računajo, da se bo to zgodilo še tekom tega meseca. Njegovo potovanje bo največje politične važnosti. Javna dela v Franciji, v svrho pobijanja brezposelnosti, se bodo začela v kratkem izvajati. Določena so za dobo 5 let in bodo znašala okoli 10 milijard frankov. Gradili bodo predvsem ceste, nova letališča, elek-trificirali železnice, izboljšali pristanišča, gradili cenena stanovanja, šole, izboljšali kmetijstvo i. t. d. VojaStvo seje uprlo v Gradcu in je prišlo do spopadov med heim-wehrovci in vojsko. Pri demonstracijah je sodelovalo okoli 1000 vojakov, ki so vsklikali Hitlerju. Mnogo heim-wehrovcev so pretepli. Policiji se je posrečilo, da je napravila zopet red. Bombe še vedno pokajo v Avstriji. Hitlerjevci so v Gradcu, sredi mesta, pognali v zrak most na eni izmed glavnih ulic mesta. Most sam je skoraj ves porušen, na vseh hišah 300 m naokoli je razbilo vsa okna. — Velika bomba je eksplodirala tudi v kletnih prostorih dunajske radio postaje. Povzročena škoda je velika. Iz vseh krajev Avstrije neprenehoma prihajajo poročila o izvršenih atentatih na železniške proge, mostove, orožniške postaje, župnišča, telefonske napeljave i. t. d. Svečana seja Narodnega predstavništva, se je vršila zadnji dan bivanja francoskega zunanjega ministra Barthoua v naši prestolnici. To je bila ganljiva manifestacija resnične ljubezni in vdanosti Jugoslavije do Francije. V svojih govorih sta predsednika obeh zbornic naglasila nerazdvojnost našega naroda in naše države s Francijo. Ko pa je spregovoril francoski zunanji minister, je bila vsaka njegova beseda predmet navdušenih manifestacij, kakoršne je dvorana Narodne skupščine doslej le redkokdaj videla. Ko je zapuščal g. Barthou Narodno skupščino, je bil na ulici znova burno pozdravljen od tisočglave množice, ki je na obeh strsneh ulice tvor*« gost špalir. Pred svojim odhodom iz Beograda je imel še z našim zunanjim ministrom daljšo konferench, pri kateri sta končala politične razgovore, ki sta jih pričela že v Parizu. Drobne vesti iz Sibirije. Neka pokrajina, ki ni posebno daleč, je dobila ime Sibirija, menda za to, ker so tam misli posameznih — večinoma prišlekov — posebno mrzle in mrke. Pa se zgodi tam, da hoče upravnik bolnice razširiti svojo bolnico, ker je pač bolnikov preveč, bolniških postelj pa premalo. In v Sibiriji začnejo šušljati, da hoče pač upravnik bolnice napredovati, zato želi povečati bolnico. In takoj se jih najde sto, ki smatrajo, da je pravičneje, da bolniki ne morejo v bolnico, samo da upravnik ne avanzira. Pa tam v Sibiriji imajo pravo sibirsko osnovno šolo; pol službene dobe že moleduje šolski upravitelj na vseh koncih in krajih, da bi vendarle dosegel novo šolsko poslopje. Naj-brže se mu je zahotelo poučevati v udobnejših in lepših prostorih. To se pa ne sme zgoditi : naj še desetletje hodijo sibirski otroci v nezdrave prostore in si kvarijo oči ter slabe na pljučih, samo da ne bo šolski upravitelj tudi za svojo udobnost česa dosegel. Pa tam v Sibiriji imajo nižjo gimnazijo in ravnatelja, ki je napisal dvoje člankov, da bi bilo treba, da se pretvori nižja gimnazija v višjo. Pa kaj, če je to želja celotnega ljudstva in eminentna državna in nacionalna zadeva, vendar je mogoče, da bi še ravnatelj avanziral, če ne takoj pa vsaj čez 10 let; naj rajši Sibirija ne dobi višje gimnazije, samo da ne bo imel ravnatelj čez 10 let pravice do avanziranja. In v Sibiriji imajo cerkve; duhovniki teh cerkev se v popoinem nerazumevanju položaja zavzemajo za olepšanje božjih hramov; najbrž hočejo postati kanoniki in seniorji. Naj rajši ostanejo stara in nelepa svetišča, samo da ne bo kdo deležen kakih priznanj. In v Sibiriji imajo župana, ki ne sme ničesar storiti, da bi ne bii boljši ko njegov prednik ali njegov naslednik. — Enako je s poslancem, ki tudi ne sme ničesar podvzeti, ker bi sicer postal popularen na škodo številnih drugih, ki so že dovolj nepopularni. Kaj hočemo? Tako je pač v Sibiriji. Zadnjič so celo predlagali, da bi kazensko premestili vse uradnike, ki se za svoje urade skrbijo, da bodo odstavili župana, če bo hotel kaj koristnega napraviti in bodo lin-čali poslanca, če se bo še naprej brigal tudi za koristi svojega okraja. Ker so prilike v Sibiriji na las podobne prilikam v Murski Soboti, bodi ta sibirska zgodba povedana tudi čitateljem v Murski Soboti. Sokolski nastop v Beltincih. V nedeljo, dne 24. junija je priredilo Sok. društvo Beltinci svoj javni letni nastop. Na predvečer je bil sprevod po glavni ulici vasi, katerega so se udeležili ob zvokih godbe in navdušenega petja člani, članice in sok. deca v krojih z lampijončki. Mnogoštevilne trobojnice so dale vasi prav slavnostno lice. V nedeljo so se začeli zbirati gosti in domačini na telovadišču v prav lepem številu: Prisrčno sprejeti in dobrodošli so bili člani in članice telovadci Sok. društvu M. Sobota kakor tudi četaši nekaterih čet Prekmurskega okrožja. Pred začetkom vspo-reda je v lepem nagovoru pozdravil navzoče br. starosta dr. Sesardič. Vspored je obsegal 12 točk in se je izvršil pod vodstvom br. načelnika Kosi-ja. Nastopile so vse kategorije telovadcev kakor tudi m. in ž. šolska deca iz Beltinec in treh okoliških šol. S. načelnica Kosovič in drugi vaditelje so pripomogli do tega, da so bile vse vaje izvedene prav dobro. Prav posebno nas je navdušil nastop sok. dece iz Brezovec pod vodstvom br. Fureka, ki so izvajali proste vaje na godbo „Naprej zastave slave" zelo lepo in precizno. Skupno je nastopilo čez 350 telovadcev. Uprava Sok. društva Beltinci se prisrčno zahvaljuje vsem bratom in sestram telovadcem br. Sok. društva M. Sobota kakor tudi četašem čet Prekmurskega okrožja, ki so se tako častno odzvali povabilu in pripomogli do tako obsežnega vsporeda. Odgovor Edinosti. Zopet se je oglasil v Edinosti znani dopisnik iz Murske Sobote. V svojem dopisu doprinaša pojasnila o zadnjih shodih in komentira naše stvarno poročilo tako o izidu shodov kakor o zahtevah Prekmurja, ki jih je razglasil v Edinosti štev. 15. Toda na vse naše navedbe ne odgovarja, izpustil je mnogo, on bo najbolje vedel zakaj ! Med drugim navaja, da so nas spravili shodi iz ravnotežja. Kaj pomeni to ? Čemu iz ravnotežja, ko smo vendar vedeli, da so bili shodi dovoljeni in da ima vsakdo pravico prirejati shode. Toda videli bomo kako se bodo obljube, ki so bile na shodih podane, izvedle. Mislimo v oni obliki nikdar. Otvoritev državne meje, železnice črez Hodoš na Madžarsko, to so vprašanja, ki se spričo današnjega političnega stanja ne dajo tako lahko izvesti. Bodite pravični in povejte narodu le to, kar je mogoče doseči v današnjem času. Čemu bi bili hudi na uspehe J. narodne stranke, ki jih sploh nikjer ni. To kar se je ljudstvu na shodih govorilo in obljubljalo, niso uspehi, treba je doseči vidne uspehe in z požrtovalnostjo nuditi ljudstvu priliko za boljšo bodočnost. Tudi pripomba o dveh tožbah nas ni iznenadila. Če se kdo čuti užaljenega naj le toži in tako da obtožencu priliko, da doprinese dokaze. Pri sodriiji se bo zadeva še bolj raz- s. VII, «a« tomi HÜ5T0P SOKOLSHE CETE v Rakicanu. KF5AJIT7 A izdražena za ca 680 000 Din. Prišla je v last gg. Benka in Hartn?rja, ki sta ga kupila za občino, ako pa ona nebi obdržala, preide na to fazane-rija v njihovo trajno last. Za fazanerijo so se potegovale tudi združene banke. S tem se je slednjič uredila zadeva, ki je bila dolgo časa predmet različnih ugibanj, načrtov itd. Zadnji čas je že bil, da so slednjič grad, park in fazanerija dobili svoje gospodarje. — Nesreče. Bertalanič Avgust, sin posestnika iz Sotine je hotel na nedovoljen način prekoračiti državno mejo. Pri tem je bil zasačen in ker se ni hotel ustaviti na klice stražarja, ga je ta ustrelil v levo nogo. Dogodek se je odigral v Središču. — Po nesreči si je levo roko zlomil sin dninarja Špur Anton iz Mote. — Gujt-man Marija, hči posestnika iz Gerlinci je tako nesrečno padla z drevesa, da si je pri tem zlomila desno nogo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. Gornja Lendava : — Dobre zveze z Francosko. Vsi moški, ki so hoteli dosedaj v Francijo, pa se jim to ni posrečilo, se naj obrnejo do „Žekšove Francike" v Kovačevcih, ta ima namreč dobre zveze z Francosko. Letos je odpravila že eno mnogoštevilno partijo na Francosko. Vsi ti moški se tamkaj dobro počutijo, ker so sprejeli zadovoljiva dela in so zato „Franciki" hvaležni. Priglasite se čimprej k drugi partiji, kateri manjka za odhod še samo nekaj oseb. — Nesreče. Gomboc Rudolf iz Motovileč star 6 let je dobil desno roko med zobovje slamoreznice, ki mu je kazalec popolnoma zmečkalo in mu napravilo dve rani še na hrbtni strani roke. Ker je bil oče odsoten, je prevzel zdravljenje neki sosed, ki je služil v vojni pri „sanitetu." Roko, katere kazalec se je držal roke samo še z eno kito, je obvezal in izjavil, da mora biti tri dni tako zavezana, nato bo pa dobro. Efekt je bil ta, da je ves prst začel gniti, rane pa so bile močno zagnojene. Končno je napadla fanta huda vročina tako, da so bili starši primorani iskati zdravniško pomoč. Tipično za naše kraje je veliko število „domačih zdravnikov," kiprak-ticirajo na škodo pacijentov, kakor n. pr. omenjeni „sanitet," ki je tako mojstersko »zdravil" ranjeno roko. — Divjanje kolesarjev. Zadnji teden se je zaletel neki kolesar z vso močjo v 7 letnega Šinko Viljema iz Rogaševci ter mu povzročil dve po 4 cm dolgi rani na glavi nad čelom, ki segata do kosti. Zdravnik mu je rani zašil in komplikacij ni pričakovati. — Nesreča na paši. Mala 6 letna Frančiška iz Radovec je pasla krave na vrvi. Po navadi si je ovila vrv okoli prstov. Tokrat je ena izmed krav zdivjala in s tako silo potegnila vrv, da je deklici zmečkalo mezinec leve roke. Držal se je še samo na kiti. Hitra zdravniška operacija jo je rešila kakih event. komplikacij. — Z voza padel. 4 letni Ficko Jožef iz Boreča je padel z voza tako nesrečno, da si je nalomil levo nogo v podkolenu. Nahaja se v domači oskrbi. — Materinski dan, ki ga je pr-redil zadnji praznik Podmladek Rdečega križa je v moralnem oziru zadovoljivo izpadel. Z deklamacijami, igrami in petjem je mladina živo pred-očila kako je treba ljubiti in spoštovati svoje mamice. Ob tej priliki sta bili obdarovani dve siromašni materi vsaka z zneskom 42 Din. Fokovci: — Otvoritev strelišča. Strelska družina v Prosenjakovcih, v kateri so včlanjeni strelci iz krajev Fokovci, Selo, Čikečka vas, Prodašinci in Pro-senjakovci, zavedajoč se svoje naloge tu ob državni meji, si je v razmeroma kratkem času zgradila strelišče v Prosenjakovcih. ki je bilo otvorjeno dne 17. VI. Vsled ugodnega vremena je prihitelo iz bližnjih krajev mnogo ljudi, ki do poznega mrako niso hoteli nehati s streljanjem. Naval je bil zato tako velik, ker je bilo ob tej priliki tudi nagradno streljanje, pri kate- bistrila in mislimo, da ne bo v moralnem pogledu prijetno, pa tudi če se sodnija v prid tožitelja izreče. Zateve Prekmurja, ki jih dopisnik ponovno navaja so raznovrstne in se dajo izpeljati le v okviru možnosti, nikakor pa ne tako, kakor je bilo ljudstvu na shodih predočeno. Naj bi se gospodje okoli Edinosti blagovolili o tem na merodajeem mestu v Beogradu prepričati, pa bodo videli, da so z njihovimi obljubami zelo v zmoti. Tam bodo tudi doznali koliko se je od strani našega narodnega poslanca o vseh potrebah Prekmurja delovalo in tedaj bodo prav zagotovo prišli do prepričanja, da je bila njihova trditev napačna. 17 A 5 A IThirska Sobota : — Zamudili sprejemne izpite za gimnazijo. Navzlic temu, da se je priglasilo za sprejem v prvi gimnazijski razred 118 učencev, od katerih je napravilo sprejemni izpit 108, jih je, kakor čujemo, še mnogo zamudilo predpisani termin. V našem listu smo objavili, da se je bilo treba s prošnjo zglasiti najpozneje do 23. junija in da so 25. junija že sprejemni izpiti, pa tudi vse šole v srezih Murska Sobota, Dolnja Lendava in Ljutomer so bile o tem obveščene, tako da so starši res sami krivi, če so pravi čas zamudili. Sedaj hodijo okoli in prosijo, naj se še naknadno sprejmejo njihovi otroci v prvi razred. Mi jim ne moremo dati drugega nasveta, kakor da naj napravijo posebno prošnjo na mi nisterstvo ter napovedo kak upravič-Ijiv vzrok, da so izpite zamudili. Morda jim bo ministerstvo dovolilo, da delajo otroci v jeseni izjemoma izpite. To pa seveda, če še otroci niso 13 let stari, kajti takih po zakonu ne smejo sprejemati več v gimnazijo kot redne učence, ti morejo samo izpite polagati ob koncu leta kot privatisti. Jan M. Trplanovina. (Nadaljevanje.) „Tone, kaj je s teboj, tako čudno govoriš, da me je strah." Liza se je odmaknila in se strahotna zagledala v Toneta, ki je stal na pragu z razpeto srajco in gologlav. Nepremično, bled in z gorečimi očmi je stal pred njo. Nemiren drget mu je krčil prste. Trmoglavo so vrele besede iz njega : .Vem, kako je bilo ... in tako bo tudi z menoj. Večkrat sem mislil na to ..." „Tone!« »... in še mislim na smrt. Ne bojim se je I" Potem pa se je nenadoma obrnil ter planil skozi vrata v Sobo, še preden se je Liza zavedla vseh njegovih besed. In ves dopoldan se je Tone dr-žal svoje žene, bil je prijazen in še H članku „Prehmurshi javnosti". V 25. številki „Murske Krajine" je Klub prekmurskih akademikov objavil članek z gornjim naslovom. Dasi stoji pod njim moje ime, nisem prej dopisa videl in podpisal. Dovoljeno naj mi bo, da naknadno ugotovim, da se ne strinjam z nekaterimi konstata-cijami, ki hočejo biti mende bolj mimogrede navedene kot bistvene v članku. Z enim se pa prav gotovo strinjam: da je popolna gimnazija v M. Soboti potrebna, prav tak9 kakor kmetijska šola v Rakičani. Želim, da bi obe ti iskreni želji prekmurskega prebivalstva postali čimprej stvarnost. Savli andrej zastopnik J. u. u. sreskega društva M. Sobota v akcijskem ods.K p.a. — Za zgradbo pravoslavne cerkve v M. Soboti so nadalje prispevali : Bat'a, jugosl. tvornica obuvala v Borovem 100, Zbirka Korbana Antona, učitelja v Fokovcih 110, Zbirka šol. uprav. Hribar Ivana v Tešanov-cih 50, Šoštarič Kristina, šol. uprav, v Trdkovi 100, Zbirka šol. uprav. Kočar Karola v Cankovi 1210, Zbirka šol. uprav. Horvat Bele v Krogu 45, Zbirka šol. uprav. Šavli Andreja v Predanovcih 50, Zbirka šol. uprav. Škerbinc Franca v Vučji gomili 30, Državna osnov, šola v Martjancih 30 Din. (Nadaljevanje sledi.) Odbor se plemenitim darovalcem najsrčneje zahvaljuje za naklonjenost in prosi še ostale prijatelje za čim izdatnejšo podporo. — Dražba parka in fazanerije. Prejšnji teden se je vršila dražba parka, grada in fazanerije. Kakor je bilo pri-čakoveti so kupile park in grad združene banke (Ljubljanska kreditna, Jadranska podunavska, Srbska banka in Jugoslovanska udružena banka) Izklicna cena je bila 1.200.000 Din, izdraženo pa je bilo brez konkurence za 900.000 Din. Fazanerija pa je bila pošalil se je z njo, da se je smeh razlegal po hiši. Lizi pa je bilo tesno in smeh jo je rezal v živo. Še preden se je sonce prevalilo na vrhove bližnjega gozda, je planila iz sobe, se skrila v hlev in izplakala vso svojo bol. Od daleč je čula Toneta, njegov smeh in razigrane besede, ki so pa postajale vedno bolj ohlapne in trudne. Pri kosilu pa je utihnil in zopet zlezel vase. Ko je popoldne odhajal v vas, so se mu zopet zarezale gube v čelo, molče in sključen se je pogrez-nil za hišo v gozd. Sredi vasi je našel županovo hišo. Kraj ceste je stala, vsa bahata v svoji belini, kakor bel in nežen obraz, sredi umazanih in zgaranih lic. Vrata v novem plotu so zaškripala, ko je stopil Tone na dvorišče. Iz drugega konca se je zagnal proti njemu kosmat volčjak. Jezno je trgal na verigi, kije bila pripeta na žici, potegnjene preko dvorišča. Z vso silo je planil naprej, veriga pa ga je metala na zadnje no- ge, da mu je iz odprtega gobca sililo priostreno zobovje. Tone je obstal tik vrat in se ni upal naprej. Plašno se je je oziral po dvorišču ter slednjič zagledal v senci podstenja sključeno starko. S trepetajočo roko je rezala krompir in ga metala v razcefrano košaro. „Dober dan!" Tone je skoro zakričal, da bi ga čula starka. Ostrina njegovih besed je preglasila pasji lajež. Počasi je ženska dvignila glavo in se topo zazrla proti vratom. Potem pa se je zopet nagnila nad delom in koščki razrezanega krompirja so enakomerno padali v košaro. Tone je za trenutek še počakal, potem pa je kljubovalno in jezno planilo iz njega: „Z županom hočem govoriti. Moram !" In zopet se je okrenila glava od podstenja proti njemu. Razklenila so se brezzoba usta in kakor iz globin je vstajal dolg in zategnjen : „Haaa ?" „Kje so župan?" Ni razumela njegovih besed in že je hotel Tone jezno oditi z namenom, da se za nekaj časa zopet vrne, ko je zaslišal iz nasprotne strani škripanje odpirajoče lese. Kmalu za tem je stopil na dvorišče oblastno možakar, starejših let. Njegov korak je bil počasen in prevdaren, in ko je zapazil tujca pri vratih, se skoro ni zmenil za njega. Še pri starki je obstal, segel z roko v razrezani krompir, ga ogledoval in ga vrgel zopet nazaj v košaro. Ko je že stal na stopnicah pred hišnim pragom, se je brezbrižno obrnil do Toneta, ki je še vedno stal pri plotu. „Kaj pa hočete?" Vzel je kratko pipico iz ust in skozi zobe siknil rjavo slino na pesek. „Z gospodom županom bi hotel govoriti!" Tone je nehote segel po klobuku in ga začel nemirno vrteti v rokah. (Nadaljevanje.) rem so so se najbolj izkazali Križev-čani, ki so odnesli kar tri nagrade. Prvo nagrado si je priboril graničar Mladenovič, drugo Hari Aleksander iz Križevcev, tretjo Uršič Drago, preglednik fin. kontrole Prosenjakovci, četrto Antalič Vincenc iz Vučje gomile, peto Šolar Viktor iz Prosenja-kovcev, sedmo Hari Janez, šesto Kahr Franc, oba iz Križevcev. — Smrt. Pred kratkim je tukaj nenadoma preminul Vöroš Janez, 42 let star, posestnik in član kraj. šolskega odbora. Na podlagi izvršene obdukcije se je je dognalo, da ga je zadela možganska kap, vsled česar je nastopila takojšnja smrt. N. p. v m. — Tropovci. V krogu svoje družine, 2 vnukov, prijateljev in znancev sta pred par dnevi proslavljala daleč na okoli znana vzorna gospodarja gg. Kodila Frančiška in Ivan, 25 letnico poroke, združeno z godovanjem moža. Vsi vaščani želimo slavljencem, da bi v složnem zakonskem življenju doživela še naslednje običajne zakonske proslave in služila še nadalje za vzgled dela in reda ostalim v praktičnem življenju, — TiSina. Gasilska četa na Tišini, uprizori 15. julija po sv. maši in ve-černicah v šolskih prostorih na Tišini, zanimivo igro „Cvetino Borograjsko." K obilni udeležbi vabi vse prijatelje gasilstva. — Odbor. SOKOL Vsemu članstvu! Pozivamo vse članstvo, da se udeleži javnega nastopa br. čete v Rakičanu v nedeljo, dne 8. VII. 1934. Zbirališče pri Sokolskem Domu, odkoder bo skupni odhod točno ob 14. uri 30 min. Kroj I K.:or se hoče udeležiti pokrajinskega zleta v Zagrebu v dneh od 3. do 5. avgusta, naj se prijavi brezpogojno do 9. VII. 1934 pri br. tajniku. Obenem z prijavo je plačati zletni znak in za stroške Din 21-—. Telovadci naj se javijo do istega časa pri svojih vaditeljih. Vožnja je za telovadce brezplačna, za ostalo članstvo pa velja 75o/o popust. Nečlani imajo 50% popust in to na podlagi legitimacije, ki jo kupijo na vstopni železniški postaji. To legitimacijo morajo v Zagrebu potrditi od zletnega odbora. Vse br. čete v okrožju pozivamo, da pohite v nedeljo v Rakičan. Obenem opozarjamo vse br. edinice na sledeče : a) Prijave za dodelitev premoga je poslati brezpogojno preko dru-itva Murska Sobota. One edinice, ki tega ne bodo storile bodo same nosile vse event. stroške in jim iste pod nobenim pogojem ne bomo nadoknadili. b) Edinice, ki še niso prevzele od matičnega društva krojev, naj to store brezpogojno do 12. t. m. c) Pripravljajte se za tekme 7 jeseni 1 1 Zdravo I Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota bo v sredo, 11. VII. 1934 ob 20. uri v Sokolskem Domu. Cržne cene: Mariborski živinski sejem dne 26 junija 1934. Na ta sejem je bilo prignanih 20 konj, 7 bikov, 98 volov, 310 krav in 20 telet, skupaj 455 komadov. Povprečne cene so bile te: debeli voli 3 50 Din, poldebeli voli 2—3 Din, plemenski voli 2-3 Din, biki za klanje 3—3.25 Din, klavne krave debele 2 50 -3 25 Din, plemenske krave 2 50-350 Din, krave klobasarice 1.50—2 Din, molzne krave 2 50 do 3.25 Din, breje krave 2 50 do 3.25 Din, mlada živina 3.75-4 Din, teleta 4 - 4.50 Din, za kg žive teže. Prodanih je bilo 311 komadov, od teh 15 za izvoz v Italijo. — Mesne cene so bile te : volovsko meso I. vrste 8-10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 5-6 Din, telečje meso I. vrste 10 — 12 Din, II vrste 6-8 Din, svinjsko meso sveže 10-15 Din za kilogram. Mariborski svinjski sejem 30. junija t. 1. Prignanih je bilo 46 svinj, prodanih 34. Cene so bile : Mladi prašiči 5 6 tednov stari 80 do 100, 7-9 tednov 120-140, 3-4 mesece 200—220, 5-7 mesecev 300 do 220, 8-10 mesecev 350 -380; 1 kg žive teže 5-6 Din, mrtve teže 9 do 10 Din. £ Desetletnica S. K. Mure. V dneh 27- -29. junija je priredil najstarejši prekmurski športni klub desetletno proslavo. Jubilejne prireditve so bile s športnega stališča na največji višini ter so pričale o izvrstnih sposobnosti prekmurskih športnikov. V nogometu so jubilanti proti pričakovanju izsilili prvi dan proti ljubljanskemu Hermesu nadvse časten neodločen rezultat, prav tako častno je zastopala Murine barve rezerva, ki je igrala s prvim moštvom ptujske Drave neodločeno. Prav posrečen je bil tudi debut soboških lahkoatletov, ki so dosegli izvrstne rezultate. Dne 28. junija so se začele v popoldanskih urah mladinska lahko-atletska tekmovanja. Mladi tekmovalci so pokazali prav odlične sposobnosti. Ugajal je zlasti Šerbec Milan, ki je bil vešč vsake panoge ter je dosegel lepe rezultate. Lahkoatletskemu tekmovanju je sledila tekma rezervnih moštev, kjer so vzbujali zlasti mlajši igralci mnogo pozornosti. Ob 6. uri zvečer se je vršila tekma SK. MURA-ŽŠK HERMES 1:1 (1:1) Kljub temu, da so morali domačini pogrešati srednjega krilca Čagrana, so držali igro ves čas odprto ter so izsilili proti renomiranemu prvorazrednemu nasprotniku nadvse časten neodločen rezultat. Pri domačinih je bilo očitno pomanjkanje srednjega krilca, vsled česar je dala kril-ska vrsta raztrgano igro. Napad je premalo podajal, bil pa je od časa do časa zelo nevaren. Najboljša formacija je bila ožja obramba, ki je neumorno odbijala nevarne napade gostov. Najboljši mož na terenu pa je bil vratar Kos, ki je držal nešteto nevarnih žog. Ljubljančani so predvedli igro kratkih pasov. Imeli so odlično ožjo obrambo, kjer je bil na višini zlasti branilec Klančnik. Krilska vrsta je bila zanesljiva. V napadu je ugajal Ložar, bivši igralec Mure. Že v prvih minutah se je opazilo, da bo tekma živa in napeta. Nasprotnika diktirata peklenski tempo. Zdaj so v nevarnosti Murina vrata in že v naslednjem trenutku ima Hermesov vratar priliko pokazati svoje vrline. V 6. min. pošlje Ložar nevarno bombo proti golu, žoga se na srečo od- bije od gornje prečke. V 10. minuti dobi Hermesov vratar visoko žogo, Novak ga moti in žoga mu izpade iz rok, še pravočasno priteče Türk in porine žogo v prazna vrata. Mura ostane za kratek čas v premoči in Hermesov vratar le s težavo obrani Debelakov oster strel. V 25. min. dobi Brodnik 18. m. od Murinega gola žogo ter jo s krasnim volley strelom pošlje v mrežo. (1:1) Po golu preide Mura v protinapad, ki pa ne rodi uspeha. V drugem polčasu napneta obe moštvi vse sile, toda ožji obrambi sta na mestu in napada sta brez moči. Vsled Schillerjeve blesure na glavi stoji igra nekaj minut. Vsa prizadevanja napadov se razbijejo ob dobrih ožjih obrambah in tekma ostane neodločena. Tekmo je sodil prav dobro g. Bizjak iz Maribora. (Dalje.) prej sedaj za Prava uteha živino bo lane. Tako hitro izpremembo v prav kratkem času — že po nekolikih tednih povzroča naše preizkušeno hranljivo sredstvo. Brezplačno in poitnine prosto. pošiljamo vsem, ki se do nas obrnejo, obširno razpravo tega hranljivega sredstva. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in ki so se s tem rešili svoje bolezni, je izredno veliko. Še danes pišite na naslov : Zbirno mesto pošte: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13., Abt. 903. V TOVARNI JOS. BENKO se dobijo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih: Sveže svinjske noge 4 kom. za l Din. Sveže svinjske glave 4 Din za l kg. Mesnate svinjske sveže kosti 3 Din za l kg Manj mesn. svinjs. sveže kosti 2 „ „ l kg Svinjski želodci 2 kom. za l Din Prekajene svinjske noge 2 Din za l kg. Združba trgomeu za srez Murska Sobota p IKlurshi Soboti. Štev. 347/34. VübllO na sestanek vseh sadnih trgovcev in izvozntčarjev sadja, ki se vrši v prostorih gostilne g. Vogler-ja na Cankovl v nedeljo, dne 8. julija 1934 ob (14.) 2. url popoldan. DNEVNI RED: 1.) Poročilo predsednika. 2) Sadni izbor, zakonski predpisi o pregledu sadja namenjenega za izvoz (poročata gg. inž. Eiselt In Dular, člana komisije za pregled sadja). 3 ) Naša zunanja trgovina In pridobivanje tujega trga za naše blago (poroča nar. poslanec in član uprave zdruzenja g. Benko Josip) 4.) Določitev časa trgatve posameznih vrst jabolk za Izvoz. 5) Samostojni predlogi. 6.) Slučajnosti. Z ozlrom na bližajočo se sezono sadne trgovine In Izvoza sadja je v Interesu vsakega sadnega trgovca, kakor tudi nakupovalca sadja, da se tega sestanka gotovo udeleži. Istočasno se opozarjajo vsi zainteresirani, ki hočejo v teku letošnjega leta sadje Izvažati, da st prtbavljo pravočasno uverenje za Izvoz, katerega prejmejo pri Centralni komisiji pri ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu. K prošnji morajo priložiti potrdilo o sodni protokolaclji firme, radi tega priporočamo vsem sadnim trgovcem, ki hočejo izvažati sadje in še nimajo v rokah uverenja, da prinesejo v nedeljo na Cankovo s seboj potrebne dokumente, da njim združba sama napravi prošnje, a g. narodnega poslanca Josipa Benka smo pa naprosili, da se bo v Beogradu poskrbel za čimprejšnjo rešitev. Murska Sobota, dne 4. julija 1934. Franc Ceh s. r. predsednik. 8. iuliia 1934 pop. ob 3. uri DT9DRITEÌI 9RTR S KONCERTOM v gostilni Türk Murska Sobota. KTTOJSTVO Svinjereja. (Nadaljevanje.) Kakšne svinje naj redimo? Za pleme obdržati in rediti moramo le bele mesnate svinje s kratkimi gladkimi ščetinami. Črne, nakon-drane, pasaste, lisaste, pikaste svinje se mora izločiti od reje, ker take svinje niso za tukajšne razmere, ne vidi jih rad mesar, ki hoče imeti dobro meso in šunko, še manj pa izvozničar. Za izvoz na Angleško pa se takih svinj sploh ne prevzeme, oziroma nebi smelo prevzeti. Pasmo pa, kakšno naj redimo ali velike jorkšir-ce, nemško žlahtno ali oplemenjeno, je težko nasvetovati. Imamo pristaše ter zagovornike vseh teh štirih pasem, vsaka pasma ima nekaj dobrega, pa tudi nekaj slabega, tako, da se je res težko odločiti. Veliki jorkširec in nemška oplemenjene svinje dajo dobre „Bacon"-e, so dolge dobro mesnate in mesa odlične kvalitete, toda na bolj močnih nogah in težke glave. Srednji jorkširec in nemška žlahtna svinja pa data prvovrstno lepo okroglo šunko in precej slanine, ti so zopet prav dobre za mesno industrijo. Glede pasem bodo morali me-rodajni faktorji čimprej nekaj odločiti, kakor so napravili na Danskem in Holandskem, kjer so si vzgojili špecijelne svinje za izvoz na Angleško in ;žadnji čas na Poljskem. Poljaki so si uredili svinjerejo zadnja leta tako, da že njihovi .Bacon"-! (svinjske polovice prirejena za izvoz na Angleško) prekašajo Danske in Holandske. Reja pikastih, turopoljskih svinj ali nekondranih belih ali črnih gic (mangalic) se pri nas ne splača. Smatrati se mora za greh, če se jih tu in tam križa z našimi belimi svinjami, ker tako postopanje nam na kvaliteti dosti škoduje. Te svinje rastejo počasi, dajo primerno skrmljene s koruzo res dosti oljnate masti, kvaliteta mesa pa je pod kritiko, vporabno je le za klobase. Te svinje naj redijo v Vojvodini in Turopolju (pri Vel. Go-rici kraj Zagreba), kjer imajo obširne hrastove gozdove in pašnike, kjer se lahko do 12 in še več mesecov starosti same hranijo. Oni imajo prednosti in ugodnosti pri izvozu slanine in masti, česar mi nemoremo doseči, ker je tudi nemo-remo toliko in tako po ceni produ-cirati. Mi pa se držimo naših belih mesnatih svinj in delajmo na tem, da si s produkcijo svinj, ki dajo prvovrstno meso in namizno prvovrstno meso in namizno slanino pridobimo potreben sloves in dobre stalne odjemalce. (Nadalj. sledi.) Sončnica. Posestniki, ki nameravajo še to poletje graditi silose, lahko dobijo od sončnic seme na Ban. kmet. šoli v Rakičanu. Semena je še nekaj na razpolago. Za sejatev sončnice je še čas do najdalje 15. julija. Saditi se pa mora v primerni razdalji, najmanj 80 cm narazen, če hočete, da se bo primerno razvila in dala zadosti pridelka za ensiliranje. Opozar- jam pa, da sončnica zemljo močno izrabi, njive, kjer boste imeli sončnico, boste morali potem (po žetvi) močno gnojiti z dobrim hlevskim gnojem. Za posestnike, ki bodo začeli z gospodarstvom s silosi. Sedaj po žetvi si napravite načrt, kako in kaj boste sejali letos in prihodnje leto. Po pšenici in rži je treba sejati sončnice» kdor že ni posejal zadosti kuruze pa ječmen. V jeseni treba sejati ozimno gra-horko pomešano s pšenico, ne ržjo (žitom 1), grah (grajšek) ali inkarnatko, da boste imeli koncem aprila ali začetkom maja že dobro zeleno polaganje ali pa krmo za napolnjenje do tedaj že izpraznjenih silosev, s čemur bi preskrbeli rezervo za sušne poletne mesece. Priskrbite si pravočasno semena. Grahorka, grah ali inkarnatka pa se da ensilirati le, če je pomešana s pšenico (poletna z ovsom) najmanj v razmerju 1 proti 4, ali pa se ji mora pridejati sladkorno peso. (Jo še menda nobeden ne goji.) Opaže (modeli) za zgradbo okroglih silosev so že gotovi. Prevzeti in v promet dani pa bodo še le, ko bodo preizkušeni. Na splošno željo pa se cement radi žetve še ni naročil. Pričakujete ga lahko krog 15. julija. Potem se bo začelo takoj graditi silose, da bodo do jeseni vsi letošnji reflektanti gotovi. Ker pa je treba te modele poprej preizkusiti, treba je pa tudi praktično preizkusiti, kako se to gradi, bomo gradili prvi silo v bližini M. Sobote, kjer so strokovnjaki v bližini in sicer pri g. Titanu v černelavcih. Vsi, ki hočejo letos graditi silose bodo obveščeni, kedaj se bo začelo v Černelavcih z delom, da si lahko ogledajo. Hiša obstoječa iz 2 sob, 2 kuhinj, 2 shramb in vrt za Din 23.000-— ter hiša obstoječa iz 4 sob, 3 kuhinj, 3 kleti in vrt za Din 32.000*— se iz proste roke proda. Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. 2 J 1416/33-7 Draibeni oklic Dne 14. avgusta 1934 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin i/2 hiše, dvorišča in vrta. Zemljiška knjiga Murska Sobota 1/2 vi. št. 141. Cenilna vrednost: 8.500 Din. Najmanjši ponudek: 5.667 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradi des-lei sodišča. ŠPBsfto sodišče v M. Soboti, dne 5./6. 1934. J. 1396/33 Draibeni oklic Dne 21. avgusta 1934 ob 1/2IO. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin delež do hiše, njiv in travnikov. Zemljiška knjiga Prosečkavas 35/1080 vi. št. 5, 197, ned. del. vi. št. 108, 4/336 vi. št. 148, 1/36 vi. št. 158, 159. Cenilna vrednost ; 2 343 D. 53 p. Najmanjši ponudek: 1.569 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Spesilo sodišče v M. Soboti, dne 5/6. 1934. J. 55/34 Draibeni oklic Dne 17. avgusta 1934 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, travnikov, njiv itd. Zemljiška knjiga Boreča vi. št. 39, 46, 6/24 vi. št. 65, 142/1008 vi. št. 74. Cenilna vrednost : 20.142 D 75 p Najmanjši ponudek: 1.343 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresbo sodišče v M. Soboti, dne 5./6. 1934. J. 1301/33-7 Draibeni oklic Dne 21. avgusta 1934 ob »/2 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv, pašnikov itd. Zemljiška knjiga Sotina 1/12 vi. št. 12. 127, 236, 450, 475. Cenilna vrednost : 10.230 D 90 p Vrednost pritikline: 796 Din. Najmanjši ponudek : 6.820 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču naj pozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresho sodišče o M. Soboti, dne 5/6. 1934. J. 274/34-7 Draibeni oklic Dne 14. avgusta 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, travnikov, njiv. Zemljiška knjiga M. Sobota /210. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv, travnikov itd. Zemljiška knj. Tešanovci 11/192 vi. št, 139, 1/32 vi. št. 378, 435. Cenilna vrednost: 1094 D 15 p. Najmanjši ponudek : 730 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresho sodišče v Uli. Soboti, dne 5 /6. 1934. J. 28/34-7 Draibeni oklic Dne 16. avgusta 1934 ob 1/2 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 18 dražba nepremičnin vinograda, njive in travnika. Zemljiška knjiga Šalovci ned. del. vi. št. 8. Cenilna vrednost : 1.417 Din. Najmanjši ponudek : 944 D 68 p Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž^ beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresho sodišče v M. Soboti, dne 5/6. 1934. J. 52/34-7 Draibeni oklic Dne 17. avgusta 1934 cb 1/2 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, gosp. poslopja, njive in vinograda. Zemljiška knjiga Adrijanci 3/16 vi. št. 23 in celi vi. št. 179. Cenilna vrednost : 35 673 Din. Vrednost pritikline : 420 Din. Najmanjši ponudek : 23 782 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V 03talem se opozarja na drazbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresfeo sodišče o H. Soboti, dne 5/6. 1934.