Cena Din !■- Leto IH. Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, četrtek 31. marca 1938. sam ofenzivo proti Kataloniji Franco vodi Saragosa, 31. marca. o. Po treh tednih nacionalistične ofenzive, v kateri so severna, srednja »n Južna vojska na aragonskem bojišču nastopale ločeno, so nacionalisti napredovali tako, da so oddelki vseh treh skupin vzpostavili med seboj zve-*o in da bodo zdaj prodirali v enotni fronti. Po-Teljstvo nad vsemi aragonskimi četami je včeraj Prevzel general Franco, ki bo glavni del ofenzive Proti Kataloniji vodil osebno. Bo i pri Leridi London, 31. marca. A A. Posebni Reuteriev dopisnik poroča iz Frage, da so sinoči nacionalistične cete prebile republikanske vrste in zlomile zadnji obupen odpor republikancev pred vratmi Leride. fete generala Vagueja nato niso čez noč naletele več na nikak odpor in videti je bilo, da se ne bo nihče več upiral nacionalistom. Edino to je bilo videti zjutraj, da so republikanci porušili nasip reke Cinee. Visoka voda je nato odnesla zasilen . sPl't, 30. marca. AA. Včeraj so v splitski ladjedelnici spustili v morje novo jugoslovansko torpedovko »Zagrebe. Splitsko pristanišče je imelo že včeraj posebno slavnostno lice. Vse hise v luki in v nvestu eo bile okrašene z zastavami in z zelenjem. V Split je prišlo mnogo ljudstva iz okolice, tako da je posebno včeraj zjutraj vladala v mestu velika živahnost. Okoli ladjedelnice in na bližnjem obrežju se je zbralo več deset tisoč ljudi, posebno kmetov in kmetic v narodnih nošah, ki so čakali svečanosti. Pred »Zagrebom« je stala velika tribuna za goste. Na levi in na desni strani tribune se je pa zbralo občinstvo. Vsa obala pred ladjedelnico je bila nabito polna ljudi. V neposredni bližini ladjedelnice sta bila zasidrana dva velika nova potniška parnika »ftunndija« jn »Sarajevo«, na levi strani pa naša največja potniška parnika »Kraljica Marija« in »Princesa Olga«. V njuni bli-A’ni je bila zasidrana ladja »Kumanovo« in dalje *nanmnita jahta »Tiha« in noš največji parnik »bovčen«. Da je bila zunanjščina luke in ladjedel-n'ce kar najsvečanejša, je bila zbrana tudi jugo-^•ovanska vojna mornarica z rušilcem »Dubrovni-*0uk in z minonosci »Galebom«, »Orlom«, in »Ja-v , °ni«. Pred njimi so bile podmornice »Smeli«, ti,e 'n »Hrabri«. V luki je bila zasidrana udi divizija motornih torpedovk. Na levi strani ^raJa, kjer so spustili v morje »Zagreb«, sta bili dve eskadrilji vodnih bombnikov. Na levi od »Za-Sjeba« so bili zbrani razen častnikov naše morna-r‘ce častna četa, godba kraljevske mornarice in Bara čaj Jadranske straže. Nekoliko pred 12. uro so se začeli visoki gost- Mimolinijeva zahvala knezu - namestniku Belgrad, 31. marca. A A. O priliki otvoritve razstave italijanskega portreta v teku stoletij Ju Nj. kr. Vis. knez namestnik dobil od predsednika vlade Mussolinija tole brzojavko: »Toplo se zahvaljujem vašemu kr. Visočan-»tvu za ljubeznive izraze, ki mi jih je blagovo-hlo brzojavno poslati ob otvoritvi italijanske P°rtretne razstave. Srečen sem, da se prva obletnica belgrajskega dogovora proslavlja s to i'ečano manifestacijo, in prepričan sem, da se °do tudi na duhovnem polju vse bolj in bolj Ovijali odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Pro-,ni Vaše kr. Visočanstvo, da izvoli sprejeti moje “Sjiskrencjše želje, ki jih pošiljam za vašo ®Sebno srečo in za srečo velikega jugoslovanskega naroda Aretac je v AvstrFi , Dunaj, 31. marca. AA, Havas: Bivši zvezni Kancler Vaugoin, ki je bil aretiran na italijanski ®*eji, je v Avstriji organiziral bivšo avstrijsko arkado, po zlomu zavarovalne družbe Fenix pa je moral odstopiti s položaja predsednika upravnega ®veta avstrijskih železnic. Zaprli 60 tudi Schiffer-la, ravnatelja in Kregnerja, glavnega tajnika vodstva zveznih železnic. Schlag, načelnik tiskovnega hrada pri vodstvu železnic, je izvršil samomor za-Dtdi živčnega razkroja. AVnshington, 31.' marca. AA. DNB: Zunanje rdnistrstvo je prejelo ugoden odgovor za sprejem beguncev -iz Avstrije od Kolumbije, Nika-*\6Uc, Paragvaja, Švedske. Italijanska vlada je 'govorila negativno t.i Washington, 31. marca. AA. Havas: Mnogo j. av«ikov je posredovalo v zunanjem ministr- - ».'!> da bi se dunajski zdravnik dr. Freud pre-D v Združene države Severne Amerike. Zu-(a,)Je ministrstvo jim je obljubilo, da bo vse 0rdo, da sc njihova želja izpolni. Praga, 31. marca. Izjava predsednika vlade "r- Hodie o leni, da misli češkoslovaška vlada l~delali manjšinsko zakonodajo, je zbudila pozornost, posebno glede vprašanja, ali bo le zakone ~redla « sodelovanjem zastopnikov nemške manj-'ne. V zvezi s lem navajajo v političnih krogih, “a je predsednik llodia pretekli teden konferiral s Poslancem Kund/om, predsednikom parlamentar-/e skupine sudetske stranke. Mislijo, da se bodo /' 'eden začeli informacijski razgovori s parlamen-j,,}m zastopniki stranke čeških Nemcev. Iz tega *■ ludi videti, da je češkoslovaška vlada Irdno most pri Fragi, ki so ga zgradili nacionalisti. Ker pa je v zadnjih 36 urah dovolj nacionalističnih oddelkov prekoračilo ta most, se je prodiranje nadaljevalo. Včeraj opoldne so bili nacionalisti še dve milji od Leride Mestu so se bližali previdno po gozdu. Pri tem so naleteli na redke hiše, ki so bile prazne. Ko so oddali nekaj strelov iz pušk, jim je bilo odgovorjeno iz strojnic in samo to je nekoliko vznemirilo nacionaliste. Sliši se, da na drugi strani mesto nervozno praznijo po vseh cestah in potih, ki vodijo iz Leride proti Barceloni. 35 kilometrov od Sredozemskega mora Salamanea, 31. marca. Nacionalisti eo prepričani, da bodo Lerido zasedli brez boja. Da bi lahko tako vspostavili red in preprečili vsako raz- | burjenje, že pošiljajo v zavzeto okolico mesta po- | ličijo in pa velike množine živeža, ki prihaja iz je zbirati na častni tribuni. Ob 11.55 je prispel na tribuno predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič v spremstvu ministrov Letice, Miletiča in Novakoviča. Predsednika vlade sta sprejela pred Jadransko ladjedelnico Djura Paunkovič in poveljnik mornarice viceadmiral Marjan Polič. Visoki gostje so pričakovali odposlanca Nj. Vel. kralja Petra I., vojnega ministra generala Ljubomira Mariča. Ob prihodu na častno tribuno je generala Mariča pozdravila častna salva bojne ladje »Zmaj« in dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu, naši mornarici in vojski in ministru Mariču. Minister Marič je še prej obšel častno četo. Na častni tribuni so bili predsednik vlade dr. Stojadinovič, ministri Letica, Miletič in Novakovič, Bukarešta, 31. marca. o. Vlada patriarha Mi-rona je včeraj odstopila. Pred odstopom je patriarh poslal kralju pismo, v katerem pravi, da je njegova vlada izpolnila kot prehodna svojo nalogo, spremenila ustavo, dala državi notranji mir ter izdelala proračun. Zato lahko odstopi. Kralj je odstop sprejel. Po kratkih posvetovanjih je patriarh Miron Cristea sestavil drugo vlado, v katero je stopilo nekaj vodilnih članov iz bivše liberalne stranke ter nekaj ljudi iz narodne kmečke stranke, tako da drugo vlado patriarha Mirona lahko imenujemo koncentracijsko vlado. Tukajšnji politični krogi živo razlagajo sestavo druge vlade, ki jo je sestavil patriarh Miron ter poudarajajo, da 6e je patriarhu posrečilo sestaviti koncentracijsko vlado, Ta koncentracija je po mnenju tukajšnje politične javnosti naravna. Guverner Narodne banke Konstantinescu je prevzel ministrstvo za trgovino in industrijo, da bi na ta način lažje nadzoroval promet deviz. Njegov položaj v romunski vladi odgovarja položaju, ki ga je v nemški vladi imel dr. Schacht. Pri sestavljanju nove romunske vlade je patriarh Miron skušal zbrati čim več političnih osebnosti, ki bi skupno nastopile proti fašistični Železni gardi. Zato je tudi postal pravosodni minister Jamandi, ki je poleg notranjega ministra Kalinesca na glasu kot najod-ločnejši nasprotnik Železne garde. Za takšnega velja tudi Airgetojanu, ki je kot poveljnik drugega armadnega zbora v Bukarešti z vso odločnostjo pobijal akcijo železne garde. Rim, 31. marca. o. Italijanski senat je na sinočni izredni seji sprejel zakon, s katerim sta za »maršala italijanskega cesarstva« imenovana kralj in cesar Viktor Emanuel ter predsednik vlade Mussolini. »Maršal cesarstva« je odslej najvišja vojaška čast v Italiji. Včeraj popoldne je v senatu govoril Mussolini o moči italijanske vojske. Njegov govor so prenašale vse italijanske radijske postaje. 7-Mussolini je v svojem govoru poudaril, da je Italija po številu moških, sposobnih za boj, tretja na svetu. Takoj za združenimi državami in sovjetsko Rusijo, saj lahko postavi na noge 9 milijonov vojakov starih od 18 do 55 let. Italijanska vojska je tako oskrbljena z vsemi modernimi potrebščinami in orožjem, da lahko popolnoma oboroži takoj prvi dan mobilizacije odločena nemško vprašanje rešili za obe strani zadovoljivo. Češkoslovaški listi se še zmerom izčrpno ba-vijo z dr. Hodževim govorom. Glasilo republikansko agrarne stranke »Venkov« prinaša članek pod naslovom »Poslanstvo Češkoslovaške«. V njem razvija izjavo predsednika vlade dr. Hodže o poslanstvu ČSI1 v srednji Evropi in navaja uspehe, dosežene do danes s sodelovanjem Male antante in z vzajemno akcijo za zbližanje s sosedi. »Narodni •svobozeni« pa piše o izstopu nemških aktivističnih strank iz vlade in poudarja glede na to, da češkoslovaški narod ue pozna omahovanja. Navare in drugih nacionalističnih pokrajin. Zavzetje Leride in okolice bo pomenilo silovit udarec za Barcelono, saj so v tej pokrajini vse velike elektrarne, ki pošiljajo tok Barceloni in njeni industriji. Južni nacionalistični oddelki prodirajo v hudih bojih od Caspeja in Alcaniza proti Maelli in Fabri ter eo zdaj še 10 km od Gandese, važnega mesta v južni Kataloniji. Maella je važno cestno križišče. Prvi Francovi oddelki na tem dolu bojišča so oddaljeni 35 km od Sredozemskega morja. Beg iz rdeče Spam e Rim, 31. marca. AA. Stefani: Po vesteh iz Perpiguana se iz republikanske Španije hitro umika industrija in velika trgovska podjetja. Demontirane so že vse tekstilne tovarne in deli teh tovarn so že v južni Franciji. Tovarne v bližini francoske meje 6e pripravljajo na odhod v južno Francijo. ban primorske banovine dr. Jablonovič, britanski poslanik v Belgradu Campbell, francoski poslanik Brugere, zagrebški župan dr. Pejičič in drugi. Nato je bil blagoslov ladje; opravila sta ga katoliški duhovnik in pravoslavni prota. Pred blagoslovom je godba igrala častno koračnico in molitev. Delavci eo nato i-spodmaknili podpirače ladje in zagozde, ki so ladjo priklepale v ladjedelnici, nato je pa predsednik Jadranske ladjedelnice Djura Paunkovič zaprosil botro go. Maričevo, da spusti torpedovko v morje. Ga. Maričeva je na tradicionalen način razbila steklenico šampanjca ob ladji z besedami: »Zagreb«, pojdi srečno v svoj element, plovi v čast in ponos kralja in domovine! S tvojo zastavo naj gresta 6lava in zmaga in božji blagoslov naj te spremlja. 01* 12.30 je ladja zdrknila v morjo. Godba je 1 zasvirala himno, množica je pa dolgotrajno in na-] vdušeno vzklikala. Na ladjah so zatulile sirene, v 1 zraku so pa krožila letala. Vesti 31. marca Razstavo krščanske umetnosti bodo po prizadevanju pariškega nadškofa, kardinala Ver-diera odprli v papeškem paviljonu na bivši svetovni razstavi, ki ga edinega dozdaj še niso odprli. Razstava bo trajala do oktobra. V začetku maja bo v Franciji tudi vsenarodni marijanski kongres. Nemška vlada je obvestila romunsko, da bosta Je dni pripluli v pristanišče Konstanco dve nemški ladji, na katerih bodo 10. aprila, ko bo plebiscit v Avstriji, lahko glasovali vsi Avstrijci, ki bivajo v Romuniji. V Frankfurtu ob Mainu se je porušil del jeklenega ogrodja velikega letalskega hangarja, ki ga grade že dalj časa. Več delavcev je bilo deloma težko, deloma pa lažje ranjenih, nekaj pa je bilo ubitih. Izpod podrtin so doslej potegnili šest trupel ter sedem težko ranjenih delavcev. Za nedeljsko nogometno tekmo Jugoslavija : Poljska vlada v belgrajskih športnih krogih veliko zanimanje. Vsi sedeži za to tekmo so že razprodani. Na razpolago je samo še nekaj stojišč. Na tekmo bo vozilo več posebnih vlakov, med drugim tudi iz Zagreba, na katerega bodo lahko prestopili tudi udeleženci te tekme iz Slovenije. Veliko tihotapstvo tujega denarja je odkrila turška policija v mestih, ki meje na francosko Sirijo, škoda, ki jo jc Turčija pri tem trpela, znaša nad milijon turških funtov. Romunsko gospodarsko odposlanstvo je včeraj odpotovalo v Rim na posvetovanja o uveljavitvi romuusko-italijanske trgovske pogodbe. Pokrajinski voditelj Hitlerjeve stranke za Bavarsko Wagner je v govoru, ki ga je imel v znanem božjepotnem kraju Altottingu, pozval bavarske škofe, naj se ravnajo po vzgledu avstrijskih in tudi oni izdajo pastirsko pismo za ljudsko glasovanje. Največ starih ljudi v Evropi ima Francija, kjer pride na tisoč prebivalcev 120 nad 60 let starih. Italijanski minister za ljudsko kulturo Di- no Alfieri se je na poti iz Belgrada ustavil v Trstu, kjer je imel sinoči velik govor v gledališču Verdi. Romunsko vojno sodišče v Kišinevu je obsodilo 18 ribičev, ker so jim dokazali, da vohunijo za Sovjete. _ Madžarski Judje na debelo prestopajo v krščanstvo in spreminjajo svoja imena v madžarska. Listi poročajo, da na Madžarskem ne pomnijo tako številnega prestopanja iz judovske vere, kakor se je začelo po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Novi litvanski poslanik na Poljskem je včeraj dospel v Varšavo in bo danes popoldne obiskal zunanjega ministra Becka. Zunanjo politiko sedanje angleške vlade ter _ njena prizadevanja za sporazum z Italijo je_ v zgornji zbornici pohvalil tudi canter-buryški nadškof, ki je sicer znan kot nasprotnik fašizma. Ognjenik Avacinsk na polotoku Kamčatki je začel silovito bruhati. Ognjenik je miroval že K) let. Zakon o odvzemu poljskega državljanstva vsem, ki žive že več kot pet let v tujini, in tistim, ki so I pretrgali vse vezi s poljsko državo, je sprejel poljski senat. Državljanstvo bo odvzemalo notranje ministrstvo na predlog zunanjega. Angleško najvišje sodišče je sklenilo, da morajo angleške oblasti vrniti valencijski vladi parnik »Cibetas«, ki so ga zaplenile v pristanišču Belfastu. Veliko umetnin iz španskih muzejev so zadnje dni prepeljali iz Barcelone in iz Valencije v Pariz. Med njimi so dela Murilla, El Greca, Valas-queza in Goya. Glasovito Goyevo zbirko_ »Vojne grozote« je valencijska vlada podarila državnemu sovjetskemu muzeju v Moskvi. Japonski zastopnik v mednarodnem olimpijskem odboru Nagai bo obiskal te dni Pariz in London in se s tamošnjimi športnimi organizacijami posvetoval o udeležbi Francozov in Angležev na olimpijskih igrah v Tokiu. Zaroto proti predsedniku rejmblike so odkrili v prestolnici Uruguaja, Montevideu. Zaroto je pripravljal general Gomeza s poveljnikom policije Elgujem, ki sta hotela s štirimi polki zasesti prestolnico, a so jima to preprečili. Novo vlado narodne sloge je dobila kneževina Lichtenstein. Tvorijo jo zastopniki obeh strank v državici: meščansko napredne in domoljubne stranke. Nova vlada je izjavila, da se bo Lichtenstein boril za svojo neodvisnost, da ostane zvest svoji vladarski hiši in mednarodnim pogodbam. Jugoslovanski generalni konzul v Milanu Rašie je priredil te dni čajanko v prostorih konzulata. Udeležilo se je je veliko odličnih italijanskih političnih in gospodarskih osebuosti. V prostorih stranke romunskih Madžarov r Temištvaru je romunska policija ob nenadni preiskavi našla in zaplenila veliko propagandnega materiala in podatkov o številu madžarskega prebivalstva v romunskem Banatu. Mehika drvi v gospodarski in finančni polom. če se ne bo sporazumela z Združenimi državami in vrnila ameriškim družbam petrolejske vrelce, ki jih je pred kratkim zaplenila. Tako mnenje izražajo listi v Združenih državah. Narodnosocialistiina država stremi za lem, da omogoči vsem delovnim slojem potovanje po morju za oddih, je dejal Hitler v govoru, ki ga je imel v Hamburgu, ko so spuščali v morje nove izletniško ladjo hitlerjevske prosvetne organizacije »Kraft durch Freude«. V enotno organizacijo so se združila, tudi vsa društva poljske manjšine na Češkoslovaškem. Nova organizacija se imenuje »Zviazek Polakov« in se bo zavzemala za to, da dobi poljska manjšina enake pravice kakor druge manjšinske skupine v ČSR. Zveza poljskih državnih uslužbencev je sprejela določilo, po katerem Judje ne bodo več mogli biti njeni člani. Strašen vihar je divjal po južnih predelih Združenih držav, zlasti v Louisiani in Arcansasu. Mrtvih in ranjenih je veliko ljudi. Nova romunska vlada patriarha Mirona je razpustila vse politične organizacije In stranke Mussolini, »maršal cesarstva««, govori o silni vojni moči Italije Bukarešta, 31. marca. m. Pozno ponoči je vlada včeraj imela sejo, ki ji je predsedoval kralj Karol. Na seji je bilo sklenjeno, da se sestavi posebna deklaracija, ki bi bila objavljena ljudstvu. Vlada je tudi sklenila, da se ustanovi kronski svet Sprejela je zakon, s katerim je ustanovljena Glavna kontrola nad izvajanjem javnih deL Dalje je vlada sprejela sklep, da se izdela zakonski osnutek o ustanovitvi Zavoda za narodno gospodarstvo in višjega gospodarskega sveta, ki bosta izdelala velik načrt za splošno romunsko gospodarstvo. Sklenjeno je bilo tudi, da se takoj razpuste vse politične stranke in politične društva v Romuniji V drugi vladi, ki jo je sestavil patriarh Miron in ki je snoči tudi že prisegla, so imenovani za podtajnike: v vojnem manistrstvu general Glaz, pri predsedništvu vlade Macurano, pri ministrstvu za vere duhovnik Popescu in v ministrstvu za prosveto Dzoni. Imenovanje kronskega sveta Bukarešta, 31. marca. m. Za člane kronskega sveta so postavljeni: patriarh pravoslavne cerkve Miron, maršal Avarescu, general Vojkojanu, bivši ministrski predsednik Vajda Vojevod, bivši ministrski predsednik Mironescu, bivši predsednik vlade profesor Jorga, minister Angelescu, bivši predsednik vlade Tatarescu, minister Argetojanu in general Valif. Člani kronskega sveta so kraljevi svetovalci in imajo rang državnih ministrov. Seje morejo imeli ločeno ali pa skupno s člani vlade. §tiri do pet milijonov vojakov. Italija se je tri vojne pripravljala, da je dosegla^ tako stopnjo. Danes je pripravljena na najvišji dogodek v v življenju naroda — za vojno. Po abesinski vojni nima nobena druga država za seboj take šole kakor Italija. Italijanska vojska je tehnično na višku in ima izborne poveljnike. Tudi vprašanje vrhovnega poveljstva je že rešeno: edini vrhovni poveljnik bo predsednik vlade, Mussolini sam. Italija ima svojo veliko bojno mornarico, ima najmočnejše podmorniško brodovje na svetu, tako da jo bo težko kdo dosegel, prekosil pa nihče več. Vsa njena oporišča v Sredozemskem morju so izredno utrjena. Italija ima dovolj petroleja in olja za dolgo vojno dobo. Razen tega gradi Italija trenutno 255.000 ton novih bojnih ladij, toliko kakor mhce drugi na svetu. Fašizem je šele prav za prav ustvaril in dvignil na silno višino tudi ijaljjansko letalstvo. Italija je med prvimi letalskimi silami na svetu. V izdelovanju letal si je pridobila popolno neodvisnosti od tujine. Njena letalska industrija zaposluje 58.000 delavcev. Rekorde italijanskih letalcev ovija legendarna slava. Stotine in stotine pilotov imajo za seboj že dve ali tri vojne. Danes ima Italija 23.000 pilotov. Po vsej državi so urejena številna redna, pomožna in skrivna letališča. Italijansko letalstvo ima pripravljeno vse najstrašnejše orožje. Dopolnilo italijanske vojne moči_ pomeni fašistovska milica. Italijanski narod je danes izmed vseh narodov najbolj pripravljen za vojno na suhem, na morju in v zraku. Tako mislimo organizirati in zavarovati mir, ne mir vsega * človeštva, marveč mir italijanskega naroda. Naša vojna mornarica je dobila novo , „ ,, Včeraj so v Splitu spustili v morje oo;no sadjo prvo doma zgrajeno torpedovko Razgovori med češkoslovaško vlado »n Nemci vse opere Bežigradu - tramvaj! Ljubljana, 31. marca. Danes bodo tisti Ljubljančani, ki so pred 10 ali 15 leti še sadili krompir in repo po bežigrajskih njivah, težko verjeli, da šteje bežigrajska fara, to je fara sv. Cirila in Metoda, že nad <1000 duš. Bežigrad je danes že v veliki ine-ri zazidan. Imamo tukaj celo vrsto lepih velikih stanovanjskih vil, pa tudi že celo vrsto velikih stanovanjskih blokov (Mavričev blok, Fondove hiše, hiše Vzajemne zavarovalnice, mestne hiše, hiše Pokojninskega zavoda). Tudi trgovina in obrt se krepko razvijata za našim Bežigradom. Imamo tudi najmodernejše šole in obetajo se nam še razne druge javne inštitucije in razni večji objekti. Dejstvo je, da se je Bežigrad od vseh ljubljanskih predelov najhitreje razvijal in da je danes Ljubljana prepričana, da bo šel njen razvoj v bodoče proti severu in da se bo središče mesta pomaknilo — za Bežigrad. Bežigrajci so s to perspektivo zadovoljni in nanjo nič koliko ponosni Toda danes Bežigraj-ee tarejo tudi različne nadlogv. Ena izmed glavnih nadlog’, ^lede katere vlada med Bežigrajci vseh političnih barv popolno soglasje pa je klavrna in pomanjkljiva zveza med Bežigradom in sedanjim osrčjem Ljubljane. Ta zveza obstoja namreč po eni sami, včasih blatni, včasih zaprašeni Tyrševi cesti. Bežigrajci smo prišli na glas, da nismo čedno oblečeni. Vse tiste obrekovalce vljudno povabimo na sprehod do slepe proge, pa bodo vi- deli, da je prava umetnost biti in ostati čeden za Bežigradom. Če ti drveči avtomobili ne namečejo blata na obleko, pa te pokrije oblak prahu. Če nočeš iti peš v mesto ali iz mesta za Bežigrad, se sicer lahko poslužiš Magistrovega avtobusa. Toda ta avtobus zaključi svoja potovanja zvečer že ob 8.15. Dočim imajo Vičani in šiškarji, ki so šele pred kratkim postali ljubljanski občani, tramvaj, ki jih vozi v mesto in domov od zgodnega jutra do pozne noči, tega mi Bežigrajci še do danes nimamo. Tn vendar nas je štiri tisoč samo za Bežigradom in najmanj dva tisoč jih je še, ki bi bili navezani na prometno zvezo po Tyrševi cesti. In ogromna večina vseh teh je zaposlena v mestu; gospodinje hodijo v mesto na trg in v trgovine. Ni torej nobenega dvoma, da bi se tramvaj za Bežigradom ne splačal. Vemo, da je prehod čez železnico pri Bavarskem dvoru velika ovira. Govori se pa, da bi železniška uprava ne nasprotovala dvakratnemu dnevnemu prevozu tramvajev čez železniški tir. Potrebno število tramvajev bi torej lahko zjutraj odšlo čez progo in čez dan vozilo za Bežigradom tja do Stožic ali Ježice, zvečer pa bi se zopet vračali čez progo v remizo. Promet čez progo bi se pač izvršil s prestopanjem, kar tudi vidimo pogosto v drugih večjih mestih, Londonu. Berlinu. Mestno občino prosimo, da naj vzame to splošno željo vseh Bežigrajcev resno v pretres in ji čimpreje ugodi. Za strokovno izobrazbo kmečke mladine Šmarje pri Jelšah, 31. marca. Edini vir dohodkov šmarskega kmeta je kmetijstvo. Od lesa, živinoreje, sadjereje in krme je tukajšnji kmečki gospodar dobival denar, e katerim je plačeval 6voje obveznosti, kril domače potrebe ter še tu in tam kaj žrtvoval v druge namene: za časopisje i. dr., v kolikor mu je bilo fo mogoče. Zato se je vedno oprijel kmetijstva v polni meri, ker na druge dohodke itak ni mogel nikoli računati. Če primerjamo današnje gospodarstvo na kmečkih posestvih z nekdanjim, uvidimo, da je to zelo napredovalo, vendar pa ne v toliki men kot bi lahko. Največ je k napredku pripomoglo črpa- ui jttiifvo. najvu jv | ni nje znanja iz listov. Število absolventov kmetijskih | našla svoj odziv! šol tudi tukaj precej prispeva k povzdigi kmetijstva. Zdi se pa, da ti skupno s strokovnim čtivom ne bodo preveč dosegli, ker se mladina večinoma še ni seznanila v kakšni določnejši obliki z vsemi pravili načrtnega gospodarstva. Pisani nauk pa pri poedincih nima prevelikega učinka. Zato bi bil šmarski kmečki mladini potreben sistematični pouk v rednih kmetijskih tečajih, ki 6e naj prirejajo sleherno leto. Ti bodo bodoče gospodarje zainteresirali za podvojeno delo na svojih posestvih. Dobrodošlo bi bilo mladino seznanjati tudi z vsemi drugimi važnejšimi vprašanji, ki neposredno zadevajo kmečki stan. Naj bi zamisel Žalosten roman dveh Ljubljančank Ljubljana, 31. marca. Torkova obravnava pred malim senatom jc odkrila pretkanosti sleparja z namišljeno nevesto. Med to obravnavo so sledile salve smeha. Včerajšnja kazenska razprava pred senatom, ki mu je predsedoval s. o. s, g, Rajko Lederhas, pa nam je odgrnila žalosten roman dveh mladih, lahkomišljenih Ljubljančank. Med občinstvom so bili tipi, ki so se škodoželjno smejali obema dekletoma in so potek obravnave naravnost sadistično spremljali. Pa tudi mladenki nista kot priči napravili najboljšega vtisa, kajti nastopali sta obe, kljub resnosti dvorane, tako, kakor da bi bili igralki v kaki opereti. Viola in B!anka v Zagrebu Sredi januarja letos sta z doma izginili dve mladenki, Ljudmila in Branka. Njuni materi sta policiji zadevo naznanili in se nato za usodo obeh nista dosti zmenili. Obe pustolovki sta jo mahnili najprej v Kočevje, nato sta jadrali dalje v smeri proti Zagrebu, kjer sta se pojavili februarja. Na ulici 6ta se seznanili z Jurijem Rozmaričem, privatnim uradnikom, ki ju je kavalirsko povabil na svoj dom. Ta ju je seznanil še s svojim znancem Zlatkom Primu-žakom. Dekleti sta bili popolnoma brez vsakega denarja. Predstavljali pa 6ta se povsod kot sestri »Viola in Branka Vidic«. Nekega dne pa sta Juraj in Zlatko naglo odpotovala iz Zagreba. Dekletoma sta pravila, da potujeta po poslih v Maribor. Branka jima je celo posodila svoj kovček in aktovko. Dejansko pa sta se pojavila okoli 8. februarja v Ljubljani. Kliuč kot legitrmaci?a V kovčegu sta dobila mlada pustolovca, ki sta bila že večkrat kaznovana, ključ, ki je bil last Ljudmile, Kako sta izsledila stanovanje Ljudmiline ma- tere, obravnava ni jasno ugotovila, ostala je neka tajnost. Rozmarič in Primužak sta se omenjenega dne dopoldne pojavila na domu Ljudmiline matere. Prvi je materi pokazal ključ, ki ga je takoj spoznala. Nato 6ta se oba njej predstavila kot policijska agenta, ki prihajata iz Karlovca, Hčerka da je, tako je dejal prvi, zaprta in bo odgonskim potom poslana v Ljubljano. Ona lahko to preprečita, če i'ima da za hčerko 100 dim. Mati jima je dala 200 din. ’ri materi Branke sta imela smolo. Ta jima ni verjela in je kratko dejala, da nima denarja. Povsod sta se predstavljala kot »policijska agenta«. V Ljubljani sta pri nekem Kajiču najela tudi stanovanje. Dva dni sta prenočevala in imela tam polno oskrbo. Ponoči 10 .februarja 6ta prišla precej vinjena domov. Pobrala sta svojo ropotijo. Primužak pa je s seboj vzel tudi 350 din vredno kitaro, da bi z njo med potjo brenkal. Kajičevi so pazili, da sta izginila, ne da bi plačala stanovanje in hrano. Kajičev sin je hitro tekel na kolodvor in tu so ju na njegovo zahtevo aretirali. Za tem je prišla na dan tudi afera z obema deklicama. Ljudmila in Branka sta bili med tem časom namreč iz Zagreba pripeljani v spremstvu stražnika. Pred malim senatom Prvi, Rozmarič, je zatrjeval svojo nedolžnost, da je postopal pošteno. Ni se izdajal za policijskega agenta. Violeta in Branka sta mu pozneje priznali, da nista setri. Med njimi je vladalo tiho razmerje. Drugi, Primužak, je prav tako tajil, da bi se bil izdajal za policijskega agenta. Vzel je kitaro v vinjenosti. Materi obeh deklet sta potrdili, da sta se oba predstavljala kot policijska detektiva, prvi je dejal: »Prišla sva k vam službeno!« Legitimirala sta se pri prvi s ključem Materi sta celo grozila: »Morala bo hčerka takoj v Begunje!« Obljubila sta ji, da bosta vse lepo uredila. Branilec priči: »Ali ste prej Ob letošnji vprSzorifvi Verdi evega fRigoteta' Prof. Šest, ki obhaja jubilej 25 letnega umetniškega dela, si je izbral za svojo proslavo režijo opere »Ri-goletto«. Poznamo ga kot režiserja umerjenega Bolid-nega sloga, ki nam je dal mnogo uspelih režij, kot gojitelja prave umetnosti, ki se nikoli ni spuščal v kake ekstremne poskuse, bodisi v režijskem, bodisi v insce-natorskem oziru, temveč se je vedno držal tiste osnove, ki mu jo je dala Ottovo šola na Dunaju in njegovo bivanje za časa vojnega ujetništva v Rusiji. Kljub svojemu prečiščenemu okusu pa vendar ni ostal v svojih režijah stereotipen in zna z mero uporabljati vse resnično dobre in gledišču koristne novosti, ki nastajajo počasi in se razvijajo po prirodni poti, 6ame iz sebe. Na vprašanje, kako si je izbral prav »Rigoletta« za svoj jubilej, je odgovoril, da verjame v neminljivost klasične glasbe, ki bo ohranila svojo trajno vrednost in lepoto, česar o večini sodobnih oper ne more trditi. S posebnim užitkom je zrežiral »Rigoletta«, kaiti poleg Primožiča bomo čuli prvič na našem odru Nollijevo kot Gildo. Iz posebne prijaznosti do jubilanta bosta sodelovala: kot vojvoda Gostič in kot grof Monterone Marjan Rus iz Zagreba. Od gostovanja do gostovanja zasledujemo porast njune pevske in igralske kulture in se naslajamo ob vrednotah, ki jih gradita. Sparafucila bo pel ravnatelj Betetto, Kogojeve se še spominjamo kot temperamentne Maddalene; za Španovo pa vemo, da je v partijah duen doma, Kakor je razvidno, bo Rigoletto v tej zasedbi re- frezentativna predstava, kateri je dal režiser prof. est v inscenaciji kakor tudi v situacijah in igri pravo sliko. Vlom v okolici Kran*a V noči od nedelje na ponedeljek je do sedaj še neznan vlomilec vlomil v prometno pisarno na železniški postaji Duplje pri Pod-brezju. Storilec je vlomil iz perona v čakalnico III. razreda, odtod pa v prometno pisarno, kjer je z dletom odprl predal, kamor dajejo denar od_ prodanih voznih listkov. V predalu ni našel ničesar, zato je skušal vlomiti še v železno blagajno, kar se mu pa ni posrečilo. Tako je kljub velikemu trudu odšel brez plena. vedeli, kje je hčerka?« Priča: »Ne!« Branilec: »Torej sta še dobro delo napravila.« Obe dekleti sta se pred sodniki smejali in nista povedali za oba obtoženca ničesar obremenilnega. Branilec: »Kako ste prišli v Ljubljano?« Odgovor: »S policijo!« Bila sta obsojena Jurij Rozmarič na 4 mesece, Zlatko Primužak na 5 mesecev strogega zapora. Slednji v izgubo častnih pravic za 3 leta. Primužak pa je bil oproščen zaradi tatvine kitare. Pierre Cčnoit: Bila je knjiga »Tristan Shandyc Kake pol ure sem čutil v sebi čudno razpoloženje, ki prihaja v človeka, kadar v tuji hiši bere že znano knjigo. Zunaj so plapolale zastave. Ko sem prišel do poglavja »Kar naredim, naredim napačno«, so se zastave umirile. Začelo je deževati. Ugasnil sem luč. Iz daljavo sem Ardfertu, ki jo je pred davnimi časi Še slišal šum valov, ki so udarjali zgradil naš veliki svetnik Iirandon, ob obalo. ko se je vrnil z ameriškega potova- Precej časa je minilo, preden sem nja. Od tu je dve milji do lam. Ko-zaspal. v nja ima vaša milost na razpolago.« Prvi dan, ki sem ga preživel v >Xi vredno,< sem rekel, »šel boin gradu Kendalejjj, jo zelo važen za rajši peš, ker nimam namena iti že nadaljnji razvoj te zgodbe. Zato mo- prvi dan kam daleč. Ali ni morje ram prositi oproščenja, če navajam čislo blizu?« VELIKI JEZ Roman iz irskih bojev za svobodo 20 well s svojimi plačanimi vojaki iu topničarji. Kamen ni ostal na ka-menu, kamor je prišel »stari ničvrednež«, kakor so na Irskem običajno rekli »lordu protektorjuž Od štirih grajskih stolpov je Cromvvell podrl tri, četrtega pa je na obeh straneh zažgal. Današnjo podobo je grad dobil šele šestdeset let kasneje, najmanjše podrobnosti, ki so se do- :»Prav blizu, vaša milost. Z oken ko ga je zopet zgradil grof Jackues Kendali in sicer z dobičkom od stave, ki mu jo vrgla deset tisoč funtov. Grajski lastnik je dobil to stavo od kraljice Ane. Posestvo, ki je tedaj godile na ta dan. na zahodni strani je lep razgled pro- Najprej moram priznati, da sem ti morju. Vaša soba, kakor tudi sobe slabo spal. Ko sem se zbudil, sem vseh ostalih gostov, je obrnjena na bil v svoje začudenje v Irski in sem vzhod. Tako je določil gospod Ralph se veselil, da sem ušel vsemu vsak- zaradi tega, da bi pri hudem viharju pripadalo gradu, je bilo desetkrat danjemu. To je bilo v teh časih, v gospode v spanju nič ne motilo... večjo ko danes. Zaradi zapravljivega katerih sem živel, posebno prijetno. Toda, če bi vaša milost želela...< r"",!——'— 'r—J; Odprl sem okna, ki so udarila ob >Ne, ne,« sem dejal, »ta soba rai zid. Pred menoj je bil park s tem- zelo ugaja.« življenja grofov Kendalskili in zaradi zaplemb, se je posestvo močno zmanjšalo. Vendar pa je bil grad s tisoč jiimi tratami, na katerih je stkal dež Stopil sem skozi glavna vrata v osemsto orali zemlje še vedno sta-mokro kopreno. Na sivem nebu so park in sem najprej obšel grad. Na len predmet za zavist angleških velese dvigali z zlatom obrobljeni oblački severni, južni in vzhodni strani je pocestnikov iz eoseeine. Tako je bilo • i • i - .i t.,. It. k;i mu /«•».«, i in dajali slutiti, da se bo vreme iz- bil obdan s precej globokimi jarki, boljšalo. ua zahodni strani pa je bil zavarovan Ko sem končal z oblačenjem, je z velikim prepadom, bilo že jasneje in šumenje vode 8 Dvesto metrov vstran je bilo ob streh je že čisto ponehalo. vznožju gradu že morje. V skalo je Zazvonil setu Williamu. Prišel je bila vsekana čudovita steza, ki jo v sobo in mi prinesel zajtrk. držala navzdol. Od daleč se je videlo j-Ura še ni osem,« sem mu rekel, morje, razburkano po velikanskih vajin ker imam čast, da me bo gospod lovih, ki so se izgubljati! na peščeni grof sprejel šele ob enajstih, sem so obali. Po obali je hodil tu m tam namenil, da bom medtem šel na kra- kak ribič. tek sprehod.« Opazoval sem grad. Med proteslan- Vaša milost,c je odgovoril Wil- skimi vojnami je moral mnogo pre-liain, vbi si lahko ogledala opatijo v stati. Leta 1619 ga je obiskal Crom- jo, po strmih travnikih. Potočki so brzeli med travo z naglico, ki jo povzročajo zgodnji pomladanski nalivi. To sveže in poskakujoče žuborenje zveni čisto drugače ko pa šumenje potoka v jeseni. Pred menoj je zletela divja gos, ki sem jo najprej imel za srako. Močvirje je sedaj zamenjala široka ravnina, ki je bila pokrita tako daleč, kot je segalo oko, z lepim rjavkasto žametnim resjem. Stopal sem po trati. Tu in tam je zletel pred menoj neokreten ptič, ki je imel rdečkasto barvo, dolge mahedrave noge, prav tako rumene ko vrat... Bil je večni gost tej osamelosti, kjer je še bodičje žalostno trepetalo. Ves čas tega dveurnega sprehoda nisem srečal niti enega kineta in nobeno žive duše, videl pa sero^ tri ali štiri zapuščene kmetije, s ščeti-nasto streho in z razpadajočim zidovjem. Stopil sem v eno od teh zapuščenih bivališč. Trava in osat sta se bohotila v njem in žalostno so odmevali od praznih sten moji koraki... Nič ni moglo dati bolj prepričljive slike obupne kmečke politike, ki je privedla tako daleč, da se je število prebivalstva na rajskem otoku v komaj enem stoletju skrčilo za polovico. Medtem ko so tu propadale revne in zapuščene kmetije zaradi slabega gradiva, so si lepe grofice leta 1914. Ko pa jo prešel grad v last grofa Antrima, so izgubili mejni sosedje vsako upanje, da bi si bilo mogoče pridobiti to krasno posestvo. Sonce je posijalo skozi oblake. Ta posebna pokrajina, ki me je obdaja- britanskega cesarstva gradile palače la, se jo hipoma zasvetila v mokrih 'z slonovine in zlata. barvah, Živahno sem hitel po lahni jutranji sapici. Po stezah, ki so izginjale pod ma- Nadaljoval sem pot ob globeli. Kar sem zaslišal glas dirjajočega konja. Kmalu sem ga zagledal pred Filmi limi oboki robidnic, so peli Uščki, na- sabo. Stopil sem stran, da bi se mu šopirjeni od nedavnega dežja, Šel sem izognil, pa sem tedaj opazil, da ima čez polja, ki so bila ograjena s tri žensko sedlo ju da visijo vajeti ui do štiri čevlje visoko kaiuenito ogra- zdol. »Charlie Chan v Egiptu« (Kino Sloga). Serija filmov z Wemerjera Olandom tvori med detektivskimi filmi svojo posebno^ vrsto. Sugestivna sila, ki veje iz filma, ima svoj izvor v nedosežni, suvereni igri glavnega igralca, ki s svojo mirnostjo, kakor je je malo v kriminalnih filmih, obvladuje vsako situacijo. Dejanje filma je skonstruirano spretno, logično, zmerom tako, da nova situacija, v kateri se uganka že razvozljava, spet prinese nov zaplet. Ne regljajo strojnice in revolverji, ker se živoi zadosti preizkušajo ob neprekinjeni napetosti. Kakor že rečeno, so filmi Charlie Chana med svojo sorto najbolj užitni. Med ameriškimi Slovenci V Jolieta je izdihnila svojo dušo znana rojakinja Mrs. Katarina škof, rojena Perše iz fare Suhor v Beli krajini, v starosti 43 let. Umrla je na svojem domu 1259 Hickory St. Zapušča štiri otroke. — Dne 4. februarja je umrla v Pueblo, Colo Frančiška Pele, rojeua Mahnič, doma od Sv. Vida nad Cerknico. Zapušča moža ter hčerko. — V Milvvaukee je v bolnišnici umrl rojak Josepn Hren v starosti 58 let. Doma je bil iz Porovega pri Grosupljem in je bival v Ameriki 37 let. Zapušča žena, dva sinova in tri hčere. — V yer®‘ na, Pa., je umrl Andrej Bratoša v starosti 55 let. Zapušča ženo in dva sinova. — V Butte, Mont., je umrla Magdalena Perko v starosti 69 let. Doma je bila iz Lopate pri Hinjah. Zapušča sina in hčerko. — V Steeltonu, Pa., je umrl rojak Martin Težak, ki je prišel v Ameriko pred 43 leti. Rojen je bil blizu Metlike v Beli krajini. — V Chicagu je umrl za pljučnico in srčno napako Victor Gradishar, sin dobro poznanega pionirja Mr. Josepha Gra-disharja na Ewing Ave. — Po daljši bolezni je umrl v Clevelandu na kliniki Alojzij Križaj v starosti 40 let. Rojen je bil v vasi Studenec pri Postojni na Notranjskem. Zapušča Seno, dva sinova, brata in sestro. — Vnetju slepiča je podlegel na Silvestrovo v St. Joseph bolnišnici v Mihvaukeeju znani gostilničar Anton Jeraj v starosti komaj 4,1 let Doma je bil v Rečici v Savinjski dolini na štajerskem. — Že zadnjega januarja je v Forest City, Pa., od kapi zadeta uinrla 74 letna Mrs. Terezija Skubic. Omenjena je mati dveh sinov, ki sta padla v Franciji za časa svetovne vojne kot ame-reški vojaka. Zapušča še dva živa sinova in pet hčera. — Keewatin, Min. — Že 24. decembra se je izgubil sin Mr. Johna Prebanicha iz_Keewatina in dasi ga ves ta čas skrbno iščejo, se še ni posrečilo, da bi ga našli. Ne vedo, ali se mu je primerila kaka nesreča, ali kaj. — V Cburch Hill, Pa., je umrla Helena Horvath v starosti 74 let. Doma je bila iz Gornjih Fužin na Doleujskem. Zapušča moža, sina in tri hčere. — V Milvvaukee, Wis., je umrla Mrs. Mary Seiko v starosti 51 let. Zapušča soproga in hčerko. — V Meadow Lands, Pa., je umrla Frances Bizjak v starosti fi8 let. Doma jo bila iz Orehka pri Postojni na Notranjskem. V Ameriki je živela 43 let. Zapušča osem odraslih otrok. — V Warren, O., je umrla Josephina Lunder roj. Bartol. Doma je bila iz vasi Hrib, fara Loški potok. Stara je bila 58 let in zapušča soproga, dva sinova in štiri hčere. Mihvaukee, Wis. — Slovenski gostilničar Sušnik Frank v Milvvaukee je imel dva meseca na hrani in stanovanju nekega Walterja Larsena, ki mu ui za to nič plačal. Rekel pa je, da bo plačal ko dobi neko dediščino. V tem času je bil Sušnik tudi okraden in kmalu nato je Larsen dobil »dediščino* ter pošteno plačal svoj dolg. Nekaj tednov potem je bil Larsen zasačen, ko je nekje uame-raval vlomiti in pri zaslišanju jo priznal, da jo tudi Sušnika okradel on in mu z njegovim denarjem plačal dolg, Soudan, Minn. — Pred kratkim se je v Sou-dan, Minn. pripetila huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Skupaj sta trčila dva avtomobila in pri tem so bili ubiti trije moški, med njimi, dva Slovenca in sicer Frank Boben, star 40 let, in njegov sin Joe, star 15 let- — Že konec januarja so našli zmrznjenega na njegovem domu v Sharonu rojaka Martina Bička* starega 09 let. Doma je bil od št. Jerneja na D°' lenjskem in je bival v Ameriki 39 let. Vremensko poročilo Dom na Voglu: —4, sončno, 25 cm novega snega P* 100 cm podlage. Triglavska jezera: —2, sončno, sever, 20 cm nove' ga, suhega snega na 170 cm podlage. — Zlatorog v Bohinju,- —-1, sončno, mirno, 65 zmrznjenega snega, Velika Planina: —2, sončno, sever, 25 cm novefi snega na 40 era podlage, .•<. Dom na Krvavcus —1, sončno, sov*rnozt£jude! 10 cm novega suhega snega na 70 cm poa . t tu in ta šest delavcev je zasula stena, ki se jc zrušila na novozgrajeno cesto od Požege do Kosje-riča. Delavci so razstreljevali kamenito steno in se prav pripravljali, da bi zažgali mine. Preden pa so mogli to storiti, se je z velikim hruščem odtrgala ta stena in začela naglo polzeti proti delavcem pod njo. Nekaj jih je še imelo srečo, da so odskočili v stran, sest pa jih jc kamenje pokopalo pod seboj. Trije so poškodbam takoj podlegli, drugi trije pa so le močno poškodovani. Umrlega rcis ul ulemo Čauševiča so včeraj dopoldne na svečan način pokopali v znani Htis-rev begovi džamiji v Sarajevu. Sožalje ob priliki njegove smrti so izrekli muslimanski verski zajednici tudi predstavniki vseh drugih veroizpovedi. Z navadnim nožem je izrezljal krasne črnogorske gosli čevljar Marko Vukčevič iz Podgorice. Mož je potrpežljivo rezljal celi dve leti in pol, dokler ni izdelal instrumentu tako, kakor si ga je zamislil. Okrog gosli je pritrjen lovorjev venec, ki so na njem izrezljane figure vseh vladarjev od Ljudevita Posavskega do kralja Petra II Vukčevič je do sedaj naredil že dvoje takih gosli, prve mu je bil namreč odkupil pokojni kralj Aleksander Velik jez, iz katerega bodo črpali vodo za ves Kragujevac, so zgradili na reki Grožnici. Jez ima prostornine za 2,300.000 kubičnih metrov vode. Vse načrte je izdelal belgrajski univerzitetni profesor Milan Nešič. Zaporna stena jeza je visoka 47 metrov, dolga pa 30 metrov. Preračunali so, da bo mogele vsak meščan v Kragujevcu dnevno dobiti iz tega jeza 100 litrov vode. Del hriba se je zrušil na cesto med Prije-poljem in Plevljem. Sredi noči so bližnji prebivalci culi močno pokanje, nato pa tresenje zemlje. Nekatere njihove hiše so sc zamajale in so jim delno popokale tudi stene. iNasletl-njega dne so ugotovili, da je počilo celo pon-nožje hriba ob cesti ter se je del hriba zrušil. Komisija je pa opazila še novo nevarnost. Ki preti vsej vasi. Hrib je počil v veliki daljini in začel polzeti v dolino. Zaradi tega se je začela pomikati zgornja plast zemlje na podnožju in tako spravila v veliko nevarnost vso vas. če se bo zemlja še dalje pomikala, bodo morali kmetje svoje hiše zapustiti. Obe nogi sta zmrznili 25 letni Vukosavi Strikovic iz Crkvice pri Nikšiču, ker sc je zaradi spora z možem skrila v hlev m tam prebila 20 dni v gladu in mrazu. L možem se m preveč dobro razumela in je večkrat pobegnila domov. Toda starši so jo vselej pregovorili, da se je spet vrnila Preti dobrini mesecem pa se je ponovno sprla z možem. Odšla je v neko stajo nad vasjo in tam prebila 20 dni kljub silnemu mrazu, ki je takrat vladal. Že nekaj dni prej je spoznala, da ji noge ne rabijo več. Ko so jo našli kmetje, so jo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer ji že niso mogli več pomagati. Nogi sta dobesedno zmrznili. Z o neposredno železniško zvezo med Mariborom, in Subotico se prizadeva osiješka trgovsko-'nduslrijska zbornica. Do zdaj je na tej progi pot-niski in tovorni promet narasel za 100 odstotkov, tar se posebno opaža na osiješkem kolodvoru, ki •že za sedanji promet postaja premajhen. Železniški strojniki Male zveze, ki so zasedali teden dni v Splitu, so včeraj končali svoje delo in odpotovali domov. Strokovnjaki so sestavili nov poenostavljen pravilnik za prevoz potnikov, prtljage in blaga med državami Male zveze. Pravilnik bo stopil v veljavo, čim ga sprejme romunska vlada. Ubil se je znani zagrebški vlomilec za blagajne Stjepan Lacko v trenutku, ko so ga izsledili v njegovem skrivališču. Lacko je pred kratkim odsedel daljšo kazen zaradi številnih vlomov. Po prestani kazni se je kajpak vrnil v Zagreb z namero, da vlomi vnovič v neko blagajno. Vse kaže, da si jc izbral za cilj blagajno lekarnarja na Iliči. Popoldne jo je prim ah al s potrebnim orodjem v klet hiše, v kateri je bila lekairna, da bi se skril do večera. S ponarejenim ključem je odprl vrata in se skril. Toda tisti trenutek je prišla v klet služkinja, ki je neznanca takoj opazila. Poklicala je policaje, ki so °bkolili hišo in nato pozvali neznanca, naj se vda. Lacko, čim je spoznal, da se iz zagate ne bo rešil, si je rajši pognal kroglo v srce, preden bi ga policaji dobili v roke. Lacko je imel na vesti več kakor deset velikih vlomov v blagajne. Kakršno življenje, taka tudi smrt,,, Razprtije med vojvodinskimi Nemci še vedno trajajo. Senator dr, Kraft je ustanovil svoj poseben ;>st, ker v listu »Deutsche« Volksblatt« prevladujmo ljudje, ki so mu nasprotni. Ze v prvih številkah novega lista obračunava dr. Kraft z nekaterimi vidnejšimi pristaši dr. Moserja, zla*ti pa dolži nekega Rumplerja, ravnatelja »Agrarie«, nečednih dejanj. Očita mu poneverbe pri zavarovalni družbi »Du-nav«, ki so bile tudi vzrok, da jc bil Rumpler iz službe pred leti odpuščen. Dr. Kraft je tem navedbam dodal poziv, naj ga Rumpler toži, če te obdol-žitve niso resnične. Res se je prizadeti oglasil in sporočil, da bo senatorja tožil. Romarsko cerkov Marije Bistriške v Hroal-skcm Zagorju so preteklo noč oplenili doslej še 1'eznani roparji. Odnesli so obe zlati kroni s kipov ^Jatere Božje in Jczuščka ter zlato verižico, ki je 'sela okrog vratu Matere Božje. Prvi je sredi Jul uek ropot okrog cerkve kaplan Matej nit 1 Ustrelil je iz samokresa, da bi opozoril orož-*. ki imajo svoje stanovanje v neposredni bli-•ni cerkve. Kmalu nato je kaplan zaspal. Okrog !"etje uro pu jo ponovno začul ropotanje in za-? edal genco, ki se je sukala okrog cerkve. Sklical i® župnjjgjje posle in z njimi odhitel v cerkev. *an» so našli vse v neredu. Tabernakelj, v katerem s'a bili dve dragoceni monštranci, je bil izruvan, * kipov pa ste bili pobrani zlati kroni in verižica, H1 je bil svoj čas podaril pokojni nadSkof dr. “auer. Orožniki so začeli takoj zasledovati zločin n?i i- so naJPrej našli ne daleč od cerkve taber-akelj, katerega roparji še niso mogli odpreti in pobrati iz njega velikih dragocenosti. Sredi vasi opazili dve sumljivi senci in nanju streljali. ■ J? roP<*rja stn odgovorila s streljanjem iz samo- kresov, nakar sta pobegnila. Ko so orožniki še na-aije iskali, so našli nahrbtnik z obema kronama, tako tt ro.parla odvrgla, ker so jima bili orožniki t-,1,7- B oovrgia, Ker so jima oni orozntKi rm ?iVZU Petami p0 sledovih, ki so jih zločinci za- V Za sklepajo, da jih je bilo pet, od žnin n i v° vdelali« v cerkvi, dva pa sta dr-ni^P azo; ^ sreči so razbo jniki niso lotili zaklad-stilcpJ wa!eri 1? i',’'0 dragocenih darov raznih ža Matere Božje v vrednosti preko milijona. Danes Louis Trenker v Kinu Unionu lil* MaHurhnrna v svojem najnovejšem in najgrandioznejšem visoko- I lCf llGl IIII lil O najgrandioznejšem alpinskem filmu po slovitem C. Ilanslovem romanu „DER KAMPF UMS MATTERHORN" Predstave danes ob 16., 19.15 in 21io uri Vstopnice nabavite v predprodaji! Nevzdržne razmere tarejo naše železničarje Ljubljana, 31. marca. Tako močno je preobremenjeno strojno osebje v ljubljanski železniški oblasti, da se vse osebje (šefi, dodeljeni tehnični, računski in administrativni uridniki, strojevodje, kurjači, delavci v kurilni-ških delavnicah, jarkarji, premogarji, vozni pregledniki, čistilci voz, čuvaji itd.) neprestano pritožuje nad prenapornimi turnusi in ugotavlja, da ne utegne izkoriščati prostih dni, pa tudi letnega dopusta ne more izrabljati tako, kakor bi ga smelo in moralo. Najlepšo sliko o težkem položaju bomo dobili, če si ogledamo podatke za posamezne naše železniške oblasti. Beigrad ima 4275 ljudi v kurilnicah; podatki iz leta 1937 nam povedo, da je bilo tod v letu 1937 prevoženih skupno 13,857,000 lokomotiv-skih kilometrov. Na enega uslužbenca je tedaj odpadlo 3245 km. Ne bomo za Zagreb, za Subotico in Ljubljano, za mesta, kjer so razporejene naše železniške oblasti, navajali skupnega števila kilometrov, ampak bomo Iokomotivsko kilometrino za ta mesta navedli le število kilometrov, ki odpadajo na enega uslužbenca. Beigrad 3245, i/ubMana pa 4560 km na uttužbenca V Belgradu je treba uslužbencu povprečno prevoziti le 3245 km, v Zagrebu odpade na posameznika 4095 km v Sarajevu samo 3815, v Subotici 4215, — v Ljubljani pa kar 4560 kilometrov! Pri teh kilometrih so seveda všteti vsi uslužbenci od šefov kurilnic navzdol do fizičnega delavca, pa tudi vsi lokomotivski kilometri, tako koristni, prazna vožnja, vsa postranska služba na progah ter postajah zadevne direkcije. Iz navedenega je razvid- nejsa. Predlog za Izhod iz ttiike Če bi razmerje ostalo, kakršno je, to sc pravi, da ne bi porazdelili obremenitve enakomerno na vse direkcije v državi, bi prišli do zaključka, da bi bilo neizogibno v ljubljanski železniški oblasti zvišati osebje od sedanjih 9500 na 11.500, Če pa upoštevamo dejstvo, da je za oceno obremenitve naj-primernejša primerjava po lokomotivskih kilometrih in se zavzemamo za stališče, da je prav, če je vse osebje v državi enako obremenjeno, pridemo do zaključka, da bi bila enaka, obremenitev izražena v obremenitvi 3890 kilometrov na posameznega uslužbenca. Primerjava nam pokaže, da bi v Belgradu moralo odpasti 715 ljudi, v Sarajevu 66, v Zagrebu pa bi se število uslužbenstva moralo zvišati za 221, v Subotici za 210, v Ljubljani pa še za dobro tretjino več — kar za 350 ljudi! Prav iz teh številk je razvidno, kako močno je dandanašnji obremenjeno ljubljansko strojno osebje. V odstotkih bi moral Beigrad izgubiti 16.7% uslužbenstva, Sarajevo 1.9%; direkcija v Zagrebu pa bi morala uslužbenstvo zvišati za 5.2%, v Subotici za 8.3%, r Ljubljani pa kar za 17.2% 1 Vse te številke so res presneto zgovorne! Ker pa skoraj ni pričakovati, da bi bila izvedena enakomerna obremenitev v tem smislu, ostane dejansko odprta in pereča zahteva, da bi se vsaj po računu uredila obremenitev v ljubljanski železniški oblasti. Po računu pa je nujno potrebno, da naša oblast dobi še 350 novih uslužbencev, ki pa bi bili v prvi vrsti le srednji in nižji uslužbenci. Če vzamemo povprečno celoletno plačo takega uslužbenca za okrog 18,000 din, dobimo denarni učinek v višini 6.3 milj. din. Ker pa so železnice v ljubljanski oblasti denarno zelo visoko aktivne, bi bila ta vsota zmogljiva prav iz loka’nih sredstev. Pomanjkanje moči bi se s tem znižajo od okrog 2000 na 1650 uslužbencev. n°j £la.so v resnici naši železničarji najhuje prizadeti in da je njihova služba dejansko najnapor- Zaključek gasilske šole v Mariboru Maribor, 30. marca. Snoci ee je zaključila v Mariboru gasilska šola, v kateri se je izvežbalo 274 gasilcev ter napravilo poveljniške izpite, šolo je organizirala gasilska zajednica ter se bodo vršile še podrobne žole v Celju in Ljubljani. Mariborsko šolo so obiskovali gasilci iz žup Maribor mesto, levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota in Dravograd. Tečaji so bil pod vodstvom starešine mariborske gasilske župe ravnatelja Bogdana Pogačnika, njegov namestnik je bil starešina župe Maribor desni breg Josip Klemenčič, administrativni upravni tajnik mariborske gasilske čete Jov-čič, nadzorni organi pa podstarešiua mariborske župe^ Alfonz Kesuler, poveljnik mariborske gasilske čete Franjo Kramberger, odbornika Hameršak Vinko in Benedičič Anton. Predavali 6o: o administraciji Klemenčič Josip, o zgodovini in zakono-dajstvu Ramšak Franc, o disciplini Pogačnik Bogdan, o teorija gašenja in pasivne obrambe prof. Modic, o taktiki gašenja Alfonz Kessler, o stavbarstvu inž. Lah, o orodju Franc Košir iz Celja, o prvi pomoči šef-zdravnik dr. Bedjanič, o narodni zavednosti pa prof. dr. Sušnik. Tečaj'! so ee vršili od 5. februarja in sicer je bilo pet tedenskih za zunanje udeležence, zadnji, ki je trajal od 13. do 29. t. m. pa sc je vršil vsak večer od 7 do 10 ter Vozne olajšave za nogometne tekme v Belgradu Za obiskovalce nogometne tekme, ki bo dne 3. aprila t. 1, v Belgradu, bo vozil na progi Zagreb-Belgrad in obratno posebni vlak, ki bo odpeljal iz Zagreba gl. kol, dne 3. aprila t. 1. ob 1,10 ter bo prispel v Beigrad ob 8.12, vrnil pa se bo iz Belgrada 3. aprila t. 1. ob 20.55 ter bo prispel v Zagreb 4. aprila t. L ob 4,15. Vozna cena za odhodno in povratno vožnjo s tem vlakom, ki se mora za tja in nazaj plačati hkra-tu ob nakupu povratne kartonske vozne karte v Zagrebu gl. kol., znaša v II. razredu 142 din, v III. razredu 95 din. Postaja Zagreb gl. kol. prodaja te karte v predprodaji. Potniki iz območja ljubljanskega ravnateljstva, ki sc v Zagrebu gl. kol. želijo priključiti posebnemu vlaku, si kupijo za progo od svoje vstopne postaje do Zagreba gi. kol. celo vozovnico in legitimacijo K-13 (po ceni 2 din). Tako kupljena vozovnica jim bo služila za brezplačen povratek, če se bodo nasproti revizijskemu osebju mogli izkazati še s karto posebnega vlaka. Popust vozne cene za priključno vožnjo velja za odhod dne 2., za povratek pa 4. aprila t, 1. Delo^ skladatelja H luža Arniča, našega rojaka, bomo slišali na ponedeljkovem koncertu Ljubljanskega kvarteta v Filharmonični dvorani. Izvajal se bo njegov godalni kvartet op. 16. Poleg Arniča izvajajo še Brahmsa in Cesarja Francka. Koncert bo v ponedeljek, dne 4. aprila v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Na velikonočni ponedeljek velja deviza v Po-stojmko jamo. Putnik priredi ta dan poseben vlak v Postojno z ogledom jame, v kateri bo koncert pevskega zbora ljubljanske tilasbeue Matice. Izredno ugodne so pa tudi zahteve, ki jih stavi Putnik glede tega izleta na vsakega udeleženca. Za vse skupaj plača 75 din, ima svoje mesto v vlaku tja in nazaj in dobi posebno vstopnico za v jamo in na koncert. Javite se takoj v biljetarnicah Putulka v Ljubljani, v Kranju in na Jesenicah, kjer morate izročili poleg zneska ludi dve fotografiji s potrebnimi podatki. Prihodnji zb or o d tki koncert bo 8. aprila zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Nastopil bo mešani zbor Ljubljanskega Zvona, ki šteje 60 članic in članov pod vodstvom zborovodje Doreta Matula. Podrobni spored in drugo bomo javili v prihodnjih dneh. Ljubljanska drama gostuje 1, aprila v Krekovem domu na Jesenicah z izredno uspelo veseloigro Rdeče rože*, ki sc z največjim uspehom igra že nad dva meseca v Ljubljani, Celju, Vrhniki, Trbovljah, Šoštanju, Ptuju itd. Kritike eo v vseh časopisih nad vse ugodne. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 5. aprila predava v mineraloški predavalnici univerze ». prof. Ivan Molinaro o temi Prostor v geometriji in fiziki«. Začetek ob 18.15. je bil namenjen mariborskim in okoliškim gasilcem. Povabljenih je bilo v tečaje 340 gasilcev, udeležilo pa ee jih je 271. K izpitu se jih je prijavilo 247, od tega je z odliko napravilo izpit 98, z dobrim uspehom 137, reprobiranili je bilo za dobo 6 mesecev 12. Zunanji tečajniki so imeli brezplačno hrano, slanovali pa so v artilerijski vojašnici. Stroški tečaja so znašali 25.000 din. Izpitni komisiji je vedno predsedoval delegat Zveze, večinoma je bil to starešina dr. Kodre, včasih tehnični inšpektor ing. Dolenc ali tajnik zajednice Ilija Pintar iz Belgrada, na katerega je napravila organizacija našega gasilstva glol)ok vtis. Gasilska zajednica je odlikovala s srebrnim križcem za zasluge, ki so si jih pridobili za organizacijo in potok tečajev Josipa Klemenčiča, Alfonza Kesclerja, Ivana Jovčiča, Franca Ramšaka, prof. Modica, ing. Laha, dr. Bedjaniča, Benedičiča, Antona, prof. dr. Sušnika, Vinka Hameršaka. — Ob zaključku gasilske šole je priredila snoči gasilska župa Maribor-mesto vodstvu in povabljenim prijateljski večer v spodnji kazinski dvorani. Med drugimi so bili navzoči bkrajrei glavar dr. šiška, zastopniki vojske poveljnik 32. ari. polka polkovnik Kiler, major Kos, kap. I. razr. Turudic, kap. II. r. Pušelja, zastopnik mestnega župana ravnatelj Rodošek, dalje predsednik gasilske zajednice dr. Kodre, inšpektor inž. Dolenc, tajnik Mežek ter domači gasiilci. Ljubljanska Filharmonija bo nastopila v Belgradu Ljubljana, 31. marca, Veliko aktivnost je pokazala Ljubljanska Filharmonija v letošnji seziji. VIII, rednemu simfoničnemu koncertu, ki ga je dirigiral svetovnoznani dirigent dr, Scherchen, je sledil 11. t. m. ljudski koncert v Št. Vidu, ki ga jc glasbe željno občinstvo sprejelo z navdušenjem. Istočasno se je ljubljanska Filharmonija pripravljala na svoj izredni koncert, ki ga je priredila ob priliki proslave 25 letnega umetniškega dela mojstra Zlatka Balokoviča dne 21. t. m., katerega aranžma je prevzela poslovalnica Glasbene Matice. Z izrednim navdušenjem je bil sprejet ta koncert od strani občinstva kakor tudi kritikov in prepričani smo, da se bo naša Filharmonija prav tako dobro dorezala v Belgradu, kjer bo sodelovala na »Monstre-koncertu«, ki bo 10. in 11. aprila 1938. Posamezne točke koncertov (Wagner > Mei-stersinger«, Beethoven »Eroica«, Bravničar »Hym-nus Slavicus«, Smetana »Vltava«, Čajkovski »V. simfonija«, Konjovič »Kestenoba gora«, Hristič “Ohridske legende«, Musorgski »Na Lisoj gori«, Dvorak »V. simfonija«, Smetana »Višegrad« in Wa-gner »Tannhauser«) bodo dirigirali naši priznani mojstri dirigenti Štritof, Matačič in Baranovič. Ker gre za prestiž Ljubljane, naše lepe' Slovenije, smo prepričani, da bodo naši glasbeni čini-telji; opera, državni konservatorij, Glasbena Matica in radiofonska oddajna postaja storili vse, da se omogoči ta glasbena manifestacija. Treba je namreč misliti na to, da gre tu istočasno za afirmacijo in obstoj velevažne glasbene ustanove — za obstoj Ljubljanske Filharmonije — ki je edina te vrste v Sloveniji, Nameičencl v krškem okraju so se organizirali V nedeljo, 27. t. m. so naši nameščenci na svojem zborovanju na Leskovcu ustanovili podružnico Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Krškem. Pozivu pripravljalnega odbora so se odzvali številni naši nameščenci in nameščenke in s tem pokazali, kako potrebna je bila taka organizacija za naš okraj. Zborovanje je vodil g. Pregelj Franc. Poročal je o dosedanjih pripravah, razmerah nameščencev v našem okraju in mnogih protizakonitostih, ki se vrše na račun nameščencev. Nova organizacija bo imela obširno in težko delo. V imenu društvene centrale je poročal g. Če&novar iz Ljubljane, o delu društva po drugih krajih, razširjenosti organizacije, o problemih nameščencev in nalogah nove podružnice. Po poročilih je bil soglasno izvoljen odbor, ki mu bo predsedoval g. Puntar Fr. Novi postojanki naših nameščencev želimo čim večji razmah- Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-II sko stani e jj lempe raturi a O' a t> •te 1 = &> 3 C ■Cc II Veter (smer, Jakost) Pada- vine n 5 c 2 m/ijj vrsta Ljubljana 7656 17-0 6-6 8H to 0 _ Maribor 763-1 18-2 8-1 70 7 0 Zagreb 766-7 8-0 l-o 90 10 W, mm Beigrad 766-7 8-0 -1-0 80 10 WNWS MM Sarajevo 762 5 17-0 -50 90 5 0 •a. MM Sušak 767 1 15-0 9-0 60 4 Ei MM •MM Split 767-K 15-0 5-0 50 4 0 Kumbor 766-1 10-0 5-0 40 5 NW, „ Rab 767-2 15-0 6-0 70 5 0 — — r . v ..vw.io.nx, L/Liujim uujucijo ju to- plejše vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljub-Ijani^ od včeraj do danes: Včeraj zjutraj je bilo oblačilo in nekoliko megleno. Ob 8.10 se je megla dvignila, ostalo pa je do 9 oblačno. Od 9 do 14.30 se je oblačnost močno spreminjala, nato se je pa zopet pooblačilo. Popoldne je pihal precej močan zapadm veter. Ljubljana danes Kolf^r Danes, četrtek, 31 ma«rca; Benjamin Petek, 1. aprila: Hugo. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Re«- mrVKom«? Bahovec, Kongresni trg 12, to mr, Komotar, Vic, Tržaška cesta, KINO SLOGA Tel. 27-30 »Cliarlie Chan v Egipm Tajnosti faraonove grobnice Št a i:SberknloZna zveza '..Ljubljani obve-ir> tul ? za\aro\ance in njihove svojce, da arov "?tTr'JCn >,ri »krožnem uradu za /a-»Cv^V/ Ljubljani sklad za pode-niih in; P°dp°r tem zavarovancem in Kfn- nW; Name)l teSa *k,« Urrr! ■ A1?® - bolnišnicah, Protituberku- I & 111 Okrožni urad za zavarovanje de- ore^hVf,n|-P0SrCfinO ,i uradi in ustanove so vani« Mui' pni?cr?a navodila zaradi obravnavanja takih prošenj. im J"*'!*!'™' sP^fum z Avstrijo. Z ozirom V r°Zn,l\ ljs‘,h’ da dosedanji turi-',sporazu,n 7- Avstrijo s strani nemške vla-. odpovedan, sta Zveza za tujski promet v ju-[jan!’ ln fujsko prometna zveza za bivšo mariborsko oblast v Mariboru poizvedela pri oblas,i ^r dobile spodilo, da Jri-Ti/«!,1” Z Avs‘f,jo ni odpovedan. Tudi „ “ znanega, da obstoji taka namera, nasc oblasti se bodo potrudile, da k i l Avstrijo ostane v veljavi, YVH iuUr 1(J”ega sP°razuma z Nemčijo, v r i n Iti i«»ii t -1 Sej0 J ugoslov. češkoslov. lige v ninSfv J ’ n,arca ,ob Po1 devetih zvečer dnpvntc) ,! Prostonil- ^ ozirom na važnost r a Prosimo vaše blagorodje, da se seje sigurno udeležite. luJJ,:enkerjem 110 Matterhorn! Vse planince in it, • i.Dara)’? 0l,0/'arj;Firma«. Izven. Zniž. cene. OPIiRA — začetek ob 8 zvečer: t etrtek, marca: »Seviljski brivec*. Gostuje ga. Ada Sari. Izven. Petek, 1. aprila : >Rigolctto«. Proslava 25 letnice umetn. udejstvovanja prof. šesta. Izven. Sobota, 2. aprila: »Grofica Marica«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja, 3, aprila: 3 Hoffman nove pripovedke«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, i. aprila; »Vrag na vasi«. Gostujeta Pia in Pino Mlakar. Izven. Prof. šestova proslava ob priliki 25 letnice njegovega umetniškega delovanja bo definitivno v petek, dne 1. aprila v operi. Poje se Verdijeva opera »Rigoletto« v odlični zasedbi. Občinstvo najvljudneje vabimo, da v velikem številu poseti slavnostno predstavo, za katero je še dovolj sedežev vseli vrst in ccn na raz-polago. Pia in Pino Mlakar bosta izvajala z našimi člani in člani zagrebškega baleta v ponedeljek, dno 4. aprila Lliotkov balet »Vrag na vasi« Ker je to edina in poslednja izvedba, kakor tudi edino gostovanje umetniške dvojice v te-koči sezoni, opozarjamo na ponedeljkovo predstavo v oper POD CRNO KRINKO Ravnatelj Morton je takoj spoznal, da se je dogodilo nekaj strahotnega, ko se je ponoči začel po ulicah vrvež in ko ni mogel dobiti telefonske zveze z vilo ravnatelja Jerya. Poslal je tja dva agenta. Ko sta se vrnila ter povedala, da je Jery že zjutraj navsezgodaj odšel, je Morton vedel, da ga mora iskati kje blizu mesta ter da ga bo tu našel mrtvega ali pa smrtno ranjenega. In res se mu je posrečilo, da ga je našel, toda — mrtvega! Nepopisen gnjev nad razbojniki je prevzel Mortona, ni pa še vedno mogel najti prave poti. Povsod je naletel na sledove avtomobilskih koles, končavali pa so se v mestu, kjer je skoraj vsak tretji človek imel avtomobil... Preiskovanje je bilo zelo težavno. Mislil je tudi že na to, da mora predvsem posvetiti posebno pazljivost delavcem v Hen-don-Worksu. A teh delavcev je bilo nad tri tisoč! Tudi tu je bilo skoraj nemogoče najti pravih sledi... * * * Ko je Frank vstal, je videl, kako je Ruth strašno razburjena. Frank je spal nekoliko dlje. Bila je nedelja in si je malo več spanja lahko privoščil. Ruth je vstala že davno prej m odšla po trgovinah, da nakupi potrebnih stvari za kuho. Med potjo je kupila tudi časopise, v katerih je brala o grozotah, ki so se dogodile preteklo noč. Po vsem mestu so govorili samo o tem. Ni čudno, če je bila skrajno razburjena in preplašena. »Frank, poslušaj, kakšne strahote so se nocoj dogodile v našem mestu.« »Kaj pa je bilo? ...« »Požigi! Umori! Bombe! Bičanje!... Ubili so ravnatelja vaše tovarne ...« »Res?« se je začudil Frank. »Ali mar to ni strašno?« »Seveda je, toda naju, draga moja, se to prav nič ne tiče ... Mi delamo svojo* dolžnost... kaj nas drugo briga ...« »Da, pa vendar bi zelo rada videla, če ti ne bi tako pozno ponoči prihajal domov... Bojim se zate. Tudi nad našo hišo bi lahko pridivjali ti razbojniki...« »Tega se pa le nikar ne boj... No, si kaj dobrega skuhala ... Daj mi časopis ...« Medtem ko je Ruth pripravljala zajtrk, je Frank sedel na verandi svoje hiše na udobnem pletenem naslanjaču ter bral najraznovrstnejša poročila o dogodkih pretekle noči. Vedno bolj je bil nemiren. Pijanost, ki je ni povzročil alkohol, marveč živčno razburjenje, je prešla... Frank je počasi začel uvi-devati, kaj se prav za prav dogaja. Začela se mu je oglašati vest... Odložil je časopis. V glavi mu je šumelo ko v veliki tovarni. Iz te zmedenosti ni nikakor mogel najti pravega izhoda. Ali je mar res treba vseh teh strašnih grozodejstev? Saj so potemtakem vsi skupaj sami ubijalci in razbojniki! Je mar to domoljubje? Kaj naj stori? Ali naj morda vse to zaupa ženi? Ali naj vpraša za svet Eda? A že se je spomnil grozne prisege, ki jo je dal Črni legiji... Ni bilo zanj več rešitve... Tako je treba iti naprej, samo tako ... Le eno razpotje je bilo na tej poti, in to je vodilo v gotovo smrt... Člani legije bi ga prav gotovo ubili, če bi se jim izneveril in jih izdal... Hladna jeza ga je stresla po vsem životu, ko se je spomnil včerajšnjega prizora, kako so ubili ravnatelja Jerya. Da bi vsaj malo pomiril svojo vest, je sklenil v bodoče prepričevati svoje tovariše, da ni prav, če delajo tako strahotne zločine ... Premagoval se je, kolikor se je dalo, samo da Ruth ne bi kaj zaslutila. Buddy je pritekel domov. Frank se je z njim dolgo časa razgovarjal in se zabaval, da bi tako vsaj nekoliko pozabil na strahote, ki jih je doživel preteklo noč... Ni izdal ničesar... Zaradi žene in otroka je sklenil, da se vda v usodo. Bil je do dna duše prepričan, da bi se v primeru, če bi sc zdaj uprl •Črni legiji, ne godilo dobro niti njemu, prav tako pa tudi ne njegovi ženi in Buddyju. In navsezadnje je ravno zaradi njiju postal član Črne legije, da bi se jima ne bilo treba česa bati... O dogodkih pretekle noči so precej govorili tudi pri Gro-ganovih. Betty se je kar tresla od groze, ko je slišala, kaj se je zgodilo. Ed je bil tudi ves mrk. Ničesar ni govoril, le to je vprašal Betty, če je bila zjutraj kaj pri Ruthi. »Bili sva skupaj v trgovini.« »No, in kaj pravi Ruth?« »Tudi ona je vsa zbegana. Pravila mi je, kako se je ponoči bala, ko je po mestu vse završalo... Franka ni bilo doma.« »Tako? ... Ni ga bilo doma!... Hm ...« »Otroci, jaz bi pa sploh predlagala, da se izselimo odtod in da zapustimo to mesto,« je ustavila razgovor gospa Gro-ganova. »Nekaj denarja imamo, prodali bomo hišo, Ed ima tudi nekaj dolarjev, pa si bomo kupili tam kje na Zahodu kako manjše posestvo... Tam so sicer zverine, pa vsaj ni tako divjaških ljudi...« »Saj bo vse prešlo, le pomiri se, mama,« je tolažil ženo Mike Grogan. Policijski ravnatelj Morton se je razburjeno sprehajal po zdraviliški čakalnici, kamor so pripeljali nesrečno ženo Jerya Mendorja. Ko je zvedela, kaj se je zgodilo z njenim možem, je dobila živčni napad ter padla v nezavest, da so jo morali takoj prepeljati v zdravilišče. Nekoliko ji je bilo že boljše. Policijski ravnatelj je čakal na zdravnikovo dovoljenje, da bi mogel govoriti z njo. Stvar je bila nujna. Edino ravnateljevo upanje je bilo, če bo morda od žene kaj zvedel, kje mora iskati sledov za razbojniki. Končno so mu dovolili vstopiti v bolniško sobo, kjer je ležala lepa, plavolasa žena čisto izčrpana na bolniški postelji. Ko je zapazila policijskega ravnatelja, ki je večkrat prihajal k njim na obisk, so ji debele solze zalile oči. Obupno je zajokala: Morton ... Morton ... vrnite mi Jerya!... Vrnite mi moža!... Jerya hočem ...« »Pomirite se, gospa Mendorjeva, Jerya vam ne morem vrniti, toda polovil bom njegove morilce, če mi pomagate.. < Pomirite se ... »Ničesar ne maram, samo vrnite mi Jerya!...« Mortonu je bilo zelo težko pri srcu. Sedel je k postelji nesrečne žene, jo prijel za roko ter si prizadeval, da bi jo pomiril kakor koli že. Nenadno pa je žena vzravnala. V očeh se ji je zabliskal ogenj. Z obema rokama je prijela Mortona za rame in spregovorila vsa besna: Življenjska pot najstarejšega Poljanca I Pavel Krek, p. d. Surkov oča, ki 3** * 95. leto, pripoveduje Rajski otok Capri pri Neaplu v Italiji, kamor prihajajo letoviščarji iz vse Evrope. Otok so zdaj Italijani postavili pod naravno zaščito. kajti za starega človeka nobena ne mara, in povedal mu je tudi za neko vdovo v Gor. Brdu, ki bi ga mogoče vzela No, in Pavle jo res mahne neke nedelje popoldne k njej in jo vpraša, če bi ga hotela. Ona je bila zadovoljna in celo posestvo bo pripisala nanj. Pa ji pravi Pavle: »Dobro, pa pridi enkrat dol, kadar boš imela čas, da^ bova šla v mesto prepisat.« Takoj drugo jutro že na vse zgodaj, ko je bila še teina, ga pa začno_ klicati, da je prišla ona, naj vstane, da bosta šla v Loko. In tako se je priženil na Gor. Brdo. — »Ha, ha, ha! Ko bi bil vedel, da se je ženiti tako lahko, bi se bil pa že prej, ja! Prej me je pa skrbelo.« Tako je rekeL Žena je bila rojena istega leta kot on in je umrla pred petimi leti. »Še mi ga daj malo, ja!« je rekel nato, nakar je nadaljeval. N-egova ,.komanda" v Bosni Posestvo, ki ga je priženil, je bilo majhno in ni prinašalo posebnih dohodkov. Zato se je moral kmalu napotiti v svet s trebuhom za kruhom. Dobil je delo v Bosni, ki jo je nekaj let prej oku- Sirala Avstrija in tam gradila železnice, ceste itd. ekoč, ko so zabijali dolge kole v zemljo, ga je pnišel klicat inžener, naj gre, da bo komandiral pri zabijanju. Imel je namreč izredno močan glas. S posebnim veseljem pripoveduje, kako je vpil, ko so zabijali: »Ajnmal auf, — cvajmal drauf, — drajmal hoh, — firmal noh!« Vpil pa ni kar tako monotono, ampak vsako povelje z drugim naglasom. To komando je s tako močnim, čistim glasom prepeval, da sem se mu prav čudil. In pa to je posebno poudaril, da je dobil isto plačo kot drugi, četudi ni nič delal, ampak samo vpil. Nekoč, ko je šel skoz neki bosanski gozd, je zagledal, da gre proti njemu neka žival; mislil je, da je pes. Ko pa je žival prišla bliže, je spoznal, da je sam kosmatinec medved. »Tako sem se ustrašil, da sam nisem vedel, kje sem. Pa ni bilo nič hudega. Menda se je kosmatinec še bolj ustrašil takega korenjaka in je pogledal v stran in mirno nadaljeval svojo pot. V Ameriko . . . Ko se je Bosne naveličal, se je vrnil zopet domov, kjer se je sama dolgočasila njegova žena. Ko je bil star blizu 50 let, se je pa odločil, da bo šel v Ameriko, da bo še kaj več sveta videl. Nekateri, posebno žena, so mu branili, češ. da je prestar za tako dolgo pot in da ne bo prišel čez lužo. Pa mu niso mogli ubraniti, preveč ga je gnalo srce v svet. Ko je prišel v Ne\vyork, so tam zahtevali, da mora vsakdo imeti in pokazati vsaj 20 dolarjev, sicer bo moral nazaj. Kako se je ustrašil, ker jih ni imel! Pa brihten človek se povsod izmaže. Naš Pavle je kar visoko dvignil svojo prazno denarnico in zavpil po angleško: »Dvajset dolarjev!« Pa so mu verjeli in ga pustili. Nato je dobil delo pri plavžu. Bilo je težko delo 1 in vročina. »Pokončati me pa le niso mogli I" Po nekaj letih se je vrnil v domovino, pa }« kmalu šel zopet čez morje, pa hidi zdaj le za malo časa, ker je hotel svoja stara leta preživeti v domovini. Saj nazadnje vsi, — da se spet ista povest ponovi — vračajo se — kot svetopisemski sin. (J. Pogačnik.) In tako preživlja Šurkov oče svoja stara leta zopet v svojem domu — večinoma pri topli peči. Zelo čudno se mi zdi, da je dosegel tako visoko starost, ker so ga toliko preganjali po svetu, >a pokončati me le niso mogli«. Posebnih bolezni, pravi, da nikdar ni poznal, razen mrzlice pri vojakih. Sicer sta pa tudi njegov oče in mati dosegla visoko starost, oče 86,^ mati 88 let. Že prej sem zapisal, kako je vesel še sedaj, ko je že tako star. Povedati pa tudi moram, da še posebno rad poje. Zna narodne pesmi, pa tudi raznih nemških 6e je naučil v svetu. Celo ponoči včasih, če ne more spati, kar začne prepevati, včasih pa na glas moliti. Ko zmoli kako molitev, pa vselej doda: »Zdaj pa še en očenaš v čast sv. Pavlu, ki je moj patron.« »Ti ga imaš pa še malo, ja?« je končno še vprašal Šurkov oče. Na žalost ga pa ni bilo več in tako ga je nekoliko minila dobra volja in ni bil več tako razpoložen. Sicer je pa povedal vse, kar pomni; seveda veliko je pa tudi doživel, pa mu je že izginilo iz spomina. Tako je bil končan najin razgovor. Za slovo sem mu še izrazil željo, da bi doživel vsaj sto let. On pa ee je spet zasmejal in dejal samo: »Sto let, ja.« Programi Radio Ljubljana Četrtek, 31. marca: 12 Nekaj okroglih za krajši (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi - 13.20 Operetni napevi (plošče) — 14 Napovedi — 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 SlovenSGina za Slovence 1 K-dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. era: Telovadno predavanje — 19.50 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gledališča _ 20 Koncert: Pevsko društvo »Liras iz Kamnika. Radijski orkester in plošče — 22 Napovedi, poročila — 22^5 Operetna glasba (Radijski orkester). Drugi programi Četrtek, 31. marca: Belgrad-Zagrcb: 2B Ameriške skladbe, 21i.30 Ruska glasba, 21.30 Narodne pesmi — Budimpešta: 20.15 Nar p smi 22.15 Beethovnove klavirske sonate, Jazz — Rim-Bari: 17 15 Vok. koncert, 21. Opera »Arležanka* — Praga: '1.25 Godalni kvartet — Varšavo: 20 Gledališki prenos, 21 Pestra glasba —. Sofija: 31.30 Ork. koncert. 23.25 L«hka ,n plesna glasba — Berlin: 19.10 Schumannove skladbe, 20 Plesna glasba — Hamburg• 20 25 Beethovnove skladbe, 21.10 Plesna glasba — Bratislava. 19.10 Serenade. 30.10 Ork. koncert — Kol n: 19.10 Zabav, koncert, 21 Pomlad na vasi — Monakovo: 19.10 Opereta »Lepa Galateja«. 44 m visok kotel za helij. Grade ga na letališču ob Renn in bo lahko vseboval 10.000 kub. metrov helija, ki ga Nemci v vedno večji meri aporabljajo v irakoplovstvu. bilo še niti petroleja, ampak so svetili zvečer kar s trskami, ki so gorele na posebnem stojalu v hiši. Obleko so delali sami doma in včasih pozimi je tudi naš Pavle pomagal pri tem delu; največkrat je prejo navijal na vreteno. Preja se je zelo rada zmešala, fant je pa bil navihan^ in je včasih tako zamotano štreno kar vrgel v peč, češ bo najhitreje obdelano. Dragonar v jerbasu, polnem iajc ... K prvemu sv. obhajilu je šel, ko je imel že blizu 20 let. Ko pa je šel na nabor, so ga seveda takoj vzeli, kajti bil je »fant od fare< in sicer eo ga potrdili k dragonarjem. Takrat jih za vojake že niso več lovili, spominja pa se, da so njegovega strica še ujeli in je bil pri vojakih skoro vse življenje. Ko eo ga spustili, je bil že star in nesposoben za delo. Tako je pripovedoval Šurkov oče, naenkrat se je pa spomnil: »Ti ga imaš pa še malo, ja?« Ko se mu ga malo nalil, je pa nadaljeval. Potrjen je bil torej k dragonarjem in vpoklican. Dobil je rdeče hlače in škornje in je bil zelo ponosen na to. Služil je na Ogrskem. Ko je še slabo znal jahati, se mu je nekoč pripetila tale nezgoda: Ko so jahali skozi mesto, je omahnil s konja in padel ravno v jerbas z jajci, ki jih je ob cesti prodajala neka branjevka. To je bil »šmorn«. Branjevka pa je vpila na vse grlo v svojem tujem jeziku: »Bog pomagaj, Bog pomagaj!« On se je z umazano obleko moral peš vrniti v vojašnico. — Slovensko 6e takrat pri vojakih ni smelo govoriti. Če sta dva slovensko govorila, pa je že prišel kak višji in jima to prepovedal. — Leta 1866 pa se je naš Pavle junaško bojeval s Prusi in sicer pri Konigsbrgu. Prestal pa je to vojsko srečno, ranjen ni bil nikdar, le enkrat je priletela krogla prav blizu njega in ee je močno ustrašil. — Bil je pri vojakih 6 let in je prehodil vso državo. Nato se je pa zopet vrnil domov in šel spet služit za hlapca. Bil je v tistih časih tudi zelo močan, in če so se kje 6tepli, je vse premlatil, posebno, če se je še njega kdo lotil. >Mak> ga imaš pa še, ja?« se je zopet spomnil na svoja suha usta. In ker ga je bilo še malo, ee je pa začel silno smejati in končno je povedal, da bo sedaj pripovedoval, Kako se le ženil Prav za prav na ženitev ni dosti mislil. Res je tudi z dekleti rad govoril in nekoč je celo padel z lestve v svinjak, ko je pri nekem dekletu vasoval zvečer pod oknom. Resno na ženitev pa ni mislil, ker ga je preveč skrbelo, češ »kaj bo iz tega, ja.« Ko je bil star že 39 let, ga opomni njegov gospodar, da bi bil že čas, da bi 6e oženil, V poljanskih hribih, v prijazni vasi Gorenje Brdo živi pri svoji vnukinji in pravnukih najstarejši človek poljanske fare in menda sploh Poljanske doline, Pavel Krek. p. d. Šurkov oče. Ta mož je dočakal prav matuzalemsko starost za današnji čas, gre že namreč v 95. leto svojega življenja. Rojen je bil ob novem letu 1844. Sklenil sem. da obiščem tega originala in zvem od njega kaj zanimivega iz njegovega dolgega življenja, ker sem zvedel, da ima še prav dober spomin. ((Sai sem pa tudi veliko doživel, ia. Ha S" Ko sem vstopil v hišo, je oče prav moško sedel na peči in najbrž premišljeval: »Oj mladost ti moja, kam ušla si, kje 6i?« V tem premišljevanju sem ga zmotil: »No, oče, pojdite malo dol, da boste kaj povedali; dal vas bom v časopis. In pa malo kapljice sem vam prinesel, da boste lažje govorili.« Da ste ga videli, kako je postal naenkrat dobre volje in kako čvrsto je stopil s peči, kot mladenič: »Tieto pa ja. povedal bom pa kaj, samo če si res kaj prinesel za grlo! Saj sem pa tudi veliko doživel, ja! Ha k Reči moram, čudil sem se mu, ko sem ga opazoval, kako je še v svoji visoki starosti vesel in zadovoljen. Kadar se je pričel smejati, saj se skoraj ni znal nehati. Sploh zgleda, kot bi mu bilo kakih 60 do 70 let in prav mogoče je, da bo doživel 100 let. Sliši še tudi precej dobro, le vidi že malo labše. Pa tudi še hodi po hiši in gre celo na prosto, kadar je lepo vreme. Rad ima tobak in ko je dobil dve cigari, je kar obe hkrati vtaknil v usta, da je iz-gledalo prav smešno. Ko si je torej naš stan očak nekoliko zrno«! suha usta, ki že najbrž precej dolgo niso pokusila kaj takega, kajti nima denarja, da bi 6i kaj boljšega privoščil, je pa začel živahno pripovedovati o svojem življenju. Posebnost njegovega govorjenja je, da koncem vsakega stavka pridene »ja«. Rojen je bil v Bačnah in v svojih otroških letih do 14. leta je gonil živino na pašo. Delal je za hrano in obleko, dobil je dvoje hlače in dva suknjiča na leto, seveda vse iz domačega platna. Za hrano so dobili mlečno kašo in soli, to je bilo najboljše, pravi. Šole takrat se ni bilo nobene in tako tudi on ni imel prilike, da bi 6e bil naučil brati in pisati. — S 14. letom pa je že napredoval in je šel služit za hlapca v Lovsko brdo. Takrat je bilo življenje drugačno, kot pa je zdaj. Ni »Slotetuki dom« izhaja raak delavnik «t> 12 \1eM*čna naročnin« ti Din. u inotrm«tve K Din HrrdnKtvo: Kopitarjeva otira %/Ifl telefon «001 do 4009. Upravai Kopitarje«* ulica fc Lt Jugoelovaatko tiskarno • Ljubljani: K. čet Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože Kotiček.