iw(uliis plačana v gotovtnL Leto XV,, štev. 200 Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 8122, 3123, 3124. 3125, 8126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 8492, 249:4. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t. 11__Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica S t. 2. — Telefon St. 190. £lačunl pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.24L Klevete proti Jugoslaviji V našem listu smo že opetovano opo-jsorili na nelepo metodo italijanskega tiska, ki spravlja našo državo čisto po krivici v zvezo z zadnjimi dogodki v Avstriji. Ta spletkarski način je dovolj iman in prozoren, da bi mu nasedel še kak trezen in preudaren človek, vendar računajo obrekovalci. naše države^ na to, da tudi najokornejša laž požene svoje korenine, ako se cesto ponavlja itn ako se predrzno zatrjuje na vse grlo. Češkoslovaški tisk, ki se je v tem položaju strnjeno postaji na stran svo-pb jugoslovanskih zaveznikov, pa je tudi odkril, da je izvor spletkarske_ in abrekovalne kampanje iskati v Budimpešti, kajti vse hujskanje proti Mali antanti, ki ga priobčujejo italijanski listi, se običajno dva ali tri dni prej lahko čita v listih madžarske prestolnice. m Dejstvo, da je naša država dala zato-Dafly Herald« poroča, da so se okoliščine za vstop Sovjetske Rusije v Društvo narodov, ki so ga pričakovali za prihodnji mesec, bistveno poslabšale, ker postaja opozicija proti sovjetom vedno močnejša. Po mnenju lista se zdi skoro gotovo. da bo švicarska vlada na svojem posvetovanju v ponedeljek sklenila glasovati proti vstopu Sovjetske unije v Društvo narodov, dočim se Belgija in Nizozemska še nista odločili za odklonitev ali pa za abstinenco pri glasovanju. Tudi o stališču Madžarske, Kanade in nekaterih južnoameriških republik so še vedno v dvomu. Čeprav zadošča za sprejem Sovjetske unije v Društvo narodov dvotretjinska večina, obstoji vendarle bojazen, da se bo položaj glede vstopa Rusije v Društvo narodov še bolj poslabšal, zaradi česar bi postala ogrožena zahteva Moskve po stalnem mestu v svetu, ker je za to stvar potrebna soglasnost sveta in ne zadostuje samo večina. Zato presojata angleška in francoska vlada položaj zelo resno, tako da sta obe vladi smatrali za potrebno, informirati se o stališču drugih držav glede na to vprašanje. Smatrajo za verjetno, da Sovjetska unija ne bo vztrajala pri svoji zahtevi po soglasnem v otumu za njen vstop v Društvo narodov, vendar pa menijo na drugi strani, da se Moskva ne bo izpostavila odklonitvi, ki pri koncentraciji opozicije ni izključena. Anglija in Francija delata na to, da zagotovita sprejem Sovjetske unije v Društvo narodov vsaj z dvetretjinsko večino. Ko bo ta zapreka odstranjena, bo ostala še vedno zahteva Sovjetske unije po stalnem sedežu v svetu Društva narodov. Pa tudi Poljska hoče dobiti stalni sedež v svetu Društva narodov, in sicer kot kompenzacijo za svoj pristanek k sprejemu Rusije. Zdi se tudi, da bo končno postavila isto zahtevo tudi Španija. Avstrijski kancelar vabi socialistično delavstvo Zanimive Izjave zastopnikom češkega tiska — Režim zahteva od marksistov samo, da ne rovarijo proti njemu — S hitlerjevci pa ni sporazuma Avstrija na zasedanju DN Praga, 30. avgusta. č. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg je zastopnikom češkoslovaškega tiska podal daljšo izjavo o političnih razmerah v Avstriji. Med drugim je dejal: »Avstrijska vlada bo storila vse da doseže sporazum z bivšimi socialno-demokratskimi delavci in ostalimi delavskimi sloji. Mi računamo na sodelovanje bivših socialnih demokratov. Docela prirodno je, da v Avstriji ne bo več razredne politike, toda delavcem bomo zagotovili vso svobodo v kulturnem in socialnem razvoju. Vsak delavec v Avstriji, ki ne misli rovariti proti interesom države, bo našel pri Vladi vso podporo in razumevanje. Vlada si bo prizadevala, da olajša delavcem njihov gmotni položaj in ublaži nezaposlenost.« „ v » • O odnošajih med Avstrijo m Nemčijo je dr. Schuschnigg izjavil, da avstrijska vlada ne misli spremeniti svoje sedanje politike napram hatlerjevski Nemčiji. Avstrijsko prebivalstvo je danes bolj kakor kdaj prej proti priključitvi Avstrije k Nemčiji in sploh ne misli na kako tesno politično sodelovanje z narodnimi socialisti, ki so ji v zadnjem času prizadeli mnogo zla. Dum']. 30. avgusta, č. Glede vesti, da bo morda Avstrija dobila nestalno mesto v svetu Društva narodov in da bo njenemu zastopniku tudi izročeno predsedništvo sep-temberske skupščine Društva narodov, poroča »Neuigkeitswelt«. Avstrija se ni nikoli ;n tudi ne v zadnjem času prizadevala, da dobi mesto v svetu Društva narodov. Če bi na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov bilo nekaj nestalnih mest prostih in bi eno izmed njih ponudili Avstriji, ga bo seveda sprejela. Kar pa se tiče predsedstva skupščine Društva narodov, ki naj bi ga dobil zastopnik Avstrije, bi bila to za Avstrijo sicer velika čast, ki bi pa avstrijskim državnikom povzročila znatne težave. Posvetovanja Društva narodov trajajo več tednov, člani avstrijske vlade pa bi ne mogli toliko časa ostati v Ženevi. Zopet smrtna obsodba Leoben, 30. avgusta. AA. Vojaško sodišče v Leobnu je obsodilo skupino upornikov. Glavni upornik Franc Ebner je bil obsojen na vešala zaradi veleizdaje in premišljenega umora. Smrtna kazen nad njim je bila že izvršena. Drugi so obsojeni na vpč-letno ječo. Vulkanska tla ob Saari Napetost v plebiscitnem ozemlju je vedno večja — V Parizu in Londonu se boje nemirov Pariz. 30. avgusta, d. Po miroljubnih izjavah kancelarja Hitlerja v Koblenzu se je pričela v listih polemika o njihovi odkritosrčnosti in o možnosti pričetka boljših odnošajev. Dosedanji potek te javne razprave nikakor ni ugoden- Iz Posaarja in Baltika prihajajo vesti, ki poročajo o povečani agitaciji in novih prevratnih načrtih narodnih socialistov. Te vesti navajajo zelo vznemirljive podrobnosti. Tako poročajo iz Saar-briickna, da pripravljajo narodni socialisti prevrat po navodilih strankinega vodstva v Nemčiji. Po prdtihitlerjevski manifestaciji v Sulzbachu ie baje prevladalo v narodno-Bocialističnih krogih Posaarja mnenje, da ne more več iti tako daljie. V Berlinu se namreč boje razširjenia in poglobitve ne-razpoloženja proti hitlerizmu, čeprav ni naperjeno proti Nemciii kot taki. Neuspeh plebiscita bi lahko imel zelo neugodne posledice za narodni socializem v Nemčiji, zaradi Česar nameravajo narodni socialisti storiti vse, da bi preprečili neugodni izid plebiscita za Nemčijo Baje se pod vodstvom nemške fronte pripravlja nasilna akcija proti onim Po6aar- veliko vnemo bavi s tem športom, ogražajoč mir v Srednji Evropi. Ako pa nas italijanski in madžarski naipadi ne vznemirjajo več, nas mora vsekakor začuditi, da so na enako pot krenili v zadnjih dneh tudi nekateri dunajski listi. Ti imajo prilike dovolj, da se avtentično informirajo o korektnosti in lojalnosti naše države, ne pa da objavljajo izmišljotine, ki jih morajo potem v Beogradu tako energično postaviti na laž, kakor se je to zgodilo v včeraj objavljenem demantiju. Dobrim sosedskim odnosa jem med^ Jugoslavijo I in Avstrijo gotovo ne služi prevzemanje italijanskih in madžarskih klevet po avstrijskem časopisju. cem ki odobravajo sklepe zborovanja v Sulzbachu, da se naj ohrani v Posaarja status quo. Vladna komisija ee nahaja v zelo težavnem položaju, ker ji bo morda potrebno zahtevati še večia policijska ojačenja za zagotovitev javnega reda in za preprečenje terorističnih dejanj. List »Neue Saarpost« poroča, da je bil nameravan istočasno s prevratom na Dunajj 25. julija tudi prevrat v Posaarju m Klad-pedi, vendar pa so to namero iz neznanega vzroka v zadnjem trenutku opustili. "»Temps« označjje narodno - socialistični pokret v Klajpedi, na Letonskem m betonskem kot izredno nevaren za zagotovitev evropskega miru. List poudarja, da je hotela Poljska preprečiti pristanek baltiških držav na vzhodni paikt, vendar pa brez uspeha. Obenem poudarja, da so v baltiških državah narodni - socialisti započeli sKcuo gonjo kakor v Avstriji. Angleški glas o položaju London. 30. avgusta, č. Današnji >Daily Herald« je objavli senzacionalne podatke o položaju na posaarskem področju. Njegov poročevalec v Saarbriicknu je poslal listu pbsiren članek s konkretnimi podatki, s katerimi dokazuje, da je Nemčija izgubila velik del 6vojega vpliva v Posaarja. Narodni socializem je tudi med nemškim posaar-ekim prebivalstvom zelo osovražen. Posaarski Nemci si nič kai ne želijo priključitve k Nemčiii. Ce bi se plebiscit v posaarski oblasti vršil 1. 1932.. bi Posaarje gotovo pripadlo k Nemčiji, danes pa je položaj ves drugačen. Plebiscit 14. januarja 1935 lahko Hitlerju prinese izredno neprijetno iznenade-nje. V zadnjih 18 mesecih so 6e izvršile zelo velike izpremembe v mišljenju posaar-akih Nemcev. 30. junij ie zanje pomenil nov opomin, naj ne glas j je jo za Hitlerja. Danes je Posaarje kakor prijetna oaza sredi velikega morja Hitlerjeve tiranije. Nemški emigranti so našli v Posaarju zatočišče in nemško posaareko ljudstvo jih popolnoma ra* ume. Posredovanje velesil London, 30. avgusta. w. V Londona se uradno potrjuje, da so se vlade Anglije, Francije in Italije odločile za posredovanje svojih zastopnikov v raznih glavnih mestih, kjer naj bi se informirali o stališču posameznih vlad glede vstopa Sovjetske Unije v Društvo narodov. Barthoujev obisk v Rimu Pariz, 30. avgusta, č. »Journal« je danes objavil uvodnik o zbližan ju med Italijo in Francijo ter pravi, da se francoska zunanja politika za bližnjo bodočnost naslanja na tri glavne točke: Barthoujev obisk v Rimu, vstop Rusije v Društvo narodov in vzhodni pakt. Kar se tiče Barthoujevega obiska v Rimu, njegov rok še ni določen, gotovo pa je, da bo francoski zunanji minister Še to jesen odpotoval v Italijo. List naglasa, da bo prvič, odkar obstoja v Italiji fašistič- tfaročnina snaša mesečno Din 26*— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. Maribor Gosposka ulica 1L Telefon St. >440. Celje, Strossmayerjeva uHca St. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. n! režim, prišel v Rim francoski zunanji minister. Pomen tega obiska bo vsekakor velik in njegovi rezultati bodo morda za celo vrsto let izpremenili sedanje odnošaje med Francijo in Italijo. Baltiška antanta Riga, 30. avgusta d. V sredo dopoldne j« bil na konferenci zastopnikov zunanjih ministrov Letonske, Estonske in Litve parafiran dogovor, ki se more smatrati kot prva stopnja k ustvaritvi zveze baltiških držav. Dogovor je označen kot »pogodba o sporazumu in sodelovanju treh baltiških držav« ter določa njihovo tesnejše sodelovanje ▼ zunanji politiki. Predvsem so bili dogovorjeni periodični sestanki zunanjih ministrov treh baltiških držav, ki so nadalje dolžne, da se medsebojno obveščajo o vsakršnih pogajanjih in sklenjenih pogodbah z drugimi državami. Razen tega se imajo ustvariti tesnejše zveze med poslaništvi in konzulati baltiških držav ▼ drugih državah ter v danem primeru tudi skupno zastopstvo njihovih interesov. Pogodba se seveda tiče samo takih vprašanj, ki interesir*jo istočasno vse tri baU tiške države. Pogodba ne obravnava tako-zvanih posebnih vprašanj, ki se tičejo samo ene izmed njih. Ta omejitev je bila bržkone sklenjena predvsem glede na vprašanji Vilna in Klajpeda, ki se tlčeta ie Litve. Komunike, ki je bil istočasno objavljen z besedilom pogodbe, poudarja skupnost zunanje-političnih interesov baltiških držav. Pogodbo bodo prizadete države ratificirale v čim krajšem času. Opustošeno mesto Ekplozija bencinskih tankov in požar sta skoro popol noma opustošila argentinsko mesto Campano Buenos Aires, 29. avgusta, k. Včerajšnja katastrofa zavzema vse večji obseg. Po vesteh, ki so snoči prispele v Buenos Aires, jc ogenj do poldneva uničil že vse hiše v okrožju enega kvadratnega kilometra. Požar se zaradi hudega vetra še vedno širi na vse strani m tem lažje, ker je mnogo hiš lesenih. Okrog Campanc se je sicer zbralo že nad 2000 gasilcev, ki jrih podpira na stotine prostovoljcev, toda borba proti plamenom je ostala doslej popolnoma brez uspeha. Število žrtev, ki so zoglenele pod ogorki gorečega tramovja, še vedno ni znano. Okrog 100 ljudi so prepeljali v bližnjo bolnišnico. 45 izmed nj?h se bori s smrtjo. Rafinerija, v kateri so eksplodirali rezervoarji benoina, je last podjetja Standard Oil Company. V Campano so poslali večje oddelke vojaštva ljudem in gasilcem na pomoč. Buenos Aires, 30. avgusta, k. Katastrofalni požar, ki so ga povzročile eksplozije bencinskih tankov v mestu Campani v Argentini, se je včeraj še bolj razširil in je skoraj docela uničil vse mesto. Campana je mesto, ki je oddaljeno od Buenos Airesa okrog 80 km in loža ob reki Parani. V poslednjih letih je postala Campana važno središče za trgovino z zmrzlim mesom in petrolejsko industrijo. Družba National Oil Company. ki je ena izmed glavnih podružnic znanega podjetja Standard Oil, je imela v Campani velikanske petrolejske rezervoarje, ki so predvčerajšnjim drug za drugim eksplodirali. Tankov je bilo 16. V njih je bilo nekaj nad poldrugi milijon litrov petroleja. Vse to je uničeno. . . ... Eksplozija je nastala v prvih jutranjih urah ko je prebivalstvo Campane, kri ga je okrog 15.000 duš. še počivalo. Eksplozija je povzročila strašno paniko, ki se je nato še stopnjevala, ko so tanki drug za drugim eksplodirali. Vse ceste so bile polne preplašenega ljudstva, ki je v paničnem strahu bežalo na vse strani, ne da bi prav vedelo, kaj se je zgodilo. Daleč naokrog so se zaradi eksplozij in silnih zračnih sunkov podirale lesene stavbe, telefonski drogovi, zidovi, drevesa in drugo. Obenem se je s silno naglico širil ogenj okrog razvalin pe-trolejskih tankov. Šele, ko so ljudje opazili, da se ogenj širi od petrolejske rafinerije proti mestu, so si bili na jasem, da so eksplodirali rezervoarja bencina. Ko so eksplozije ponehale, so se ljudje nekoliko pomirili in pričeli reševati iz svojih stanovanj, kar so le mogli. Vse je hitelo na železniško postajo, da bi s prvim vlakom zbežalo iz mesta, toda baš postaja je bila med prvimi poslopji, ki so jih eksplozije podrle. Zaradi eksplozij se je porušila tudi neka cerkev, takoj za njo bolnišnica in potem cela vrsta drugih stavb. Prve eksplozije so bile tako silne, da je zračni pritisk vrgel s tira cel vlak. Ljudje so bežali s silno naglico. Nekaj Vabimo Vas! LJUBLJANSK' VELESEM* 1. — 10. IX. 1934« železniška izkaznica za 50% popust na železnicah se dobi na vseh postajah po Din 5-—. 40.000 m» — 15 razstav: Glasbena — umetniška — higijenska - izseljenska — ribarska — perutnine, koz, ovac, psov — arhitektonska — »VVeekend« — hranilniSka — pohiStvo — radio — živila Festival SLOVANSKIH PLESOV. Tekmovanje Harmonikarjev — Veli-komestno zabaviSCe ur pozneje skoraj ni bilo več žive duše ▼ Campani, razen policijskih stražnikov, gasilcev, vojakov in skupine moških, ki so pomagali pri reševanju in gašenju. Iz Buenos Airesa in drugih bližnjtih in daljnjife krajev so poslali na pomoč cele vlake gasilcev m vojaštva. Samo iz Buenos Airesa sta prispela dva vlaka gasilcev in en vlak reševalcev, ki so nemudoma pričeli obvezovati ranjence in jih odstranjevati s pogorišč. Nad gorečo Campano je priletelo tudi več letal, ki so brezžično obveščala oblasti o razvoju požara in o najbolj ogroženih krajih. Včeraj zjutraj je eksplodiralo zopet več manjših tankov bencina, tako da je vsa rafinerija v Campani do tal porušena. Zaradi silne vročine so bile včerajšnje eksplozije še hujše kakor predvčerajšnjim. Veliki kosi železnih tankov so odleteli do 60 m visoko. Nekateri kosi železa so padli v sredo mesta in ker je bencin, ki se jah je držal, še gorel, so na raznih krajih nastali novi lokalni požari. Eksplodirali so tudi podzemski bencinski kanali, ki so bili napeljani daleč stran iz rafinerije. Eksplozije v kanalih so povzročile le še hujšo paniko, ker ni nihče vedel, če se ne bo morda prav pod njim nenadoma dvignila zemlja in bruhnila iz sebe ogenj in razbite betonske cevi. Cele čete inženjerjev so morale z načrti kanalov v rokah miriti ljudi, da niso povzročili v svojem paničnem strahu še večjih neredov. Veter se še vedno ni polegel in zato se ogenj še bolj širi na vse strani. Vodstvo gasilcev sodi, da bo vse mesto do zadnje hiše pogorelo, če vrtet ne poneha. Prebivalstvo se je že docela izselilo. Človeških žrtev je bilo mnogo, točnega števila pa še ni mogoče ugotovita. Menijo, da je bilo ubitih okrog 20 oseb, nad 200 pa huje in lažje ranjenih. Skoro vsi ranjenci imajo hude opekline. Sumijo, da je ogenj povzročil delavec, ki si je v bližini enega izmed petrolejskib tankov prižgal cigareto___ Zahteve hrvatskih lesnih imhistrijcev Sušak, 30. avgusta, n. Jutri dopoldne bo v Trgovskem domu na Sušaku sestanek lastnikov žag in drugih lesnih obratov ▼ Gorskem Kotaru in Liki. Zborovalcem bo predložena v potrditev resolucija, ki zahteva: 1. Vlada uaj izda v korist lesnim indu-strijcem uredbo, da ee njihovi^ kratkoročni dolgovi spremenijo v dolgoročne, ki se amortizirajo po posebnem načrtu. 2. Vlada naj določi način financiranja izvoza našega gradbenega lesa s pomočjo Šipada in naj ustvari posebno sekcijo za izvoz pri Priza-du v Beogradu ali pa naj najde kak drug način, da ee ustvari boljša prodaj za nag les in da se dosežejo primernejše cene, da postane produkcija spet rentabilna.. 3. Minister trgovine naj odobri sklep lesnih indu-strijcev in dovoli ustanovitev lesnega strokovnega udruženja za savsko banovino. Sodeč po razpoloženju, ki vlada med lesnimi industrijci, se bo sestanka na Sušaku udeležilo zelo mnogo industrijcev. pa tudi več narodnih poslancev. Ljudski vlak Zagreto—Sušak Beograd, 30. avgusta. AA. Generalna direkcija državnih železnic je sklenila formirati v nedeljo 2. septembra ljucMri vlak Zagreb—Sušak. Odhod iz Zagreba bo ob 5.30, prihod na Sušak ob 10.50. Odhod iz Sušaka ob 20.35 in prihod v Zagreb ob 2.30. V tretjem razredu stane vožnja sem in t ja 47 Lnn. Sekvester nad Imetjem grola Bombellesa Zagreb, 30. avgusta, n. Nad imetjem grofa Bombellesa je bil proglašen sekvester zaradi raznih terjatev, zlasti pa za* radi terjatev Prve hrvatske štediomice. Za upravnika setevestra je bil imenovan direktor varaždinske podružnice tega ds« narnega zavoda, g. Kaufmamn. Filip Uratnik: Zagrebška konferenca delavskih zbornic Akcija za razširjenje nameščenskega pokojninskega zavarovanja na vso državo, za uvedbo delavskega invalidskega in starostnega zavarovanja, za sanacijo bratovskih skladnic Pretekli teden se je vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov delavskih zborne in delavskega socialnega zavarovanja. Na konferenci smo razpravljali o izvedbi in Izgraditvi raznih panog našega onerooglost-nega im starostnega zavarovanja. Razširjenje pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence je stopilo v akuten štadij. To zavarovanje obstoja dosedad, kakor znano, samo v Sloveniji in Dalmaciji. Ostali deli države ga nimajo. Tako socialni kakor gospodarski interesi zahteva-io, da se razširi stanje, ki v enem delu države že obstoja, na celo državo. Minister za socialno politiko je dobil v letošnjem finančnem zakonu pooblastilo, da to razširjenje izvede. Potrebni so največii napori interesentov, da to pooblastilo ne bo ostalo na papirju. Vse delavske zbornice v državi so tozadevne napore zasebnih nameščencev in njihovih strokovnih organizacij že najtopleje podprle v spomenicah, podanih ministrstvu socialne politike. To je prišlo na zagrebški konferenci ponovno do izraza. Ni pa bilo mogoče iti pri tem preko dejstva. da ima minister za socialno polit ko že več let tudi pooblastilo, da izvede v celoti ali delno splošno delavsko invalidsko in starostno zavarovanje. Morda je preveč, ako govorimo tu o zavarovanju. Zakaj to, kar se da s skromnimi 3 odstoffki zavarovane mezde ustvariti, je ie skromen poče-tek tega zavarovanja. Najvažnejše delo, ki ga )e v pogledu zg-ornjih akcij zagrebška konferenca opravila, ie v tem, da je preprečila, da bi se moglo izigravati nameščensko zavarovanje proti delavskemu, ali pa narobe, kar bi se lahko .končalo tako, da bi obe akciji popolnoma propadli. Sklenjeno je bilo, da se mora vrš ti borba za obe zavarovanji vzporedno in da morajo biti akcije strokovnih organizacij vseh pravcev, delavskih zbornic, kakor tudi vseh organov delavskega zavarovanca paralelne, usmerjene v pra-vec, da se dosežeta oba gori postavljena cilja. Ni re>s. da se ti dve zavarovanji ne bi dali izvesti. Sredstva starostnega in invalidskega zavarovanja se trosijo spočetka le v prav neznatni meri. Večji del teh sredstev se kapitalizira in priteka po tej pota v narodno gospodarstvo nazaj. Ce govorimo o visokeia «bdavčenju delavskih mezd, je treba' reči, da ie to obdavčenje res visoko, da pa gre to obdavčenje v izmeri, ki ni v nikakem sporazumu z dohodki delavcev !n nameščencev v fiskalne svrhe. Nova enoodstotna obdavčitev mezd. uvedena v letošnjem finančnem zakopu, ki se izvaja še preko besedila tega zakona, je za delavstvo nevzdržno visoka. Na področju dravske banovine obstoja poleg tega še 1 in triodstotna doklada na mezde za takozva-ni bednostni fond Ta doklada obstoja samo v naši banovini. Ako se samo ti dve obdavčitvi ukineta, bi imeli zbrana sredstva za izvedbo splošnega invalidskega in starostnega zavarovanja brez znatnejših novih obdavčitev delavstva alo gospodarstva. Splošno invalidsko zavarovanje bo začelo zbirati prispevke takoj. Njegovi učinki pa se bodo pokazali šele čez leta. v skromnem obsegu šele po preteku karenč-ne dobe, v nekoliko večjem obsegu kasneje. Razumljivo je, da je zbiranje rezerv pri starostnem zavarovanju nujno. Vendar se mora računat: s tem, da je treba dati delavstvu tudi takojšnjih koristi, kadar se zahtevajo od njega žrtve. Imamo pa tudi področja; kjer je takojšnja odpomoč res nujna in neodložljiva. Na konferenci se.ie zato doseglo soglasje o tem, da se mora izvesti vsaj zavarovanje onemoglih tuberkuloznih s takojšnjim učinkom. Zakaj je to prav posebno nujno? Naš Okrožni urad odpušča iz svojega zdravljenja vsako leto približno 100 neozdravlje-nih tuberkuloznih bolnikov, ker jim je potekla članska doba prej, nego so ozdraveli. Cenim, da je takih težko bolnih bivših članov delavskega zavarovanja samo v Sloveniji okrog 500. Znana stvar ja, da dajejo pri nas občine le nezadostne podpore, ki nikakor ne zadostujejo za preživljanje. Položaj teh tuberkuloznih, ki so v večini primerov še vzdrževatalji rodbine, je naravnost strašen. Prisiljeni so iskati vedno znova in znova zaposlenja, da bi biili deležni zopet podpore pri Okrožnem uradu. V tej zaposlitvi okužujejo svoje sodelavce. Ako pa zaposlitve ne najdejo, kar se danes v večini primerov dogaja, so prisiljeni beračiti po okolici, če hočejo živeti. To je težko za prizadete in nevarno za okolico. Iz teh razlogov je takojšnja izvedba invalidskega zavarovanja za tuberkulozne nujna in neodložljiva potreba. A kje najti kritje za to? V Sloveniji bj se dalo to zavarovanje res lepo izvesti brez novih obremenitev delavskih mezd — ako bi se ukinil, ba-novinski bednostni fond in prenesla sredstva, ki so se doslej v njem zbirala, na delavsko zavarovanje. Tudi v ostalih delih države bi bilo treba uvestj kritje s poseb- nim paritetnim prispevkom. Le, če bi se izkazalo, da se vse to ne da izvesti, bi bilo razmišljati, ali ni vprašanje osuguranja težko bolnh tuberkuloznih važnejše, kakor podpore pri kratkih obolenjih. Četrto vprašanje, s katerim se je zagrebška konferenca bavila, je sanacija glavnih bratovskih skladnic. V tem pogledu je ugotovila konferenca naslednje: Prispevki bratovskih skladinic tudi po zadnji noveii-zaciji pravilnika bratovskih skladnic pr: nobeni bratovski skladnici ne osigjravajo v pravilniku normiranih dajatev, zato «o potrebni novi napori v svrho sanacije invalidskega in starostnega zavarovanja rudar- lev. Ta potreba, M je pri davni bratovski skladnici v Ljubljani evidentna in neodložljiva, obstaja v mali vidni obliki pri vseh bratovskih skladnicah v državi. Konferenca je bila mnenja, da se mora osnovati poseben fond za sanacijo bratovskih skladnic, ki bi ga upravljal pod nadzorstvom z. ministra za šume in rudnike skupen odbor, postavljen od vseh bratovskih skladnic. Sredstva za ta fond naj bi se dobila z obdavčenjem produciramh in uvoženih produktov premogokopne, rudninske in topilniške industrije. Konferenca je obrnila pažrrk> na dejstva, da bo treba znatnejši del sanacijskega fonda kapitalizirati in da otvarja to možnost za podpiranje gospodarstva, zlasti za podpiranje težke kovinske industrije ter da je mogoče vzpostaviti s tem paraleiizem med soc alnimi zahtevami rudarskih in topilni-ških delavcev ter potrebami rudarske in to-pilniške industrije. Po tej poti se morejo spraviti v sklad tudi interesi poedinih pokrajin. Zagrebška konferenca naj bi bila trvod v živo in složno akcijo vseh delavcev in nameščencev v svrho izgraditve delavskega in nameščenskega starostnega in invalidskega zavarovanja. Planinstvo v službi slovanskega zbližanja Seja slovanskih planinskih zvez v Ljubljani — Predlogi za pospeševanje planinstva v slovanskih državah Na Bledu in v Bohinju Z vseh strani Evrope so se zgrnili novinarji, da bi lahko poročali svojim listom o zaroki princa Jurija s princeso Marino Bled, 29. avgusta, p. Vest o zaroki angleškega princa Jurija z grško princeso Marino je izzvala v mednarodni javnosti veliko senzacijo. V teku včerajšnjega in današnjega dne je prispelo na Bled mnogo tujih novinarjev, zlasti angleških, ki se zanimajo za vse podrobnosti te zaroke in za bivanje angleškega princa v Jugoslaviji. Mnogi so prihiteli z avtomobili, beograjski dopisnik »Timesa« g. Harrison pa se je pripeljal na Bled naravnost z avtom h Beograda. Na Bled sta prispela tudi grški princ Nikola in njegova- soproga, oče in mati princese Marine, neveste angleškega princa. Nastanila sta se v vili »Bellevue« in sta gosta dvora. Oče princese Marine, grški princ Nikola, je snoči sprejel nekatere angleške novinarje in v razgovoru z njimi izjavil, da je zelo srečen zaradi te zaroke, tembolj, ker je vedno gojil veliko ljubezen do Anglije in angleškega naroda. Naglasil je pri tem, da ta zaroka nima prav nika-kega političnega ozadja, marveč je sklenjena le iz ljubezni med zaročencema. Angleški novinarji so skušali priti tudi do princa Jurija, da bi tudi od njega dobili za svoje liste kake izjave, njegov adju-tant major Birttler pa jim je pojasnil, da je to nemogoče, ker to zabranjuje statut angleške kraljevske hiše. S svoje strani pa jim je izjavil, da nihče izmed prinčevega spremstva ni imel niti pojma o tej zaroki, ko so nedavno prispeli v Jugoslavijo. Zato je bilo tudi ožje spremstvo princa Jurija iznenadeno. Oficielna objava zaroke se je izvršila v najožjem rodbinskem krogu v prisotnosti obeh zaročencev. Princ Jurij se bo v najkrajšem času vrnil v Anglijo ter bo seveda najprej posetil svojega kraljevskega očeta na dvorcu Balmoral- Pri tej priliki bodo določene tudi vse podrobnosti poroke, ki se bo vršila še to jesen. S svojim bivanjem v Sloveniji je princ Jurij izredno zadovoljen in je že ponovno izjavil, da bo odnesel iz Slovenije nepozabne spomine. G. major Buttler je končal z izjavo, da so princa zlasti navdušile naše planine. Obisk v Bohinju Bohinj, 30. avgusta. Vest o zaroki sina angleškega kraba, princa Jurija, z grško princeso Marino, hčerko kneza Nikolaja, je privabila v mirno in prijazno vilo kneza Pavla v Bohinjm številne novinarje iz vse Evrope. Tudi »Jirtrov« zastopnik je bil med njimi. Na malem gričku kakih 100 m od jezera leži vila kneza Pavla, vsa zastrta z brš-ljanotn. Lapa peščena steza vodi od ceste proti njej mimo garaž, pred katerimi se leskečejo avtomobili. Malo naprej se nahaja pisarna m ob njej straža, kjer se je treba prijaviti. Danes straži nad dvorcem poleg našega domačega osobja še Mr. Evans, inšpektor Scotland yarda, znamenite londonske policije, a ž njim tudi major H'umphray Bmttler, osebni adjutant princa Jurija. Oba sta tipična Angleža, visoka in sloka, energičnih poitez, pri tem pa kava-lirsko prijazna. Ob pisarni vidimo že postavljene operaterje s filmskimi aparati. Le odkod vse so prišli? Nemci so, kažejo telegram iz Londona, kjer jim je naročeno, naj takoj odjadrajo v Jugoslavijo v Bohinj in naj za vsako ceno dobe posnetke mladih zaročencev. Dvignili so se takoj z letali na Dunaju in se spustili v Celovcu, od tam pa od-brzeli z avtom v Boh n.i. Toda podoba je, da bo njihov trud zaman, ker opazilo jBl je budno oko Mr. Evansa. Njemu je sicer silno hudo in žal mu je obeh reporterjev, ki sta prišla tako od daleč, toda kaj more pomagati on- Ukazi so ukazi in on pozna le ukaze. Tedaj se pokaže visoka postava majorja Buttlerja. Tudi njemu je žal fotografov, ki se n:so strašili poti po zraku, da do* bijo sliko obeh zaročencev; storil bo, kar bo mogel v okviru strogih angleških dvornih predpisov. Toda pri novinarjih ostaja gospod major neomajen. Hišni zakon brit- Državna razredna loterija Pri žrebanju državne razredne loterije SO. avgusta so zadele: srečka št. 62.617 dobitek Din 1,000.000; srečka št. 71.337 premijo Din 500.000; srečka št. 14.025 premijo Din 400.000; srečka št. 45.902 dobitek Din 300.000. Zadružna hranilnica r. z* z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 ske kraljevske hiše ne dovoljuje princem dajati nobenih pojasnil ali izjav za javnost Sicer je pa gospod major točno poučen o vsem in če rabimo ali hočemo kaj, ob mimo se le na njega. Tako ga začnemo polagoma izpraševti. Kje se je spoznalo Visočanstvo s svojo nevesto? — Ah, poznata se že dolgo, na Angleškem sta se prvič srečala. Pa tudi kasneje še večkrat; v Franciji menda. Prtoc Jurij je sklenil, da prosi za roko lepe princese. Ln ko se je mudila sedaj pri svojem svaku princu Pavlu v Bohinju, je prišel princ Jurij, da jo zasnubi. Toda njegov oče, angleški kralj, je moral dati še svoj pristanek in to ee je zgodilo sedaj. Kedaj se pa ibosta poročila, tega ne ve točno povedati, ker je marsikaj odvisno od posebnih predpisov v britskl kraljevi hiši. V Bohinju mislita ostati še teden, mogoče tadi še 14 dni, sicer pa on ne ve res še ničesar točnega. Med tem sta oba fotografa postala po-gumnejša in eden je prodrl po poti navzgor tik do prinčeve vale, ter se postavil e svojim aparatom skoraj tik pred vhonJom. Imel je srečo, kajti za hip so se odprla vrata verande in na stopnišču se je pojavil mladi angleški princ v svetlosivd obleki, nasmejan in vesel, za njim pa princesa Marina, v svileni obleki modre Ibarve. Ni« se ni začudil, ko je zagledal pred sabo take Čudne pojave ln nič ni bdi talko hud kot »ta nam pripovedovala -major Butler in inšpektor Ewans. Nasprotno lepo ee je postavil s nevesto počakal, da »ta erečna operaterja vrtela svoj fitan. Nato sta šla oarofienca polagoma po stezi navradol sa njima knes Pavle in in kmeginja Olga. Vsa družba je vstopila t avtouxfl»fl, lepo smo pozdravili in pomahali v slovo, nakar je »drvel avto po oesfci proti (Bledu, kamor so ee visoki gosti odpeljali na čaj t So-vobor. Angleški prestolonaslednik na Rivieri I/mdon, 30. aiqgosta. AA. AegleflkS prestolonaslednik je dame odpotoval *c Biar-ritza. Princ potuje po morju v Cannes. pred povratkam v Velfflco Britanijo se bo sestal v M&rsefllu z \ojwodo Gknucestram, ki bo od tam s fcrfžaateo »Saasez« odpotoval na proslavo avstraMce stoletnice v Melbourne. Hudo neurje v Angliji London, 30. avgusta. AA. Včeraj je na mnogih krajih na Angleškem, zlasti pa v vzhodni Angliji in na Škotskem silno deževalo. Množine dežja so bile tolikšne, kakor še noben dan v letošnjem poletju. V severnem delu Londona je padlo za palec dežja. V mnogih krajih je udarila strela. Med Londonom in Glasgowom ter še med drugimi mesti na severu je strela pretrgala brzojavne in telefonske zveze. Potres in poplave v Italiji Rim, 30. avgusta, g. Včeraj so v bližini Vertiglie in v Lunesani občutili več močnih potresnih sunkov, ki so med prebivalstvom povzročili paniko. V strahu pred ponovitvijo sunkov so prebivalci prebili noč na prostem. Doslej javljajo samo o gmotni škodi. Huda neurja so povzročila velika opustošenja v severni Italiji, kjer j« bilo nekaj smrtnih žrtev. V Veroni se je porušilo vei hiš. Reke in potoki province Verone so prestopili bregove ter poplavile velika ozemlja Tudi ceste so več kilometrov daleč poplavljene. Železniški promet na progi Verona-Trst je bil deloma prekinjen. Tri osebe so utonile. Tudi nad Gardskim jezerom je dva dni divjal močan vihar s točo in močnim deževjem. Zelo so trpeli vinogradi in kulture "itron. Nova pravila JNS Beograd, 30. avgusta P- Na sinočmjl seji JNS so razpravljali o načrtu novih pravil, kakor so ga sestavili gg. čulič, šuste in Miodragovič. Po tem načrtu naj bi ostali potisavezi urejeni tako, kakor so bili doslej. Način volitev uprave JNS pa naj se spremeni tako, da bi se na podsaveznlh skupščinah volili delegati (po en delegat za 10 klubov), ki naj bi nato volili na glavni skupščini J.N.S. glavno upravo. Tozadevna polmomočja se ne morejo prenesti na druge osebe. Vsak klub mora biti na podsaveznih skupščinah zastopan le po svojem delegatu. Vprašanje sodnikov se je rešilo tako, da imajo sodniki svoj odbor tudi pri J.N.S., nekako tako kakor sedaj pri podsavezih, kjer obstojajo kazenski poslovni odbori. V tem odboru naj bi imeli sodniki avtonomijo. Tekmovanja za državno prvenstvo pa naj ostanejo tako, kakor so sedaj, do letne skupščine J.N.S. na kateri naj ee to vprašanje definitivno uredi. LJubljana, 30. avgusta. V veliki sejni dvorani Zbornice za POI ee je danes ob 10. dopoldne pričela seja Asociacije slovanskih planinskih društev. | Na kongresu so se zbrali zastopniki nacionalnih planinskih zvez Poljske, češkoslovaške in Jugoslavije. Lz Poljske so prispeli predsednik Osieoki, podpredsednik dr. Goetel, ki je Obenem tudi tajnik stalnega sekretarijata Asociacije v Krakovu, ter major Romaniszyn. Iz Prage je prišel dr. Hraše za Klub češkoslovaških turistov iz Zagreba pa predsednik dr. Civldin in podpredsednik dr. Prebeg za Hrvatsko plani-narsko društvo. Bansko upravo in Zvezo za tujski promet je zastopal načelnik dr. Marn komandanta dravske divizije podpolkovnik šarubek, ljubljanskega župana magi-stratni svetnik dr. Brilej, predsedniki vseh treh naših društev z» gojitev kulturnih stikov z bratskimi slovanskimi narodi poslanec Pustoslemšek, dr. Egou Stare io prof. do*. Mole, za češkoslovaški konzulat tajnik Martinek, za SPD predsednik dr. Pretnar, podpredsednik dr. Vrtačnik, dr. Turna ln Pučnik, za Skalo Vilhar. Minister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič je poslal na zibo-rovanje kot svojega zastopnika inž. Bkrnd-ka. Predsednik dr. Fran Tominšek, ki po odstopu predsednika Pasariča vodi asociacijo, je po otvoritvi podal podroben zgodovinski pregled turistJke, aalasti pa je očrtal njen razvoj med slovanskimi narodi, ki so morali tudi na tem polju izvojevati težke boje s svojimi nacionalnimi sovražniki. Naše SPD je od vsega početfea iskalo vezi s planinskimi organizacijami drugih slovanskih narodov, toda počakati je bilo treba razpada starih nemških cesarstev, da je leta 1921. prišlo do prvega sestanka slovanskih planincev v Ljubljani, nato Pa leta 1325. v Visokih Tatrah do ustanovitve asociacije. Po tem uvodu je predsednik Izrekel dobrodošlico vsem navzočim delegatom, nato pa vrečital poodravne brzojavke kralju Aleksandru, kralju Borisu, ter predsednikoma Masarytou in Mosciskemu, ki jih je skupščina z navdušenjem sprejela. Kongresa je dospela poadravna brzojavka ministra za trgovino in industrijo H Beograda to pozdravno pismo dr. Stolfe H Prage. Dr. Mam je kot ustopnfk bana In pod-bana in kot predsednik Zveze za tujski promet izrazil Zborovanju slovanskih planincev v Ljubljani najlepše želje. Za njim eo spregovorili pozdravne besede še dr. Brilej, dr. Mole, dr. Stare, inž. Blouriek v imenu ministra dr. Andjelinoviča, poslanec Pnsto-slemšek v imenu ministra dr. Kramerja in v imenu Jugoslovensko-bolgarske lige, ter dr. Pretnar v imenu SPD. Sledilo je Obsežno to zanimivo poročilo tajnika stalnega sekretarijata prof. dr. Goetla iz Krakova, ki je svoja izvajanja naposled strnil r kratko resolucijo, v kateri se med drugimi zahteva: Za vzajemno pospeševanje tnristfke v vseh slovanskih državah naj asociacija izda v najkrajšem času praktične vodiče Po planinskih pokrajinah Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške ln Poljske. Ti vodniki naj za vsako deželo izidejo v jezikih drugih slovanskih narodov, tako da bo n. pr. vodič po Jugoslaviji natisnjen v bolgarščini, če-ščini to poljščini itd. Za izdajo teh vodičev naj stalni sekretariat čimprej izdela podroben načrt. V enakem smislu naj asociacija redno organizira medsebojne turlstič- Premestitve profesorjev Beograd, 90. aveusta- AA. Imenovani so: za profesorja L klas. gimnazije ▼ Zagrebu dr. Branko Kostinčer, profesor n. moške , real. gimnazije v Zagrebu; za profesorja I real. gimnazije v Mariboru Ivan Favaj, profesor klas. trimnazije v Maribora; zn profesorja klas. gimnazije v Mariboru Ignacij Vo-star, profesor real. gimnazije v Kočevju; za profesorja učiteljišča v Ljubljeni Viktor Švajger, profesor učiteljišča v Mariboru; za profesorja real. gimnazije v Ljubljani Vladimir Bakič, profesor reaL gimnazije v Kranja; za profesorja II. real. gimnazije v Ljubljani Maks Stanovnik, profesor real. gimnazije v Kočevju; za profesorja realne gimnazije v Kranju Frane Rojšek, profesor real gimnazije v Novem mestu; za profe-eorjja reaL gimnazije v Murski Soboti Ivo Zobec, profesor učiteljišča v Čakoveu; za profesorja reaL gimnazije v Karlovca Sve-tozar Lončar, profesor real. gimnazije v Vukovarul m profesorja reaL gimnazije v Celju dr. Fran Žgeč, profesor reaL gimnazije v Ptuju; za strokovnega učitelja, na realni gimnaziji v Ptuja Josip Zega, strokovni učitelj na učiteljišču v Cakovcu; za profesor® real. gimnazije v Otočeu Hugo Ba-jsk, profesor na učiteljišču v Osijeku. Beograd, 30. avgusta. AA. Z odlokom prosvetnega ministra so premeščeni: Arnold Pavlinih, suplent na realni gimnaziji v Pri-zrenu, na reaL gimnazijo v Ptuju; "j". Sovdat, suplent na realni gimnaziji v Mariboru, na klasično gimnazijo v Maribora; Vladimir Pilgram, suplent realne gimnazije v Daruvaru, na realno gimnazijo v Kranju; Franc Borko, suplent klasične gimnazije' v Mariboru, na realno gimnazijo v Maribor j ; Sonja Ferjančič, suplentka I. real. gimpazije v Ljubljani, na realno gimnazijo v Kranju; Ivan Medved, profesor real. gimnazije v Novem mestu, na realno gimnazijo v Kranju; Boženka Juričevič. suplentka reaL gimnazije v Celju, na žensko realno gimnazijo v Splita; Branko Rudolf, suplent realne gimnazije v Celju, na reaL gimnazijo v Novem mestu; dr. Ema Dembič, suplentka realne gimnazije v Celju, na real. gimnazijo v Murski Soboti; dr. Frane Jaklič, profesor real. gimnazije v Celju, na realno gimnazijo v Kranju; Anton Gor op, profesor realne gimnazije v Celju, na klasično gimnazijo v Ljubljani; dr. Ferdo Kozak. profesor real. gimnazije v Novem mestu. na klasično gimnazijo v Ljubljani; Nada Ceranič. suplentka realne gimnazije v Glini, na realno gimnazijo v Celju, in Jasti-na Pavlovi č, strokovna učiteljica na I. real., gimnaziji v Ljubljani, na realno gimnazijo v Sabcu. Spričo potrebe je prosvetni minister odredil, da se vrneta na redno službovanje Franc Maser, profesor L realne gimnazije (eedaj na UL realni gfcramartji v Lfr/b- ne Izlete v velikem stila, tako da W ee slovanski planinci lahko postopno za majhen strošek seznanili s planinskimi lepotami vseh slovanskih narodov. Po možnosti naj se takšni izleti prirejajo s posebnimi turističnimi vlaki. Vsekakor je treba pri vladah vseh slovanskih držav iz poslovati za razmah medsebojne turistEke čim vet prometnih ln potnih olajšav. Za vzgled kako, naj se to vprašanje reši, naj služi široko zasnovana eksikurzija, ki jo je lami priredil francoski planinski ktob v .češkoslovaško in Poljsko. Asociacija naj organizira smo-treoo izmenjavo diapozitivov Ln predavanj ea propagando truristike v vseh slovanskih državah. Stalnemu sekretarijata naj vse nacionalne planinske zveze pošljejo točno gradivo o staji ju voznih ugodnosti za turiste v posameznih državah, nakar bo asociacija pri vladah vseh slovanskih držav skušala izposlova-ti izenačenje teh Uigodnosta, tako, da bi vobče veljali lndivi<3oaiai popusti za vsakega turista brez ozira na skopane ln čas. V zvezi s to resolucijo, M Je frtla »oglasno sprejeta, je dr. Goetel Obenem javil, da je pravkar pripravljena turistična konvencija med Poljsko in Jugoslavijo, ki bo t mnogočem olajšala promet med obesa državama. Popoldanska posvetovanja Po kratkem opoldanskem odmoru je kongres najprej odobril obračun za 19-34, nato pa se je razpravljalo o prispevkih društev v blagajno asociacije. Sklenjeno je bilo, naj stalni sekretariat izdela načrt, po katerem bodo nacionalne zveze poravnale svoje ra-Caime po novem letu 19&5. Nato je dr. Turna predaval o proMesmu: Alpinizem in znanstvo. V svojih Izvajanjih Je posvetil posebno pozornost raziskavanju krajevnih imen. Svoje predavanje je na kon cu strnil v resolucijo, ki zahteva, naj vsako planinsko društvo ustanovi svoj literar-no-znanstveni odsek. Asociacija naj sfenpno nastopi s poročilom o svojem rananstvenem delovanju na petem mednarodnem alpinističnem kongresu. Vsako društvo naj sa-prosi svoje prosvetno ministrstvo za pomoč, da se omogočijo potrebna znanstvena potovanja. Na skupščinah mednarodne turistične unije, ki bo letos v Pontresinu. morajo sodelovati vsa društva, ki so včlanjena v asociaciji. Za uspešno dedovanje stalnega sekretariata naj se osnuje poseben nadzorni odbor in v tem smislu naj se preuredijo tudi pravila Stalni sekretariat tbo razposlal vsem društvom poljski zakon o zaščiti turizma; po njegovem vzgledu naj bi tadi ostale države uredile ta problem. Kongres pozdravlja ustanavljanje nacionalnih parkov. Stalni sekretariat naj izdela osnutek za normo slovanske planinske koče. Na konca se je vnela živahna debata o vprašanju novega predsedstva. Po statutarni praksi so letos Bolgari na vrsti, da prevzamejo vodstvo asociacije. A ker se bolgarska delegacija današnjega kongresa ni udeležila, je skupščina odločila, naj v primeru, da Bolgari morda resignlrajo na predsedstvo, prevzamejo funkcije v naslednjem redu: predsednik dr. Goetel, L podpredsednik dr. Ketter, TI. podpredsednik dr. Tominšek, tajnik Romaniszj-n. Stalni sekretariat ostane v vsakem primeru v Kra-kovu. Ob pol je dr. Tomin šek a zahvalo vsem, zlasti tudi novinarjem, zakUnčil kongres. ljant), ln FVlderika Sarson, uClteljSca na I L meščanski šoli v Ljubljani (sedaj na H. realni gimnaziji v Ljubljani). Narodni praznik Prekmnr ja Proslava petnajsletnice osvobojenja Prekmurja bo pravi narodni praznik. Vsa okolica Lendave se pripravlja na narodno manifestacijo v dneh 8. in 9. septembra. Povsod se vršijo sestanki in posvetovanja, na katerih se razpravlja o proslavi in udeležbi na njej. V primeru lepega vremena se pričakuje velika udeležba domačega prebivalstva, saj nekatere vasi kar tekmujejo, katera bo poslala na proslavo lepšo skupino. Odbor za proslavo je med tem že izdal plakate in proglas. Določen je tudi spored slavnosti. V soboto 8. septembra je ob 19. uri baklada po Lendavi, pri kateri sodelujejo člani vseh društev, vojaška godba iz Varaždina in druge godbe. Ob 2l. uri bo slavnostna seja nacionalnih društev v dvorani hotela »Krona«, predavanje o Prekmurju, ki ga bo imel šol. upravitelj g. Gumilar, in še nekatere druge točke. V nedeljo 9. sep tembra bo ob 6. budnica. nato skušnje za sokolski nastop. Ob pol devetih bo božja služba, na to pa se takoj razvije povorka po mestu, ki bo prav pestra in zanimiva. Sledilo bo slavnostno zborovanje na trgu pred »Krono«. Popoldne bo telovadni nastop Sokola, po nastopu pa velika narodna veselica. Seveda spada v spored tudi sprejem vseh dragih gostov, pripravlja se zlasti sprejem zastopnika Nj. Vel. kralja, ki je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad to proslavo. V meščanski šoli bo tudi »Prekmurska razstava«, ki pa bo otvorjena za občinstvo že v petek 7. septembra. Prekmurje pričakuje, da se bo na ta narodni praznik zbralo v Lendavi mnogo prijateljev iz vseh delov naše banovine. Čuden sklep na balkanijadi Zagreb, 30. avgusta. AA. Na snočnji seji medbalkanskega odbora so se zedinili. da ostane Jugoslavija zmagovalec v štafeti 4 X 400 m. vendar se ji pa točke ne štejejo. Tako je zdaj stanie točk takole: Grčija 51, Jugoslavija 39. Rumunija 23, Bolgarija 13. Turčija 10, Albanija 3. Nj. Vel. kralj Aleksander je blagovolil izraziti zahvalo za poslano brzojavko, ki so mu jo poslali lahkoatletski zastopniki vseh balkanskih držav v Zagrebu. Tudi albanski kralj Ahmed Zogu se je zahvalil za pozdravno brzojavko. Danes dopoldne so se odpeljali tekmovalci vseh balkanskih narodov z avtomobili na Sleme, da si ogledajo zagrebško okolico. Na vrtu so jim priredili zakusko. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved sa petek: Najbrž Se ne bistven« kboijgange Naši kraji in ljudje Ves svet se zanima za zaroko princa Jurja in princese Marine v Bohinju Bohinj, 30. avgusta Princesa Marina, zaročenka angleškega princa Jurja, je hči grškega princa Nikolaja in ruske velike kneginje Jelene Vladi-mirovne. Rodila se je v Atenah 30. novembra 1906. Ze zgodaj je kazala posebno nadarjenost za slikarstvo in veliko zanima- nje za šport. S svojo sestro, našo princeso Olga, je mnogokrat obiskovala beograjske dobrodelne ustanove in to zlasti one, ki so ©amen j ene skrbstvu za revno deco, ter je pri teh obiskih vedno kazala globoko so-žntje, združeno * veliko vnemo in iniciativnostjo v dobrodelnem udejstvovanju. Tudi drugače princesa Marina ni neznana Beograjčanom. Z visoko razvitim družabnim čutom je pri svojih obiskih v jugoslovenski prestolnici vzbudila vedno mnogo nim čutom je pri svojih obiskih v jugoslovenski prestolnici vzbudila vedno mnogo simpatij. Demokratično vzgojena se je pri raznih prireditvah živo zanimala za naše razmere in mnogim Beograjčankam bodo za vedno ostali v najboljšem spominu prisrčni in zanimivi razgovori z njo. Jugoslavija je postala druga domovina bodoče angleške princese. Naše države ni vzljubila «amo zaradi sorodstva, temveč tudi zaradi njenih prirodnih lepot in njenega prebivalstva. Posebno sta se ji priljubila Bled in Bohinj. Novica o zaroki princa Jurja s princeso Marino je vzbudila v angleški javnosti pa tudi drugod v Evropi in zlasti še v Ameriki prav izredno zanimanje, ki je tem bolj razumljivo, ker je princ Jurij šele drugi od štirih sinov angleškega kralja, ki stopa v zakon. Princ Jurij je v 32. letu, rodil se je 20. decembra 1902 v gradu Sandringhamu. Po šolanju v Oxfordu je stopil v mornarico in je zdaj kapetan korvete. Dvorno objavo, da je oče kralj Jurij V. radosten pristal na zaroko, je angleška javnost sprejela s posebnim zadovoljstvom in nekateri angleški dnevniki pišejo o tem obširna poročila. S tem je tudi naš Bohinj na mah zaslovel v vsej angleški javnosti. Zlasti tu- di omenjajo, kako je princ Jurij bil na lovu x Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in kako s svojo zaročenko zahaja na izlete v družbi gostitelja in bodočega svaka Nj. Vis. princa Pavla. Tako so nedavno skupno obiskali glasbeni festival v Solnogradu. Na stanovanju v Londonu čaka princa Jurja še nešteto čestitk iz vseh delov britskega imperija. Kakor napovedujejo londonski dnevniki, bo poroka še to jesen v westminstrski cerkvi. Prav gotovo bosta mlada poročen-ea tudi bodoča leta redca gosta v dragih naših krajih. prevrnjenih lokomotiv pri Radovljici bo trajalo mesec dni Radovljica, 30. avgusta. Blagovni promet od Jesenic do Ljubljane se od sooči dalje razvija povsem nemoteno. Proga je popravljana, adaj je treba spraviti obe lokomotivi iz položaja, v katerega sta se prevrožB. Davi je prispel žerjav iz mariborske železniške dedavnšce in pripeljalo se je 12 delavcev pod vodstvom poslovodje Hitz-la, ki bodo izvršili utirjenje. Takoj zjutraj so začeli v glavnem s pripravami Položili bodo tir ob kraju na desni strani v smeri prati Jesenicam, kamor bodo najprej spravili pomožni voz kt dvigalo, da se ne bo treba vsakemu viafcu poeebej umikati v Radovljico. Najprej bodo demontiraH. kolesne dvojice in drogovje. Vse priprave bodo skupno trajale en teden. Istočasno bodo pofclariali lokom otivi, ležeči na brega proti Savi. Zgraditi bodo moral, s tramovi močan temelj, da bodo lahko dvignili oba stroja. Dviganje se bo vršilo po naslednjem vrstnem redu! Najprej bodo dvignili zalogovnik serije 109, nato vlakovno lokomotivo (serije 109) in slednjič priprežno lokomotivo (serije 342). Dviganje bo zelo težavno, pa tudi nevarno, ker je spodaj močan klanec. Prevrnjena vlakovna lokomotiva drži s sprednjim oprsjem popolnoma prevrnjeno praprežno lokomotivo, na katero bo treba posebno paziti, ko bo vlakovna lokomotiva že dvignjena, da ne zdSpS; proti Savi. Ko bosta obe lokomotivi s podMada- njem dvignjeni do višine proge, boste obe spravljeni na tir. Ali dotlej bodo miniH gotovo trije tedni, če ne cel mesec. Nato odide vse skupaj v glavno revizijo v Maribor. Tam bo tudi ugotovljena celotna materijalna škoda. Delo je zelo težavno tudi zaradi tega, ker je proga le enotirna, vlaki pa pogosti in se mora delovno osobje mnogokrat umikati. Edini večji interval je ponoči okroglo 5 ur, ko lahko delajo nemoteno. Delo se vrši v dveh menjavah podnevi in ponoči. Tretji emigrantski kongres Maribor, 30. avgusta Petdeset odstotkov popusta na železnicah je dovolilo prometno ministrstvo udeležencem III. emigrantskega kongresa v Mariboru, ki se bo vršil v zvezi s proslavo 151etnice obstoja pevskega društva »Jadran« 1. in 2. septembra v »Unionu« po sporedu, ki smo ga že objavili. Emigrantsko društvo »Nanos«, ki vodi vse priprave, je po naših informacijah prejelo že mnogo prijav udeležencev kongresnih prireditev iz vseh krajev Jugoslavije, celo iz dalnjega Niša, Skoplja in Dalmacije. Prihajajo pa neprestano nove prijave. Dolžnost nacionalnega Maribora ie. da vsem številnim udeležencem kongresa, ki bodo ob pregledu položaja naših bratov onkraj meje določali smernice novemu delu, nudi vso moralno oporo in jim s tem dokaže, da se naša obmejna postojanka, zvesta svoji tradiciji in svojemu velikemu belo ju Maistru, zanima za one stotisoče n5** ših trpinov na Koroškem in Primorskem, ki nas v krčeviti bolesti kličejo na složno delo. Bodimo ob priliki kongresnih prireditev vsaj v duhu pri njih! Dolžnost zavednega članstva vseh naših nacionalnih organizacij je, da prvega in drugega septembra s složnim nastopom na kongresu naše emigracije dokaže, da smo si edini vsi Jugosloveni, ko gre za dokumentacijo in afirmacijo jugoslovanske etnične celote na tej in oni strani naših državnih meja. Zato velja: v nedeljo vsi na prireditve, ki bodo v okviru emigrantskega kongresal Prihod rojakov iz tujine Kakor smo objavili po poročilu iz Esse-na, prispe drevi ob 19.44 z monakovskim brzovlakom v Ljubljano velika skupina rojakov iz Nemčije, Belgije in Nizozemske. Izlet je organizirala Osrednja zveza jugcp- vzroča gob j a juha, v kateri ao se kuhate strupene prašnice^ mrzel pot, človeku postane 6lab>o itd. Navzlic temu jo uporabljajo za falzificiranjo delikatnih gomoljik. Šaj je cena 1 kg suhih perigordskih gomoljik čez 500 Din, letni izvoz iz Francije pa je znašal pol milijona kilogramov v vrednosti 300,000.000 Din (predvojni podatki, preračunani v današnje dinarje), goba pa je precej redka — ni čuda, da jo poskušalo fafzificirati s čimerkoli. No, znotraj je strupena prašnica gomoljiki res precej podobna. Debela bela koža, ki se drži tudi posušenih krhljev, takoj razkrinka falzifikat.Ce pa je bil nabiralec tako rafiniran, da je strupeno prasnico celo olupil, potem nam pove resnico mikroskopski pregled. Strupe- na prašnica, ki je gomoljikam tako slična, spada namreč v čisto drugi razred gob, vsa notranja zgradba je docela drugačna. Kongres slovanskih alpinistov v Ljnblja Od leve na desno (zaznamovani z X): dr. Vrtačnik, za njim dr. Stare, predsednik poljskega planinskega društva Osiecki, dr. Mole, major Romaniszjm, zastopnik ministra dr. Andjelinoviča inž. Bloudek, glavni sekretar prof. dr. Goetel, A. Pučnik, dr. H rase iz Prage, dr. Fran Tominšek, podpolkovnik Sarnbek, predsednik HPD dr. Cividini, Vilhar, dr. Krbek, predsednik SPD dr. Pretnar, tajnik SPD Tiplič. Poročilo objavljamo na drugi strani! Skrivnost tragične smrti na vozu Preiskava o krivdi ali nedolžnosti Jožefa Firbasa slovenskih delavskih društev, katere predsednik je popularni organizator Pavel Bolha {na sliki) s centralo v Essenu. Presrčno pozdravljamo brate iz tujine in jim želimo srečno in zadovoljno bivanje v kratko odmerjenem času oddiha v domovini! Strupene gobe na ljubljanski ulici Ljubljana, 30. avgusta Poševno nasproti Leonišču imamo ulico »Na Kodeljevo«. Na eni strani so vojaška skladišča, na drugi pa vrsta vil z vrtovi, pred njimi prav lepo urejen hodnik za pešce. Na tem hodniku je po zadnjem deževju pognala izredna goba. Par dni so jo sosedje opazovali, ne da bi mogli zabeležiti na njej kako bistveno spremembo, potem so jo pa previdno izruvali in stavili uredništvu »Jutra« na razpolago. Sceloderma vulgare ali »strupeno prasnico« jo imenujejo učene knjige. Na zunaj sliči malemu krompirju. Če pa prerežemo zrelo gobo, nas preseneti njena vsebina: črna masa, tu pa tam kaka bela nitka, okoli vsega par milimetrov debela, raskavemu usnju podobna kožica. Milijoni trosov tvorijo ono črno maso. Ko goba docela dozori, poči in odpre tej ogromni množini tros-ja pot po svetu. Ta goba je strupena. Z vražjim gobanom in nekaterimi strupenimi kukmaki se sicer v tem pogledu ne more kosati, vendar po- Ptuj, 30. avgusta O zagonetni družinski tragediji, ki se je zgodila preteklo nedeljo na cesti iz Cvet-kovcev proti Gorišnici, smo dobili še nekatere podatke. Zlasti prebivalstvo v pokrajini in okolici Sv. Marjete niže Ptuja presenečeno stoji pred zagonetko žalostnega dogodka. Orožniška patrulja iz Velike Nedelje pod vodstvom orožniškega ka-plarja g. Mirkoviča in Križišnika, je še istega večera pričela z vso vnemo zasIiSe-vati moža umorjene Firbasove Alojzije v navzočnosti predsednika občine g. Muhiča Ivana in občinskega odbornika Janžekovi-ča Janeza. Orožniki so ugotovili po izpo-vedbah dveh neposrednih prič, ki sta opazovali ves dogodek, po pastirjih Kovačiču Jožefu in Pivcu Maksu, da se je nahajal Jožef Firbas ob času, ko je počil strel, tik voza, na katerem se je vozila njegova pokojna žena in da je takoj po strelu Firbas Jožef zavrgel revolver v neko njivo ter priskočil na pomoč svoji ženi, ki je omahnila z voza mrtva. Oba fanta trdita, da sta takoj po strelu takisto priskočila na pomoč in ko sta se približala kraju nesreče, sta še slišala, kako je rekla pokojničina svakinja Marija Janžekovičeva nasproti Jožefu Firbasu: »Jože, kaj si naredil!«... Nadaljnjih besed pa fanta nista razumela, ker je Firbas govoril proti Janžekovičevf nekaj šepetaj e. Pri zasliševanju, ki se je vršilo pozno v noč, je Jožef Firbas prihajal v razna protislovja, zlasti še, ko je prvotno trdil, da se je vozil 40 m za vozom, potem, da je strel padel iz gozda, in slednjič, da se je igral s samokresom, se pri tem zadel ob neki kamen ter se mu je samokres zaradi sunka sprožiL Pomembno pri preiskavi je nadalje dejstvo, da leži gozd na desni strani ceste, vzeto po smeri, kakor sta se vračali družini Janžekovič in Firbas proti domu, a Firbasova je bila zadeta od leve strani, čeprav je sedela na vozu na desni strani, dočim je na levi sedela Marija Janžekovičeva. Ljudje trdijo, da je Firbas v nedeljo silil svojo ženo na gasilsko veselico v Cvetkovce in jo celo sam peljal na svojem kolesu. Nadalje pravijo, da se je pokojna že večkrat pritoževala, da jo hoče mož ustreliti. Iz vseh teh razlogov so orožniki Firbasa aretirali in ga izročili ptujskemu sodišču, ki vodi nadaljnjo preiskavo, pri kateri pomagajo hvalevredno orožniki iz Velike Nedelje. Po najvestnejše zbranih podrobnostih o žalostnem dogodku bo pripadla naloga sodišču, da razsodi o krivdi ali nedolžnosti Jožefa Firbasa. »Noe« je odprl svoj zoo Ljubljana, 30. avgusta Na vrtu hiše št. 6 v Šelenburgovi ulici se je danes dopoldne pričela majhna predigra jesenskemu velesejmu. Mlado društvo »Noe«, pod čigar varnim okriljem je po znanih viharjih v »Živalci« prejšnje število naših malih rejcev izročilo svojo barko razburkanim valovom našega malega javnega življenja, je priredilo svojo prvo zoološko razstavo. Ker bo tudi »Živalca« od svoje strani razstavila na velesejmu, bo mora' vsakdo, ki se iz amaterskih ali gospodarskih nagibov zanima za male živali, napraviti te dni kar dva obiska, če bo hotel biti poučen o vsem. Vsekakor moramo pri-I znati, da kaže »Noe« pod vodstvom mia-dega, podjetnega predsednika g. Inkreta, šolskega upravitelja iz Šenkovega turna, mnogo vneme in volje do dela. Za dobo treh mesecev, kar društvo deluje, je razstava v Šelenburgovi ulici na vsak način lepo, hvale vredno delo. Na malem, okusno aranžiranem prostoru so razstavljalci od blizu in daleč zbrali pisano druščino živali z zemlje in izpod i neba, da se menda niti na resnični Noeto-' vi barki ni mogla zbrati dosti pestrejša in veselejša družina. Izza mrež svojih kletk gledajo vate jate eksotičnih in domačih ptic in vsake vrste udomačeni in ukročeni sesalci. Mlad srnjak dela druščino mladim plimetkam ter belim in modrim pegatkam, z njimi so vzorno lepe čopaste štajerke, slovite jajčarice, pa goske in race. Tu se lahko seznanite z vzorno predstavnico jezerske ovce in sanske kožice, s purami Vir-ginia, ki v letu zrasejo do 10 kg teže, z mladimi kokoškami Rode Island, ki slove tako kot jajčarice kakor po svojem mesu, s pritlikavkami in rimskimi golobi. Potem te pozdravi spet cela farma rajskih in domačih ptic: afrikanski škorec, male, v Ljubljani vzrejene papige Fischer agapornis, dlesek, kalin, parček ognjenih tkalcev, kitajska prepelička, ščinkavci vseh eksotičnih vrst, cebra, kuba, zeleni kardinal, pa spet ščinkavci, kakršni so pri nas doma, lišček, čižek, repnik, avstralski kobilar. Pa naletiš na stare" znance fazane in zajčke, samo da je vsak v svojem posebnem oblačilu, pa morske prašičke med njimi. Od zajčkov so zastopane menda vse pasme: tu je modri dunajčan, ki ga goje zavoljo kože in mesa, pa havana, činčila in vse bele vrste, orjak, dunajčan, hermelin. Posebne pozornosti so vredni angorski zajci, ki so dragoceni po svoji dolgi, mehki, volnati dlaki. Trije dajo 1 kg volne na leto, ki je vredna 600 dinarjev. Uprava društvenega glasila »Rejec«, ki ga ureja g. Inkret, je poiskala stikov z nizozemskimi, francoskimi in češkimi tvrdkami in je v kratkem času zbrala med našimi rejci 20 kg te iskane volne za izvoz. Za živahnost na razstavi skrbijo bobri in veverice, za mrko resnobo velika uharica, mala uharica in čuk. Vmes pa so še lisice, polhi, dehorji itd. Zanimivost zase je majhna razstava psov. Med drugimi razstavljajo prav lepe efc-semplarje gg. Jurkovič, Škof. Cesar, dr. Tavčar, Herfort, Bregar, Marenko, Rozman Petelin, Eger, Zakrajšek iz Ljubljane, predsednik Inkret, dr. Jenko iz Vevč, župan Pavlin iz Radomelj, šolski upravitelj Trobiš iz Komende pri Kamniku in Cvenklo-va iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova grenčica« najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove vode« zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Tretji zvezde »Kronike" s pravkar ičsikn tretjim zvenkmn revije •Kronika*, ki jo je pričela izdajati ljuMtjian-«ka mestna občina, je nastopila pomembna in razveseljiva sprememba, ki bo samo utrdila obstoj tega časopisa: Revija ee je iz »Kronike mesta Ljwbljane< spremenila v »Kroniko slovenskih mest«. Dobila je širSi krog, postala ie književni^ organ vsega slovenskega urbanizma, s čimer je njen pomen še bolj narasel. Tretji zvezek ie stop v znamenju te spremembe. , Na uvodnem mestu je objavljen členek župana drmrega največjega slovenskega mesta. Maribora, dr. Frania Lapolda z npgovo eliko na posebni prilogi. Nato se vrste pozdravne besede županov dr. Alojza Gori 6a-na (Celje), Ladislava Jeršeta (Ptuj), Urila Pirea (Kranj) in dr. Josipa Režeka (Novo mesto), vsi s slikami. Tako je toreji vidno obeleženo razširjenje »Kronike« na vsa večja mesta nase ožje domovine. Zaklfačuje se daljša razprava drja Ivana Laha »Knez Miloš v Ljiubljani«. ki obravnava poglavje iz zgodovine stikov med Srbi in Slovenci v prvi polovici 19. stoletja. Jože Jenko obdeluje našo prometno zgodovino, ki je nedvomno zanimiva in doslej še malo znana. Njegova razprava z naslovom >Ko nam je stekla prva železnica« vsebotje več nego obeta naslov: začenja se s široko retrospektivo v čase pred železnico, zlasti v dobo postiljonov. Podrobno opisuje graditev železniške proge Celje — Ljubljana in nje otvoritev dne 16- septembra 1849. — Maks Samassa, bivši lastnik sloveče Samaesove livarne zvonov v Ljubljani (sedaj »Strojne tovarne in livarne«) je bil pač najibolj poklican, da opiše zgodovino rodbine Samassa, ki je imela v Ljubljani nad 140 let svoje podjetje. Nadaljuje ee kulturnozgodovinska razprava dr. Stanka Skerlja »Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja.« Nadaljuje se tudi razprava dT. Rudolfa . Andrejke »Naistarejše ljubljanske industrije«. Dr. Josip Žontar je prispeval članek »Cerkev in ustavni razvoj naših mest«. V. Steeka razpravlja o stari Kristusovi sliki na ljjbljan6kem magistratu. Daljša je razprava Lorza Pippa »O zgodovini statistike, ljudskih štetij m popisov prebivalstva«, ki marsikje značilno osvetljuje nekdanje razmere. Ponatisnjeno je originalno slovensko povelje Mariji Tereziji o ljudskem štetju v Ljubljani L 1770. Ravnatelj ljubljanske Mestne klavnice Ivan Peetotnik_ prikazi je razvoj in današnje stanje tega važnega mest-nega podjetja. — To je »ljubljanska« vsebina kronike, ki ee ji seveda priključuje le prava kronika mesta Ljubljane ob koncu zvezka z mnogimi portreti. Vsak izmed prej omenjenih člankov in razprav je lepo ilustriran, vmes pa najdeš kot posebno prilogo na umetniškem papiriy posnetek fotografije zaslužnega ljublj anskega zgodovinarja Ivana Vrhovnika. Nov obseg Kronike očitno razodeva članek ravnatelja Frana Baša ^Maribor ob Dravi«, ki z zgoščenimi potezami označuje poglavitne razvojne linije tega mesta od davnih začetkov do sedanjega stanja, opo-zaijajoč na njegov geografsko-politični m nacionalni pomen. Franc. K. Kos piše o mi-noritski cerkvi in jugozapadnem Mariboru v 18. stoletju. V ciklus člankov o Mariboru in drugih slovenskih mestih je nekako vrinjeno nadaljevanje sicer splošno zanimive razprave Vilka Ukmarja »Pogled na naše glasbeno ustvarjanje« (s slikami in notnimi reprodukcijami). Pisec obravnava v glavnem dobo Krekovih »Novih Akordov« in podaja umetniški profil skladatelja Emila Adamiča. O regulacijskem problemu Savinje. ki tako živo zauima Celje, razpravlja inž. Blaž Pristovšek. Ravnatelj mariborske študijske knjižnice Janko Glaser, ki je pričel že v »Slovenskem Tisku« objavljati zgodovino mariborskega tiskarstva, piše o La-voslavu Kordešu in njegovi tiskarni v Mariboru. Arhitekt dr. inž. Ervin Fabrici je prispeval z značilnimi ilustracijami opremljen članek »Renesansa, barok in klasicizem v mariborskem stavbarstvu«. Iz zapuščine pokojnega generala Rudolfa Maistra je objav- ljeno poglavje njegovega žal nedovršenegn spisa o prevratu »Prevzem mestne uprave v Mariboru dne 2. januarja 1919«. O znanem »Mariborskem otoku« piše Fran jo Baš: njegov članek je majhna znanstvena monografija o tem, še nedavno zanemarjenem kosu mariborske okolice, ki ee je v zadnjih letih uvrstil med največje mariborske atrakcije. V Ptjj nas vodi prispevek dr. Alojzija Remca »Nurnberška kronika iz 1. 1552. v Ptuju«. Prof. H. Druzovič, ki hvalevredno raziskuje našo glasbeno zgodovino, je zastopan s člankom »Franc Liszt v Mariboru«. Ob koncu sta še krajša članka: Ivan Vrhovmk »Nekaj pozabljenih ljubljanskih svetišč (kapela na" Zabjakj) in Lojza Pippa »Starostna razdelitev prebivalstva Ljubljane po ljudskem štetju iz L 1867.« _ Kroniki ljubljanskega mesta, ki jo sestavlja mestni arhivar, se zdaj pridružuje tudi mariborska kronika, in sicer za prvo letošnje polletje; nje avtor je prof. Franjo Baš. Vsebinsko pestro in bogato opremljeno »Kroniko« zaključuje Splošni pregled z nekaterimi nekrologi in informacijami Pregled češke literature XX. stoletja Za 7. zvezek enciklopedije »XX. stoleti« je spisal dr. Bedfich Vficlavek nad 60 strani leksikonekega formate obsegajoči pregled češke Bteratire XX. Stoletja. Na tem mestu emo že zabeležiti lani iziSti pre- gled celotne češke literature, ki ga je profesor literature na univerzi v Brnu dr. Arne Novak sestavil za zbirko »Českoslov. vlaisti-veda« (»Sfinx, Praga). Ne bo tedaj nezanimivo, če opozorimo tudi na studijo dr. Vac-lavka, tembolj, ker se tiče literature našega stoletja. Namenoma spajamo pojma »pregled« in »študija«. Dr. Vaclavek je nalogo-avtorja, ki nai prispeva za enciklopedični zbornik pregled novejše češke literature, razumel tako, kakor jo razume samo resnoben znanstvenik: ne kot komplikacijo z naštevanjem imen in ohlapno karakteristiko spisov, marveč kot samostojno delo, kot poizkus nove literarne razvrstitve in nove ara vrednočenja. Pisec ee jie oddaljil tradicionalni šoli čeških literarnih zgodovinarjev, ki je našla prav v Arnu Novaku bleščečega eo'obnega nadaljevalca. Dr. Vaclavek je apliciral na novejše češko slovstvo nove literarne metode, ki ee jim očitno pozna svetovnonazorsko izhodišče historičnega mate-rializma. Prav zaradi tega je njegov pregled češke literatjre XX. stoletja zanimiv novotaTski pojav. Načelno pomembno je zlasti prvo poglavje, ki jarko osvetljuje avtorjevo prebojno stališče. Pod naslovom »Ritem razvoja in stanje« skuša dr. Vaclavek zgoščeno in vendar jasno prikazati svoje poglede na češki literarni razvoj. V uvodu navaja bistre besede, ki jih je veliki konepirator v češki slovstveni kritiki F. X. Š a 1 d a zapisal že leta 1900., razpravljajoč o modemi češki H-teratori: »Če pravijo, da jeenaš literarni 1 DANES SLAVNOSTNA OTVORITEV SEZONE! Premiera velefilmske operete KRALJA VALČKA Opereta polna veselja, petja, zabave in domačnosti. Predstavlja nam boj med Straussom in Lannerjem za najboljši valček. Renata Miiller, Willy Fritsch, Panl Horbiger, Rose Barsonv Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Na programu nova Silly šala. Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11. do pol 13. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Domače vesti ♦ Udeleženci limnološkega kongresa so v »redo zvečer iz Beograda odpotovali v Skoplje. Pred odhodom jim je beograjska občina priredila banket, katerega se je udeležilo okrog 120 znanstvenikov iz 19 drža r. Iz Skopi ja bodo komgresisti obiskali po že določenem programu eksurzije Ohridsko jezero, Prespansko jezero, Bitolj, Ve-ies, Skadrsko jezero, Split in Plitvička jezera. Štedljiva Lutz peč JUGO-LUTZ, d. z o. z., Ljubljana 7, tel. 3252 Maribor, zastop. Pinter & Lenard, veletrg. ♦ Mednarodna protituberkulozna unija, v kateri je včlanjenih 43 držav, ima svoj sedež v Parfau, vsako drugo leto pa prireja mednarodne konference specialistov za tuberkulozo. Te konference so velikega znanstvenega pomena. Prva taka mednarodna konferenca se je vršila v Parizu, predlanska v Washingtonu, letošnja 9. pa 6e bo vršila od 4. do 6. septembra v Varšavi. Jugoslavijo bosta na tej konferenci zastopala profesor dr. Vladimir čepulič iz Zagreba in docent dr. Jevrem Nedeljkovič iz Beograda, ki sta svetnika mednarodne protituiberkulozne unije. Na sporedu konference v Varšavi so tri glavna predavanja, vsakemu glavnemu predavanju pa bo dodi-nih 10 predavanj, ki se bavijo z isto snovjo Med konferenti sta tudi ota naša »zastopnika. Mednarodna unija za pobijanje tuberkuloze izda potem vsa predavanja v tisku in sicer glavne referate v francoskem in angleškem jeziku, ostala predavanja pa v skrajšani obliki v raznih drugih jezikih. Danes grandijozna filmska opereta ,Pevčeva ljubezen' v kateri poje slavni tenor LOUIS GRAVEUR ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din. ♦ Sreska organizacija JNS Litija Obvešča vse člane bivših krajevnih organizacij JNS, ki sedaj spadajo pod občino Višnja gora. da bo ponovni občni zbor članstva v neie-Ijo popoldne ob 15. v šoli v Višnji gori. ♦ Rabite naša imena. Uprava pošte in fcrzojava razglaša: Čeprav so lisci že prej opozorili javnost, da svojim dopisnikom v inozemstvo sporoče svoje naslove in namembne kraje v našem jeziku in da naj inozemski pošiljatelji, kadar pišejo v Jugoslavijo, označijo naše kraje samo v našem jeziku, so še zmeraj pogosti primeri, da prihajajo poštne pošiljke z označbo krajev v tujem jeziku, zaradi česar se take pošiljke vračajo kot nedostavljive, ker so poštnim uslužbencem tuja imena naših krajev neznana. Ker je vračanje takšnih pošiljk v škodo tako prejemnikov kakor pošiljalcem, se občinstvo ponovno opozarja, naj v korespondenci z inozemstvom v svojih naslovih naše kraje označujejo izključno samo z našimi uradnimi imeni. ♦ Zveza ribarskih društev dravske banovine priredi letos na jesenskem velesejmu v Ljubljani ribarsko razstavo. — Ribarstvo pridobiva od dne do dne na veljavi. Je to pojav umnega razumevanja v gospodarskem, tujsko-prometnem in športnem cziru. Ribarska razstava bo pokazala delo in trud ribičev v preteklosti, razkrila bo današnje stanje riibarstva in doprinesla dokaze, da se z umnim gospodarstvom vendar Ie da doseči tudi gmotni dobiček, ki mora izpreobrniti tudi miselnost onega dvomljivca, ki vidi v ocenjevanju gospodarskega pomena ribarstva vedno le pomisleke in zre v razstavi edino le uzadovoljenje lovske in športne strasti. — Dobro nasajena voda izkazuje najmanj isti dohodek, kakor s trudom obdelano polje bregov, skozi katere se vije potok. Razstava hoče s svojim' historično zanimivimi predmeti prikazati delo kreteklosti. Nazorno hoče predočiti razvoj med tem, kar je nudila voda človeku pri skromnih lovilnih sredstvih do današnjega časa, ki kaže bolj in bolj izpopolnjeni in racionalni izkoriščeni ribji lov. Navzočnost domačih, oddaljenejših in inozemskih posetnikov, uglednih strokovnjakov bo .pripomogla, da se bodo z zdru- ženimi silami pomnožili izgledi na uspeh, ki ga zasleduje razstava s to prireditvijo. Razstava je naša, pristno domača. To pa ne moti naših športnih ribičev, da bi odvračali pozornost od tujega, ki se zamore prilagoditi našim razmeram. Koliko je predmetov, ki leže raztreseni med staro šaro, na podstrešjih in zapuščenih lokalih. Ribiški pribor raznih vekov ima v zgodovini razvoja tega priljubljenega športa vedno toliko privlačnega na sebi, da priveže človeku spomin na ono dobo za nekaj trenutkov. Naši ribiči so teh predmetov nabrali že obilo. Komur je na tem, da poživi iabero in mnogo ličnost razstave, je še vedno dobrodošel. V kratkih potezah hočemo orisati, kako nameravajo ribiči prireditev poživiti. V razstavnem paviljonu bo žuborel živ potoček. Mala umetna reka se bo vila vzdolž paviljona. Tok njen bo vijugast. Voda se bo spuščala v rahlih skokih preko kotanj in korit. Potok bo založen z zelenim rastlinjem, kotanje pa bodo obložene s prodom, ki bo nudil dovolj zavetja in skrivališč živim ribam. Po razmerju vodne temperature, globine, deročine bodo založena korita >s številnimi sladkovodnimi ribami naših krajev. Nebroj vrst raznih riib in ribic je v naših potokih. Vseh vrst ribe bod0 plavale, oskrbovane v potoku. Od sulca in soma do naših malih ribic, vse bo vrvelo v koritih. Občinstvu bo ta naravni pogled tem bolj ugajal, ker so korita na razgledni strani opremljena s stekleno steno, ki bo dopuščala premotrivanje rib do potankosti Doslej smo iblli na velesejmskih prireditvah navajeni, da smo občudovali male postrvi-ce v odprtih bazenih. Na tej razstavi bo pogled na živo ribo omogočen tudi v notranjščini paviljona ne glede na dnevno svetlobo, ki jo bo nadomeščala žarka luč. Ribič tudi hoče, da morajo biti v potoku ribe, ne ribice. Obljubljajo nam močnega sulca, soma. Večje ščuke in več kilogramske postrvi so že zagotovljene. Podani so torej prav vsi pogoji, da bo ribarska razstava prava atrakcija jesenskega velesejma. ♦ Himen. V nedeljo 26. t. m. se je poročil sreski veterinar iz Krupnja g. Pivk Ignacij z gdč. Pepico Weber, hčerko veletr-govca in veleposestnika iz Nuštra. Mlademu paru žilemo obilo sreče. ♦ Redno vpisovanje v dopisno trgovsko iolo v Ljubljani se bo vršilo do 10. sept. vsak delavnik od 9. do 12. in od 16. do 18. v nedeljo in na praznik od 10. do 11. dopoldne osebno pri ravnateljstvu DTŠ na Kongresnem trgu 2-II, ali pa z vpisnico, katero lahko vsakdo s prospektom prejme. V tem času veljajo izjemne ugodnosti. DTŠ poučuje trgovske predmete, kakor knjigovodstvo, korespondenco, stenografijo, strojepisje itd. moderne jezike, kakor nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino. DTŠ pripravlja učence tudi za privatni izpit na državnih trgovskih šolah. — Ker so s tekočim šolskim letom vsi prispevki znatno znižani, je omogočen uspešen strokovni študij pri tem zavodu vsakomur. Podrobna brezplačna pojasnila in prospekti se dobe pri ravnateljstvu, šola uživa zavoljo svojega vestnega in resnega dela najboljši glas, zaradi česar se lahko vsakomur kar najbolj toplo priporoča. ♦ Na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4-1. se bo vršilo vpisovanje gojenk ta hospi-tantk dne 1. in 3. septembra od 8. do 12. dopoldne. Na zavodu se poučujejo naslednje tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file, biserna dela, konfekcioniranje, gobelin ta tkanje. Redne gojenke se- sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. ♦ Orožnova kofo na Črni preti proslavi 40 letnico v nedeljo 2. septembra. Ob 11. uri dopoldne bo bral mašo grof- Mlakar, ki bo imel tudi zgodovinski govor, na to govor predsednika ter planinska zabava. Koča je popolnoma preurejena ter opremljena z udobnimi ležišči. Ako se do sobote opoldne prijavi dovolj interesentov, priredi SPD Pri boleznih želodca, črevesja in pre-sinavljanja privede uiporaJba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, M preidejo v kri. avtobusni izlet ▼ Bohinj in sicer v soboto odhod iz Ljubljane ob 15.30 uri izpred palače Grafike na Masarykovi cesti in v nedeljo odhod v Tavčarjevi ulici izpred kavarne Evropa ob 4.30 uri zjutraj. Preekrbite si pravočasno, a naj dalje do sobote opoldne, vozovnice za avtobusne izlete, ker v primeru nezadostne prijave mora odpasti avtobusni izlet. Vozovnice dobite v pisarni SPD na MaearTkovi cesti, v palači Grafike. — Črna prst je znana po svoji izredni legi, ki nudi krasen razgled na Triglavsko pogorje. Od Bohinjske Bistrice do Orožnove koče je hoje dve in pol uri. Izleti na Jadran. Generalna direkcija državnih železnic in glavna agencija Jadranske plovidbe priredita od 8. do 20. septembra poslednji izlet v tej sezoni z ljudskim vlakom na gornji Jadran. Pogoji so zeLo ugodni, ker znaša voznina iz Beograda v Crikvenico, Selce, Novi in nazaj samo 150 Din, iz Beograda v Senj, Baško, Rab in nazaj pa samo 165 Din. Pension v prvorazrednih hotelih bo stal 110 do 185 Din. Z Raba se bo 10 septembra organiziral izlet s posebnim parnikom v znameniti Oforovski fjord z obiskom Karlobaga, No-evga grada, Jablane a in Obrovca. Cena temu izletu, ki ni obvezen, je 60 Din za osebo. Plačila za pension v hotelu in za izilet v Obrovski fjord sprejema glavna agencija Jadranske plovidbe od 25. avgusta do 5. septembra. Glede vseh obvestil in ^prijav se je obrniti na Jadransko plovidbo, Beograd, Kneza Miha jI a 8. ,Jiufoctu$0 dvnalt mila, da Ur* M* ♦ Umrla je gospa Angela Brovetova, posestnica in gos-tilničarka v Trebnjem. Za blago materjo žalujeta dva sina in hčerka. Pogreb bo danes ob 8. Lep ji bodi spomin, alujočim naše iskreno sožalje! ♦ Pogozdovanje južnosrbskih goličav. Gozdovi pokrivajo 31 odstotkov površine var-danske banovine. Površina obdelane zemlje iznaša 49 odstotkov in odpade tako na go-ličave okrog 20 odstotkov od celokupne površine vardarske banovine. Pogozdovanje je že četrto leto na uspešni poti. Propaganda pogozdovanja je med ljudstvom uspela v veliki meri. najboljši zgled pa dajejo ljudstvu državna in banska uprava ter hove ustanove. Od leta 1930. so posadili na južno-srbskih goličavah preko 15 milijonov gozdnih dreves. Preko 13 milijonov sadik z uspehom od 50 do 100 odstotkov odpade na privatno posest. POSETITE BOHINJSKO JEZERO Vila »Zlatorog« je znižala cene od 1. septembra s štirikratnimi obedi in stanovanjem na 40.— Din. A. Rožič, Bohinjsko jezero. 6849 ♦ Preložena otvoritev vodovoda na Vi-ževku. Slovesno odprtje vodovoda v Višev-ku pri Sv. Trojici se ne bo vršilo to nedeljo, temveč šele na kvatnno nedeljo 23. septembra, ker so se težaška dela zaradi deževja zakasnila. Toliko v vednost tistim, ki so »Domžalca« brali. Najnovejši plašči za jesen in zimo so že gotovi pri A. PAULIN, LJUBLJANA ♦ Kljukasti križ na bogomilskem nagrobniku. Zgornji Mičioci, 15 km severno od Sarajeva, bodo morda poštah znani po svetu zaradi te dni izvršenega odkritja. V okolici male gorske vasice je okrog 20 velikih bo-guimil^kih grobov z velikimi nagrobniki. Na enem od teh nagrdhnikov sta izklesana dva kljukasta križa, zelo podobna onemu, ki je znak nacionalno-socialističnega pokreta v Nemčiji. Za nenavadno znamenje na Ibogumilskem nagrobniku so se že zanimali neki nemški turisti, ki so potovali skozi Sarajevo. To je prvi primer, da so se našla taka znamenja na bogumilskih spomenikih in bo treba šele dognati njihov pomen. Ko se svet mnogo zanima za poreklo kljukastega križa sploh, bo morda tudi bosanska gorska vas deležna nekaj ®animanja. ♦ Iz strupa hercegovskih kač Izdelujejo v Ameriki sredstvo proti raku. Po iniciativi mostarskega Doma narodnega zdravja in njegovega vodstva 6e prebivalstvo Her-ceg-Bosne že dolgo časa vneto ukvarja z lovom strupenih kač, ki so postale dobro izvorno blago. Lov, uveden in organiziran od vodstva zdravstvene ustanove, rešuje na eni strani prebivalstvo nevarne strupene zalege, na drugi strani pa daje prebivalcem tudi lepe zaslužke. Sprva so strupene kače oddajali nekaterim zavodom v Zagrebu, ki izdelujejo protistrupe, v zadnjem času pa je uspešno razvil eksport kač v Nemčijo in še nekatere druge države. Za kače so se začeli zanimati mnogi tuji učenjaki in je že večkrat obiskal kačja lovišča v Herceg-Bosni profesor dr. Korbler, ki sodeluje pri raznih nemških in ameriških znanstvenih ustanovah. Ta znanstvenik se je posebno zanimal za najnevarnejšo vrsto strupenih Jutri otvoritev sezone v ZVOČNEM KINU IDEAL Na programu premiera šaloigre Na povelje tetke Gustike! V tem filmu nastopa slavna HANSI NTESE. Mnogo zabave, smeha in neskaljenega veselja nam obeta to delo kač, ki jim pravijo »poskoke. Sedaj so pričeli iz strupa teh kač ameriški učenjaki izdelovati sredstvo proti raku m se o teh poizkusih mnogo piše po evropskih in ameriških strokovnih revijah. ♦ Spet je utonil otrok. Družino posestnika Letonje iz Dežne v občini Gorci v Halozah je zadel hud udarec. Ko je te dni bila družina na polju pri delu, so ostali otroci sami doma, med njimi tudi štiriletna Anica. Otroci so se v sobi igrali, med igro pa je mala Anica zlezla na odprto okno. od koder je padla v cisterno za vodo, ki je bila napolnjena z 7500 litri. Seveda ji otroci niso mogli pomagati. Ko se je proti večeru vrnil oče domov, je pogrešil ljubo Ančico in takoj -zaslutil nesrečo. Iskal je ubogo žrtev z grabi jami po vodi in jo potegnil mrtvo na kopno. ♦ Stavite v loterijo in — zadenete. Kolika radost! In če ne zadenete kar se največkrat zgodi? Kaj potem? Razočaranje in jeza. Prihranite si raje srd in ne igrajte ee s srečo! Tudi pri perilu ne. Preizkušeno Zlatorogovo milo Vas nikdar ne bo razočaralo. Pri njem je treba, da ostanete. Zlatorogovo milo je splošno priljubljeno zaradi svoje velike čistilne moči in zaradi svoje izdatnosti. Resnica je, kar trdi ljudski glas: »Le Zlatorog milo d». belo perilo!« Priporočamo ga tudi mi! ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah ln plisira tovarna JOS. REICH. DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus, odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekejie. Iz Ljubljane Nepojmljiva redukcija na železnici. Mnogoštevilni potniki, ki se dnevno vozijo z večernim rezervnim vlakom na progi Ljubljana-Zalog-Ljuibljana, s« dobili novo snov za razmišljanje v času, ko se tišče v vagonih čakajoč na odhod vlaka. Snov za razgovore in razmišljanje je namreč ukrep da so zadnje dni ta vlak. ki je štel vedno tri do štiri in tudi 5 voz reducirali tako, da ima le še dva vozova ki sta seveda vedno prenatrpana. Potniki-železničarji, delavci in delavke ki so od dela utrujeni in bi radi sedeli, premišljujejo, zakaj je bila ta redukcija potrebna in na čem bo železnica kaj prištedila. Pravega vzroka najbrže nikoli ne bodo našli, dasi bodo o tem razmišljali toliko časa, dokler ne bo zopet nujno potrebnega števila vozov. Od dela utrujenim potnikom bi bilo pač treba nuditi saj toliko prostora, d a bi mogli sedeti, saj se zadovoljujejo tudi, če sedita po dva na prostoru, ki je določen za eno osebo, še prav posebno pa se je treba ozirati na ženske, ki so sedaj primorane tlačiti se med moške, ki neprestano kadijo. Železniško direkcijo prosimo, naj pusti »rezervi« v počitniških časih vsaj tri vozove. u— Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, posluje od 1. septemibra dalje za stranke ob delavnikih od 8. do pol 13. in od 16. do pol 18. v sobotah pa od pol 8. do 13. u— Jadranaši, Jadranašlce! Obvezen sestanek za vse one, ki so se prijavili za ekskurzijo, to jutri v soboto ob 11. v posvetovalnici. Vsi in točno. — Odbor. u— Občni zbor SK Polža bo na praznik 8. septembra ob 10. dopoldne pri klu/bovem poslovodji g. Ivanu Zupančiču v Zavrtačah pri Višnji oori. Občni zbor, ki je po pravilih reden, je moral biti preložen iz važnih ra2'ogcv. Dnevni red se je v toliko izpre-rue.ril, da volitve uprave Dolenjskega doma odpadejo, pač pa bodo volitve odbora. u— Obrtništvo opozarjamo na predavanje podpredsednika Zbornice TOI, ki bo danes ob 19.25 v ljubljanskem radiu. u— Ne pozabite, da je dane« otvoritev 6ezone v Elitnem kinu Matici. Na programu je filmska veleopereta »Kralja valčka«, v kateri nastopajo najboljši igralci kakor Renata Miillerjeva, Willy Fritsch, Rosa Barsony in Pavel Horbiger. Ta velefilmska opereta je žela povsod mnogo uspeha. Vsebina je zajeta lz življenja stvariteljev najlepših valčkov: Straussa in Lannerja. Vsemu svetu, posebno pa glasbeni publiki, je Dr, Franta Mis ne ordinira od 31* VIII. do 16. septembra 1934« 6857 preporod končan, ne veriemi: baš sedaj, v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, se bo Odločilo, ali bomo imeli literaturo v višjem pomenu besede: literarno kot svet vrednot in svojih vrednot. Literaturo ne kot slučajnost in izjemo, marveč kot red in metodo, kulturno obliko in organizem.« Na pragu našega stoletja je bil potemtakem, kakor pravi dr. Vaclavek, v češki literaturi takle položaj,: »Dokonojje se boj za ustvaritev resnično izvirne in lastne literature, potem ko so — po dolgem prekinje-nju nie razvoja v 17. in 18. stoletju — dolgo. na hitro roko in nec»rganično prebirali tuje »vzore«; bojjjejo se za ustvaritev samostojne in umetniško višje književnosti, iščejo metodo in red te tvorbe, zdai z eksperimentalnim pesniškim delom, zdaj v živi spojitvi z razvojem dobe. da bi se tako literatura včlenila v celoten socialni in kulturni razvoj dobe kot e vojska kultjTna oblika.« To >včlenjevanje« slovstva v celotni razvojni ritem češkega naroda prikazuje dr. Vaclavek z vidika avtorja, ki veruje v premoč gospodarskih in socalnib sil nad du-hovno-kulturnimi nagibi in stremljenji. Nje-govemj sociološkemu merilu ni treba na čelno oporekati, ker v splošnem odkriva široko orisano obličje časa in ker utemeljme poiav raznih literarnih etrui in generacij « trdno osnovo celotnega družabnega stanja Mislimo samo. da sociološko pojmovanj i • terarnega razvoja vzlic vsej vnanji zakonitosti tako malo izčrpuje resnično življenjsko vsebino dobe, kakor n. pr. mehanistično pormovanje prirodne zakonitosti ne izčrpa neizmerne zapletenosti in mnogovrstnosti kipečega življenja Žeto je tudi ta metoda re'ativna in samo ena izmed mnogih. Utemeljujoč razvojni ritem češke literature ob koncu in v začetku 20. stoletja, pride avtor do svetovne vojne, ki se mu zdi usodno važna tudi za literat-iro, zakai po ni i nastaja literarno dogajanje, >ki bo vtisnilo stoletjiu svoj karakteristični značaj.« Kot literarnemu sociologu, ki motri slovstveni razvoj s širokega razgledišca svetovnih pojavov in vsečloveških idej, 6e mu zde nad vse važne socialne kataklizme časa. ne polaga pa izrecne važnoti na pretresljivi fakt češke rja narodnega osvobojenja. kakor da je njegove tresljaje občjtila samo etarejT ša generacija in kakor da ni imel zaznat nega vpliva na povojno češko literaturo. >Tako 6e torej giblje ritem razvoja češke literature v 20 stoletju,« sklepa avtor po označitvi najznačilnejših etruj in pojavov, ki ustrezajo splošnemu valovanju dobe. »ritem, ki ga nosi prei označeni družbeni in z^o dovinskj razvoj. Giblje se od epigonsk-^ga bega od življenja v duševnost io k dovršenim formam preteklosti, preko novega naklona k empiriji in družabnemu življenju tja do sinteze empirije in umetniškega oblikovanja. umetnosti in življenja.« Smisel literarnega razvoja vidi dr. Vaclavek v sintezi umetnosti in življenja: načelo, ki kaže viteško zmago Šaldove umetniške konstruk-tivnosti tadi na področju historično-maileria- listične ideologije. Pri nas pristaši te ideologije še niso tako daleč, dasi je Miroslav Krleža v svojih najnovejših esejih prišel do podobnih sklepov, ki visoko prekašalo kul-turnonazorski primitivizeui večine socialističnih literatov. Po omenjenem uvodu se šele pričenja pravi pregled češke literature 20. stoletja, ki jo je dr. Vaclavek razdelil v tri oddelke: 1. Od začetka stoletia do svetovne vojne. 2. Svetovna vojna. 3. Od svetovne vojne do sedanjosti. Ne moremo se kajpak spuščati v oodrobno premotrivanje njegovih generacijskih in literarno strujarskih razvrstitev, njegovega vrednočenja idejne in formalne plati njih stvaritev in vedno interesantnih, duhovitih in kdaj pa kdaj žgočih karakteristik posameznih pesnikov. Čeprav bo mar-sikai ostalo sporno in ne bo zadovoljilo avtorjev in njih poznavalcev, ki ne pripadajo idejnemu krogu dr. V&clavka, bo vendar po njegovem pregledu češke literature 20. stoletja rad segel tudi njen inozemski prijatelj: Ne bo ga zanimalo samo avtorjevo metodološko novotarstvo, marveč bo takisto spoznal mnogo zanimivega, ko se bo pod njegovim vodsvom ogledaval. da se izrazim v žargonu starih romantikov, bujno razrasli sodobni češki Parnas. Spis je okisno opremljen in ilustriran. —0 Zbrano delo dr. Franceta Prešerna, ki ga pripravlja za Tiskovno zadrugo univ prof. dr. Kidrič, izide za božič v dveh debelih knjigah, z obsežnim uvodom, z vso korespondenco, s podrobnim komentarjem in s slikami. Ta izdaja bo za dolgo časa de-finitivna in izide, kakor nam poroča založnica, v omeieni nakladi. Na knjižni trg pride manjše število izvodov, ki bodo znatno dražji. Opozarjamo gitaitelje, da še vedno lahko subskribirajo to izdajo proti plačilu na obroke. Plačati je treba 12 obrokov po 12.50 Din za broširano in 00 14.50 Din za v platno vezano izdajo. Za izdajo v pol-usnjeni vezavi plačate po 15.50 Din mesečno. Subskribcija bo v kratkem zaključena. 751etnira Marka Carja Dne 30. t m. je poteklo 75 let, kar se je rodil v Herceg-No-vem (Boka Kotorska) književnik Marko Car, ki se skorai že šestdeset let oglaša po raznih revijah. Marko Car je spisal več knjig literarno-kritičnega in esejističnega značaja. Mnogo ie prevajal iz italijanskega, francoskega, latinskega, nemškega, afigleš-škega in španskega jezika. Kot izboren poznavalec italijanščine in francoščine je v ta dva jezika, zlasti pa v italijanščino, prevajal srbohrvaške ij?snike in pisatelje in pisal o njih po rimskih in pariških revijah-Marko Car je kultiviran estet globoko na-obražen kritik in fin stilist. Njegova eee iistična knjiga »Moje simpatije« je izšla nedavno že v tretji izdaii Še v julijsko-avgustovem zvezku .Letopisa Martine Srp-n. Danes zaprto. Jutri zvočna opereta »Zvoki ljubezni (Gardist cesarice) in dve zvočni predigri. Iz Kranja r— Zv°čni kino v Narodnem domu predvaja najveselejši film, komično opero »Fra Diavolo«. Gospodarstvo K tezkočam pri izvozu sadja v Nemčijo V številki od 28. L m. je »Jutro« obiavik) resolucije, sprejete na glavni skupščini Zveze trgovskih združenj, ki ee je vršila preteklo nedeljo v Konjicah. Poleg teh objavljenih resolucij je skupščina sprejela še posebno resolucijo glede izvoza sadja, ki se glasi: Vmešavanje Privilegirane izvozne dražbe (Prizada) v izvoz našega sadja v Nemčiio ter namera te družbe, da bi ei prilastila monopol na izvoz sadja, sta seveda povzročila tako trgovcem, izvoznikom sadia, kakor producentom več milijonsko škodo, v . . , x med* tem, ko so se vršila ln zavlačevala razna pogajanja s »Prizadom« in izvoznimi interesenti odnosno njih organizacijo, je propadlo na stotine vagonov za izvoz pripravljenega sadia. Položaj naših izvoznikov sadja je zaradi tega obupen. Velike zaloge sadja gnije jo in bo zaradi neusmerjenega postopka sezona izvoza sadja propadla v Škodo vsega narodnega gospodarstva. TTgovietvo. razpravljajoč o tem težavnem položaju, odločno zahteva, da se napravijo nujni ukrepi v 8 7rho omiljenja položaja in da se izloči »Prizad« iz akcije za izvoz sadja. nadalje da se ukine centralizacija izvoza sadja in izroči izvoz sadja neomejeno usposobljenim izvoznikom v prosto trgovanje. Pag pa naj vlada skrbi in pripravi za naš izvoz sadja dobre inozemske trge z dobrimi trgov, pogodbami, pri katerih naj sodelujejo strokovni eksperti. Ker bi pomenila propast izvoza sadja milijonsko škodo trgovcem in producentom — so ti ukrepi nujni. Izgledi za izvoz jabolk Maribor, 30. avgusta. *Rrigodino združenje za izvoz jabolk iz dravske banovine u Nemčijoc v Mariboru je imelo pretekli ponedeljek v pisarniških prostorih mariborskega Združenja sadnih ekiporteriev skupno sejo, na kateri je bilo podano izčrpno situacijsko poročilo današnjega svetovnega trga s sadjem. Seje se ie adelež:l med drugim tudi ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljan-j g. inž. Ferlinc kot zastopnik producentov sadja v dravski banovini. Ker bo položaj na svetovnem trgu s sadjem prav gotovo zanimal naše p rodu-cente, trgovce in eksporterje. posnemamo iz omenjenega poročila naslednje: Da nismo mogli našega ranega sadja spraviti na tuja tržišča, zlasiti ne v Nemčijo, ki je naša največja ki stalna odjemal-ka jabolk, leži krivda v tem, da je Prizad prepozno poveril misijo izvoza sadja v Nemčijo Pritgodnemu združenju. Zgodilo se j« to šele takrat, ko je bil že nemški in os-tali trg zaradi konkurence drugih držav za nas izguiblaen. Ugotovljeno je, da so trenutno vsa tuja tržišča pr en a polj ena z razn m sadjem in ie še za dosledni) čas nemogoče doseči cene, ki bi vsaj v skrajnem primeru konve-nirale, to se pravi, da bi tudii naš kmet za svoje sadje dobil vsaj približno ustrezaio-čo ceno. Po stvarnih poročilih s tujih tržišč je dokazano, da se naše sadje ne bo moglo plasirati še tri do štiri tedne, dokler tuj: trgi ne bodo konsutnirali poleg jabolk tudi svežih sliv, breskev ki ogromnih količin hrušk ter ostalega sedaj dozorelega sadja. Dejstvo je, da so cene jabolkom v Nemčiji padle danes na minimum. To pa zaradi tega, ker je letos sadna letina, v Nemčiji izredno dobra in ponuja nemški kmet svoja jabolka na tamkajšnjih tržiščih po 6 do 12 nemških mark za 100 kg, dočim ima nemški uvoznik na naše sadje 14 do 16 mark samo uvoznih stroškov, to je stroškov na tovornim, carini in drugih režijah. Ra-zutrtltjivo je tedaj, da nemški uvozniki tre-notno ne morejo reflektirati na naše sad-je. Mariborsko Prigodno združenje je v stalnih stikih s tujimi tržišči v poštev prihajajočih držav in zasleduie dnevno položaj na svetovnem trgu. Na potMagi dobljenih informacij in po današnjem položaju pričakuje, da bo vseeno dana možnost, pričeti z izvozom našega sadija v d-oglednem času, zlasti jabolk iz dravske banovine- To pa se bo zgodilo kakor hitro bo zmanjkalo na tujih trgih ranega sadja. Za primer ra, da naši izvozniki zaradi prenatripanosti konkurenčnega sadja na nemških tržiščih v doglednem času ne bi mogli naši uspešno pričeti z izvozom naših jabolk, namerava mariborsko Prigodno združenje pripravljeno sadje v zabojih vskladiščiti v skladiščih svoiiih članov in članov mariborskega Združenja sadnih ekspoirterjev, in sicer okrog 400 vagonov zimskih jabolk, ki bi jih pokupilo od kmetov in jim na ta način za prvo silo pomagalo. Da ibo pa moglo realizirati svoj načrt, bo zapro-siio za financielno pomoč državo, oziroma' Prizada, ki naj bi Združenju dovoli vskladiščenje pod strogo kontrolo Kmetijske družbe v Ljubljani, ki je kontrolni organ Prigodnega združenja. Tudi bo mariborsko Združenje ukrenilo vse potrebno, da se izvoz sadja iz dravske banovine kolikor mogoče pospeši in da se omili sedanji nevzdržni položaj. Avstrija krši obmejni sporazum Zaradi ureditve obmejnega prometa med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo so billi sklenjeni sporazumi med obema pogodlbenima državama dne 15. oktobra 1922. v Gradcu im dne 22. novembra 1923. v Mariboru. Na osnovi teh pogodb, ki so 6estavni del trgovinske pogodbe z repulbli-ko Avstrijo od 5. marca 1932. priloga E, je bil urejen obmejni promet. Avstrija je že dalj časa izrabljala to pogodbo in je že lansko leto uvedla hišne karte, na osnovi katerih so obmejni prebivalci lahko prenašali minimalne količine predmetov iiz 61. 2, točke 6. -do 8. v katerih točkah so navedeni predmeti, kakor: moka, kruh, navadno pecivo, jajca, meso, sir, sirovo maslo in smetana. že sama uvedba teh kart je imela namen omejiti sporazum, a s tem je bil kršen čl. 19. citirane pogodibe. Pred tremi meseci je avstrijska oblast prepovedala prenašanje moke iz obmejnega pasu z motivacijo, da v obmejnem kraju ni toliko pridelanega žita, da ibi se moglo pridelati in izdelati toliko moke. S tem svojim postopkom je avstrijska oblast šla dalje in je ponovno kršila obmejni sporazum. Dne 14. avgusta ob 11. uri je avstrijska politična oblast prepovedala vsako izvrševanje efcspedicij, nanašajočih se na obmejni sporazum s kraljevino Jugoslavijo. Ta prepoved je bila izdana za nedoločen čas, vendar ta nedoločeni čas traja še danes. Prebivalci obmejnega Pasu 10 km na obeh straneh meje strank pogodnic ne smejo prekoračiti meje, niti z rednimi potnimi listi, niti z obmejnim izkaznicami, kakor je predpisano v onmejnem sporazumu, pa je s tem prepovedano prenašati tudi predmete, ki a*, uživali ugodnost oprošfienja vseh uvoznih in izvoznih carin, davščin in vseh taks. S tem svojim postopkom je Avstrija zaprla vse carinske poti, tudi železniško pot, in so vse carinske ceste odprte danes le še mednarodnemu prometu. Pri sklepanju pogodfce si je vsaka stranka po-god.68, London 26-74, Milan 46.16, Newyoik 530.16, Pariz 35.56, Praga 21.74, Curih 17o.<58, 100 S v zlatj 128 S pap Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364 — 357, za december 355.50 — 357, 7°/o investicijsko 72.50 den-, 4°/. agrarne 40 den., 7•/• Bladr 56.75 - 57.75, 8°/. Blair 65 do 66 7°/« Drž. hipotekama banka 70 bi., 6®/« begluške 62 — 62.25; bančne vrednote: Naiodna banka 4100 — 4300, Priv. agrarna banka 214 — 218, Sečerana Oeiiek 110 do 130, Trbovlje 70 - 90. Beograd. Vojna škoda 351 — s>-350) za december 355 - 357 (356), 7•/. investicijsko 72 den., 4°/« agrarne 40 -6°/o begluške 62 - 62.75 (62-o0). za december 62.75 den., 7% Blair 57.o0 - 58.o0, 7°/o Drž. hipotekama banka 70 bi.. Narodna banka 4120 den. (4140), Priv. agrarna banka 216 — 216.50 (217, 216.50). Ljubljana. Vojna Škoda 352 bi., TI* investicijo 73 bi., 8"/. Blair 65.50 bi., 7*/. Blair 56 75 — 57.50, 7®/« Drž. hipotekama banka 68 bi.. 4°/e agrarne 40 bi., &>U begluške 62 do 63 50. „ Y Dunaj. Državne železnice 14.25, Ruše 7. Alpine-Montan. 9.55. Kranieka industrijska 4, Sečerana 17. _ Blagovna tržiSča HMELJ. + Žatee, 29 avgusta. V hmelfeki kupčiji ie nastopilo nekaj več živahnosti. Neka inozemska velika pivovarna je kupila veliko partiio 350 stotov po ceni 2000 KS za 50 kg (76 Din za kg). Cene eo sedai naslednje: za prvovrstni hmel; 1800 — 2000 Kč. za «rtM1nij 1600 _ 1800 Kč. «ITO + Chicago (30. t. m.) Začetni teJSaii: Pš«wca: n september 108, za december 103.50; koruza: za september 78.75, za december 80.125. -1- Winnipeg (30. t. m.) Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 80 875, za december 82.25. „ m , + Ljubljanska borza (30. t m) Tendenca za žito neizpiemenjena. Nudijo ee (vse za slovensko podajo, plačljivo v 30 dneh): Dšenioa (po mleveki tarifi): baška 79/80 kg po 157.50—160: baška, 80 kg po 160—162.50, koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha e kakovostno garancijo za september 150 do 152.50; moka: baška >0« po 255 — 260, banateka »0< po 260 — 265. -i- Novosadska blagovna borza (29. t m.). Tendenca nespremenjena. Promeit srednji-Pšenica: baška. okol. Novi Sad, srednieba-ška. gorniebaška 107.50 — 110; baška okoL Sombor. eremska in gorajebanatska 105 do 107.50; baška ladja Tisa 117.50—120; ladja Begej 116—118; slavonska 106—108; južno-banatska 102.50—105 (vse 79 kg in 2%). Oves: baški, sremski, slavonski 62.50 do 65; banateki 60—62.50. Rž: baška 85—87.50. Ječmen: baški, eremski 65-66 kg 104—106; baški jari, 67-68 kg 120—122-50. Koruza: baška 89—91;.okol. Sombor 90—91; banateka 85—87; sremska, pariteta Indjija 89 do 90; baška ladja Sava 94—96; ladia D jnav, Tisa 95—97. — Moka: baška in banateka >0g« in >Ogg< 185—205; >2« 165 do 185; >o«145—165; >6« 120—140; »7« 105 do 110; >8« 105—107C0: sremska, slavonska >0w< in >0gg« 185—195; »2« 165—175; >5« 145- 155; 36« 120—130; »7« 105—110; >8« 105—107.50. Otrobi: baški, eremski 72.50 do 75; banateki 72.50—75: baski ladja 80 do 82.50. Fiiol: baški. sremski beli 132.50 do 135; baški ladia 1S5—137.50. + Budimpeštanska termin^ka borza (30. t. m.) Pšenica: za oktober 15.88 — 15.89, za marc 17.97 — 17.98; kornza: za september 1105, za maj 10.72 — 10.73. BOMBAŽ. + Liverpool. 29. avgjsta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za oktober 6.92 (prejšnji dan 6.90V za december 6.88 (6.85). + Newyork. 29. avgusta Tendenca stalna. ZaJdjtufni te&rii: loko 13-40 (13^5), za december 13.85 (1834 — J3J6&. Panamski prekop Dvajsetletnica prekopa med obema veleoceaitoma, ki je delo moči vseh človeških plemen V letu in mesecu, ko se je začela svetovna vojna, 15. avgusta 1914. se je otvoril Panamski prekop, eno največjih tehničnih, gradbenih del vseh časov, ki ga po silovitih delovnih zahtevah prekaša menda samo še kitajski zid. Pred kratkim so obenem z dvajsetletnico vojne proslavili tudi njegovo dvajsetletnico. Prve ladje, ki so vozile skozenj, so rabile vojnim transportom. Od severnega do južnega tečajnega pasu loči ameriška celina Atlantski ocean od Pacrfdčnega in skoraj v svoji sredini je ta ločitev tako ozka, da ni čudno, če so Španca že kmalu po odkritju tega ozemlja imeli v načrtu, kako bi ga presekali in napravili kratko zvezo med obema velemorje-ma. Filip II. in Karel V. sta proučevala ta načrt, toda izvedba je bila za tedanje čase tako težka, da so si Španci pomagali rajši s kopno zvezo preko Panamske in Ndkaragujske ožine. Pozneje so spoznali Angleži pomen prvotnega španskega načrta, a njih trud, da bi se vsedli na ožino, je bil zaman. Potem so skušali preprečiti vsaj Zedmjenim državam isti namen. V pogodbi 1850. sta se nato obe državi sporazumeli o nevtralnosti eventualnega prekopa. Nekaj časa so mislili bolj na prekop mkaragujskega ozemlja, dokler se ni leta 1879. mednarodna konfereca v Parizu odločila za Panamo. Že naslednje leto so začeli Francozi graditi pod vodstvom slavnega zgraditelja Sueškega prekopa inž. Lessepsa. V r.ačrtu je bii navaden prekop brez višmskiL raz-Rk in zapornic. Toda smrtnonosno podnebje in nestalno ozemlje sta v zvezi s sleparskimi manipulacijami uprave ustvarila takšen položaj, da je po osmih letih dela prišlo do strašnega poloma, ki ima svoj odmev še danes v tehničnem izrazu za takšne vrste polomov: »panama«. Veliko francoskih javnih funkcionarjev, ministrov, senatorjev, poslancev je takrat prišlo pred sodnika. Delo je potem počivalo do 1. 1903., ko so ga vzele Zedinjene države v svoje roke. Panama je bila tedaj še pokrajina kolumbijske republike, ki ni hotela dati koncesije. Yankeeji so jo kaznovali enostavno tako. da so podpihali v Panami revolucijo, ki je napravila deželico »samostojno«. Panamski revolucionarji so ozemlje okrog prekopa z vsemi suverenitetnimi pravicami odstopili Zedinjenim državam. Američani so se od francoskih izkušenj nekaj naučili in so začeli svoje delo drugače. Najhujša ovira so bila nezdravo z mrzlico okuženo podnebje, ki je v francoski gradbeni periodi zahtevalo 30.000 človeških življenj, m geološke posebnosti zemeljske ožine. Zemlja je tam nenavadno rahla in usTpljrva. Američani so prvo oviro odpravila na ta način, da so vsa obsežna močvirna ozemlja polili s petrolejem, ki je uničil nevarne komarje, in osušili. Zdravstvene razmere po teh ukrepih so bile novolj-ne. Spočetka je bilo sicer težko dobiti delavcev, a ko so Američani ponudili visoke plače, so začeli prihajati od vsepovsod belci, črnci, Indi. Kitajci in pripadniki vseh mogočih drugih narodov, tako da je Panamski prekop v resnici delo združenih moči vsega človeštva. Delo je šlo spočetka počasi od rok, nakar so Američani po- stavili vse skupaj pod vojaško upravo, ki je takoj izkazala velike uspehe. Seveda pa je bilo treba premagati velikanske težave. Neredko so zemeliski plazovi komaj dovršena obrežja zrušili spet na dno prekopa. Milijone in milijone kubičnih metrov prsti in kamenja je bilo treba na ta način ponovno spraviti iz njega. Panamski prekop ni navadna vodna cesta, kakor so si jo zamislili Francozi, temveč prekop, ki se dviga od obeh oceanov v stopnicah in je v posameznih odsekih zaprt z zapornicami. Iz Karaibskega morja vodi prekop do Gatunske zapornice, kjer se 10 do 20.000 tonske ladje avtomatično, brez hrupa in hitro dvignejo z orjaškimi napravami 26 m višje, v umetno Gatunsko jezero. To jezero je nekako tako obsežno kakor Ženevsko jezero. Ladie nadaljujejo nato skozi prekop do zapornih in dvigal-nih naprav v Pedru. Miguelu in Mnraflo-resu do Tihega oceana. V sedmih ali devetih urah opravijo pot. za katero ie v šnansko-ameriški vojni bojna ladja »Ore-gon« okrog rta Horna potrebovala n. pr. 66 dni, da se i? združila z atlantskim bro-dovjem pred Kubo. Prekop je 78 km dolg, 14 m globok in na dnu 30 m širok. Do danes je veljal Ameriko približno pol milijarde dolarjev. Promet na njem pa stalno narašča in je že tako velik, da en sam prekop v dogled-nem času ne bo več zadostoval. Ze sedaj mislijo na to, da bi mu zgradili par, m ni izključeno, da pojde novi prekop skozi Nikaraguo, kjer je glavna ovira samo vulkansko nemirno ozemlje. Hoover - 60letnik Televizijski telefonski promet Nemčija uvede telefonski promet z gledanjem na daljavo med velikimi mesti Herbert Hoover, bivši predsednik Zedinjenih držav, ki je praznoval te dni svoj 60. rojstni dan, prebira kopo brzojavnih čestitk. Cev kot most Na zavodu za preizkušanje materiala na češki tehniki v Pragi preizkušajo ta čas novo vrsto mosta. Načrte za/rje sta Izdelala inžemjerja dr. Bedhyne in Kozak ©b priliki nekega nagradnega razpisa za Zgraditev novega mostu. Most sestoji iz dveh betonskih teles, kl se vzpenjata paralelno drug nad drugim tn. sta medsebojno zvezana z železno konstrukcijo. Tako nastane nekakšna ogTom-na cev iz betona in železa. V njeni notranjosti bi se vršil brzd promet, zgoraj pa bi šla cesta za normalni promet in za pešce. Statični računi in meritve eo pokazale silno trdnost in obenem lahko zgradiji-vost tega mostu. Izumitelja sta izdelala manjši model, kl ga v omenjenem zavodu sedaj preizkušajo. Na koncu ga bodo tako obtežili, da se bo primerila mostovna katastrofa v malem, s čimer bodo ugotovili, kolikšna je sploh največja možna ©bremenitev. Ruski poslanik na Bolgarskem Sovjetska vlada je zaprosila bolgarsko s«, priznanje dosedanjega svojega poslanika v Stockholmu Raskotoikova kot poslanika v Sofiji. To je prvi sovjetski posla-Ttik v Bolgariji. Kot bolgarski poslanik odide v Moskvo prof. MShailčev; Nemška državna pošta proučuje načrte, po katerih bi se že v bližnjem času uvedel televizijski telefonski promet med velikimi mesti. V glavnih brzojavnih uradih teh mest bodo postavili telefonske stanice, ki bodo poleg navadnih telefonskih aparatov imele tudi sprejemne in oddajne naprave za električno daljnogledanje. ©im sta se, recimo kakšen Berlinčan in Monakovčan domenila, da se pogovorita na novi način, stopita v takšno telefonsko stanico in ko dobita tn zvezo, se tudi že vidita na posebnem zaslonu ves čas pogovora. Pripra- ve za takšne telefonske pogovore so že tako izpopolnjene, da so ti pogovori prav tako udobni kakor navadni. Pri prejšnjih televizijskih napravah je človek sedel v prostoru, ki je bil napolnjen s slepečo svetlobo in silno vročino, v novih stani-cah pa sedi pred eno samo žarnico, ki ni tako močna, da bi bila neprijetna, in ne razvija nobene posebne toplote. Navzlic temu je slika na zaslonu velika in jasna. Seveda pa so telefonske stanice s televizijskimi napravami še vedno tako drage, da pridejo za sedaj, kakor rečeno, v poštev samo za največja mesta. Duševne bolezni na češkem Nove statistike kažejo, da število duševno bolnih na češkem v zadnjih letih stalno rase. L. 1931 jih je bilo v raznih zavodih 8903, L 1932 9300, a lansko leto 9640. Strošjki zanje so znašali lansko leto 65,407.818 Kč. Vsi češki zavodi so imeli lansko leto 2753 nameščencev, t. j. 51 zdravnikov, 3 duhovne, 6 sester, 1 lekarnarja, 95 uradnikov, 1947 strežnikov in 470 strokovnih delaivcev. V Nemškem Brodu so dogradili nov zavod za duševne bolezni, ki je že sedaj popolnoma zaseden. Ljudje premagujejo gore lilfš - j Spomenik kralju Albertu Iz Indije poročajo, da je mednarodni ekspe-diciji na Himalajo uspelo povzpeti se na vrh Kraljice Marije, ki se dviga 7381 m visoko v masivu Karakoruma. Ekspedici jo vodi znani nemški raziskovalec Himalaje prof. Dyhrenfurth. Na sliki ga vidimo z njegovo ženo, ki ga spremlja na tej poti ln ki se lahko ponaša s tem, da je med vsemi ženskami dospela najvišje Vranglov otok Pet let ločeni od sveta — Pogumni možje znanosti, ki jih je te dni rešil ledolomilec „Krasin" Te dm amo poročali, da je uspelo znamenitemu ruskemu ledolomilcu »Krasinu< rešiti moštvo opazovalne postaje, ki je pred petimi leti odšla na Vranglov otok v Arktidi. Dve leti bi morala ta ekspedicija tu, toda iz dveh let j« nastalo pet, kajti zaman so se trudili parniki in letala, da bi prodrli do zaledenelega otoka in zamenjali pogumne može, ki so se v službi znanosti odločili prebiti tu v najbolj divji ledeni puščavi sveta polni dve leti. Ce sta že ti dve leti, ko je imela ekspedicija še zadosti hrane in je bila v brezžični zvezi s svetom, pomenili najvišjo odpoved na udobnosti sveta in borbo za obstanek z vsemi silami, kakšna so bila šele naslednja tri leta, ko je živil čedalje bolj primanjkovalo, ko je brezžična postaja prenehala delovati in ko je postajalo od dne do dne manjše upanje, da bi se rešitelji prebili skozi strašni ledeni pas okoli otoka in jih odpeljali v domovino. Že zdavnaj so izgubili vsako upanje na to rešitev. Vendar pa to ni prva takšna tragedija, ki se je primerila na Vrarn^Iovem otoku. Ime je ta otok prejel po ruskem polarnem raziskovalcu baronu Ferdinandu Petroviču Vranglu, ki je od 1820 do 1824 na večmesečnih ekspedici jah v teh krajih zaman Iskal tega otoka. 1849 je neka angleška ladja pristala na bližnjem HerakJovem otoku, 1855 in 1857 pa dva ameriška ki-totovca. L. 1878 je Nondenskiold vozH trt mimo, a ni pristal. Tudi drugi brodarjl al niso upali v bližino ledenega pasu Vran-glovega otoka. L. 1881 je neka ameriška rešilna ekspedicija, ki je iskala brodolom-ce ladje »Jeanette«, prvič prostovoljno pristala ob otoku samem in ga proglasila za ameriško posest šele 30 let pozneje so pristali tu spet belokožci. Rusi, ki ao zasedli otok v carjevem imenu. L. 1914 jo Je apet Kanadec Steffaosson proglasil za angleško posest in poslal sedem let pozneje nanjo trop Kanade e v in Eskimov, da bi pripravili tu pristajaliSče za bodoče polete preko tečaja. Ta ekspedicija je poginila, 1923 je prišla spet neka ameriška ekspedicija, a ko je naslednje leto dospela sovjetska ekspedicija, da otok zasede, a« Američani prostovoljno odšli. Odtlej so se Rusi resno 7gunimali za obok ln so hoteli lz njega napraviti eno izmed baz za letala in plovbo, važno vremeeko sflorvno ln radijsko postajo v polarnem ocean«. Toda njih zadnja efaapesdiclja J» napravila, kakor povedano, hudo izkusijo, da Je morala biti pet let po leda ločen« od vsega sveta. Odkritje cepiva proti otroški paralizi Dr. John A. K o I m e r, profesor medicine na filadelfijski univerzi, kl Je odkril baje uspešno cepivo proti otroški paralizi Knjižnice na prostem ftpaaSkl diktator Prfeno de Rivera Ja 10 prvi, kl Je o®oval knjižnico za otnofee m prostem. Ta knjižnica Je stala v —m—h najlepših madridskih parkov ki se Je n»< pričakovano dobro obnesla. Otroci ao* prihajali v masnih, si fczfo*raH knjige ln JBi* OtaM pod zelenimi drevesi. Lahko si mislimo, kako uBtafcovtto onj.. Je sa pobijanje nepismenosti Je taldbaq knjižnica v deOeU, kjer Je med 23 mffijanti prebtvsJoev ceKh 10 milijonov, ki ne znajcH ne Stati ne pisati. Pod repdKHkanfkkn režimom se Je dftn tatorjeva ideja še razvila tn danes raaefruj tam knjižnice na prostem kakor goba paf dežju te tal ' Japonci uče Kitajce »Rdeča zvezda«, oigan sovjetske arma-* de, poroča te Tolda, da se Je kitajska tAzm da, Obrnila oa niponsko b prošnjo, da bii poslaAa Inštruktorja na reorganizirano ki-tajsko mornariško akademijo v Fučavu. NSpansko mornariško ministrstvo je do—< ločijo za to mesto stotnika Teraoko, doslej poveljniška letalske esfcadrile v Jako* zaki. Teraoka nastopi novo mesto že te Edisonova oporoka Tudi Edison je bil proti zlorabljanju tehničnih izumov v vojne namene Model spomenika, Id ga bodo postavili belgijskemu kralju Albertu v Mčzičresu v francoskih Ardenih Slavni izumitelj Edison je ob svoji smrti ostavil dve oporoki. Prva je določala, kako naj se njegovo imetje prenese deloma na njegovega sina, deloma razdeli v druge svrhe. Drugo oporoko v obliki pisma na nekega prijatelja, so smatrali tako rekoč za njegovo moralno oporoko. V nji je določil, naj poiščejo med mladimi ameriškimi tehniki po posebni izbiri tri mladeniče, izmed katerih naj bo eden nekoč njegov naslednik. Vsi trije so dobili iz posebne Edisonove ustanove dovolj sredstev za brezskrben študij in delujejo še danes v njegovih obratih. To pismo so smatrali, kakor rečeno za Edisonovo moralno oporoko. A sedaj je nenadoma prišlo na dan, da je prava moralna oporoka bila v rokah nekega njegovega prijatelja odvetnika, ki naj hi jo objavil oib obletnici njegove smrti. Odvetnik je pa umrl že sedem mesecev po Edisonu, njegova pisarna z vsem inventarjem je prišla v roke nekemu njegovemu sorodniku, ki je šele te dni odkril med odvetmiko-vo zapuščino kuverto z Edisonovo listino. Ta moralna oporoka slavnega izumitelja obsega 16 s 6trojem napisanih strani in predstavlja gorečo izpoved vere v č3ovedld napredek. Edison je prepričan, da bo človeštvu še pred koncem tega stoletja uspelo izkoristiti takšne vire energije, da bo svet spremenil svoje obličje. Najvažnejša izmed teh virov energije bosta spočetka toplota zemeljske notranjosti in temperaturna razlika med zgornjimi in spodnjimi morskimi plastmi. (Kakor znano je prvi problem skušal rešiti Anglež^Parsan, umitelj parne turbine, drugega problema p« se je lotil Francoz Claude). Vendar pa bodo ti novi viri energije samo prehodi* stopnja do rešitve problema o velikopotezni drobitvi atomov, kš bo sprostila takšne sile za pogon obratov, da bodo vsi industrijski proizvodi skoraj zastonj, da bo vsa prometna tehnika dob Ha povsem drugo lice in da se bo socialni problem rešil tako, kakor ga ne morejo danes te» žiti vsi drugi napori. Ob koncu pozrva Edison izumitelje vsega sveta, ki imajo napredek človeštva v svojih mkah, naj siklenejo sveto zvezo, da se ne bodo sadovi njihovega dela zlorabljali v vojne namene. Zakonske zmešnjave v filmskem svetu Iz zasebnega življenja japonskega državnika repoarter je ujel niponskega ministrskega predsednika admirala Delanja na fotografsko ploščo v vrta njegove vile v Toki« 150 »sovražnih" letal nad Parizom Vodstvo francoskih letalskih manevrov, o katerih smo že poročali v včerajšnji številki, se je nazadnje le odločilo, da se izvede napad tudi na francosko prestolnico. Napadalni oddelek šteje 150 povsem novovrstnih letal, ki so pri prvem napadu priletela od vzhoda in severovzhoda, od Nancyja in Redmsa. Spopad z obrambnimi letali se je izvršil nad pariškimi predmestji, vendar so posamezne skupine napadalcev prodrle tudi do mestnega osrčja. Obrambni topovi se nameščeni že daleč okrog Pariza. Obramba ima dalje na razpolago izredno moča« žaromete in posebne sprejemnike za zvoke, s. katerimi se določa položaj sovražnih letal. Vojno ministrstvo je za ves čas veflb odredilo, naj se civilno prebivalstvo db znakih, ki napovedujejo prihod sovražnika, poiskrije nemudoma v zaščitene kleti in rove podzemeljske železnice. Konfucijev praznik Na odredbo kitajske vlade so te dni po vsej državi praznovali Konfucijev rojstni dan. Višek so dosegle proslave v Konfu-cijevem svetišču v Kifuju. Konfucija, ki se je rodfil 551 pred našim štetjem v šantungu in deloval kot propo-vedmik nravstveneg-a življenja v svoji domovini, so začeli Kitajci kot božanstvo častiti že v 2. stoletju pred našim štetjem. Uradno zapoved proslave njegovega rojstnega dne razlagajo kot izraz vladnega stremljenja, da bi prodiranje modernizma na Kitajsko malo zajezili čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE iN SVET" Petrolej usmrtil 40 ljudi V argentinskem mestu Campana Je zletelo v zrak 10 tankov s 150 milijoni litrov petroleja. Učinki so bili grozni Požar Je zajel celo mestno četrt, 50 h® je bilo že upepeljenih. Na kraju katastrofe je bilo ulbitih kakšnih 40 oseb in preko 100 ranjenih. Stvarno škodo računajo že sedaj na 15 milijonov dolarjev, 1500 gasilcev se doslej zaman trudi da bi ustavili požar. Po mestu se odigravajo obupni prizori. Na pol blaemi ljudje stičejo na kraju požara za svojci in otežujejo s tem reševalno akcijo. Znamke s Hitlerjevo glavo Kakor poročajo iz Londona, se je nemška poštna uprava baje obrnila na Hitlerja za dovoljenje, da bi smeta. Izdati nove serijo poštnih znamk z njegovo glavo, Kako Je odločil Hitler, te ni sonci KAY FKANCIS, gnana ameriška filmska zvezdnica, se poroči baje s zvezdnikom Manricean Cheva-Berem. Chevalierova svakinja, ki je ta ča&< v Oanneso, Je to vest potrdila, poroka sei bo izvršila baje drugi mesec na Franco« skem. Chevalier Je pa vest odločno Franciaova se Je ločila že od dveh mož, Chevalier pa je MI prej poročen z Tvonm* VaDšejevo ANEKDOTA »Nič si težjega, nego dobiti pravi za« MJuček za kakšno delo,« je dejal nekod Richard Strauss v intimni družbi. »Beethoven in Wagner sta to aiala. Sploh znajo to samo veliki duhovi. Tudi Jaz slučajno VSAK DAN ENA »JTTTTtO« št 200. I P O R T Gradjanski ante portas Pred velikim dvobojem med Primorjem in Gradjanskim. — Dve zanimivi predtekmL S temi besedami so Rimljani označevali nevarnost, ki je pretila v neposredni bližini. Ta oznaka se kakor nalašč prilega za nedeljski nastop Gradjanskega v Ljubljani. Pomislimo: Predtekmovanje se nagiba h kraju, a Gradjanski je še vedno brez točke. V nedeljo računa na prvi dve točki. Da je tako, dokazuje dejstvo, da se je za. to tekmo temeljito pripravil. Vodstvo kluba se je pobotalo z vsemi svojimi zvezdniki in zato nastopi Gradjanski v nedeljo v Ljubljani v svoji najmočnejši in tako rekoč v prerojeni postavi, ki jo je izklesal njegov škotski trener. Gradjanski pripelje v Ljubljano veliko množico svojih najbolj gorečih pripadnikov. Tekma bo torej Imela vse potrebne elemente veličastnega dvoboja, kakršni so na naših igriščih redki. Kaj pa Primorje? Ne izdamo nobene tajnosti, če javimo, da se na to tekmo temeljito pripravlja. V nedeljo gre prav za prav za to, da oba ljubljanska predstavnika v tej ligi ostaneta aii pa da izpadeta. Ce Primorje zmaga, so šanse Gradjanskega uprav minimalne in naša Ilirija si lahko oddahne. V tem primeru je več aii manj sigurna, da se bo bila s sarajevsko Slavijo za končni plasma v vsedržavni ligi- Se nikoli interesi obeh domačih klubov niso bili tudi računsko tako skladno povezani, kakor to nedeljo. Zato bo tudi s te strani ta tekma nadvse zanimiva. Primorje bo moralo zaigrati, kakor v svojih naiboli-ših dneh. Resnost položaja in pa interesi vsega našega športa to nujno zahtevajo. Temu primerno pa je tudi zanimanje v Ljubljani in po vseh krajih dravske bano-vinfc Glavna tekma prične ob 16.30. Bosta pa kar dve lepi predtekmi, in sicer: ob 13.30 Mars — Svoboda; ob 15. Primorje — Dobrna (Trbovlje). Otvoritveni turnir SK Reke Da čim dostojneje otvori svoje novo igrišče, se je agilni SK Reka odločil, da priredi v nedeljo 2. septembra brzoturnir, katerega se udeleže Ilirija, Slovan, Jadran n Reka. Omenjena moštva nudijo dovolj jamstvo, da bo publika v vsakem pogledu zadovoljna. , Kot vsak klub posveča tudi Re*a vso pozornost naraščaju. Zato priredi že v soboto turnir mladinskih moštev s sodelovanjem Slovana in Korotana in dveh domačih enajstoric. .. V nedeljo dopoldne pa nastopijo S1a- vija, Jadran B in Reka B. . Spored je torej dovolj pester; moštva bodo dala pač vse iz sebe, tako da se publiki ni bati razočaranja. Najboljše, jamstvo za to nam nudi liga-moštvo Ilirije. Občni zbor Okrožnega odbora LNP v Celju Celjski Okrožni odbor L dobro uspela. Občinstvo ni Redilo s priznanjem. Po telovadbi je biki prijetna sokolrtca Bebava, nakar so proti večeru sokolske čete zapustile prijazno Vransko. Vranskem'j Sokolu tudi mi iskreno čestitamo, z željo, da bi se pod novim sokolskim praporom zbralo vse, kar sokolsko in jugoslovensko čutil Zdravo! —at— Glavna skupščina bolgarskih Junakov Zveza bolgarskih junaških telovadnih društev bo letos prvikrat po svojem sprejemu v Zvezo slovanskega Sokolstva zborovala pod tem vtisom. Glavno skupščino bo imela od 28. t. m. dalje v podunav-skem mestu Kirdžali in se je bodo udeležili tudi zastopniki ostalih slovanskih so-kolskih zvez. Predsedstvo pa bo lahko poročalo tudi obilo drugega pozntivnega. Vsekakor opažamo, da je vodstvo Junakov krenilo bolj v pozitivno smer, kakor prejšnja vodstva; zato so tudi rezultati vse bolj razveseljivi. Zlasti pa je važno, da so se pričele v velikem številu ustanavljati po jugoslovenskem vzorcu tudi junaške čete, kar obeta globoko zakoreninjenje junaške in sokolske misli med narodom. Največja uspeh pa je sprejem v SSS. Glavna skupščina bolgarskih Junakov je sestavljena iz delegatov poedimih društev, kar je povsem razumljivo za prejšnje čase ko organizacija ni imela mnogo društev. Odkar pa je število že skoraj prekoračilo 200 in je bila potrebna reorgamza- u.u„.s. . „_______„ . cija po župah, je gotovo, da bo i pri Ju- ki jo imajo igralci doma. Zvečer ob 19.30 ^jh polagoma tudi glavna skupščina po- članski sestanek. V nedeljo igramo pred-tekmo z Marsom. Po sestanku seja odbora. SK Javornik—Rakek. Član Rudolf Demšar, Tržič, naj takoj javi, če bo sodeloval pri prireditvi 2. septembra t. 1. TKD Atena. Hazenski trening drevi ob 17.30. Zaradi nedeljske tekme na Jesenicah polnoštevrlno, posebno sestre Šmu-cove, Vida. Putka, Ema in Tea. Po treningu se določi družina za nedeljo. Na Jesenice se potuje z turistovskhn vozom, tekma ob 11., popoldne izlet. Članice se pozivajo, da se udeleže izleta. Ob slabem vremenu trening odpade, vrši se pa sestanek na igrišču ob 18.30. stala zbor župnih delegatov. krepkih kmečkih fantov, U ao nastopali z največjim uspehom. Govornik je očrtei tudi težke vojne čase, svoj govor pa je »r idjučii z besedami: Ponosen lahko gleda križevski Sokol na uspehe svojega kletnega delovanja. Današnja slavnost bo njegovo delovanje še potrojila in dočakali bomo še veselejši trenutek, ko se bo dvignil v Sv. Križu ponosni Sokolski dom. Na proslavi sta govorila tudi starosta brežiškega Sokola br. dr. Zdolšek in član starešinstva župe Sušak—Rijeka br. dr. Petek, ki je kot istrski rojak sdikal trpljenje rojakov, ki se ne morejo veseliti ob so-kolskih slavnostih. Telovadbo sta vodila brata Josip Kodrič ml. in Janko Malnarič. Proste vaje dece, naraščaja, članic in članov so se izvršile brezhibno, posebno pa so imponkale vaje na drogu in bradlji. Zadnje točke so bile proste vaje samih križevskih članic in članov. Tudi ta točka je bila sprejeta z navdušenim odobravanjem. SokoMoa žopa Celje. Za piosvatoi tečaj, ki ga priredi ZPO v dneh 8. in 9. septembra v Celjoi, skoraj polovica župnih edrnic še do danes ni poslala prijav, čeprav je tečaj strogo obvezen za vsa društva in ftete. Upamo, da bo do sobote 1. septembra to v redu. Tečajjfld morajo biti brezpogojno v Celju že v petek, dne 7. septembra zvečer, kjer se takoj po prihodu javijo v Rudarski šoli, da dobe nadaljnja navodila. Repertoarji DRAMA Sobota, L septembra: Ob Sokolstvo Lahkoatletske tekme sokolske župe Kranj Sokolska župa Kranj uspešno vodi po svojih edinicah telesno vzgojo svojega članstva, naraščaja in dece ter je uvedla v svoj delokrog vse panoge sodobne telesne vzgoje, katere so za zdravje sokol-pripadnikov primerne in koristne. ^ _____ ______gfcjfa ___ Skodb in poškodbeni fond letos ni izplačal I Tako je župa izvedla minulo zimo v Moj-nobeme nove odškodnine. Okrožni odbor je I ^^ žijpne smučarske tekme, pri kate-na stališču, da se pri reorganizaciji jugo- 1 - • ———^ slovenskega nogometa ne smejo favorizirati nekateri večji kM», ker je nogomet v naši državi nacionalni Sjport. Kazenski odibori naj se strogo ločijo od upravnega odbora JNS ia upravnih odiborov podsave-eov. rih je v enajstih disciplinah tekmovalo 339 tekmovalcev in tekmovalk, to znači število, ki ga doslej ni dosegla še nobena sokolska župa v državi hi tudi ne kaka druga organizacija. Dne 17. junija je župno vodstvo izpeljalo na župnem zletu v Kranju župne tek-G. Oberlintner je kot zastopnik SK La- I ^ članstva in naraščaja na orodju in k škega izjavil, da na občnem zborupogre- ^^nt^o™ laht* ati«. sa delegata LNP. Protestiral je sti-tvi SK Laškega v posavsko sfeuspino. Tajnik g. Mahkovec je poročal; da igra izmed celjskih moštev SK Celje v podsavezni ligi, ostali kluibi so drugorazredni, celjski okrožni prvak pa je letos SK Olimp. Po poročilu blagajnika g. Jegriš-nika je predsednik g. Svetek poudaril, da celjski šport premalo goji reprezentančne tekme. V kratkem bo v Celju revanžna tekma med liginim moštvom ASK Primorja in reprezentanco Celja. V okrožni odbor so bili izvoljeni gg.: VVagner kot zastopnik SK Celja, Hrastnik kot zastopnik SK Olimpa, HSnigmans kot zastopnik SK Atletika, Jegrišnik kot zastopnik SK Jugoslavije, Kreli kot zastopnik SK Šoštanja in Oberlintner kot zastopnik SK Laškega. Poleg tega so bili predlagani podsavezu v imenovanje sledeči delegati: Lešek za Olimp, Seničar- za Atletike, Wohlgemuth za Šoštanj in Horjak za Laško. SK Celje in SK Jugoslavija bosta še predlagala svoja delegata. Imenovanje predsedstva o. o. se prepusti podsavezu. Pokalne tekme o. o. v Celju se bodo nadaljevale, in sicer v odmoru med pomladansko in jesensko sezono. Okrožni odbor v Celju bo poslal podsa-veziu spomenico s prošnjo, da bi podlsavez storil vse potrebno, da bi se davčne obremenitve klubov olajšale in da bi se reorganizacija jugoslovenskega nogometa ne izvršila na Škodo manjših klubov. Predlog SK Laškega, da bi o. o. pri podsavezu protestiral proti dodelitvi SK Laškega posavski skupini, je bil odklonjen s 3 proti 2 glasovoma. Za predlog SK Laškega sta glasovala zastopnika SK Celja in SK Atletikov, proti pa zastopniki SK Olimpa, SK Jugoslavije in SK Šoštanja. Na zahtevo podsaveza so bili Ob zaključku občnega zbora izžrebani naslednji pari za prvenstveno tekmovanje v posavski skupini: SK Krško : SK Laško, SK Laško : SK Sava (Sevnica \ SK Sava SK Krško. Športni dan v Šoštanju. Prav« manifestacija za nogometni šport v našem kraju bodo nedeljske tekme, katerih se poleg domačinov udeleže še trije klubi. Vsa domača in tuja športna publika bo prišla gotovo na svoj račun. Ze dopoldne bo manifestacij-ski obhod, katerega se bodo udeležili vsi sodelujoči klubi. Popoldne pa bodo nogo-- metne tekme. Zanimanje v vsej okolici je ogromno in je za poset prireditve najavljenih več avtobusov. Ljubljanski Hermežani so najavili svoj prihod s celim avtobusom drukerjev, nekaj mest v tem avtobus je še na razpolago. Zato naj interesenti po-hite s prijavami, ki jih je poslati na naslov Spectrum, Ljubljana VII, telefon 23-43 Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Po sklepu upravnega odbora se imenujejo za poverjenike sekcije: v Mariboru g. Bergant v Celju g. Wagner, v Trbovljah g Marin Po predlogu sekcije m na sklep v Reooradu se proglašata za stalna zvezna sodnika gg. Vili m Pfundner in Rado Kopic, privrem. sav. sodnikoma gg. Baltesarju »n Jančiču pa se privremenost podaljša za 6 (šest) mesecev. Opozarjalo se sav. sodniku da znaša po sklepu ZNS in načelnem tolmačenju JNS glasom službenih obiav v »Vremenu« in »Sportisti« codmška taksa za vse mednarodne tekme 150 Din. od katerih pripada zboru 30 Din, sekciji pa 50 dinarjev. Pri tekmah, kjer igrate dv« klub* u pripadajočim disciplinam lahke atle-in se je teh tekem udeležilo 322 tekmovalcev in tekmovalk. Dne 12. avgusta so se vršile v Radovljici tekme v odbojki, pri katerih je zmagala vrsta društva Kranj, v dneh 8. in 9. septembra pa se bodo Wšile na Jesenicah tekme članov in Članic v lahki atletiki, ki bodo po pripravah in številu tekmujočih sodeč največje, kar jih je bilo kdaj te vrste na Gorenjskem. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: Člani: tekma vrst v šesteroboju, tekma posameznikov v šesterofboju, tekma posameznikov v poedinih panogah in stafetni tek 4X100 društvenih vrst. Članice: tekni avrat v šesteroboju ,tekme posameznic v šesteroboju, tekma posameznic v poedinih panogah in stafetni tek 4X75 društvenih vrst. Tekma članov v šesteroboju se vrši v vrstah in posamezniki in obsega: proste vaje. skok v daljavo, akok v višino, tek na 100 m, metanje diska in suvanje krogle obojeročno. V posebnih tekmah poedincev se tekmuje poleg že zgoraj navedenega še v skoku ob palici, teku čez zapreke na 110 m, metanje kopja in granate, plezanje po vrvi, teku na 200 m in plavanju na 50 m prosto. Tekma članic v šesteroboju v vrstah in za posameznice Obsega: proste vaje, tek na 60 m, tek čeez ovire na 80 m, skok v daljavo in višino z zaletom in metanju žoge (2 kg). V posebnih tekmah poedink se tekmuje poleg zgoraj omenjenih panog še v metanju diska (1 kg), metanju kopja (600 gr), metanju krogle (4 kg) oberočno in plavanju na 50 m na poljuben način. Vrste štejejo 6 tekmovalcev aH tekmovalk z 1 do 2 namestnikoma, uspeh pa se računa v vrstah 6 najboljšim. Tekmuje se po tekmovalnem redu JLAS, za sokolske medzletne tekme v Ljubljani 1933 in po določbah za zagretožke medzletne tekme 1934. Razpored tekem na Jesenicah je naslednji: 8. septembra ob 8. se prične tekma Članov in članic v posameznih panogah in v dzmenfikem teku na 4X100 in 4X75 m. Dne 9. septemlbra od 8. dalje tekma članov in članic v šesteroboju v vrstah in posameznikov in posameznic v vrstah. Ob 11. tekma članov in članic v plavanju na 50 m prosto v kopališču g. Cufarja na Jesenicah. Vise tekme se vrše na lepo urejenem športnem stadionu SK Bratstva na Jesenicah. Zbor sodnikov, sodnic in tekmovalcev in tekmovalk bo v Obeh dneh Ob 7.30 v Sokolskem domu. Visi tekmovalci in tekmovalke, sodniki tn sodnice naj se poslužijo turistovskega vlaka in drugih prvih jutranjih vlakov. Na teh vlakih imajo glasom pravilnika o voznih olajšavah 50% popusta, če se vozi skupaj najtaanj 10 oseh, ki imajo seboj društveno uverenje in sokolske članske izkaznice . Vojaška vzgoja v poljskem Sokolstvu Poljsko Sokolstvo je imelo že pred vojno v svojem notranjem ustroju nekake vojaške odideIke. ka so pripravljali članstvo na osvobodilno delovanje v kasnejših poljskih dobrovoljsk h legijah, ki so nastale med svetovno vojno. Tudi sedaj obstoje r poljskih sokolskib društvih gotovi oddelki, ki jim je poverjena naloga, da pripravljajo sokol&ke telovadce na kasnejšo p rez etično vojno sfažtoo v kadru. Vojaška uprava je zelo naklonjena temo pojavu un vsestransko podpira njegov razvoj, saj prinaša predpriprava za vojaško službo. smotreno izvedena, mnogo uštednje vojaški upravi. Pri vsakem sokolskem drw5frv>u je osnovana stalno sokolstoa družina, ki šteje lahko najmanj 7 članov, največ pa 13. Ako je večje število članstva, se stvori poleg prve še druga družina, ta tvori skupno en vod. Dva do trije vodi predstavljajo četo, isto I število čet pa bataljon. Običajno ima vsaka I župa svoj bataljon, ponekod tudi več, kolikor je pač članov, ki prihajajo za vojaško predizobrazbo v poštev. Najvišji poveljnik vseh teto stalnih sokofckih družin r poljskem Sokolstvu je imenovan po Zvioozk« ter je naloga sedaj poverjena br. Aleksandru Zamojskemu, sinu zveznega starešine. V vsaki žiupi poveljuje odredu po Zvionzku imenovani ž.upna inšpektor. Zvezni inšpektor in župni inšpektorji so po važnosti njihovega urada avtomatično Sani župnega tehničnega vodstva jn predlsedni-štva oziroma zvezni inšpektor zveznega načelništva in pred-sedništva. — Članstvo sokolskiih družin se deli na starejše in mlajše. Starejše upravlja zopet poveljevanje vodov, čet bataljona, dočim se mladeniči dele na proste Sokole, desetnike, vodirfke družin jn nadiziratelje. Organizacija in disciplina je seve popolnoma vojaška. Delo ^__ pa se vodi po enotnem vzgojnem načrta, j ~D^aga prireditev v okviru slovaa- ki ga je izdelalo najvišje vodstvo družin, j gkih pjesov bo v četrtek, dne 6. septembra. pol 30. ari Slehernik pred Marijino cerkvijo ▼ ljn. Nedelja, 2. septembra: Ob 16. trrl Slehernik pred Marijino cerkvijo T Celju. — Ob pol 20. uri Slehernik pred Marijino cerkvijo v Celju. — V primeru neugodnega vremena so vse tri predstave r celjskem Mestnem gledališču. OPERA SObota, 1. septembra: Ob 20. vi Ples ▼ Savoju. Izven. Znižane cene od SO Din navzdol. Nedelja, 2. septembra: Ob 20. ari Poljaka kri. Izven. Znižane cene od S® Din aa> vtzdol. Ponedeljek, 3. septemlbra: Zaprto. Torek, 4. septembra: Zaprto. Sreda, 5. septembra: Simfonični koncert opernega orkestra v Filharmonlčni dvorani. Četrtek, 6. septembra: Češka vaška svatba. Izvaja Narodopisna spole&nost H Plzna. Izven. Znižane cene. Petek, 7. septembra: Jenafa. izven. Zn«a-ne cene. . Sobota, 8. septembra: Sveti Anton, vsen zaljtibljenih potron. Premiera operet«. Izven. Nedelja, 9. septembra: Ob 15. ari Prodana nevesta s sodelovanjem Narodopisne společnosti ia Plzna. Predstava je na letnem gledališču r Tivoliju. Izven. — Znižane cene. ★ Abrahamova opereta »Ples v S«vej»« »e poje v soboto dne L septembra ob JO. uri v ljubljanski operi. Glavno vlogo Madelei-ne poje ga. Gjungjenac. V ostalih večjih vlogah nastopijo: ga. Thierry, gdč. Smer-koljeva, dalje gg. Jelačin, Peček ta dragi. Opereto dirigira kapelnik Stri tat, režija je prof. Sestova. »Poljska kri« v na« opert V nedeljo dne 2 seipteazvbra zvečer ee poje Neak>-va izvrstna opereta »Poljska kri«. V glavnih vlogah nastopijo: ge. Poličeva, Kogojeva, španova ter gg. Gostič, Peček, Za-pan in Janko. Dirigira g. SnšteršK. Režija je Grolovinova. Dnevi slovanskih plesov se sečno T sredo dne 5. septembra s sinrfon«ntni koncertom opernega orkestra v Filharmoniji Sokolski praznik na Vranskem Sokolsko društvo na Vranskem je v nedeljo praznovalo pomemben praznik — razvitij sokolskega prapora, ki sta mu kumo-vala sestra Anica dr. Robičeva in narodni poslanec br. Ivan Prekoršek, ki je obenem provzel pokroviteljstvo nad proslavo. Prijazni trg Vransko se je že na predvečer, ko se je vršila podoknica sestri kumici, odel v državne trobojmioe. V nedeljo zjutraj so pričeli prihajati iz vseh strani Sokoli in gostje. Prva je prispela na Vransko godba trboveljskega Sokola, za njo pa v velikem avtobusu člani in članice Ljubljanskega Sokola m deputacija Ruskega Sokola iz Ljubljane. Občinstvo je priredilo vsem bratski sprejem- Popoldne ob 14. so se zbrali vsi oddelki vranskesa Sokola z godbo pri vhoda v trško občino, kjer so navdušeno sprejeli pokrovitelja proslave narodnega poslanca br. Prekorška. Na lepo okrašenem letnem telovadišču je bila postavljena tribuna, kjer se je vršilo slavnostno razvitje prapora. Na tribuni so se zbrali praporščaki s sokolskiml in gasilskimi prapori ter častitljivi prapor >Vranske Vile«. Starosta br. dr. Šerko je otvoril slavje s toplim pozdravom pokrovitelju, kumici in vsem odličnim gostom, nakar je v zanoenem govoru podčrtal pomen sokolske ideie za naš narod pokrovitelj br. Prekoršek. Razvil je sokolski prapor m izročil starosti, ta pa praporščaka, ki je svečano obljubil, da bo nosil sokolski prapor neoimadeževan v ponos kralja, donjovine in sokolstva. Kumica sestra dr. Robičeva je privezala na prapor krasen rdeč svilen trak, nakar je sledilo pobratimstvo z ostalimi prapori. Po končanem razvitju se je formirala krasna povorka, kakršne Vransko Se m videlo. Občinstvo je sokolske goste navdušeno pozdravljalo in obsulo s cvetjem. V povor-ki je bilo 9 praporov, nad 450 eokolskih pripadnikov in močna četa gasilcev iz bližnje okolice. Pred občinsko hišo je bil stik, kjer je prvi pozdravil sokolsko drufino župan br. Lavrič, nakar je starosta br dr. Šerko toplo pozdravil zastopnika sreekep načelstva podnačel Svtino. zastop. vojske polkovnika br Gavriloviča. zastop. ljubljanske župe br.' Flegarja. celjske župe br. dr. Milka' Hrašovca, starosto Ljubljanskega So- kola br. Kajzela in častnega starosto br. dr. Murnika, deputacijo Ruskega Sokola ter vse ostale goste, zlasti pa gasilske čete, ki so s svojo udeležbo pokazale velike simpatije do sokolske misli- Posebno iskreno zahvalo je izrekel pokrovitelji proslave br. Pre-koržku in pa kumici sestri Anici dr. Robi-čevi, med navdušenimi ovacijami sekolske množice in občinstva. Za br. starosto je govoril in čestital društvu notar Košenina z Gornjega grada, ki je bil leta 1911. med ustanovitelji vran6kega Sokola. V jedrnatem govoru fe nato pojasnil pomen sokolske ideje in zlasti ovrgel očitke, da je sokolska organizacija brezverska, zastopnik sokolske žape Celje br. dr. Milko Hrašovec, kar je vzbudilo živahno odobravanje. Za sreskega načelnika je govoril in čestital podnačelnik br. Svetina, Id je izrekel željo, da bi novi sokolski prapor zbral pod svojim okriljem vse zavedne jugoslovenske državljane vran- * f-šSJVK VS2UJKI wJ5 navdušeno govoril o sokolskem delovanju, . • __* — Irii. V vsakem društva pa je seve vse delo podrejeno društvenemu načelniku, ako ni sam obenem tudi vodnik svoje družine odnosno voda. Delo samo ofosega vse, kar spada ▼ predvojno vzgojo v ožjem smishi in je usmerjeno v prvi vrsti k vzgoji dobrega pešca, lahko pa se formirajo tudi jezdni švadroni in celo višje formacije, članom se podajajo tndi ki formacije o letalstvu, topništvu, ravnanju s strojno puško itd. Prirejajo mnogo pohodovžh vaj, bodrsi v društvu aH v višjh edinicah in celo manjše manevre, članstvo nosi ob priliki vojaškega predvežbanja posebno uniformo, edino sokolska čepica označuje pripadnost k sokolski organizaciji.__ Moški naraščaj Ljubljanskega Sokola prične redno telovadbo v torek 4. septembra Redna telovadba je vsak torek in petek od pol 18. do pol 19. ure na letnem telovadišču, v primeru slabega vremena pa od pol 19. do pol 20. v telovadnici. Na-raščajski prednjaški zbor ima sejo v soboto ob 18. na telovadišču. .... Sokol v Sv. Križu pri Kostanjevici je v nedeljo proslavljal svojo 25 letnico ter razvil svoj prapor. Udeležba je bila hnpo-zantna. Slavnost je otvori staroste br. Albin Pisan ski. Kuma g. bana dr. Marušiča je zastopal načelnik g. dr. VHko Pferfer, kumica je bila gospa Alojzija Stritarjeva, in se spominjal izletov, ki jih je priredil Ljubljanski Sokol na Vransko. Po končanih govorih je odšk oovorka burno pozdravljena na telovadišče, kjer je bil razhod. Medtem se je zbrala na telovadišču velika množica občinstva, da prisostvuje javni telovadbi. Ob zvokih izborne sokolske godbe iz Trbovelj je prikorakala na telovadišče oboja deca. ki je proste vaje. ki simbolično prikazujejo kosce in žanjice. opravila nadvse zadovoljivo med navdušenim odobravanjem eledalcev. Po deci je 54 članov in 40 članic zletne proste vaje izvedlo prav dobro in skladno med toplimi ovacija-mi občinstva. Moški naraščaj (17) in ženski naraščaj (15) 6ta zletne proste vaje opravila dobro, vendar bi moški naraščaj pri veri ▼ repertoar bo opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Snov je vzeto isjiova-škega življenja, dejanje ee vrši »redi češkoslovaške zemlje, je pa prav^tehko •mrv goče tudi povsod drugod, kjer časti narod odličnega prlprošnjika. Opozarjamo na razpis glertansicesa maja za sezono 1934-35, bi bo prktočen prihodnje dni. ^___— Radio Petek, 51. avguste LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.4&: Poročila. - 13: O«- Pi°šče- -J'»j W b kongresu jugoslovanskega obrtnistvatai-heliič). - 1950: Plošče - 19^: Uvodne besede k obrtniškem i kongresu (Rebcflt). _ 19.45: Slike iz narave (Herfort). — 2015 : Koncertni večer iz Zagreba. 21.4t>i Cas, poročila. — 22: Radio orkester. Sobote. 1. septembra LJUBLJANA 10: Otvoritev velesejmske jesenske razstave. — 10.20: Radio orkester (z velesejma). — 10.40: Vojaška godba (ve-lesejm). _ 12: Plošče. - 12.46: Poročila. -13- čas, plošče. — 17.30: Specialni koncert-— 18.30: Uvod v festival »Slovanskih plesov« (prof. Jarc). — 19: Primorska uTa (g. Venturini). — 19.30: Zunanje-politični pregled (dr. Jug). — 20: Radio orkester. — 21: Prenos z velesejma. — 22: Cas, pomočila, plošče. „ _ BEOGRAD 19: Narodna glasba. — 2050: Koncert godbe kraljeve garde. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.15: Koncertni večer. — 21.45: Plošče. - 22.15: Ples. — PRAOA 19.25: Vojaška godba. — 20.15: Mešan prortem- — 21.15: Brahmeova glasba. — 22.30: Orkester. — BRNO 19.25: Program iz Prage. — VARŠAVA 20: Chopinov koncert — 20-40: Poljska glasba. — 21.12: Orkester. — 22.05: Ples. _ DUNAJ 12: Plošče. _ 16.40: Orkester mandolin. - 17.40: Orkester. - 2006: Pevski koncert. — 21.15: Opereta. — 22-45: Nadaljevanje operete. — 23.15: Plesna glasba — BERLIN 20.15: Operetni vefer. — KONTGSBERG 19.30: Kvartet rogov. — 21: Orkestralen koncert — 23: Plea — MOII-LACKER 20.15: Mešan program. — 23: Plesna glasba. — 24: Nočni kooeert — BU- PLUGE nov, prvovrsten Izdelek tovarne verig, d. d. v Lescah pri Bledu, lahko ogledate v veletrgovini z železnino in poljedelskimi stroji FR. STUFICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1, in na velesejmu, Paviljon E, 504—511. Poskusna oranja, ki so se vrHla po so pokazala Isberne resoftate. 6871 II WolBs 87 Garragan Roman >Jezus! Bog se usmili!< je vzkliknil starec !n poskočil. Solze so mu planile iz oči. >Ne tako, Eweding,< se je skoraj nejevoljno pobranil Garragan. >Nikar se ne boj. Policije ne bo pome. V najbolj prevejane umore se policija ne vtika. Sedi, bodi brez skrbi.« >Ne razumem vas, gospod baron,« je zajecljal Eweding. >Doloži na ogenj! Mraz je!« Sluga je doložil nekaj debelih bukovih polen. >Ti tega ne moreš razumeti, Eweding. Moja žena se je sama ubila, a Jaz sem kriv, da se je. Nu, pomiri se že.« >Bog bodi milostljiv njeni duši,« je rekel starec kakor sam pri sebi. »Moji duši!« je obupno vzkriknil Garragan. »Gospod baron niste ničesar zakrivili,« je prepričano rekel E"weding. »Gospod baron ste bili samo orodje v božji roki. Bog je pravičen.« Garragan se je plašno ozrl po dvorani, nato pa skrivnostno za-šepetal: »Bog je krivičen.« »Tako ne smete govoriti, gospod baron.« »Pa reciva drugače: njegova pravičnost je tolikšna, da se zdi nam ubogim ljudem že spet krivična. Med ,da' in ,ne' ni razlike. A še bolje je, da pustiva Boga popolnoma pri miru. Če je kje kak Bog, se gotovo ne meni za ljudi.« Eweding je zmajal z glavo, oporekal pa ni vec. I Garragan je bil umolknil in se zagledal t plamen. Siva svetloba je silila v dvorano. Daleč nekje je pel petelin. »Vse mine, moj ljubi stari Eweding,< je z grenkim porogom dejal Garragan. »Tudi ta noč je minila. Človek naj ne govori z do-nečimi besedami, ko je življenje tako preprosto. Pojdi spat, Ewe-ding.« 39 Nič ne mine, je mislil Garragan, kadar je na medlem jesenskem solncu kakor straža korakal po orumeneli trati pred hišo sem ter tja. Nič ne mine. Vse ostane od začetka do konca. Vsaka radost živi dalje, vsaka bol pusti svojo sled, nobena solza se ne posuši, nobena krivda ne ugasne. Človek mine, a njegovo dejanje ostane. Za takim jalovim romanjem in premišljevanjem so se vrstili neskončni večeri v vrtni dvorani. Garragan se je grel ob kaminu, pes je ležal zraven njega in lajal v sanjah, in časi je bilo treba poklicati Ewedinga. Tedaj sta govorila o Gloriji in o minulih časih. Po nekaj ur na dan je spal, a to spanje je bilo omotica, iz katere se je zdramil še trudnejši kakor prej. Nekega dne se je pa nenapovedana in nepričakovana pripeljala v Alt-Dolgelin Nikolina. Stopila je v svetlo, prijazno dvorano, kjer je sedel Garragan, in neskrbno vzkliknila: »Pozdravljeni, Garragan. Kaj pa je z vami?« Poskočil je in z grozo zastrmel v vstopivšo. To je bila Nikolina? Kar ustrašila se je, ko je pristopila h Garraganu in videla njegov bolestno razdejani obraz. »Garragan!« je zavpila s tesnobnim glasom. Se vedno je stal kakor ohromljen in ji molče gledal naproti. To je bila Nikolina? Pred seboj je videl mlado dekle zale rasti, takisto mično kakor na tisoče drugih, in čutil, da mu je prav tako malo do nje kakor do milijonov drugih deklet. >Tak recite že besedo, sa Boga k »Dober dan, Nikolina,« je izpregovoril in ji trudno podal roko. »Ne zamerite, da sem vas t&ko zaskočila,« je rekla oplašena. »Nemir me je prignal.« »Sedite, Nikolina.« Njegovo srce je bilo velo. »Kaj se je zgodilo z vami, Gar&gan?« je vprašala po mučnem molku. Garragan ni mogel odtrgati pogleda od nje, svojega iztrev njenega pogleda, ki mu je odkrival resnico. »Marsikaj se je zgodilo, Nikolina.« Več ni rekel. »Kaj pa, Garragan?« »Glorija je mrtva.« Odskočila je. Mraz se ji je ulil po hrbtu. »Mrtva?« »Ubila se je, Nikolina.« Zdaj je prost! To misel je še zmogla^ a ko jo je Garragan pogledal, se ji je zazdela nezmiselna. »Kar zapopasti ni moči, Nikolina.« »Zakaj se je _?« »Ni mi hotela vrniti prostosti.« Gledal jo je. Njegov pogled je bil neznosen. »Ta samomor je nerazumljiv, Nikolina.« V Nikolini se je zbudil nagon sebeohrane. Ali je Glorija §e mrtva silila med njo in Garragana? Ali so bili mrtvi močnejši od živih? »Zakaj nerazumljiv, Garragan? So dolgovi, ki jih ni moči plačati drugače.« »Bržkone imate prav, Nikolina, naj bodo vaše besede še tako okrutne. A zakaj se je Glorija rajšji ubila, kakor da bi bila privolila v ločitev, kmi je vzlic temu nerazumljivo. Saj ni imela pravice, da bi se bila upirala ločitvi. Bila je namreč Machersonova ljubica.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Dm 2.— da v Ha za vsau oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dm 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračnnajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. MaU&glasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ce zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« V\Sn t _ __ odgovor, priložite UM }«" v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana. Samo ilustrirana slovenska revija »ffivllenje In svet" vam nudi tedensko pouka in zabave v besedi in sliki za 2 Din Oprava: Ljubljana, Knafljeva uL 5 J Mesto hišnika v Ljubljani iščeta pridna in poštena zakonce srednjih let. Mož je strojnik mehanik im šofer. Govorita vec jezikov. Cenjene ponudbe prosim z navedbo nagrade 'vtd. ne oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Zaupna moč SOc. 22213-2 Natakarica pridna im pošteno, ki bi bila budi v pomoč gospodinji, išče službo t go-atitai. Nefiov pore oglae. oddelek »Jutra«. 22191-2 Službo dobi ieseda 1 Oin. davek 2 Din ta Slfro al) dajan]« oa slova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin Izurjena pletilja dobi etalivi zaposlitev 6 popolno oskrbo t hiš;.. — Cenj. dopise na naslov: M. Vrtaije, tadnstri ja pletenin, KM. 22017-1 Pletiljo Actoro šrarrjeoo sprejmem takoj. Hrama in stanovanje ia.hvo t hiši. Plača po dogovoru. Sterebova uika St. L7/L 23184-1 Natakarica im poštena, ki po-1000 r>šn kavcije, dobi službo Da Jeseuicah. — Nos&ov pore ogL oddelek »J iH.ro. c. 23190-1 Potniki Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din Agenta ra. SI orerK ;'*>. dobro uvedenega pri gasiti! no h. išče ugledne predvcvrra vinarska firma. — Pcmudbe n« og'as. oddelek »Jutro.« pod Enaoko »Provizije«. 221196-5 EBBZ3TEM ©eseda 1 Dtn. davek 2 Din Ka Slfro ali dajanje na Blova > Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Vsako prepisovanje na stroj pr**TOn*TN'rT! ne d-om. Naslov pustiti v oglasnem oddelka »Ju-bm«. 318!.V 3 ieseda l Oin, davek 2 Oin za šifro ali (lajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki t? Din Najbolj uspešen in strokovno nejbolj&i je trgovski tečaj Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg št. 2TL — Oeatnutm mesta, odlični profesorji in nraka šolnina. 204-4 Strojepisni pouk novi tečaji, od 6. do in od % 8. do 9. ure zvečer. Solnima zmižame., učne n.ra 2 Din. Začetek po-uka 3. septembra. Vpisovanje dnevno od 6. ure dalj«. Cbristofov učni zavod, Domobransko cesta štev. 15. 21973-4 Pianistka Jadviga Poženel daje prvovrsten pouik v klavirju proti zmernemu honora/rju- Mestni trg 17/H 22196-4 Slnf.be išče Seseda SO para davek - Din za šifro ali da-■anje naslova 3 Din Naj- Tinnlft) i? r>tn Gospodična trgovsko naioibražena, &e4-i premeniti eluSbo. Prevzame budi kaj eiičuega. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Septemiber-obboberc. 22098-2 Postrežnica čista in poltema, išče pofl-dmevmo aM celodnevno zaposlitev. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jut™« pod šifro »Delavna«. 22314-2 11* r* < Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pumparice modno h'ače, najboljši nakup A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 14. 1(33-6 Gospodinje, gostilne in obrtniki ne zamudite ugodne prilike. Radi feprezmive zaloge prodaja 1® skladišča Stanko Florje.n6i<5. železnd-na, Resijeva ceste 8 (pri Zmajskem mosbn) po naj nižjih eeneh. Vhod v ekle d Išče skozi dvorišče. 190-6 Otroško skiro (divokolo) dobro ohranjeno poceni prodam. Ribia »1. St. 4. 21996-6 Avto, rhoto rieeeda 1 Dtn davek 2 Din sa šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek ti Din Motorno kolo eom 230, prodam za 3000 Dim. Vprašati n-a Celovški oesfci 200. 22206-10 MSBSBB Beseda 1 Dtn davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolo prw«virstiK>. štr-aiptKTno, e torpedom po iizrednio niziki oeni naprodaj v Ljruibljami, Dvofakova uldca &t. 3/1. 22207^111 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta 59 Potniki so se srdito upirali.• Dva »ta se celo polastila kolesa in ga izkušala zasukati nazaj, med tem ko st ga Peter ln Jan-Iko na vso moč potiskala v nasprotno smer. Sunek se je vrstil za sunkom; čoln se je zibal, da je bilo strah in groza, m res ni bilo treba dolgo čakati nesreče. deseda 1 Din. davek 2 Dtn ib šifro alt dajanje na 'lova 5 Dtn. Najmantši znesek 17 Dtn Enodružinsko hišo z 980 m' vnta, 10 mimrat od traimrvoje uigodmo prodam. Xaslov pove oglasni oddelek »Jut™ t. 22319-20 Hišo z gostilno, trgovino in trafiko oddam v najem na Gorenjskem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 92194-20 Hišo v Ljubljani ktupim proti dfelmemu pia-oiilio v gotov.iinii ta deloma z vlogo prvovistmoge zavoda. Pomidbe ne o^iasni oddelek »Juitra« pod šifro »Gotovine«. ^^1-20 9.o v snažno ta zračno sobo. Parket, elektrika, kopalnice, dobro nadzorstvo, vrt za učenje, blifflu trgovske šo4e, ii«veja vn obrtme šol«. Čeme nizika I>e«n z vso oskrbo v iračino ta soi.nč.no sobo po maJki oe-ni. Florija-nrika trii^a 19U 22917-22 Stanovanje ieseda 1 Din. davek 2 Din. sa šifro alt dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Trisob. stanovanje takoj poeeni oddam t Rožni doiiari, eeeta IX/48. 22176-31 Fnosob stanovanie CTaJtao, oddam takoj. Ne-slnv pove oglasni oddelek t. Jutra«. 22203-31 Beseda 1 Dtn. davek 3 Din. za Slfro aU dajanje na tlova 8 Dtn. Najmanjši znesek 17 Dtn Mesečno sobo lepo. e separirenim vbodom e stopo jie takoj oddam v Knafljovi ul. 13/11 22132-23 Dve sobi lepo opremljoni, v vili ne Mir ju oddam solidnima gospodoma , event. z zajtrkom iM vso oskrbo. Na-s'ov pove oglesni oddolok »Jutra«. 22097-23 Opremljeno sobo * »epar. vbodom oddam po zmerni cesm stalnemu gospodu v Koleiijeki air.ci it. 21/L 22080-33 Sobo lepo Ib ftotlnčrao, s poeefe-umu vbodom, x aii brez oskrbe oddam 1 ali 2 gospodoma ne M cevnem trgni štev. 8/III levo. 2310&38 Opremljeno sobo popolnoma separira.no, oddam ze stalno. Naslov v oglasnem oddeliku »Jutra« 22066-23 Kabinet « separatnim vbodom ■ stopnišča, v centru mesta takoj oddam. Ogledati v Knafljevi alici štev. 13/n. 31065-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, z 1 aii 2 poetoljema takoj oddam blizu realk« ta univerze. Emomaka štev. 8, priKAičje lovo, druga vra-te 22183-23 Rdzno Beseda i um. davek 2 Din. za šifro alt dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek i? Dtn. Za avtovožnjo v Dubrovnik preko Boso«, oca 5. septembra imam prostore za 3 potnike. Eleganten ceeb-ni avto. Čeme emaka kot vlak. Prijaviti bvrdfcl A. Goreč, d. z o. z., teletom 30-06. 22200-37 Solnčno sobo veliko, prazno, s posebnim vbodom, v visokem priblič j« — kjer se budi lahko kuha, oddam takoj ali po-zmeje v Bolgarski uiici 24 22186-23 Opremljene sobe solMčme ta zračrae, e poseb nim vbodom, z 1 alii 2 posteljama, po 130—250 Dim, lahko tudi e hrano oddam r Sp. Šiški, Cemotova 91 22081-33 Dve osebi ki telita udobno stanovanj« z vso oskrbo, sprej mem. Naslov pove oglas oddelek »Jutra.«. 22174-23 Separlrano sobo « souporabo kopalnice, centru mesta oddam. Na slov pove oglasni oddel ek »Jutra«. 28175-23 Opremljeno sobo v mirnem solnčmem centru oddam solidni sba.tai osebi Naslov v oglasnem odd^kii »Jutra«. 23149-23 Lepo soinčno sobo lepo ■opremljeno ta strogo »eiperiran vbod, v bližini banek« oprave ter tehnike oddam gospod® s 1. ali 15. septembrom. 23160-23 Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kupuje, prodaja, lomberdi-n Št. Praznik, Zagreb, Varšavska 6, telefon 28-33 20668-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke _ ali njenih podružnic rabim. Vprašati: Menjalnica, Tyreeva cesta 31. 22169,16 Boj proti nadležnim dlakami Prav hitro lahko odstranite nadležne dlake na rokah in nogah, pod pazduho in na tilniku s kremo "Dulmin". Ta krema, kraljica vseh sredstev proti nadležnim dlakam, je bela# mehka, učinkuje pa sigurno, prijet* no in neškodljivo. V 3 - 5 minutah ste reieni nadlež- Opreanljeno sobico čisto, s poeebnim vbodom ta ektr. razsvetljavo od dam. Naslov pove oglasn' oddelek »Jutra«. 23161-23 Sobo pt ujmo afli opromtjCT^o oddam takoj g«5spodu ali go-Bpodičmi. Jorosjerva nI. 8, pritilKdje kvo. 23208-23 V centra mesta oddam opremljeno, čisto ta zraitaio sobo eolidoi osebi. Poseben vhod ia hodnika, elefctr. tazsvofiljava. Ne-jemmina 200 Dta. Prečna ulica a 22173-33 Opremljeno sobico majb»», ^'nftno, e parketom m elektriko oddam če« dam odsotn-enra gospodu. iidovsfce uiioa št. 3/IT 8331S-33 Opremljeno sobo v sredini mesta takoj od dam po zeio nioki ceni. — Caokarjevo nabrežje 23/HI DULMI Krema za odstranjevanje Skladišče za Jugoslavlfoi JugofarmacTja d. d., Zagreb, Juktteva ul.12 kozmetični oddelek ^Sr Dobi se povsodl DR. ALBERSHEIM, FRANKFURT/M-PARIS-LONDON Lepo sobo oddam enem« a!5 dvema gospodoma ne Reeljevi c. št. 3M deeoo. 23310-23 Sobo z 2 posteljama in posebnim vbodom oddam 2 gospodoma oa Starem trga Štev. 22/1. 22300-33 Lepo sobo e poeebnim vbodom odlam v oentra mesta. NasJov v oglasnem oddelkm »jTrtrra«. 23190-33 Stroji rteseda 1 Dtn. davek 2 Dtn n Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dieselov motor majhen, in dimamo za domačo elektrarno krapi®. — Ponudbe ne naslov: Gregor KonSek, Trojen«. ?S156-29 lijame, Ljubljena 29. M"mi zakom. M. 180.000, Milijon dtaarjev, M^rfcur, Mesečno 575, Nazaj grede, N. M. 299, Ofcrober, Obri. Planina pri Rakek«, Prilika 1000, Proroes 3934, Prometno, Perfefctna, Pro-fesiomiet, Prvovrsten šofer Položim kavcijo, ReitrtabS-no. Redno plačam, Srsčon dom, Soiidoost, Stalmo mo-sto, Sreda 30.000, Siguren plaSnik, Sodeiovamje, Srne Sreča, SSgnrnost, Specenieft 1908, Tefasbiliio podijeitje, Takojšem 1934. Ugodna praife 40, Uspeh zagocovijon, Dg > » od » > Naznanjam cenjenemu občinstvu, da pričnem na dan 1. septembra t. L z obratovanjem menze na Aleksandrovi cesti št. 5, ki jo bom vodila pod naslovom Nova kuhinja Nudila bom prvovrstno hrano po izberi jedilnega lista. Sprejemam tudi abonente! Vljudno se priporoča Kmetič Terezija 6856 strok. učit. kuh. Urejuje Davorin Ravljeo, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSA Za inseratni del je odgovoren Aioja Novak. Vsi s Ljubljani