Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
l'pravni št vo ...TI i r a" v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in s er ate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVII.	V Celovcu, 13. junija 1908.
Štev. 24.
Slavnostna akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu.
Po kratkem presledku nekih let so priredili 4. t. m. slovenski bogoslovci v Celovcu zopet slavnostno akademijo in sicer to pot v proslavo 60-letnice „ Akademij e slovenskih bogoslovcev v Celovcu".
Predsednik akademije č. g. Eožman je pozdravil mnogoštevilne goste iz vseh slojev. Navzoči so bili mil. gg. kn.-škof.kancelar Jan. Vidovič in stolni župnik Martin Kovač, vrli slovenski skladatelj in župnik č. g. Jak. Aljaž, ki je uglasbil za to slavnost lepo Fr.Neubauerjevo pesem ,,Zakipi duša!“; čč. gg. pisatelj Lavtižar, Aljančič in Škufca iz Gorenjskega; mil. gg. prošta Gregor Einspieler iz Tinj in Janez Wieser iz Podkrnosa in mnogo drugih gg. duhovnikov, bivših članov akademije. Izmed svetne inteligence omenjamo profesorja g. dr. Jak. Šketa, starega prijatelja akademije, g. dr. Val. Janežiča, nadštabnega zdravnika v pok. V velikem številu so prihiteli k slavnosti iz raznih krajev naši kmetski narodnjaki.
Predsednik povdarja, da je napotila nepozabnega vladiko A. M. Slomšeka krvava potreba in ljubezen do neumrjočih duš, ki so hrepenele po dušnem kruhu v mili domači slovenščini, da je začel zbirati bogoslovce in jih navduševal k marljivemu učenju slovenščine. Sedanje akademije, ki je stopila na dan 1. 1848., sicer ni ustanovil, vendar se sme imenovati uje povziočitelj. Zdi se, da je položil v to akademijo nekaj svojega nesmrtnega duha. Za probujo koroških Slovencev pomeni akademija mnogo; v njej so se navzeli duhovniki — voditelji koroških Slovencev ognja za domoljubno delo. Poznejša leta je začela akademija zaradi malega števila slovenskih bogoslovcev hirati — 1. 1876 je bilo vseh bogoslovcev z Nemci vred samo 13 —, dokler ni zaspala. L. 1888 pa sta jo zopet pomlajeno vzbudila čč. gg. Matej Ražun in msgr. Val. Podgorc.
Krasno, z občutkom, je zapel zbor gg. bogoslovcev moški zbor Aljaževo „Zakipi duša!“. Občudovali smo mehki bariton g. Menteja. Navdušeni živio-klici so povzročili, da je zbor ponovil vzne-
seno pesem. Navzoči so g. skladatelju živahno aklamirali. Petje kakor tudi tamburanje je vodil prav vestno četrtoletnik č. g. Žel, ki bo zunaj zamašil vsaj eno vrzel velikega pomanjkanja spretnih pevovodij.
Prisrčno pozdravljen slavnostni govornik č. g. Ražun slika razmere koroških Slovencev kot žalostne. Tako veseli pojavi kot je bil mladeniški shod v Šmihelu naj nas ne varajo ih zakrivajo oči. Ljudstvo skoro ne zasluži, da se toliko trudimo in borimo zanj. Po mnogih krajih je tako otrovano, da kdor mu več da, temu pa pripade. Nekdanji Spiritual v celovški bogoslovnici gosp. Bidowetz, Nemec, je rekel, da so Slovenci prav dobri ljudje, pa manjka jim samozavesti. Govornik poudarja, da ne slika koroških razmer tako žalostno, pesimistično, da bi jemal pogum, ne, nasprotno, da se lotimo dela še intenzivnije, še z večjo vztrajnostjo, ker le tako se rešimo. Če ljudstvo povsod ni vredno našega dela, ga je pa potrebno, zlasti, ker ni samo vzrok, ampak so ga razmere privedle tako daleč, da se ne čuti več kakor hlapec — na svoji rodni zemlji. Trudili so se duhovniki in posvetni gospodje, pa dosedaj s premalim uspehom. Treba se je sprijeti zadnje opore, mladine. To je treba zbrati, ker ona je naš up. — Mladina ni samo v narodnem, ampak tudi v verskem oziru malomarna. Skrb za mladino je porodila misel na učiteljski dom, nje sad bo šola v Št. Jakobu, nje posledica je bil lep mladeniški shod v Šmihelu. Vsaka mladinska organizacija je velikega pomena, je koristna, naj si pa bodo izobraževalna ali bralna društva, Marijine družbe ali pevska društva, v vsakem društvu se da mnogo doseči. Govornika veseli poročilo v „Slovencu“, da nas „bela Ljubljana ne zapusti". Naj pridejo v Ljubljani že enkrat do prepričanja, da delajo za sredo, če delajo za meje, da pomagajo slovenskemu narodu sploh, če pomagajo koroškim Slovencem. Bela Ljubljana in akademija, zibel koroških požrtvovalnih narodnih voditeljev naj pomagata do zmage!
Živahno odobravanje je sledilo govornikovim besedam.
Burno pozdravljen začne nato govoriti drž. poslanec dr. Krek o pomenu verskega dela za
narod. Materializem, brezverstvo je vzrok narodnega propada. Brezverstvo uči, da jezik ni nič več nego občevalno sredstvo, in ne požm-ji»«>^' ljubezni do domovine; celi svet je tvoj dom. in kjer dobiš miren kot, da se usedeš in polno skledo, tam si doma. Verskega propada je vzrok tudi gospodarski propad. Vrnimo ljudstvu dom, in ohranilo bo vero, in dokler se našemu kmetu ne zagotovi obstoj, tako dolgo bo ljubezen do naroda med našim ljudstvom visela v zraku. Za nas pa materin jezik ni samo občevalno sredstvo, ampak mnogo več; saj je zvezan z mojim srcem, z mojo domovino, z vsakim mojim dihljajem, z najlepšimi spomini mojega življenja, ko sem prvič pozdravil svojo mater in molil Boga, zvezan je z vsem veseljem in žalostjo v življenju in ni tako mrzel kakor denar v kupčevanju.
Narodu smo pa tudi dolžniki, ker smo prejeli od njega kulturo, vso prelepo poezijo, vse njegovo mišljenje. Kakor je moja dolžnost, spol-novati zapovedi: Ne ubijaj! spoštuj očeta in mater, ravnotako je moja dolžnost, da ljubim svoj narod.
Če hočemo domovino rešiti, moramo delati za kmetski stan. V rešitvi našega kmeta je rešitev naše domovine. Vsi naši stanovi so v to poklicani, ker vsi izvirajo iz kmetskega stanu. Duhovnik in kmet sta stala skupaj v najtežjih časih. Kdor je sovražil kmeta, je sovražil tudi duhovnika in narobe. Ta zveza je v našem narodu tako močna, da je ni mogoče pretrgati. Duhovnik je izšel izpod strehe kmetske hiše, od kmetove zemlje"'Živi in bo med kmetskim ljudstvom našel počitek. Socialni demokrati skušajo postaviti duhovnika v meščanstvo, kmeta pa v proletarijat. Prepričani pa smemo biti, da bi šel duhovnik za kmeta tudi v proletarijat. Duhovita so bila izvajanja učenega gospoda profesorja, in gromovito ploskanje, ki ni hotelo ponehati, je pričalo, da je govornik govoril vsem iz srca. Gospod poslanec je prinesel pozdrave „Slovenskega kluba", ki mu je naročil tudi sporočiti vest, da bo po vseh močeh branil interese koroških Slovencev. Navdušeni živio-klici so sledili tem besedam.
Veselo uro so nam nudili gospodje bogoslovci s prireditvijo te slavnostne akademije. Jasni
Podlistek.
Slovenci v Lurdu.
Ksaver Meško.
Nad 600 zastopnikov je poslal letos slovenski narod v Lurd! Zastopani so bili skoro vsi stanovi: Knez in škof, 62 duhovnikov, odvetnik in državni poslanec, zdravnik in deželni poslanec, učitelji in učiteljice, kmetje, delavci. In vsaka starost: Sivi starčki in trileten otrok.
Mnogo in premnogo se je pisalo o tem romanju po slovenski domovini. Popolnoma brez potrebe! S svojim denarjem gre lahko vsak, kamor hoče. Se na luno se naj popelje, kdor hoče!
Gotovo pa je, da so bile koristi tega romanja velike, ne samo duhovne. Naši ljudje so videli mnogo sveta. In v tujini so zapustili najlepši spomin. Naučili so tujce, Slovence ceniti in spoštovati. Kdorkoli je govoril v Lurdu o Slovencih, ni mogel prehvaliti njihove pobožnosti in vzglednega vedenja. Nikjer se nismo postavljali, nikjer kričali ob polnih čašah, nikjer govorili zvenečih, a praznih besed, a vsepovsod! smo si pridobili simpatije in spoštovanje kot veren, resen, krepak narod. Navrh je slavila slovenska pesem v daljni tujini — kakor 1. 1900 v Rimu — prave triumfe! V tem oziru smo torej lahko z romanjem zadovoljni mi romarji, a tudi Slovenci v domovini.
Med deželami, ki smo jih videli,^ je najlepša, najbolj blagoslovjena in najrodovitnejša pač Švica.
Seveda ne raste tudi v Švici nič samoobsebi, ampak zelo vestno in modro obdelujejo zemljo, ki je ni ravno preveč. Vsak hip smo videli, kako so škropili travnike, ker je bila suša. Takoj, ko pokosijo, gnojijo z gnojnico. Le tako je mogoče dobiti dovolj klaje za vzorno švicarsko živinorejo.
Sicer pa država skrbi res tudi za poljedelca, ne samo za ministre, za generale, častnike in za topove, kakor je baje navada nekje drugod v Evropi. Vobče v Švici ali v Franciji skoro ni videti častnika na ulici ali v kavarni, pri nas se jim ni mogoče izogibati, toliko jih je povsod. Zavarovalnino za hišo in živino plačuje v Švici na pr. vsak že pri davku. Davki se plačujejo od resničnega premoženja. Kdor ima dolgove, se mu ti odštejejo. A pri nas so ti uradi dostikrat le prave sekature. Posebno glede osebne do-hodarine — trikrat se je treba prekrižati, ako ima človek kaj opraviti s temi. In še ne pomaga!
Bogata dežela je Švica, a v prvi vrsti zaradi poljedelstva in živinoreje, ne zaradi tujskega prometa, kakor se mnogokrat misli. Pri nas se kriči v zadnjem času več kot preveč o tem tujskem prometu! Opazoval sem te reči na Koroškem: Nad dve leti sem kaplanoval na Klo-pinjskem jezeru, zdaj imam jezero v župniji, razmere ob Vrbskem jezeru poznam tudi precej dobro. Zato pravim: „Ko bi naši ljudje molčali s tem tujskim prometom!" Vso Gorenjsko hočejo poplaviti s tujskim prometom! Tako bodo zastrupili s temi tujci do mozga priprosto, zdaj dobro in verno ljudstvo. In dobiček? Nekaj velikih gostilničarjev, ki so tako čestokrat nemčurji, ga bo imelo, ljudstvo ne. Pač pa bode vspeh med ljud-
stvom: Množica novih potreb, velika porcija nezadovoljnosti in gnojnica nemoralnosti. Pridite pogledat na Koroško! In narodnost? Najprej boste jo podkopali s tem, če vlačite tujce v deželo! Pojdite samo h kaki veselici na Bled! Res so razobešene slovenske zastave, a pod njimi govorijo, in, kar je najžalostnejše, morajo govoriti v nemškem jeziku. In če se kdo izpozabi in iz-pregovori slovenski, se obrne prestrašen na vseh osem strani, ali se pač ni komu zameril. To je naše gorje, trojno gorje! Da molčim o raznih drugih rečeh ob teh tujcih. — Zdaj vabijo najlepšo našo mladino na Dunaj, češ, tako se povzdigne promet s tujci, ko vidijo te krasne slovenske cvetke. Z živimi vadami gredo lovit tujih lahkoživcev večinoma pač Židov! V resnici, z nepojmljivo slepoto udarjen zarod. Da pri takšnih kupčijah naših „idealnih“ voditeljev še živimo, je res čudo, ki ne vem, kam bi ga zapisal. — Nazadnjaško stališče, proti vi ti se prometu s tujci, ki deželi da dohodkov" —• poreče kdo. Nazadnjaško ali naprednjaško, vseeno, a narodu koristno? In le to ima vrednost za me! če naš narod res ne more živeti več drugače, naj naredi kar danes testament in naj umre rajši danes nego jutri. Takšnega naroda vobče treba ni! — A stvar je ta, da je narod dober in prav nič ne rabi tujcev. Rabijo jih kratkovidni ali sebični ljudje . . .
Kaj naj povemo o Lurdu samem! Kaj o ti beli, mramornati cerkvi, ki kipi kakor krasna lirična pesem v nebo, kakor čudoviti spev vzra-doščene duše Marijine, Magnifikat! Res kraljica je ta čudovita cerkev na visokih masabijelskih pečinah, kraljica Francije, kraljica krščanstva.
glasovi, mehka slovenska pesem in zvočni glasovi tamburic so razveseljevali naša srca, zraven pa nas je navdajala vesela zavest, da dobi v idealnih gospodih bogoslovcih naše ljudstvo mnogo delavnih, idealnih, požrtvovalnih in sposobnih narodnih boriteljev, ki jih na Koroškem tako krvavo potrebujemo. Saj nas učijo zadnji časi, da nihče drug ne bo rešil koroških Slovencev kakor naša duhovščina. Dobili smo nekaj domače posvetne inteligence, ki pa po veliki večini dela le za razpor in ne za narod.
Tembolj nas torej veseli, da vidimo pred seboj mlade može, krepkega duha in polne veselja do resnega dela. Bog čuvaj akademijo celovških bogoslovcev!
Za „IVIir“!
Zaveden slovenski mladenič nam piše: „In zopet mi sili pero v roko, da napišem par vrstic cenjenim bralcem „Mira“. Svojčas sem pisal članek ,.narodni greh“, in tudi danes imam nekaj takega v mislih, in sicer naš greh glede „Mira“; ker vem, da bom morda tu pa tam preoster, želim, da mi tisti, ki bi se morda čutili žaljene, blagohotno odpustili. Večkrat se je že čula želja raznih rodoljubov, da bi se „Mir“ povečal in razširil, namreč, da bi „Mir“ izhajal po dvakrat na teden, kar bi nikakor ne bilo preveč. Če pa nese človek svoj nos malo dalje po svetu, se mora prepričati, da se za „Mir“, oziroma za slovenski narod veliko premalo stori. Da bi mogel izhajati „Mir“ dvakrat na teden, je treba gmotnih sredstev, to je naročnine, drugič, imeti mora še več krajevnih dopisnikov. V tem oziru se pač od naše strani še mnogo, mnogo greši, in to zaradi tiste malomarnosti, ki je v slovenskem narodu tako vkoreninjena, da bo treba pač še mnogo delati, da se ta malomarnost odpravi, ki naši stvari toliko škoduje.
Čudno dirne človeka, ko v tujem kraju dobi v roke nemške liste, kakor na primer „Karntner Nachrichten“, „Karntner Tagblatt" in druge, in tam bereš izvirna poročila iz čisto slovenskih krajev, kakršnih naše glasilo ni prejelo. Poročevalec, ki bi imel poročati v „Mir“, raje piše v nemške liste; ako pa je poročevalec nemških listov rojen Nemec, tedaj je pač za njega to lepo spričevalo, naša dolžnost pa je, da ga posnemamo.
Večkrat sem že moral slišati, ko sem nabiral „Mirove“ naročnike, zakaj „Mir“ nič ne prinese novic iz tega ali onega kraja. Dragi moji, ali more „Mir“ poročati iz vseh krajev, če so ponekod naši ljudje v dopisovanju malomarni? Vzdramite se zlasti vi, mladeniči slovenski, in pridno dopisujte v „Mir“; vsaka novica bo dobrodošla; nič se ne vstrašite, ako vam vrže urednik tu pa tam katerega v koš; že ve zakaj. Menite li, da meni še nobenega ni poslal v koš? Dosti že, toda v tem oziru se ne dam preplašiti, in tudi ne vem, ali bo ta dobil prostora v „Miru“ ali pa bo morda moral romati — v koš. Mnogokrat sem že čital v „Miru“, da naj vsak naročnik pridobi ob novem letu vsaj eneg;a naročnika; jaz sem to željo izpolnil in sem dobil letos dva nova naročnika, in tudi zdaj imam zopet pripravljeno naročnino za dva naročnika, kar odpošljem do
1.	julija 1.1.
Če vabi Rim, kralj sveta, s svojo veličastnostjo, vabi Lurd, kraljica katoliških mest, s svojo čudovito, deviško, nežno krasoto.
In stopi človek v baziliko, v naj večjo treh cerkva, zidanih drugo nad drugo, obstoji nehote ob vhodu in zre strme vso to čudežno dragoceno, a vendar tako umetniško skladno notranjost: Krasni glavni oltar z belo Gospo Lurško, nad katero držita srebrna angela zlati palmovi veji, dar velikega častilca Marijinega, mučeniškega in svetniškega papeža Pija IX.; pod obokom in ob zidovih vse polno dragocenih zastav, darovanih iz vseh krajev sveta; zlata srca, meče, mirtine vence, darove nevest in devic; spodaj ob stenah skladne marmorne plošče z napisi, ki oznanjajo čudeže, zahvalo in slavo Mariji.
In duplina pod cerkvijo! Cvetlica bi želel biti, ki cvete pod nogo belega marmornatega kipa Marijinega, postavljenega na onem mestu, kjer je stala prikazen, ko so jo zagledale začudene oči srečne male Bernardke. Zimzelen bi rad bil, ki se ovija tesno posvečenih skal masabijelskih in zeleni tesno ob Mariji poleti in pozimi, leto za letom. Ptiček bi želel biti, ki poje v gozdu nad duplino kipečo svoje pesem in jo druži z molitvami zamaknjenih vernikov, klečečih na ka-menitih tleh pred svetim krajem. List bi želel biti, ki dela senco posvečenemu mestu in šušti noč in dan slavo Marijino. Skala bi rad bil, ki je stopila na njo deviška noga Bogorodice, skala, oglajena kakor steklo od mnogih poljubov pobožnih deviških ustec. Val v šumečem Gavu bi bil, ki poje, hiteč mimo posvečenih skal masabijelskih, v svojem jeziku svoj spev nebes in zemlje kra-
Dragi mladeniči, namesto da morda zapravljate denar po plesiščih ali celo po sudmarkinih ali šulferajnskih veselicah ali po „fajerberkneipah“, žrtvujte raje ta denar v narodne namene in boste koristili svojemu narodu in samim sebi. Da pa je še mnogo mladeničev tako narodno zaspanih, temu so krivi tudi nekateri krajevni voditelji; kajti večkrat sem že opazil, da se mladeniči od raznih naših ljudi prezirajo, kar sem tudi že sam večkrat doživel. Prosim pa tudi častito duhovščino, da gre mladeničem v tem oziru povsod in vedno na roko. Več je še tudi župnij, od katerih se morda celo leto malo ali pa nič ne sliši v „Miru“; ne verjamem, da bi ne bilo kaj poročati. Kolikor poznam razmere po Zg. Koroškem, bi pač lahko kaj več brali v „Miru“, kakor na primer iz Loč, Pečnice, Štebna pri Bekštanju; pa tudi v Zilski dolini ni vse tako, kakor bi moralo biti. Slovenci, vzdramimo se in bodimo delavni še bolj kot do zdaj, in ne nehajmo prej podpirati in razširjati „Mir“, dokler ne bo začel izhajati po dvakrat na teden. To bodi naše geslo! Zahtevajmo v vseh gostilnah „Mir“. Časi so resni, zatorej vsi na krov, da si priborimo novih zmag, in ne smemo nehati, dokler cela Koroška ne bo preplavljena z zavednimi mladeniči, moži, pa tudi zavednih narodnih mater nam ne sme manjkati. Tedaj bomo mogli zaklicati: Živela slovenska Koroška ! Nikdar pa ne smemo po katerikoli zmagi odložiti pušk, ampak bodimo vedno na straži, zakaj sovražnik nikoli ne miruje. Zato pa, dragi Slovenci, vsi na delo, ker naše delo, naš boj je svet. Vsi za „Mir“, da se izpolnijo želje	Slovenskega Jožka.
Koroške novice.
Odbor »Slovenske akademije" se vljudno zahvaljuje za prostovoljne darove povodom slavnostne akademije, čisti dobiček se porabi za spopolnitev slovenske knjižnice.
Naznanilo gg. orglavcem. V teku tega meseca bo zboroyalo v Ljubljani društvo „Slovenskih orglavcev1'. Čas se bo še pravočasno naznanil. Da se moremo slovenski orglavci združiti, je ne-obhodno in nujno potrebno, da se večkrat snidemo in se med seboj posvetujemo in navdušimo za delo med Slovenci! Kakor je bilo v zadnjem „Miru“ naznanjeno, se bo tudi v Celovcu sklical shod slovenskih orglavcev. Prosim g. sklicatelja, da naredi to hitro! Vsi orglavci in pevovodje, ki nosite to ime in ki poveličujete slavo božjo z orglanjem in budite k delu s petjem narod slovenski, pridite na ta shod! Delajmo neumorno in vztrajno za čast božjo in mili narod slovenski! Na svidenje!	T. H.
Nemški šulferajn v Celovcu. Zborovalci nemškega šulferajna so imeli slabo vreme. Bilo je pa tudi potrebno, da je dež ohladil vsaj nekoliko od nacionalne prenapetosti razgrete glave. Tujcev ni bilo veliko, zato pa temveč Korošcev. Izredno veliko je prišlo na šulferajnsko veselico poslancev. Od vseh strani jih je prinesel veter. Govorili so državni poslanci Hoffmann pl.Wellen-hof, dr. Schreiner, Mareki, pl. Stransky, dr. Stein-wender, Dobernig, nemški minister-rojak dr. Prade, ki je naglašal staro, preležano frazo, da šulferajn
Ijici, lurški Materi Božji, brez madeža spočeti Devici.
Čemu besede, kaj pove jezik, kaj opiše pero! Oko mora videti to, srce vsrkati v se, duša mora živeti ob tem, v tem in s tem!
Med najveličastnejše prizore, ki sem jih videl kdaj — morda je bil v obče najveličastnejši v mojem življenju — prištevam rimske procesije, ki so se vršile v Lurdu večer za večerom. Najveličastnejša je bila v nedeljo, 17. maja. Pročelja vseh treh cerkva, rožnovenške spodaj, srednje ali kripte, in visoko na skali vladajoče bazilike, so bila bajno razsvetljena z električno lučjo. Isto-tako je žarel vitki visoki stolp v raznobarvnih lučicah. In spodaj so se izluščevale vedno nove množice izpod dupline ter so stopale z gorečimi svečami črez arkade, mimo kripte, in na drugi strani navzdol v drevored pred cerkvijo, dol po vsem širnem prostranem vrtu in na drugi strani zopet gor na tlakovani trg in na široke stopnice pred rožnovenško cerkvijo. Kakor bi tekla blesteča reka mimo svetišča dol med temnim drevjem in na drugi strani zopet gor proti svetišču, kjer se zliva v goreče morje. In te navdušene pesmi, pete v vseh jezikih, od elegantnih dam, krasnih gospodičen in priprostih ženic, od duhovnikov in laikov, zlivajoče se vse v vedno se ponavljajoči refren: „Ave Maria" — „Zdrava Marija". Spodaj sredi trga pa stoji vsa žareča v električni luči prekrasna soha Marijina v nadnaravni velikosti, dar Marijinega papeža Pija IX. Stoji veličastno na visokem podstavu, strmi gor proti cerkvi in sklepa roke k pobožni molitvi, kakor bi prosila svojega nebeškega Sina za vse te tisoče — na
ni bojno društvo, da brani samo nemško posest. Vsakdo pa ve, da ustanavlja šulferajn nemške šole med Slovenci. Nikdar in nikjer pa ne ustanavlja „Družba sv. Cirila in Metoda" slovenskih šol med Nemci. Kako se upa minister nemške poslušalce tako čisto navadno „farbati", sploh ne razumemo. Občnega zbora v deželnem dvorcu sta se udeležila tudi deželni predsednik pl. Hein in deželni glavar grof Goefi. Slednji je tudi govoril; pozdravil šulferajnovce v imenu deželnega odbora in v imenu večine deželnega zbora. Med drugim je omenil, da je nemški šulferajn izpopolnitev državnega in deželnega nančnega organizma. Mi to prav dobro razumemo: Kolikor ne moreta po šolski upravi pone m če v ati država in dežela, to naj stori nemški šulferajn. Čudom smo se čudili, da sta poslala šulferajnu brzojavne pozdrave krščanskosocialni minister dr. Gessmann in predsednik državne zbornice, krščanski socialec dr. Weisskirchner. Ali ti ljudje ne poznajo namena nemškega šulferajna ali pa nosijo krščanstvo samo na jeziku, ne moremo presoditi. Celovčani so razobesili mnogo zastav, frankfurtane je bilo pa malo videti. Videlo se je, da so trgovci izobesili zastave le prisiljeno. Nekateri pa so razobesili zastave, čeravno bi jim ne bilo treba in si jih bomo prav dobro zapomnili.
Gospa Sveta. (Kranjski romarji.) Bin-koštni ponedeljek je obiskalo veliko romarjev staroslavno Marijino cerkev; z večernim vlakom so pa prišli Kranjci iz Besnice z župnikom gosp. Okorenom, ki je imel 9. t. m. pri nas cerkveno opravilo; vsi smo bili iznenadeni nad izredno lepim petjem. Kako veličastno so odmevali po cerkvi srebrnočisti krepki glasovi bes-niškega cerkvenega zbora, mi ni moč popisati. Ta dan so pripeljali tudi milostljivi g. prošt iz Tinj svojo zaobljubljeno procesijo. Tudi pri njihovi božji službi so prepevali besniški pevci. Pred odhodom so še zapeli za odhod lepo S. Gregorčičevo »Nazaj v planinski raj !" na prostem tako vzneseno, mogočno in milo, da se nam je orosilo oko od veselja nad lepim petjem in od žalosti, ko so nas tako hitro zapustili. To je bil veleslaven dan za gosposveške Slovence. Upamo, da se še vidimo prihodnje leto! Bog vas živi, kranjski bratje!	T. H.
Podkrnos. (Ošpice.) Zaradi ošpic so zaprli šolo v Podkrnosu za 3 tedne. V Žrelcu so zaprli šolo že pred enim tednom ^ za 14 dni, v Št. Jakobu pa že pred 14 dnevi. Čudno se nam zdi, da so v Žrelcu čakali tako dolgo, da je zbolelo polovico otrok, in so šele potem smeli zapreti šolo.
Odnekod. (Kako se je spovedal.) Nekje v popolnoma slovenski občini službuje učitelj, strasten nemškutar, ki skuša svojega slovenskega tovariša, kjer le mogoče, žaliti. Leta mu nudi za žalitev redko priliko, ker ga, kakor vsa občina, popolnoma prezira. Da bi pa svojemu nepremagljivemu nagonu, žaliti narodni čut Slovencev, dal duška, pogrunta zvita buča sledeče: Videč v bližini svojega slovenskega tovariša, odpre okna svojega stanovanja ter prične z milim glasom prepevati: »Slovenec sem, Slovenec sem . ..“ ne, ne, malo drugače: mesto besede Slovenec je rabil
50.000 so jih cenili tisto nedeljo — ki jo slavijo s tako otroško vdanim, s tako povsem od sveta odluščemmi, le k nji kipečimi srci. Resnično, noben vladar tega sveta ni doživel in ne bo doživel nikdar tako istinito iskrenega, iz globočin duš prihajajočega slavij a.
Znamenit je za slovenske romarje petek, 16. maj. Ker ta dan je videlo mnogo izmed nas čudež, ki se je zgodil pri procesiji z Najsvetejšim, ki se vrši vsaki dan ob Va4 popoldne (traja okoli 6. do 7. ure.) Na trgu pred rožnovenško cerkvijo in daleč dol še ob sohi Marijini sedijo in ležijo bolniki. Manjbolni sedijo na klopeh, stolih ali vozičkih. Hudo bolni na pr. že skrajno jetični, ali povsem hromi, kjer je vse telo trdo, ležijo na blazinah na tleh. Tja jih deloma pripeljejo, deloma jih prinesejo prostovoljci, ki se oglasijo iz vsake romarske skupine.
Ko je šel 16. maja popoldne škof že na epi-stelski strani zopet dol po trgu in je blagoslavljal z Naj svetejšim bolnike, zakriči nenadoma ženski glas: »Ah, ah, ah!" Nastane nemir. Vidimo, kako plane v naši bližini mlada gospa pokoncu, in kako jo okoli stoječi primejo. Zgodil se je čudež: 32 letna gospa, ki je bila mrtvoudna že štiri leta, je nenadoma ozdravela. Drhtela je kakor list v vrtu, poltiho je jokala, po licih ji je tekel pot. Tedaj ni bilo lahko mogoče govoriti ž njo, le da je Nemka smo zvedeli. A govoril sem drugi dan ž njo. Videl sem jo, ko so jo peljali trije mladi gospodje iz cerkve. Šel sem za njo — vso pot je tiho molila — v bolnišnico. Videl sem, kako je vstala z vozička in je šla prav lahko in krepko v sobo. Povedala je ime: Veronika Sperling iz
v celi kitici ime čveteronogate živali, ki je pred-podoba vseh nelepih lastnosti. Z močnim glasom pa je zapel, ne vemo, ali kot zelo verjetni kon-titeor, zadnje vrstice: „Zatorej dohro vem, da
s......sem —.........“ Mi smo sicer že marsikaj
vedeli. Vam pa, veleolikani gospod, priporočamo, da brzdate svoj ,,čisti“ jezik, sicer se vam še lahko pripeti, da vsled vašega izzivanja sicer mirnih Slovencev ne bodo le v nevarnosti vaša reberca, ampak da bodete morali plačati tudi vrtno ograjo, če jo pri padcu poškodujete. Saj veste: dober večer — — ------------.
Borovlje. (Veselica nemškega „Schul-vereina“.) Kar lazi in hodi, vse je iz radovednosti na binkoštni ponedeljek letelo na veselico nemškega „Schulvereina“ v Borovlje. Precej tujcev je prišlo, večinoma Celovčani, vendar pa ne toliko, kakor smo jih pričakovali. Najbrž so to že naprej vedeli, ker so celo otroci-šolarji iz Borovelj kakor iz Podljubelja s svojo navzočnostjo morali povzdigovati podirajoči se nemški nacionalizem. Če ima hajlanje le majhen vpliv na nezavednega poslušalca, potem so v ponedeljek najbrž kaj malega dosegli, zakaj hajlalo se je kakor čreda volkov v zimski noči. Toliko upanja in sicer trdnega upanja nam pa je vsekakor še ostalo, da moremo reči: Nihče, ne Celovčani, ne minister Prade, ne Ogriz s cilindrom, ne celovška ,.Kačtrezl“ s „cejno“, ne Folti s „fano“ ne bodo zadržali Slovencev v njih razvoju. In če se je tudi stokrat vpilo: „Heil deutsches Ferlach11, in če bi dr. Vetter, apotekar, Rieger, Strein in kar je še takih privandranih „Borovčičev“, nosili še enkrat take široke „pantelce“ na rokah, Borovlje še vedno ostanejo slovenske. Kaj pomaga tistih par izposojenih frankfurtaric? Če bi jim bolj kazalo na slovensko, pa bi izobesili slovenske. Saj jih poznamo. Kadar „nucajo“ denar, so Slovenci, če pa ga kažejo, pa nemškutarji-----------.S pri-
tajeno radovednostjo smo pričakovali kako stališče bodo neki zavzeli „mednarodni“ (?) sociji pri tej šulferajnski veselici. Da so nemškonacionalni, smo vedeli že prej. Sicer imajo vedno poln gobec ,,internacionale", posebno, če se gre za to, da se domačinu, Slovencu, vseka kaka po hrbtu; celo z „metodiji“ zmerjajo one, ki se borijo za svoje pravice in za enakopravnost našega naroda. Če pa se gre za to, kdo bo pred nemškim Mihlnom padel prvi na kolena, so od nemških voditeljev zabutani sociji brez vsakega dvoma na prvem mestu. O tem, da ravno najhujši sociji samo nemški govore s svojimi otroci, ker je nemško „lepše“, še niti ne govorim, za tako mednarodnost imamo le zaničevanje. Najlepše je še, da pod nemško komando stoječi sociji k vsaki nemški prireditvi pošiljajo svoje otroke za „štafažo“. Nemec se naj veseli kakor hoče; po kaj so pa vendar za nemške veselice slovenski otroci?! Sam naj bode Nemce, kakor smo sami mi, in moral bi biti sam — in še smešen povrh, če bi ne bilo internacionalne bande, ki poriva nemškemu zmaju v žrelo svojo mladino. Iz vsakega koraka, ki ga naredi n emškonacionalna demokracija, je razvidno, da se laže, hlini in goljufa, kamor hodi in gre.
Borovlje. (Vestne uradnike preganjajo.) V Borovljah smo se zadnja leta smeli
Fussgomheima pri Ludovikshafnu v Pfalci. Pripovedovala je, da se je pričela bolezen ob porodu pred četirimi leti. Kmalu ni mogla več ganiti ne z roko ne z nogo. Bila je vsa otrpla. Morali so ji dajati jed v usta drugi. Pri procesiji je čutila, ko se je bližal škof z Najsvetejšim, izredno velike bolečine. Ko je prejela blagoslov z Najsvetejšim, so postajale bolečine hujše in hujše, in vedno ji je nekaj pravilo, naj vstane. Navsezadnje ni mogla več vstrpeti bolečin, kar vrglo jo je pokoncu. In tedaj je na svoje začudenje in na začudenje onih, ki so jo prinesli tja in so jo prijeli, misleči, da se takoj spet zruši, lahko stala.
Se ta dan je bila vsa zmedena. Venomer se je blaženo smehljala in skoro verjeti ni mogla, da je zdrava. Ko jo je prosil moj spremljevalec, naj mu zapiše svoje ime v brevir, si skoro ni upala. „Tako dolgo že nisem pisala — počakajte malo, prosim!" Skoda, da je prišel medtem ravnatelj, in smo morali iz sobe, da je ne nadlegujemo preveč.
Mi Slovenci sicer nismo dosegli čudežnega ozdravljenja nobenega naših bolnikov. A saj ni izključeno, da okrevajo na priprošnjo Marijino polagoma doma.
Za vse pa, kar smo prejeli od Marije v teh lepih dneh, bodi kraljici lurški najsrčnejša hvala! Hvala ji tudi za vse, česar nismo izprosili! Gotovo nam da še kaj boljšega kar smo prosili!
Po vsi slovenski domovini, Mariji posvečeni, pa naj zveni radostni glas, iz globočine src:
Mariji, kraljici lurški, brez madeža spočeti, milosti polni, čast in slava v vekov veke! _________________
skoraj srečne šteti, kajti imeli smo vsaj na c. kr. davkariji take uradnike, ki v ljudstvu niso videli samo neke mašine, ki prinese in odšteje denar, ampak človeka, ki ga boli zapostavljanje in nemška oholost. Nikdar ni bilo slišati ne o tem ne o onem — o kotrolorju tukaj ne pišem — da bi se vmešaval v strankarsko politiko, bili so vestni uradniki, drugega pa nič. Petintrideset let že služi g. Hotujec in nikdar še najmanjše pritožbe ni bilo slišati o njegovi osebi, v Dobrlivasi, v Rožeku in povsod so žalovali za njim in tudi v Borovljah se opaža, da ima simpatije vsega ljudstva na svoji strani. Le majhna peščica tistih, ki imajo le one uradnike za nekaj vredne, ki najhujše tulijo „heil“ in pri vsaki priliki kažejo nemčursko nestrpnost, je tudi na tega v resnici zaslužnega in nepristranskega uradnika ob koncu njegovega delovanja, za počitek, nametala obreko-valnega blata. Dopis ni prišel iz Borovelj, sramota pa je vendarle zanje, da se ravno pri nas na tak grd način poslavljamo od uradništva. Kako je šel g. Schafler, kako g. Wurdich? Seveda, če bi c. kr. davkarija nemškim „verschrobenen Schadeln" hotela služiti kot k. k. Agitationsamt, ali bila tujim privandrancem „fur Wahlagitation" na razpolago kot „Madchen ftir Alles", bi „Freie Stimmen" vse drugače pisale o njih. Da je vse, kar so pisale „Fr. Stimmen" o industrijski družbi neresnično in resnici naravnost nasprotno — samo mimogrede omenim. Da jim g. Hlebschar težko leži v želodcu, to že dolgo vemo, od tistega časa že, ko se je ta gospod drznil dvomiti p nemštvu korovskih „Nemcev“ Ogrizov, Ovčarjev, Cinkovcev, Rebernikov, Dovjakov itd.
Sele. (Raz občinsko mizo.) Občinsko predstojništvo je že lansko leto, kakor tudi letos zahtevalo, oziroma naročilo od c. kr. okrajnega glavarstva v Celovcu dvojezične živinske potne liste. C. kr. okrajno glavarstvo je pa to naročilo zavrnilo z naznanilom, da se v smislu obstoječih predpisov za celo Koroško izdajajo živinski potni listi le v nemškem jeziku. Zoper to seje občinski odbor pritožil in sicer:
Štev. 255.
C. kr. okrajno glavarstvo
Celovec.
Občinski odbor je v svoji seji dne 4. sušca 1908 sklenil se zoper tamuradno obvestilo glede dvojezičnih živinskih listov pritožiti na vis. c. kr. deželno vlado. Zato se pravočasno vlaga sledeča pritožba:
1.	Ker so dvojezični živinski potni listi vsled občne koristi potrebni, namreč, da jih vsak lahko razume in ker občinski urad ni dolžan samo nemške živinske potne liste izdajati, je popolnoma opravičeno, ako se je prosilo, oziroma naročilo dvojezične živinske liste.
2.	Večina občanov vedno zahteva od županstva slovenskih živinskih listov, ker iste rabijo za kranjske in koroške semnje vsled zahteve kupcev, zato je županstvo dolžno upravičenim zahtevam strank ugoditi.
3.	Da, ako res obstojijo predpisi k izdaji samo nemških živinskih listov za celo Koroško, bi ta predpis nasprotoval členu XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. grudna 1867, držav, zak., št. 142. Ker pa predpisi ne smejo nasprotovati državnim osnovnim zakonom, zato se takšen ne utemeljen in zakonu nasprotujoč predpis ne pripozna, ker je protiustaven. Visoka c. kr. deželna vlada blagovoli torej zadevo urediti, ter c. kr. okrajnemu glavarstvu zaukazati, da nam nemudoma izda dvojezične živinske liste in da se protiustaven predpis takoj razveljavi.
Občinsko predstojništvo Sele. Pečat. dne 6. marca 1908.
J. Užnik, župan.
Na to vlogo je odgovorilo c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu, da dobi občina nemško-slovenske živinske potne liste potom okrajnega glavarstva zvezek po 1 K.
Torej na noge slovenske občine, ter si takoj naročite dvojezične potne liste. Ako pa ima katera samo nemške še v zalogi, naj jih takoj zamenja.
Tudi vi, slovenski kmetje, zahtevajte od vaših občin, kjer so nemškutarji na krmilu, dvojezične, živinske potne liste.
Sele. (Ris — na Koroškem.) Na Zvrh-njem kotu in v Brodili pod Ljubeljskim prelazom živi tačas ris, najopasnejša evropska zver, katero so smatrali ljudje na Koroškem že iztrebljeno. Umorila je ta zver že 19 ovac! Skoči jim na hrbet, pregrizne vratne žile in popije kri, potem pa pusti plen. Preži tudi na srne! Pri tej priliki bi pač kazalo, če bi prijeli naši lovci za puške in krenili tja v zeleni gozd!
Sele. Dne 21. velikega travna t. 1. se je ustanovila tukaj „Ljudska knjižnica", ki šteje 80 knjig. Naši občani, zlasti dekleta, kakor
Jera Hribar, Meta Birt, Kelih itd., prav marljivo izrabljajo to priliko ter čitajo da je veselje! Vsa čast! V 14. dneh se je prečitalo 40 knjig! Jako lepa številka! A doseglo bi se še marsikaj več, če bi pristopili vsi občani, ki znajo le malokaj čitati! Sčasom že gre: kar začeti se mora! Prebivalci pod Košuto! Čitajte pridno te knjige! Ako bodete vztrajno in premišljeno brali, bodete postali samostojno misleči Slovenci in kot taki si bodete vedeli sami pomagati, osamosvojite se tudi gospodarski! Vsem bralcem srčen pozdrav!
Knjižničar.
Dholica. (Vreme.) Po večtedenski vročini smo dobili v soboto dne 6. t. m. blagodejni dež, katerega smo že vsi željno pričakovali, kajti godila se je že škoda kmetom na polju, in primanjkovalo je nekaterim že vode. — Tukajšnji bralci „Mira“ povprašujejo kod neki hodi g. Barigeljc z „glavopobilom“. G. urednik, ali morda veste vi zanj? (Prvi je zapuščen v „brlogu“, ki mu je zagrenil vse veselje do pisanja, drugi pa je moral črez granico med tujce. Odgovor ured.)
Velikovec. V spopolnitev notice v predzadnji številki „Mira“ o delitvi važenberške občine se naj popravi, da telenberški grajščak Jezernik ni dal nobenega povoda o omenjeni zadevi, temveč so kmetje iz lastnega nagiba se zavzeli za delitev. — Društvo za varstvo živali se naprosi pomoči, da bodo razni napredni Velikov-čani bolj krmili svoje pse. Naravnost škandalozno je, kako uboga žival hodi sestradana po mestu ter mirne goste nadlega pri obedu, posebno ob sredah. Človeku se žival smili.
Velikovec. (Krasno zborovanje.) Odkar obstoji naše društvo „Lipa“, še ni bilo tako imenitnega mesečnega zborovanja, kakor zadnji ponedeljek. Vse tri gostilniške sobe našega Narodnega doma" so bile skoro natlačeno polne. To pač kaže, da se naše ljudstvo v strah nasprotnikom vedno bolj prebuja. Kot govornik je nastopil č. g. V. Polj anec, župnik šentjurski, ki je zelo spretno opisoval slovensko romanje v Lurd. V živih barvah je slikal poslušalcem, ki so ga poslušali od kraja do konca z največjim zanimanjem, kar je videl in slišal na svoji romarski poti. Odveč bi bilo, zahvaljevati se g. govorniku za duševni užitek, ki nam gaje dal njegov govor; zahvalo mu je izreklo mnogoštevilno občinstvo s svojim do srca segajočim priznanjem. Druga glavna točka dnevnega reda je bila šaloigra ,,Jeza nad petelinom in kes". Bali smo se, ker je bilo za uk tako malo časa, toda igralke so pokazale vso svojo zmožnost in spretnost. Gledalci so se kar čudili in povpraševali, kako je mogoče, da se pri-prosta kmečka dekleta morejo tako dobro izuriti! Vsaka igralka je kar le mogoče, najboljše rešila svojo ulogo. Vsa čast jim! Upamo, da jih kmalu zopet vidimo na našem odru! Omeniti moramo tudi obisk kotmirskega pevskega društva, koje nam je zapelo pod vodstvom svojega bivšega župnika č. g. J. Ebnerja par krasnih pesmic. Da se še večkrat vidimo! Vse zborovanje je napravilo vtis, da katoliško misleči Slovenci vidno napredujemo! Nasprotniki se nam čudijo in nas naravnost zavidajo na naših vspehih. Da, delati se mora in potruditi se, zraven pa malo žrtvovati, potem gre stvar izpod rok. Velikovški in okoliški Slovenci, le po tej poti naprej, in ne bote se kesali ! Pravična in dobra stvar konečno mora zmagati.
Velikovec. (Puhov dim.) V Spodnji poštni ulici ima g. Puh svojo pekarijo. To ni nič čudnega. A čudno je to, da njegove žemlje itd. vsakokrat, kadar se pečejo, širijo po celem spodnjem mestu neznosno smradljiv dim, ki okuži zlasti o poletnih večerih stanovanja v bližini tako, da človeku kar sapo zapira. Vse v celi okolici se že par let pritožuje, toda vse nič ne izda, vedno je kriv veter, ki ne spusti dima v zrak. Ali ni tu nobene pomoči? Seveda, če bi ta smrad prihajal iz kakega slovenskega dimnika, bi gotovo oblasti takoj storile potrebne korake! Ker pa se to godi pri „nemškomislečem“ kranjskem Slovencu, je pa vse v redu! Toda — kaj pa je s svinjaki, ki smo jih omenili zadnjič? Dotični si pač misli: „Za me slastna šunka, za druge pa smrdljiv duh."
Velikovec. Iz preiskovalnega zapora so izpustili Binkoštno nedeljo oba osumljena vlomilca v slovensko posojilnico in sicer radi pomanjkanja zadostnih dokazov.
Velikovec. Na tukajšnjih mestnih ljudskih šolah imamo s poukom pravo mizerijo; nekatere učne moči imajo dopust, druge so bolne, eden učitelj, A. Dorfer, pa mora na meščanski šoli suplirati. Ta sploh naj tam ostane, potem vsaj učencev tretjega razreda na ljudski šoli ne bo mogel več učiti nemškonacionalnih pesmi. Vsled teh vzrokov so nekateri razredi združeni tako, da so otroci v tem vročem času v šolskih prostorih natlačeni kakor žitni snopje na skednju. To je za napredni Velikovec iz stališča zdravstvenega stanja zelo priporočljivo!
Iz velikoTške okolice. (,,Korošec" jemlje slovo.) Rojenice so pač prav imele, da so detetu ,,Korošcu" že ob njegovem porodu prorokovale kratko življenje. Pol leta je, odkar prodaja ta list svojo puhlo robo. In zdaj .. .? Saj pa tudi drugače ni mogoče pričakovati kaj boljšega od lista, v katerega konzorciju sedijo ljudje, ki se na veselicah nemškega šulferajna navdušujejo za slovensko narodno stvar. Kako prav je pač imel državni poslanec, g. Fr. Grafenauer, pri zadnjem političnem občnem zboru, ko je rekel: „Dva lista bi radi imeli, pa še z.a enega nimamo denarja; naj rajše gospodje, ki hočejo ustanoviti nov list, dajo tisti denar ,.Miru", pa bo ta lažje vršil svojo dolžnost!" Torej samo vsako tretjo soboto boš odslej naprej zdihoval, dragi „Korošec“? Ali ti je letošnja spomladanska suša vzela ves sok? Posiljencem se pač vedno enako godi!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Zlata poroka.) Redka slovesnost se je obhajala tukaj dne 11. junija, ko sta oče in mati tukajšnjega g. župnika Fr. Treiberja pred svojim sinom obhajala svojo zlato poroko in si zopet obljubila večno zvestobo. Naj ljubi Bog ohrani redka slavljenca še mnogo srečnih in veselih let.
Šmarjeta pri A^elikovcu. (Novi grobovi.) Neizprosna smrt nam pobira v okolici in drugod drage znance in prijatelje. V Hodišah je zatisnil oči na veke pri svojem sinu, g. župniku Janezu Spornu, . bivši gostilničar Lenart Sporn-Ripl v Šmarjeti. — V rosni svoji mladosti se je poslovila od svojega moža. svoje hčerkice Zelike in od svojih starišev, bratov in sester učiteljeva gospa Elizabeta Fortin, roj. Hermeter p. d. Laurejeva Lizika v Šmarjeti. Po dolgi in mučni bolezni pljučne jetike je sprevidena s sv. zakramenti na veliko žalost vseh se preselila v srečno večnost. „Milo zvon po dolu poje, se razlega črez gore; mlado mamico pokopat štirje nesejo možje." — Dne 2. junija so pa zanesli k večnemu počitku na tinjsko pokopališče J. Holcerja p. d. Strasarja v Porečah. Težka je bila ločitev moža poštenjaka od dragih sosedov in znancev, vrle žene in pridnih sinov. Dragim rajnim kličemo v spomin: Na veselo svidenje v srečni večnosti!
Taženberška občina. Nekaj se kuha pri nas. Katastralne občine Rahole, Črnigrad, Telen-berg in Rute (Slov. Šmihel) imajo že določene vsaka po dva moža, ki naj potrebno pripravijo za ločitev velike važenberške občine. Višja oblast bi jim imela biti zelo naklonjena. Ne osebnosti in tudi ne politika ne igrajo zraven nobene uloge; pravijo, da zgornji del občine: Št. Jur, Mali Št. Vid in Trušnje zanemarja spodnji del; ne skrbi za ceste, jim ne da odbornikov itd. Zgornji del pa trdi, da so si spodnji sami krivi, ker jih k vo-litvi ni. Dopisnik si usoja trditi in zastopati stališče, naj sicer velika važenberška občina ostane nerazdeljena. Ako se deli v dve občini, bodo povsod večje občinske doklade. Pri volitvah se pa naj kakor je pravično, voli več mož iz spodnjega dela občine, kakor je pri zadnjih občinskih volitvah zahtevala slovenska stranka. Spodnji del občine ima v šmarješki, šentrupertski, tinjski in šmihelski župniji dovolj pametnih in izkušenih mož na razpolago. Izgovor, da so si spodnji sami krivi, ker ne pridejo vsi volit, je prazen in krivičen. Če se jih pozna tedaj, ko je treba na davkariji plačevati občinske doklade, se jih naj pozna tudi tedaj, ko se voli občinski odbor.
V. Poljanec.
Želinje. Na križno nedeljo je bilo pri nas po navadi velikansko število ljudi. Domačim okoličanom so se pridružile lepe procesije, ki so jih pripeljali dušni pastirji iz Pokrč in Št. Petra pri Grabštanju. Popoldan je natlačena velika že-linjska cerkev z največjo pazljivostjo poslušala zanimivo predavanje šentjurskega gosp. župnika o njegovem romanju v Lurd.
Št. Jur na Yinogradih. (Suša.) Vkljub temu, da imamo tukaj bolj globok in vlažen svet, nas vendar suša že močno daje in prav težko pričakujemo pohlevnega deža. Jarina posebno trpi in tudi sadonosno drevje, katerega še povrh uničujejo neštevilne gosenice.
Iz Št. Petra na Tašinjah. (Shod izobraževalnega društva.) Binkoštni ponedeljek je imelo naše izobraž. društvo svoj mesečni shod pod Lisno pri Zletku. Da se je mogel shod tako lepo vršiti, gre zasluga gostilničarju Melišniku, ki je napravil na prostem krasen, s trobojnicami okrašen oder. Kot prvi govornik je nastopil g. Mauchler p. d. Breznikov, ki je spodbujal kmete k zavednosti in umnemu obdelovanju zemlje. Čudili smo se pravilni slovenščini, ki jo je govoril ta mladenič, ki ni nikoli obiskoval slovenske šole. Župnik klošterski č. g. Kindlmann je razložil po-domače dobiček, katerega ima kmet iz sadjereje in kako naj^ skrbi za sadno drevje, da mu bo donašalo več dobička. G. Treiber, župnik šentrupertski, nam je v lepem govoru popisal življenje
našega cesarja. Nekaj novega je bila za nas igra ,.Ne vdajmo se!", katero so igrali naši mladeniči in dekleta. Tuji gosti so nas izpraševali, kje so naši igralci že nastopili, in neverjetno se jim je zdelo, da bi bil to prvi nastop, tako izvrstno so igrali. Slišali smo le eno željo, namreč, da bi tej igri kmalu sledila druga. Le po tej poti dalje, in pokazali bomo našim nasprotnikom, da ni resnica kar oni trdijo, da je naše ljudstvo vsaki omiki nedostopno. Nedostopno je seveda za omiko, ki se mu podaja v tujem jeziku. Kakšen razloček! Na eni strani vidimo naše nasprotnike, ki vbijajo svojo nemščino desetletja v glave naše mladine in nam ne morejo pokazati ne enega, ki bi znal en sam nemški stavek samostojno toliko pravilno nemško izgovoriti ali zapisati, da bi se mu pravi Nemec ne smejal, na drugi strani naša izobraž. društva, v katerih se mladina spodbuja, da naj pridno bere in nam morejo pokazati v pol leta svojega obstanka mladeničev, ki nastopajo kot samostojni govorniki in igralci.
Dobrlavas. (Semenj. — „Štimcam“ na znanje.) Na binkoštni torek vršil se je pri nas nad vse klavern semenj; sicer ta semenj nikdar ni bil posebno dobro obiskan, pa tako slabo še nikoli kot letos. Dobrolski ,,purgarji" so se izgovarjali drug za drugim: „1 bob niks cu ver-kaufen"; „i hob a niks cu verkaufen" in čast celega semnja je rešila ena kravica! To vse se sme šteti med „fortšrit“ v naši občini; zakaj se ni potrudila za kako reklamo za semenj ? Zakaj še vedno ne uredi in ne sporoči na pristojno mesto, da se vrši semenj na binkoštni torek, pa ne na ponedeljek pred Janezom Nepomukom; na ta dan ni nobenega semnja pri nas in vendar v naznanilih o semnjih povsod najdemo to pomoto! Občinski odbor, tu je delo zate! — Šele po zadnjem „Miru“ smo izvedeli, da so se „Freie Stimmen" izpodtikale nad edinim slovenskim napisom: „C. k. orožniška postaja"; štimcam naznanjamo, da tukajšnji prebivalci, izključno sami Slovenci, ravno tako dobro razumemo ta napis kakor prejšnjega „C. k. žandarska postaja", samo da nam ta bolje ugaja, ker se glasi bolj pravilno slovenski! Nadalje obveščamo „proste štimce", da ima v nemški Dobrlivasi neki krojač celo dvojezičen napis, in zopet javljamo „štimcam“ da je naš društveni odbor pred mesecem sklenil, da napravi pred „Narodnim domom" napis „Kat. slov. izobraževalno društvo". To bo nekaj imenitnega za Dobrlovas, ob glavni cesti sami slovenski napisi. „Freie Stimmen" pa se naj le repenčijo in vsak tak pojav posebej ožigosajo; to veselje jim prav iz srca privoščimo. Kmalu bo namreč še več slovenskih napisov in nemški naceljni bodo še od jeze popokali. Sicer pa noben drugi urad pri nas nima dvojezičnega napisa, niti davkarija, sodišče, pošta itd., tako da človek res ne ve, ali smo tukaj še Slovenci, ali ne. Kdaj pridemo že vendar enkrat do svojih pravic? Zdi se, da po ti poti ne pridemo do njih; vlado le predobro poznamo. Treba bode ž njo trdo obravnavati! »prostim štimcam" pa na vsak način prepovedujemo, vtikati se med dobrolske Slovence; o »ritmoj-stru" pravijo da bi bil »ponosen Hrvat", mi tega sicer ne vemo, pač pa vemo, da je ta gospod poštenjak od pet do glave; če se ne da komandirati od nemško-nacionalne gospode, nam sicer tudi ni znano, pa bo že tako, ker drugače bi ga to trobilo ne napadalo.
Železna Kapla. (Zborovanje.) Veselo j e bilo poslušati govornika na zadnjem mesečnem zborovanju izobraževalnega društva (8. t. m.) Nastopil je namreč Gril, kmečki fant iz Vovber, ter v svojem, nad eno uro trajajočem izbornem govoru razvijal razna važna kmečka in delavska vprašanja ter dajal koristne nasvete. Kako zelo je govor kmečkega fanta vsem ugajal, pričalo je mnogokratno glasno pritrjevanje in dobro-klici navzočih. Govorniku izrekamo še enkrat najprisrčnejšo zahvalo ter ga prosimo, da nas še večkrat obišče. — Želeti je le, da bi zanimanje za društvo, zlasti med mladeniči, bilo še večje in udeležba pri zborovanjih še obilnejša!
Iz Podjunske doline. (Sodba o »Korošcu".) Pisec teh vrstic je govoril z^nekim možem o zadnjem mladeniškem shodu v Šmihelu. Dotični je bil sam navzoč pri celem zborovanju, ki je napravilo na njega kot narodnjaka najboljši vtis v vsakem oziru. Ravno radi tega se je pa jezil na »Korošca", ki je tako nesramno in lažnjivo poročal o shodu, ki je bil prvi svoje vrste. Naravnost je izgovoril besede: »Do sedaj sem še nekaj držal na »Korošca", a sedaj sem se prepričal, kako laže in kako je hinavsk!" Razsodni in pametni ljudje so to že davno uvideli. Zopet drugi, kmet po svojem stanu, mi je pravil: »Gospod, to kar piše »Korošec", nam je „Mir“ že davno povedal." Tako torej sodijo o nebodigatreba listu navadni ljudje. Toda, kaj bomo še več govorili o hirajočem bolniku, ki bo odslej naprej samo vsako tretjo soboto farbal svoje bralce.
Pliberk. (Nad čem se posilinemci jezijo.) Ko so se v nedeljo dne 31. majnika t. 1. peljali skozi pliberško mesto na krasno z narodnimi barvami ovenčanih vozovih udje izobraževalnih društev iz Vogrč, Rude in Šent-Petra na mladeniški shod v Šmihel, je to naše posilinemce seveda prav vznemirilo. Poslušal sem izbruh dveh gospodkov: »Ti hu . . ., kak se peljejo, butiva in polomiva jim vse smreke z vozov, da bodo pomnili, kdaj so se vozili po Pliberku!" Drugi: »Ne, jih je preveč, ali pri moji d . . ., ko bi spregli tu v Pliberku, jim pa vse strupljemo!" Da sta bila ta dva pristna »germana", pričajo imena: »Razpotnik" in »Božič". Vi pa, junaški fantje iz omenjenih društev, pokažite se vedno tako pogumne in bodite vedno tako navdušeni, in potem bodo imeli Pliberčani še večkrat priložnost, kaj enakega videti in se veseliti.
Libuče. (Suša, podjedi in požar.) Tukaj je že celih 6 tednov grozna suša; na peščenem svetu je nekaj setve popolnoma uničene, več njiv ozimne pšenice je od suše in črvov tako dodelanih, da so za na novo posejati. Črvov (pod-jedov) je pa toliko, da jih pri oranju deteljišč v eni brazdi naberejo 300 do 400; kar ne posmodi suša, pojedo črvi. Sena in detelje bo za tri četrtine manj nego lansko leto. Danes na binkoštni praznik, nam je poslal Bog potrebnega dežja. Dne 6. junija ob 7. uri zvečer je začela goreti koča (stanovanje za delavce) tukajšnjega posestnika gosp. Glavarja. V veliki nevarnosti je bilo sosedno njegovo gospodarsko poslopje in veliki skladi lesa. Ker se je ogenj z gašenjem kmalu omejil,^se ni mogel dalje razširiti.
Črneče. (Umrla) je dne 28. maja t. 1. na Brodu gospa Marija Gačnik, 26 letna soproga odpravitelja G. Gačnika pri g. Pernatu po daljši hudi bolezni. Kako je bila blaga žena priljubljena, pokazala je nenavadno velika udeležba pri pogrebu. N. p. v m.!
Spodnji Dravberg. (Električno razsvetljavo) bo dobil tudi naš trg. Moč bo poskrbel g. Viktor Goli na Brodu, ki bo zidal centralo ob Meži Podklancem. Tudi kolodvor bo dobil od tam novo luč.
Spodnji Dravberg. (Suša) je dalje časa hudo pritiskala. Poljski pridelki so zelo trpeli in bati se je za letino. Po mnogih krajih je primanjkovalo vode, tudi tržni vodovod prinašal je le še malo vode in so ga morali po noči čisto zapirati.
Sveto mesto nad Žvabekom. (Cerkveni shod) na „Šent-Odovo“ v ponedeljek 1. junija je bil zelo dobro obiskan. Na preprijazno mestece je prišlo kakor navadno več procesij in 6 duhovnikov.
Ojstrica. (G. Gotschl) se je branil v naši šoli samo slovenskim otrokom govoriti tudi slovensko. Vsled obče nevolje kmetov se je krajni šolski svet pritožil, in okrajni šolski svet v Volš-bergu je nato takoj ukrenil, da hodi zdaj v našo šolo dravberški nadučitelj g. Privasnik.
Poglavje za delavce.
Rdeči prijatelji.
Po rdečem listju se sociji kar cedijo ljubezni do delavca. Takega srca ni kot je rdečo. Da pa je to laž, kakor je laž sploh celi socija-lizem, bom pokazal na nekaterih zgledih iz Borovelj. Za danes samo dva. 1. Iz Podljubelja je delavstvo prišlo v Borovlje, kjer zdaj v pomanjkanju tovarniškega dela »šihtajo" zunaj. Plačiio ni preveliko, vsekakor pa tako, da je šel soci R. k mojstru, da naj delavcu K., ki je rodbinski oče, vendar več ne dajo na „šiht“ kot 2 K »ker premalo zna". V resnici pa je storil to, ker ni rdeče organiziran. Frei! — 2. Napolmojster J., ki je bogve po kaki zaslugi prišel na to mesto, zdaj še z dvema drugima izrablja svoj upliv, da skoraj do krvi za Neutzlerja šikanira neorganizirane delavce in jih skozi celi dan moti pri delu. Kako pridejo ti ljudje do tega, da, namesto da bi opravljali vestno svojo službo, delajo samo-le za rdečo organizacijo? Ali za to dobite plačo? J., še enkrat vtakni nos v reči, ki te ne brigajo nič, pa bomo povedali, kdo tiči za črko „J.“!
Štrajk na Bistrici — končan.
Štrajk na Bistrici je končan s popolno zmago delavstva. Tudi ravnatelj Faust se je moral ukloniti delavski edinosti. Največja zasluga pri tem gre gotovo našemu poslancu Grafenauerju, ki je tako uspešno vodil pogajanja. Sedaj so šele delavci izprevideli, koliko jim koristi poslanec, ki se briga in poteza za ljudske koristi. Da se je štrajk tako mirno vršil, pa je gotovo tudi zasluga Iv. N. Go s ti n čar j a iz Ljubljane, ki je bil ves čas štrajka med delavstvom in je poučeval. Bog živi slednjič vse, ki so delavstvo v tem teškem boju podpirali. Naj tudi v naprej ostanejo enakih misli. Delavstvo je pričelo v četrtek dne 11. junija zopet z delom.
Društveno gibanje.
Celovec. V soboto dne 13. junija, ob 1li8. uri zvečer, priredi Slov. delavsko društvo v Celovcu svoje mesečno zborovanje v gostilni gosp. Otiča pri „Zlatem studencu*, Lidmanskega ulici št. 7. K obilni udeležbi najvljudneje vabi
odbor.
Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico priredi na kvatrno nedeljo, dne 14. rožnika 1908, ob 3. uri popoldne v gostilni pri Likebu v Št. Štefanu pri Velikovcu svoj letni občni zbor po tem-le sporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Govora: a) „Šestdesetletnica našega cesarja*, govori č. g. J. Ebner, provizor v Vovbrah; b) „Gradovi in plemiške rodbine na slovenskem Koroškem*, govori č. g. Martin Bauman, meščanski katehet v Velikovcu. 3. Volitev odbora. 4. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. 5. Pobiranje letnih doneskov. 6. Slučajni nasveti in govori. Po shodu sledi prosta zabava s petjem in tamburanjem in predstavo dveh šalo-iger „Kovač“ in „Pri gospodi*. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke in vse prijatelje slovenskega šolstva	odbor.
Št. Lipš. „Slov. kat. izobraževalno društvo Št.Lipš* priredi zborovanje na kvatrno nedeljo, dne 14. junija, po popoldanski službi božji v nalašč zato napravljenem prostoru pri župnišču. Po zborovanju se ponovi lepa in poučljiva igra „Sv. Cita*, in tudi fantje uprizorijo veselo igro. Vstopnina je prosta. Pridite vsi člani in prijatelji društva v prav obilnem številu! Nacelništvo.
Prevalje. Na kvatrno nedeljo, dne 14. junija, se vrši pri ,.Šteklu“ v Farski vasi mesečni shod našega delavskega društva. Po primernem govoru bodo igrala dekleta „Lurško pastirico". Ta igra kakor cel shod velja v proslavo petdesetletnice lurške matere božje. Torej kmetje in delavci, pridite polnoštevilno. Na svidenje!	Odbor.
Slov. izobraževalno društvo „Domovina££ v Gradcu priredi s prijaznim sodelovanjem slav. slov. k. akad. društva „Zarja“ v nedeljo, dne 14. junija t. h, vrtno veselico na vrtu gostilne „Annenhof“, Annenstr. štev. 29. s petjem, tamburanjem ter z veseloigro v dveh dejanjih „Pravica se je izkazala* s šaljivo pošto in prosto zabavo. Začetek veselice je ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin.; ob slabem vremenu se veselica vrši v dvorani. Društvo „Domovina“ vljudno vabi vse graške Slovence obojega spola; vabi pa tudi tiste, ki imajo namen iti v Gradec, naj pristopijo k društvu, katero si je stavilo nalogo, zbirati in organizirati v Gradcu Slovence vsakega stanu, posebno obrtnike in delavce ter jim dajati primerno zabavo in izobrazbo in dejansko izvrševati geslo „svoji k svojim!* Društveni prostori so na „Mariahilferplatz“, vhod Stiegergasse št. 2, I. nadstropje, ter so odprti vsak dan od 6. do 10. ure zvečer in so na razpolago društve-nikom razni slovenski listi: „Mir“, „Domovina“, „Slov. Gospodar*, „Naš Dom*, „Slovenec“, „Na-rodni List*, „Dolenjske Novice*, ,.Slov. Štajerc* in različne knjige. Društvo ima svoj pevski in tamburaški zbor, katerega se ima vsakdo priliko udeleževati. Mesečnina znaša za moške ude 60 vinarjev; za ženske 40 vinarjev kar gotovo vsak premore.
Politične vesti.
Štrajk na univerzah.
Ker je moral opustiti Wahrmund predavanja na inomoškem vseučilišču, so začeli liberalni dijaki — štrajkati. Znani češki profesor Masafik je vspodbujal češke dijake k štrajkanju. Na Dunaju so se zaraditega posvetovali razni vseučiliški rektorji in sklenili, da se naj semester zaradi štrajka sklene predčasno.
Jezikovni zakon.
Nekateri listi so vedeli že povedati, da je načrt jezikovnega zakona že izdelan in od ministrskega sveta potrjen. Merodajni listi to sedaj zanikujejo. Za nas bi bilo to slabo znamenje, če bi bil kak načrt jezikovnega zakona že potrjen, ker bi bil narejen — brez nas. Naloga slovenskih poslancev bo, da zavzamejo v zbornici v tem vprašanju skupno, enotno stališče in povedo vladi svoje mnenje prav resno. Prepričani smo, da bodo to tudi storili.
Slovensko-katoliško dijaštvo se organizira.
Na Binkošti se je vršil v Pragi sestanek slovensko-katoliškega dijaštva, katerega so se udeležili zastopniki čeških, hrvaških in poljskih dijakov. Na tem sestanku so sklenili ustanoviti slovansko zvezo katoliških dijakov s sedežem na Dunaju. Enoglasno so protestirali udeleženci proti preganjanju katoliških dijakov na vseučiliščih in obsodili sedanji visokošolski štrajk kakor tudi
postopanje svobodomiselnih slovanskih dijakov v Wahrmundovi zadevi.
Sprejem v Marij ani šče.
Dijaki, ki žele priti v Marijanišče, naj vpošljejo svoje prošnje do 17. julija 1.1. po župnem uradu na vodstvo Marij anišča v Celovcu (Veli-kovška cesta št. 18). Do tistega dne se morajo prosilci tudi osebno ravnateljstvu predstaviti.
Prošnji se mora pridejati: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. spričevalo o stavljenih osepnicah in zdravniško spričevalo (brez koleka); 4. Izjava staršev ali variha, da so volje gojenca posvetiti duhovskemu stanu, da ga bodo v tem namenu podpirali in plačevali redno letno svoto 420 kron za vzdrževanje; 5. kdor te svote ne more plačati, naj priloži uradni izkaz svojega premoženja in ponudi donesek, ki bi ga bil volje dati. Vzprejemna komisija bo potem donesek določila in ga v sprejemnem dekretu prosilcu naznanila. Pri sedanji draginji živil ni več mogoče tega doneska znižati, kakor dosedaj. Kdor se hoče učiti godbe (ali na glasovirju ali goslanja), ima mesečno plačati še 2 ali 4 krone.
Fantje, ki vstopijo v 1. gimnazijski razred, morajo popred napraviti sprejemno izkušnjo na javni gimnaziji. Vodstvo c. kr. gimnazije v Celovcu bo dotične zapisavalo dne 5. julija od 8. do 12. ure in od 3. do 4. ure, izkušnje pa se vršijo dne 6. in 7. julija (začetek ob 9. uri).
Splošni pogoji za sprejem:
1.	Prosilci morajo biti po določbah sv. cerkvenega zbora tridentinskega zakonski otroci.
2.	Morajo biti Korošci: ali na Koroškem rojeni, ali pa morajo vsaj na Koroškem stanovati.
3.	Morajo biti v starosti od 10 do 13 let.
4.	Zdravniško spričevalo mora jih potrditi kot zdrave: zlasti na prsih, pljučih, očeh in na posluhu.
5.	Nravstveno ne smejo biti pokvarjeni in morajo biti zmožni za uk.
6.	Fantje morajo imeti določni namen, postati duhovniki in službovati v krški škofiji.
7.	Sprejeti gojenec se mora ukloniti pravilom zavoda in hišnemu redu v vseh točkah.
8.	Vsak sprejet gojenec mora prinesti s seboj v zavod:
a)	dvojno obleko, in sicer : klobuk, ovratnico, telovnik, hlače, suknjo, najmanj dva para črevljev. Vse te reči morajo biti črne barve in iz dobrega blaga;
b)	šest srajc, šest spodnjih hlač, šest parov nogavic, 12 žepnih rutic, dva para prtičev, najmanj tri servijete, končno najmanj štiri obrisalke in hlače za kopanje.
V Celovcu, dne 10. junija 1908.
Vodstvo Marijanišca.
V kuhinji in hiši
se čisti les in kamen, naj finejše in najmočnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se pere, najizbornejše s
Bovini
Schi'SL
za katerega čistočo se jamči s 25.000 K.
Kaj je novega po svetu.
Stari trg pri Slovenjem Gradcu. (Nenadoma umrla) sta dva človeka pri enem in istem posestniku v Slemniku isti dan, namreč na binkoštni ponedeljek; zjutraj zarano njegov najemnik, star 66 let, zvečer pa njegova dekla, 42 letna, krepka in zdrava; šla je molit k mrtvaškemu odru ovega mrliča, med potjo, ki je dolga
kakih deset minut, pa jo je zadela srčna kap. — Bila sta oba vzgledna farana.
Nepravilno hranjenje otrok dogaja se samo tam, kjer se ne rabi prave hrane. Tukaj pomaga otročja moka „Kufeke“ iz zadrege. To je edina prava hrana za zdrave, in tudi take otroke, kateri so vsled slabe, oziroma nedostatne hrane v razvoju zaostali, oziroma trpe na kostnih boleznih. — „Der Saugling*, jako poučna knjiga, se dobi brezplačno v prodajalnah ali pa pri É. Kufeke, Dunaj III.	________
Tržne cene v Celovcu
4. junija 1908 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg				80 litrov (biren)	
			od		do			
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....														
Rž				20	16	21	-	12	32
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—
Ajda				19	60	20	40	9	93
Oves				16	50	17	—	6	—
Proso									
Pšeno ....			—	—	25	40	16	—
Turščica ....			16	66	16	95	9	75
Repica (krompir).			—	—	4	—	1	80
Seno, sladko . .			6	80	7	60	—	—
„ kislo .	.	.			4	60	6	60	—	—
Slama ....			4	40	5	60	—	—
Mleko,	1 liter .					22	—	24	—	—
Smetana, 1	„			—	60	i	20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 kg		2	40	2	60	—	—
Snrovo maslo (putar), 1		»	2	40	3	20	—	—
Slanina fšpeh), povoi	-, 1	»	1	90	2	—	—	—
„	„ surova	, 1		1	60	1	70	—	—
Svinjska mast	. 1	n	1	70	1	80	—	—
Jajca, 1 par .	.			—	12	—	13	—		1
Piščeta, 1 „	. .			2	40	2	80	—	—
Kopuni, 1 „	.	.								
30 cm drva, trda,	1 m		3	—	3	40	—	'	
30 „	„ mehka,	1		2	60	2	80	—	—
			100 kilogramov					
Živina	ruorez.		živevage		zaklana		1	•1
	od i	do	od	do	od	do	1	1
		v	k r	o n	a h		£	Ph
Biki		_			68	_	■ 				i	1
Voli, pitani .	.	—	—	72	—	—	—	6	2
„ za vožnjo	325	420	—	—	—	—	18	7
Jnnci		170	240	—	—	—	—	6	4
Krave ....	148	420	—	—	—	—	71	36
Telice		180	230	—	—	—	—	7	3
Svinje, pitane . .								
Praseta, plemena	14	44		—	—	—	556	282
Sanatogen
Od več kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo.
Krepi telo. Jači živce.
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po Baner in dr., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo: C. Brady, Dunaj, L, Fleisohmarkt 1.

-
4-±

Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Peter Wernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Carl de Roja, Beljak
— Podružnica v Celovcu. =
Trgovina
s steklom, porcelanom, kamenino, kuhinjsko opravo, svetiljkami, cunjami in surovinami.
Zastopnik tovarne za kalcium-karbid v Šibeniku.
Brzojavni naslov: Boja, Beljak.
Telefon: Beljak 32. — Celovec 128.

Mojprjo treznega, poštenega, od 40 do 50 IVldJCIJd, ie^ za i2 govedi in 12 prašičev, kateri bi znal tudi molsti, išče proti dobri plači
Fran Tavčar,
pri Škofji Loki.
posestnik in trgovec v Selcih Vstop lahko takoj.
Največja trgovina te stroke:
Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, zmerom najnovejše. Največja zaloga tudi za prodajanje na debelo za trgovce še vedno po starih cenah, četudi se je blago podražilo. Za ženine in neveste zmerom najnovejše blago. Cene brez konkurence. Vsi uslužbenci znajo slovenski. ■
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramerjeve ulice in Novi trg.
Edino pristen je le
TJiierry-jev hal sa ih
zeleno var-	Najmanjša pošiljatev 12/2 ali 6/i
I ulIUVllll/Cla ah patentirana družinska stekle-Zavoj brezplačen.
stveno znamko ■ uUUVIIlUn. ali niča za potovanje K 5’
TMerry-jevo centifolijsko mazilo.
Najmanjša pošiljatev 2 lončka K 3'60. — Zavoj brezplačen.
Obe domaci sredstvi sta povsod znani kot najboljši zoper tiščanje v želodcu, gorečico, krče, kašelj, zaslizenje, vnetja, ranitve, rane n d. Naročila ali denarne pošiljatve se naj naslavljajo na :
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge skoro v vseh lekarnah.
r
Ivan Schindler, Dunaj III/!
Erd.lverg’strasse 13
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrste za poljedelstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskanice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščil-nice za koruzo,slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnoj-IpBgjgg": niče, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd., postranske komade za vse stroje, četudi niso bili pri meni naročeni. Kose za slamoreznice iz prima jekla
! po izdatno znižanih cenah!
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steber-ske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih	tudi na obroke!
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupci in agentje zaželjeni.
Piše naj se naravnost:
Iran Schindler, Dnnaj III/! Ergbergstrasse 12.
liOterljslce števillce 8. junija 1908.
Trst	36	56	84	79	11
Line	73	83	80	6	53
Nobenega mrčesa i^Ficbtenin
-m.	. .	. umori hitro in gotovo stenice,
Ficntenm ščurke, miši, mravlje, pra-
1 šieke itd., ugonablja psom bolhe, uničuje gosenice, listne in krvne uši, bolhaee itd. v sadonosnikih in vrtih.
Najboljše hranilo za domače živali proti komarjem, mukam in obadom.
Popolen uspeh!	Zajamčeno brez strupa!
Zaloge v Celovcu : Pri Eudolfu vit. pl. Hillinger, drogerija; Antonu Kober, drogerija pri rdečem križu; Alojziju Schaffer, drogerija pri črnem psu; Francu Murko, Amandu Prosen, Kozini V alesi.
Zaloge v Beljaku: Pri Janezu Bachlechner; Francu Mar-tinek, Francu Michol, A. Morocutti, M.Pippan, Preslauer & Brugger, V. Pufitsch, P. Weiss. Zalogi v Trgu: Pri M. Gasperčiču, Jožefu Klaus. Zaloga v Št. Vidu ob Glini pri Janezu Knaus.
Prihodnjo spomlad se odda v najem
Fajnikovo posestvo s hišo
na Muškavi.
Posestvo obsega 70 oralov, in sicer: 30 oralov gozda, 40 birnov posetve na ravnem polju, dobre in velike pašnike, veliko travnikov, lep sadni vrt, hišni mlin, voda v kuhinji in hlevih. ^ Posestvo leži pri cesti, 2 Va ure od Celovca. Železniška postaja in pošta: Bistrica v Rožu, s/i ure oddaljeno. — Več pove Jakob Mayerhofer, p. d. Miškovnik na Muškavi, p. Bistrica v Rožu.
>'Kl^KAKAKAKAKAKAKAKA.’t
PETER MERLIN v Celovcu
Kosarnske ulice T)ri nlnfì Vrndli1* Frohlichove ulice štev. 4	nill Aid 11 MUgll	štev. 9.
priporoča kot sloveča od leta 1832 obstoječa
trgovina s špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom in deželnimi pridelki
svojo bogato sortirano zalogo z izvrstno kakovostjo in z najtoč-nejšo postrežbo. — Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano olje za večno luč, posebno fino kadilo, francosko patentirano stenj itd.
C
g
I
p
.3


Tovarna za temotijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki SJflF* vodovodi,	ki
sami vodo gonijo iz globoko ležečih stu-dencev na zemljišča, katerim vode pri-(Glej podobo na levi strani.)
Cenike pošilja zastonj.

Stanje hranilnih vlog: nad 24 72% milijonov kron.
-z&h
Rezervni zaklad :
nad 900.000 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgn zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da hi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/40/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 °/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
«a ■ -m	4 \ i	__IV X «. I 3..Ui:AM: DrwdrMi-rnir»Q V Snlll
Kolodvorska cesta st. £1,
Akcijski kapital H 2,000.000
Denarne vloge obrestujemo po
|2 |0
od dne vloge do dne vzdiga.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8’— za komad.
Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.