Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 1993 352(497 4 Šentjur) 0093028,5 COBISS Q ce*ut: 100 ST7 IZ VSEBINE: Pasji dnevi 4 nnilj. DEM za telefonijo Kriminalitete v Šentjurju je vse več Kovač še ob zadnjo občinsko funkcijo Komu bo rodila Šentjurska nogometna njiva? Šentjurske anekdote Melika križanka Sponzor številke: m® TRATHA M 5»0Š(š& DRUŽNA VOfllAJMA ŠtHctJursie NOVICE POSLOVNA STRAN . Ob 10-letnici poslovanja dajemo 10% popusta na vse naše storitve! Plačilo možno tudi s čeki. SEVŠEK JANEZ PREDEL 14a, ŠMARJE PRI JELŠAH tel: 063/821-308 mobitel: 0609/612-073 SPLOŠNO KLJUČA VNIČARSVO, STAVBNO KLEPARSTVO, KROVSTVO VSEH VRST KRITIN PREVOZNIŠTVO IN GRADBENE STORITVE 10 let poslovanja! PROJECT SERVIS gaberšek milan 63230 Šentjur, L. Dobrotniška 27, tcl/fax: (063)741-424 Tir Tur Ugodna prodaja vseh vrst novih, nalitih gum, in rabljenih gum Prodaja staro za novo -gume in obroči Vulkaniziranje - popravilo vseh vrst gum po licenci TIP-TOP Montaža - centriranje gum Avtopralnica Šentjur in Šmarje Bistro Šmarje E m 3 C u\ >u ro fO d >N n 5 S §■“ 5 NON - STOP 7. - !4. ure ■to tolo tovarna lahke obutve Šentjur pri Celju Tel.: 063/741-721 Fax.: 063/741-054 nog naokrog Vabimo vas k nakupu v našo industrijsko prodajalno. Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA —: Spoštovana bralka, spoštovani bralec! Tc vrstice so namenjene tistim, ki ste dobili ■f* številko Šentjurskih novic po pošti, pa čeprav J° niste naročili. Ocenili smo, da ste naš Potencialen naročnik in vas sedaj poskušamo Prcpričati, da naročnik res postanete. Vljudno Prosimo, da nam naše vsiljivosti ne štejete v z °> Pnč, nekako moramo priti do bralcev - in ° denarja! Če nam časopisa ne boste vrnili, v/lm borno poslali tudi naslednje številke in čez ‘‘š mesec ali dva tudi položnico za plačilo IlOSočnine. Časopis stanc približno 1,5 DEM, ali trenutno 100 tolarjev. Računamo, da cene v letošnjem letu ne bomo spreminjali! Zahvaljujemo se vam za vaše razumevanje in veselilo nas bo, če bodo Šentjurske novice postale tudi vaš časopis! S spoštovanjem! Franc Kovač Šentjurske novice j'0,0' Šentjurske ^"'Jur, Mestni nikaVp in °dgovorn P j i ra"c Kovač. Rudo Palir. m'lsk: Dili»g- Velet • ’CnJu Urada vla "formiranj,. Št. 23, nov' faSOpis Šc" 'cc med proizve rmattvnega značaj; SSr s* »r r,_ ’ kl Je vraču ceno. trN|fov uredništva: S 5, Šentjur. Pošlo m ^ 7' d0 ure, "'kr Posfovnim časoi „ ’■ ,zven poslovnet Pa 741-243. Žiro račun: Šen novtee 50770-603-37: Naslednja številka Šen tjurskih novic izide v četrtek 16. septembra. Prispevke pošljite do petka IO. 9. /993 Kdaj šentjurska Ko Slovenijo dan za dnem pretresajo afere, se človeku kar milo stori, ko pogleda in prisluhne skozi okno, pa pri nas, sicer v zavetju prometnega hrupa, en sam božji mir. Vsi smo za! Smo za demokracijo, za občinsko oblast, obvoznico, "džamijo", telefonijo, ceste! Bili smo tudi za dc-montažo Demosove oblasti, za Štajersko banko, tudi za še od ZK izbrano prosvetarsko vodstveno nomenklaturo, seveda tudi za Kučana in njegove šentjurske ekspoziture in še za kaj! Smo oaza soglasja, miru - in inertnosti! Samozadostnost oblasti, ropanje družbnega Jelinčič in H/TP premoženja, odpuščanje in "prodajanje" delavcev, kapitalizem 19. stoletja -to niso naši problemi! Obvoznica? Kaj res, da se gradi! Čudovito, mi smo vedno za napredek! Politika, stranke, javno nasprotovanje enega ali dveh odbornikov - prazen čvek! Pragmatizem je naša vera. Seveda vse v množini! V kolektivu je moč - in zavetrje! In kako ti, sosed? Nič! Lahko bi mi škodilo! Lepo bo, ko bomo imeli svojega Jelinčiča in svoj HIT! - Le, da bodo takrat drugi že kako de-seletje naprej! Urednik NOVICE NAROČILNICA Naročam ŠENTJURSKE NOVICE. Primek in ime (tiskane črke): Naslov,kraj,ulica,poštna številka Podpis: Šentjurske AKTUALNO NOVICE Občinska skupščina je zasedala Ko je že kazalo, da bo občinska skupščina spet nesklepčna, je tajnici le uspelo po telefonu priklicati dva mankajoča odbornika iz zbora združenega dela ter tako rešiti čast šentjurske zakonodajne oblasti. V uvodni točki "Aktualno" je podpredsednik Izvršnega sveta g. Zdolšek na kratko povzel sicer precej anemično pripravljene aktualnosti, ki so jih odborniki na hitro podprli. Izvršnemu svetu so dali pravzaprav kar na lepe oči zeleno luč za sklepanje pogodb za telefonijo in za pripravljanje gradnje šole v Hrušovcu. Po finančnih in strokovnih utemeljitvah za omenjena projekta ni bilo izkazanega nobenega zanimanja, čeprav gre v obeh primerih za velika vlaganja. Pri obravnavanju policijskega letnega poročila je g. Čater menil, da so podatki o mladinski kriminaliteti v Šentjurju lepa tema za skupščinsko razpravo, gospa Koleša pa je opozorila na nedorečenost policijskega ukrepanja pri ekoloških zadevah in na vprašljivost reševanja pritožb na ravnanje policistov. Odborniki so bili kritični do pomanjkljivega policijskega nadzora nad "vinskimi" in "brezizpitnimi" cestnimi povezavami, pa tudi do prometne urejenosti glavnega šentjurskega križišča. Poročilo o delovanju občinske knjižnice je bilo sprejeto brez razprave. Knjižnica je v preteklem letu posodila 40 076 knjižnih enot in pripravila v svojih prostorih 12 prireditev, za kar j c porabila 6,5 milijona tolarjev. Če računamo, da so literarne prireditve finansirali sponzorji, kar sicer iz poročila ni razvidno, potem je vsaka izposoja knjige stala občino okrog 160 tolarjev. i Odloka o zakloniščih ter o raglasitvi in varstvu naravnih znamenitosti sta bila sprejeta brez prave razprave. Zanimivo je, da so odborniki zakonsko zaščitili tudi pagodovec pred železniško postajo, ki raste na sredini trase šentjurske obvoznice in je že gotovo zapisan smrti. Več nasprotujočih si mnenj pa je bilo podanih ob odloku o spremembah odloka o javnem redu in miru. Odslej naj bi bilo npr.izrecno prepovedano pasti živali na površinah v lasti šol in zavodov (tudi doslej to menda ni bilo dovoljeno?), v strnjenih naseljih bi lahko redili živali le kmetje, tudi divjad naj bi v ogradah bilo dovoljeno rediti le kmetom, posebna določila pa so namenjena še čiščenju golobnjakov in urejanju gnojišč. Večina razpravljalcev se je opredelila proti takemu nesistemskemu urejanju teh zadev, osnutek odloka pa je bil vseeno sprejet. Tudi s sklepom o ukinitvi trodomnosti občinske skupščine si odborniki niso pustili vzeti preveč časa. Sklepu so nasprotovali le Narodni demokrati. Narodni demokrati pa so bili tudi edini, ki so ob sprejemanju statuta javnega zavoda Celjske lekarne opozorili, da je podržavljenje te dejavnosti nesmisel. Po njihovem mnenju rabi lekarništvo privatno pobudo in ne državno monopolno zaščito. Gospoda Rudi Mestinšek in Vinko Petelinšek sta dobila soglasno podporo za svoje ravnateljske zadolžitve v šolah v Gorici pri Slivnico in na Planini. Obe soglsji sta bili vprašljivi, prvo zaradi neustrezne izobrazbe kandidata, drugo pa menda zaradi nesporazumov v krajevni skupnosti. Pod točko "Vprašanja in pobude odbornikov" je g-Čretnik zahteval, da se razburjenim krajanom iz Hrušovca pojasni, kako bo s podvozom pri železniški progi ter predlagal v imenu KS Šentjur odkup hiše od še živečih Ipavcev. G. Čater je zahteval odgovor na vprašanje, od kod občini 12 000 DEM, ki jih je vložila v Lcnkotov pasji hotel, gospa Arzenšek pa je zahtevala javno pojasnilo, kaj sc dogaja s privatizacijo nogometnega igrišča. Nekaj pojasnil je bilo danih takoj, popolni odgovori pa bodo do prihodnje seje podani pisno. Skupščina se je strinjala z oceno, da je tudi v Šentjurju potrebno organizirano pripravljati praznovanja državnih praznikov in da je nedopusten tak ignorantski odnos, kot ga je občinska oblast pokazala do letošnjega praznovanja Dnevu državnosti, ko v vsej občini ni bilo niti ene prireditve. Franc Kovač Kovač še ob zadnjo funkcijo v občini Članek je bil pripravljen za 4. številko Šentjurskih novic, a je pomotoma izpadel. Prosimo, da nam napako oprostite! Uredništvo V komisiji za spremljanje razvoja kmetijstva v občini Šentjur pri Celju je kar nekajkrat prišlo do kratkih stikov med predsednikom ing. Vebrom in nekaterimi člani komisije, ki se niso strinjali z njegovimi za današnje čase malo nenavadnimi pogledi na kmetijsko problematiko. Pri sprejemanju letošnjega proračuna je ta spor prišel na piano tudi na občinski skupščini, saj je skupina odbornikov Slovenske ljudske stranke zahtevala drugačno porabo proračunskega denarja za kmetijstvo kot ga je forsiral ing. Veber. Skupščina je zadolžila komisijo, da še enkrat preuči vložene amandmaje ter program za leto 1993 ter ji poroča. Predsednik Izvršnega sveta g. Grdina pa je tudi zagotovil, da je najmanjši problem zamenjati predsednika komisije, če je res tako. Z gospodom Vebrom sta zadevo rešila bolj enostavno: vzela sta v precep člane komisije, jih menda prepričala, da je vsa stvar čisto v redu, le Kovača, ki sicer ni bil prisoten in tudi ne aktivno udeležen v tem sporu, a je sicer prevečkrat razglašal svoja drugačna stališča in je menda kvarno vplival na sicer dovolj krotke člane komisije, je potrebno zamenjati. Rečeno - storjeno, Izvršni svet je brez obrazložitve in razprave odvzel zadnjo občinsko funkcijo človeku, ki je sicer na obojih demokratičnih volitvah med ljudmi dobil izjemno podporo. Ni ravno spodbudno, da občinska oblast da tako malo na voljo svojega ljudstva! J. Mastnak AKTUALNO Skoraj 4 milijone DGM za šentjursko telefonijo Šentjurski Izvršni svet je na svoji seji, 8. julija soglasno Pr|žgal zeleno luč za šentjursko telefonijo. V kratkem bodo Podpisali pogodbo s PTT Celje, ki bo v dveh letih rešila naše e efonske zagate. Letos v juliju naj bi pričela delati centrala j' Šentjurju, ki bo dala 1200 novih priključkov, v naslednjem elu ho na razpolago neomejeno število telefonov na območju ^ ramelj, Ponikve, Grobelnega in Kalobja, v letu 1995 pa naj 1 zgrajen optični kabel pogasil našo telefonsko žejo v Dobju, L°ki, Slivnici in Planini. . '/-a načrtovana dela zahteva PTT Celje 3,9 milijona DEM 111 se po besedah predsednika IS, o ceni sploh niso pripravljeni P°gajati. 1 milijon DEM naj bi občina dala PTT- ju nepovratno, j". m‘lijona DEM naj bi pokrila s krediti, milijon DEM pa naj ,1 v svoje posle vložil PTT.( Opomba: številke niso preverjene, er 80 bile pisno na razpolago le za člane IS). S°deč po skopi in pritrjujoči razpravi prisotnih izvršnikov, v občini ni kakih posebnih denarnih zagat. Koncesija za izgradnjo in upravljanje šentjurskega plinovoda fe 11' podeljena: na natečaj sta se namreč prijavila le dva ‘■ndidata, ( v obeh primerih gre za italjanski kapital), kar Pomeni, da natečaj ni uspel. Izvršni svet se je odločil, da evo poenostavi s takojšnjim javnim razpisom. Javno o P>ninje prispelih ponudb bo 12. avgusta. so ^ 'zbira upravljalen nove tržnice še ni uspela. Na natečaj se prijavili g. Amon , Stanservis d. o. o. in Javno komunalno Jn ^C^e' ^s' lrije ponudniki pa so poslali nepopolne ponudbe se bo izvršni svet odločil šele potem, ko sc bo z Pogovoril na štiri oči njimi Franc Kovač Kdaj bo zrušena prva "črna" gradnja? 0 besedah občinskega urbanističnega inšpektorja je do zn "onskega roka, t.j. do 9.julija, prišlo na občino 49 vlog za . °g rušenja nelegalnih gradenj. Kako z njimi naprej, še ni ‘ Ho, saj od ministrstva še niso prejeli nobenih dodatnih ‘ v°0'*- Znano je le, da interventni prostorsko ureditveni ,crtl še ne bodo tako kmalu pripravljeni in zato skorajšnjih resilcv tu ni pričakovati. v Drugače pa sc piše tisti petindvajseterici poznanih pr-°®raditeljev, ki sc na ponudbo z moratorijem niso odzvali. ri njih tečejo postopki normalno naprej. Pri prvih tovrstnih ° ^smkih se utegnejo prav kmalu pojaviti s potrebno gradbeno unizacijo opremljene ekipe, ki naj bi po hitrem postopku še t|Cn° brisale s površine zemlje. Trenutno jih zadržuje le cjstvo, da za te posege ni nikjer potrebnega denarja. Denar za drobno gospodarstvo Diplomirano ekonomistko Brigito Jelenc, planerko in analitičarko na občini, smo povprašali, kako bo letos z nurjem za malo gospodarstvo. Po njenih besedah obeti niso r<*vno preveč rožnati, nekaj možnosti pa kljub temu le je. , D naslova spodbujanja razvoja demografsko ogroženih k močij bomo dobili 24 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, • _ Pa bodo šla v celoti za telefonijo. Za individualne naložbe J° 'lo na razpolago 10,4 milijonov tolarjev kreditov z ugodno nestno mero. Na razpis za ta posojila se je prijavilo 31 kandidatov, ki bi skupno potrebovali preko 60 miljonov tolarjev. Posebna komisija pri Izvršnem svetu je že napravila prioriteno listo oziroma svoje predloge, kako pa se je konkretno odločila, ni mogoče izvedeti. Ob t.i. kmetijskih nepovratnih sredstvih uveljavljena praksa nezaupanja do javnosti se očitno nadaljuje. Več upanja bodo imeli podjetniki, ki bodo štartali na jesenski razpis za bančna posojila. Sklad za razvoj malega gospodarstva sc pogovarja z različnimi bančnimi hišami, upajo pa tudi, da jim bo ob renominaciji občinskega proračuna v blagajno kanilo toliko cvenka, da bodo lahko vsem regresirali obrestno mero. Posojila naj bi bila obremenjena z devizno klavzulo ter z 10 do 12 odstotno obrestno mero. Franc Kovač Pasji dnevi Po pratiki in ljudskem izročilu so med 23. julijem in 23. avgustom. Ime so dobili po pasji zvezdi Siriusu v ozvezdju Velikega psa, ki začne okoli 23. julija vzhajati ne jutranjem nebu. Po prastari veri, ki je znana vsem narodom, prinaša ta pasja zvezda škodo in nesrečo ljudem, živalim in žitnim poljem. V teh štirih tednih naj bi imeli posebno moč psom podobni hudobni demoni, ki povzročajo sušo, nevihte, nalive, točo in strele. Za te tegobe pa je ljudsko izročili našlo tudi učinkovito zaščito: nevihte in toče so se obranili s prekrižavanjem železnih vil, s postavljanjem grabelj z zobmi navzgor pred hišnim pragom, s postavljanjem bran na hrbet, s pokončnimi kosami in z zvonenjem z žegnanimi zvonovi. Doma so prižigali sveče in v štedilniku zažigali blagoslovljene vejice. Kako so ti časi nevarni, kaže tudi to, da v srednjem veku v tem času niso opravljali službe božje, niso se poročali, zakonci pa so se drug drugega izogibali, saj bi potomstvo lahko bilo prizadeto. Od tod nekje prihaja menda tudi tista ljudska: Julij in avgust -vino pij in ženske pust! Eva AKTUALNO II /z poročila policijske postaje za leto 1992 Kaj se dogaja v MoteluP Originalno poročilo ima kar 21 strani, kar lahko pomeni, da smo Scntjurčani "kriminalno" zalo aktivni ali pa, da so naši policisti zelo pridni oziroma pisateljsko navdahnjeni. Javni red in mir smo kršili 287 krat. Noč ima svojo moč in je sokriva kar 158 prestopkom. Mred kršitelji se je znašlo le 11 mladoletnikov, vse druge smo zagrešili polno odgovorni občani. Najbolj aktivni so bili nezaposleni in kmetje: število kršiteljev iz njihovih vrst sc je povečalo za 150 odstotkov, sledijo pa jim upokojenci s 125 odtsot-nim porastom. Vendar pa vse skupaj le ni tako hudo, kot se zdi: v veliki večini primerov (163) smo se le bolj glasno in odločno pogovarjali (t. j. prepirali in kričali). Pretepati pa se skoraj več ne znamo: tovrstno junaštvo se je zgodilo le osemkrat. Raje sc znašamo nad policijsko uradno osebo: število tovrstnih dejanj je v lanskem letu poraslo za 86 odstotkov. Policistom smo se verbalno postavili po robu kar 13 krat. Vsak drugi kršitelj je bil, kot se za Štajerca spodobi, pijan. Policisti so obravnavali tudi 21 tujcev, ki so razgrajali po Šentjurju, v žepih pa niso imeli ustreznih papirjev. Zahtevali so njihov izgon iz države, a je bila sodnica za prekrške vselej bolj mehkega srca in jih ni uslišala. Policisti tudi poročajo, da so obravnavali več primerov onesnaževanja okolja in uničevanja gozdov, niso pa povedali, kako so bili na tem področju uspešni. Kaže, da so te prestopke obdelali bolj na filozofski ravni. Komandir pa je skesano priznal, da za preganjanje ekoloških prestopnikov tudi niso primerno usposobljeni. Šestkrat so se občani pritožili zoper ravnanje policistov. V vseh primerih so pritožitelji prejeli pismeni odgovor z obrazložitvijo, da so bile njihove pritožbe neutemeljene. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati, kajti sistem reševanja tovrstnih pritožb še vedno temelji na sistemu "kadija tuži, kadija sudi". Kriminaliteta je v Šentjurju porasla za 43,4 odstotka. Skupno je bilo storjenih 436 kaznivih dejanj, od tega jih je bilo kar 305 premoženjske narave. 235 krat so bile oškodovane fizične osebe, družbeno premoženje pa 134 krat. Skupno je bilo škode za več kot 15 milijonov tolarjev. Na področju godpodarske kriminalitete je bilo storjeno 33 kaznivih dejanj. Kar v 23 primerih je šlo za gozdne tatvine in uničevanje gozdov, sedemkrat pa smo si nezakonito pomagali z nepokritimi čeki. Posebno so se na tem področju izkazali mladoletniki: mladoletniški kriminal je porasel kar za 525 odstotkov! Prometna varnost je v Šentjurju "prometna nevarnost". Kljub akciji " - 10 % ", smo napravili + 34,8 % prometnih nesreč. Tudi število smrtnih žrtev in telesnih poškodb je močno poraslo. Da so policisti v preteklem letu bili pridni, naj bi govorilo tudi 766 njihovih predlogov za srečanje s sodnikom za prekrške, 935 mandatnih kazni, 630 plačilnih nalogov, 183 odvzetih vozniških dovoljenj, 172 odvzetih prometnih dovoljenj in 21 odrejenih odvzemov krvi. Franc Kovač Prodaja Motela je krepko razgibala domišljijo Šentjurčanov. Najprej se je ugibalo, ali bo in kako bo Motel kupilo Mesarstvo Jurij oziroma ali so vmes že interesi bay pass firme Jurmes. Pa so prišli iznenada na dražbo Šmarčani s 781 000 markami in pustili šentjurske mesarje praznih rok. S tem pa ugibanj seveda še ni bilo konec. Tako rekoč javna skrivnost je, da je Jelša z denarci bolj na tenkem, in takoj se je pričelo sprševati, kdo stoji za njo. Imen tudi na ulici ni mogoče slišati, govori pa sc, da gre za privatizacijske igre kar na dveh frontah. Na eni strani naj bi Motel motil privatizacijske namere Merxovega menedžmenta, na drugi strani pa naj bi preko Jelše prav temu menedžmentu sorodni krogi lažje prišli do slastnega zalogajčka. Vso zgodbo je temeljito zabelil "upor motelskih črncev". V Motelu zaposleni delavci so se čutili izigrane in prevarane, saj jih je njihova firma dobesedno prodala brez njihove vednosti. Ko so zvedeli, da jih je kupila Jelša, ki v gostinstvu ne pomeni kaj posebnega in da naj bi Motel uporabila predvsem za svoje skladiščne in trgovske posle, so spoznali, da se jim slabo piše. Napovedali so delovni štrajk in zahtevali jasne odgovore na svoje pomisleke. Ker so slišali, da naj bi sc voditeljica enote gospa Novakova s kupci na skrivaj pogodila za najem manjšega dela Motela in tako uspela rešiti le svojo kožo, njih pa je prepustila verjetnemu životarjenju po kozjanskih hribih, kjer ima Jelša največ svojih poslovalnic, so zahtevali njen odpoklic in hočejo o svoji usodi odločati sami. Za tak denar, kot naj bi ga za njihov motel dala Jelša, so ga navsezadnje pripravljeni kupiti tudi sami. Zdaj se je bitka prenesla v Ljubljano na Agencijo za privatizacijo, ki še edina lahko prepreči prodajo tega našega centralnega gostinskega objekta. Vodstvo Menca je menda v boj za svoj prav poslalo tudi državnega svetnika g. Bana, delavci pa še vedno upajo, da je pravica na njihovi strani in da bodo s pomočjo sindikata ter šentjurske občine uspeli uveljaviti svoje legitimne interese. Franc Kovač (GO) ZLATARSTVO X_V MILAN GAJŠEK 63230 Šentjur pri Celju, Ul. Dušana Kvedra 6/a, T el. :063/741 -072, 744-149 Prodaja ur Menjava baterij Menjava starega zlata za nove izdelke Šentjurske NOVICE ANKETA ' Obvoznica Marjan Kresnik, Hrušovec Jože Mastnak,Proseniško Začetek gradnje šentjurske obvoznice je za Scntjurčanc po tolikih letih čakanja pravi zgodovinski dogodek. Povprašali sjn° nekaj naključnih občanov, aJ mislijo o njej. Za uvodno besedo smo poprosili Marijo Rataj, sekretarko Za varstvo okolja in urejanje Prostora. Marija Rataj: Moti me, da sc P°skuša pisati o obvoznici in verjetno rušiti ta projekt. V entjurju je pač vedno tako, da Sc Vcdno najdejo nasprotniki, ko se prične s kako konkretno akcijo. Sam projekt je sicer star, so pa na novo narejene vse potrebne rcšitve vključevanja lokalnega Prometa na to magistralko. Obvoznica bo imela dve spojnici za o kalni promet, in sicer mimo rznice in pri Jugu, podvoz pod Magistralno cesto in železnico na Uobrotinškovi ulici ter nadvoz 7^? Voglajne in železnice pri 'košku. Izgradnja bo etapna in naJ bi bila končana čez štiri leta. Obvoznice bo imela vse ele-Mente magistralne ceste, postopoma bo tudi semaforizirana in o občutno povečala prepustnost Magistralne ceste Šmarje - Celje, prometno razbremenila center t Cntjurja in hkrati tudi preprečila ^anzitno izolacijo našega mesta. oprav ne rešuje nemogočega Prometa proti Dramljam, bo ^sekakor prispevala k večji kvaliteti Zlv jcnja v Šentjurju in predstavlja, Po mojem prepričanju, najboljšo rositev naših prometnih zagat. Z anketiranci nismo imeli pose-nc sreče. Prvih sedem, sicer sami Zn‘Mi Šentjurčani, so priznali, da Projekta ne poznajo dovolj in o Plcm ne želijo dajati izjav. Dva gospoda sta imela precej kritičnih Pripomb, a jih nista želela zaupati entjurskim novicam, češ da bi Jima to lahko škodilo. Šele pri rcvetem poskusu je steklo. Gregor Bezenšek, Šentjur obvoznico so že vprašanje je, če so dobro uskla- jeni in če se res dela tako,kot je dogovorjeno. Če bo z njo urejen dovoz do Hruševca, potem bo že nekaj storjenega. Drugo vprašanje pa je, če je trasa te ceste dovolj odmaknjena od centra Šentjurja in v kaki meri rešuje Šentjur pred uničujočim prometom? Avtobusna postaja bi morala biti zraven železniške postaje. tako, kot je predvideno, da bo prehod pod železnico urejen s podvozom, potem bo vse v podvoz bi tudi bilo potrebno najprej napraviti. Vse druge rešitve so za nas nesprejemljive. Če sc bo pokazalo, da tega podvoza na bo, bomo občani iz Hrušovca ukrepali zelo odločno. To je zgrešena investicija! Obvoznica ne bo rešila šentjurskega prometnega vozla, saj bo ves promet šel še vedno naravnost po sredini Šentjurja. Sploh bi pa bilo potrebno najprej zgraditi podvoz pod železniško progo in povezati Šentjur s Hruševcem. Če bo tu sedaj še ta cesta, podvoz pa bo zgrajen bogvedikdaj, potem bo tu res pravi cirkus. Sicer pa menim, da Šentjur lahko reši le res prava obvoznica, tista, ki bo šla mimo Šentjurja do avtoceste v Dramljah. Ta obvoznica in pa tržnica so le delovni spomeniki sedanje občinske oblasti, ki Šentjurju kaj prida ne bodo koristili. Franc Škoberne, Hrušovec Absolutno podpiram in sem je zelo vesel! Podvoz pod železnico je tisto ta pravo! Rajši se ob poplavi vozim tri dni okoli na Novo vas, kot pa da vsak dan stojim pred rampo. Upam le, da gradnja naslednje leto ne bo zastala. S tem, ali so ostale rešitve v zvezi z obvoznico najboljše, se pa sploh ne obremenjujem. Franc Kovač Šentjurske novice INTERVJU HiPIl::;;- . Simon Zdolšek: Naš Izvršni svet je usmerjen razvojno! Gospodu Simonu Zdolšku, podpredsedniku šentjurskega Izvršnega sveta, sc najprej zahvaljujemo za njegovo pripravljenost za razgovor. V našo tradicionalno rubriko Intervju je namreč vskočil šele potem, ko je g. Grdina, nedvomno prvi mož šentjurskega političnega in gospodarskega življenja v letih slovenske pomladi, odklonil razgovor z našo novinarko, češ da Šentjurske novice pač niso časopis na taki ravni, za katerega bi hi! on pripravljen dati izjavo. Očitno je, da sc v Šentjurju kar nekaj dogaja, precej tega se vrti okrog občinske oblasti, zato sc nam je zdelo, da bi bilo prav, če bi predsednik Izvršnega sveta razgrni! pred občani aktualna prizadevanja svoje vlade. Naše razočaranje /c ni prehudo, saj se je gospod Zdolšek izkaza! za prijetnega in suverenega sogovornika, ki je brez težav potešil našo radovednost. Gospod Simon Zdolšek je še pravi mladenič, šele 28. leto mu teče, pa je že čvrsta in opazna osebnost šentjurskega javnega in političnega življenja. Izhaja iz znane šentjurske družine Zdolškovih, ki so bili pred drugo svetovno vojno v samem središču šentjurskega dogajanja. Njegov stari oče je bi nekaj let šentjurski župan, stara mama pa izredno uspešna trgovka, ki je privedla družinsko podjetje na zavidljivo raven. Kot narodno zavedna družina so se že kmalu po začetku vojne znašli v internaciji v Srbiji, po vojni pa sc je njihovo preganjanje stopnjevano nadaljevalo. Najprej jim je bila z agrarno reformo odvzeta zemlja, nato trgovina, končno pa sta sledila še zapor in sodna zaplemba premoženja. Vojna in socializem sta jih pustila, kot sc reče, gole in bose. Simon je eden izmed petih Zdolškovih otrok, ki so jih starši uspeli vzgojiti in izšolati na svojem malem preostanku kmetije v Zgornjem trgu-___________________________________________________ G. Zdolšek, preden preideva na razgovor o občinskih problemih, povejte, ati nameravate po denacionalizaciji spet vzpostaviti Zdolškovo družinsko posestvo in pričeti s trgovino?_________________________ Ne, za kaj takega ni več pogojev. Nekaj nekdanjega imetja bomo res še dobili nazaj v naravi, večina naše zemlje pa je pozidane ali pa tako razdrobljena, da je vprašanje , če je za kmetovanje še sploh primerna. Morda bi se še dalo kaj napraviti z gozdom na Resevni in s parcelo na Botričnici! Od odškodnine za prodano zemljo in hišo si ne obetam veliko, več se da pričakovati od denacionalizacije starega dela Tola, kjer je bil poslovni objekt starih staršev. V Šentjurju ste napravili bliskovito politično kariero in ste v bistvu skoraj edini iz nekdanjih Demosovih vrst, ki je ostal na oblasti. Kako ste pravzaprav prišli v politiko in kako vam je uspelo v njej ostati? Začelo se je gotovo doma, v domačem krogu. Naša družina je bila ves čas po vojni nekako oporečniška, kar nekaj mojih sorodnikov je bilo po zaporih, dva strica sta duhovnika, in ni bilo nič nenavadnega, če sem se tudi sam kaj kmalu nalezel kritičnega odnosa do obstoječih družbenih razmer. Kasneje sem na Tehnični fakultctci v Mariboru, žal sem še vedno njen študent, ker mi je ravno zaradi političnega angažiranja zmanjkalo časa za diplomo, prišel v družbeno precej angažirano skupino študentov v okviru škofijskega odbora, kjer smo pod vodstvom prof. Štuhca dokaj intenzivno spremljali vsa politična dogajanja v Evropi in pri nas. Pot me jc potem vodila preko krščansko - socialnega gibanja in Mladih krščanskih demokratov do organiziranja odbora Slovenskih krščanskih demokratov v Šentjurju. Takrat, tik pred volitvami leta 1990, je vse skupaj izglcdalo neobetajoče in megleno, toda volilni rezultati so nas vse skupaj presenetili in če smo že skočili, smo morali tudi plavati. Priznati moram , da smo v Šentjurju, tako v Demosu kot tudi SKD, imeli kar precejšnje kadrovske težave. Jaz osebno sploh nisem bil predviden za funcijo v občini! Povsem nepričakovano me je angažiral g. Grdina in po kratkem premisleku sem njegovo ponudbo sprejel. In kako mi je uspelo v politiki ostati? Ja, delali smo. Lahko rečem, da smo iz takratne stranke SKD v zametkih v Šentjurju ustvarili dokaj močno stranko: imamo več kot 400 članov, pet delovnih krajevnih odborov, kar vse skupaj gotovo ima neko težo. Da pa se ne bi samo hvalil, moram reči, da z našim političnim delovanjem kljub temu nisem čisto zadovoljen, saj premalo pomenimo v krajevnih skupnostih in tudi v skupščini smo preslabo organizirani. Kako ste kot nov človek uspeli v občini, ki je skoraj v celoti ohranila svojo staro kadrovsko strukturo?" V začetku je res bilo težko, ker tega področja resnično nisem dovolj poznal. Reševalo me je to, da je vse skupaj 1 o v nenehnih spremembah in so sc vsi morali nekako Ucitl znova in sproti. Sicer pa v sami občinski administraciji lsem čutil posebnih nasprotovanj. Predsednik Izvršnega SVcta m' je vedno stal ob strani, sicer pa je tudi način njegovega dela tak, da sem lahko na svojem področju c a* Precej samostojno. Ob vseh pomembnejših zadevah snJ° sc v Izvršnem svetu vedno uskladili, praviloma brez težav. Ne morem mimo malce provokativnega vprašanja: ako occnjujctc delo Izvršnega sveta in odnose med SJim in skupščino?"_________________________________________ Odgovoru na to vprašanje bi sc morda kazalo izogniti, sc mu ne bom. Naš Izvršni svet ni političen in stranke njem nimajo svojih ekspozitur, je pa kljub temu zelo _ lvcn in trdim ,da je mnogo napravil na področju razvoja in investicij. Res je sicer, da so sedanji proračuni nekoliko drugačni in sc v njih lahko pojavljajo tudi investicijska sredstva, toda brez resnega angažiranja ^ rsnega sveta bi bilo tega denarja krepko manj. Odnos 0 skupščine je formalno povsem korekten, vsebinsko pa P° mojem mnenju ni tak, kot sem si ga tudi sam P^tav,Ja,. Skupščinske odločitve so odločitve večine v . uPscini, poglobljenega angažmaja v njej pa ni čutiti ■ J. Tudi stranke so se nekako utopile v množici orl11V_idUalistov. Gotovo si želim, da bi bile skupščinske °citve plod tako stranakrskega sporazuma kot tudi ogovora z drugimi odločujočimi dejavniki in da bi šele Potem šli skupno v določeno akcijo.Tega pa v Šentjurju ,_* 1- * 111 Tako se resnično dogaja, da je Izvršni svet prepuščen amamu sebi in sc mora sam odločati tudi tam, kjer bi Ccr lahko pričakoval odgovorno usmeritve skupščine, ^ankarskega usklajevanja po razpadu Demosa sploh ni Zdaj pa še nekaj o bolj konkretnih šentjurskih zadevah! Najprej o obvoznici: ideja in projekt ntJurskc obvoznice sta že dokaj stara, ali sta še Ustrezna ? ________ ^aj’ ob pričetku del, je seveda malo prepozno za ‘zmisljanje o ustreznosti sprejetih rešitev. V republiškem Sramu smo na prioritetni listi in upam, da bo ves 1 1 vključno s podvozom in nadvozom realiziran v 4 c 1 ■ Gre za približno 200 milijonov, od katerih naj bi v *etošnjem letu vgradili 48. Obvoznica bo rešila le aJ naših prometnih zagat, prometna povezava z j 0ccst0 pa bo še vedno tekla skozi središče Šentjurja 111 n*mamo dokončne rešitve. Rešila bo prehod lc o proge za Hrušovcc ter odcep za Novo vas, samega Prometa skozi Novo vas pa ne rešuje. O pravi obvoznici, Se '*C. ° cestn* povezavi z Dramljami mimo Šentjurja, pa e nikjer nič ne govori in tega projekta ni v igri. Sicer pa menim, da je obvoznica naš velik uspeh in gotovo velja zahvala Izvršnemu svetu za njegovo izredno animacijsko aktivnost v Ljubljani, brez katere bi težko uspeli. Ob obvoznici naj bi zrasla tudi nova bencinska črpalka. Izvršni svet je koncesijo za ta projekt da! OMV - Istri oziroma Istra - Benzu iz Kopra in si menda nakopa! hudo zamero pri Petrolu. Ali lahko poveste, kaj sc je tu dogajalo?"_________________________ Pri tej zadevi pa res nimamo slabe vesti! Pogovarjali smo sc z obemna firmama in izbrali ugodnejšega ponudnika. OMV - Istra bo kupil potrebno zemljišče, zgradil na začetku obvoznice dve črpalki, avtopralnico, trgovino, mehanično delavnico, pripravljen pa je tudi sovlagati v šentjurski komunalno infrastrukturo, za kar Petrol ni kazal prave pripravljenosti. O užaljenosti in poslovni prizadetosti Petrolovcev se res precej sliši, toda kar je, je, in po toči ne pomaga zvoniti. Očitek, da smo koncesijo oddali brez javnega natečaja je sicer utemeljen, toda po zakonu o javnih gospodarskih službah tak javni natečaj sploh ni potreben. Dejstvo pa je tudi, da smo se pogovarjali z obema možnima koncedentoma in bi tudi poseben javni natečaj bil naravnost nesmiselcn. Tržnica ?____________________________________________ Je praktično gotova! V začetku avgusta bo tehnični prevzem. Investitor je Vegrad iz Velenja, občina ima le predpogodbo za odkup javnega dela tržnice, kar bo zneslo približno eno četrtino skupne vrednosti. Spodnja etaža je v celoti prodana, v zgornji pa je prostih še približno pol prostorov. Kupci so v glavnem Šentjurčani. Trenutno je morda res malo predimenzionirana, a sem prepričan, da bo dobro služila svojemu namenu. Prodaja Motela?______________________________________ Izvršni svet nima pravice posegati v te posle in je bil o licitaciji seznanjen v glavnem preko medijev. Prodaja še ni izvedena, saj Agencija za privatizacijo še ni dala svojega soglasja. Ugibanja, kdo stoji za Jelšo iz Šmarja, ki je Motel na licitaciji dobila, so le ugibanja in o njih ne bi govoril. Ocenjujem, da prodaja Motela, zlasti za tako nizko ceno, za Šentjur ni sprejemljiva in upam, da ne bo realizirana. In za konce še vprašanje o tem, kako occnjujctc vladno koalicijo na državni ravni med SKD LDS in Združeno listo?"_________________________________________ Naše članstvo in tudi sam sem bil kar precej časa razdvojen, kajti v resnici je šlo za čudne povezave. Po mojem mnenju je trenutno stanje še vedno nerazpoznavno in imam vtis, da se v taki koaliciji vendarle ne da doseči nekaterih pomembnih točk, ki smo si jih zadali s strankarskim programom. Sicer pa menim, da koalicija deluje čvrsto in ne pričakujem večjih pretresov ali celo predčasnih volitev. Franc Kovač Šentjurske NOVICE SPONZORJEVA STRAN iii = -> . RTG Tratna - Slivniško jezero ■ ' .................................................................................. Slivniško jezero je v šentjurski občini prav gotovo ena od najugodnejših točk za razvijanje turizma. Od teta 1976, ko je bila za potrebe tehnološke vode Železarne Store in zaščito Voglajnskc doline pred poplavnim valom zgrajena pregrada Tratna, je jezero na 86 hektarjih postalo predmet splošnega zanimanja. Jezo kmetov zaradi poplavljene zemlje, veselje ribičev in še bolj otrok in mladih zaradi naravnega kopališča in drsališča je zamenjalo vprašanje, kako ugodneje izkoristiti naravno okolje in vodo. S tem namenom in ker so bili dani pogoji izrabe jezera in zemljišč za gojenje sladkovodnih rib, rakov, školjk in žab, je bilo konec februarja 1990. leta ustanovljeno podjetje " Ribištvo, turizem, gostinstvo Tratna - Slivniško jezero d. o. o. Podjetje so skupaj ustanovili Železarna Štore, Ribiška družina Voglajna in NIVO Celje. Danes upravlja podjetje z ribigojnico Rakitovec na Slivniškem jezeru, ribogojnico Marof v Atomski vasi Podčetrtek, športnim ribnikom pod pregrado Tratna; v okviru gostinske ponudbe pa z ribiškim domom Tratna ob Slivniškem jezeru, gostiščem Aqua v Gorici pri Slivnici ter gostiščem na Šmartinskem jezeru. Direktor RTG Tratna Milan Štraus nam je pobližc predstavil, s čim vse se podjetje ukvarja, saj naključni obiskovalci vidijo predvsem ribiški dom in ribogojnico. Velik poudarek poslovanja je na pridelovanju oziroma umetni vzreji avtohtonih ciprinidov. Pri tej dejavnosti gre za raziskovanje in vzrejo tistih vrst sladkovodnih rib, rakov, žab ter školjk, ki zaradi ekološke ogroženosti počasi izginjajo. RTG Tratna jc 9 edino podjetje v evrop- skem prostoru, ki se s tem ukvarja. Najbolj prizadevna sta mag. Meta Povž in dr. Dušan Bravničar. Ribogojnica Rakitovec, ki obsega 7 vzrejnih bazenov na 6 ha. počasi postaja premajhna, zato načrtujejo še enkrat toliko površine v ribogojnici Lipovec. Kot j c povedal gospod Štraus, že jeseni načrtujejo adaptacijo Ribiškega doma Tratna. Pridobili naj bi 50 notranjih sedežev, novo kuhinjo in 8 apartmajev s 24 ležišči. Zanimanje za obisk in oddih na jezeru je veliko, in že sedaj bi lahko skozi vse leto imeli 40 do 50 stalnih gostov, če bi jih seveda imeli kam dati. Hkrati z razširitvijo bodo uredili tudi cestno povezavo in vso pripadajočo infrastrukturo. Skupaj s podjetjem Globus pa načrtujejo izgradnjo teniškega igrišča ■%+ iMgffi "V; ' ■ ■” \. ■ g$ L - t ' ■ ■ /, ■ ‘I * m n " Šentjurske NOVICE SPONZORJEVA STRAN 111 konjskega poligona s hlevi, kar bo vsekakor popestrilo turistično ponudbo. Mnogo kopalcev, predvsem tistih čez 'kend, se pritožuje zaradi neurejenosti kopališč in kavcije njhc proizvodnje za potrebe Ribiške družine Voglajna, pa jim mladice prodaja po proizvodnih cenah. Ribiči se že lep čas pritožujejo, da nimajo več svojega doma, ki naj bi ga popolnoma prevzeli gostinci iz RTG. Milan Štraus je poudaril, da je Ribiški dom Tratna še vedno ribiški. Za srečanaja in sestanke imajo opremljeno ribiško sobo, da pa je ribiči ne uporabljajo, je krivo vodstvo ribiške družine, ki se doma ne poslužuje dovolj. Prav tako Štraus zavrača očitke, da so dom sprivatizirali. Podjetje RTG je družbeno, kot sta družbena Železarna in Nivo, če pa sc dom in ponudba na jezeru širita, je to lahko samo pozitivno. Pred časom je RTG skupaj z Mariborsko univerzo pripravil program razvoja zasebnega ribištva v povezavi s kmečkim turizmom.Ker ni denarja, je program še vedno neuresničen. In na koncu še dva poziva: Dobrinski potok je vse bolj onesnažen in že jutro bo lahko Slivniško jezero mrtvo. Pozivamo mestne uprave na občinah Šentjur in Šmarje da čimprej ukrepajo. Prosimo vse okoličane in druge občane naj v vode ne spuščajo odplak in ne mečejo vanje odpadkov! Tudi naši potomci imajo pravico do živega in naravnega voglajnskega povodja. Anita Žmahar Prodajna mesta ribolovnih dovolilnic za Slivniško jezero Za ribolov na Slivniškem jezeru potrebujete seveda veljavno ribolovno dovolilnico. Za tiste, ki naših prodajnih mest še ne poznate ali pa ste jih pozabili, jih ponovno sporočamo! dislont EX5 (za LI Bohor) v Šentjurju; gostilna LESJAK Gorica pri Slivnici bistro VAŠKI HRAM Šentjur pri Celju bistro AQUA Gorica pri Slivnici JOŽE ŠEŠKO pri pregradi Tratna RIBIŠKI DOM TRATNA ob Slivniškem jezeru PAVEL MENHARD Rakitovec la, Gorica pri Slivnici Ždimo vam prijetno počutje ob Slivniškem jezeru in dober prijem! PREDSTAVLJAMO VAM . ___________________________________ Krajevna skupnost Blagovna KS Blagovna leži na zahodu šentjurske občine in na jugovzhodnem delu meji na občino Celje. Od Celja jo ločijo opuščeni lapornati rudniki nad Opoko, močvirja med Cerovcem in Ljubečno ter znamenita cinkarniška deponija sadre. To je gričevnat svet z mnogimi majhnimi dolinicami, potočki, ribniki in raztresenimi hišami na vsaki vzpetini. Ima obilo gozdov, zelenja, žab in drugih vodnih živali. Že nekaj let tu tudi domujejo štorklje, ki so že prava znamenitost tega kraja. Blagovna ima okrog 1300 prebivalcev, ki se v glavnem preživljajo s službami v Celju in Šentjurju, v popoldanskem času kmetujejo, v zadnjem času pa se odpira tudi vse več manjših podjetij in obratov. Krajevna skupnost se je organizirala v šestdesetih letih kot interesno združenja krajanov zaradi ogroženosti s cinkarniškimi izpušnimi plini. Blagovna se prvič omenja okoli leta 1000 kot mejno posestvo Brežiško - Krške škofije, t. j. v času Sv. Heme. Cerkev Sv. Rozalije so gradili v 16. stoletju v zahvalo za prenehanje kuge, ki je takrat morila po teh krajih. V Zlatečah so do konca Napoleonovih časov kopali zlato. Ribniki so nastali v času turških vpadov; kot kaže, so bili uspešna obramba pred njimi, saj ni nikjer omenjeno, da bi te kraje kdaj Turki izropali in opustošili. Nekoč naj bi se čez Blagovno peljal tudi sam cesar Franc -Jožef in ob tej priložnosti naj bi bila v Goričici ob cesti zasajena dva topola. Med prvo svetovno vojni je bilo na Graščini veliko židovsko begunsko taborišče, o čemer riča pokopališče na mestu, kjer danes stoji lovska koča. ola je bila ustanovljena leta 1884, gasilsko društvo Lokarje pa leta 1900. Med drugo svetovno vojno je v borbi proti okupatoijem in domačim izdajalcem padlo 19 krajanov; iz tega časa je znana tudi partizanska bolnica Zima na Cerovcu. Takoj po vojni je Blagovna imela svoj Krajevni ljudski odbor, nekaj krajanov pa je bilo tedaj obsojenih v t. i. Palčkovih procesih. Hribčki, ribniki in veliko zelenja Sv. Rozalija Krajevna skupnost se je najbolj razvila v osemdesetih letih, precej na račun krajevnega samoprispevka in odškodnine, ki jo je za izgradnjo deponije sadre Za travnikom izplačala Cinkarna in pa seveda volje krajanov in delavnosti vodstva krajevne skupnosti. Asfaltirane so bile cestne povezave s Celjem in Šentjurjem ter veliko krajevnih cest, postavljeno je bilo telefonsko omrežje z več kot 300 številkami, preurejeni in dograjeni so bili šola z vrtcem, telovadnica in prostori za KS, gasilci so na Selah zgradili velik in sodoben gasilski dom, na novo pa je nastalo kar nekaj trgovin in bifejev, ki s svojo kvalitetno ponudbo privabljajo kupec tudi z drugih krajev - in še bi se kaj našlo. Z organiziranostjo KS kot občine se preveč ne obremenjujejo, verjetno pravih pogojev za to tudi nimajo. Radi pa bi, da bi se nekaj več storilo z ribniki, ki sedaj služijo le Ribiški družini Celje za omejeno vzrejo rib. Tudi faro in svoje pokopališče pogrešajo! Nekateri še vedno upajo, da bodo dobili tudi svojega občinskega odbornika, ki ga sedaj kot edina KS v občini še nimajo. Zlobneži pravijo, da zato, ker ne bi bil izvoljen tisti, ki bi bil pogodu oblasti v Šentjurju. Letos so v KS Blagovna že asfaltirali lokalne ceste na Rozalijo, odsek od Graščine do Zlateč ter cesto v Dolno vas, kar jim je uspelo s pomočjo proračuna in veliko dela ter s sredsetvi krajanov. Trenutno teče akcija za nove telefonske napeljave ter ureditev okolice šole in Gasilskega doma. Potrebno je omeniti še uspehe blagovnskih učencev: Iztok Cirkulan je občinski prvak Vesele šole, Jure Kladnik se je izkazal kot najboljši slovenski klarinetist, Kristina in Aleš Zelič kot najboljša v svoji skupini pianistov, Mitja Mastnak pa je kot državni prvak v matematiki in fiziki prinesel bronasto kolajno s svetovne matematične olimpiade v Istambulu. Jože Mastnak Se/itjtirfke NOVICE POSLOVNA STRAN lil! 11 Ul! lil POSLOVNA STRAN Poslovna stran j c namenjena vsem, ki želite redno ali občasno seznanjati svoje odjemalce in potrošnike s svojo Ponudbo. Naročila za poslovne oglase sprejemamo vsak delovnik od 7. do 10. ure v pisarni šentjurskih novic na Mestnem trgu 5, Šentjur, ali pa po telefonu številka 741 286, izven delovnega časa pa na številki 741 243 (Kovač). Dodajamo piko Odslej vsebujejo naši bencin! dodatek plusS. PlusS bistveno izboljšuje lastnosti goriva in ponuja uporabniku ob enaki ceni pet pomembnih ugodnosti: manjšo porabo goriva boljše zgorevanje zaščito motorja pred korozijo brezhibno delovanje motorja v vseh vremenskih pogojih čistejše okolje bencini z dodatkom PETROL Z VSEH VETROV... ! 1 ... .............. ........... ' ■ Šentjurski učenci v šoli v naravi na Debelem rtiču Na višku turistične sezone bo realiziran še eden izmed programov življenja in dela osnovnih šol občine Šentjur - letna šola v naravi. Odziv na vključitev v šolo v naravi je bil letos izreden, saj se jih je od 302 učencev četrtih razredov z vseh osnovnih šol prijavilo kar 289. K temu je, poleg pozitivnega odmeva z lanske šole v naravi, prispeval tudi sprejemljiv prispevek strašev v višini 120 DEM, kar pomeni le 60 % vseh stroškov. Preostanek bo pokril občinski proračun, kar je pohvale vredno. Tako bodo od 29. julija do 5. avgusta na Debelem rtiču učenci iz osnovnih šol Šentjur, Blagovna in Dramlje; od 5. do 12. avgusta pa učenci iz OŠ Slivnica, Loka, Prevorje, Ponikva, Planina, Dobje in Kalobjc. Vodji obeh izmen bosta izkušena pedagoga - ravnatelja OŠ Med mladimi ribiči Ribiška družina Voglajna ja s pomočjo RTG Tratna v začetku julija že sedmič organizirala mladinski ekološko - ribiški tabor. Udeležilo se ga je 21 mladih od osmega do štirinajstega leta. Večina mladih navdušencev je bila iz celjske regije, prvič pa so imeli tudi goste iz Ljubljane. Namen tabora je prijateljsko druženje v naravi, pa tudi spoznavanje rib in pravil športnega ribolova. S pomočjo videokaset so si najprej ogledali vse sladkovodne ribe, nato so pripravili tri strokovna predavanja, ogled ribogojnice, ribnika in jezera. Nekateri so se udeležili tudi nočnega ribolova na smuča in soma. Eden od mentorjev, Milan Horvat, je povedal, da je namen tega tabora vzgajati ribiški naraščaj in obenem vzbujati v mladih ekološko zavest. Tridnevni tabor je bil za udeležence brezplačen. Zaključili so ga v nedeljo popoldne na poslovilnem pikniku, na katerega so povabili tudi starše. Anita Žmahar OBVESTILO: Javno komunalno podjetje Šentjur obvešča vse porabnike pitne vode vezane na javni vodovod, da je po odredbi izvršnega sveta občine Šentjur prepovedano zalivanje vrtov in zelenic, pranje vozil ter poraba pitne vode v gradbene namene. Uporabniki pitne vode so dolžni z vodo varčevati in jo uporab/jeti le v najnujneše namene! Ponkolani so reševali velikonočnico Velikonočnica je ena naših najlepših in redkih predstavnic stepske flore. Poleg na rastišču na Boču, raste le še v dolini Bolctinskcga potoka na Ponikvi. Lastnik te zemlje je travo na njem večkrat neodgovorno požigal in s tem uničeval to redko rastlino. Tako letos zaradi požiga velikonočnice na Boletini sploh niso cvetele. In v srcih sc je zganilo! Na pobudo Franca in Terezije Buser so se Ponkolani odločili, da bodo rastišče pokosili-Zbralo se je pet vrlih koscev, zavihteli so svoje bridke kose in .upajmo, preprečili spomladansko požiganje. "Lepa je naša dežela" imamo navado reči in pri tem nas greje kanec bahaškega ponosa - na Ponikvi bodo tisočletne zaklada narave tudi skrbno varovali. Nataša Grmek Šentjur in OŠ Slivnica g. Marjan Gradišnik in Rudi Mestinšek. Za organizacijo in pripravo šole v naravi gre precej zaslug tudi Turistični agenciji Orel, ki se je že drugo leto potrudila, da smo dobili namestitev v tem znanem slovenskem letovišču pod ugodnimi finačnimi pogoji. "Orel" tudi pokriva del stroškov namestitve pedagoškega kadra in enega zdravstveno in socialno ogroženega učenca. V obeh terminih bo agencija po ugodni ceni 15 DEM organizirala obisk staršev s celodnevnim izletom. Če še dodamo, da bo letos letovalo še preko 100 otrok v organizaciji Društva prijateljev mladine, potem je podatek, da bo letos organizirano letovalo na morju preko naših 400 osnovnošolskih otrok, vsekakor v čast naši občini. Franc KrampI Z VSEH VETROV. n m Planinsko društvo Slivnica v taboru na Jezerskem Naši otroci so že doma, starši Pa čutimo, da se v mislih še vračajo na jezersko, v tiste šotore, v katerih jih je spalo dvajset, v čudovito okljc, ki ga zviška opazu-jujo Baha, Grintavcc, Kočna..., vračajo se v preprosto življenje brez dobrin sodobne civilizacije -televizije, pralnega stroja, pomival-ncga stroja, udobne kopal-n'ec...Prav nič niso pogrešali tega, SaJ jc bilo njihovo bivanje tam napolnjcno s prijateljstvom, Pcprosto mladostno razigranostjo, vse seveda pod budnim, a vendar tako razumevajočim očesom vodij Planinskega tabora, planinskih vodnikov in ostalih prostovoljcev, ki so skrbeli za njihovo prehrano, higijcno in varnost. Otroci - taborniki so naredili tudi dva planinska pohoda, na Češko kočo (1543 m) in na bolj zahtevne Le-dine(1680 m), kjer so nekateri poskusili tudi plezanje. Škoda, da jim vreme v tednu od 11. do 18. julija ni bilo bolj naklonjeno, saj bi gotovo opravili še več tur.A tudi dež in nevihte niso mogli pokvariti njihovega uživanja. Prav iz vseh grl, ki so stara od osem do sedemnajst let, bilo jih j c 37, j c bilo slišati: Bilo je super! Ko bi lahko tam ostali vsaj še teden! V soboto smo otroke obiskali starši in prijatelji.Večina se nas je odpeljala na obisk z avtobusom -posebna vožnja. Videli smo, kakšno je taborniško življenje, potem pa se je večina obiskovalcev odpravila na pot in osvojila Češko kočo. Za mnoge je bilo to prvo srečanje z gorami, sedaj so se goram približali in bili po naporni poti navdušeni. Iz mnogih zasoplih prsi se je slišalo: "Premagal sem strmino, ponosen sem na sebe. Ni mi žal. Želim še več takih izletov". Torej smo zadovoljni vsi - otroci in starši! Ne smemo pa pozabiti, da bi bili vsi skupaj prikrajšani za te užitke, če ne bi v Gorici delovalo Planinsko društvo, ki deluje pod vodstvom Vinka Tomšeta. Ta mož z Gorenjske, ki zdaj živi v naši krajevni skupnosti, je mnoge mlade in starejše popeljal v lepote naših hribov in jih takorekoč zastrupil z njimi. Starši se zahvaljujemo v prvi vrsti PD Slivnica in njegovemu predsedniku Vinku Tomšetu, vsem vodjem in vodnikom ter drugemu osebju, ki so skrbeli za naše otroke. Seveda je pa bilo taborjenje povezano z denarjem in mnogo otrok sc tabora ne bi moglo udeležiti, če ne bi pomagale razne organizacije in podjetja iz Šentjurja in okolice. Vsem,ki ste omogočili našim otrokom preživeti lep teden na Jezerskem, se zahvaljujemo. Starši otrok klat, ki mi bo ostal v spominu Ne vem, kako bi začela. Toda napisala bi rada, kar Scm sama doživela. Bil jc prijeten julijski izlet, ki mi bo ostal še dolgo v sPc>minu. Franci Leskošek, tajnik KS, ga jc tako dobro 0rganiziral in vodil, da človeku stopijo solze v oči, ko se sPomni na to prijetno soboto. Iz Dobja smo sc odpeljali z avtobusom, obiskali grobove talcev na Frankolovem, Roglo, Tinsko, Olimje ter izlet vključili z obilo dobre volje na Virštanju. Kar sapo mi Jc vzelo, ko sem poslušala našega F. Leskoška, ki je o ^skem kraju, kjer smo bili, vedel povedati več zanimivega 01 kak poklicni turistični vodič. Še enkrat najlepša hvala našemu tajniku F. Leskošku 111 Predstavniku borcev g. Kondradu za to doživetje! Ida Baumkirher, Lažiše CB radio klub Sv. Jurij Klub ima 42 članov in deluje že od leta 1990 v robelnem. Občanom Šentjurja in oklice je njegovo clovanjc manj poznano, zato se bodo v jesenskih mesecih Predstavili širši javnosti. Letos so že tretjič po vrsti izvedli kontest z vrha Boča, ^postavili 1786 zvez ter akcijo zaključili v gostišču olodvor z žrebanjem nagrad operaterjem kontesta. Podelili so 62 nagrad, ki so jih prispevali številni domači sponzorji. Občini Šentjur in Šmarje se na prošnje za pomoč nista odzvali. Albert Tanšek, Tratna Mestni trg 2, Šentjur tet.: 741-012, 741-031 fax.: 741-384 PODJETNIKI! 18 let že opravljamo: OBRAČUNSKE, KNJIGOVODSKE IN FINANČNO - RAČUNOVODSKE STORITVE TOREJ ZNAMO! Poleg ažurnega vodenja poslovnih knjig, boste deležni davčnih in pravnih nasvetov, bančnih in drugih finančnih informacij, skupno bomo našli plačilno sposobnega partnerja in poskrbeli za varno naložbo vašega denarja. Pokličite nas in se prepričajte, da res ZNAMO! Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV... V Tajfunu je bonaca V Dramljah je bilo veselo Piš, ki se je kazal nad planinskim Tajfunom, se je razkadil brez posebne škode. Po besedah gospoda Gorečana sta prej na smrt sprti strani, tako je vsaj izgledalo, Špani in g. Gorečan, lepo sedli za mizo in s pomočjo odvetnikov preudarno zgladili nastala nasprotja. G. Gorečan je potem, ko je dobil ustrezno odpravnino, zapustil Tajfun, poravnal vse svoje obveznosti in prevzel odgovorne delovne naloge v Strojni v Šempetru, Špani pa so se umirjeno posvetili svojemu družinskemu podjetju. Gospod Gorečan je sicer še ostal solastnik firme, toda na tem lastništvu ne vztraja in ga je pripravljen takoj odprodati, saj je vsako njegovo nadaljnje sodelovanje v firmi nemogoče. Slišati smo hoteli tudi drugo stran, toda gospod Špan se je nad našo novinarko in nad našim časopisom tako razhudil, da s pametnim pomenkom ni bilo nič. Kot da smo mi začeli "križarski" pohod zoper g. Gorečana! Franc Kovač 100 let gasilstva na Planini Začetki gasilskega društva Planina segajo v leto 1893: 16. julija tega leta je planinski župan in veleposestnik Ludvik Šešerko ustanovil Gasilsko hrambo. Nakupil je opremo in zbral dobre člane iz bližnje in daljne okolice. Vse do prve svetovne vojne so planinski gasilci sloveli kot ena najboljših gasilskih ekip daleč naokoli. Nato so prišla vojna razdejanja in od vse opreme jim je ostala le ročna brizgalna. Po drugi svetovni vojni so začeli znova. Leta 1964 so zgradili nov gasilski dom, mu še dozidali garažo in nakupili avtomobile. Danes imajo 136 članov, tri avtomobile, od tega eno cisterno. Najstarejši gasilec, ki še vedno aktivno sodeluje, je Pcpi Jazbec, 86 - letni Planinčan, dobitnik občinskega priznanja I. stopnje. Poleg njega je to priznanje dobilo še 10 Planinčanov, priznaje II. stopnje 24 Planinčanov, podeljenih pa je bilo tudi 9 priznanj Gasilske zveze Slovenije. Program ob proslavljanju obletnice je bil bogat. Ob 13. uri sta se pričeli slavnostna seja in tekmovanje gasilskih enot. Ob 14. uri je predsednik Občinske gasilske zveze g. Zupanc odprl raziskovalno nalogo in razstavo Gasilstvo skozi čas. Planiški gasilci so ob stoletnici dobili tudi nov avto in razvili svoj prapor. Popoldne je bila parada gasilcev in gasilske tehnike, zvečer pa razglasitev rezultatov tekmovanja in veselica. Tekmovalo je 18 desetin (14 moških in 4 ženske). Pri ženskah je zmagala desetina iz Pristave, pri moških so bili najboljši gasilci iz Prožinske vasi, ki so prejeli prehodni pokal Planine v trajno last. Kot najboljša skupina pa so dobili tudi spominski pokal Planine ob stoletnici GD. Celotna prireditev je zares uspela, o čemer priča tudi zadovoljna "tisočglava" množica, ki je slovesnosti prisostvovala. Planinski gasilci se vsem, ki so jim pomagali, zahvaljujejo in jim po gasilsko kličejo Na pomoč! P. M. V soboto, 24. julija, je bila po več letih zopet veselica v Dramljah. Prirejala jo je okrepčevalnica Namig iz Šcdine. Najprej je bilo srečanje harmonikarjev, nato pa zabava s plesom. Igral je ansambel Vinka Cvcrlcta, pela pa je Mira Cverle, ki je po rodu Drameljčanka. S svojim nastopom je zelo navdušil njen sin Vlado, ki je letos končal 4.razred osnovne šole. Videlo sc je, da Dramcljčani pogrešamo take prireditve, saj se nas je zbralo veliko število. 2 organizacijo in s postrežbo smo bili gostje zelo zadovoljni in si še želimo takih prireditev. L. BožniK CllpO/ Industrija kovin, izdelkov in opreme PROGRAM KOVINSKEGA POHIŠTVA Vabi k nakupu v MALOPRODAJO Delovni čas: vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure in v soboto od 8.00 do 12.00 ure Po ugodnih cenah nudimo: - vrtne garniture - notranjo opremo UGODNI PLAČILNI POGOJI OBIŠČITE NAS-VLJUDNO VABLJENI! v__________________________________J PREDSTAVLJAMO VAM 1 Mitja Mastnak - bronasta olimpijska kolajna Od 13. do 24. julija j c bila v Istambulu v Turčiji 34. matematična olimpijada. Udeležilo sc je je pet tekmovalcev iz Slovenije in med njimi tudi Mitja Mastnak z Blagovne, dijak 4. razreda gimnazije v '~c'Iju. Mitja je dosegel izreden uspeh, saj je med tekmovalci iz 70 dežel osvoji! tretjo nagrado. Mitja, iskrene čestitke v imenu Šentjurskih novic! nam, kako sc sploh pride na takšno tekmovanje! Najprej j c potrebno doseči dobre rezultate na šolskih, rcgijskih in republiških tekmovanjih. Veliko štejejo tudi Mednarodna tekmovanja. Meni je tu šlo kar dobro, saj ^1T1 skoraj povsod dosegal maksimalno število točk. —te kako je bilo na sami olimpiadi?_____________________ Bilo je zelo naporno. Tekmovanje je trajalo dva dni, Vsak dan po pet ur. Prvi dan mi ni šlo najbolje, drugi an Pa mi je uspelo vse nadoknaditi ter osvojiti bronasto Majno in nagrado. Konkurenca je bila zelo huda, najmočnejši so bili Kitajci. Tako kot na večini dosedanjih hmpijad sta tudi tu Kitajec in predstavnik Tajske osvojila ato odličje. Pravijo, da imajo Kitajci posebne Matematične šole in so se samo za to olimpijado načrtno Pripravljali pol leta. Mi smo imeli le en teden skupnih Poprav, pa še precej težav z literaturo. Lahko še našteješ nekaj svojih drugih odmevnejših USPehov? Najbolj sem seveda vesel rezultata s te olimpiade. Bil Pa sem še štirikrat državni prvak v matematiki ter enkrat v Bziki. Še v Jugoslaviji sem bil enkrat najboljši v fiziki, w Matematiki pa sem osvojil dve tretji nagradi.Imam dve lati Vegovi znački ter dobro uvrstitev na dopisnem Matematičnem tekmovanju mest s sedežem v Moskvi. v ct0s sem se uvrstil tudi na olimpijado fizikov,ki pa je, Jli’ Potekala istočasno z matematično. Pes izjemni rezultati! Letos si končal gimnazijo, —ŽfP v jeseni? Na matematično fakulteto v Ljubljani, teoretična smer! Zaključni in sprejemni izpiti me niso obremenjevali, ker sem imel v šoli odličen uspeh. Pripomogla mi je tudi raziskovalna naloga, ki sem jo delal pod vodstvom dr. Petkovška in je bila ocenjena z najvišjim možnim številom točk. Zanjo sem tudi dobil nagrado "Mladi za napredek Celja".___________________________________________________ Pri tolikšnih uspehih menda nagrade kar dežujejo? Niti ne! Dobivam 8ooo tolajev Zoisove štipendije, leta 1989 sem dobil občinsko priznanje "18. avgust" s knjigo, tudi KS Blagovna me je počastila s knigo s posvetilom, no šoli v Šentjurju sem dobil žepni kalkulator, ki ga še danes z veseljem uporabljam, Gimnazija in raziskovalna skupnost Celje pa sta mi lani omogočila štirinajstdnevo intenzivno učenje angleškega jezika v Angliji. Mitja, hvala za razgovor in veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju!_______________________________________ ^kninski tabor na Klemenčji Koliko šol v Sloveniji se lahko Pohvali s tem, da imajo njeni učenci P Mlinski tabor ! Drameljčani in a»čani sc lahko, saj smo se našli S uPaJ v prijetni druščini na Kle-Mcnčji jami nad Logarsko dolino. Oskrbnik, ki je tudi dober kuhar, N poskrbel, da nismo bili lačni, Medicinska setra, da nismo zboleli, chclji biologije, da smo spoznali gorsko rastlinje, dva alpinista, da smo se naučili plezati. Duša in motor vsega pa je bila tovarišica Dragica, ki je taglavna. Vsega je toliko, da bi lahko izdali vsak dan svoj časopis! S Klemenčje se gre na Okrešelj: ob sedmih zajtrk, oskrbnik nam ocvrc jajca. Sobe in šotori so že ocenjeni, zobje umiti. Mahnemo jo v koloni v dolino. Slap, Okrešelj! Včeraj smo se naučili nekaj vozlov in varovanja, danes pa že plezamo. Kar dobro nam gre od rok. Jernej Jančič Franc Kovač ŠMARJE PRI JELŠAH 117 m Šentjurske NOVICE DOBRO JE VEDETI J Mšim Preobremenjenost otrok Otrok, ki jc razigran, ki ves dan skače po dvorišču in je poln energije, že ne more biti utrujen - rečejo marsikateri starši. Pa le ni tako! Posebno zadnje čase zdravstveni delavci ugotavljamo, da jc veliko otrok preobremenjenih s šolo, in nekateri od njih so kronično utrujeni. Takšna kronična utrujenost nastane zaradi ncu-ravnanih pogojev mišičnega in psihičnega dela, če si delo in počitek ne sledita pravilno, pa tudi zaradi slabih delovnih pogojev in življcnskih razmer. Nastaja postopoma, skoraj neopazno, sčasoma pa opazimo bledico, hujšanje, izgubo apetita, atonijo mišic, nespečnost, zmanjšano pozornost in slab spomin ter spremembe v čustvenih odnosih. Najpogostejši vzroki za utrujenost so: premalo spanja, preveč učenja, premalo fizične aktivnosti in aktivnega prostega časa (konjički, šport...), neuravnotežena prehrana ali preobremanjenost s fizičnim delom. Utrujenost pri šolarju moramo preprečiti! Upoštevati moramo množico različnih vplivov nanjo in pa otrokovo osebnost in delovno sposobnost ter skušati doseči ravnovesje med fizično in psihično zaposlitvijo ter počitkom in delom. Dovoljene časovne obremenitve otrok brez škode za zdravje: starost obremenitev z učcnjem( v šoli in doma) 6 let 3 ure 7 3,5 lo 4,5 12 5,5 14 6 16 7 V času počitnic izkoristimo priložnost, ko smo lahko več časa in bolj umirjeni z otroki: poskušajmo se z njimi več pogovarjati, jim bolj prisluhniti, stkati trdnejše vezi in dograjevati medsebojno zaupanje, tako da nam generacijski razmak ne bo povečal pregrade med nami in da nam bodo počitnice in dopust dale dovolj energije za nov učni in delovni elan v jeseni. Draga Kovač - Škoberne dr. medicine Ne pozabite, niso vsi topovi na dopustu! Vsem bralcem našega časopis, ki se odpravljate na počitnikovanje, želimo lep dopust. Ker pa je kar nekaj naših občanov po vrnitvi z dopusta ugotovilo, da so imeli nepovabljeni obisk, vam priporočamo, da ta zapis preberete do konca! Morda si boste prihranili jezo, ki popade človeka, ko ob vrnitvi domov najde razmetano stanovanje in ugotovi, da so izginile marke, nakit, televizor in še kakšna druga drobnarija. Vlomilci so vse bolj nabriti in sC na tovrstne pohode dobro pripravijo. Nakita, denarja ne hranite doma, v omarah, pod rjuhami ali v sklednikih! Najbolje bo, ec jih zaupate v varstvo sosedu, znancu ali pa trezorju. Izklopite telefonsko tajnico, preverite kljčavnice, dogovorite se s sosedom, ki vam zaliva rože, da z občasnim dviganjem rolet, odpiranjem oken, prižiganjem luči itd., ustavlja videz obljudenosti hiše. Pri tovrstnem zavarovanju lahko pokažete tudi nekaj domišljije in npr. tako sprogramirate svoj radio, da se bo vsak večer prižgal. Pa še to naj dodamo: če boste ob vrnitvi kljub temu ugotovili, da jc vaše stanovanjc obiskal vlomilec, ne začnite takoj pospravljati! Pokličite policijo, ki bo morda lc odkrila sledove za vašim nepovabljenim obiskovalcem. Pa lepo se imejte in brezskrbno preživite dopust! Mi. K- Ne le človek, tudi živa! ima svoje pravice! Človek je zaradi svoje malomarnosti, neznanja ali pridobitništva marsikdaj kriv za nepopisno trpljenje živali. Društvo za varstvo živali sc zavzema za odpravo slabih in neprimernih živalskih bivališč, za ustrezno veterinarsko pomoč bolnim živalim, nasprotuje stradanju ali nepravilni ter pomanjkljivi prehrani in nehumanem pobijanju in zastrupljanu živali. Na podeželju pogosto opažamo slabo ravnanje s psi čuvaji. Usnjena ovratnica, vsaj 3 m dolga veriga, 2 x 3 m velik pesjak, ustrezna pasja uta, senca poleti in zavetrje pozimi - to je namnaj kar morajo psi imeti. V mestih so živali pogosto zaprte v stanovanjih, v kleteh, na balkonih in so brez primernih sprehodov ter možnosti, da opravijo svoje fiziološke potrebe. Če ste se odločili za žival in ste po prvih težavah spoznali, da ste se prenaglili, je potem ne zavrzite kar tako, saj je žival pri tem psihično zelo prizadeta, hkrati pa je to človeka nevredno, kaznivo dejanje. Zavedajte se , da so živali od vas odvisna bitja, ki tako kot vi čutijo lakoto, žejo, mraz, vročino, bolečino in strah pred mučenjem, zato bodite do njih razumevajoči. Vsakdo, ki ve, da se z živalmi ravna nepravilno, je dolžan na to opozoriti, če to ne zadostuje, pa se obrniti na najbližjo policijsko postajo. Če smo si ljudje podredili živali, smo dolžni zanje tudi primerno skrbeti! Društvo za varstvo živali Celje NASVETI CELJE, d. o. o. Celje, Plečnikova 25 Aljažev-Jožefov hrib Tel: 063 28 205 Lastnikom živali nudimo in posredujemo usluge na domu ali po dogovoru. SE PRIPOROČAMO! Janez Črnej, dr. vet. med. živinozdravnik Šentjurske PRIČEVANJA... NOVICE Ti Palčkov proces - pravica ali prevara P (5- nadaljevanje) A. M. je bil v zvezi z dogodki, . sta jih kreirala Dušan Mlakar ‘n Palček, leta 1947 obsojen na 8 *ct zapora s prisilnim delom, 4 leta P11 jc tudi odsedel. Od originalnih dokumentov s tega procesa mu je Preostala le obtožnica, datirana z julijem 1947, s katero ga jc oljski javni tožilec Milan Zinaucr obtožil krivičnih del zoper ljudstvo ln državo po 1. in 7. členu tega zakona. Po besedah obtožnice jc s°dcloval s teroristično bando s tcm, da je neugotovljenega dne P'cjcl pištolo od mladoletnega E. *n jo je predal F. N. iz Dramelj. A. M.: Mlakarji so bili pred vojno Poznana in ugledna družina. Imeli s° trgovino, gostilno, srednjeveliko Posestvo ter gorco na Uršuli. ' nogo so pretrpeli med okupacijo !n šc več po osvoboditvi. G.Mlakar Jc znal nemško in je bil med vono nekaj časa občinski prevajalec, zato Sc Jc med Dramcljčani govorilo, da Jc izdajalec. Po ovadbi takratnega občinskega tajnika Košutnika jc '* 9 mesecev v preiskovalnem zaporu, na sodnem procesu pa je 11 spoznan za nedolžnega. Kljub tcmu pa takrat zaplenjenega Posctva še vse do danes Mlakarji niso uspeli dobiti nazaj. V zvezi z Dušanom sc jc leta 1947 znašla v Preiskovalnem zaporu skoraj vsa družina; doma, in to dobesedno na j^sti, so ostale le tri od 5 do 9 ct stare punčke. Oče jc bil še Cl'krat oproščen, mati pa je bila obsojena na 3 leta zapora. Iz zapora je prišla na smrt bolana in Jc kmalu nato umrla. Dušanov brat Albert je bil po dolgih letih zapora ln vojaščine v kazenskem bataljonu v Slavonski požegi nenehna tarča udbovcev in to zasledovanje in nadlegovanje ni ponehalo tudi po-tcm, ko se jc kot človek brez državljanskih pravic vrnil v Dramlje, risiljcn jc bil zapustiti domovino. c sedaj živi v Nemčiji v upanju, da mu bo končno le uspelo na nekdanji Mlakarjevi domačiji izboriti pravico do doma in si urediti svoj miren kotiček. Dušana se seveda zelo dobro spominjam. Tri leta je bil starejši od mene. Spominjam sc ga kot resnega moža, človeka tehtnih besed in premišljenih dejanj. V partizanih je bil borec Tomšičeve brigade, pozimi 1944 / 45 je na Menini hudo zbolel in bil zato poslan domov, kjer jc tudi dočakal konec vojne. V Dramljah je ostal oborožen in je bil nekakšen krajevni poveljnik na Krajevnem ljudskem odboru. Dušan jc bil srčen borec za svobodo, s komunističnim prevratom pa ni soglašal. Že na volitvah leta 1945, ko se je izbiralo med kraljem in Titom, je imel resne pomisleke. Poznal jc tudi tragedijo Teharij; spomnim se, kako jc bil ogorčen nad tamkajšnjim dogajanjem. Kmalu je prišel v nasprotja z domačimi drameljskimi člani partije in v odkrit spor z UDBO. Spominjam sc njegovih ostrih prepirov z udbovcem Grčo iz Celja. Seveda je prav kmalu izgubil svojo drameljsko funkcijo, in ko so ga hoteli razorožiti, se je pričel skrivati. Kako jc prišlo do organiziranja križarske skupine v Dramljah, ne bi vedel kaj dosti povedati. Sem pa skoraj vse tiste fante poznal in sem bil nekajkrat z njimi. Dušan je vsekakor bil prepričan, da bo v Jugoslaviji v kratkem prišlo do prevrata in je z vsem srcem tudi delal na tcm. Ali je bil povezan z emigracijskim obveščevalnim centrom v Salzburgu, ne bi mogel reči. Z drugimi člani skupine, ki so bili po mojem mnenju politično bolj medli, jc imel vedno težave. Vem, da sta sc enkart s Palčkom prav zaradi tega za precej časa povsem razšla. Ko so se spomladi leta 1947 pričele proti križarjem vrstiti velike hajke, sem z njim praktično izgubil vsak stik. Mlakarjeva domačija je bila pod stalnim nadzorom, vsi po vrsti smo bili nenehno izpostavljeni vsem mogočim pritiskom. Oznovci so me hoteli na vsak način pripraviti do tega, da bi Dušana izdal in jim ga pripeljal pred puškine cevi. Ko sta v juniju B. B. in E. B. na Ozni "zapela" in je prišla na dan tudi tista moja prigoda s pištolo, sem se znašel v celjskih zaporih. Tu sem bil, podobno kot drugi soobtoženi, na milost in nemilost prepuščen najbrutal-nejšemu pretepanju in nizkotnim izsiljevanjem, ki si jih menda lahko izmisli res samo popolnoma izprijena človeška duša. Kdo so bili moji mučitelji, seveda nimam pojma, dobro pa sc še spominjam nasilnega poročnika " Frančeka -Savinjčana", ki je bil med najbolj okritnimi. Dušana nisem več videl. Ko sem bil v preiskovalnem zaporu, so mi nekajkrat namignili, da je mrtev in da se mu mimogrede lahko tudi sam pridružim. O njegovi usodi vem le to, kar so mi kasneje, po vrnitvi iz zapora in z odsluženja vojaškega roka, povedali drugi. Dušan Mlakar leta 1944 Ali jc bil Palček res provokator in sodelavec UDBE, kot je danes prepričana večina Dramcljčanov, bi težko rekel kaj določnejšega. Po moji oceni, vsaj v letu 1947 , jc bil Palček, čeprav vedno problematičen, vendarle povsem lojalen član skupine, ki jo je vodil Dušan. O Dušanovi vlogi pa tako ni večjih pomislekov: dobro jc poznal metode in cilje komunističnega režima in se mu je uprl na edini možen način, s silo. Vem, da bi bil lahko pobegnil preko meje, toda tega enostavno ni hotel storiti. Bil je idealist, ki je verjel in umrl za svojo vizijo družbe. Njegove kosti trohnijo izgubljene nekje na Zbelovski gori." Franc Kovač Šentjurske FOTOREPORTAŽA * ... NOVICE lili s ^ MLAD! Š6NTJURSKI GASILCI SO SE IZOBRAŽEVALI NA RESEVNI d.o.o. Šentjur, lel/fax: 063/741-151 Ljubljanska 26 Nudimo vam veliko izbiro elektro in vodovodnega materiala tr ogrevalne tehnike. Izvajamo elektro instalacije, montažo oljnih in plinskih grelcev, vodovoda in centralne. PP/R 3 xl.5 vodnik 39.80 PP/R 3 x 2.5 64.80 Specialne peči za olje od 48840.40 Oljni gorilei od 41662.00 Električni bojlerji 16.500,00 Raztezne posode 3644.90 Kolena 1/2", pocinkana 58.30 Čepi 1/2", pocinkani 60.20 Radiatorski ventil 1/2" 521.40 Plinske peči 20kW 109400.00 SE PRIPOROČAMO! o J >U _. < ti J X ti - O es a o < z < 5 Q < o Z 3 - ti O ti Šentjurske NOVICE ,v Pripravljajo se lokalne volitve Zdaj sc bo pa menda res začelo zares! Že doslej sc je kar nekajkrat občutno dvignila tempetartura ob razPravah o mejah novih občin, zdaj pa S[a v razpravu že oba °snutka zakonov, o lokalni samou-Pravi in o lokalnih volitvah, kar Pomeni, da je na razpolago dovolj uriva za še bolj vroče debate. Nova občina naj bi obsegala več nasclij, ki so povezana s skupnimi Potrebami in interesi ter naj bi imela VSi|j 3()()() prebivalcev. Morala bo imeti tudi trgovino, šolo, zdravstveno Postajo, banko, knjižnico in še kaj. ‘>kon sicer določa, da občine določi fzavni zbor na podlagi volje polnoletnih prebivalcev določenega območja, toda hkrati daje Državnemu 0ru tudi pravico odločiti v nasprotju z referendumsko odločitvijo, če niso ZaSotovljcni ostali pogoji za obstoj °očinc. Vse kaže, da bo država le Vztrajala na večjih občinah, in ker bo tudi financiranje občin temeljilo v večji mcr' na lastnih dohodkih občine, Vcrjetno v krajevnih skupnostih niti nc ho prevelikih " separatističnih" Pritiskov. Občine se bodo lahko združevale v pokrajine, ki bodo nekak vmesen člen med njimi in prestolnico. Sicer pa naj bi se občine ukvarjale skoraj izključno s svojimi komunalnimi zadevami, vlogo države pa bodo opravljali posebni upravni okraji, ki pa bodo organizirani po državni liniji. Sama organizacija občinskih organov in tudi njihovo delovanje so kar podrobno določeni. Najvišji organ odločanja bo občinski svet; ta naj bi npr. v šentjurski občini štel 23 do 27 članov, vodil pa ga bo neposredno izvoljen župan. Občinski svet bo izmed sebe izvolil enega ali več odborov, ki bodo imeli podobne funkcije, kot jih imajo sedaj izvršni sveti. Vse kaže, da si je zakonodajalec vso zadevo zamislil tako, da bodo spomladanske lokalne volitve potekale na območjih sedanjih občin in se bodo nove občine formirale šele kasneje, če bo taka volja prebivalcev. Zanimivo je tudi, da sc pričakuje, da bodo občinske funkcije praviloma neprofesionalne. Volitve občinskih organov bodo predvidoma kar zapletene. Zagat ne bo pri izvolitvi župana, saj sc bo le ta volil po čistem večinskem sistemu. Zupan bo pač tisti, ki bo dobil podporo večine volilcev. Pri volitvah svetnikov zakonski osnutek dopušča večinski, proporcionalni in kombinirani sistem volitev. Za Šentjur npr. zakon predvideva, da se najmanj polovica članov občinskega sveta izvoli po večinskem sistemu, najmanj tretjina pa po proporcionalnem. Pomembno je določilo, da se en svetnik voli vedno na enako število prebivalcev. Pri kandidiranju in pri volitvah stranke ne bodo imele otipljivih prednosti in se zna zgoditi, da bodo občinski sveti precej nepolitično pisani, kar ob funkcijah, ki jih naj bi imeli, nc bo predstavljalo večjih ovir. Seveda pa bo dobro organizirana stranka še vedno v prednosti in bo lahko dominirala zlasti pri proporcionalnih volilnih sistemih. Večjih blokad pri delu občinskih svetov ni pričakovati, saj bo državni zbor lahko občinski svet enostavno razpustil, če ta ne bo pravočpasno sprejel svojega proračuna ali pa bo bil v šestih mesecih trikrat nesklepčen. Oba zakonska osnutka šele prihajat pred državni zbor in lahko pričakujemo še precejšnje spremembe. izjava za javnost Občinski odbor LDS izraža globoko Oskrbljenost in ogorčenje nad nespoštovanjem aktov občinske skupščine s strani organov skupščine in njc same. Občinska skupščina je na zadnji seji P°d točko kadrovske zadeve na predlog ustrcznc komisije dala soglasje k imeno-vanju ravnatelja OŠ Slivnica.Kljub opo-zorilu naše stranke, da mora biti Upoštevan odlok občinske skupščine, s Oterim je za ravnatelja predpisana najmanj višješolska izobrazba, je bilo dano soglasje za kandidata, ki take •zobrazbe nima, čeprav je v postopku ■zbora sodelovalo več kandidatov z ustrezno izobrazbo. S tem je skupščina ’ršila svoj lasten pravni akt, na katerega Pa sc je sklicevala pri dajanju soglasij ul' nesoglasij v nekaterih drugih primerih imenovanj ravnateljev v občini. Tako je občinska skupščina, in znotraj njc vsi na seji prisotni odborniki, pokazala svojo dvoličnost in nenačelnost. Posredno s takim početjem skupščina napeljuje k nespoštovanju tudi drugih pravnih predpisov ter se postavlja dvom v zrelost in modrost njenih že prej sprejetih odločitev. Opozarjamo, da to vodi k brezpravju in anarhiji, v kateri imajo ključno besedo nasilno močnejši. LDS odločno protestira proti takemu početju in poziva pristojne organe k ustreznemu ukrepanju za zavarovanje pravne države, neposredno prizadete pa k iskanju in zavarovanju svojih pravic po zakoniti poti! Občinski odbor LDS Šentjur ( DROGERJJZT \ %pmerič((j Lhjadu 'UL ‘Dušana ‘Kvedra 6a 63230 Šentjur teL: 063/741-264 NOVO V DROGERIJI LEANA OČALA Z DIOPTRIJO ZA BRANJE Z OKVIRJI ŽE ZA 1300 SIT Ali bomo nadaljevali z zbornikom "Med Bočem in Bohorjem"P V prihodnjem letu bo minilo 10 let, odkar sta občini Šentjur in Šmarje izdali zajeten zbornik "Med Bočem in Bohorjem". Ob promociji zbornika je takratni odgovorni urednik, žal že preminuli prof. dr. Rudi Lešnik, predlagal, da bi izdajo zbornika v časovnih presledkih desetih let nadaljevali ter s tem prispevali k ohranjanju pridobljenih dobrin s področja gospodarstva, prosvete, kulture, zdravstva, turizma, sodtva, verskih ustanov, oblastnih struktur, politike itd. V uredniški odbor je neusmiljeno posegla smrt: prvi je umrl iniciator Aci Svetina, za njim pa tudi uredniki Dr. Marjan Žagar, prof. Janko Liška in dr. Rudi Lešnik. Potrebno bi bilo sestaviti povsem novi uredniški odbor, saj so tudi med še živečimi člani potrebne generacijske spremembe. Vodstvo občine smo s temi dejstvi že seznanili in o zadevi se je vsaj okvirno že razpravljalo. Ernest Rečnik Bibliografija Šentjurja Šentjur skozi borbo v svobodo (1956), Zbornik ob 50 letnici Kmetijske šole (1960), Ob odkritju spomenikov skladateljem Ipavcem (1972), Alpos - 15 letnica obstoja (1972), Gasilstvo v Šentjurju (1975), Rifnik - knjžica F. Bolta (1976), Voglajnsko - Sotelska Slovenija (1976), Alpos - 20 letnica (1977), Rifnik - Bolta monografija (1981), Zbornik Med Bočem in Bohorjem (1984), Razstava šentjurske obrti (1984), Kmatijska šola 1910 - 1985 (1985), Moški pevski zbor 40 let (1986), Lovska družina Šentjur 40 let (1986), Drobtinice - 20 let otroškega vrtca (1986), Izraba vodnega pogona porečja Voglajne (1986), Glasbena šola - 20 let (1989), Osnovna šola Šentjur - 220 let (1989), Utrip -14 dnevnik, KS Šentjur center 1986 - 90 in Program mesta Šentjur 91 - 95 (1990). Izven Šentjurja je izšlo: Planina skozi čas (1981), KS in Osnovna šola Ponikva (1986), Planinska kronika -ciklostirana, Sakralni spomeniki - dr Curk (1967), Slomškova Ponikva - I. Stopar (1990) Ernest Rečnik Ta čudovita Resevna! Pred leti mi je star šentjurski planinec pripovedoval, da je z nekdanjega razglednega stolpa na Resevni naštel 56 cerkva, seveda poleg vsega drugega. Tu so Savinjske alpe, Raduha, Peca, Uršlja gora, Pohorje, Konjiška gora, Boč, Donačka gora, zagrebško Sleme, na drugi strani pa vrhovi Bohorja, Lisce, Velikega Kozja, Kopitnika in dolenjskega Triglava, ki se spet približajo visokim vrhovom Savinjskih alp. Tudi pogled v dolino je lep! Pod nogami nam leži Šentjur, ta prečudem kraj, kot bi rekel Cankar. Tu je tekla zibelka mož in žena, ki so nekoč ponesli v svet sloves tega kraja. Na meji med šentjursko in pon koško faro, v Hotunjah ,je bil rojen veliki kartograf Blaž Kocen, s katerim se še danes znajo ponašati Avstrijci, ker je ustvarjal na Dunaju. Ni potrebno posebej omenjati Ipavce, škofa Slomška, Malgaja, ker so nam vsem dobro poznani. Slavni skladatelj Wolf tudi izvira iz naših krajev. Njegovi predniki so bili Volki iz Šentjurja. Oče skladatelja in znanega pevovodje Radovana Gobca je bil prav tako pravi Šentjurčan. In ko sem že pri glasbi, ne smem izpustiti poznane in iskane operne pevke Ane Pusar, ki je bila doma v Planinci pod Kalobjem. Najlepši pogled na ta prečuden svet je prav z Rcsevne in kat škoda je, da ga užije tako malo obiskovalcev. Pa še od teh jih je mnogo " dirkačev", ki ne uspejo pogledati to čudo stvarstva, te naše gore, te naravne lepote od Jadrana preko Krasa pa do panonskih nižin in Triglava na drugi strani. Teh nam nihče ne more vzeti, ukrasti, pa tudi nas pregnati z njih! Franc Šet EXPORT-IMPORT Sokolska 19, MARIBOR Tel. 062/102-331, 104-764 Fax 062/104-764 IZJEMNA PONUDBA! TRAKTOR LIPETSKI LTZ 55 (na sliki) TRAKTOR LIPETSKI T-40 AS TEHNIČNI PODATKI: Dolžina................ 3550 mm Višina ................ 2600 mm širina ................ 1710 mm (spredaj +200 mm. zadaj +300 mm) Teža................... 3200 kg Poraba goriva .......... 6 - 8 I Pogon ....................... 2x2 Menjalnik ............ 8 stopenj Motor:........ štirivaljni DEUTZ. (licenca) zračno hlajen Volan: .............. hidravličen Vžig: ....... z dekompresorjem pri nizkih temperaturah AKCIJA 100 TRAKTORJEV TEHNIČNI PODATKI: Dolžina............. 3550 mm Višina.............. 2300 mm širina ............. 1710 mm (spredaj +200 mm. zadaj +300 mm) Teža.................. 2700 kg Poraba goriva ......... 6 - 8 I Pogon .................. 2x2 Menjalnik .......... 7 stopenj + reduktor Traktor Lipetski LTZ 55 ................................. 14.600 DEM Traktor Lipetski T-40 AS ................................ 11.865 DEM POLOG 6.000 DEM + 12 OBROKOV BREZ OBRESTI Vsak kupec traktorja LTZ 55 ali T-40 AS dobi kolo NOVO ! NOVO ! NOVO ! NOVO ! NOVO ! Možnost nakupa koles: - navadno moško kolo ...................... 9.900,00 SIT - moško kok) 5 prestav ................... 12.900,00 SIT - žensko kolo ............................ 11.900.00 SIT Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN LEDAS MESNICA LELJAK Ul- Dušana Kvedra 9 (nasproti policije) tel.:063/411-100 Trnovlje /34-403 Ostrožno /741-741 Šentjur 0609/612-477 Mobitel Super ponudba: - svinjska stegna - svinjski kare - svinjska rebra - goveje stegno - goveje pleče - svinjske polovice brez slanine 360 SIT V mesnicah LELJAK v Šentjurju, na Ostrožnem (Market Ostrožno) in v Trnovljah (LEDAS) VAS PRIČAKUJEJO! 498 SIT 429 SIT 330 SIT 470 SIT 370 SIT BioVopREmn GROBELNO Tratna 46 (pri POŠTI) tel.: 068/741-330 $5||p -u\> <5 oC Trgovino POHIŠTVA (spalnice, otroške in dnevne sobe, kuhinje, jedilnice, predsobe, sedežnega in drugega kosovnega pohištva) NOTRANJE OPREME (svetil, odej, postejnega perila, oblačil in obutve) 'V/ Bi/lro -i^0 ^ v_____________________ Pri Qolovin/kem plačilu do 55% popu/la RESEVNA Trgovsko podjetje, p.o. 63230 Šentjur pri Celju Mestni trg 3 Telefon: 063/741-320 Telefax: 063/741-372 TP RESEVNA Šentjur z bogato založenimi trgovinami, kakovostnim blagom in nizkimi cenami nudi nakup: AKCIJSKA PRODAJA V MESECU AVGUSTU: VITAL MESTINJE -sirup pomaranča 1.51 225.00SIT -sirup ribez 1.51 225.00SIT JURMES ŠENTJUR - tirolska mini kg 450.00SIT - posebna mini kg 417.00SIT PIVOVARNA UNION - pivo 0.501 zaboj 992.00SIT Sola orange 1.51 120.00SIT Sola Cola 1.51 120.00SIT PIVOVARNA LAŠKO - pivo 0.501 zaboj 1.330.00SIT TALIŠ MARIBOR - kis za vlaganje 31 277.50SIT - kis za vlaganje 51 462.60SIT KAPELČAN KAPELA - Kapelčan 11 198.00SIT - Traminec buteljke 343.20SIT - Chardonny 343.20SIT FRUCTAL AJDOVŠČINA - orange Juice 11 99.70SIT HENKEL - ZLATOROG - pralni prašek Persil 3/1 869.90SIT Nakup možen v poslovalnicah: SP Blagovnica Šentjur RE-DI Šentjur MARKET Planina MARKET Ponikva MARKET Dramlje SP Gorica NAŠ KUPEC - VAŠE ZADOVOLJSTVO! Šentjurske NOVICE OBVESTILA m mm 1 11 tti Obvestila matične službe Poročili so se: Franc Šuster iz Osredka in Marjana Golob z Botričnicc, Martin Luskar iz Podpeči in Anica Gračnar iz Šentvida, Miro Debelak iz Hotunj in Marjana Mastnak iz Šentjurja, Bojan Guček iz Tajht in Ljudmila Kolman iz Lok, Anton Gračnar in Branka Jančič iz Štor, Erih Polšak iz Hrastja in Matejka Kramparšek iz Zgornjega Tinskega, Darko Kovač s Kamenega in Saša Horvat iz Vrbnega, Franc Škoberne in Mateja Klanjšek iz Šentjurja. Umrli so: Alojz Pahole iz Repnega (50 let), Matilda Dobnik iz Grobelnega (86), Marija Hladin iz Gorice pri Dobjem (79), Martin Vizjak iz Šentjurja (79), Milan Fidler iz Srževice (44). Zdravniška dežurstav: Prim. I.Moscr: 5., 7., 8., 13., 20. avgusta Dr. A. Fidler: 17., 21., 22., 25., 27., 30. avgusta Dr. H. Prebil: 2., 10., 14., 25., 27., 30. avgusta Dr. D. Čolovič: 24., 26., 28., 29., 31. avgusta Dr. T. Prebil: 3., 12., 18. avgusta Dr. L. Ilič: L, 4., 6., 11., 16., 19., 23. avgusta Veterinarska dežurstva Od 6. do 12. avgusta: dr. vet. med. G. Bezenšek od 13. do 19. avgusta: dr. vet . med. J. Pangerl od 20. do 26. avgusta: dr. vet. med. J. Hrovat od 27. do 2. septembra: dr. vet. med. M. Orešček od 3. do 10. septembra: dr. vet. med. F. Zapušek Darujmo kri in pomagajmo ljudem! Med vsemi solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno in najbolj človekoljubno dejanje. S svojo krvjo lahko mnogim povrnete zdravje in rešite življenja. Občinska organizacija Rdečega križa v Šentjurju poziva k sodelovanju vse zdrave in sposobne ljudi, vse ki cenijo zdravje, spoštujejo sočloveka in so mu pripravljeni pomagati. Krvodajalska akcija bo v Šentjurju v sredo 25. avgusta od 7. do 13. ure v Zdravstvenem domu. Udeležite se naše krvodajalske akcije v čim večjem številu! Občinska organizacija RKS Šentjur Z novimi okrepitvami v 3. slovensko ligo V poletnem prestopnem roku se je NK Šentjur okrepil z nekaj odličnimi igralci, ki so še lani igrali tudi v L državni nogometni ligi. Tako sta iz celjskega Publikuma prišla Bevc in Radič, iz Steklarja iz Rogaške Slatine Počivalšek, iz žalskega Hmezada pa Martinček in Koren. S temi igralci Čigava je Šentjurska nogometna njiva ? bosta okrepljena predvsem obrambni in vezni red, kjer je bilo v lanskem letu tudi največ lukenj. Najbolj nepokrito tako ostaja mesto vratarja, ki pa ga bo bržkone zasedel rekonvalescent Grajžl, ki je po hudi poškodbi sredi lanskega leta dobro okreval. Vsako jutro je na igrišču opaziti več članov NK Šentjur, ki marljivo urejajo nogometno igrišče. Sad njihovega dela sta po vseh pravilih ograjeno igrišče in krasna travica, ki pa je žal pognala malce prepozno, tako da bo igrišče nared šele spomladi. V istem času naj bi bili končani tudi gradnja garderob in ureditev rezervnega igrišča pod Botričnico. Tako bodo pokalno tekmo 5. avgusta Šcntjurčani bržkone odigrali v Štorah. Kako pa bo s tekmami v rednem delu prvenstva, ki se začne 4. septembra, zaenkrat ostaja negotovo. Znana človeška lastnost je nevoščljivost in Šcntjurčani so zelo hitro podvomili v poštene namene sodelovanja in prizadevnosti nekaterih šentjurskih poslovnežev. Ti dvomi so segli tudi do ušes mestnih oblasti in na zadnji seji občinske skupščine se je kot aktualno pojavilo vrašanje, čigavo je pravzaprav igrišče? Dileme je na licu mesta poskušal razjasnitil podpredsednik NK Šentjur gospod Štiglic, ki je povedal, da ima igrišče, ki je sicer občinska last, v upravljanju NK Šentjur in o kakem drugem biznisu ni oc sluha ne duha; res pa je, da se dela s tako zagnanostjo, kot da bi šlo za privatne interese. Z igriščem bo odslej gospodaril nogometni klub, tekaško stezo pa naj bi vzdrževala OS kot njen najpogostejši uporabnik. Vsi drugi, ki bodo želeli na stadion, se bodo za uporabo morali dogovoriti s temi pooblaščenimi upravljale!. Gregor Kovač Nogometno igrišče - Šentjurska nevoščljivost V avli kulturnega doma v Gorici pri Slivnici so razgrnjeni načrti za dopolnitev urbanističnega kompleksa Slivniško jezero. Zavod za urejanje naselij in Krajevna skupnost Slivnica vabita na javno obravnavo v torek 3. avgusta ob 19. uri. Šentjurske NOVICE VAŠA STRAN ... Pisma bralcev Pozdravljeni! V upanju, da bodo Šentjurske novice sprejete kot potreben časopis vsakemu zavednemu prebivalcu naše občine, vas iskreno pozdravljam in želim uredništvu veliko delovnih in poslovnih uspehov! Ta naš novi časopis je kot nežna bilka, ki vzklije iz zemlje in je potrebna posebne nege in pomoči, kot je naš list potreben iznajdljivosti, dobrih sodelavcev, znanja in širše podpore. Bati se je le namernega nasprotovanja posameznikov in nanje je treba tudi računati. Vsebina dosedanjih številk je zelo Pestra, kar dovolj informativna, pa še za razvedrilo sc je vedno našlo kaj. Pri Obvestilih" pa bi bilo zelo zanimivo Pogledati borzo dela. Poznam naročnike Novega tednika, ki so naročniki samo zaradi omenjene rubrike. Prav pa je, da časopis ostane resen in na taki ravni, da nas ne bo sram, če ga v roke dobi literarno izobražen človek. Hvala, ker ste objavili v prejšnjih številkah moji pesmici. Štejem si v čast, če lahko kaj pripomorem. Ivanka Uduč, Planina Spoštovani gospod urednik! Zelo rada sem prebrala Šentjurske novice in vam želim veliko uspeha in vedno Vcčjo naklado! Z rešeno križanko vam Pošiljam tudi lepe pozdrave. Milica Pelko, Celje Šentjurskim novicam Prosim, da mi ne zamerite, ker sem Pisala na roko in ne s strojem! Imam Pisalni stroj, pa se mi je utrgal trak. Šentjurske novice so zelo v redu. Imam jih rada in jih preberem od A do Ž. Za občinska priznanja bi predlagala Pranca Krampla in Francija Leskoška, ki ■mata velike zasluge pri graditvi šole v Dobju. Ida Baumkirher, Lažiše Pesem je molitev Oko gleda svet, ki je prepleten z vezmi ljubezni in nasilja. Srce posluša, oko se solzi, kadar pesem ni molitev in sreča ljudi polzi v obup bivanja. Oko gradi svoj prividni dan krhko pred koncem in novim začetkom IK Navodilo dopisovalcem V uredništvu resno računamo, da se nam boste bralci s svojimi mnenji, kritikami ali nasveti pomagali sooblikovati naš časopis. Vaših pisem si seveda želimo čim več, da pa z njimi ne bi imeli preveč težav, vas vljudno prosimo, da jih napišete s strojem. Pisma naj bi praviloma ne bila daljša od polovice strani (15 vrstic), kajti sicer jih bomo prisiljeni krajšati. Ob naslovu avtorja po možnosti navedite tudi telefonsko številko, da vas bomo v uredeništvu lahko poklicali, če nam kaj ne bo dovolj jasno. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavljali! Uredništvo Jurač Njegova postava je bila hihitanje narave v temi, v noči brez zvezd , lune in ljubezni. Velika glava je sedela na širokih ramenih in se po velikosti merila z grbo, ki je požrešno štrlela skozi ponošen suknjič. Ta je pokal po šivih, da je skoznje kukala "špehnata" podloga, ki že bogsi-gavedi koliko letnih časov ni okusila milnice. Noge so bile kratke, z velikimi, prevelikimi stopali in so dajale telesu videz jader, ki so obtičala v prevelikem čolnu. Roke bi se še kar nekam podale k telesu, če le ne bi imele tako loparjastih dlani, pokritih z rjavo, zdelano kožo. Hoja je bila zibajoča, ne v levo in desno, ampak naprej, s postankom, in zopet nazaj. Ob tem so pretrge na hlačah tako čudno zevale, da ti je prišlo naprej kot brezzoba usta buče, ki so jo v jeseni izdolbli. Obraz ob vsem tem ni bil kaj posebnega. Le oči so hudomušno gledale v ljudi, kot da bi govorile: le poglejte me, kako sem lep! Jurač smo ga klicali mladi in stari, ki smo hodili po borovnice v gozd pod njegovim sadovnjakom. Najraje je strašil in preganjal nas otroke, ko nas je zagledal skozi lino iz štale, kjer je imel svoj kvartir. Bali smo se ga. Tisti najmlajši še najbolj. Starejši so nas v jeseni pošiljali v njegov sadovnjak po zlate pramene, ki so bile najbolj okusne od vsega sadja na hribu. K sočnim jabolkam pa je Jurač vedno pridal: "Frdamani tržani, ste spet tu! Marš domu!" Mi pa nazaj: "Jurač brez hlač! Jura drek fura! " Navadno sta zmagala on in njegov kol, ki ga je vihtel proti nam, da smo jo ucvrli po hribu navzdol. Neke jeseni, ne vem več katere, pa nam ni žugal z dolgim kolom, ki ga je ponavadi potegnil iz kupa pred štalo in smo ga tako dobro poznali. Čudno in nekam tiho, skoraj pusto je bilo jesensko popoldne, ker nismo slišali njegovega "frdamani tržani, ste spet tu." Sedeli smo pod omenkom in se pogovarjali. Nismo bili željni Juračevih zlatih pramen, ker smo se nazobali še nezrele šmarnice brez lastnika. Naš pogovor, zabeljen s smejanjem na vsa usta, je zmotila Juračeva soseda, ki je prišla z novico, da so Jurača zarana našli trdega v stali. Vstali smo, pogledali drug drugega in se brez besed odpravili proti trgu. Že blizu hiš je nekdo dejal: "Ni bil slab človek. Skoda, da smo ga tako jezili." Po tolikih letih se še vedno rada spomnim nanj. Jurač, bil si drobec med drobci naše mladosti. /. Podgajski MALO ZA SALO MALO ZA RES Poskus krsta pri Bohorču Da tisti izrek o gori in Mohamedu še velja, je potrdilo ljubljansko vodstvo že "pokristjanjenega" dela Narodnih demokratov. Ocenilo je, da je najbolje kar konkretno pogledati, kaj delajo uporni šentjurski pogani, in če bo priložnost ugodna, jim kar pri njih doma razsvetliti pamet in odpreti vrata v skupno krščansko politično ogrado. Sklicali so sestanek na rahlo odbranega šentjurskega članstva v tradicinalni Ipavčevi sobi pri Bohorču. Uporno vodstvo šentjurskega zbora so pragmatično prezrli, toda popolnoma iz opravičljivih razlogov: vsemu svetu je čisto jasno, da se je potrebno vedno in povsod obračati neposredno na bazo, ki je praviloma poštena in dobra, vodstva pa so, to se tudi ve, vse prevečkrat izpostavljena skušnjavam oblastnega napuha, kar se je dokazano zgodilo tudi v Šentjurju. Prvi je povzel besedo veliki predsednik krščanskih Narodnih demokratov dr. Umek. S pomočjo g. Volaska, predsednika krščanske narodnodemokratske skojevske organizacije, ki ga je v njegovih izvajanjih zvesto dopolnjeval, je na kratko in jedrnato v dobri urici in pol Šentjurčanom obrazložil, da pred vsesplošno komunistično nevarnostjo ni druge rešitve, kot da se vsi nelevi Slovenci združijo pod Peterletovo zastavo. Krščanski demokrati oziroma g. Peterle so namreč, s tem ko so nataknili uzde Drnovškovcem in Kučanovcem, dokazali svojo moč in svojo neomajno privrženost bogaboječemu slovenskemu ljudstvu. Še mnogo več pa bi bili že doslej lahko storili, če bi bil g. Podobnik vsaj pol tako brihten, kot je bil g. Pirnat in bi pravočasno podpisal svojo kapitulacijo. Toda tu ima zagotovo hudič kremplje vmes, ki je g. Podobnika obsedel in ga navdal s tako grozno trmasto oblastiželjnostjo, da se enostavno ni sposoben odpovedati svoji povsem nekoristni opozicijski vlogi ter spregledati, da se z grozečo levo pošastjo lahko uspešno spopadeš le tako, da se ji pridružiš in ji zvesto služiš. G.Kovač, predsednik večine prisotnih Šentjurčanov, je že posvečenim visokim gostom nesramno ugovarjal in jim celo drznil svetovati, naj se pri svoji politični strategiji zglejujejo pri šentjurskih poganih, ki so na volitvah v primerjavi s celo stranko naravnost blesteli, a je storjeno hudo netaktnost koj popravil g. Zabukošek, ki sicer ni član šentjrskega zbora NDS, ta večer pa mu je kljub temu bila menda od zgoraj dodeljena osrednja vloga. Pomiril je goste, naj Kovača, ki je sicer njegov prijatelj, ne jemljejo preveč resno, ker je prav on v Šentjurju razbil Demos, zapravil vso na volitvah pridobljeno oblast ( ki so jo potem na srečo z velikim samožrtvovanjem rešili pred komunisti prav krščanski demokrati), prišel na strankarsko oblast s potvorjenimi volitvami, njega osebno samovoljno izključil iz stranke, ukradel strankaski računalnik in storil še marsikaj podobnega, kar vse skupaj jasno dokazuje, da je Kovač navaden problematičen levičar in niti približno ne načelen in pošten krščanski narodni demokrat, takšen, kot je npr. on sam. Njegova intervencija je popolnoma uspela, saj je sejo odobravajoče zapustil edini član stranke s Planine g. Jazbec, ostali člani pa so, zgroženi nad že vsaj desetkrat slišanimi preganjavskimi obtožbami, obnemeli. Trenutke konstruktivne tišine je pravilno razumel g. Umek, ki je predlagal, da bi takoj prešli k prekrščevanju šentjurskega odbora. Ker pa je bilo očitno, da vsi prisotni duhovno še niso bili v stanju sprejeti tega zakramenta, pa tudi pri roki ni bilo vseh za to dejanje potrebnih statutarnih rekvizitov, čeprav bi po mnenju nekaterih osrednjih osebnosti večera, bilo mogoče te proceduralne formalnosti zaradi pomembnosti dejanja tudi spregledati, so prisotni sprejeli ponižen predlog skesanega Kovača, da se v skladu s pravili v kratkem pripravi nov obred.Regijski koordinator G. Vereš iz Konjic je obljubil, da je s svojimi bogatimi profesionalnimi izkušnjami vedno pripravljen priskočiti Šentjurčanom na pomoč. V poznih večernih urah se je sestanek nadvse uspešno zaključil ob Bohorčevi žlahtni kapljici in narezku. G. Kovač je sicer spet nekaj kompliciral, češ da je vprašljiva Bohorčeva postrežba, ker ni verodostojnih zagotovil, da je v gostilni bila po obisku g. Rigelnika opravljena ustrezna razkužba z blagoslovljeno vodo, toda g. Umek ga je uspel umiriti z izjavo, da vendarle ni tako hudo, saj je navsezadnje tudi g. Rigelnik naš človek. Za konec je za veliko presenečenje še enkrat poskrbel g. Umek, ki je hotel lastnoročno poravnati ves zapitek. Tega mu pa Šcntjurčani nikakor niso mogli dovoliti: bilo bi odločno preveč proti vsem običajnim pravilom, če bi se kak tolar iz centralne strankarske blagajne zapravil v Šentjurju. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da peščici " zdravih sil" med šentjurskimi Narodnimi demokrati ta ponesrečen poskus dokončne spreobrnitve šentjurskega odbora ni vzel poguma in vneto pripravljajo svečan sprejem celotnega odbora v Peterletovo občestvo. Sv. Jurij press M AVTO SKORJANEC A PRODAJA REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV 1 ŠENTJUR, Telefon/Fax: 063/741-008 TRGOVINA CELJE: Mariborska c. 115; Telefon 063/38-811 □ avtostekla - ugodno □ rezervni deli - novi □ rabljeni avtomobili + deli □ odkup karamboliranih vozil □ gume + montaža □ avtovleka VSE CENE SO IZJEMNO UGODNE! ZA POLETNO RAZVEDRILO lili __________ NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 5 lepa ženska osamitev enota za e|ektrično napetost Nace Potočnik aluminij kanal za odpadke kravica angleška dirke radij pomanj- kanje 100m2 vprašal. mešana solata pritisk skladba zrakoplov bolezen Tone Kuntner lirska z zemljo Turk moško ptič velikan Italjanski libretist šolski m oče k Polde rimska 5 Lah Emil Italija golosek žensko hrvaška naftna družba ženska Rimska 1 vratna ruta Pokrajina kraljev Politik Ivan tibetansko govedo letni Posek tek v naravi dodatek k betonu del telesa fasada pomemb. poveril7 domača žival rastlinah avst. pis. Joseph mitološka pošast Karel Tone Orač država v Aziji telovadno orodje del stopala liberijski politik musliman. ime kalij čebelji samec Zora Urban b|agajna spuščanje raket ingleško "dragi" Belgija glasbena črka Dalmaciji afriški kostanj literarni čangkaj- šek teritorial. obramba italjanska jed 12 črka sl. abec. neznanka v matematik Aškerc gostinski lokal Nagrajenki nagradne križanke št. 3 sta: Sintija Podpečan, Planina 76 Tanja Marzidovšck, Goričica 1/b, Šentjur Nagrada: Polletna naročnina na Šentjrskc novice Rešitev pošljite do 5. 9. 1993 na naslov: Šentjurske novice, d.o.o Mestni trg 5, Šentjur, s pripisom "Nagradna Križanka" Naslednja številka Šentjurskih novic izide 15. septembra! Šentjurske anekdote (lahko bi biio res) Mošeja bo prezidana v piramido Notranji spori o načelnosti in poštenosti so tako zaposlili šentjurske Narodne demokrate, ki naj bi v naši občini branili nacionalne interese, da so najprej spregledali južno infiltracijo v Zdravstvenem domu, nato v tržnici - mošeji, ki je postala del muslimanske kulture, sedaj pa se bo na začetku obvoznice razšopirila še polhrvaška bencinska črpalka. Zadevo bo poskušal rešiti znan jezni šentjurski obrtnik, ki naj bi se, sebi v korist in staroegiptovskemu božanstvu Amonu v čast, v kratkem lotil resnih arhitektonskih in organizacijskih sprememb na mošeji. Pozornost do svojih Občinskim uradnikom je šele ob prodaji Motela uspelo ugotoviti, da jim Merx še ni poravnal hudo starega računa za prodano zemljišče. Do svojih lokalnih podanikov so Občinarji vsekakor bolj pozorni!. Šentjur bo dobil nov časopis Število člankov in novic iz Šentjurja, ki jih prinaša Novi tednik je v zadnjem času tako skokovito naraslo, da je prav verjetna novica, ki je pricurljala iz zanesljivih virov: Novi tednik in Šentjurske novice se bosta v kratkem združila v enovito časopisno hišo, ki bo imela svoj sedež v vrhnji etaži " mošeje", tik pod znamenitim petelinom. G. Grdina je že pristal na pokrovitelstvo otvoritvene slovesnosti. Izredni sklic občinske skupščine EBP agencija sporoča, da bo šentjurski župan g. Malovrh v kratkem sklical izredno sejo skupščine z eno samo točko dnevnega reda. Odborniki naj bi po najkrajšem možnem postopku spremenili pravkar sprejeti odlok o zaščiti šentjurskih naravnih znamenitosti ter tako omogočili pred pagodovcem ob železniški postaji, ki ga je občinska oblast tudi vzela v zaščito, nadaljevanje zastalih del na obvoznici.Pravkar sprejeta sprememba skupščinskega poslovnika, kljub pasjim dnevom in parlamentarnim počitnicam, zagotavlja sklepčnost zasedanja. M. M. Odkar Kovačev Franc izdaja časopis, se ga drži smola! Pa ne zaradi zbiranja prispevkov in izplačevanja honorarjev - z obojim je na tekočem - le povečan promet v ulici mu povzroča skrbi. Tako je oni dan doživel zelo tesno srečanje s sosedom, pravzaprav sta se tesno srečala njuna avtomobila. Sicer pa so vlomilci, ki so pred časom obiskali njegovo hišo, sporočili, da sc ni splačalo: s Šentjurskimi novicami še ni obogatel. Kovač se s svojim časopisom trudi postati slaba vest občinskih oblastnikov in ker bosta glavna dva v avgustu na počitnicah, se je za dopust odločil tudi sam. Da pa ne bi ostali občani v času njegove odstnosti počenjali prevelikih neumnosti, je na preži pustil kar nekaj opazovalcev, ki odlično vidijo in slišijo - tudi tisto kar ni izrečeno. Mi. K. Šentjur v rimi V Šentjurju se obvoznica gradi z namenom,da promet se skozi mesto uredi-A glej, kaj veleumi zopet so storili: za tisoč metrov traso so zGrešili in Šentjurčane v izpušnih plinih še pustili-Ni izvršnikom kaj dosti mar, ko se zapravlja družbeni denar! Zato občanom pameten nasvet: zrušimo izvršni svet! Šentjurski Mera Motel bo šmarski Jelšin hram postal! Ta licitacija je res hudič -Motel je kupil tisti, ki sam denarja nima nič! Izvršni svet se je odločil in iz kmetijske komisije Kovača je izločil. Obrazložitev sc glasi, da penzionist za člana komisije pač sposoben ni. Težko je to odločitev dobro razumeti in za predsednika komisije taprav’ga penzionista imeti. Krščanski demokrati in LDS zdaj skupaj res tako držijo, da najbolje bi bilo, če v eno stranko se spojijo. Kolikor vem, za LDS to ni problem, saj se obračajo po vetru in bodo pač namesto Titu, priklanjali se svet’mu Petru. B.B.