3 nč. ,4#f. številka. Izdanje za nedeljo 26. aprila 1896. (▼ Trsta, v soboto zvečer dne 26 aprila 1896.) Tečaj XXI. „■DI1VOBT« Uhaja po trikrat na teden v iestib ii-daajih ob torkih, četrtkih in eobotsh. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, veoorno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje elana : za Jeden meneo . t. 1.—, izvan Avstrija f. 1.50 xu tri mesec. . , 3 — , . w 4.50 za pol leta . . . 6.— . . , 8.— za vse teto . . „ 12.— . „ „ IX.— Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine ae oprava no ozira. Posurnićno Ate vilka se dobivajo v pia» EDINOST dajalnloah tobaka v 1r»t,u po izven Trata po • nvč. nvc., Oglasi se račune po tarifu t petitu; ta naslova i debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javno zahvale, do-mn«Si oplpsi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu ulica Gaserma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprepmajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre* joraa upravniitvo ulica Molino pit-o.olo hit. 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklam« oije so prnst" poštnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko, »HecNnuM Je mot". Tisočletnica. Dne 8. junija razglasi ogerska vlada zakon v ovekovečenje onega zgodovinskega trenotka, ko je pred tisoč leti Arp&d, ta veliki knez Madjarov, ustanovil ogersko državo. Mimogrede bodi omenjeno, da je dinastija Arpddov vladala od leta 1000 do 1301. Letos slavi torej država Ogerska tisočletnico svojega obstanka. Ne, ni res! Te zgodovinske slavnosti priredi sicer res država ogerska, in morda potrosi za te slavnosti veliko več, nego bi smela z ozirom na svoj financijelni položaj, ali na teh slavnostih se ne snidejo vsi deli, sestavljajoči to državo, ampak le jeden del, oni del, ki je po svoji zares fenomenalni odločnosti in brezobzirnosti srečno dospel do tega, da danes indentifiknje samega sebe z vso državo, da pravi z Ludovikom XIV.: država sem jaz! L' štat c' est moi. Ali je pa opravičene to, da Madjari inden-tiflkujejo sebe in svoje pleme se sedanjo državo ogersko, ali je opravičeno, da predstoječim milenijskim slavnostim pritiskajo znak izključnega madjar-stva?! Ne in stokrat ne! In zato ne,kermadjarsko pleme sestavlja manjšino prebivalstva krone svetega Štefana in ker to madjarsko pleme — tudi ko bi bilo v večini — ni sposobno za tako izključno nadvladje, z ozirom na nizko stopinjo svoje kulture. Ako odvzamemo Madjarom ves od druzih narodov izposojeni si blešč, ako porušimo sijaj, s kojim so se obdali na umeten način, ako trezno primerjamo vse madjarsko bahačenje z resničnimi poluazijatskimi odnosaji v deželi v kulturnem pogledu : potem smemo reči, da znači veliko zgodovinsko falzifikaeijo, da zuači predrzno pretvarjanje dejstev ves tisti izključno madjarski značaj milenijskih slavnosti. Proti taki falzifikaciji resnice moramo avstro-ogerski Slovani protestovati najodločneje in vse kaže, da res pride do takega protesta, ki se bode zrcalil v dejstvu, da se nijedno slovanskih plemen ne udeleži milenijskih slavnosti. In ako temu dejstvu postavimo na •tran ono drugo znamenito dejstvo, da je večina prebivalstva krone sv. Štefana ne- PODLISTEK. 24 Novela; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i. Ptevel M. C—S. (Dalje). Nisem več poslušal. Ne razumem, kako sem se mogel premagovati, da mu na prvi mah nisem razbil črepinje s stolom. Presenetila me je tolika brezprimerna nesramnost. Po vsem teiesu sem se tresel od jeze. Moji prijatelji so se bali, da mi je slabo. Razjasnil sem jim stvar malimi besedami in potisnjenim glasom. Aristid je pobledel. Zatrli smo svojo jezo, plačali račun, pa čakali v tihem razgovoru. Bila je že jednajsta ura, ko je plačala tudi ona petorica svoj račun. Izišli so, a mi počasi za njimi. To se je dogodilo v Praterstra9se. Odaljivši se od svojih prijateljev, približal sem se časnikarju pod jedno svetiljko. — Malopridnež, me-li poznaš ? vprašal sem ga, prisolivši mu silno pljusko. Osupnil je in me ni mogel spoznati. Tovariši mu so se zaleteli na-me, toda umaknili so se za dva tri korake, ko so mi priskočili v pomoč madjarske krvi, potem mora biti rezultat računa le ta, da ves trušč in vrišč in ves izposojeni sijaj, kojim bodo mamili v Budimpešto došle tujce, ne priredi ukupno prebivalstvo ogersko, ampak le madjarsko pleme. Le ogerski šovinizem bode praznoval letos v Budimpešti svoje naj odu meje orgije. Žal, da se zgodi to na stroške tudi slovanskih plemen države, kajti skušnje naa uče, da ogerske vlade ne štedijo denarja, ko gre za to, da se pred Evropo poveličuje sedanji požidovljeni in po raz-n«rodenju slovanskih plemen stremeči sistem na Ogerskem. Slovani sami morajo plačevati konopljo, iz koje se vije vrv, ki jih veže na rokah in nogah! In da bodo milenijske slavnosti res izključno madjar8kega značaja, priča nam nadaljnje dejstvo, da so se poleg S'ovanov tudi Romuni postavili na odločno odklanjajoče stališče, kakor je je drastično označil neki romunski list: Kako bi mogli prepevati, ko moramo proklinjati?! Ali kako je moglo priti madjarsko pleme do tolike moči, da se more danes identifikovati z državo, da sme absolutno gospodariti v pokrajini in da — da-si v manjini — more tiščati ob tla večino prebivalstva ?! Rekli smo že, da je madjarsko pleme nasilno in brezobzirno. Poleg tega pa so njega voditelji umeli izkoriščati za svoje namene vsakodobni položaj v Evropi: družili so se — ako je tako zahtevala njih korist — z nasprotniki države in dinastije ravno v trenotkih najhuje nevarnosti, da so potem tem lože pritiskali na utrujeno in oslabelo državo. Treba le poznati n. pr. zgodovino leta 1866, da se prepričamo o tem, da se Madjari niso plašili uobenega sredstva v dosego svojega namena. Takrat so sovražniki navalili na našo državo od dveh strani, a voditelji madjarskega gibanja so konspirali z istimi sovražniki, in le gola resnica je, da je bilo takrat madjarsko rovanje postavka v računih lisjaka Bismarcka. Temu v dokaz ne treba druzega, nego da nevedemo samo dve imeni: revolucijonarca Košuta in generala Klapke. moji prijatelji. Vsi so hoteli vedeti, kaj je vzrok oni klofuti. Raztolmačil sem Nemcem vso stvar in zopet tresknil drznika. — Vi ste barbari, a ne mi! sem vskliknil. Jeden one petorice, ne časnikar, vrgel mi je rokovico v lice. Prijel sem jo. Menjala sva vizitnici. Naslednjega dne dogovorili smo se o vsem. Ni bilo teško najt; sekundantov. V ponedeljek, naslednjega dne, trebalo je, da se bijem v dvoboju. Jaz sem redno mrzil dvoboj, no, odločil sem, da se bodem bil, ue da bi se s tem ponašal v kojem salonu, ampak, da osvetim toliko svetih in tužnih spominov. V ponedeljek zjutraj za rano, točno ob 5. uri, zbrali smo se vsi na določenem mestu, daleč od Pratera. Moj protivnik je bil mlad človek, nadutih lic in malih očij. Po licih je imel brazgotin. Bil je dijak, burš, kakor ve!6 ljudje. Ves čas me je gledal prezirno. Sekundantje so naju prosili, naj poravnava to razmerico na koji drugi način. Jaz sem bil pripravljen v to, toda protivnik ni hotel odnehati. — Ne, jaz vas moram ubiti! rekel je prezirljivim glasom, gledč me v oči. Sekundantje so izmerili korake. Trideset. Jaz in protivnik stopila sva vsak na svoje mesto. Stegnil sem roko in Nikdo menda ne bode hotel trditi, daje r e madjarska kultura ona sila, ki vzbuja simpatije do Madjarov v Nemcih in Italijanih. Te simpatije prihajajo iz onega vira, kojega smo označili gori. Zgodovina, ta nepristranska in vestna beležiteljica dogodkov, nam pravi jasno in razločno, da so se na nesreči Avstrije leta 1866. okoristili Nemci, Italijani in — Madjari! Leto 1866. je porodilo pogodbo z 1. 1867.; leto 1867. nam je prineslo ono obliko, v kakoršni jedini je moglo priti do tega, da se milenij ogerske države proslavlja kakor izključno madjarska slav-nost, da madjarska manjšina ne da niti dihati nema-djarski veČini in da se slovanska plemena ogorčeno umikajo od teh slavnosti. D&, to je javna tajna, to je zgodovinsko dejstvo, daje nemški upliv pripomogel do razcepljenja države: državnim temeljnim zakonom od dne 21. decembra 1887. priilo je do d u v a 1 i z m a. Nemčija je podpirala ultramadjarska stremljenja, ker se je uverila, kako izborno jej je služilo madjarsko gibanje v letu 1866, ker se je uverila, da si mora le želeti okrepljenja Madjarov na škodo Slovanov. Ne trdimo, da bi gojili Nemci resničnih in srčnih simpatij do Madjarov, kajti to ni mogoče že z ozirom na razliko v kulturni stopinji obeh narodnosti, ali računajoči razum, služeči poznani nemški ek-spanzivnosti, jim pravi, da največje nasprotje tej nemški ekspanzivnosti so Slovani in da za tlačenje teh Slovanov so najizborneje sredstvo — Madjari! Tu je ključ za razrešenje uganjke: zakaj Nemci simpatizujejo z Madjari 1 In le predobro so se obnesli nemški računi! Zakaj pa Italijani simpatizujejo z Madjari, o tem ne treba govoriti mnogo, saj je bil pokojni Košut posredovalec v o d n o e a j i h med tema dvema narodoma! Duvalizem je torej nemško-madjarska ustanova in v okvirju tega duvalizma slave Madjari svojo tisočletnico, svoj milenij. Slovani pa stoje v strani, užaljeni in ogorčeni; oni Slovani, ki so steber tej državi avstro-ogerski. — Madjarski šovinizem plava v morju radosti, senči se na višini svoje moči in oblasti. Slovani stoje v strani, ker vidijo le predobro, kak6 madjarstvo uporablja proti na dano znamenje izprožil sem samokres. Buršu je padel samokres iz roke, opotekel se je in zrušil v travo. Aristid se mu je približal, in pogledši ga, je vskliknil: — Ravno v čelo. Maščeval si se ! Kam sedaj ? Kaj sedaj ? Dvoboj!. . Da dvoboj, ali ubil si človeka! posmilil sem in se zgrozil nad svojim zločinstvom. Aristid je prihitel k meni. Ovivši mu roki okolo vratu, naslonil sera svojo nesrečno glavo na njegove rame ter šepnil: — Z Bogom mila domovina, z Bogom, mili grobovi! Z Bogom, sladki spomini! — Dragimire, pojdiva od tod! povlekel me je prijatelj za seboj — Pojdiva! Tu je truplo človeka, kojega je usmrtila moja roka. Šesta ura je že, ob osmih odhaja mnogo vlakov. — Kam hočeš? — Kam? — Da. — V Pariz..... (Konec prihodnjič.) njim ves državni aparat in kako pogubno za Slo-vane upliva isti madjarski šovinizem na vnanjo politiko države. Liki temna senca legli so med ogerske Slovane in madjarski milenij: zgodovinski spomini in vsakdanje skušnje, ki jim pravijo, da Madjari tudi še danes uporabljajo vnanje vplive na škodo Slovanov! Madjaii triumfujejo, Slovani stoje užaljeni na strani. In vendar vendar se nam dozdeva, da so Madjaii kraj vse svoje nasilnosti in prebrisanosti vendar jako zaslepljeni. Bodočnost nas pouči, da-li so Madjari modro postopali, ko so molohu po-inadjai je vanja žrtvovali simpatije svojih lastnih sodržavljanov slovanske narodnosti. Oni menijo, da blešč milenijskih slavnosti dokaže moč in čvrstost ogerske drŽave, v resnici pa ne dokaže ničesar diuzega, nego to, da madjarski šovinizem praznuje sedaj svoje vrgije, ne vsled kulturne sile madjar-skega plemena, ampak vsled takih vnanjih vplivov, kise slednjič obrnejo tudi proti Madjarom, kakor hitro bi bil odpravljen oni predmet, ki je tem vplivom sedaj najbolj na poti, a ta predmet so avstro-ogerski Slovani 1 Madjari ne vidijo tega v svoji strasti. Vendar bi imeli oni dovolj vzroka, slušati nauk učenjaka Lamanjskega, ki jim pravi: da državi ogerski ne koristijo šiloma pomadjareni Slovani, ampak ista treba le zvestih državljanov. Madjari so iskali nenaravnih zvez na zunaj, mesto da bi si utrjali simpatije na znotraj. Ta zaslepljenost jim ne donese dobrega sadu. V svojem fanatizmu ne vedo ceniti dejstva, da avstro-ogerski Slovani odrekajo svoje sodelovanje o tisočletnici države ogerske, ali prej ali slej pride trenotek, ko bodo britko obžalovali, da so zapravili simpatije onih, na koje so navezani. Vzlic vsemu blešču in trušču je vendar le žalosten milenij, ki ga uprizori letos Madjari in njih vlada, mesto da bi ga proslavila ogerska država v vsej nje mnogovrstnosti v narodnem pogledu. Polltlike vesti. V TRSTU, dne 25. »prila 189«. Združenje državnih poslancev. Iz Gorice nam pišejo: „Pod gore nji m naslovom je objavila učerajšnja „Edinost" brco našima poslancema, poslano ji z Goriškega. To se je zgodilo s tendencioznim namenom t Zakaj sta se naša poslanca .vzdržala" glasovanja o penzijskem zakonu rnini-sterskim vdovam ? Zhtd, ker so ju nujna opravila zadržala za isto sejo če v Gorici; naročeno pa je bilo, naj ju tovarisr brzojavno pokličejo na Dunaj, ako bi bilo potreba. Te potrebe ni bilo, ker je nad 100 drugih poslancev izostalo, največ takih, ki so z vlado, a se niso upali proti glasovati. Kakd so nekateri hitri, kadar treba poslancem prišiti kako zaušnico 1 (Opomba uredništva. Dejstvo glasovanja o penzijskem zakonu je posnel naš dopisnik — kakor je naglasil iziecno — iz „Slov. Naroda", opazka o razcepljenosti pa je veljala vsem slovenskim poslancem in ne goriškima posebej. Mirnim srcem in popolno opravičenostjo odvračamo torej domnevanje, kakor da smo hoteli dati brco ravno goriškima poslancema, za koja smo ob vsaki priliki zastavljali svojo toplo besedo in jo bodemo tudi v prihodnje, dokler ostaneta taka — kakor sna sta, dokler bode stalo dejstvo, da eta nam uprav ona najbliža (morda med vsemi slovenskimi poslanci) se svojimi politiškimi in gospodarskimi nazori. Mi smo podali sijajnih dokazov v nedaljnji minolosti, kake so „brce", ki jih privoščamo tema poslancema in zato nam res ne treba, da bi se opravičevali na dolgo in široko. — Res, hudo so napete strune občutljivosti in razdraženosti proti nam, tako, da nam že štejejo v zlo vsako besedico najrahleje kritike. Od kodi to soglasje v razdraženosti proti nam ? Bodisi kakor koli 1 Ali to bodi povedano, da nas nikaka „koalicija" ne odvrne od tega, da ne bi vsikdar pisali tako, kakor nam veleva naše prepričanje in da ne bi grajali, kjer se nam dozdeva da je graja potrebna. Če pa storimo komu krivico nehote, pripravljeni smo sleherni trenotek lojalno popraviti, kar smo zagrešili. To svojo lojalnost smo dokazali tudi danes s priob-čenjem gornje, ne baš posebno prijazne notice.) Državni zbor. Včeraj je: pričela podrobna razprava o volilni preosnovi. Zbornica je vsprejela 95 glasovi proti 30 § 1. po vladnem načrtu, od- klonivši vse nasvetovane spremembe. Kakor je razvidno iz tega glasovanja, je vladnemu načrtu zagotovljena dvotretjinska večina. § 1. določa 72 novih poslancev. Vzlic temu, da je toli ogromna večina za vladni načrt, je bil vendar prvi dan podrobne razprave toli buren, kakoršnih je le malo doživela naša zbornica. Poslanec K 1 u n je obširno utemeljeval svoj predlog, da naj se dasta deželi Kranjski dva mandata. — Poslanec E n g e 1 je izjavil v imenu Mla-dočehov, da glasovanje o volilni preosnovi ni v nikaki zvezi z zaupanjem ali nezaupanjem vladi. Mladočehom so pri tem merodaini le stvarni raz-razlogi, sestoječi v tem, da ni smeti odrekati volilnega prava 3.600.000 osebam, ki dozdaj niso uživale tega prava. — Ministerski predsednik grof Badeni se je odločno izrekel proti vsem spremembam. — Znani celjski poslanec je rekel, da ta preosnova ne bode nič koristila Nemcem. K temu bi pripomnili mi, da volilni preosnovi nikakor ni svrha, da bi „koristila Nemcem", ampak ta, da se razširijo volilna prava za vse narodnosti v jednaki meri. — Po govoru Forregerjevem je nastal gori omenjeni škandal. Predsednik Chlumetzkjr je namreč očital češkemu posl. Sokolu, da čita svoj govor, kar ni dovoljeno. Trditvi Chluroetzkega je odločno oporekal češki poslanec Purghardt, ki je vskliknil slednjič: To je impertinentno! Purghardt je večkrat ponovil te besede, ko ga je predsednik pozval na red. V zbornici je nastalo strašno razburjenje in so leteli vskliki vsevprek. Ko je predsednik pozval posl. Sokola, naj nadaljuje svoj govor, ne da bi čital istega, ponovil je posl. Purghardt: „Impertinentno je to, ako se trdi kaj, kar ni res". Predsednik je odvrnil, da ne najde besed, s kojimi bi primerno obsodil ta izraz, ki ne žali njega, predsednika, ampak zbornico. Na to se je oglasil poslanec Sokol: „Oprostite gospod predsednik, ali jaz nisem čital", a predsednik je ostal pri svoji trditvi. Mladočeški poslanci so ostavili dvorano. Po seji so se zbrali v zaupno posvetovanje. Češki klub je baje obsojal postopanje Pur-ghardtovo in mu je cel6 hotel dati ukor, kar pa se je — tako trdš današnja dunajska poročila — opustilo po posredovanju Chlumetzkega samega. — Iz razprave bi bilo Šo omeniti govora posl. S al-v ado rij a, ki je obžaloval, da ni bil izvoljen nijeden Italijan v odsek za volilno preosnovo. Na naslov Čehov in Poljakov je rekel, da parlament, izvoljen na podlagi splošnega volilnega prava, bi bil veliko koristneji, kakor vse preosnove na podlagi državnega prava ali deželne avtonomije. Pred parlamentom, izvoljenim na podlagi splošnega volilnega prava, dobili bi narodi veliko laglje pravico in tudi vlada bi imela večo avtoriteto. Govornik je naglasal, da so mandati za novo kurijo krivično razdeljeni za Trident in da italijanski poslanci ne pridejo v deželni zbor tirolski, dokler bodo taki odnošaji. Pred zaključkom lista smo prejeli z Dunaja : Včeraj je končala glavna razprava o volilni preosnovi v drugem čitanju, in prešlo se je na glasovanje za prehod v podrobno razpravo. Bila sta postavljena na glasovanje dva predloga; predlog manjšine odbora za volilno preosnovo in predlog večine. Predlog manjšine je postavil in zastopal dr. S 1 a v i k, a podpirali so ga v odboru dr. B r-z o r a d, dr. Grego rec in R o m a n c z u k. Ta predlog je zahteval uvedenje vscobčega, jednakoga, izravnega prava glasovanja. Pravo glasa bi imel vsak državljan (neoporečnega vedenja) mož-kega spola, ki je dovršil 24 leto in ki ni v aktivni vojaški službi. Po istem predlogu sestala bi zbornica iz 400 členov, ki bi se volili po okrožjih po 50—70 tisoč prebivalcev v posamičnih deželah. Vsled tega predloga bi Istra imela 5 poslancev, Gorica-Gradiška 4, Trst z okolico pa 3. Za ta predlog glasovalo je 61 poslancev, in to vsi navzoči Mladočehi, krščanski socijalisti, nemški nacijonalci, Hrvata Perid in Spinčid, Slovenec Koblar, Malorus Romanczuk, trentiuski Italijan Salvadori. Manjkalo je mnogo poslancev iz teh skupin, tudi Mladočehov. Proti temu predlogu glasovali so nemški levičarji, Poljaki, češki velikaši, členi nemške ljudske stranke, večina Malorusov, Italijani: dalmatinski Bonda, tržaški Luazatto, trentinski Malfatti in Marini, ter Slovenci Klun, Robič in Višnikar. Tudi iz teh odnosnih skupin manjkalo je pri- lično poslancev. A sploh manjkalo je menda najvat Slovencev in Hrvatov, bilo jih je, kakor se vidi, v vsem samo 6, in ti so bili razdeljeni v oba tabora. Potem glasovalo se je o prehodu v specijalna debato o predlogu vlade, odnosno večine odseka za volilno preosnovo. Za to je glasovala velika večina zbornice, tudi navzoči hrvatski in slovenski poslanci. Proti bilo je saao nekaj Mladočeiov in kr ščanskih socijalistov« Prešlo se je potem v razpravo čl. 1. temeljnega državnega zakona o zastopu v državnem zboru od 21. decembra 1867. št. 141. V tem g. se ustanovlja, da se ima voliti od sedaj naprej 353 poslancev, kakor i do sedaj, in k temu še da se ustanovlja peta kurija z 72 poslanc;, namreč obči razred volilcev. Določa se tudi, koliko poslancev ima voliti vsaka dežela. S tem se spreminja temeljni državni zakon, a za vsako tako spremembo je potrebna dvetretjinska večina, a navzočih mora biti najmanj polovica vseh poslancev. Razpravljalo se je o tem §. malo včeraj in danes vso sejo. Bilo je več predlogov. Poslanec Lewakowski je predlagal, naj se doda 200 novih poslancev. Glasovalo je za njegov predlog samo 21 poslancev. Posl. Romanczuk je predlagal, naj se poveča število poslancev za 17, da bode neko pravičneje razdelenje po deželah. Predlog je dobil 31 glasov. Posl. R u t o w s k i, Poljak, predlagal je pomnožene poslancev v Galiciji v razmerju se številom prebivalcev. Predlog je dobil 89 glasov. Posl. S t e i n e r, Duuajčan, je predlagal veče število poslancev za Dolnjo Avstrijo; dobil 46 glasov. Posl. Klnn je predlagal jednega poslanca več za Kranjsko. Vsi so priznavali opravičenost tega predloga, ali dobilje samo 99 glasov. Tako so padli vsi ti predlogi, a bil je sprejet odsekov, odnosno vladin predlog, da nova kurija bode volila 72 posjancev. Proti so glasovali anti-se mitje, nekoji Mladočehi, ter Slovenci in H r-vatjeiz vseh treh taborov. Večina Mladočehov je glasovala za pred log odsekov, odnosno vladin. Mene veseli najbolj, da so se Slovenci in Hrvatje iz vseh treh taborov, v k o-1 i k o r j i h j e bilo, postopali zložno, In da so o vseh navedenih predlogih glasovali kakor jeden mož. Bog dal, da bi bil to dober „omen" za bodočnost, in to čim skorajšnjo ! Občinske volitve v Ljubljani. I. razred je volil gg. Vaso Petričičain viteza B1 e i-weisa-Trsteniškega. 1. maj 1 „Delavski praznik* je prod durmi in vsakoletne demonstracije že mečejo svojo senco pred-se. A letos utegne priti do resnega spora med drž. oblastjo in vodji socijalistiške stranke. Socijalistička stranka na Dunaju je namreč pozvala svoje somišljenike, da naj dne 1. majnika ne pošljejo v šole svojih otrok. Vsled tega poziva je dež. šolski svet zaukazal ravnateljstvom šol, strogo gledati na to, da ne bode trpel pouk dne 1. maja. Mimo tega poročajo z Dunaja, da se z onim .pozivom bavi tudi državno pravdništvo ter da se uvede sodna preiskava proti onim členom vodstva socijalistiške stranke, ki so predlagali oni poziv. Mi smo že večkrat naglašali, da ne vidimo nikjer prave koristi praznovanja 1. majnika, odte-zanje otrok od pouka pa bi bilo že celd nezmiselno. Nemški cesar obišče madjarsko milenijsko razstavo. Glasom z Dunaja došlih poročil pride cesar Viljelm II. koncem avgusta meseca t. 1. v Bellye na Ogerskem, da se udeleži kakor gost nadvojvode Friderika lova na jelene. Ob tej priliki obišče cesar Viljelm milenijsko razstavo v Budimpešti. Ni pa še določeno, da-li pride nemški cesar v Budimpešto preduo obišče nadvojvodo Friderika, ali pa še-le po končanem lovu. Iz Francoske. Sedaj, ko je odstopila obso-vražljena mu vlada, dovolil je francoski senat jednoglasno za Madagaskar potrebue kredite. Pariški listi zatrjajo, da po predvčerajšnjem sklepu poslanske komore se je še bolj poostrilo nasprotstvo med senatom in zbornico. Italija v Afriki. Glasom včeraj iz Rima došlih poročil je italijanska vteda nekoliko v zadregi, kako naj proglasi obležno stanje gledč abe-sinskega obrežja v Rdečem morju, koj« obrežje je - pod trancoskim pokroviteljstvom. Kljubu temu pa zatjjujejo, da hoče Italija vsekakor proglasiti omenjeno obležno stanje. Kaj porečete k temn. Francoska in pa Angleška, katera poslednja smatra samo sebe nekako gospodinjo ob Rdečem morju, o tem nas poučč dogodki po proglašenju obležnega stanja. Možno pa je tudi, da se Italija vendar še premisli ter da ne bode drezala v prava Francije ter izzivala s tem novih homatij, od kojih izvestno ne bi imela niti najmanjše koristi. Ista poročila potrjujejo vest, ki smo jo objavili v današnjem zjutranjem izdanju, da namreč general Baldissera pride tekom junija meseca v Rim, kjer se bode posvetoval z vlado o vojnem načrtu za nadaljevanje vojne proti Meneliku. Morda najde general Baldissera dober nasvet, kje naj vzame Italija onih 500 milijonov 1 i r, potrebnih za nadaljevanje vojne, kajti za 100.000 m 6 ž več ali manj, kakor že rečeno, Italija ne pride v zadrego. Saj pravijo jednostavno: Če ni zadosti naših, belih vojakov, poženemo pa č r n e v boj za „čast Italije". Baldissera je javil v Rim, da je splošno po-loženje v Eritreji povsem nespremenjeno. Toži se, da živila za vojsko dohajajo jako počasno in neredno. Prijavil je tudi, da so dva poročnika in nekolike vojakov padli v roke tigrinskemu vodji Agos Tafariju. (Iz tega bi se dalo sklepati, da so dobili Italijani pred Adigratom zopet kojo malo lekcijo, kajti Agos Tafari z drugimi ras oblega to utrdbo.) V kratkem dosp6 iz Afrike v Italijo zopet veče število ranjenih in bolnikov. Različne ve«ti. Osebna veet. Apostolski vojni vikarij, škof dr. Koloman Belopotoczky, dospel je včeraj na inšpekcijskem popotovanju z Reke v Trst. Akademija »Trialkega Sokola". V našem današnjem zjutranjem izdanju priobčili smo program telovadbeni akademiji, ki jo priredi naš „Tržaški Sokol" due 3. maja v svoji telovadnici. Iz odbora „Sokolovega* smo izvedeli, da se delajo velike priprave v to, da letošnja akademija vsp& častno in da nadkrili svojo prednico. Pridobljenega je mnogo prostora s tem, da se je navlašč za ta večer podrl veliki oder, a vsa dvorana bode odi-čeua najlepše. Program ni le obširen, ampak tudi mnogovrsten. Občinstvo se uveri na letošnji akademij:, da naš „Sokol" resno vrši svojo nalogo. Opozarjamo sosebno na te-le točke: vaje s palicami, telovadba na oiodju, vaje telovadkinj na bradljah, vaje na obročih in nihajočem drogu, ter na veliko skupino, v koji nastopijo vsi telovadci in telovadkinje: od najstarejega „|»rata", pa do brhke telovadkinje in Bletnega sokbliča. V tej veliki skupini bode simbolizovana skrft „Sokola", da nam iz nežnih otročičev vzrasejo kre\ki in — značajni možje, zdravi na dnši in telesu! V zdravem telesu zdrava dušal — to je „Sokolovo" geslo. Za izpolnjevanje tega gesla se naše društvo ne plaši nobenega truda in nobenih denarnih žrtev; zato pa zasluži tudi, da je vsestranski podpira naše občinstvo. — Ako pripomnimo še, da nam je zagotovil kapelnik Majcen, da stori vse mogoče, da godba zadovolji vsestranski, opravičili smo menda svoje uverjenje, da bode dne 3. maja, drugo nedeljo zvečer, natlačeno polna vsa telovadnica .Sokolova-. Kdor hoče prisostvovati krstu parnika „Buda-ptst*, ki bode, kakor že omenjeno, v ponedeljek dn6 27. t. m. ob y»lO. uri v ladijestavbenici pri sv. Roku, more uporabiti te-le putnike, ki odplo-vijo k sv. Roku na tako mesto, kjer bode slehernemu udeležniku možno dobro videti vso slavnost Lloydov parnik „Arciduchessa Carlotta" odplovi točno ob 8. uri 45 min. od pomola S. Carlo. Cena 1 gld., otroci 50 nč. — Parnika „Isea" in .Bojana" odplovita točno ob 8. uri 45 uiin. od pomola S. Carlo. Cena 50 nč. — Parnik „Istria* odplovi točuo ob 9. uri od obredja „Sanita". 42 dnij! Usojamo se opozoriti slavno c. kr. poštno ravnateljstvo na sledeči, današnji kolikor toliko razviti poštni organizaciji naravnost v lice bijoči slučaj. Ni dolgo temu, odkar smo zabeležili slučaj, ki je nekako dokazal, da je iz Kopra v Trst 28 dnij daljša pot nego iz Trsta v Koper, danes pa beležimo dejstvo, da potrebuje pismo iz P i r a n a v Trst celč 42, t. j. d v a i n š t i -ri deset dnij! Na tem pa ni morda kriva pomanjkljiva poštna zveza med Trstom in Piranom, ampak jedino le čudno zahtevanje c. kr. pošte, da pridi siromašen seljak, ki morda niti ne pričakuje pisma, (ker ta in oni pisma menda ne dobi svoj živi dan), d% naj pride torej taka stranka sama na poŠto po pismo, (ne da bi jo kdo opozoril na to), liki veletržci v Trstu in sploh po večih mestih, ki imajo — svoje posebne predale na pošti ter pošiljajo sleherni dan na pošto po svoja pisma. Od seljaka, bivajočega v okolici Pirana, pa se — vsaj po skromnem našem menenju — kaj tacega vendar zahtevati ne more. In vendar se je to dogodilo. Evo kako : Tukajšnji odvetnik g, dr. Miha Truden odposlal je dne II. marca t. 1. pismo neki stranki v Piran. Pismo je dospelo na Pošto v Piran dne 12. marca. Oboje je razvidno iz poštnih pečatov. Prošel je mesec dnij in še več, a ni bilo ne odgovora, ne pisma nazaj, kljubu teinu, da je ime omenjenega odvetnika tiskano na omotu, torej bi bilo zelć lahko najti oddajatelja, ako ni bilo morda možno vročiti pisma naslovniku. In glej, dne 23. aprila vrnilo se je pismo srečno iz Pirana v Trst v roke odvetniku dr. Trudnu 1 Na ozadju omota stoji napisano : „Abita in campagua uon presentavasi a ritirarla", po naše: Stanuje na deželi, ni došel ponje. — Dotično pismo praznovalo je torej „veselo Velikonoč" v Piranu in čudom se je čuditi, da niso Čakali še par mesecev na to, da pride ponj naslovnik sam,'ki niti ni znal o tem, da mu je pismo na pošti! Želeti bi bilo, da slavno c. k. poštno ravnateljstvo v Trstu, ki navadno rado ustreže takim opravičenim željam, odpravi tndi take nedostatke. Pomisliti je, da utegne naslovnik trpeti veliko gmotne škode, ako ne dobi pravočasno pisma, kojega vsebina je za njega morda bistvene važnosti. Grdoba v podobi učitelja. 841etni Ljudevit Chiades iz Gorice služil je poslednja leta v različnih avstrijskih in inozemski mestih kakor učitelj risanja na javnih šolah. Leta 1893. nastopil je tako službo na obrtno-nadaljevalni šoli v Piranu in svojej spretnosti imel se je zahvaliti, da je bil kmalu zatem imenovan voditeljem te šole. Svojo služb«) pa je zlorabljal „vrli" učitelj s tem, da je tekom dveh let počenjal s svojimi učenci najostudniše grehe proti naravi in nravnosti. To počenjanje prišlo je slednjič na dan, Chiadesa so takoj odstavili ter ga deli pod sodno preiskavo. Včeraj vršila se je proti tej grdobi razprava pred tukajšnjem sodiščem. Zajedno z „gospodom učiteljem" pa sta sedela na obtožni klopi dve žrtvi pohotnosti njegove, 16letni Fran Piccoli in 171etni Ivan Piccoli, kajti iste dve žrtvi sti nadaljevali „na svojo roko* „nauke" učitelja — risanja in voditelja šole. Brata Piccoli sta priznala vse, česar ju je dolžila obtožba, baš tako njiju „učitelj* Chiades. Poslednji pa je skušal izgovarjati s tem, da njegovo „duševno stanje ni normalno". No, sodišče spoznalo je krivimi vse tri obtožence ter obsodilo „učitelja* Chiadesa na tri leta težke, poostrene ječe, Frana Piccolija na štiri mesece in njegovega brata Ivana Piccolija na tri mesece težke, poostrene ječe. Liatnloa uredništva. V današnjem zjutranjem izdanja objavili Brno odgovor g. Vinka Dobrina na „Poslano" v „Narodu" radi „Kamniških pisem". Razume se ob nebi, da smo bili moralno obvezani dati priliko svojemu dopisniku, da se opraviči kakor ve in zna, kajti tu mora pripoznuti vsakdo, da tudi pri najbolji volji in skrajni miroljubnosti ni inogcl molčati na napad, kakoršeu jo bil oni „Vtič Kamničanov" v 89. itov. „Slovenskega Na, ko bodo v deželnem zboru kranjskem odločali — nemški glasovi. Takrat je bila strašna zamera in iz Lljubljane se nam je pisalo v zasebnem pismu, da „Edinost" piše — petrolejski! In danes V Dogodki govore ! Svojedobni kompromisi konservativcev z nemškutarji, Eostopanje konservativcev o vprašanju uliških napisov v jubljani, postopanje nekega konservativca v dnželnem šolukem svetu Kranjskem, dosledno nemško dopisovanje mostnega zastopa ljubljanskega z cesarskimi oblastmi t'/» najnoreji rulitvi v deželni Šolski svet in v deželni odbor govore nam, žal, le preglasno, kuko opravičena je bila naša tedanja bojazen, govord nam, da ho na Kranjskem res postali Jako čislano blago - nemški glasovi. Ali je res čudo v očigled takim vzgledom, da je mnogokdo jel soditi pesimistiški ? . Ali 8» opravičeni taki napadi, kakoršen je bil oni v 89. štev. „Slov. Naroda" na našega dopisnika, ki ni storil druzega, nego do je s kamniškimi vzgledi (morda preodkrito) podkrepil ono, kar mislijo o našem vaeobčnem položeni. .... mnogi, mnogi! K drugi točki! „Več KamniČanov" graja tudi nas, ker sprejemamo dopise dotičnega dopisnika „ukljub m e r o d a j-n i m o p o m i n o m". Udgovor na to očitanja je jako kočljiva stvar, ker moramo razobešati uredniške tajnosti, ako s.* hočemo opravičiti. Mi smo res dobili svojedobno i/. Kamnika od odliČn strani opomin, naj ne vsprejeniamo več dopisov od našega tamošnjega dopisnika. Ker pa — kraj vnega spoštovanja do one strani, od kojo nam je prišlo svarilo — nismo hoteli žaliti nassga dopisnika z odklonitvijo njegovega sotrudnistva, dokler se nismo prepričali o stvari, obrnili smo ss za svdt do moža, ki nam je poznan po svoji treznosti in po svojem rodoljnbju in o katerem smo vedeli, da prav dobro pozna kamniške razmere in osebe, kakor jih mi sami seveda ne moremo poznati, in ta mož nam je odgovoril o našein dopisniku : „ V tvojem idejalnem naziranju morda prestrog toliko gltdi na dolžnosti posamičnika da naroda kolikor Ž Izreka do človeka, nekoliko šovinist morda, sicer pa poštena duma skozi in *kozi, in jako nadarjen človek*. 8edaj pa vprašamo: ali je bilo opravičeno očitanje „VeČ KamniČanov" na našo adreso ? Ali smo grešili, da smo se nadalje vsprejeraali dopisa svojega kamniškega dopisnika ? Nismo, tem manje, ker lahko trdimo inimo vestjo, da naSa „Kamniška pisma' so bila vsikdar pisana v dostojni obliki in se niso nikdar dotikala zasebnega življenja kogar • si bodi, torej tndi niso mogla nikogar žaliti na njega osebni čusti. Javno delovanje in javne stvari so pa podvržene javni kritiki. Toliko smo hoteli napisati v svojo obrambo. Sicer pa naj se še kdo drzne trditi, da mi Slovenci zsostujamn ia drugimi „kulturnimi" narodi! Vsaj gledtS tona v polemikah smo res na višimi — fin de siccle ! Zaključuje nam je še zatrditi svojo moško besedo, da gosp. A 1 o j z Benkovič nI v nikaki zvezi i našimi „Kamniškimi pismi". Najnovejše vesti. Dunaj 25. Cesar j« podelil ministroma bar. Glanzu in vitezu Guttenbergu naslov tajnega svetovalca. Budimpešta 25. Danes zjutraj je bil dvoboj med ministrom bar. Fejervaryjem in posl. Ber-nathom. Ustrelila sta vsak po jedenkrat, ne da bi bil kdo koga ranil. Potem sta se borila sabljami, in pri tem dvoboju je dobil Bernath prilično hudo rano. London 25. „Office Reuter" javlja iz Bulu-vaja 22. t. m.: Danes predpoludue napadla je četa angleških vojakov (300 moz) predstraže Matabelov, ki ao se približale že do 1 kilometer mestu. Vnel se je hud boj, teda dasi se je bilo nadejati, da angleški vojaki preženejo predstraže, morali so se umakniti v mesto, da ue bi jih strla ogromna sila sovražnikov. TrKovinaJKri tovtojuvke in vaati ilTVilrnpeita. Pšenica je*en 6.90— 6.81 H*«»ii<*a ** spomlad 189« 6 »47 —.— do 6.70. Oves za spomlad 6.42—»i.45 11* za spomlad 6.57- 6.69 Koruza za juli-avgust 4.14—4,15 rnaj-ji'"' 1896 8.94-3.95 Pšem«t. nova od 7* kil. f. 6*90-7'05 od 79 kil. t. 7'—7.10-, »d nO kil. f. 7.05-7.15 od Sl.kil. 7 10 —7*20, oil H2 kil. for. —.--Ječmen 5*80 protto 6'15—6-50. Pšenica: Trg bolje, omejene ponudbe pri ugodneai povpraševanju. Cene 5 nvč. dražje. Prodaja 30000 mt. st. Vreme: lep« Praga. Noradnlrtuii sladkor for. 16.20, oktoher-decembut- l4.9o. Pruga. Centrifugi novi, pnatavljno v Trs' s carino vred odpošiljate* precej f. 34"--34,50 Cono>»>««e 30.--3t>*25 Oetvm-m H7*25—87 50. V «luvai. 38*75 Kavi» 8»»mui gon spremljejo tudi z dopisnico. Izvrstne c. kr. jedino priv. škropilnice proti peronospori Inženirja Živica, ki so se splošno razširile zaradi svoje jednostavno sti trajnosti lahki porabno sti pri vsakem obdelovanju trtja i. t. d., prodajamo z garancijo po do-sedanjih, nizkih cenah. ivic i družb, v Trstu Prodajamo škropilnice tudi s posodami nove vrste. Obra ce s cenikom pošiljamo rado-voljno in franco. Izdeljujemo razprašilnike za žveplo in neprenehljiv« vinske stiskalnice itd. TovaraiSfco izdelovanje strojev in vsakovrstnih aparatov Ivan Schindler, Dunaj, Himlierg-Aparati in struji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarne slafl-Sčičarne, gostilničarje, mesarje, larje, sedlarje, tapetaije, itd., Mor tndi za gospodinjstvo, po najuižih \mmM cenah. Katalogi v slovenskem ali Hrvatskem jeziku z nad 300 podobami na zahtevale zastonj in franko, Obrniti se je naravnost do lastnika: IVAN SCHINDLER Dunaj - Himbavg. Liniment. Capsici comp. a sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mašilo; dobiva se pe 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh le-karnali. Zahteva naj se blagovoljno to gpločno priljubljeno d omače sredstvo a kratko kot . Richterjev liniment s „sita" ter nuj se previdnostno vsprejmejo le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko .sidro". Rickterjeva lekarna Pri zlatem levu" v Pragi. I ^ V • ;e kot CL prinif.s k bobovi kavi edfr.o zdrava kavina pijača. Dobi ae povsod, pol kile ik 2'j kr. Svarilo.' Znradi ničvrednih ponarejenih izdelkov jo treba paziti na izvirne aa-voje s imenom Kathreiner Podpisana javljava tužnim srcem, da je dne 9. t. m. po dolgi bolezni premi-nola nepozabna nama Marija M a g a ni a, rojena Klemen, v 36. letu svoje dobe, ostavivši dva otročiča. Dolžnost nama je, da izrečeva svojo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa še visokočastiti duhovščini, ki so nama izjavljali svoje sočutje ob smrti pokojnice ter skazali isti zadnjo čast, spremivši jo do groba. Bog poplačaj! Strane Hrenovioe. Anton Maganja, soprog. Fran Žitko, ujec. Razpis službe Pri „Tržaškem Sokolu" je izpraznjeno mesto alu^e« Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika. NatanCneje je poizvedeti pri upravništvu našega lista, ulica Molino piccolo štev. 3. IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj.