ŠoSsko obiskovanje z ozirom na nove šolske postave. Xa redno in pridno šolsko obiskovanje se opira ves napredek v šoli. Skoraj slehern učitelj — da ne rečem prav vsak — mi je tožil: Otroci bi gotovo bolje napredovali, ako bi le toliko iz šole ne izostajali. Ker ta malomarnost ia nerednost, zadolžena ali opravičena, naj več škoduje, da ne more šola prinašati ljudstvu zaželene koristi, poglpjmo na nove šolske postave, kako te skerbe, da se ti zaderžki odpravijo. V §. 4. novega učnpga in šolskpga reda so našteti vzroki, ki zlasti šolske zamude opravičujejo. Ti so: 1) bolezpn učenceva; 2) bolezen staršev ali splob svojih, ako ti postrežbe otrok zares potrebujpjo; 3) slabo vreme, ki je' nevarno za otroško zdravje; 4) zeld slaba fneuhojena) pota. Med tenii vzroki sta naj večkrat poslednja dva. Slabo vreme — burja (po Krasu), dež, snpg, mraz, povodnji, veliki zameti, hudourniki i. t. d., zlasti po zimi, zaderžuje, da ne niorpjo otroci iz oddaljenib vasi in hiš v šolo hoditi. Iz nied vseh šolskih zamud na deželi je navadno y5 takih, ki nastajajo iz slabega vremena. ATa slaba pota in daljavo do šole jib odpade Yfi. (^Tako sem izračunil iz nabranih sporočil o vzrokib slabega šolskega obiskovaDJa.) Razun tcli štirih vzrokov, kterih postava onienja, pripete se pri nas'in tudi drugod še drugi,' ki so še veči zadpržek, da otroci redno ne hodijo v šolo in kterib novi učni red kratko malo omenja. Skoraj v slebernem, gotovo pa v mnogih krajib, bode velika daljava do šole branila, da nekterih olrok ne bode nikdar v šolo, nekteri bodo bodili pa prav poredkonia in neredno. Otrok, ki ima do šole %, 3/4 ure, ali 1, 1 */„ uro in še več boda, res ne more ne slehern dan in ne redno o praveui času v eolo dohajati. Kako je tedaj ravaati s teini šolskimi zaoiudami? Zopet drugod in sicer v naj večih krajih bode tudi zanaprej paša in pastirstvo glavna ovira rednemu šolskemu obiskovanju; kajti J/4 šolskih zamud vzrokuje ravno paša in pastirstvo. Kako je ravnati v tem primerljeji? Prav pogostoma je revščina in siromaštvo krivo, da otrok zavoljo pomanjkanja obleke ne more v šolo hoditi. §. 5. učnpga reda sicer pravi, da naj krajno šolsko svetovalstvo pazi, da otrokom bipoma napravijo obleko tisti (starši, oskerbniki, varuhi), ki so po postavi dolžni zanj skerbeti; ali v djanji se bode tudi ta določba le težko izverševala. Daljava potov, pasa, revščina, ki (poslednja) je vzrok V6 šolskih zamud, so in oslanejo še dalje poglavitni zaderžki dobrenm šolskemu obiskovanju. Akoravno so tudi dospdanje šolske oblastnije — toda tudi premalo — na njib odpravo delale,*in akoravno se bodo sčasoma vsaj zraanjšali; vendar se popolnoma ne bodo mogli odpraviti. Kako naj pa okrajna in krajna šolska svetovalstva ravnajo glede opravičpvanja takih šolskih zamud, ki se pogostoma nahajajo in kterib nam poslava ne pojasnuje? Ta pravi: strogo in ostro; drugi: prizanesljivo; a jaz bi rekel: pravično in okoliščinam primerno. V nekterib krajjh in o posebnih časih res sfarši polrebujejo pri domu svojega otroka. Živina mora imeti svojega pastirja, malo dete tudi svojega varba; lujega posla ne morejo ne dobiti, ne plačati; prisiljeni so tcdaj, da svojega otroka ne radi v to porabijo. V takih in enakih primprljpjih naj nove šolske gosposke s starši prizanpsljivo in milostljivo ravnajo. Nasproti pa naj pustava velja, ako je zanikernost, svojeglavnost staršev ia sovraštvo do šole krivo nerednpga šoiskega obiskovanja. Po nabranih skušnjah izvira V5 šolskih zamud iz malomarnosti staršev. *) Veliko šolskih zamiid vzrokuje tudi revščina na Kranjskem, kjer je tako rekoč doma; kajti slehern učitelj mi piše, da siromaštvo tare Ijudstvo, da ne more za šolske namene, za duševno oiniko ničesar storiti. Tudi v tem slučaji naj se preveč ne pritiska staršev, kterih že tako tepe nadloga mi nesreča. V^endar pa s tetni besedami nočem reči, da naj se otroci ne priganjajo v šolo; nikakor ne! Ravno nasprotno je moja in mojih tovaršev priserčna želja! L •) Skupno so tedaj vzroki šolskih zamud na Kranjskem v tem razmerji: '/, pasa, '/5 slabo vreme, '/5 zanikernost staršev, '/„ revščina, '/6 daljava potov; bolezen otroška ali staršev in druge malenkostne ovire so tedaj le zelo poredkoma na poti pridnemu šolskemu obiskovanja. ' Fis.