DEMOKRACIJA
Leto I. - Štev. 7
Gorica - Trst, 6. junija 1947
Uredništvo In uprava. Gorica - Rlva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 10.— Naročnina: Mesečna L. 45.—
PoSt. <5ek. raS. St. 0-18187
Izhaja vsak petek
, Primorski dnevnik“ je dne 31. maja t. I. objavil na u-vodnem mestu, pod naslovom ,Samo takrat...“, zaključek razprave z nami. Med ostalim je napisal: „Človek, ki hoče pred našim narodom (prav: komunistično stranko, op. ur.) kaj veljati, mora imeti vse dokumente v redu . .. Kako je z vašo legitimacijo, gospodje okoli „Demokracije“? Kod ste hodili, kje ste bili in kaj ste delali takrat, ko je slovenski narod (pozabili ste dodati: v najboljši in žal zmotni veri, op. ur.) krvavel za svojo svobodo (pravilno: komunistično revolucijo, op. ur.) ?... Zakaj se skrbno skrivate za psevdonime, za velike in male začetnice ... Samo takrat, ko boste slovenskemu narodu {reci komunistični stranki, op. ur.) pokazali svojo legitimacijo, bo tudi slovenski narod (popravi: komunistična stranka, op. ur.) spregovoril... Ko si boste upali na dan s polnimi imeni, bomo svoj zaklepaj odprli. Do takrat
■	■	■	V	V
z bojišča
Prav dobro veste kdo smo, ki demokratičnih pravic nismo sprejeli kot miloščino iz vaših rok, marveč smo si jih sami vzeli po vseh božjih in člove-
„ ljudsko oblast. “ Kdaj boste končno tudi javno priznali v največji blagor našega naroda, da je vaša narodna in politična „ legitimacija“ najpredrznejši falzifikat? Če vam vaša narava sploh to dopušča, ukinite pravočasno in povsod ustanove nasilja, da zmanjšate narodu
ških postavah. Če pa se neka- nesrečo in trpljenje, pustite
teri naši sotrudniki namenoma s polnim imenom ne podpisujejo, ne delajo tega zaradi svoje preteklosti, marveč le zaradi osebne varnosti. Za domače politične nasilnike je to sramotni znak terorističnih razmer, v katerih živimo. Prizadetim ni v čast, da se morajo nekateri posluževati za izvajanje demokratičnih svoboščin še vedno metod, ki smo se jih morali posluževati pod sovražno zasedbo.
Gospodje, okoli ^Primorskega dnevnika," predno ste smeli zahtevati tudi formalno objavo naših imen in našo izkaznico, bi morali najprej sami zadostiti potrebnim pogojem. Predvsem bi morali črtati s svojega lista podnaslov splošne politične neodgovornosti „Glasilo Osvobodilne fronte za Sloven-
z vami odpravili." s ko Primorje, “ priznati, da
opoziciji nesmiselno in brezupno zadrževani svoboden razmah, dovolite ji tisk in politične stranke ter razpišite tajne in svobodne volitve, predno vos ona k temu prisili. Tedaj ne bodo stopili pred vas le posamezni pogumni možje, marveč bo stopil ves naš narod.
Narod nam zaupa
Končno je zelo značilno, da naš narod, ki sprejema iskrene demokratične misli našega lista kakor žejni odrešilno vodo v puščavi, prav malo zanimajo imena oseb, ki stoje za „ Demokracij o.“ On nam sledi z globokim zadoščenjem, oddihom in zaupanjem, prepričan, da more biti v teh razmerah nosilec lepe misli le pošten in značajen človek, ki gre ravno svojo pot, prezirajoč vse težave
pa smo Tako!
Postaviti se na tako stališče se nam zdi zelo neprevidno in taktično kaj malo spretno. Že enkrat ste napisali, da nimate sicer namena spuščati se z nami ,v polemiko niti načenjati diskusijepa ste prelomili besedo in že ponavljate isto napako. Zelo nas zanima, ali je tokrat vaš sklep trdnejši.
SSaba pretveza
Ne glede na to imamo vaše stališče za klavern, s slabot pretvezo prikrit beg z idejnega' jjačelnega in stvarnega bojišča in za beden zaključek razprave, ki sc po splošni sodbi ni za vas nič kaj ugodno razvijala.
Z vami, gospodje okoli primorskega dnevnika,“ bo namreč zelo lahko delo vse dotlej, dokler se odkrito, tudi v besedi ne postavite na totalitarno, diktatorsko in breznarodno komunistično stališče, kakor ste sc postavili v dejanju. Tako ustavi. V zasebnih razgovorih \ ne bomo sledili, ker so na tem pa prihajate nujno v neresno že uvidevate in zaskrbljeno j žalostnem poprišču doma in protislovje sami s seboj in \ priznavate, da imate najmanj \ zato nedosegljivi. To bitko bi nam olajšujete delo. Prizna- [ 80 do 90 % našega naroda j mi gotovo zgubili, ker smo varno, da bi bili kot odkriti proti sebi in vendar se še ve-' preveč uklenjeni v spone kul-
j je glasilo samo komunistične in nevarnosti.
' stranke in objaviti 'imena nje- Na imena polagajo ^ težižče
nega stvarno odgovornega vod- te tisti, ki se boje načelne in
stva, ki se po starem pravilu stvarne razprave in bi jo zato
„konspiracijea vedno skriva v radi speljali na področje oseb-
ozadju, v ospredje pa postavlja nih napadov in klevet ter tako
le neznatnejše osebe, ki jih v skušali odvrniti pozornost na-
potrebi ni škoda niti zatajiti šega naroda od usodnih os-
niti žrtvovati.	novnih vpralanj, za katera gre.
_ .	.	.	.	V tem pogledu ne bodo uspeli.
Potvorjena izkaznica NqM ^ je v mši dob% in
Kljub vašemu „zaklepaju“ pravični stvari, a prav tu, v tvegamo protivprašanje: Kake j samem jedrn-, jg najbolj je z vašimi papirji, gospodje1 ranljivo mesto. M bomo ostali okoli,,Primorskega dnevnika?" pri načelni razpravi in se za Na katerih svobodnih volitvah nobeno ceno ne bomo dali spe-z enakopravnim tekmovanjem Ijali od nje. O osnovnih vpra-vlade in opozicije pa vam je, sanj ih našega naroda pa bodal naš narod ta in v Jugoslaviji mo razmišljali in pisali ne vladno"ali zastopniško poobla- glede na to, ali nam bo , Pri-stilo, ki si ga lastite ? Kdorj morski dnevnik“ odgpvarjal ali si lasti pravico pregledovati ne, saj nam vendar ne gre za papirje drugemu, jih mora kake nesmiselne polemike za-imeti najprej sam v redu. Sami \ radi polemik, marveč pišemo dobro veste, da te pravice ni- \ za boljšo usodo Slovencev, ma vsak potepuh, ki ga slu- Tistim, ki so močni v močvirju čajno na cesti srečate in vas sumničenj, zavijanj in podtikanj
komunisti mnogo bolj nevarni, kakor pa ste, odkar ste se samo na zunaj „podemokratili“ in „ponarodili“ a v notranjosti in dejansko ostali, kar ste bili.
Mi smo dali razpravi z vami dostojen in načelen značaj, ki končno nima prav nobene zveze z ljudmi. Gre za stvar v vsej njeni globini in širini in ne za osebe. Na vsak vaš očitek smo odgovorili stvarno in brez strasti, ker smo mnenja, da kleveta ne samo da ni dostojna, marveč tudi ne more biti nadomestilo za dejstvo, kakor nekulturno mislijo nekateri naši nasprotniki. Ostali ste nam dolžni odgovor na mnoga stvarna vprašanja, ki so načelne važnosti in vredna razčiščenja ne glede na to, kdo jih je ali bi sprožil.
Dobro nas poznate
Kljub temu čitatelji „Demo-kracije“ dobro vedo kdo smo njeni izdajatelji in prav tako veste tudi vi, ki imate vse policijske poizvedovalne pripomočke. Če pa naših imen samo uradno morda res še ne poznate, tedaj vas v vaše pomir-jenje zagotavljamo, da se bo to prej ali slej zgodilo kot neizbežna nujnost smisla in potreb naše politične delavnosti. Tega trenutka pa si ne bomo pustili zaukazati od vas, marveč ga bomo sami določili po koristih naših namenov.
dno brez sramežljivosti greste i turne dostojnosti.
Naš odnos do Italijanov na tržaškem ozemlju
Nad tisoč dvesto let živimo in trpimo Slovenci in Hrvati skupaj s svojimi sosedi italijanske narodnosti na kršnih primorskih tleh. Priroda in zgodovina sta nas priklenili na ta kos zemlje med Snežnikom, Triglavom in Kaninom tja do najjužnejših istrskih čeri na Jadranu. Tu je stična Črta med Slovani in Romani. Koliko kug, lakot, vojn in drugih šib je šlo v tem času preko nas! Preživeli smo bizantinsko cesarstvo in vladavino frankovskih kraljev. Preživeli smo srednjeveške vladavine patriarhov, grofov in knezov. Priče smo bili zatona beneške republike in razpada avstrijskega cesarstva. In pomagali smo zrušiti fašizem in nacizem. Ali narodi na teh tleh - Slovenci, Hrvati in Italiani so ostali.
Med nami in italijani je bilo na tem ozemlju tekom zgodovine dosti trenj in spornih točk. Zlasti od revolucije 1848. leta naprej, s katero je začel za Slovence in Hrvate gospodarski, socialni in politični preporod. Medtem ko so hoteli ohraniti naši italijanski sosedje svoje
stare gospodarske in politične postojanke in predpravice, pridobljene za časa političnega spanja slovenskega ljudstva, je šlo nam za narodno in gospodarsko osvoboditev po novih načelih svobode in enakosti. Boji so bili trdi in neizprosni, kot naravna posledica politično prebujajočega se slovenskega človeka. Ali bili so nekrvavi in z malimi izjemami so se odigravali v mejah kulturne dostojnosti. Ako bi bili naši italijanski sosedje malo bolj poznali našega človeka in njegovo dušo, bi bili razumeli njegovo borbo, ki ni bila osva jalna, ampak izključno le borba za najosnovnejše človečanske in narodne pravice, v skladu s splošno priznanimi načeli o enakopravnosti in svobodi evropskega človeka. In bilo bi prihranjeno mnogo narodnega preziranja in sovraštva, ki ga je fašistični nasilni raznarodovalni poskus stopnjeval do skrajnih mej.
Zadnja svetovna vojna je dokazala, da je narodna nestrpnost, šovinizem in politično nasilje nad civiliziranimi narodi
zmota in zločin, ki se neizbežno maščuje in strmoglavi samega nasilnika. In po teh bridkih izkušnjah si Slovenci in Hrvati ter Italijarli na Primorskem z»pet gledamo iz oči v oči kot tisočletni sosedje. Ali ni bilo že dovolj preziranj, sovraštva, bojev in izkušenj med nami ?
V življenju odloča sedanjost. Preteklost je predmet spominov in zgodovine, ki nas zanima, v kolikor črpamo iz njenih zmot in resnic nauke in smernice za sedanje življenje. Potegniti moramo črto čez preteklost in urediti naše razmere na tržaškem ozemlju z našimi sosedi Italijani na podlagi medsebojne strpnosti in spoštovanja, na načelih enakopravnosti, svobode in pravičnosti, ki zahteva popravilo vseh kulturnih in gospodarskih krivic, ki nam jih je prizadel fašistični režim.
Svobodno tršaško ozemlje je sicer zemljepisni nestvor. Ali mirovna pogodba je podpisana in z njo nam je za enkrat računati kot z gotovim dejstvom Spričo te stvarnosti le želimo, da bi bil Trst most in ne prepad med Italijo in Jugoslavijo.
Pričakujemo, da bodo stvarno misleči možje med našimi italijanskimi sosedi razumeli to naše stališče. In prepričani smo, da bodo za mirno sožitje med obema narodoma, ki se ima zgraditi na podlagi načel, ki jih vsebuje tržaški statut. Predvsem je odločilen7. člen: „Urad-na jezika na Svobodnem o-zemlju sta italijanščina in slovenščina. —• Ustava bo določila pod katerimi okolnostmi se bo mogla hrvaščina uporabljati kot tretji uradni jezik". Od tod izvira', da bosta že od vsega začetka italijanščina in slovenščina enakopravna državna jezika. Ravno tako izhaja iz gornje določbe, da bodo mogli državljani, z mednarodnim dogovorom zajamčeno pravico, rabiti pred sodiščem in pred vsemi upravnimi uradi svoj materinski jezik, italijanščino ali slovenščino in prejemati rešitve v tem jeziku. Naravna in pravna posledica statutarno določenega načela
0 dveh državnih jezikih, je tudi dolžnost države, skrbeti na enak način za kulturne, socialne in gospodarske potrebe italijan-
1 skega in slovenskega prebivalstva. In iz istega načela izvira druga nujna posledica: enakopravnost dveh narodov brez
| ozira na njih številčno moč. Tako da slovenski narod na Svobodnem ozemlju, kjer je številčno v manjšini, državno-pravno ni manjšina, ampak je z italijanskim narodom enakopraven državni narod.
Naloga ustave, ki jo bo izdelala narodna skupščina pa bo, da praktično izvede v podrobnostih gornje načelo na vseh področjih. Na teh osnovnih načelih bo treba zgraditi za bodočnost sožitje Slovencev, Hrvatov in Italijanov na tem področju. Ali vsa pisana načela so zaman, ako ni dobre volje, medsebojnega spoštovanja, strpnosti in pravičnosti, ki so odraz demokratičnega pojmovanja življenja, kakor ga mi razumemo.	A.
Aretacije
v Ljubljani
Iz Ljubljane smo dobili vest, da so organi OZNE aretirali:
Gospo Engelman, mater iz zaporov OZNE v Ljubljani nedavno pobeglega g. inž. M. Engelmana in znano slovensko javno delavko;
Gospo Pavlo Hočevar, prav tako znano in po javnem delu zaslužno slovensko ženo;
Gospoda Jožeta Černigoja, njegovo ženo in hčerko Vido.
Aretacije so povzročile splošno pozornost, zgražanje in obsodbo.
Za pravice Slovencev v Italiji
Spričo sedanjega stanja stvari in bližnje dokončne odobritve mirovne pogodbe med zavezniki in Italijo, je Slovenska demokratska zveza v Gorici naslovila v odločilnem trenutku zasedanja italijanske ustavodajne skupščine na njenega predsednika in na predsednika vlade, spomenico za pravice Slovencev, ki bodo po ratifikaciji mirovne pogodbe ostali v območju Italije:
Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze v Gorici ima čast zaprositi Vas, gospod predsednik ministrskega sveta, in Vas, gospod predsednik italijanske ustavodajne skupščine, da uvrstite med predmete, ki naj jih ministrski svet obravnava in ustavodajna skupščina razpravlja, tudi posebni statut, ki naj se nanaša in zajamči pravice slovenskega ljudstva, ki ostane po ratifikaciji mirovne pogodbe v mejah italijanskega ozemlja.
To ljudstvo hoče uživati popolno enakost pravic kakor prebivalci italijanskega jezika, v okvirju posebnih določil, ki naj obvarujejo narodni značaj in kulturni ter gospodarski razvoj skupine slovenskega porekla.
Taka zahteva po posebnem statutu za slovensko ljudstvo temelji poleg naravnega prava tudi na členu 15 mirovne pogodbe, ki predvideva objavo posebnih zakonodajnih ukrepov, ki naj zagotovijo vsem osebam spadajočim pod italijansko pravno območje, „ne glede na raso, spol, jezik in vero, uživanje človečanskih ir. temeljnjih sboboščin, vštevši svobobo izražanja misli, svobodo tiska in objavljanja, svobodo verskega obreda, svobodo naziranja in združevanja".
Kakor so že bili izdani zakonodajni ukrepi za francosko ljudstvo iz doline Aosta, in za nemško prebivalstvo v Bolcanski in Tridentinski provinci, tako je logična in naravna posledica, da se enake pravice določijo za Slovence, in še posebno, da se jim zajamči:
a) poučevanje v njihovem materinskem jeziku na osnovnih in srednjih šolah ;
b) raba slovenskega in italijanskega jezika na temelju enakopravnosti, v javnih uradih in uradnih spisih in imenska dvojezičnost;
c) pravica poprave priimkov, ki so bili preoblikovani v italijanske za časa fašističnega režima ;
d) olajšava zopetne pridobitve italijanskega državljanstva tistim Slovencem, ki so ga iz katerega koli vzroka zgubili za časa fašističnega režima, in še posebno prebivalcem iz Kanalske doline v Videmski pokrajini;
e) priznanje veljavnosti spričeval srednjih šol in visokošolskih diplom doseženih na Svobodnem tižažkem ozemlju;
f) enakost pravic do javnih" služb, da se doseže odgovarjajoče sorazmerje uradništva dveh narodnostnih skupin;
g) nova razmestitev slovenskih vasi, katerih občinski sedež bo priključen k Jugoslaviji in njih morebitno oblikovanje v avtonomne občine, s .pravico pristopa drugih sosednih vasi;
h) sorazmerno zastopstvo pri upravi jezikovno mešanih občin.
Da pa se do.seže pravna in kulturna enakost dveh, na tem ozemlju živečih narodnosti, vidi Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze v ‘obnovi avtonomne furlanske pokrajine - iiključivši vsako in kakršno koli si bodi priključitev k beneški pokrajini - s sedežem v Vidmu, toda z dvema zbornicama in dvema deželnima odboroma, - enim v Vidmu in enim v Gorici - z zakonodajno in upravno oblastjo, ter potrebno povezanostjo, absolutno potrebni činitelj za mirno sožitje in medsebojno razumevanje Furlanov in Slovencev, ki želijo razviti in potrditi svoje prijateljstvo.
Vljudno upoštevajta, gospoda predsednika, med drugim tudi sledeče:
/) Da bo treba obnoviti goriško deželo v mejah njenega ozemeljskega obsega, kakor je bilo pred njegovo ukinitvijo, izvršeno z enostranskim nezakonitim činom od strani minulega fašističnega režima, v kolikor bo mogoče vsled določb mirovne pogodbe v novem ozemeljskem stanju.
2) Da je goriška dežela že izvrševala po zakonito pridobljenem pravu in v zadovoljstvo Furlaltov in Slovencev, ki tukaj živijo, zakonodajno in upravno oblast v ustroju avtonomije za krajevne zadeve gospodarsko socialnih potreb.
3) Da bo Slovenska demokratska zveza nudila, v prilog temeljnih načel zdrave demokracije, svoje odkritosrčno sodelovanje furlanskim sodržavljanom obnovljene avtonomne furlanske pokrajine, za dosego cilja skupnega blagra.
Blagovolita sprejeti, gospoda predsednika, izraze našega spoštovanja in naša iskrena voščila za blagor in za procvit italijanskega naroda, čigar usodo Vidva vodita, in ki bo gotovo zadostila pravičnim in zakonitim zahtevam slovenskega ljudstva v Italiji, potom svojih zakonodajnih činiteljev in predstavnikov.
Gorica, 21. maja \947,
Slovaška demokratska zveza
Ameriški senat Je ratificiral mirovne pogodbe
Ameriški senat je 5. junija t. 1. z 79 proti 10 glasovom ratificiral mirovne pogodbe s satelitskimi državami Nemčije. Manjka le še podpis predsednika Trumana. Za popolno veljavnost pogodb je potrebno, da jih poleg Vel. Bri-
tanije in Združenih držav, ki sta v glavnem to že storili, ratificirta še Francija in Sovjetska zveza in da vse štiri velesile polože ratifikacijske listine pri pariški oziroma moskovski vladi.
„ V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti!"
Cato Democratlcus
r
Od srede  do srede.
Zunanje politični obzornik:
29. maja; Ameriško zunanje ministrstvo je zanikalo novice, da bi Združene države grozile z ukinitvijo gospodarske pomoči Italiji, če bi komunisti stopili v vlado. — Turški ministrski predsednik Peker je izjavil amerištim dopisnikom, da je za izboljšanje prijateljskih odnošajev s Sovjetsko zvezo potrebno, da slednja opusti svoj namen kršit« turško ozemeljsko nedotakljivost. — Turški parlament je za nadaljnjih 6 mesecev podaljšal veljavnost prelTega sodišča za Carigrad in pet obmejnih pokrajin. — A-meriški uradni krogi so izjavili, da Avstrija ne sme storiti nobenega ukrepa, da bi zadostila sovjetski zahtevi za plačanje dolgov v zvezi z nemško imovino v vzhodni Avstriji; če bo zadeva prišla pred zavezniški nadzorstveni svet, bo ameriški pred- i stavnik dal svoj veto. — V Washingtonu so podpisali sporazum, ki dokončno ureja vojne račune med Nizozemsko in Združenimi državami. — Med Italijo in Argentinijo so pogajanja za gospodarski in finančni sporazum dosegla končno obdobje; Italija bo dobila 700 milijonov pezosov posojila; pogodbo bodo verjetno podpisali še pred 15. junijem.;
— Na laburistični konferenci v Margateu je govoril o britanski zunanji politiki minister Bevin. j Kongres je z ogromno večino j odbil vse predloge, ki so bili: nasprotni Bevinovi politiki. — i Vojaška guvernerja britanskega in ameriškega področja v Nemčiji sta objavila ustanovitev nemškega gospodarskega sveta, ki bo imel nalogo, da bo izdelal načrte za obnovo obeh področij.
— Britanska vlada je obsodila neopravičljiv zločin, ki so ga pred dnevi v severni Grčiji zagrešili banditi; slednji so napadli britansko vojaško misijo in ubili dva angleška vojaka. — Sovjetska zveza je Veliko Britanijo zapr osila za večje posojilo. — Jugoslovanski stalni delegat pri Združenih narodih dr. Jože Wil-fan je glavnemu tajniku Združenih narodov izročil svoje poverilne listine. — Pred zagrebškim sodiščem se je začela razprava proti skupini bivših ustaških voditeljev; med obtoženci sta tudi bivši vrhovni poveljnik ustaške vojske in vojni minister Kvater nik ter Paveličev finančni minister Vladimir Košak. — Maršal Čang Ka? Šeg je izjavil, da se bodo vojaške operacije nadaljevale, dokler komunisti ne bodo sprejeli mirovnih pogojev osrednje vlade.
30. maja s Na londonskem zasedanju posebnih namestnikov, j katero je določeno za 6. junij, | bodo razpravljali O vprašanju italijanskih kolonij na osnovi določb mirovne pogodbe z Italijo. — Predsednik senatnega odbo- j ra ZDA senator Arthur Vanden-berg je izjavil, da upa, da bodo v senatu v najkrajšem času razpravljali o mirovnih pogodbah s satelitskimi državami Nemčije.
— Ameriški zunanji minister Marshall je izjavil, da h tro napredujejo dela za program podpor v korist šestim državam in Trstu v višini 350 milijonov dolarjev. — Harold Stassen je izjavil, da bi Wal!aceova doktrina Ameriko spremenila v »narod potnih tovarišev, ki hodijo po zgrešeni poti.* — Ameriški general Spatz je Izjavil pred parlamentarnim odborom za nakazila, da so tri področja na svetu, na katerih bi lahko izbruhnila nova vojna. Ta področja so: prvo v zahodni Fvrdpi, drugo v bližini vzhodnih pacifiških otokov in tretje v centralni Aziji.
— Madžarski ministrski predsednik Ferenc Nagy je na madžarskem veleposlaništvu predložil svoj odstop. — Popoldne so v Margateu zaključili konferenco britanske laburistične stranke.
— Grške vladne čete so odbile j napad gveriijcev na mesto Flo-; rina; Izgube gveriijcev so znašale ! 83 mrtvih in 30 ranjenih. — Perzija je zaprosila Združene države ’ za 30 milijonov dolarjev vojaškega posojila, da bo modernizirala vojsko in policijo.
31. majai De Gasperi je naznanil, daje svoje delo za sestavo nove vlade zaključil z uspehom i ter daje oddal seznam ministapv predsedniku države. — V Londo- i nu je b'la zaključna seja dele- j gatov 38 držav, ki so v zadnjih , petih mesecih delali v skupnem odboru, ki se je bavil s preučevanjem begunskega vprašania. Funkciie tega odbora bodo zdaj prenesli na novo mednarodno begunsko organizacijo Združenih narodov IRO. — Turška policija je odkrila tajno pošiljanje orožja iz Romunije v Palestino. — Glasnik britanskega zunanjega ministrstva je objavil, da Ima Velika Britanija sedanjo madžarsko krizo za poskus komunistične partije, da bi se polastila oblasti.
— Za ministrskega predsednika nove madžarske vlade je bil
De Gasperi brez Togliattija in Združene države
Če se izkrca danes evropski A-merioan v starem svetu, je naravnost zaprepaščen nad napetostjo, ki vlada v Evropi. Če pa se izkrca v Italiji, lahko pričakujemo, da se bo verjetno izrazil tako, kot se je nedavno poameričanjeni Tržačan »Zii se mi, kot da sem prišel v norišnico.« Približno enako se je v začetku maja v radijskem govoru, ki ga je imel isli dan, ko je ameriški veleposlanik James Dunn pozval Italijane k Odporu proti nede-mokratskim silam, izrazil tudi sam
De Gasperi: .»Določene dele Italije].lija zaradi svojega politično-strate-preveva danes val panike in no- j škega položaja v Sredozemlju uži-losti...«	vala predvsem v Združenih drža-
Amerika in Evropa sta dva sve-, vah, pa je postajalo vedno bolj o-tova, izmed katerih je prvega voj- j čilno, da ne bo dobila rešilne po-na zadela le neposredno, dočim je j .moči, dokler ne bo izvedla notra-Evropo zadela v polno. Ta dva sve-j. n jih sprememb, ki bi pomenile tova pa živita različno življenje tu- j večjo varnost, da pomoč ne zgre-di v gospodarskem in duhovnem ši pi-avega namena. De Gasperi je pogledu. Zaradi tega ni čudno, če bil postavljen pred težko vpraša-dobi Američan takšen vtis o drža- .nje: ali še naprej voditi politiko
vi	najmanj štiridesetih političnih | več ali manj brezplodnih poizku-sti ank, kjer je veliko ljudi in ma- ] sov za gospodarsko utrditev na o-
lo	tirane. Popolnoma upravičena pa snovi koalicijske vlade ob sodelo-
reč kljub vsemu precej neugodno in nova vlada se bo morala boriti proti združeni levici komunistov in Nennijevih socialistov, katerim pa se bo verjetno pridružil tudi Sara-gat s svojo socialistično skupino.
Položaj je v tem oziru bistveno različen od položaja v Franciji, kjer igrajo socialisti popolnoma drugačno vlogo, saj je Ramadier sam socialist. Že obstoječi protiinflacijski program 14 točk, ki ga je sestavila prejšnja De Gasperijeva vlada, bo zdaj še poostren, pri čemer pa je popolnoma logično, da bo zaradi ostrine naletel ca odpor. Borba med demokristjani ter komunisti in soeialisti bo trda. Medtem ko se Nennijev socialist Ivan
Matteo Lombardi v Washington« na čelu italijanske finačne delegacije še pogaja za posojila, je njegova socialistična skupina doma Se prešla v prve napade. Jutri bodo verjetno izstopili z obširno akcijo tudi komunisti. »Eden izmed najsposobnejših komunistov za Leninom«, kot pravijo o 54 letnem Palmiru Togliattiju, ki je leta 1943 poleg o-stalih 17 vodilnih komunistov podpisal tako zvani »razpust« komin-terne, nikakor ne bo hotel izgubiti Stalinovega prijateljstva. Italija bo vsekakor imela dolarje, če pa bo imela tudi notranji mir, ostaja vsekakor vprašanje, ki nikakor ne bo samo italijansko notranje vprašanje.	T. L.
imenovan Lajoš Dinnyes. — Grški vojni minister je izjavil, da bodo vladne operacije kmalu zaključili z uspehom in da bo v Macedoniji obnovljen mir. — Pripravljalna komisija Mednarodne begunske organizacije je na svoji drugi seji v Lausanni razpravljala o prevzemu beguncev in razseljenih oseb z julijem 1947. — Zavezniški nadzorstveni svet v Berlinu ni mogel doseči sporazuma o znižanju zavezniških o-kupacijskih čet na manj kakor pol milijona mož.
1. junija; Nova madžarska vlada je prisegla. Izbira Dinnye-sa za ministrskega predsednika kaže usmeritev nove madžarske vlade proti levi. General De Gaulle je govoril o potrebi gospodarske in socialne obnove Francije, ki pa ni odvisna samo od naporov francoskega naroda, temveč tndi od ameriške pomoči. — De Gasperi je dal izjavo, da njegova vlada ne teži za strankarskimi uspehi, marveč k odločitvi za rešitev italijanskega gospodarstva. Ob 12. uri je nova vlada pred predsednikom italijanske države prisegla; sestavljena je iz krščanskih demokratov in neodvisnih. — Voditelj nemške socialdemokratske stranke Kurt Schumacher je govoril
v	Frankfurtu in silovito napadel Enotno socialistično stranko na sovjetskem področju. — V cesarski palači v Tokiu je prisegla nova japonska vlada, ki ji predseduje voditelj japonskih socialdemokratov Katayama.
2. junija s Preiskovalna komisija za Palestino bo predvidoma odpotovala v Palestino 6. junija. — Predsednik nemške socialdemokratske stranke dr. Schumacher je predložil, naj bi bil na sovjetskem zasedbenem področju plebiscit pod mednarodnim nadzorstvom, ki naj bi odločil, če želijo prebivalci tega področja stati ločeni ali se priključiti zapadnim področjem. — Zunanje ministrstvo Združenih držav je zaradi preučitve državnega udara na Madžarskem ukinilo dobave kreditov Madžarski.
— Jugoslovanska vlada je zavrnila ameriško protestno noto glede italijanskega imetja v tržaški pokrajini. Poročevalec a-meriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da jugoslovanski odgovor ni zadovoljiv.
3. junija s Komisija za sestavo avstrijske mirovne pogodbe ni na svojem zasedanju dosegla nobenega napredka. — Ameriški senat je začel razpravljati o ratifikaciji mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi državami Nemčije. — Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo David Lllienthal je pozval Združene narode, naj pohitijo z ustanovitvijo mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo, ki ne bo podvrženo pravici veta. — Voditelji treh najvažnejših indijskih strank so izjavili, da so pripravljeni sprejeti britanski načrt za Indijo. — V Pragi so otvorill drugi svetovni novinarski kongres. — Vojaški guverner ameriškega področja v Nemčiji je izjavil, da je anglo-amerlški gospodarski sporazum o ustanovitvi gospodarskega sveta in nemškega izvršnega odbora popolnoma nepolitičnega značaja.
- Avstralska vlada je odobrila petletni obrambni načrt; v ta namen so odobrili 250 milHonov avstralskih šterlinov — Grška vlada je vložila pri Združenih narodih novo pritožbo proti Jugoslaviji in Albaniji zaradi obmejnih kršitev.
4. junija a Bivši komunistični poslanec v nemškem državnem zboru dr. Loewenthal je zaradi težkih izkušenj na sovjetskem področju v Nemčiji izstopil iz enotne socialistične, t. j. iz komunistične partije. — Promet z valutami med Italijo in Švico je olajšan. Italijanski bankovci se lahko uvažajo v Švico in se jih tam lahko kupi. — Beograjski tiskovni urad zanika vesti o zbi-raniu jugoslovanskih čet na meji Grčije.
je bila tudi pripomba De Gasperi-ja, saj so poročila zabeležila ravno v nedavnem času v Italiji nešteto izrodkov, ki gotovo ne morejo biti izraz politične uravnovešenosti tega
vanju, a istočasno sabotiranju vseh naporov s strani komunistov ter si tako izpodkopavati tla za ugodni izid jesenskih volitev, ali pa odstopiti in prepustiti nehvaležno nalogo
že itak po naravi temperamentnega ] drugim. Izbral je odstop, naroda.	Pustil	je sicer možnost	svojega
Italija, ki jo je vojno -politični ] sodelovanja odprto, vsekakor pa je rezvoj kot bivšo sovražno državo, j bilo jasno, da si. je prej želel miru ki še vedno nima urejenega med- j zase in za svojo stranko, kot pa narodnega položaja, postavil v Sre-! ponovnega prevzema odgovornosti dozemlju tik za železno zaveso, sto-j prj ze]0 poslabšanem ravnovesju pa danes na pot, ki bo enako kot strank desnice in levice. Zadnji čas razvoj v Franciji polna najostrej- s0 komunisti v Italiji dosegli po-ših zapletljajev, izvirajočih iz veli- membne uspehe, predvsem na dveh ke bitke med vzhodom in zahodom. ■ popriščih; prvo je zavladanje ko-
Presenetljiva rešitev zadnje, 18 dni trajajoče vladne krize, v katere prvem rzapletu niso vsi pričakovali takšne končne rešitve, postavlja De Gasperija, enako kot včeraj v Franciji Ramadierja, v ospredje kot dva človeka, ki tudi za ceno izgube o-sebnega in strankarsko političnega prestiža rešujeta nekaj več, kot je samo italijanska ali francoska notranja kriza.
munistov v Confederazione Generale del Lavoro, kjer so ostale skupine slučajno ali zaradi nesposobnosti izgubile možnost vplivnega sodelovanja in je popolni gospodar ie pomembne delavske organizacije komunist Di Viltorio, drugo pa je bil komunistični uspeh na Siciliji, kjer je zmagal tako.zvani »Ljudski blok«, ki je zbral 34.5% vseh oddanih 'glasov (in to na Siciliji, ki
Padle so sicer izjave, da je ita- je lani ob priliki referenduma o lijanska vlada le vlada brez komu- vprašanju monarhije glasovala nistov, ne pa vlada proti komunistom, toda zdi se verjetno, da bo reakcija komunistov takšna, da vlada ne bo mogla ostati le pri o-brambnem stališču.
Togliatti je prej presenečen, kot pa si svest, v kakšen položaj je bliskovito in zanj preuranjeno prišel. Vsekakor pa je gotovo, da si bo >11 Migliore«, kakor ga naziva jo njegovi strankarski tovariši, ki si lahko laska, da je eden izmed redkih zahodno-evrcpskih komunistov, ki uživajo Stalinovo osebno zaupanje in prijateljstvo, kmalu opo- j stanku italijanskih veleposlanikov mogel ter v okviru splošnega na- [ Washingtona, Londona, Pariza in črta komunistične protiofenzive pro- ] Moskve, predvsem pa poročilo, ki ti Trumanovi doktrini odigral svojo vlogo, kot jo je netankočutno, kot ugotavlja revija »Time«, odigral v letih po nastopu fašizna, ko je prišel iz Moskve ukaz, da je treba uničiti italijanske socialiste (ne glede na to, da so se uprli fašizmu), j da se je De Gasperi odločil za1 češ da »sabotirajo« revolucijo, j temeljilo operacijo, ki bo prinesla:
za monarhijo). Demokristjani so dobili le 29, qualunquisti pa 14% glasov, kar so gotovo slabi izgledi za jesenske splošne volitve, pri katerih pa mislijo komunisti, kot so žo napovedali, nastopiti pod privlačnim naslovom »Ljudskega bloka«.
Pomoč Amerike
Poskusi Nittija in Orlanda pri reševanju krize niso prinesli rešitve. Morda so bili razlogi, ki so jih preučili na nedavnem rimskem se-
ga je prinesel iz Wasliingtona italijanski veleposlanik Tarchiani in še in še morda zagotovila, ki jih je dal ameriški veleposlanik v Rimu Dunn, tako prepričevalna in potreba po rešitvi lire tako velika,
Udar na Madžarskem
Prejšnji teden so komunisti izvršili na Madžarskem državni udar.
Madžarska je že po prvi svetovni vojni doživela nekaj mesecev komunistične vlade pod vodstvom Bele Kuna. Strašna izkustva tiste kratke dobe so zadostovala, da so naredila deželo nedostopno za komunistične nauke. Po zlomu tega nasilja so se ta izkustva globoko vtisnila v spomin madžarskega ljudstva, ki je trideset let pozneje celo pod zasedbo sovjetskih čet pri volitvah od ločno odklonilo komunistično stranko; dobila je komaj 17% glasov, medtem ko je stranka malih posestnikov dobila 60%.
Toda ta volivni poraz je komuniste prepričal, da morajo uporabiti druga sredstva za dosego oblasti. Pod pritiskom sovjetskih zasedbenih oblasti so najprej prisilili stranko malih posestnikov, da je pristala na skupno vlado s komunisti in socialisti. Svoje sodelovanje so komunisti izkoristili za »pronicanje" v državno upravo. S pomočjo sovjetskih zasedbenih oblasti so uprizorili proces proti skupini visokih državnih in vojaških uradnikov, ki so svoje-časno vrgli Horthyjev režim, češ, da so pripravljali državni udar za čas po umiku sovjetskih čet, ko naj bi obnovili Horthy-jevo vlado.
Ko je Truman s svojo izjavo o podpori deželam, ki jih ograža novi totalitarizem, sprožil politiko odpora proti sovjetskemu imperializmu, so se Sovjeti pripravili na utrjevanje svojih položajev. Preprečili so sklenitev avstrijske mirovne pogodbe. Tako so zavlekli umik sovjetskih čet iz Madžarske in' Romunije ter si zagotovili za daljšo dobo vpliv v teh deželah. Ro-
munski ministrski predsednik Peter Groza je pričel slabiti madžarski odpor s ponudbami o »carinski zvezi", komunisti pa so manjšali nekomunistično večino v parlamentu z aretacijami in ustrahovanjem poslancev.
Tako smo doživeli aretacijo tajnika stranke malih posestnikov Bele Kovacsa. Pri zasliševanju naj bi priznal, da je bil v zvezi z obsojenimi zarotniki. Obremenjeval naj bi tudi ministrskega predsednika Fe-renza Nagy-ja. Ko je ministrski predsednik Nagy v Švici izvedel za obtožbe, je odklonil vrniti se v domovino. Po njegovem odstopu so sestavili novo vlado pod vodstvom komunis*om naklonjenega Lajoša Dinnyesa, člana stranke malih posestnikov.
V	mednarodnem življenju je madžarski »državni udar" vzbudil veliko razburjenja. Ne smemo pozabiti, da je Madžarska dežela, ki je pod sku-pinim zavežniškim nadzorom, da so se zavezniki obvezali na Jalti in v Potsdamu, da se bodo medsebojno obveščevali o vseh »važnih" zadevah zasedenih dežel. Doslej tega Sovjeti še niso storili v primeru »zarote" ministrskega predsednika Fe-renza Nagy-ja. Ameriški senator Vandenbergje ravnanje Sovjetske zveze označil kot »ogra-žanje svetovnega miru", o katerem bo morda potrebno obvestiti ustanovo Združenih narodov. Tako lahko pričakujemo, da s poslednjo izjavo novega madžarskega ministrskega predsednika Dinnyesa, da je vse jv redu, vendar ne bo vse »v redu". Vsekakor pa je madžarski primer značilen za razvoj mednarodnega položaja, ki se po mnenju nekaterih stalno slabša.
(Togliatti je takrat po razhodu z Ignacijem Silonejem, ki se s tem ni strinjal in zato izstopil iz komunistične stranke, izpolnil ukaz in oddal imena socialistov na določeno mesto.) Začetki akcije se že
\) možnost izčrpavati obljubljeno posojilo 100 milijonov dolarjev, kar je bilo De Gasperiju zagotovljeno ob priliki njegovega januarskega o-biska v Združenih državah; 2) mož e ost dogovora o kratkoročnem
kažejo, da si so trenotno omejeni' posojilu v znesku 500 do 600 mili-zgolj na časopisno polemiziranje: De jenov dolarjev, o čemer razprav-
na v Washingtonu posebna misija pod vodstvom poslanca Lombarda; 3) dodelitev na Italijo odpadajoče kvote ameriške p ost-L’N li RA pomoči v celotnem znesku 350 milijonov dolarjev; 4) možnost razprav za kasnejšo dolgoročno posojilo, ki si ga želi Italija v znesku 2 milijard dolarjev. Poleg tega je podana nožnost, da dobi Italija v letu 1947 180 milijonov dolarjev iOd Zdru-
Gasperi je obtožen, da je izvedel nedemokratski »državni udar«.
Ozadja vladne spremembe
Kakšna so bila ozadja komaj rešene italijanske vladne krize? Močan poudarek je bil vsekakor na gospodarstvu, čeprav to ni bil edini razlog. Italija je bila že dolgo v slabem gospodarskem položaju ter je delala obupne poizkuse, da Ženih držav m ustanove UNRRA, se reši pred inflacijskim polomom, kar je letošnja kvota velike ame-Dva in pol milijona brezposelnih, riške politično - obnovitvene akcije potreba po uvozu živil (tudi letos za dobo treh let v znesku 21 mili-bo morala še p/ed žetvijo uvoziti en jard dolarjev (v letu 1948 bi dobila ■milijon in pol ton žita, nad dve Italija iz istega načrta 360 inilijo-tretjini iz amerifikih virov) ter nov, leta 1949 pa še 200 milijonov premoga (Italija ga potrebuje me- dolarjev, dokler se ne bi, kot ra-sečno 500.000 ton), državni prera- £ majo, v letu 1950 že lahko sama čun, za uravnovešeni e katerega bi vzdrževala).
»DoloSeni pomisleki« Združenih držav so, kakor to sledi iz Marshal-
Slovenska mladina vstaja!
Italija potrebovala po izjavi bivšega guvernerja italijanske narodne banke in sedanjega finančnega lovoga brzojavnega pozdrava in za-
strokovnjaka v novi De Gasperijevi vladi Einaudija okoli pol milijarde dolarjev, vse to so bili razlogi, da
gotovil novi De Gasperijevi vladi, zdaj verjetno odpadli in Italiju, ki ie dobila doslej od njih že lepo vso-
je Italija zašla v slepo ulico, iz (0 goo milijonov dolarjev, lahko ra-katere je bilo komaj še videti iz- juna na močno gospodarsko podhod. Drugi razlogi so bili notranje poro p0d pogojem seveda, da bo no-in 'zunanje političnega značaja, tranjo sedanji režim lahko vzdržal-Kljub naklonjenosti, ki jo je Ita- Razmerje sil v parlamentu je nam-
Visoka ameriška osebnost je koncem lanskega leta izjavila : »Živimo v 25. letni ideološki revoluciji. Vsak izobraženec je potegnjen vanjo, hočeš ali nočeš."
Da, boj za svetovni nazor, boj za celotni pogled na svet, boj za vse - to je ideološka revolucija in za to gre danes!
Lenin se je moral za zmago v sovjetski revoluciji bolj kot boljševiški moči zahvaliti nihilističnemu ruskemu izobražen-stvu. Lenin je nad dvajset let pripravljal ideološko pot ko munistični revoluciji in le nekaj let je organizacijsko in vojaško pripravljal oboroženo vstajo.
Priprava in izvedba komunističnih revolucij je po vsem svetu enaka. Komunistične revolucije delimo v tri obdobja: I. ideološka priprava, II. organizacijska priprava, III. oborožena vstaja.
Ustavimo se le pri ideološki revoluciji, ker je prva, najvažnejša in najbolj prikrita. Ko munizem hoče človeka najprej ideološko zmesti, da potem v bolnem ideološkem stanju sprejme komunistična načela -
»ta atentat na zdravo pamet". Komunizem v človeku pod raznimi krinkami ubije idealistični svetovni nazor in čut za svobodo in narodnost. Na njuno mesto postavi Darvvninov in Marxov opičji materializem in nomadski internacionalizem. Komunizem tako človeku vzame dušo, njegov jaz. Zloglasni kulturni boljševizem je še zelo znana »firma" iz najnovejše slovenske zgodovine.
Komunistična ideološka revolucija je predvsem atentat na izobražence ter na akademsko in dijaško mladino, ker ti vodijo oziroma bodo vodili narod. Zlasti v zaroti proti mladini komunizem dokazuje, da je do skrajnosti brezvesten, Komunizem je bil prvi, ki je mladini potisnil v roke revolver.
Komunizem je opij za mladino! S tako mojstrsko pretvezo se ji zna približati v oblačilih fizkulture, manifestacij, boja za narod. Idealizem mladine je nekaj svetega, zato bodi tembolj zavržen tisti, ki ga tako izrablja. Komunizem mladini vzame njeno idealistično svetovno in nacionalno prepričanje ter jo spremeni v
brezčutne politikante.
Komunizem je najbolj mojstrsko organiziran in najbolj fanatičen totalitarizem, kar jih pozna človeška zgodovina. Cele države, celi narodi morajo služiti politični zaroti ene same stranke. Tudi mladina je majhno kolesce v tem stroju. Zato se ne smemo čuditi, če komunizem mladino od mladih pijonirjev do zrelih akademikov meče v vrtinec politike.
Mladina mora piti politični strup sovraštva in rušenja. Komunizem mladino militarizira, jo uniformira in obleče v prisilni jopič ene misli in ene stranke. To je moderno jani-čarstvo! Nekdaj so se janičarji vračali v domovino ter nevede pobijali svoje brate. Včasih so našega mladega človeka učili, da je Slovenec, danes - da je komunist. Včasih so ga učili, da so njegove i-deje - vodnice mati, domovina, Bog, danes - da je njegov cilj svetovni prevrat.
Komuninem pred našimi o-čmi ubija duhovno in moralno stotine, tisoče mladih ljudi. To je velika tragika mladine v komunističnem objemu.
Toda čujte - slovenska primorska mladina že vstaja in začenja izvajati čistko svojih vrst. Delavska, kmetska in dijaška mladina v Slovenskem Primorju kliče komunistom: „Proč roke od nas! - Naš program nista politikanstvo in zločin, ampak svoboda, človek, izobrazba in slovenstvo."
Slovenska primorska mladina je izrekla svojo besedo! Hočemo biti dobri delavci, dobri kmetje, dobri izobraženci, hočemo biti predvsem dobri Slovenci! Pot slovenskega naroda ne gre v zaton, ampak v vstajenje in pri tem bo častno sodelovala slovenska demokratična mladina.
Slovenska demokratična mladina Trsta.
SKRAJNOSTI SE DOTIKAJO
Mussolini: „Ustvariti hočemo korporativno skupščino brez opozicije. Nočemo opozicije in je ne potrebujemo . . . Opozicija je nepotrebna poslovanju zdravega političnega režima in odveč v tako popolnem režimu kakor je fašistični".
Stalin: „Naša družba sestoji izključno iz svobodnih delavcev mesta in vasi... A čim ni razredov, čim meje med razredi zginejo ... ne more biti ugodnih tal za ustvarjanje strank .. . kjer ni več razredov, ne more biti več strank“.
GOSPODARSTVO :
Italijansko gospodarstvo na križpotju
Z rešitvijo ital. vladne krize, ki je prinesla odklon na desno, je nekoliko ponehala ona stalna napetost a inflacionistično težnjo, kateri smo bili priča v drugi polovici meseca maja. Zlatniki, ki so dosegli ceno tudi preko 8000 lir za j komad, so se zopet povrnili na 6800, medtem ko je padec pri prostih valutah mnogo manjši. Dolar se še j vedno suče okrog 790 in švicarski frank okrog 205 lir za edinico. U-radni tečaji za izvoz (t. j. za onih j 50% izvozne vrednosti, ki ostanejo izvozniku na prosto razpolago) so pa še vedno ostali napeti in niso prav nii popustili (dolar 950—970, aterlina okrog 3800, švic. frank; 340—250).
Kaj nam povedo te številke? Ona nam jasno kažejo dvoje: da ▼saj trenutno popušča strah pred notranjimi gospodarskimi' dogodki j (kateri naj bi bili posledica finančnih mer ali pa političnega razvoja), ki naj bi opravičevali težnjo k tezauraciji (skrivanju premoženja). Kot izrazit predmet tezauracije je torej popustilo zlato in po dolgem času smo v položaju, ko so tečaji sa prosto valuto zopet nižji kot pa oni za izvozno. Obenem nam pa to dejstvo potrjuje tudi drugo ugoto-j riter in ta je, da problem financiranja italijanskega uvoza, ki je tako potreben na surovinah siromašnemu italijanskemu gospodarstvu še vedno ni rešen, niti se ne pričakuje, da bo do te rešitve tako kmalu lahko prišlo. Poglejmo samo primer že pred davnim časom ob-
ljubljenega kredita 100 milijonov! dolarjev, o čigar uresničenju pa šele danes razpravlja ameriška komisija v Rimu (t. j. kredit, ki ga daje Export-import banka italijanski industriji in ne državi).
Upoštevajoč te ugotovitve nam je| jasno, čemu je zlato najbolj padlo, da so manj popustile proste valute; ki se dajo po gotovih poteh vendarle še uporabiti za financiranje uvoza in niso prav nič popustile: one valute, ki popolnoma zakonito in formalno pravilno lahko služijo financiranju tega uvoza. Ves ta položaj po našem mišljenju nima na sebi zgolj spekulativne oznake, temveč verno odraža osnovno izbiro, pred katero se nahaja danes italijansko gospodarstvo: znižati cene proizvodov v lirah, torej tudi na notranjem trgu, ali pa izpremeniti odnos lire do zlata in zlatih valut ter omogočiti na ta način italijanskim proizvodom uspešnejšo konkurenco na svetovnem trgu.
Pred tedni je tukajšnje časopisje prineslo zanimive ugotovitve o odnosih cen ameriških proizvodov in italijanskih proizvodov na egipt-skem tržišču in ob tej priliki ugotovilo veliko nesorazmerje na škodo prodaje italijanskega blaga, ^am ra*voj na notranjem italijanskem tržišču je od tedaj še nadalje imel težnjo dviga cen ter se je položaj nedvomno še poslabšal. Posnemamo samo nekaj dejstev: žito je doseglo Jna severnoitalijanskem trgu ceno 25—27 tisoč lir za stot, ▼ primeri z lanskimi ca. 5000 lira-
mi, v Milanu je maslo doseglo 1450 lir za kg v primeri z lanskimi 500, v zadnjih mesecih so obla- j čila zabeležila dvig 70% v primeri s prejšnjimi cenami. Razumljivo je, da morajo ta dejstva na dolgi rok vplivati tudi na cene italijanskih izvoznih predmetov ne glede na ugodnosti, ki se žele dati temu izvozu. V vsem tem času pa nismo mogli ugotoviti podobnih izpre-memb na ameriškem tržišču in če se torej noče tečaja lire izpremeniti v skladu z zmanjšanjem notranje kupne moči te valute, potem mora nujno priti do neugodnosti in nezdravega položaja, kakršen je našdil svoj izraz v sedanjih teča-) jih tujih valut, ki svoje lastne notranje kupne moči v tem času niso bistveno izpremenile.
Vsekakor moramo računati, daj poglavje negotovosti ni zaključeno. Ne vidimo namreč še poti, katere bi se lahko poslužilo vodstvo italijanske gospodarske politike v svr-ho ureditve položaja, ne da bi se pri tem izpostavilo velikim nevarnostim. Znižanje notranjih cen bi ob nastalem političnem položaju, ko so skrajne levičarske stranke ostale tako rekoč v opoziciji, naletelo nedvomno na velik odpor, ki bi verjetno poprijel še ostrejše oblike kot ,pa oni v Franciji. Prilagoditev tečaja lire stvarni vrednosti, kakršno lira ima, je pa tudi nevarna stvar, ki brez močne tuje pomoči morda ne bi končala samo tam, kjer bi se to želelo, temveč bi šla še delj. Poleg tega lahko smatramo, da italijanski notranji politični položaj vse do prihodnjih volitev še vedno ni tako razčiščen in utrjen, da bi interesirano inozemstvo in notranji gospodarski krogi lahko z vso gotovostjo računali na bodočnost. Brez tega pa ne bo pripravljenosti na veliko pomoč od zunaj in žrtve od znotraj, kar je potrebno za ureditev položaja.
. Pogledati stvarnosti v oči, prilagoditi tečaj lire njeni stvarni vrednosti ali pa narobe (kar je pa mnogo težje), ostaja torej še vedno ne-j rešena izbira italijanskega gospo-; darstva. Dokler ne bo to doseženo, bomo morda še večkrat imeli ne-verjeten slučaj, da v državi s slabo valuto notirajo zdrave valute na
prostem trgu njžje kot pa so nji- j hovi odgovarjajoči poluradni tečaji, j čeprav tudi ta odnos ne more trajati dolgo. Od svetovnega trga in od uvoza surovin tako močno odvisno italijansko gospodarstvo te izbire ne more pustiti stalno nerešene brez velike škode za svoj razvoj.
Dr. 2.
Za zdravje trt
Plesnoba je poleg. perono-spore tudi zelo nevarna bolezen za trte. Tudi to bolezen povzročajo, s prostim očesom nevidni rastlinski organizmi, ki jih imenujemo glivice.
Bolezen se je pojavila prvič leta 1848. na angleškem, ker gojijo trto v cvetličnjakih. Razkril jo je neki vrtnar imenom Tucheri, in po njem se imenuje „Aidium Tucheri". -Bolezen je zelo huda in zavratna, ker ne potrebuje toliko vlage in toplote, kakor pero-nospora. Nastopa že pri + 5° toplote, kakor tudi pri hudi vročini in suši. Napada vse zelene dele trte: listje in gro zdje. Napaden grozd je videti, kakor bi bil z belim prahom posut. Ta prah predstavlja trose, ki se množijo z brstenjem; prezimijo navadno pod trtno skorjo, na očesih in v razpoklinah trte. — Napadene jagode razpadajo, ker se ne morejo debeliti. —To bolezen uničujemo in preprečujemo z žveplanjem. Da preprečimo bolezen moramo začeti žveplati trte, ko dosežejo poganjki 10-15 cm. To prvo žveplanje, ki je zelo važno, opravimo ob sončnih urah med dnevom, ko ni vetrov; žveplati je od‘obeh strani vrste in izdatno. Da žveplo učinkuje, se mora na trti vžgali, kar opravi sonce; tako nastali žvepleni dim (imenovan žvepleni dvokis) uniči trose plesnobe. — Trošenje žvepla z vrečicami je potratno, ker se ga preveč nasuje in se tako tudi ne vžge, ker ga je preveč, dež ga izpere in je zato zavrženo.
Da žveplo učinkuje, mora o-stati na trti vsaj en sončen
dan; ako ga dež prej izpere, moramo žveplanje ponoviti.— Za prvo žveplanje rabimo lahko žveplo s primešano galico ali prahom „Caffaro“.
Drugič je žveplati, ko je grozdje v cvetju. To drugo žveplanje moramo opraviti s čistim žveplom brez primesi galice ali „Caffaro“. — To žveplanje zelo blagodejno upli-va na trto: pospešuje raščo in oplojevanje. Tudi to drugo žveplanje lahko izvršimo ob toplem dnevu - če ni prevroče, drugače pa v jutranjih urah, ko ni več rose.
Tretje žveplanje opravimo, ko grozdje ocvete. Pri tem rabimo zopet mešamo žveplo z galico ali „Caffaro“. Raba z galico ali „Caffaro“ mešanega žvepla je priporočljiva zato, ker s tem uničujemo do neke mere tudi klice peronospore.
Nadaljnja žveplanja opravimo po potrebi. Od časa do časa pregledamo vinograd in če opazimo kakšno jagodo o-kuženo, tedaj izvršimo žveplanje. Ta nadaljnja žveplanja, ki vpadajo v vroče poletne dneve, moramo opraviti samo v hladnih jutranjih urah ali proti večeru, ko preneha huda vročina.
Najbolj občutljive trte za plesnobo so: laški rizling, oba kaberneta, Tokay in razne druge žlahtne vrste, vse namizne vrste grozdja. Bolj odporne so več ali manj vse domače vrste grozdja.
Žveplanje ni težko delo in tudi ne zahteva mnogo časa; opravijo ga lahko tudi ženske ali starejši moški, zato pa kdor zgubi pridelek na grozdju radi plesnobe, mora pripisati krivdo le svoji preveliki nemarnosti
Povedal sem vam, prijatelji kmetje, kar je nujno, da ohranimo zdravo naše grozdje, ki nam daje ono kapljico, ki nas vedri vedno pri vseh in vsakdanjih tegobah!
Briški kmet
K U L TU R A
Petletni gospodarki „plan“,
kakor ga naziva slovensko časopisje, tvori še vedno glavni predmet vseh sestankov, pisanja in tiska v Jugoslaviji. Predvidene so velike težkoče, ki stoje na poti njegovi uresničitvi, a odločilni činitelji pričakujejo, da bodo te težkoče premagane. Jasno je, da bo tako hiter gospodarski dvig, kjer bo tako velik del proizvedenih dobrin nujno šel v investicijo in ne v potrošnjo, nedvomno precej pritisnil na splošno življensko raven. Če želimo ustvarjati kapital, ni nobenih razlik med privatnim in med državnim kapitalistom. Seveda se dajo na ta način, posebno ko je delavska masa deloma opita z propagando ali pa prisiljena na molk, doseči zelo veliki uspehi. Ostaja pa odprto vprašanje ali je nekdo upravičen nalagati to liko bremen in žrtev na rame sedanjega pokolenja z dvomljivimi obljubami za srečno bodočnost prihodnjih pokoljenj.
$vimerska lile«» ••
varna revija
Prejeli smo v oceno literarno revijo »Mlada setev«, ki izhaja v Trstu. Ne dopušča nam prostor, da bi se podrobno ba-vili in ocenili vse članke v njej. Zato bomo napisali la splošno sodbo, kdaj prihodnjič pa se bomo že ustavili ob nj*j.
Primorci smo potrebni literarne revije, zakaj taka revija je pogoj rasti in napredka književnosti. Preden pisatelj zraste tako visoko, da lahko izda knjigo, potrebuje sodba in ocene in se na ta način razvija in izpopolnjuje. Razen tega začne vsakdo z manjšimi in krajšimi deli.
Literarna revija daje torej možnost, da tisti primorski Slovenci, ki imajo pisateljski dar, pišejo. Že v drugi in tretji številki vidimo, da je pričelo med nami živahno literarno delovanje in da je med pisatelji tudi precej nadarjenih moči.
Drugo, zaradi česar smo revije veseli, pa je njena smer. Revija je neodvisna, ni dekla in cunja politike. Vemo, da bo zato njena pot trda, da ne bo deležna denarne podpore, kakor so jo druge revije, ki so se prodale. Mislimo pa, da bo Mlado setev zato ljudstvo rajši bralo in jo podpiralo.
Iz literarnih prispevkov dihajo težnje in bolečine današnjega časa. Med pesmimi vzbujajo pozornost predvsem Beličičeve, med prozo pa šuli-nove črtice. Pesmi kakor proza pa so tudi oblikovno dovršene stvaritve in jim ne najdemo enakih v podobnih revijah danes. Prijetne pesmi s Krasa, s toplo mislijo in lepo melodijo so Trnčkove pesmi. Proza Mihajlova govori o ljubezni in navezanosti človeka na slovenski primorski svet. Zanimiv je pregled kulture v Trstu, v ostali Sloveniji in v svetu. List zelo požive ilustracije; izvirni in lepi so posebno linorezi akademskega kiparja Franceta Goršeta, ki je oskrbel tudi motiv na naslovni strani. Zanimiv je esej o svobodi in Med dvema svetovoma.
List odlikuje lep jezik, tako da ga lahko s pridom bero predvsem dijaki. Če bo revija zasledovala še nadalje vse kulturne pojave izven Primorske, bo to naše okno iz Trsta v kulturni svet. Prispevki naših pisateljev pa nam bodo nudili umetniški užitek.
Revijo priporočamo. Naročite jo lahko v Trstu: Mlada setev, poštni predal št. 389.
C. D.
IZ ŽIVALSKEGA SVETA
i-
-i
CPrlspodoba družabnega prevrata)
Tri dni kasneje je Merjasec Be-j kar je dajalo njegovemu govoru | lij amrl naravne prašičje smrti. To- i posebno silo prepričljivosti. Drugi J da tri mesece po njegovi smrti je j so pravili, da zna Kričač vsakogar nenavadna delavnost označevala živ- j prepričati, da je belo črno, črno pa ljenje na kmetiji. Inteligentnejše, belo, kot je trenutno ravno potreb- i živali so dobile popolnoma nov po- no.
glod na življenje. Organizacija pri- Ti trije so predelali nauk pokoj-prav za upor je naravno padla na nega voditelja Merjasca Beliča v ramiena prašičev, ki so splošno ve- povsem nov svetovno nazorski u-Ijali za najbistrejše živali. Na pr- stroj, katerega so naavali animali-oem mestu med njimi sta stala dva zem. Ponoči so ga razlagali živalim mlada merjasca Sno\vball in Napo- na kmetiji. V začetku so naleteli leon po imenu, katera je gospodar | na precej nerazumevanja in neum-Jones redil za' prodajo. Napoleon! r.osti. Nekatere živali so govorile o je bil velik merjasec nekoliko div- dolžnosti zvestobe in hvaležnsti go-jaškega izgleda, edini primer ; spodarju Jonesu, katerega so nazi-Berkshinske pasme na kmetiji. Ni vali >Uospodar«. Prihajalo je tudi slovel kot dober govornik, vendar j do neljubih vprašanj:	»Če mora
je o njem bilo razširjeno mnenje, j revolucija razvojno nujno priti, zada gre vedno po svojih potih. Snow- kaj naj bi potem za njo delali in bali pa je bil bolj živahen prašič, i se žrtvovali? Kaj nam koristi re-hitrejši pri govoru in iznajdljivej- volucija, Če bomo medtem mrtvi?< ši, toda splošno so mislili, da nje- Prašiči pa so imeli največjo ne-
gov značaj ni tako globoko zakoreninjen. Vsi drugi prašiči so bili e-noletniki. Med njimi se je posebno odlikoval Kričač ki je bil izvrsten govornik. Kadar je o čem razpravljal, je poskakoval ia noge na no<;o in besno vihtel svoj repek,
priliko, ko so morali pobijati laži črnega krokarja Mozesa, ki je bil ljubljenec gospodarja Jonesa, obenem pa vohun in prenašalec govoric; bil pa je tudi odličen govornik. Trdil je, da lahko dokaže obstoj tajinstvene dežele, kjer se cedi
med in mleko, kamor živali pridejo po smrti. Ležala naj bi nekje v zraku nekoliko nad oblaki. Živali so sovražile krokarja Mozesa, ker ni nič delal in-samo jedel, vendar pa so nekatere verjele njegovemu pripovedovanju.
(l Najzvestejša pristaša novega nauka sta bila vprežna konja Boxer in Cio ver. Sicer sta imela velike težave pri mišljenju, ko sta se pa enkrat odločila za nauke prašičev, sta slepo verjela vse, kar so jima pripovedovali.
Toda zgodilo se je, da je revolucija prišla in uspela mnogo prej, kot bi kdor koli upal. Stari Jones je prišel v težave pri neki pravdi, zapil se je in lenaril. Njegovi hlapci so bili nepošteni, polja polna plevela, strehe t-o puščale in živali '0 slabo hranili.
Meseca junija na sam Kresni dan je odšel Jones v mesto Willington, i kjer se je napil pri Rdečem Levu I ter se ni vrnil domov do nedelje zvečer, Hlapci so zjutraj pomolzli ! krave, nato pa odšli na lov. Bila je j že noč, živali pa še vedno niso do-1 bile hrane. Tako se je začelo. Gospodar Jones je dremal v naslonja-! ču in glavo je imel pokrito z »Vest-I nikom vsega sveta«. Živali končno j tega niso mogle več prenašati. Ena ,izmed krav je vlomila vrata hle-
va, druge živali so se skušale oprostiti verig. Gospodar Jones se je prebudil in je bil koj v hlevu s svojimi štirimi hlapci, ki so vihteli j biče. Toda lačne živali tega niso, mogle prenesti. Naskočile so in kmalu so gospodar in hlapci bežali s kmetije po poti na glavno cesto. Gospa Jonesova je gledala skozi okno spalnice in hitro zavila nekaj stvari ter jo ubrala pri zadnjih vra-t h s kmetije. Mozes je skočil za njo in glasno krokal. Živali so zaloputnile vrata v ograji na meji kmetije. Preden so se zavedle, kaj se dogaja, je bila revolucija z uspehom zaključena:	Jones izgnan,
kmetija je bila njihova.
Vrnile so se na kmetijo in hodile od poslopja do poslopja ter u-ničevale znake človeškega gospodarstva: biče, sedla, komate, verige in celo grozne nože, ki jih je gospodar Jones uporabljal za skopljenje prašičev in ovnov so vrgli v vo.lnjak. Na ogenj so vrgli vajeti, plašnice in žaljive nagobčnike. Snovvball je vrgel na ogenj tudi trakove, katere so vpletali konjem v grivo in repe, kadar so jih vodili na semnje.
»Trakovi,* je rekel, »so tudi de-
li	obleke, ki označujejo človeška bitja. Vse živali naj hodijo gole.c
V	kratkem času so živali uničile
vse, kar je spominjalo na vlado starega gospodarja. Napoleon jih je peljal nazaj k hlevom in jim izročil dvojno mero žita in še posebej dva kosa peciva vsakemu psu. Nato so sedemkrat zapeli pesem »Živali Anglije« od začetka dokonča. Legle so k počitku in mirno spale kot še nikoli prej.
nesovi otroci vrgli na smetišče. Napoleon je poslal po vrče z belo in črno barvo in peljal živali k vratom ob	glavni cesti. Nato pa Je
Snovvball, ki je bil najboljši v pisanju, vzel	čopič med dva parki j*
svoje prednje noge in zbrisal na-i pis »Jone.-ova kmetija« in napisal i .na isto mesto »Živalska kmetija«.
Drugo jutro	so	se	zbrale	pred go-	To je bilo	novo ime kmetije,
spodarjevo	hišo.	'loda	nihče	se	ni; j^0 g0 se	jivali vrnile na kmetijo^
upal vstopiti. Končno pa sta vendar s[a gnowball jn Napoleno izjavila, Snovvball in Napoleon odrinila vra- s0 pragjjj v zadnjih treh mesita in živali so vstopile v gosjem re-, f.j^ USpeij združiti načela animali-du, da bi si ogledale bogastvo prejš-; z;na v secienl zapovedi. Teh sedem njih gospodarjev. Ničesar se niso 7ap0ve(ji bodo zdaj napisali na ste-dotaknile, samo Mollie je nenado-	n() kaSče	Snowban	je	zieael	na
ma izginila, vendar so jo kmalu lesly0) Krif!aJ in nekaj drugih pra. odkrili v sobi gospe Jonesove, kako žifev je le,kalo pod nj0 z vr5i barje stela pred zrcalom in se ogled o- v(i Setjem zapovej; 8e je glasilo: vala. Ostro so jo okregali ter odšli,
iz hiše. Nekaj krač, ki so visele v	1)	Kdor	koli hodi	po	dveh	no-
kuhinji, so odnesli s seboj in jih	£a*’>	j0 sovražnik,
pokopali. Razbili so tudi sod piva,1	2)	Kdor	koli hodi	po	štirih	ali
drugače pa se niso ničesar dotak-' ’mil krila, je prijatelj.
! nili. Soglasno so sprejeli resolucijo, j da bodo uporabili gospodarjevo hi-! šo za narodni muzej. Soglasno so i sklenili, da v njej ne sme živeti no-| benu žival.
! Preden so odšle na košnjo pa ; se je zgodilo, da so živali izvedele nenavadno stvar. Že tri meseee i so se prašiči učili citati in pisati;	7) Vse živali so enake,
iz stare šolske knjige, ki so jo Jo- j	(Nadaljevanje)
3) Nobena žival naj ne nosi o-bleke.
4) Nobena žival naj ne spi v postelji.
5) Nobena žival naj ne pije al-hola.
6) Nobena žival naj ne ubije nobene druge živali.
Vojne pokojnine
Prošnjo za pokojnino je treba nasloviti na komisijo za pokojnine pri pristojnem okrožnem sodišču (tribunalu), podprto s potrebnimi listinami. Prošnja in listine so koleka proste.
Potrebne so od slučaja do slučaja različne listine, v glavnem pa sledeče : za vdove: krstni list moža, moževa uradna smrtovnica, in če te ni moči dobiti, pa izpričevalna listina s štirimi pričami, druga izpričevalna listina z navedbo, da je pokojnik umrl brez oporoke in kdo so njegovi zakoniti dediči. Če je oporoko napravil, jo je treba predložiti namesto izpričevalne listine. Nadalje: državljanski list pokojnika, vdove in vseh otrok, ter pokojnikovih staršev, če jih je pokojnik vzdrževal in je bilo njih vzdrževanje, kar se tiče prehrane, odvisno le od njega, krstni list vseh prizadetih ; poročni list pokojnika in vdove; morebitna zdravniška izpričevala, če ima kdo neozdravljivo bolezen, ali je trajno pohabljen; izjavo domačega župnika ali občinskega predsednika o dejanski gmotni važnosti, ki jo je pokojnik imel v družini in
o	dejanskem gmotnem in gospodarskem stanju pokojnikove družine ali drugih upravičencev do pokojnine; družinski list pokojnikove družine, z navedbo, da je bil on glavar, in z navedbo tudi vseh otrok, poleg žene in staršev. In končno tudi vse vrste vojaških, odn. partizanskih potrdil o njegovem službovanju, bolehanju, smrti itd.
Če je žena umrla in je pokojnik pustil starše in mladoletne otroke, je potrebna poleg gori navedenih listin, tudi smrtovnica zanjo.
Če je padel ali umrl brat, ki je starše ali mlajše brate in sestre preživljal, vložijo prošnjo oni in jo izpolnijo še z izpri-čevalno listino in župnikovim potrdilom takega dejstva, odnosno potrdilom predsednika občine.
Če je kdo trajno obolel ali postal pohabljen, naj predloži vse omenjene listine, razen o-čitno nepotrebnih in nemožnih in še kliniško zgodovinski izvleček, zdravniško spričevalo z navedbo točnih odstotkov zgubljene delovne zmožnosti ter izpričevalno listino z opisom dogodka ali dogodkov, ki so povzročili bolezen ali pohabljenost.
Vse listine mora podpisati občinski predsednik, župnik pa overoviti. Nato overovi še o-krožno sodišče (tribunal) vse listine, ki jih kakorkoli izda župnik. Prefektura pa vse tiste, ki jih izstavita občinski predsednik in zdravnik. Izpričevalno listino se lahko sestavi na županstvu ali pa na okrajnem sodišču. V drugem primeru jo overovi sodišče samo.
Ponavljamo, da imajo pravico do pokojnine vdove, starši, sirote, mladoletni odnosno nezmožni bratje, in sestre padlih v vojni, oziroma vsled vojne umrlih vojakov, partizanov ali ! civilistov, vsi vojni invalidi in : pohabljenci, težko ranjeni ali
i	bolni, tako vojaki, partizani in civilisti.
Iz Slovenije in Jugoslavije
„Slov. Primorec" poroča: Na ljubljanskem pokopališču so izkopali in neznano kam pogrebli telesne ostanke najbolj znanih žrtev rdeče revolucije dr. M. Natlačena, dr. Ehrticha in drugih. Tistim, ki imajo smrt teh slovenskih ljudi na vesti, ni dalo miru, ko so videli, koliko ljudi roma na njihove grobove. Dr. Ehrlich je padel 26. maja 1942, tako, da smo letos obhajali že peto obletnico smrti,
*	* * *
V Ljubljani je zvezni minister za pošto dr. Marušič slovesno otvoril gradilišče za novo poslopje poštnega ravnateljstva, ki bo med Praža-kovo in Masarykovo ulico, nasproti glavni žiležniški postaji. Poslopje bo imelo 8 nadstropij, dolgo bo 96 metrov, široko pa 22 metrov.
*	* *
V šf- Petru na Krasu so ustanovili za področje B Julijske krajine zbiralnico in skladišče jugoslovanskega državnega podjetja „Kcteks“, ki odkupuje volno in vsakovrstne kože. Obvezen.odkup volne izvajajo na podlagi števila prijavljenih ovac. Minimalna odkupna cena za volno je določena na okrog 200 lir za kilogram. V alpskem predelu področja B je ovčjereja precej razvita, toda veliko ovac je letos prezimilo v Furlaniji in se do zdaj še niso vrnile s paše. Bog ve, če se tudi bodo?
•	* *
Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila razprava proti bivšemu vladnemu delegatu v tovarni stekla v Hrastniku Janezu Putlerju ter steklastem Jožefu Senegaliju, Jožefu Perclju in Karlu Savriču, ki je trajala vso noč do 7. ure zjutraj. Vsi so bili obtoženi, da so sporazumno uničili obratno napravo. Put er, je kot delegat steklarne prišel v spor s sindikalnim odborom ter sklenil, da bo tovarno uničil, ko je prišel do spoznanja, da ne bo mogel o-stati na svojem položaju. Obsojeni so bili: Janko Putler na smrt z u-strelitvijo, Senegal i na 12 let, Savrič pa na 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Percelj je bil o-proščen. Javni tožilec se je pritožil zaradi prenizke kazni Savriču in Senegaliju.
* • *
V Ljubljani je umrl mestni zdravnik dr. Franc Ciber.
» * *
Na konferenci krajevnega odbora zveze gradbenih delavcev v Mariboru so govorili med drugim tudi
o	vprašanju uvedbe akordnega dela ter ugotovili, da so nekatere podružnice prav malo storile za u-vedbo norm. Bili so celo primeri, kjer so sindikalne podružnice ovirale izvajanje akordnega in normiranega dela. To pomeni, da isti
ljudje, komunisti namreč, ki so se v nekdanji Jugoslaviji borili za odpravo akordnega dela, katerega so proglašali za krivičnega, danes delavcem vsiljujejo tako delo ter ga proglašajo za edino pravičnega.
* * *
Na zasedanju okrajnega ljudskega odbora v Trbovlah so ugotovili, da se je poslovanje krajevnih ljudskih odborov znatno zboljšalo. Ugotovili so tudi, da je glavni raz-iog neopravičenega izostajanja rudarjev z dila čezmerno pijančevanje. Zato je okrajni ljudski odbor sklenil, da bo kaznoval vse gostilničarje, ki dajejo pijancem alkoholne pijače ter tudi kaznoval vse osebe, ki se bodo vinjene vedle nespodobno in nasilno.
*	* •
Vlada LR Slovenije je na predlog trgovinskega in kmetijskega ministra izdala uredbo, ki ureja obvezno oddajo mleka. Po novi odredbi bodo morali živinorejci oddajati od | ene krave 300, 250 ali 170 litrov 1 mleka, od dveh krav 1000, 800 ali j 550 litrov, od treh krav 1700, 1400
I	ali 950 liirov, od vsake nadaljnje krave pa 1000, 800 ali 600 litrov mleka. Nova uredba upošteva tri razrede, ki so določeni po krajevnih pogojih.
*	* *
V komisiji preiskovalne komisije Združenih narodov za Palestino bo JugosHvijo zastopal predsednik zveznega sveta ljudske skupščine Vladimir S mič, njegov namestnik pa bo dr. Jože Brilej.
* * *
Na kmetijski poskusni postaji v Osijeku so vzgojili novo vrsto pšenice Strokovna komisija je ugotovila, da daje nova vrsta pšenice večji pridelek.
* * *
V Dubrovniku so modernizirali radijsko postajo, katere zmogljivost je zdaj mnogo večja.
*	* *
V Jugoslaviji se je psihoza raznih tekmovanj tako razpasla, da so celo pomočniki poverjenikov za finance in referenti iz okrajev bivšega ljubljanskega okrožja na svoji konferenci izdelali načrt za tekmovanje za sodobno odmero davkov, tako da bodo zagotovljena finančna sredstva. Tekmovanje je napovedal odsek za finance okraja Ljubljana-okolica vsem navzočim odsekom, in sicer v naslednjih točkah : kateri okraj bo prej izvedel odmero dohodnine za leto 1946; kateri okraj se bo v izmeri najbolj približal višini davka, ki ustreza dohodku kraja; kateri izmed okrajev bo izvršil odmero na najmanj birokra-tičen način in kje bo sorazmerno najmanj pritožb.
*	» *
Tito je sprejel bolgarske novinarje; ko je govoril o Koroški, je dejal: „Ma!o je verjetno, da bi dobili toliko, kakor smo
zahtevali. Sprejeti bomo pač morali tako rešitev, ker smo člani Združenih narodov."
*	* *
Po poročilih, ki so prišla v Atene, se zbirajo v Splitu anarhisti, komunisti in drugi mednarodni avanturisti iz Francije, Španije in Portugalske. Iz teh ljudi bodo sestavili mednarodno brigado, ki naj bi okrepila skupine komunističnih gverilj-cev v Grčiji.
*	* *
Maršal Tito je bolgarskim novinarjem izjavil, da v Jugoslaviji ni opozicijskih strank, kajti tuji krogi bi take stranke izrabili proti vladi in državi. Glede Grčije je maršal Tito dejal, da je tam protiljudski režim, ki ga vzdržujejo tujci. — Grške vojaške oblasti že nekaj dni opazujejo v bližini grške meje močna vojaška premikanja v Jugoslaviji. Ne poročajo o podrobnostih, zdi pa se, da se jugoslovanske čete zbirajo na področju Bitolja in Skoplja.
Naredba o odkupu volne v Srbiji. Srbski kmet ima navado, da iz volne svojih ovc izdeluje sam obleko - divno šumadijsko narodno nošo. Na ta način se je čudovito ohranilo narodno izročilo glede obleke, vrhutega je bil pa kmečki človek vedno dobro oblečen. Ni mu bilo treba kupovati v mestu za njoga predrago in netrpežno blago. Po potrebi obleke je redil tudi večje ali manjše število ovc. Ljudska republika Srbije je izdala sedaj na-redbo o odkupu volne. Oblast določa, koliko volne sme kmet obdržati, ostanek mora oddati po oblastveno določeni ceni. Da se preprečijo zlorabe je vaškim predilnicam prepovedano sprejemati od kmetov volno v prejo, če nimajo potrdila, da so oddali predpisani množino volne in hkrati dovoljenja za volno, ki jo smejo porabiti za osebne potrebe. Naredba končuje z vzklikom: Smrt fašizmn, svoboda narodu! Srbskega kmeta ta krilatica nič ne ogreje, ampak ga samo razburja. Svobode ni, saj kmet ni več gospodar svojih lastnih pridelkov. S prisilnim odvzemom volne mu nalagajo nove skrbi, kako bo oblačil družino in odpravjlajo tradicionalno narodno nošo.
ČITAJTE »DEMOKRACIJO"
Vesti s Tržaškega
Zvišanje cen časopisov
od 6 na 8 lir je odobrila ZVU na predlog pokrajinskega urada za določanje cen Zvišanje velja od 1. junija. Cena časopisov na štirih straneh ostane nespremenjena, t. j. 10 lir.
Policijska ura za gostinske obrate je po novem odloku ob 24. uri, ko morajo vse obrate zapreti.
Pojav mlečne mrzlice so
ugotovili v nekaterih krajih področja „B“ in tudi v Lokvi in Bazovici. V vsakem primeru je dobro, da se mleko prevre, ma'slo pa ocre. Uživanje skute in sira, če prihaja iz o-kuženih krajev, ni priporočljivo.
Iz Slivja pri Materiji. Minuli teden smo pokopali Antona Škerjanca iz naše vasi; zapustil je vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Njegova zagonetna smrt je razburila vso našo okolico. „Narodna zaščita" je obvestila Škerjančevo družino, da je bil Škerjanec ustreljen od straž, ko se je vračal iz cone A in da leži mrtev v Divači. Zakaj in v kakšnih o-kolnostih je bil ta družinski oče ustreljen, se ne ve. Ljudstvo pričakuje, da bo pristojna oblast najstrožje preiskala ta novi smrtni slučaj, da se končno prepreči brezpotreno prelivanje človeške krvi.
Na tiskovni konferenci Jugoslovanski generalj polkovnika Bovvmana, kateri je Ante Banjina, poveljnik bo- prisostvovalo 33 krajevnih in
dočega oddelka 5.000 jugoslo vanskih vojakov na področju Svobodnega tržaškega ozemlja, je obiskal poveljnika amer. 88. divizije gen. Bryanta Moora.
Spominsko ploščo v boju proti fašizmu padlim delavcem so v nedeljo 1. junija odkrili v rafineriji pri Sv. Soboti.
Letalsko zvezo Tista z Rimom, Milanom in Neapljem so pred dnevi vzpostavili z letališča Campoformido pri Vidmu. Zvezo med Trstom in Vidmom, oziroma Gorico vzdržuje posebna avtobusna zveza. Zdaj lahko potujejo Tržačani v Rim in nazaj v enem dnevu.
Osebna vest. Dr. Egon Corsi, sodnik tržaškega sodišča, je bil imenovan 1. junija za namestnika višjega nadzornika kriminalno-preiskovalnega oddelka policije Julijske krajine v Trstu na mesto dr. Riciar-dellija, ki je nedavno odstopil.
Zaloga tobaka. Na krovu neke ameriške ladje v tržaškem zalivu je policija po predhodni prijavi izvedla preiskavo in odkrila zalogo tobaka v vrednosti nekaj milijonov lir. Ker je bil tobak očividno namenjen za tihotapce, je policija zalogo začasno zaplenila.
Pobeglega vojnega ujetnika pod nazivom „Mongolec“, ki naj bi bil izvršil nekaj roparskih napadov, je vojaška policija ujela in vrnila v taborišče pri Vidmu. Pri tem se je izkazalo, da svoječasnih roparskih napadov ni bil kriv pobegli vojni ujetnik, temveč neki večkrat kaznovani domačin iz Sv. Križa, ki je po zunanjosti precej mongolski tip. Pojavil se je bil nedavno ob progi pri Sv. Križu, pa je izginil, preden je obveščena policija prišla na lice mesta.
Na velesejem v Zagrebu.
V	torek 2. t. m. zjutraj se je odpeljala večja skupina Tržačanov na obisk mednarodnega velesejma v Zagreb. Zletniki bodo ostali v Zagrebu tri dni
tujih novinarjev, so razpravljali o prepovedi obiska na policijskem ravnateljstvu v Trstu. Prepoved so izdali ob ustanovitvi tiskovnega policijskega urada v zvezi z odkritji o sodelovanju policijskih organov pri raznih nezakonitih dejanjih. To prepoved so zdaj omilili in smejo novinarji iskati obvestila tudi na različnih oddelkih policijskega ravnateljstva. Glavni
vir za informacije pa ostane še vedno tiskovni urad, ki bo skušal v največji meri ustreči željam krajevnega in tujega tiska. Polkovnik Bowman se je zahvalil tisku za njegove informacije ob priliki odkritja tihotapstva in drugih prekrškov, v katere so bili zapleteni nekateri člani civilne policije: „Tisk nam pomaga ohraniti celoto policijskih sil na častni višini in aretirati tiste, ki za-1 grešijo kakšen prekršek. V tem j primeru je videti, da so člani policije zagrešili dva zelo težka prestopka: prvič nedovoljeno kupčevanje s cigaretami in drugič nasilje nad aretiranim članom policijskega zbora". Na pripombo, da je bila proti krivcem vložena že pred meseci ovadha, ki pa je ostala brez učinka, je polkovnik Bow-man odvrnil, da mu ni o tem nič znanega, da pa je načelo zavezniških obasti, da nikogar ne preganjajo, dokler nimajo v rokah dokazov. V zvezi z vprašanjem, da bo ZVU pri davku na dediščino ravnala drugače, kot to predpisuje ita-j lijanski zakon, je polkovnik Bowman odgovoril, da se je doslej ZVU ravnala vedno po italijanski zakonodaji, ki je v veljavi na tem ozemlju, da pa si pridržuje pravico uvesti kakršnokoli spremembo, ki bi se pokazala za potrebno. Glede domnevno sklenjenih trgovinskih sporazumov s sosednimi državami, je polkovnik Bovvman odgovoril, da ne verjame, da bi bili sklenili kakšen dogovor v obliki stalnega sporazuma, ki bi obvezoval ozemlje za daljšo dobo. Pač pa so v veljavi začasni sporazumi gospodarskega oddtlka ZVU, toda ti že po svoji naravi ne bodo trajali dalje kot ZVU. Ob zaključku so govorili tudi o nastopu civilne policije, kadar so v primer zapleteni člani zavezniških oboroženih sil. Polkovnik Bow-man je pojasnil, da so kljub običajnemu nasprotovanju vojaških oblasti uspeli izvesti nekaj sprememb, po katerih sme v določenih primerih civilna policija aretirati tudi vojake. Mogoče je, da se civilna policija iz bojazni, da ne bi prekoračila svojega delokroga, preveč omejuje v svojem delovanju ter ne posreduje tudi v primerih, kjer bi mogla in morala posredovati.
Vesti z Goriškega
Praznik sv. Rešnjega te-j in ga z naperjenima puškama
lesa je Gorica prisrčno obhajala. Po slovesni sv. maši ob desetih je bila na Kostanjevici lepa procesija, ki jo je vodil frančiškanski provin-cijal.dr. Gr. Heric. Popoldne ob šestih se je razvila iz goriške stolnice slovesna procesija, ki jo je vodil prevzvišeni nadškof in so se je udeležile vse mestne župnije, številne množice, ki so spremljale Najsvetejše, so molile in pele v slovenskem in italijanskem jeziku.
Slovensko mladinsko gledališče v Gorici je imelo v sredo 4. t. m. svoj občni zbor, na katerem si je izvolilo novi odbor in določilo delovni prb-gram. Občni zbor je bil zelo številno obiskan in prav živahen.
Znamenita podoba Matere božje se vrača na Sv. goro.
V soboto 7. t. m. bo čudodelna podoba svetogorske Matere zapustila goriško stolnico in bo v slovesni procesiji prenesena v Solkan. Tam bo ostala teden dni; ob njenih nogah bodo Solkanci imeli sv. misijon. V nedeljo 15. t. m. se bo slovesno vrnila v svoje svetišče na Sv. gori.
V	spomin mučeniku. Iz
Dornberga nam pišejo: 2. junija so minula štiri leta, kar je bil zavratno umorjen naš Ivan Bric. Podivjani politični nasprotniki so najeli dva domača zgubljenca, ki sta zvečer prisluškovala okrog Bričeve hiše in zvedela, kam bo drugo jutro šel na delo. Zjutraj je šel kosit travo na Gradišče s svojima fantičema. Nenadoma sta zločinca skočila izza grmovja
pozvala, naj gre z njima. Vedoč, da je smrt neizogibna, je moško odgovoril: „Raje me ustrelita tukaj". In že je počil strel, dum-dum krogla je razbila glavo. V krvi se je zgrudil oče sedmerih otrok na tako toplo ljubljeno domačo grado. lyan, zakaj si padel? Ker si iskreno ljubil narod in videl njegovo pogubo, ako ga zajame brezbožni komunizem. Večna Ti slava in božji mir!
Enotna ital. protikomunistična fronta (Fronte unico anti-comunista) se je ustanovila v Gorici in imela na praznik 5. t. m. svoje prvo javno zborovanje. .
Obnova požganih vasi.
ZVU je v priznanje skupne borbe proti okupatorja sklenila brezplačno obnoviti vse vasi na področju A, ki so bile v teh krvavih bojih porušene. Radi kratkovidne in strankarsko sebične politike komunistične OF, ki je tej obnovitvi nasprotovala, se je pozidava zavlekla do lanskega poletja. Le srečnemu naključju, da se je podpis mirovnih pogodb zakasnil in so ostali nekateri predali naše dežele par mesecev dljfe pod zavezniško upravo, se moramo zahvaliti, da so se obnovitvena dela v glavnem srečno izvedla. Zadnjič smo poročali o slovesnosti v Štanjelu na Krasu, ko so bile obnovljene in popravljene hiše predane njihovim lastnikom. Danes priobčujemo nekaj podatkov o obnovitvenih delih v nekaterih vaseh v bližini Gorica. V Št, Petru pri Gorici je blo od lanskega julija dalje obnovljenih 68 poslopij s hlevi vred. V Bukovici je bilo pozidanih 62 hiš in 24 hlevov. V Prvačini je bilo deloma znova zgrajenih delovna vzpostavljenih 137 hiš in 14 samo-
stojnih hlevov. Vsa dela v navedenih treh vaseh je izvršila slovenska gradbena tvrdka Politehma, ki ima svoj sedež v Trstu.
Vogrsko. Okrog vprašanja „zakaj ZVU noče obnoviti požganega Vogrskega", se je v .Primorskem dnevniku" razpredla dolga pravda. Kot domačini hočemo zadevo pojasniti sosednim vasem, saj naša ras itak dobro ve, kdo je kriv vseh nesreč in kdo je zakrivil, da se naša vas ne obnavlja. Tudi pri nas je bilo kot drugod vse izdajalsko, kar je bilo v zvezi z zavezniki : šola, učitelji, šolske knjige, šolski prigrizek, pomoč vdovam in sirotam, poprava ceste in seveda tudi obnova požganih hiš. Ko so se zavezniki ponudili, da nam vas „v znak priznanja odpora proti skupnemu sovražniku obnovijo", so nam grozili na mitingih, na cesti, na polju in v časopisih, da bi se kdo ne spozabil proti nezmotljivosti naših funkcionarjev ter sprejel kako dobroto. Tako so krivci prvih nesreč krivi tudi poslednjih zablod. Ne delajmo krivice nikomur in ne slepimo še naprej nesrečnega ljudstva s pretvezo o krivdi ZVU! Vogrci, za vzgled naj nam bodo sosedne vasi, kjer je v glavnem zginila sled vojnih grozot tako pri obnovi kakor tudi pri pomirjenju duhov. Začnimo pošteno živeti in otresimo se vseh tujih vplivov, ki nam samo škodujejo.
Medana. Delo na polju mi ni dovolilo, da bi se prej oglasil in pozdravil naš novi list »Demokra-cija," ki je pisan v onem ptavem demokratičnem duhu, katerega poznamo mi starejši iz časov, ko smo lahko svobodno čitali številne časopise raznih barv. Na žalost pa vidim, da oni časopisi, ki trdijo, da so progresivno demokratični, napadajo ta novi list. Zakaj? Prav gotovo zato, ker si upa povedati resnico. Res je, oni pravijo: „Mi smo oblast!" Toda mi tudi nismo taki čuki, da bi polagoma ne spoznali to oblast, ki je le slepo orodje zmuštranih propagandistov. Imeli smo razne volitve in so vselej zmagali tisti, ki so jih hoteli imeti aktivisti. Saj niti vedel nisem, kaj pomeni ta beseda, pa sem po ovinkih od njih samih zvedel, da so ti člani partije, ki morajo v vsakem odboru skrceti, da se uveljavi to, kar partija hoče. Ker delajo tajno in prebrisano, izgleda včasih,.da je ljudska volja. Boste videli, da bo v kratkem začela gonja proti novemu listu od strani „ljudstva“ kot so jo vodili proti ..Slovenskemu Primorcu." - Za danes naj še povem, da sedaj pridno obiramo češnje, medtem ko nam jih je »Primorski dnevnik" pobral že 9. maja. S predaja in ceno smo v splošnem zadovoljni. Naš domači trgovec skrbi, da sproti vse opravi.
Cerkno. Naš trg je med vojno precej trpel, saj je le malo hiš ostalo za silo uporabnih. Obnova, ki je bila nekaj časa v zadovoljivem teku, je sedaj zastala. — Letina ne kaže dobro. Pozimna pšenica je precej pomrznila in tudi d>ugi pridelki so trpeli ali še trpijo zaradi mraza in suše. Letošnje leto nam ne obeta nič dobrega — Tudi vprašanje prehrane ni dobro rešeno. Oni teden smo imeli miting, na katerem smo govorili o tej reči. Slišal se je marsikateri glas kritike in nezadovoljstva. Neka ženica je med drugim rekla: „Kaj bi zabavljali, saj nam gre dobro! Za zajtrk imamo močnik, opoldne jemo polento, zvečer je pa svoboda na mizi". Takoj so jo zaprli. Izpustili so jo drugi dan. Res ni prav, da se človek še malo po-norčevati ne sme.
Poslano. Slovenskemu znanstveniku in pisatelju, bivajočemu v Italiji, so potrebne za njegovo znanstveno delo sledeče publikacije: Spektorski: Zgodovina socialne filozofije 2. zvezka „Slovenska Matica". Vošnjak: Ustava in uprava ilirskih dežel, „Slovenska Matica*, 1908. Misel in delo. Ob dvajsetletnici Jugoslavije, 1938.
Cenjene ponudbe naj se vpošljejo uredništvu »Demokracije".
Iz uredništva
Uredništvo je prejelo od raznih strani toliko člankov, da morajo mnogi čakati, da pridejo na vrsto. Vse sotrudnike prosimo, da vzamejo to z razumevanjem ha znanje in nam še naprej ostanejo naklonjeni.
Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“
Gospa N. N. s Krasa lir 500,— za članek »Fašizem v rdeči halji". — Gospod Javorič lir 5000,— v znak priznanja, da so Primorci izvrstno razumeli svoje zgodovinsko poslanstvo. — Gospod N. N. iz Idrskega lir 500.— za prospeti »Demokracije." Vsem darovalcem iskren« hvala I
Odgovorni urednik : Janko Simčič. Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskano z dovoljenjem A. I. S