Šlev. ne.
V Lili, v sreffl) One 21. moja 1924. Posamezna srnn&a stane 1 "50 Din. LBlO Lil.
Naročnina
za državo SHS:
ла mesec . . za pol leta . ta celo leto
... Din 20 ... .120 ... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji . „ « . Din 40
v inozemstvu. s „ . . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 nun viSine po Din 2 50, veliki po Din 3 - in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri vefijem naročilu popust.
hhaja vsak dan izvsemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
PoSlning Mm v eeteviiL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 0/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328.
Pelittten list za slovenski narod
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797.
Državni udar.
Začasna rešitev krize je osupnila vse, ki so bili dosedaj prepričani, da se bo dala kriza rešiti brez večjih državnih potresov in bo njena rešitev nakazala edino možno pot za. bodočnost, pot sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci na podlagi dejanske enakopravnosti v gospodarskem, kulturnem in nacionalnem oziru. Ta pričakovanja se niso izpolnila, po čegavi krivdi, ne bomo danes razpravljali. S sedanjo rešitvijo krize smo Slovenci in Hrvati dobili žig manjvrednih državljanov, državljanov druge vrste, še jasneje povedano, žig podjarmljenih državljanov, ki nimamo z usodo države nič opraviti, tudi ne v družbi poštenih Srbov, ako ti ne predstavljajo večine srbskega naroda.
Začasna rešitev krize je ps razmajala tudi temelje, na katerih je država zgrajena. Člen prvi sedanje ustave pravi, da je država Srbov, Hrvatov in Slovencev ustavna, parlamentarna in dedna monarhija. O parlamentarni rešitve krize pa ne more biti niti govora. Davidovič, ki je kot mandatar za .sestavo vlade imel večino poslancev za vlado, ki jo je mogel sestaviti, vlade samo zato ni sestavil, ker mu je bilo onemogočeno. Mandat za sestavo vlade pa je dobil predstavnik bloka korupcije in nasilja, ki jp demisijoniral samo iz razlogov, ker ni imel v parlamentu večine. Zato je opozicionalni blok — kakor se nam poroča od merodajne strani iz Belgrada — mišljenja, da je sedanja rešitev krize neparla-mentarna iri protiustavna, ker se je dala vlada manjšini. Naravnost državni udar bi bil, ako bi vlada manjšine ne šla takoj pred parlament in mu na ta način (lnla priliko, da ji izglasuje zaupnico ali nezaupnico. Kot državni udar bi smatrali opozicionalni krogi tudi to, ako bi se narodna skupščina takoj po verifikaciji hrvatskih poslanskih mandatov odgodila, a neparla-mentarna vlada bi ostala na krmilu. Opozicija ho do skrajnosti branila z ustavo zajamčeni parlamentarizem in pravo suve-reniteto ljudstva.
Mi moremo k temu pravilnemu pojmovanju opozicionalnega bloka dodati samo to, da so najširši ljudski krogi popolnoma istega mišljenja. Ako Pašićeva vladna manjšina ne bo dala parlamentu možnosti, da ji parlament izreče zaupnico ali nezaupnico in bi vlada korupcije in nasilja v novi obleki vladala od 20. maja do 20. oktobra brez parlamenta in proti jasno izraženi volji parlamentarne večine, bi se kršila ne samo temeljna določba ustave, ampak bi se kršila osnovna načela parlamentarizma sploh in bi se s tem izvršil pravi pravcati državni udar v obliki diktature in sicer diktature manjšine.
Z uvedbo take dejanske diktature bi stopila kraljevina SHS na stran cele vrste diktatorskih držav v Evropi. Diktatura vlada v Italiji, v Španiji, v Rusiji. Ruska diktatura sicer ni istovrstna z ono v Italiji, ampak prava in resnična diktatura je z vsemi grozotami in nasilji, ki so bistven znak diktatur.
Za diktature v starorimskempomenu, ki so imele namen »rešiti domovinost, danes niso dani pogoji. Vojske ni, zunanjih nevarnosti ni »in notranjih sovražnikov države tudi ni. Povsod vidimo le nasprotnike obstoječih režimov, nikjer pa ne nasprotnikov držav. Nasprotstev med reži-movci in protirežimovci pa ni poklicana reševati diktatura, ampak samo parlament. Kjer pa zavlada diktatura nad parlamentom in njegovo pravo večino, tam moremo govoriti le še o nasilju.
Z nasiljem kot s končnim rezultatom Pašićeve diktature moremo računati tudi pri nas — samo to je veliko vprašanje, kje in kakšne uspehe bo rodilo, če jih bo.
V Italiji je doseglo fašistovsko nasilje Znatne uspehe. Doseglo jih je tudi v Španiji, da o Rusiji sploh ne govorimo. Če pa se vprašamo po vzrokih, zakaj je ravno v teh deželah mogla slaviti politika nasilja svoje triumfe, vidimo, da so vse imenovano deželo klasične diežele analfabotizma in z njim tesno združeno zaostalosti v politični izobrazbi. V deželah, kjer so široke ljudske plasti primerno izobražene, je trajna diktatura nemogoča stvar.
Ta ugotovitev je posebno za nas Slovence zelo tolažilna in mirilna. Naše ljud-
stvo je danes že toliko izobraženo, da mirno lahko rečemo, da ravno med politično najbolj v poštev prihajajočimi ljudmi ni nobenega analfabeta več. Mi vidimo dalje v vsaki še tako priprosti kmečki ali delavski hiši časopis na mizi. Mi vemo dalje, da je pri nas do malega že vsak človek vse tja do najvišjih hribovskih vasi politično organiziran. To so velevažna dejstva. Ravno ta dejstva pa nam pravijo, da je pri nas pač mogoč poskus diktatorjev, ljudstvu vsiliti svojo politično voljo, pravijo nam pa tudi, da mora vsak tak poskus ostati pri nas brezuspešen.
Kar smo zgoraj povedali, so samo mirne in objektivne ugotovitve, ki jih vsak
lahko spozna in razume. Zato pa absolutno ne moremo razumeti silnega veselja slo-I venskih demokratov nad Pašićevo diktaturo. Razumeti pa tudi ne moremo, da se 1 slovenski demokratje ne zavedajo svojega velikega zgodovinskega greha, da naravnost z neko perverzno slastjo zagovarjajo največje protidemokratično zlo v dobi, ko bi morali ljudstvo z vso vnemo opozarjati na ogromne nevarnosti, ki prete pravemu demokratizmu od strani različnih diktatur. Tudi za ta greh jih bo ljudstvo sodilo in strahovito obsodilo. Komur se ljubi boja z ljudstvom, naj le poizkusi. Še vsi taki poizkusi so konečno za diktatorje enako, to je klavrno končali!
Fašioeva vlada mora pred parlament.
KRONA ZAHTEVA, DA PAŠIČ DOKAŽE SVOJO TRDITEV O VLADNI PARLAMENTARNI VEČINI.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) V krogih, o katerih se ve, da so o razpoloženju na dvoru dobro informirani, se trdi, da nova vlada ni dobila ne volivnih ne kakih drugih obljub, ampak mora pred parlament, mora verificirati mandate in pričeti parlamentarno delovanje, ker ona zagotavlja, da ima večino. Kriza se je po mnenju teh
krogov vrnila v status quo aute, torej na stanje, ki je bilo, ko je Pašić moral podati demisijo. Pašić je padel izvenparlamen-tarno in zato tudi večina ni bila jasno in-dicirana in tako je prišlo, da se sedanji opozicionalni blok in korupcionistični blok prepirata, kdo ima večino.
Proglas opozicije na narod.
OPOZICIONALNI BLOK PRIPRAVLJEN NA NAJHUJŠO BORBO. — OPOZICIJA NE VERJAME VESTEM DVORU BLIZU STOJEČIH KROGOV.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Načelniki opozicije so imeli dopoldne in popoldne sestanek, na katerem so ugotovili glavne točke vsebine proglasa na narod, ki bo izdan, ko bo nova vlada položila prisego. V proglasu na ljudstvo bodo očrtani momenti sedanje krize in njene protiustavne in protiparla-mentarne rešitve. Mnogi momenti so javnosti še neznani. V krogih opozicionalnega bloka vlada čvrsto in samozavestno razpoloženje in opozicionalni blok je pripravljen sprejeti najhujšo borbo za pravo suvere-
nitete ljudstva. V krogih opozicije se pojavlja tendenca, da se stori dalekosežna akcija, če bo vlada manjšine kljub temu, do bo parlamentarna večina jasno indicirana, še dalje ostala na krmilu. V krogih opozicionalnega bloka se smatra, da so vesti, ki jih širijo krogi, ki stoje blizu dvora, ten-denciozne, da bi z njimi zmanjšali skrajno neugodno razpoloženje, ki ga je izzvala poslednja odločitev sirom države. Zato se ponekod v te vesti ne veruje.
Borba korupcionistov za portfelje.
PAŠIČEV NAČRT ZA IZIGRANJE KRALJEVE VOLJE. — TEŽAVE PRI SEST A VUANJU VLADNE LISTE. — BRCA SAMOSTOJNIM DEMOKRATOM.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Še vedno se ne ve točno, kakšen mandat je dobil Pašič, razen kolikor so točne vesti, ki jih širijo krogi, ki stoje blizu dvora. Niti pa se ne more vedeti vnaprej, kaj bo Pašič pod-vzel, da doseže svoje želje in ugodi sinu Radetu in njegovi pokvarjeni družbi. Z ozirom na znane dosedanje metode teh ljudi je jasno, da se pod njihovim vodstvom državnega obrata ne more pričakovati nič dobrega ne za državo in ne za ljudstvo. Že dosedanja borba je šla preko interesov države in je bila naperjena proti suvereniteti in proti volji ljudstva. Zato znači že prvi uspeh teh ljudi, namreč ta rešitev krize, pest v obraz pravice, ustavi in parlamentarizmu, pomeni gaženje pravic in suverenitete naroda. Zato se lahko trdi, da ta rešitev ne sme ostati, da ne bo ostala, kajti ljudska volja stoji visoko nad nizkimi instinkti in željami nekaterih ljudi. Pravi predstavniki naroda bodo vedno o tem vodili računa in ni dvoma, da bo njihova borba privedla do končnega uspeha. Tekom današnjega dne je Pašič podvzel prve korake, da izvrši mandat. Pričel je konzultirati voditelje radikalov in samostojnih demokratov, dočim ni stopil v stik z ostalimi parlamentarnimi klubi, ker dobro ve, da se niti eden od njih nc bo hotel z njim razgovarjati. Sicer so ta posvetovanja formalnega značaja, da sc izberejo kandidati za ministrska mesta, in je jasno, kako bo izgledala lista kabineta, pri sestavi katere igra odločilno vlogo dr. Laza Markovič. On pozna svoje ljudi in bo vzel samo osebe, v katere bosta on in Rade Pašič imela neomejeno zaupanje. Je tudi razumljivo, da bosta ostala Pribičevič in Srskić predstavnika nasilja in to že z ozirom na dosedanje uspehe pri onemogočevanju shodov opozicionalnih strank. Oče korupcijc seveda tudi ostane.
Tak je načrt Lazice Markoviča. Pri
, sestavljanju te liste so se pojavile težko-če. Prva težkoča je ta, da po zatrjevanju dobro informiranih krogov kralj noče odstopiti od zahteve, da se mora izvršiti verifikacija. Ker pa bi bil po verifikaciji položaj nove vlade ogrožen, zato Pašič dela proti temu in v to svrho je danes deloval Lj. Jovanovič, ki je bil pri kralju okrog 12. ure in tudi zvečer, da pridobi kralja za ta-le načrt:
Takoj po sestavi nove vlade bi Pašič odšel v inozemstvo, češ, da kot človek principov ne more nase prevzeti verifikacije in bo zato pustil kot svojega namestnika Marka Trifkoviča, dobro znanega po zahtevah proti subverzivntm elementom, da izvrši verifikacijo, nakar naj se skupščina odgodi za 10 do 20 dni. Ob istem času naj odpotuje kralj na Bled ali v Topolo, dočim bi se ponovno izzvala kriza. Z ozirom na odsotnost kralja in Pašiča bi režim pridobil časa, da izvede svoje načrte.
Kar se oseb tiče, so se pojavile tež-koče. Zahteva se, da se Srskič odstrani povsem iz vlade ali pa vsaj iz položaja ministra policije, ker je uvedel prakso nasilja. Ravnotako zahtevajo nekateri krogi odstavitev Kojiča in Janiča, dočim zahtevajo radikali iz Vojvodine glavo ministra za agrarno reformo Simonovi-č a in hočejo na njegovo mesto postaviti dr. Božo Maksimoviča. Po njegovem načrtu naj bi izpadel dr. Momčilo Ninčič, ki naj bi bil imenovan za ministra dvora. Dosedanji minister dvora Dragomir C a n k o v i č naj odide v Madrid kot poslanik. Največ šans za ministra ima Laza Markovič in sicer ali za notranjega ali zunanjega ministra, torej za mesto, kjer bi lahko najbolj reprezentiral državo s svojim znanim ugledom.
Kar se končno tiče demokratskih iz-dajic, so dobili svoje prvo plačilo v tem, da Pašič nc priznava več pakta, ki ga je
sklenil z njimi, češ da je veljal za prvet koalicijo. Čp hočejo še dalje biti z njim, morajo sprejeti nove pogoje. Proti temu jc Pribičevič protestiral. Vendar je jasno, da bo vse pogoje sprejel. Radi tega lista vlade še ni sestavljena in vlade še nimamo.
Poziv poslancem opozicional* nega bloka.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Opozicionalni blok je pozval vse poslance, ki so v oddaljenejših krajih, da morajo odpotovati v Belgrad. Ostali poslanci pa so obveščeni, da morajo biti pripravljeni, da na prvi po^ ziv vodstva opozicionalnega bloka pridejo v 24 urah v Belgrad.
OSTRE BESEDE BELGRAJSK3H »NOVOSTI«.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Današnje >Novost k kratko pišejo o sedanji rešitvi krize: Včeraj je padla pričakovana odločitev, ld! se ji daje karakteristiko začasne rešitve! težke krize, ki je skoro 2 meseca držala prebivalce v negotovosti in ovirala aktivnost. Ali ne smo se poraziti in podloči prvemu vtisu razočaranja. Treba je, da se hladnokrvno presojajo dogodki, in prehaja se do zaključka, da je včeraj padla defini-tivna odločitev, skoro zgodovinska po svojih sodbonosnih in nedoglednih posledicah. Z včerajšnjo odločitvijo pričenja nova fazu. našega političnega življenja. Na prvi pogled izgleda, da je akutna kriza prešla v latent-no, ki bo v jeseni rešena. Vendar je jasno, da bo Pašić v tem času s pomočjo Tiszinega učenca skušal ustvariti tako zamotan položaj, pri katerem se bo pokazal on kot edini rešitelj. Ali se sme dopustiti, da ta pobesneli Pašič še pet mesecev besni po Hrvatski in v imenu kralja preganja Hrvate z batino?
STALIŠČE SRBSKE ZEMLJORADNIŠKE STRANKE.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Glavni odbof zemljoradniške stranke je imel sejo, na kateri je bila sprejeta resolucija, da je poslednja kriza rešena nepravilno in se taka rešitev obsoja. Srbska zemijoradniška stranka naglasa, da stoji čvrsto na prin-
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA 20. maja:
V devizah in valutah je bil promet dane« slab. V splošnem so ostali tečaji neizpreme-njeni. Samo deviza Pariz je padla od 4.568 na 4.40, v Curihu pa 31.75 na 30.45. V efektih je vladal skoraj popolen zastoj. Promet je bil edino s Slavonijo, ki se je trgovala po tečaju 102. Tozadevno je intervenirala Prva hrvatska štedionica. Za delnice Ljubljanske kreditne banke in Našico ni bilo ponudnikov.
Devize in valute:
(V oklepajih tečaji z dne ;19. maja.)
Dunaj 11.36-11.56 (11.37—11.47), Italija 358.20-361.20 (358.60—361.60), London 352 do 355 (352.30-355.30), Newyork 80.30—81.30 (80.40-81.10), Pariz 4.40—4.50 (4.568—4.618)) Praga 2.381-2.411 (2.38—2.41), Švica 14.34 do 14.44 (14.34-14.44), efekt, dolar 79.50-80.5« (79.50-80.50).
. .Vrednostni papirji:
Hrvatska eskomptna banka Zagreb' 132 dh 134, Hrvatska sveopča kreditna banka Zagreb 131, Hrv. slav. zein. hip. banka Zagreb 66—68, Jugoslavenska banka Zagreb 120, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 236 (denar brez blaga), Prva hrvatska štedionica Zagreb 915, Sla-venska banka Zagreb 110, 7 odstotno državno investicijsko posojilo 67, Dioničko društvo za eksploatacijo drva Zagreb 120—122.50, Hrv. slav. d. d za ind. šečera Zagreb 1100—1*36, Narodna šumska ind. Zagreb [100, Našica 100 (denar brez blaga), Guttman 850, Slaveks d. d. za šumsku ind. Zagreb 350, Slavonija d. d. xa ind. dna Zagreb 100—104, Trbov. premogo-kopna družba Ljubljana 590, Združene papirnico Vevče 175.
Curih, 20. maja. (Izv.) (V oklepajih tečaj z dne 19. maja.) Belgrad G.95 (6.95). Peštn 0.0065 (0.0062), Berlin 1.34 (1.325), Italija 26 (25.02), London 24.62 (24.63), Newyork 564 (564), Pariz 30.45 (31.75), Praga 16.65 (16.65), Dunaj 0.007925 (0.007950), Bukarešt 2.75 (2.80i, Sofija 4.10 (4,0250).
cipu državnega in narodnega edinstva, da pa je mišljenja, da je borba v parlamentu manj nevarna kot izvenpgrlamentarna. Končno protestira proti režimu nasilja.
POMENLJIVA IZJAVA DR. MAČKA.
Zagreb, 20. maja. (Izv.) Snoči ob 7. 8e je vrnil v Zagreb podpredsednik HRSS dr. Maček, kateremu je danes vaš poročevalec stavil več vprašanj, posebno z ozirom na zadnjo fazo v reševanju vladne krize. Na vprašanje: kakšni razlogi so privedli g. Davidoviča do tega, da je vrnil mandat, je dr. Maček odgovoril: Že v petek je bilo jasno, da se s poveritvijo mandata Ljubi Davidoviču ne misli resno, marveč da je to samo formalen akt. To je postalo še bolj jasno po znani izjavi Ba-lugdžića, ki je bila podana prej, kot je bil Davidoviču poverjen mandat. Pa ne samo to. Ako se razvoj krize vzame celokupno, se vidi, da so bili vsi ugovori proti poslovni vladi opozicionalnega bloka samo izgo-govori, kakor je bil izgovor tudi z drža-njem HRSS. Mi smo podali jasne izjave, pripravljeni smo bili, da vstopimo celo v vlado. Dali smo sploh take garancije, da bi jih težko mogli zagovarjati pred svojimi volivci.
Kakšni so bili razlogi, da se je opozicionalni blok izključil od sestave poslovne vlade?
Razlogi niso bili parlamentarni. Proti Ljubi Davidoviču, ki je angažiran, da izvede akcijo sporazuma, se ni postopalo kavalirsko. Opozicionalni blok bo nadaljeval svojo borbo do konca, da bo v vseh stvareh zavladala popolna jasnost
Povodenj v Bački.
Apatin, 20. maja. (Izv.) Včeraj je Donava prodrla v širini 40 metrov nasip, ki je branil Bačko. Danes je pod vodo okoli 20 tisoč oralov posejane zemlje. Ljudi so evakuirali. Na pomoč je prišlo vojaštvo iz Sombora.
Narodni svet italijansko ljudske stranke.
Rim, 20. maja. Snoči se je tu sešel narodni svet popolarske stranke. Odsotni so bili samo trije člani. Predsedoval je posl. Longinotto. Pred prehodom na dnevni red je zbor povodom mašniške obletnice priredil don Sturzu prisrčne manifestacije. — Nato je posl. Gronchi podal obširno poročilo o delu triumvirata. V svojih nadaljnih izvajanjih je Gronchi opozoril na borbo fašizma proti popolarski stranki in dokazoval opravičenost popolarske opozicije proti sedanjemu režimu. Dalje je pojasnil, da stranka posl. Mede zato ni mogla sprejeti v kandidatno listo, ker je zahteval s strankino disciplino nezdružljivo akcijsko svobodo. Končno je Gronchi izjavil, da smatra triumvirat in z njim strankino vodstvo, da sta dovršila svojo nalogo in da vračata narodnemu svetu svoj mandat.
Po daljši debati je narodni svet z vsemi glasovi, izvzemši skrajno levo krilo, sprejel dnevni red, ki odobrava delo triumvirata in izraža svoje zadovoljstvo nad zmagovito afirmacijo stranke v voli vnem boju. Posl. Di Rodino se je zahvalil za izraženo zaupnico in prosil, da se preide na volitev novega odgovornega političnega tajnika ter novega strankinega vodstva. Sledila je živahna debata. Posl. Degasperi je prediagal, da se demisija triumvirata brez drugega odkloni. Na ponovho odločno izjavo Di Rodinoja, da na demisiji vstraja, je zbor demisiji sprejel.
Nato so se vršile volitve ter je bil za političnega tajnika izvoljen posl. Degasperi. Pred prehodom na volitev novega strankinega vodstva je don Sturzo nujno
Vestfaiska pisma
v drugi izdaji. VI.
V Essenu, 7. maja.
Po 33 dnevih' neprestanega napornega dela sem imel včeraj 6. maja prost dan. Privoščil sem si izredno veselje: napravil sem izlet v Stcyl na Holandsko. Ta načrt ni zrasel v moji glavi, marveč v glavi velikega prijatelja Slovencev, g. rektorja Hegenkotterja. Ta blaga duša, kateri bi se moral jaz na kak način hvaležnega izkazati za njegovo veliko ljubezen, skrb in trud za naše rojake, jc hotel meni napraviti to veselje. Vozila sva se z avtomobilom, ki ga je dal na razpolago protestantski tovarnar. Videl sem lep kos za-padne Nemčije. Dežela je ravna, le sem-patja se vzdiga iz ravnine kak breg. Povsod se opaža visoka kultura. Prevozili smo kakih 50 kilometrov. Skoro ves čas je cesta obsejana z drevesi. Vasi so bolj podobne trgom ali malim mestom kakor vasem v našem smislu. V vsaki taki •vasi« je cesta lepo potlakana. Jaz pa sem le popraševal po vaseh, pravih kmečkih vaseh, tiste bi rad videl. Bolj strani od velike ceste so, pravijo jim Bauer-schaft. V neki vasi smo se ustavili ter šli v neko kmetsko hišo in si jo ogledali. Domači žuonik nas je vodil. Hiše so popol-
prosil, naj se njegovo ime izpusti iz liste, da se prepreči vsaka polemika na škodo stranke. Nato so izvolili sledeče strankino vodstvo: poslanci Grandi, Di Rodino in Gronchi, senator conte Soderini, princ Ruf-fo della Scaletta, advet. Coppi in comm. Campigli. Za podtajnika je bil izvoljen odvetnik Spataro.
Italijansko - beSgiJsko soglasje v vprašanji? reparacij.
Milan, 20. maja. (Izv.) O včerajšnjih posvetovanjih med belgijskima ministroma Theunisom in Hymansom ter italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem je izšlo uradno poročilo, ki pravi: Belgijska ministra in italijanski ministrski predsednik ugotavljajo, da ostaja reparacijsko vprašanje težak vzrok za politična vznemirjanja in gospodarske krize. Smatrajo za potrebno, da se to vprašanje brez odlaganja reši z aplikacijo izvedeniškega poročila, ki tvori temelj za sporazum, v kolikor nemška vlada potrebne odredbe sprejme in lojalno izvaja. V slučaju, da nemška vlada za to ne bi pokazala dobre volje, smatrajo, da je mogoč toetvarni medzavezniški dogovor. Želeti je, da se takoj, čim bodo med zavezniškimi vladami temeljem izmenjave vidiki dovolj pojasnjeni, skliče med-zavezniška konferenca, ki naj tako pripravljeni spo azum sklene. Belgijska ministra in italijanski ministrski predsednik si bodo iz vseh sil prizadevali, da se brez odlaganja doseže realizacija izvedeniškega načrta. Na vsak način priznavajo, da ostane vprašanje medzavezniških dolgov zvezano s celotno in končnoveljavno rešitvijo re-paracijskega vprašanja. S tem je milanski sestanek zaključil svoje delo.
Masaryk odobril besedilo Sfalljansko-češkega sporazuma.
Rim, 20. maja. Predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk, ki je na oddihu v Taormini, je včeraj proučil besedilo za italijansko-češki sporazum in ga z zadovoljstvom odobril.
Poluradna Agenzia Volta pravi, da smatrajo v diplomatičnih krogih sporazum med Italijo in Češkoslovaško za gotovo dejstvo. Na listini manjkajo samo še podpisi, ki se pa čim preje izvrše. Sicer pa sporazum ne prinaša nič novega, marveč le v členih potrjuje že doslej obstoječe prisrčne odnošaje med Rimom in Prago. Bistveni temelj sporazuma tvori spoštovanje pogodb.
NOVI ITALIJANSKI PARLAMENT.
Rim, 20. maja. (Izv.) Jutri se snide ministrski svet, da končnoveljavno uredi besedilo prestolnega govora ob otvoritvi 27. zakonodajnega zasedanja. Otvoritev se izvrši na slovesen način ter bo poleg kralja in kraljice ter prestolonaslednika navzočih še več savojskih princev.
KOMBINACIJE 0 NOVI FRANCOSKI VLADI.
Pariz, 20. maja. (Izv.) Opozicijonalni vodja Renauldel je izjavil, da ne verjame, da bi socialisti vstopili v novo vlado, bodo pa vsako radikalno vlado lojalno podpirali.
FRANCOZI V P0RUHRJU.
Diišseldorf, 20. maja. (Izv.) Francozi so pred nekaj meseci zahtevali od mestne urave, naj v določenem roku prične graditi novo topniško vojašnico. Za slučaj, da mestna uprava tej zahtevi ne bi ugodila, so zagrozili, da bodo najodličnejše predstavnike mestne uprave zaprli. Ker mestna uprava še do danes ni začela z zgradbo, je francoska okupacijska oblast danes zasedla več
noma različne od naših. — Vozili smo se skozi mesto Kempen, ki je malo večje od našega Celja. Na trgu kraj cerkve stoji spomenik Tomaža Kempčana, ki ima po tem mestu svoje ime. — V obmejnem mestu Kaldenkirchen se je avtomobil vrnil, ker ne sme čez mejo. Tudi Nizozemci so v tem oziru strogi in pazljivi, da se jim ne natepejo v deželo komunisti iz Nemčije. Šla sva torej poldrugo uro peš. Straža nama je namignila, da naj kar greva, ne da bi kaj pogledala naše listine, s katerimi sva bila oborožena.
Steyl jc navadna vas, ki je pa zaslovela daleč naokoli, odkar stoji tukaj misijonski zavod «družbe božje besede«, ki je bila ustanovljena lta 1875. V teku teh razmeroma kratkih let se je družba razvila, da je zdaj največja nemška misijonska družba, Steyl pa največje misijonišče morda na celem svetu. Sest velikih poslopij je tukaj in mnogo manjših, dva velika ženska samostana, razsežni vrtovi, gospodarska poslopja, lasten mlin, delavnice raznih obrti, misijonski muzej, knjigarna in tiskarna. Tiskarna je največja na Nizozemskem. Stavcev nima več, a strojev več in večje kakor Jugoslovanska v Ljubljani. V zavodu jc 600 ljudi, in iz njega gre vsako leto okoli 50 mladih misijonarjev v poganske dežele. — Ravno pred hišo teče široka reka Maas,
Iz Steyla smo sc peljali z avtomo-
javnih poslopij, med temi tudi dvorano, v kateri bi se bila imela 1. junija otvorili umetniška razstava, in je v teh poslopjih nastanila nedavno vpoklicane rekrute.
600.000 RUDARJEV BREZ DELA.
Berlin, 20. maja. (Izv.) Listi poročajo, da je vsled izprtja v rudniških revirjih v Poruhrju prizadetih okoli 600 tisoč rudarjev. —
MEDPARLAMENTARNI K0NG RES.
Berlin, 20. maja. (Izv.) Iz Washingtona poročajo, da je ameriški kongres sklenil povabiti člane medparlamentarne zveze za leto 1925. v Ameriko. Letošnji medparla-menlarni kongres se vrši od 25. do 28. avgusta v Bernu in v Ženevi.
3-B0NUS -ZAKON V AMERIKI SPREJET.
Washington, 20. maja. (Izv.) Kljub ugovoru predsednika Cooiidgea je senat sprejel zakonski predlog o izplačilu odškodnin na udeležnike v svetovni vojni.
SPORAZUM MED OGRSKO IN AMERIKO.
Franklurt, 20. maja. (Izv.) Ameriška vlada je odobrila sporazum z Ogrsko glede uredbe nekih ogrskih dolgov Ameriki.
ROMUNI PROSIJO.
Praga, 20. maja. (Izv.) Češki listi poročajo, da je ponudila romunska vlada Ogrski gotove obmejne korekture v korist Ogrske, če so ta zaveže podpirati Romunijo v slučaju napada od strani Rusije.
UJET BANKIR.
Dunaj, 20. maja. (Izv.) Bankirja Mel-lerja, ki je poneveril 600 tisoč švicarskih frankov in pobegnil, je policija prijela v Fiigenu (Tirolsko).
Razpoloženje ¥ kafollšklli ljudskih vrst aH v Italiji.
Kako daleč jo sedanji režim v Italiji od tega, da bi zadovoljeval široke ljudske mase, kako daleč je od pravičnosti in svobode, brez katere ni zdravega razvoja, kako grenko je danes zlasti razpoloženje v katoliških ljudskih vrstah, je razvidno iz pisanja popoldanskih listov povodom obletnice Leonove enciklike Rerum Nova-rum dne XV. maja. »II Friuli« piše:
»Čemu !.:o spominjati tega dne — danes, ko se zue goreče nade socialno-katoli-škega preroda socialno-katoliške zmage za nas mrtve ali omajane? Kaj pomaga spominjati se dne, ko je zagledala beli dan »magna charta« krščanske demokracije, ko pa se zde falange krščanskega proletariata raztrgane ali razpršene, ko se krščanski sindikati majo pod pritiskom drugih sil, ko preživljajo krščanske zadružne organizacije težke, kritične ure? Ali ne gospoduje danes proti naši koncepciji krščanske pravičnosti in solidarnosti druga koncepcija, ki koraka pod imenom narodne solidarnosti ... Po naših vaseh divja neomejena reakcija, in kmet, ki si je bil že upal misliti, da je otfok božji enako kakor njegov gospodar, ne hlapec, ampak sodelavec, in to temeljem človeške in grajanske solidarnosti, vidi danes, kako se mu odreka vsaka pravica do človeškega dostojanstva, do človeške osebnosti. Nad mas-aini leži žalosten in težak molk. Ali se da morda na ta način rešiti socialno vprašanje, da se enostavno zanika? Imejmo vendar pogum in poglejmo resničnosti v obraz! To veliko vprašanje se ne da rešiti s hlimba-mi, z očetovskimi koncesijami in še manj s prijazno silo, marveč edinole z ljubeznijo, svobodo in pravičnostjo. Pustite, da se proletariat dvigne v urejenem, krščanskem napredku; pustite, da v svojem ob-
novljenem narodnem čustvovanju svobodna nove svojo besedo. Dajmo masam zavest, da veljajo pravičnost in sveta svoboda, ki jim dovoljuje najširši razvoj. Tako bomo pripravili bodočnost domovini in človeštvu.«
Don Sturzo je za spominsko slavnost Leonove enciklike poslal veroneškim po-polarom pismo, v katerem pravi:
»Gospodarske pridobitve niso resne, če manjkajo politične pridobitve, obojo pa mora prevevati duh etičnih pridobitev, ki so za nas krščanske. Ločiti delavce od politike ali omejiti njihova vprašanja na enostavne gospodarske interese, se pravi, rušiti socialno sintezo in izpreminjati etično bislvo razrednega sodelovanja in ljudskega udeleževanja na življenju dežele. Danes je v Italiji sinteza, ki jo je poizkusil popolarizem, podkopana; toda krščanske mase so, ki se bore in zmagujejo.«
V	dunajski »Neue Freie Presse« je objavil bivši francoski ministrski predsednik in sedaj eden izmed najvplivnejših voditeljev današnje vladne večine sledeči članek o ciljih bodoče francoske politike:
>Bodoča vlada bo delala na io, da se vprašanje Poruhrja reši mednarodno. Zato se bo bodoča vlada postavila na stališče poročila izvedencev. Važna bo zanje tudi vzpostavitev gospodarske enotnosti Nemčije. Glede izpraznitve Poruhrja se zaenkrat ne da še določiti točen datum, vendar pa mora biti dan določen sporazumno z zainteresiranimi silami.
V	finančnem oziru bo nova vlada skrbela predvsem za ravnotežje v državnem proračunu. V zvezi s tem bo treba davčno reformo čimpreje izvesti. Dvajsetodstotno zvišanje davkov, ki ga je bila sklenila prejšnja zbornica, bo nova večina ukinila in sklenila nove ukrepe.
Nova večina v zbornici bo zagovarjala tudi obnovo odnošajev z Rusijo. Ne vem pa, če bo francoska vlada sledila zgledu Mac Donaldovemu in Rusijo brezpogojno priznala, ali pa se bo odločila najprej za nekak sporazum, na čegar podlagi bi se dalo pričeti z meritornimi pogajanji.«
-f Shod SLS se je vršil v nedeljo pr! Sv. Gregorju. Ob dobri udeležbi mož in fantov je poslanec Škulj razlagal delo SLS od prvega početka Jugoslavije za čim širšo avtonomijo Slovenije. Posebej je še podrobno orisal delo Jugoslovanskega ] kluba. Soglasno se je Jug. klubu izrazila zahvala in zaupanje. Po zborovanju je bila seja Kmetske zveze, kjer je poslanec še podrobneje obrazlož politični položaj, obravnavale so se tudi lokalne zadeve.
+ Pašičeva vlada je napovedala boj Slovencem in Hrvatom, zdaj ga napoveduje tudi njihovi katoliški veri in cerkvi. Nek »interkonfesionalni odsek« v Belgradu je namreč izdelal zakonski načrt, po katerem bo občevanje katoličanov v državi SHS s papežem podvrženo oenzuri in se bo duhovščini prepovedalr v cerkvenem delokrogu vsaka izjava političnega značaja (kancelparagraf). O stvari bomo še govorili, za danes rečemo samo toliko, da je naši državi poleg politične diktature in nasilja proti celim narodom treba Š3 borbe proti katoliški cerkvi, ako Pašič želi, da se vrže država v vrtinec nepreglednega kaosa in kriz, katerim ne bo kos. Pašič se igra z usodo Jugoslavije kakor da je njegova last, vendar bo pogubil le sebe in tiste, ki so z njim in za njim. Tako upamo v korist državi.
bilom v mesto Venlo. Mesto šteje kakih I 20.000 prebivalcev ter je jako snažno in lično. Hiše so lepše vnanjosti kakor nemške, Nizozemci pa posebno goje tudi vrtnarstvo in se vidijo marsikje krasni vrtovi.
Kakor znano, jc tretjina Nizozemske katoliška, dobra dva milijona katoličanov v peterih škofijah. In ti katoličani so zavedni, ponosni, vzorni. Versko življenje ne cvete nikjer tako kakor na Nizozemskem. Nizozemska je do kosti cklerikal-na«. Tu imate «rimskokatoliške« posojilnice, »rimskokatoliške« mlekarske zadruge itd,, vse «rimskokatoliško«. — Ob meji nizozemski je polno samostanov, moških in ženskih. Nemčija jih jc izganjala, Holandija jih jc sprejemala, — Šola inozemska je popolnoma verska; poučujejo večinoma redovniki in redovnice. — Sredi lepega mesta Venlo stoji nov kip Jezuso- ' vega Srca z napisom «Rcgi suo — cives«: »Svojemu kralju — meščani«.
Tisti, ki pobijajo klerikalnega zmaja, bi imeli na Nizozemskem veliko opraviti. Nizozemski «klerikalzcm« je vse bolj črn kakor naš slovenski. Pomislite le: v mestu. modernem elegantnem mestu z 20.000 prebivalci gre mestni občinski svet z županom na čelu postavljat sredi trga kip Jezusovega Srca in mu celo mesto posvečevat! Kje. je pri nas danes kaj takega j mogoče! Tu v napredni Holandiji med ka- j toličani sploh ni liberalizma in liberalcev i
— vsa javnost je katoliška, strogo katoliška — in tudi med katoličani v Nemčiji, vsaj po deželi, tako mi zagotavljajo, jih ni; te prikazni in tega imena sploh ne poznajo I ,,. Pri nas v tej maii, ubogi in tlačeni Sloveniji pa je cel roj ljudi, katerih edini poklic, trud in napor je, kako bi cerkev Kristusovo najraje v žlici vode vtopili, če ne, pa vsaj kolikor mogoče obgrizli.. .
Bridka žalost me prešine, ko sc spomnim domovine ...
V tujini, ob teh kontrastih, človek še bolj čuti naše domače gorje. Nc čudim sc več, zakaj nam Bog ne da svojega blagoslova. Ko opazujem ta tuji, tako napredni, pa tako Bogu in Cerkvi vdani narod, razumem, da Bog nad nami ne more imet' posebnega veselja ...
Slovenus viator.
ОЕШвзјвввввввБЈЕвааввваввввввввввв
OBleke na
OBroie se dobe: Mesm: iro 5
OBernalOVlf.
лвадавпваатааашнвванвввввввзвагаа
+ Boj Sloveniji in Hrvatski napovedujeta po poveritvi mandata za vlado Pašiču tudi »Slovenski narod« in »Jutro«. Prvi pravi, da se bo zdaj »obračunalo z zalego«, da je bilo Hrvatom in Slovencem, ki ne trobijo v centralistični rog, »treba že davno napovedati vojno« itd. »Jutro« pa istotako grozi, da se bo opozicija proti Pašiču s silo zlomila in da se јз začela borba, »koje izid je nedvomen«. Tudi mi ne dvomimo o izidu borbe s celim hrvatskim in slovenskim narodom.
le
Dobro jih poznajo. »Slovenski narod« se je nedavno prav na široko pobahal na hrvatski naslov, da stoje za slovensko »napredno« inteligenco silne ljudske mase in da se slovenski »napredni« inteligenci ni treba nikomur obešati za frak, kakor se jc obesila hrvatska inteligenca z dr. Lor-kovioem vred za Radičeve škrice. Na to baharijo odgovarja »Hrvat«: »Slovenski narod« pripoveduje torej, da bo iz te inteligence še nekaj postalo. Mi pa že danes pravimo, da ne bo nič postalo. Pomagala ne bosta (napredni) inteligenci niti Triller niti Ravnihar. Ta inteligenca je vrlo »bedna«, kakor bi rekli v Belgradu, bedna pa je zato, ker še danes ne ve, kateri zvezdi naj sledi, ali Pribičevičevi ali Pašičevi in še danes ne ve, za čegave škrice naj se obesi. Zato ji tudi Kramerji, Žerjavi, Reis-nerji, Trillerji in Ravniharji ne morejo pomagati.«
(Dopis z dežele.)
Našla se je pri Slovencih izdajalska duša, ki skuša v članku »Hudo je' plačevali davke« v Narodnem dnevniku z dne 15. maja braniti ter v najlepšo luč postaviti našo finančno upravo, ki zagrešuje v Sloveniji pri predpisovanju ter izterjevanju davkov, taks in drugih državnih dajatev nad slovenskim narodom ropanje.
Naši trgovci, obrtniki, industrijci ter kmetje so danes davčno tako obremenjeni, da ne morejo več zmagovati njim naložene davke. Predvsem se to dogaja v nekaterih davčnih okrajih, kjer pašujejo kot davčni referenti stari izmozgani uradniki, ki nimajo niti predpisane kvalifikacije za to mesto, ki se ob prevratu absolutno ničesar niso naučili ter sq postali še hujši birokrati kot pod Avstrijo ter derejo slovenski narod, kot so se preje priučili od svojih nemških predstojnikov.
Med te''preobremenjene davčne okraje spada nedvomno v prvi vrsti davčni okraj ljubljanske okolice. Temu uradu na-Čeluje človek, ki nima niti pojma, niti vpogleda, še manj pa razumevanja za pravično ter znosno davčno obremenitev naših gospodarskih krogov. Posledica se je že pokazala in se je vršilo izterjevanje davkov z žandarmarijsko osistenco v več krajih vrhniškega okraja; slediti ima pa še polno drugih talcih eksekutivnih prodaj, ki gotovo ne bodo vplivale na naše ljudstvo pomirjevalno, ampak ravno nasprotno, če se merodajni krogi v zadnjem tre-notku ne bodo premislili in stvar omilili ter pravično uredili.
Dotični branitelj finančne uprave in njih uradnikov, ki gotovo ne sedi daleč od finančne delegacije, si je v tem članku izposodil v prvi vrsti naš kmetski stan. Ne glede na to, da je do zadnjih časov naš kmet svoje davke brez vsega v redu plačeval in da je bila rubežen, še manj pa kaka eksekutivna prodaja pri nas v Sloveniji redka prikazen, je ta nesramni član-kar, ki se gotovo ne zaveda svoje slovenske kmetske matere, nagromadil v svojem in-famnem članku toliko zavitih ^n lažnivih trditev, da se je treba z njimi malo podrobneje pomeniti.
Podtikuje našemu kmetu, da je vse prihranke izza prejšnjih dobrih let potrošil oziroma zapravil, tako da mu sedaj primanjkuje denar za davke. Za božjo voljo, ali si naš kmet ne sme gospodarskega poslopja popraviti oziroma izboljšati? Si v vojnem času uničeno gospodarsko orodje na novo nabaviti oziroma popraviti? In ali eo ti prepoirebni izdatki, ki pri vsakem kmetijstvu absolutno biti morajo, da se poslužim zvitega tehničnega izraza tega elankarja, »zvišani izdatki povojne konjunkture?« Dalje trdi člankar N. d., da se nanaša to nasilno iztirjevanje davkov na zaostanke. To sploh ni res, ampal: iz-tirjava se davek »na račun« (tako da nikdar ne veš, zakaj da plačaš) za 1. 1922 in 1923; ti predpisi so pa le fiktivni, ker so predpisani na podlagi odmere iz leta 1020, ko je bilo gospodarsko stališče našega kmeta še kolikor toliko znosno. Leta 1921. je bila pri nas že suša ter leta 1922. je suša sploh vse uničila, tako da je moral naš kmet svojo živino mnogo pod ceno prodati, ker ni imel krme; v teh dveh letih suše je moral posekati les, da je nabavil iz izkupička krme za tisto živino, katero je radi gnoja moral imeti čez zimo v hlevu. Več kot polovica kmetov je moralo za svoje družine dokupiti žito, da so se preživeli, o semenu sploh ne govorim, ko ie
bil redek tisti kmet, ki je lastno žito posojal. In polno naših kmetov se je moralo nanovo v teh letih zateči v posojilnice, da so mogli sploh obstati. Sedaj pa čujte, ti naši davčni oblastniki niso te suše sploh nič upoštevali, pozitivno vem, da so v nekaterih davčnih okrajih predpise iz leta 1922. mesto znižali, neprimerno Še zvišali, vzlic temu, da so dobili od fin. delegata strikten nalog, da naj pri odmeri dohodnine posebno manjših kmetov — in ogromno večino teh imamo pri nas, — postopajo z vso liberalnostjo. Seveda če računajo te pijavke slovenskega ljudstva kmetu v čisti dohodek izkupiček iz lesa, ki ga je moral prodati, da je kupil za evo-jo družino tisto borno hrano, mizerno obleko, ter v teh letih suše še krmo za živino, izboljšanje gospodarskih poslopij, dalje vračunajo polovico čistega izkupička od živine, ki jo je moral kmet v 1. 1921. in 1922. vsled suše za sramotno nizko ceno prodati v čisti dohodek, ko je to v resnici le faktična izguba, potem se pač vse neha ter ni čudno, da se upira slovensko ljudstvo in se ne da do konca izžeti. Gospodje pri finančni upravi se ne zavedajo tega, da so lok žj preveč napeli in da se slovensko ljudstvo ne bo dalo kar tako brez vsega odreti.
Gospodom, ki nam odmerjajo dav'.:e, najbrže ni prav, da bi naš kmetski posestnik svoj gospodarski položaj malo utrdil. Videli bi ga najraje popolnoma zadolženega, no, naj si le pogledajo zadnjo tabelo^p kmetskih zadolžitvah v preteklem letu. Če bo šlo to tako naprej z brezglavo davčno obremenitvijo, bodo kmalu iz Slovenije napravili eno dolgo beraško vas; ne zavedajo se pa pri tem; da žagajo na lastni veji...
Najlepše pri zagovora naše finančne prakso je pa to, da napravlja za to žalostno stanje odgovorne naši dve glavni politični stranki, in sicer SLS in menda SKS, češ da kmetom obljubljajo odpise ter znižanje davkov. Ali naj naše politične stranke pridejo pred to izmozgano ljudstvo s še višjimi davki? Svetujemo temu člankarju, naj gre s svojimi pedrepniki na deželo branit sedanje neznosne davke ter morda še pridigovat ter »pripravljat« ljudstvo na še višje , davke. Odgovor bo dobil s pasjim bičem...
Dragoceno je njegovo priznanje, da so davčne mere v Sloveniji neobičajno visoke. To so uvideli naši politični voditelji že zdavna in ti smejo vendar ljudstvu obljubljati, saj to je njih glavna dolžnost, da bodo delali na to, da se to krivično izmozgavanje našega ljudstva pri vseh panogah državnih dajatev, posebno pa davkov, odpravi in pa temeljito zniža. Laž pa je, da bi naše politične stranke v Sloveniji agitirale s tem, da bi ljudstvu obljubovale, da bedo davke sploh odpravili. Če zavoljo sedanjega režima ni bilo naši slovenski delegaciji v Belgradu mogočo izpeljati davčno izenačenje, potem pa tudi ni treba naši finančni upravi dreti brez usmiljenja našega ljudstva tako, da so v preteklem letu poslali v Belgrad mesto predpisanih 4C milijonpv dinarjev davkov še enkrat toliko, in sicer 80 milijonov dinarjev. Kje drugje bi narodi take sinove, ki ga iz hvaležnosti neusmiljeno derejo, pognal preko meje... Zato sa> naj gospodje ne igrajo preveč z ognjem.
Karakteristično je še njegovo pri. nanje, da slovi slovenska davčna uprava po vsej državi, ker se nikjer drugje ne odira ljudstvo tako temeljito kot pri nas v Sloveniji. Saj zato se nam po vseh drugih pokrajinah naše države lahko smejejo in rogajo, če se pritožujemo nad našo davčno prakso, ter dobimo kratek odgovor, saj vas odirajo vaši lastni sinovi, slovenski uradniki ... In to je na celi stvari najžalostnej-ša in sramotna resnica.
Zato apeliramo v zadnji uri na uvidevnost našega finančnega delegata, da napravi pri vseh davčnih okrajih, kjer je vse polno rubežni in eksekucij, red, ter s o previsoki krivični odmeri kmetskih gospodarstev prepriča, posebno v zadnjih dveh letih, ko so vsled suše silno trpeli ter dotične uradnike, ki so s svojim brezglavim obremenjenjem zakrivili sedanje brezupno in nevzdržno stanje, kaznuje ter iste z njihovih sedanjih mest odstavi.
D. M. v Polju. V nedeljo, dne 17. maja je priredila tukajšnja Zveza papirniških aclav-cev skupno s skupinama Medvode—Goričane lepo uspeli izlet na Šmarno goro. 19 velikih voz z gedbo na čelu in enim vozom narodnih noš se je začelo pomikati ob pol 5 zjutraj izpred Ljudskega doma pri. D. M. v Polju. V Medvodah pred mostom jo čakala skupina Medvode. Spontano se je razvil krasen do 1200 delavcev broječ sprevod, kateremu so je med potjo pridružilo še ostalo delavstvo. Ob zvokih krepkih koračnic godbe Katol. slov. izobrazev. društva D. M. v Polju pod vodstvom kapelnika F. Svetka se jo ob velikem navdušenju sprevod približeval Šmarni gori. Po kratkem okrep-čilu na vrhu se je delavstvo zbralo v kapelici Matere božje, kjer je daroval sv. mašo s cerkvenim nagovorom č. p. Ivlasinc z Viča. Na dvorišču je po končanem cerkvenem obredu
otvoril predsednik Zveze tov. Kukavica delavski tabor. Prvi je govoril starosta krščansko socialnega pokreta narodni poslanec G o s t i n -č a r o delavskem položaju in današnjem političnem položaju. Izročil je tudi pozdrave dr. Korošca, ki se vsled krize izleta ni mogel udeležiti. Dr. G o s a r je poročal o dolžnosti in ljubezni do dela in končal svoj dovršeni govor z apelom, da je nujna odpomoč delavstva lastna izobrazba, brez katere ni pričakovati boljših časov. Tajnik SLS Gabrovšek je v navdušenem govoru pozival delavstvo na skupno delovanje z ostalimi stanovi, na skupno borbo celokupnega slovenskega delavnega ljudstva, ki ne pozna Živjo-nacionalizma, ampak delo za narod v narodu. — Popoldne se je vršila prosta zabava pri Koširju v Tacnu. Po poslovilnem govoru požrtvovalnega predssdnika-invalida skupine Preske tov. Peternela so vozovi med pozdravljanjem, oduševljenimi vzkliki na vztrajanje v delu in skupnosti, oddrdrali zopet proli domu. — Krščansko socialno delavstvo je pokazalo ta dan moč svoje organizacije, svojo močno stanovsko zavednost, pokazalo ludi, da vztraja pri skupni borbi celega slovenskega naroda, in svojo neupogljivo voljo in up v končno zmago dela nad krivičnim kapitalizmom.
Velike Lašče. Predkratkim je tu umrl notar g. Smodej. Nazadnje je bil nastavljen v Ribnici, v pokoju je preživel tu. Bil je miren značaj, ki je živel izključno le svoji družini in svojemu uradu. Četudi somišljenik narod-nonapredne stranke, ni imel vstopa v družbo ribniške JDS. Ker se ni udeleževal politike ribniške liberalne klike, ki so zbira krog g. Mejača, je bil v njenih vrstah osovražen, odkar pa je bil g. notar tako možato in neustrašeno nastopil kot priča v pravdi dekana Sku-bica, kjer je pokazal gotove prvake liberalne stranke v Ribnici in Dolenjevasi kot grde de-nuncijante poslanca Škulja in dekana Skubica nemško-mažavski soldateski, je bil g. notar Smodej izročen grdemu preganjanju in toža-renju od strani gotove ribniške liberalne klike. Naprtila se mu je pravda, ki se je vlekla do njegove smrti, s silo se ga je porinilo v pokoj. Zagrenjevalo se je mirnemu možu življenje v Ribnici v taki meri, da se je moral izseliti v Velike Lašče. Mirnega moža je tako postopanje tako užalilo, da je v pokoju kazal silno depresijo, kar ga je največ spravilo v nenadno smrt po mrtvoudu. Ker je pričeval resnico, zalo je bil preganjan v smrt od lastnih somišljenikov JDS, ki se mu je baš po bridkem spoznanju zasludila do dna. Ta slučaj pač jasno kaže, kaki elementi se nahajajo v slovenski JDS, da se niti pred pragom lastnega tovariša ne ustavijo, ko hočejo nasititi svejo maščevalnost. G. notar je bil pokopan ob nmogo'orojni udeležbi ljudstva, kar kaže priljubljenost tihega moža. N. v m. p.l
zoper zapiranje naših bolnišnic se vrši v nedeljo, dne 25. maja ob 10 dopoldne
v veliki dvorani »Uaiona«. Škandalozno postopanje centralističnega režima v Belgradu z našimi bolnišnicami in našimi bolniki ne sine ostati brez protesta. »Unionova« dvorana mora v nedeljo grmeti protestov proti tistim, ki uničnjejo naše od nas za naše bolnike zgrajene bolnišnice! Govorila bosta poslanca Snšnik in Kremžar, Nas vseh dolžnost je, skrbeti, (la bo zborovanje nova manifestacija slovenskega ljudstva proti centralizmu, ki uničuje nas iu naše zavode.
—	Katehetske pohiine za čas od 1. jan. 1921 do Б0. junija 1922 je treba tistim, ki jih še niso prijavili, takoj prijaviti, ker s koncem maja poteče rok in je potem izključeno, da bi jih mogli še prejeti.
—	Skupine Jugoslovanske strokovne zveze se naprošajo, da nemudoma sporočijo Upravi >Socialne Misli«, Jugoslovanska tiskarna, Poljanski nasip št. 2, koliko izvodov spominske številke ob priliki 30 letnice krščanskosocialnega delavskega gibanja naročijo za svoje člane, ker je zaduji саз! Kdor bi naročil pozneje, ne bo mogel dobiti. Pišite dopisnico upravi takoj danes! — Uprava »Socialne Misli«. Ц
—	Tečaj za vinogradnike. Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu (Novo mesto) priredi v dne 10. in 11. junija t. 1. tečaj za zeleno cepljenje trt in za poletno zatiranje trtnih škodljivcev. Tečaj sc prične na bin-koštni torek 10. junija ob 8. uri zjutraj in se konča v sredo, dna 11. junija, ob 5. uri popoldne. Udeleženci stanujejo lahko na Grmu, revnejši dobijo po možnosti tudi prispevek v hrani, Kdor se želi tečaja udeležiti, zglasl naj rs najpozneje do 5. junija po dopisnici pri lavnateljstvu šole in pride na dan pouka na zavod.
—	Umrla je v Lescah včeraj zjutraj se-r.fra endotnega g. župnika Marija A v s e c v 54. letu starosti. Pokopali jo bedo jutri dop, ob 9. uri. — V Semiču na Belokranjskem ie v ponedeljek umrl g. Ivan Zurc, veleposestnik in trfiovcc, star 62 let. Pokopali so ga včerai DODoldne. N. p. v m.I
—	Poročil se je g. Ivan Mule iz Nadleska
z gdč. Ivanko Korošec iz dobroznane in obče-spoštovane Ponudove obitelji.
—	Odprava železniških komisariatov«
Notranje ministrstvo je izdalo odlok, s kate-rim ee odpravljajo komisariati železniške policije v Terezinopolju, Tekiji, Velikem Bečke-reku, Sunji, Mostarju, Sarajevu, Bos. Brodu. Sremski Mitrovici, Lapovu in Bitolju,
—	Beneške vžigalice domačega izdelka. Uprava državnih monopolov je sklenila, da takoj uvede izdelavanje razkošnih beneških vžigalic, ki se bodo prodajale v kartonskih škatlicah. Vžigalice pridejo v promet s 1, sep^. tembrom t. 1.
—	Francosko donavsko brodovje v Belgradu. Te dni pričakujejo v Belgradu prihod francoskega donavskega brodovja. Obisk bo oficielen in bo veljal naši mornarici. Franco« sko brodovjo ostane v Belgradu tri dni.
—	Stari ljudje. V okolici Paračina v Srbiji živi več ljudi, ki so stari nad 100 let. Najstarejši med njimi je neki Veličković, ki je 120 let star. Starček še jako dobro vidi, tudi apetit ima dober, samo sluh mu je nekoliko opešal. Na polju dela še vedno lažja dela, če pa onemore, pase ovce.
—	Potrjena obsodba. Zagrebško najvišje sodišče je potrdilo obsodbo, s katero je bil znani morilec Hrvoje Paskijevič obsojen na 10 let ječe. Paskijeviča bodo prepeljali v Mi-Irovico, kjer obstoji za mladostne kaznjence poseben oddelek.
—	Neznan vtcpljenec. V Zalogu pri mt> tliškem mestnem Logu sta našla v reki Kulpi ribiča Dragutin Natkovič in J. Šegavič v korenine zapleteno truplo moškega vtopljenca. Izvlekli so ga z veliko težavo iz vode. Ker niso našli na truplu nobenih znakov nasilja, so prepeljali vtopljenca v mrtvašnico v Metliki, kjer je bil po zdravniškem ogledu na tamešnjem pokopališču pokopan. Vtopljenec je moral biti žc delj časa v vodi. Od trebuha do glave je bil popolnoma gol. Mož je bil star okrog 35—40 let, jc srednje postave, ima okrogel obraz, rjave brke in lase, oblečen V dvoje črne hla4e in spodnje hlače in obut v čevlje na zadrgo. Kdor bi o vtopljencu kai vedel, naj javi žendarmeriji ali policiji.
—	Pobegla šivilja. 20 letna Katica Koče* tova, doma iz Starega trga, se je učila šivanja pri šivilji Antoniji Romšak v Kočevju. Kaj je zmedlo deklici glavo, ne vedo, zvedelo pa se je, da je zginila in je vzela s seboj za popotnico bankovec za 1000 Din. Rekla je gospodinji, da se pelje v Novo mesto k zobozdravniku, odpeljala pa se je na Hrvatsko.
—	Kako se da lopo živeti brez dela. Ta težavni problem sta na zelo priprost način rešila v Zemunu dva lahkoživčka, ki sta iznašla sledeči način življenja brez dela: Eden je stanoval v Zemunu, drugi pa v Belgradu. Iz Ze-muna je prišla vsak dan v Belgrad poštna nakaznica, glaseča se na 9 dinarjev. Taka nakaznica je prišla vsak dan tudi zeinunsko pošto. K devetici sta gospoda prijatelja nato še pripisala 90 in tudi v črkah dopolnila »devet< še z besedami »stotina devetdeset«. Na poštni blagajni so jima potem mirno izplačevali 990 dinarjev dnevno. To sta uganjala tako dolgo, dokler se ni začela policija zanja zanimati zaradi njunega potratnega življenja.
—	Razbojniki v Južni Srbiji. Dne 2. t. m. je 18 mož močna razbojniška družba na cesti med seloma Izvor in Lazaropoljcm v gališkem okraju, tetovsko okrožje, z naperjenim orožjem tekom dne polovila 15 kmetov, jim odvzela konje in jih odvedla v bližnjo šumo. Tu so se morali kmetje do golega sleči, nakar so razbojniki pobrali denar in druge dragocenosti, pa tudi vse boljše kose obleke. Potem so kmete zvezali po tri in tri skupaj in jih, ko je nastopila noč, odgnali — bose in napol gole — preko planine Bistre. Na planini je bil mnogok e še sneg in kmetom so krvavele noge. Tako so šli vso noč brez počitka. Proti jutru je omagal med kmeti starček Iso Ča-dija in se zgrudil. Na povelje svojega »kape-tana« Maslama so razbojniki starčka zaklali in njegovq truplo zavlekli v šumo, Ob 10. uri dopoldne se je družba ustavila v dolini »Ara-minski kamen* in tu ostala do večera. Tekom dne se je iztrgal pes enega izmed kmetov in začel bežati. Razbojniki so streljali za njim in ga ranili, a pes je vendar dospel v Izvor in tam začel žalostno lajati in tuliti. Vaščani no takoj uganili, kaj se je moralo zgoditi, a na pomoč niso mogli misliti, ker so bili brez orožja in ni v bližini nikake orožniške postaje. V tem je razbojniški poglavar v Ara-minskem ksmenu odredil, da se vsi kmetje razen dveh mladeničev izpuste. Pred odhodom je kmetom izjavil, da vzame mladenič^ kot talca, ki ju bo izpustil še-le tedaj, kadar •pošljejo zanju odkupnino v znesku 400 zlatih lir (150,000 Din). Čakal bo na odkupnino 10 clni, ako je dotlej ne bo, bo dal talca usmrtiti. Prestrašeni kmetje so odšli do Tajmišta, kjer so ves dogedek javili orožnikom. Oblast je takoj odredila zasledovanje razbojnikov, a kakor ponavadi — brez uspeha.
—	Ogoljufane čipknrice. Podpisani Vinko Kavčič, čevljarski pomočnik, Dobračeva 13, izjavljam, da nisem identičen z nekim Vinko Kavčičem, ki je tukaj ogoljufal razne čipka-rice, kakor je bilo objavljeno v »Slovencu« od 18. maja 1924 pod notico »Ogoljufane čipka-rice.«
—	Paiite nn doro! Na samotni poti blizu Potokov pri Javorniku je napadel neznanec neko desetletno deklico. Nesramen napadalec
I jc bil 30 do 35 let slar, srednje velik, podol-

Raslega obraza, bled, s pristriženimi brkami, oblečen v plavo ševijotasto obleko in plavkast klobuk. Ponujal je dekletu celo nekaj denarja, toda deklica rau je srečno utekla, napadalec pa je pobegnil v gozd.
Primorske novice.
p Odhod oo. kapucinov iz sv. Križa. Potonilo v »Slovencu« o opustošenju kapucinskega spmostana v Križu na Vipavskem, posneto po tržaški »Edinosti«, ni točno. Resnica je ta: Tretjo nedeljo po Veliki noči so bili pevci in pevke, ki brezplačno pojo celo leto v ondotni cerkvi, povabljeni na malo južno, in sicer zunaj samostanske klavzure. Žalost je legla na vse in niti pevalo se ni radi bližajočega se odhoda oo. kapucinov. Dne 18. maja so oo. kapucini, kakor je bilo od predstojnikov določeno, zapustili samostan in ključe samostana izročili mestnemu župniku. (Vzeli so s seboj, kar je njihovega, drugo so pustili tam, tudi trtje so lepo obrezali. Kar je več pisala - Edinost«, je vzrastlo v bujni domišljiji poročevalca. — P. Gabrijel Baje, gvardijan.
p Mussolini častni meščan Trsta. Včeraj, 20. maja, se je vršila slovesna seja tržaškega občinskega sveta, na kateri so podelili ministrskemu predsedniku Mussohuiju častno meščanstvo.
ljutilianske novice.
lj Francosko odlikovanje pesnika Žnpan-ciča. Francoska vlada je odlikovala pesnika in predsednika francoskega instituta v Ljubljana g. Otona Župančiča z redom viteza častne legije. Odlikovanje mu izroči francoski konzul g. Flach v četrtek, 22. t. m. v dvorani francoskega instituta (Deželni muze;). K tej s'orvesnosti si usoja vabiti francoski institut vse častilce našega velikega .pesnika.
lj Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani se kar najtopleje zahvaljuje cenj. občinstvu, ki je s svojimi darovi o priliki njegovega cvetličnega đne pripomoglo do tako krasnega uspeha in upa, da mu ostane i nadalje naklonjeno v njegovem delovanju za napredek tehniške mladine. Istočasno se zahvaljuje vsem cenj. gospodičnam in gospodom, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da je prireditev tega dne tako dobro uspela.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 11. do
17. maja 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 21, mrtvorojen 1, naknadno prijavljena 3 rojstva; umrlo je v tem času 17 oseb, od tega 3 tujci. Vzrok smrti v 2 slučajih jelika, v 4 srčna hiba, bolezni žilja, v 2 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki,
lj Nalezljive bolezni v Ljubljeni, V času od 11. do 17. t. m. je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj škrlatice in 2 slučaja dušljivega kažlja.
lj Policijsko ovadbe. Včeraj je bilo vloženih na policiji 23 ovadb, in sicer radi tatvine G, radi kaljenja nočnega miru 7, radi pijanosti in nedostojnega vedenja 1, radi kršenja cestnopolicijskega reda 9, radi prekoračenja policijske ure 1, radi pasjega kontumaca 2, radi neporavnane cehe 1 in radi nezgode 1.
lj Tatvine. Po«estniku Ivanu Kunaverju iz Kleč je bilo ukradeno v Trnovskem logu več raznega orodja v skupni vrednosti 1300 Din. Delavcema Matevžu Brezniku in Antonu Jer-šetu iz Šiške je bila ukradena iz skupne spalne sobe rjava usnjata listnica, vojaška izpust-nica, en bankovec za .10 milijonov in bankovec za pol milijona nemških mark, srebrna žepna ura z verižico in obeskom, srebrna dvajsetica in en ključ, v skupni vrednosti 600 Din. Okradel ju je bržkone kak dober tovariš, ki je poznal njune razmere in ki je pričakoval večji plen.
lj Nepreviden kolesar. Na levem hodniku Hradeckega ceste je povozil mesarski vajenec pri Anžiču Anton Tomazin delavčevo ženo Uršo Precelj iz Hrušice. Žena je padla po tleh in se je poškodovala na levem kolenu in je pri tem prekucnila košaro, ki jo je nosila na glavi in v kateri je imela razna živila in med temi tudi jajca. Žena ima poleg poškodbe na nogi še okrog 60 Din škode.
lj Prijazni družbi. V Cernetovi gostilni v Zgornji Šiški sta se ločili dve veseljaški družbi. Zunaj gostilne sta se začeli obmetavati s kamenjem in ta bombardement se je nadaljeval skoro po celi poti do Ljubljane. Pri tej priliki so razbili razposajenci več šip pri Križ-narju, Weisu in pri Černetu, pri Habjanu pa so podrli leseno ograjo. Napravili so precej škode, a bodo vse lepo povrnili, ker jih ima policija že »na gorkem«.
Naznanila
Fodni občni zbor Organizacije javnih nameščencev somišljenikov SLS se vrši dne 24. t. m. ob pol 20, uri v kleti I. del. kons. društva, Kongresni trg 2. K polnoštevilni udeležbi vabi — odbor.
Muzejsko družino v Ptuju priredi v petek, dne 28. moja 1924 ob 18 v gledališču znanstveno predavanje s skioptičnimi nlikami. Predava gosp. dr. Izidor Cankar, vscuC. profesor v Ljubljani, o težnjah sodobnega slikarstva.
Lovske kroge opozarjamo na ustanovni občni zbor »Kluba ljubiteljev brakov« v četrtek, dne 22. t. m. ob 8. popoldne pri >degtici< na Dunaiski cesti. Pripravljalni odbor.
Frosvela.
Zmotna luč v Delhl.
(Spisal I. Kreiten O. V. D. — prervel prof. F.Omerza.)
I. Kreiten je podaril svojemu narodu že več duhovitih dramatskih dol verske in vzgojne vsebine. Ker je pisatelj sam zelo skromen mož, so ga pisatelji takorekoč prisilili, da je dovolil natisniti svoje spise, ki so zelo priljubljeno čtivo zlasti še dijaški mladini.
V žaloigri ^Zmotna luč v Delhi« rešuje pisatelj problem, kako osredotočiti človeštvo, problem, katerega se lotevajo naj-ideelnejsi duhovi.
Naj Križanega indijskim rodovom z ljubeznijo, močjo z nebes, resnico oznanjajo pobožni sli povsod! Altarje Kristusu gradim naj, pusti! Potem naseli mir se in omika.
(Govori misijonar Aquaviva.) Vsebina je na kratko tale: Indijski cesar Akbar (1556—1650), :>kralj po meču« želi utrditi svoj prestol. Ker »trdnejše ni vezi kot vez je vere«, v svojem cesarstvu ima pa pripadnike troje verstev: katoličane, bramane in moslimane, si govori: 17. verstev treh bom zgradil eno luč. Da bi svoj cilj dosegel, pokliče na svoj dvor misijonarja Aquavivo S. J. (1580), zastopnika katoliške vere; da pridobi bramane, izpusti njih kneze, ki jih je zavoje-val v strahoviti bitki pri Tatepuru. Zastopnik moslimnov pa je vzgojitelj Akbarjeve-ga sina Marad-Hakima. Prav odločno pove Aquaviva, da >za Mohameda poleg Kristusa prostora ni«. Varana, knez bramanski, izjavi, da nasprotstvo ver ni spravljivo. Hakim pa tako sovraži rlrugoverce, da niti ne govori o združenju moslimanske vere s kako drugo vero. V kljub tenu Akbar ne neha upati v cvet in sad svojega novega nauka. Varanovega sina Sidva, ki ga je obdržal za talnika — Varano pa pognal v izgnanstvo, ker
kot skala trden je ponos bramanski, — hoče pridobiti za se. A ta se oklene Aqua-vive in postane kristjan. Varana se vrne skrivaj iz izgnanstva in pride o polnoči na Akbarjev vrt, da reši sina, katerega je o tem obvestil. A knez Putra — bivši tovariš Varanov — je načrt Varanov izdal Ak-barju, ki je vrt zastražil in Varano ujel. Ker pa
zvijača bistra ni v nečast bramanu
se Varana hlini, da bo sprejel Akbnrjevo luč in pridobil vse kneze zanj. Zato ga Akbar zopet izpusti. V resnici pa hoče Varana »domovino rešiti trinoga« in to pove svojemu sinu Sidyu. A ta ga svari ne množi krivde najine z umorom. Umor je strašen greh. Ker Varana ne odneha, pove Skiya Akbarju, kaj namerava njegov oče. Prosi pa cesarja, naj ne umori očeta, kar mu Akbar obljubi. Ko se Varana vrne, da zvrši svoj sklep, mu Sidya razodene, da »cesar že ve kaj namera- aš; povedal sem mu jaz«. Varana zato zabode sina. Nato skoči na Aquaviva, a v tem trenutku vstopi Akbar in Varano ustreli.
Ko Akbar vidi, da se njegove sanje ne bodo uresničile, da vsa Indija hiti proti njemu in da je edini sin njegov Murad vsled slabe vzgoje Hakimove postal pijanec, v pijanosti pa izpil čašo zastrupljenega vina, ki je bilo namenjeno cesarju, zbe-sni in zakliče:
Od sebe vrgel bom ljubezni plašč in zopot strašro s staro divjostjo udaril b; m sovraga, da vsak ponosen vrat ukloni se do tal mi v rdečo kri.
Aquaviva mu pa ob slovesu zakliče: Tvoj dragi svet se zruši v prah, če s krvjo ga boš gradil. Z Bogom!
Med dejanji je polno scen, ki kažejo intriganstvo na dvoru, kako ljubko Sidva svari Murada pred vživanjem in očeta prod umorom.
Igro uprizore v nedoljo 25. maja ob 4 popoldne gojenci zavoda sv. Stanislnva v Št. Vidu nad Ljubljano v čast in ver-elje svojim staršem in vsem prijateljem zavoda. Dijaški orkester pa bo izvajal pod osebnim vodstvom g. prof. Vojteha Hyba-šoka več muzikalnih partij.
I. Komljanec.
...
pr Mladinska matineja, ki je bila napovedana kot XII. muzikalno predavanje za nedeljo. 25. t. m., odpade, ter se ta spored uvrsti v prihodnji ciklus muzikalnih pred.-unnj. Matineja se odpove le vsled zakasnitve, ker sedanji čas ni več primeren za notranjo dopoldanske koncerte. Mladina, ki ima sporede, naj iste prinese v Matično knjigarno, kjer dobi povrnjen denar.
Botre sedaj
opozarjamo, da nudi njboljše, okusno in skrSno ugotovljene deSke OBLEKE po nižji ccni, kakor drugje slabe obleke, le
Drago Schwab, Ljubljana.
Gospodarstvo.
Chinoferrin kina železnato vino, najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri re. konvalescenci. — Dobiva se v vsaki lekarni.
Dve ministrski izjavi.
Kongresa gospodarskih krogov v Skop-lju sta se udeležila dva ministra in sicer trgovinski in finančni. Ne vemo iz kakšnega razloga pa nista prišla na zagrebški kongres, najbrže iz političnih razlogov. Na tej konferenci v Skopi ju sta poročala oba ministra, iz katerih poročil posnemamo sledeče momente.
Prvo, kar je pri tem zanimivo, da sta kolidirala oba ministra v vprašanju novih borz. Tako se je minister za trgovino izjavil, da je za ustanovitev novih borz, med tem ko je finančni minister proti temu, češ dve borzi v Zagrebu in Belgradu komaj kontroliram in da se mu je težko boriti s šo par takimi ustanovami. Kdo bo sedaj zmagal v vprašanju novih borz, jo nedogledno. Vsekakor je pa le nekoliko čudno, če vlada nima v tem pogledu enotnega programa, čo podasta dva ministra dve nasprotujoči si izjavi v važnem vprašanju glede ustanavljanja novih borz.
Druga interesantna izjava pa je finančnega ministra Stojadinoviča glede valutne politike. Do sedaj se pravzaprav ni točno vedelo, kaj hoče finančni minister s svojo valutno politiko. Mi smo sicer že pred nedavnim časom v notici o Narodni banki omenili, da se da sklepati iz zmanjševanja obtoka bankovcev na namero finančnega ministra dvigniti kurz dinarja. Šole sedaj je finančni minister jasno povedni, in gre njegova finančna politika za tem, da dinar polagoma narašča, kar pomeni, da on smatra porijodo stabilizacije kot končano in da nastopa v njegovi politiki nova doba — doba naraščanja dinarske vrednosti. Da ho ta politika uspešna, veruje finančni minister na podlagi povečanega izvoza in zmanjševanja obtoka bankovcev.
V krizi, ki pretresa naše gospodarstvo, priporoča minister rešitev — povišanje vrednosti dinarja rešitev, ki bo po njegovem mnenju prinesla izboljšanje. Gospodarski krogi naj počakajo, pa se bo dinar popravil in z njim vse naše gospodarske prilike. Nekoliko preveliko moč ima pa le porast dinarja, ki naj ozdravi vse rane našega gospodarstva. Naši gospodarski krogi pa naj sami premislijo, če bo z zvišanjem dinarja rošena tudi sedanja kreditna kriza.
Revizija kreditov pri Narodni banki.
Pri Narodni banki se rešuje te dni vprašanje in izvršuje se posel, ki bo izzval mnogo kritike in komentiranja. Narodna banka namreč namerava nanovo revidirati kredite privatnim zavodom in podjetjem. Po zakonski odredbi more dati Narodna banka kreditov j v trikratnem znesku metalne podloge, t. j, sedaj približno 1.4 milijarde dinarjev, kar je za naie gospodarstvo z ozirom na njegove velike potrebe vsekakor premajhna \ nota. Še težja pa je naloga zmanjševati sedanje majhne kredite, s černer se peča upravni odbor banke v vsakodnevnih sejah. Narodna banka nima razpoložljivega denarja za nove kredite in mora provajati revizijo že obstoječih. Sedaj upr.-va ne bo dovoljevala nikakih povišanj starih kreditov. Zmanjšuje pa stare kredite zaradi tega, da bi zadovoljila upravičene želje novih prosiicev, ki čakajo že oddavna na podelitev kredita. Za likvidacijo reduciranih kreditov bo uprava pustila dovolj časa, da se izvrši likvidacija brez pretresa in škode za dolžnika. Isti rok se bo dal tndi onim, katerih krediti so popolnoma ukinjeni.
Revizija jc začela z Belgradom in je tu že dovršena. Revizija je prinesla skoro vsem zmanjšanje kredita, ki gre od 5—30% danih zneskov, ker je bila zelo stroga.
Radi revizije kredita, ki spadajo pod fi-lijalo Zagreb, so pozvani ravnatelji Ln člani uprave Narodne banke iz Zagreba v Belgrad.
Koliko bo revizija prinesla novih sred-. stev, je dan?s te?ko prsdvidcvati. Vsekakor J se mora Narodna banka vrniti no podlago, ki i jo daje zakon. Po izkazu z dne 8. t. m. je j znašala metalna podloga 453 milijonov, kar ] pomeni, da Narodna banka ne more izdajati I več nego ca. 1? -1.4 milijarde dinarjev posojil na mcnicc in vrerlcos'.ne pap'rje. Vse-. kakor nade, ki so jih stavljali naši gospodarski krogi na kredite Narodne banke, niso izpolnjene,
* * #
*
c? Novk-d. — Položaj nn žilnem trgu. Situacija je izprcmenljiva. Ponudb je veliko, povpraševanje majhno z izjemo krušne moke in ovsa. Tekoči teden se začne poljsko delo, vsled česar bo ponudba oslabljena. — Stanje posevkov je v splošnem dobro. Pšenica jc radi velikega deževja gosta in je že povprečno 80—90 cm visoka. Potrebno je sedaj lepo vreme. Deževje bi v bodoče samo škodovalo, ker se ne bi mog'o zrnje razvijati, vsled česar bi bila tako kvaliteta slaba kakor ludi količina majhna. Tudi koruza zelo dobro kaže. Istotako oves in ječmen. Cene pariteta bačke postaje: pšenica 79/80 kg 2% (Bačka, Banat) 315 Din, koruza promptna 225 Din, koruza za maj, juni, kasa duplikat 232.50 Din, ječmen 67/68 kg 325 Din. rv:s 290 Din, mo-'ra 0 gg inklusivc vreče 490 Din, moka 0 g 485 Din
g Sladkorni trg. Položaj na svetovnih
gih sladkorja je obče zelo elab kljub temu, da je bilo v zadnjem času javljeno nekaj po-viškov iz Newyorka. Cene gredo z ozirom na pričakujoče dobro letino še vedno navzdol, trgovci praznijo svoje zaloge, tako da so skladišča največjih sladkornih trgov postala skoro prazna in mrtva. Današnje borzne cene v Trstu so sledeče: prosto postaja Trst za 1000 kg kockastega sladkorja Lstg. 28, —, —, za isto količino češkega kristala Lstg. 26, —, —. Po najnovejših poročilih začne v tekočem letu izvažati ludi Italija, katera do sedaj ni nikdai sladkorja eksportirala. Govori se o količini tisoč vagonov, katera bo dana za izvoz. Za novo kampanijo ni bilo storjenih še prav nikakih kupčij, dasi ravno se sladkor ponuja po zelo nizkih cenah.
g Ormoški okrajni zastop priredi dne 31. moja t. 1. na mestnem sejmišču v Ormožu razstavo goveje živine pinegavske pasme. Namen razstave je, da se na eni strani zainteresirajo domači živinorejci, da se še z večjo vnemo oklenejo te panoge domačega gospodarstva; na drugi strani pa, da se pokaže javnosti in merodajnim faktorjem stanje naše živinoreje in uspeh povojnega dela. Otvoritev razstave ob 10. uri. Z ozirom na ugodne železniške zveze se pričakuje mnogobrojem po> set,
g Za ureditov valuto na Reki. Te dni je
odšla v Rim komisija reških gospodarskih krogov, dn poda finančnemu ministru primerne predloge za zamenjavo reške in jugoslovanske valute na Reki.
g Belgrajska borza. Lani jo znašal pro-met na belgrajski borzi dvo milijardi 663 in pol milijona dinarjev napram 1 milijardi 197.3 milijonov dinarjov 1. 1922. Od lanekoga celokupnega prometa odpade na devize dve milijardi 597.8 milijonov dinarjev, na državne papirje 32.3 milijonov dinarjev, na valute 26 milijonov dinarjev, na delnice denarnih zavodov G.2 milijonov dinarjev in na delnice industrijskih podjetij 1.2 milijona dinarjev. Transakcije deviznih poslov so bile: Na London (494 milijonov dinarjev, Rim —Milan (438), Praga (430), Ženeva—Curih (344), Dunaj (255), Newyork (234), Pariš (212), Amsterdam (45), Bukarešta, Solun, Berlin, Budimpešta, Sofija, Bruselj, Kopen-hagen, Kristijanija, Varšava. —■ Leta 1919. jo znašal promet belgrajske borzo 162 milijonov dinarjev, 1. 1920. 643 milijonov, 1. 1921, 1052, 1. 1922. 1197 in leta 1923. 2663 milijonov dinarjev. — Članov borze je bilo lani 312, obiskovalcev 74, kotiralo je 51 vrednostnih papirjev iu pred borznim razsodiščem se je razpravljalo o 51 pravdah e-'.sporno vrednostjo 4 milijonov dinarjev.
g Cene življenskih potrebščin v Bel« gradu. Če vzamemo cene za marca lani 100 (t. j. i.a gotovo količino predmetov si moral dati v marca (1923, 100 dinarjev), je bila januarska številka letos 104.66, kar pomeni da so cene narasle za približno 5 odstotkov. Februarska številka je bila 104.76, marčna 102.34 in aprilska 102.53. Iz tega je razvidno, da so cene v Belgradu (v nadrobni trgovini) padle od januarja do marca letos in da so obdržalo v aprilu lotos približno isto višino kot v marcu.
g Zagrebški sejni 1924. Na letošnjem zagrebškem sejmu je bilo zaključkov za 181 milijonov 890.000 dinarjev (manj kakor lani). Izlagalcev je bilo 674, od teh iz Jugoslavije 425, potem iz Francije, ki je bila zelo dobro zastopana,118, iz Avstrije 48, iz Nemčije 47, iz Češkoslovaško itd. Najbolje je bila zastopana strojna in orodna industrija (131 firm), potem tekstilna stroka (105) itd. Poslovalo se je poleg v gotovini tudi na krodit večinoma kratkoi-očni.
g Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register se je vpisala firma: Srečko Potnik in drug, parna destilacija in prodajanje esenc* eteričnih proizvodov, eterjev.
g Likvidacija. »Agrarica«, veletrgovina z deželnimi pridelki, družba z o. z. je prešla v likvidacijo.
g Izvoz lesa preko Grnža. »Dubrovačkl list« prinaša o izvozu lesa preko Gruža sledeče podatke: L. 1913 jo znašal izvoz 280.778 kubičnih metrov, 1. 1923. pa samo 223.825 m*. Lani je šel izvoz največ v Italijo (137.885 m1) v Anglijo (45.110 m"), v Egipt (12.454 m"), v Francijo (11908 m"), ostanek pa v Grčijo, Tunis, Albanijo, Maroko in Holandijo. Gru-ška luka jo premajhna in so promet ne more v zaželjeni meri razširiti.
g Cene žitu na poljskem trgu. Na poljskem žitnem trgu so bile cone žitu sledeče: pšenica 20.25 zlotih, ječmen 12 zlotih, oves 12.50 zlotih. Cene so razumejo za 100 kg brez užitninskega davka in brez transporta. Sto švicarskih frankov je 92.50—92.55 poljskih zla tov.
g Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal
po izkazu z dne 7. t. m. 787 milijonov zlatih j mark.
g Finance sovjetske Rusije. Proračun
! Unije socijalističnlh sovjetskih republik izkazuje za 1. 1923-24 izdatkov v znesku 700 milijonov zlatih rubljev, dohodkov pa 579 1 milijonov, torej deficit 120 milijonov zlatih rubljev.
g Ogrski dolg. Senat Združenih drSav je ratificiral pogodbo o ogrskem posojilu. Sedaj inora to pogodbo podpisati šo amerikaneki 1 ministrski nredsednik.
Cerkveni vestnik.
c V Križankah je danes zvečer ob 8. uri V družbeni dvorani izvanredni shod ondotne moške in mladeniške Marijine družbe. Prosimo, polnoštevilno.
Orlovski vestnik.
Prva orlovska akademija v Karlovcu. —
Nad pričakovanje je lepo uspela svečana orlovska akademija v Karlovcu v nedeljo, 18. maja. Marsikdo, ki je smatral napoved tega prvega nastopa za drznost, mora priznati, da je akademija prinesla prelep uspeh in vžgala mnogo ognja za smisel orl. org. v Karlovcu, Po prihodu gostov iz Belekrajine se jc razvil po mestu krasen sprevod, pač prvi te vrste po Karlovcu. Marsikateri Karlovčan se je predramil in uvideval, da hoče Orel tudi po Hrvatskem raztegniti svoja krila. — Pri svečani akademiji so br. Karlovčani pokazali, kaj so že dosegli kljub težavam, ki jih imajo. Vrstila se je telovadba, deklamacija, govor in mnogo poučnega o alkoholu in nikotinu je nudila trodejanka »Dim«. Nastopili so tudi br. iz Zagreba, Črnomlja in Metlike. Velika dvorana »Zorin-doma« je bila polna odličnega občinstva, ki je sledilo vsem točkam. — Po akademiji se je vršil komerz, kjer je še pridobival ogenj vseh navzočih na netivu. Brate Slovence je navdušeno pozdravil g. dr. Ciril Brajša, odvetnik v Karlovcu, ki se je s svojo soprogo najbolj trudil za akademijo. Odgovoril mu je g. kaplan Anton Vovk iz Metlike. Besede priznanja in navdnšenja so izrekli tudi g. Danica Bedekovič, tajnica »Hrv. kat, ženake zveze«, g. Josip Kralina, kot zastopnik »Hrv. orl, saveza« in g, kaplan Andrej lic iz Črnomlja. — Bratom ob Kulpi želimo krepkega razmaha iu uspehov!
Žc nad 60 let najljubše hišno sredstvo proti boleznim prebave so Markove kapljice iz Mestne lekarne v Zagrebu, ki sc dobe za originalno ceno v lekarni Leustck.
Poizvedovanja.
Našla se je v nedeljo od Medvod do Ljubljane torbica z dežnim plaščem. Dobi se: Poljanska cesta 54, vrata 18.
Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite sanio: Šelenb. ul. 3. Gričar & Me-jač.____
čarugova razbojniška tolpa pred sodiščem.
Osjek, 19. maja.
Današnja razprava je bila senzacionalna. Pričela so se prva priznanja, k V soboto je Prpić cel dan tajil, da bi Ča-I ruga bil Udeležen pri umom gozdarja Pirk-majerja. V nedeljo je postal Prpič zelo zamišljen, zvečer pa je prosil ječarja za razgovor. V navzočnosti treh prič je izjavil, da je Čaruga vodil tolovaje v Tompojevce. Oni skrivnostni »Šega« — je Caruga.
Danes je takoj odpočetka razprave predsednik Markovič velel orožnikom, naj Carugo odpeljejo iz dvorane. Čaruga je čudno pogledal in šel.
Predsednik nato vpraša Prpića, če je res sinoči jetničarju pred tremi pričami pripovedoval, da je Čaruga izvršil roparski umor v Tompojevcih ter Pirkmajerja ustrelil.
Prpič to potrdi ter še enkrat opiše vse dogodite. Vodja tolpe, o katerem je v soboto govoril priča Tomljenovič, ni bil nihče drugi ko Čaruga sam.
Predsednik: Zakaj pa ste prej drugače izpovedovali?
Prpič: Ker me je Čaruga pregovoril. Iz
svoje celice mi je poslal listič, v katerem mo je natančno podučil, kako in kaj naj pred sodiščem izpovem. Potem še pove, da so imena »šega« in >Tomac< izmišljena.
Po tej senzacionalni izjavi veli predsednik Čarugo zopet privesti v dvorano. Čaruga pride, obstoji ter gleda s široko razprtimi očmi, kakor bi pričakoval kaj strašnega.
Predsednik z odločnim glasom Čarugi: Prpič priznava, da ste vi bili v Tompojevcih ter da ste vi ubili nadgozdarja Pirkmajerja.
Čaruga prebledi ko zid ter jecljaje izusti besede: Nimam pojma o teh stvareh. Bom dobil priče, ki bodo moj alibi dotičnega dne dokazale.
Konfrontirata se Čaruga in Prpič. Prpić veli Čarugi v obraz: »Moj ljubi ,Tovo, ne pomaga ti še naprej tajiti. Priznaj vse, četudi bi imel radi tega živeti samo dve uri.<
Čaruga odgovarja, da to ni res in da o tem nima pojma.
Prpić prime nato Čarugo za ramo in mu pravi: »Sedaj stojiva pred sodiščem iu svoji usodi ne moreva več uiti. Zato bodi pameten in priznaj, četudi bi ti imeli takoj sedaj vreči vrv okrog vratu.«
Čaruga: Na tvoje besede ti rečem eno besedo: Lažešl
Prpič: In jaz pravim tebi: Ti lažeš; Ti si z menoj bil v Tompojevcih.
Čaruga: Nisem bil tam. Moje priče bodo to potrdile.
Nato se razpravlja tolovajstvo v Bološki Dubravi na škodo Toma Slakovića. Prpič priznava, da je bil tudi hi zraven in da je bil vodja Čaruga. To potrdi tudi Čarugi v obraz.
Čaruga kriči Prpiču: Lažešl
O ropu v Gunji na škodo Pfnffa in Su-diča izpove Prpič, da tega podjetja ni vodil Čaruga, marveč Prpič Mali (ki ga ne morejo dobiti).
Zagovornik Prpičev dr. Stadtler vpraša obtoženca, kako je zašel v Čarugovo tolpo.
Prvič pripoveduje, da je bil nekega dne najet za neko gozdno delo. Ko je prišel v gozd, so ga vzeli seboj k napadu na drezino našičke tovarne. Pri tem je bil ubit orožuiški narednik Tintor. Nato pripoveduje, da bi se bil rad rešil te tolpe, ker ima ženo in otroko in ker jo izprevidel, da ta poklic ni zanj. Toda vsi poskusi so se mu ponesrečili. Čaruga je od njega zahteval, naj podpiše pogoje za sprejem v tolpo, kar pa je vedno odklonil.
Čaruga: Prpičeva pripovedovanja so zlagana.
Prpič: Povedal sem resnico.
Čaruga: Lažešl
Pri ropu v hiši Davida Auslanderja v Ivankovem, pravi Prpić, da jo vodil tolpo Prpič Mali, ki ga je podpiral Čaruga.
Popoldne je bil zaslišan tretji obtoženec Luka šulentič. Velik in močan človek, ki pri prihodu v dvorano strašno ropota. Leva roka je z verigami prikovana na desno nogo, ker je enkrat že skoro ušel, ko je snel železo iz okna.
Na vprašanje, če je razumel obtožnico in če je kriv, odgovarja, da je razumel, a ni kriv.
Predsednik: Pa čisto nič niste krivi?
šulentič: Pa prav nič!
O vseh zločinih je lo slišal, nikjer ni bil zraven, le v Tompojevcih je bil zraven slučajno. Bilo je pa to tako: Šel je obiskat mater v Tompojevce. Na potu ga je srečalo 5 ali 6 orožnikov. Zapovedali so mu, naj gre ž njimi. Dali so mu puško in veleli, naj 6traži pri vratih. Slišal je krik in strele v sobi. Orožniki so izginili in ni nobenega poznal.
Na vprašanje, če je bil Čaruga zraven, odgovarja, da ne ve, da pa mu je to pripovedoval Prpič.
Prpič konfrontiran izpove, da je Šulentič dobro vedel, za kaj gre.
Šulentič se zagovarja približno tako kot čaruga, a jo neroden, da sam Čaruga maje z glavo. Da je prej priznal na zločine, ki jih sedaj taji, je vzrok ta, češ ker so ga orožniki i-stalno mlatili i tukli, pa kako ne bih prizuao.< čaruga se smehlja.
----—--.ГЈ
Naši izdelki: Dvojnosladna
ržena Žtka
v rdečih zavitkih. Dvojnosladna
ječmanova
v modrih zavitkih. Slajena
ječmenova ЖШа
v zelenih zavitkih so najboljši! Zahtevajte le Žikol a ■	—-——"Q
Izpred sodišča.
Čarnga v Ljubljani? No, ali je imel ta zloglasni hrvatski in slavonski ropar, kruti poveljnik zelenih gorskih tičev, tudi v Ljubljani kakšne zaveznike ali celo člane? Tako si bo mislil marsikdo, ko bo prebral naslov. Takoj pa ga pomirimo in mu povemo, dn Čaruga pri nas ni imel svojih zvestih zelenih tičev in da tudi za enkrat še ne pride v Ljubljano. Da pa popolnoma p-mirimo morebitue že v naprej razburjene duhove, povemo sledeče: Ljubljansko »Jutro* bi si bilo rado napravilo na račun čaruge senzačno reklamo in sicer na ta način, da je priobčilo v 40. številki v člauku »Sličice iz parlamenta« in sicer pod naslovom: »Čaruga v parlamentu« tole ostro puščico proti radikalnemu poslancu dr. Miladinoviču: Tudi ta čast je doletela Čarugo, da se je njegovo znamenito ime poročalo v Narodni skupščini. Med Ninčićevim ekspozojem je skušal dr. Miladinović parirati precej ostre medklice, nakar mu je demokrat Miletič odvrnil, da naj ne govori preveč. Očital mu je, da je en včlanil Čarugo za radikala in da mu je dal tudi radikalno strankarsko legitimacijo, katero so našli povodom aretacije Čaruge pri njem v žepu. Na ta očitek je dr. Miladinovič zarudel, umolknil je kot grob in se je vrnil v klop, ker so se mu nedvomno vzbudili neprijetni spomini, kako je s Čarugo v prijateljski radikalski družbi v Vinkovcih izpraznil marsikak »špricer«. — Dr. Miladinovič je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku »Jutrac. Po obtožnici je »Jutro* s tem dolžilo dr. Miladinoviča izmišljenih dejstev in nečastnega dejanja, ki ga more javno zelo ponižati. Zastopnik odgovornega urednika »Jutra« je izjavil po prečitani obtožnici, da urednik te notice ni bral. Prosil pa je kljub temu, da naj se dopusti dokaz resnice, češ da bo dokazal, da je bil Čaruga res član radikalske stranke, da je imel res legitimacijo in da je tudi res večkrat pil z dr. Mi-ladinovičem v Vinkovcih. Toda očitalo se pa ni dr. Miladinoviču, da je on pozitivno vedel, s kom pije, ker je bil Čaruga včlanjen pri radikalni stranki pod napačnim imenom, pod katerim je živel kot bogat in dobro znan trgovec v Vinkovcih. V dokaz temu predlaga, da naj se Čaruga pripelje v Ljubljano in zasliši kot priča. Tudi je ugotavljal zagovornik, da se je to govorilo v parlamentu in sicer v medklicu, ki ga je vrgel demokratski poslanec radikalu v obraz. Zastopnik dr. Miladinoviča pa je vztrajal pri obtožbi, češ da uživa imuniteto le popolna navedba kot referat, ne uživajo pa imunitete posebni strgam odstavki. Senat je
po kratkem posvetovanju sklenil, da se obravnava preloži, toda ne zato, da bi privedli lia-rambašo Čarugo v Ljubljano za pričo v prilog »Jutru<, marveč le v svrho dobave stenograf-skih zapisnikov dotične seje narodno skupščine, da se ločno razjasni dejanski položaj. Sicer pn si Jutrov zagovornik tega tudi sam ne želi, kor bi bil tak poskus s Čarugo precej nevaren. Čaruga bi znal končno vsled njegove krivdo tudi pobegniti. Sicer pa če bi se tudi taka juridična ekstravaganca od strani sodišča dovolila, bi kljub temu ne prišlo do Izvršitve, ker bodo Čarugo gotovo prej obesili, predeu bi se moglo to izvršiti. Torej v končno pomir-jonje: Čaruge — ne to v Ljubljano!
Orožnik — tat. Čudno se to sliši, vendar sa tudi kaj takega pripeti, ker se tudi med lo čuvarje reda in pravice vtihotapijo pod lepo krinko tatinske duše, ki ugled orožništva izrabljajo samo v to, da lažje in bolj brezskrbno' kradejo. Podobeu slučaj se je odigral pred deželnim sodiščem. V orožniški šoli na Fužinah je bil ukraden 10. februarja Francu Vrag-lu bankovec za 1000 Din. Uvedli so strogo preiskavo, toda vse zaman. Kmalu nato pa je zopet javil Jože Minih, da mu je bilo ukradeno iz mašne knjižice, ki jo je imel zaklenjeno v kovčku, 5 bankovcev po 100 Din. Uvedli so zopet in še strožjo preiskavo in res so dobili tatu. Našli so pri pripravniku orožniku Janu-šu Lutru v ovratniku orožniškega plašča zašit bankovec za 1000 Din, v čevljih pa so našli v papir zavite bankovce po 100 Din. Luter, doma iz Križevcev, evangelske vere, pol Mažar, brez vsakega druzega poklica je prvotno priznal tatvino. V preiskavi pa se je premislil in si je skoval lale zagovor. On pravi: Res sem vzel, toda ne iz dobičkaželjnosli, ali da bi si napravil viharne praznike — godilo se je to namreč v velikem tednu — marveč radi tega, da bi me spodili. Naveličal sem se tega stanu, postala mi je služba odijozua, hotel sem, da me odslove, pa me niso hoteli. Ker sem pa vedel, da tat ue moro biti orožnik in orožnik ne sme biti iat, sem pa ukradel. — Sodišče bi mu bilo skoro verjelo, toda možakar je denar preveč varno in rafinirano skrival za svoj namen, ki ga je navajal in kaže ravno to skrivanje, da je hotel tatvino prikriti in si denar obdržati. Tudi ni imel nobene potrebe, da bi kradel. Imel je kot pripravnik 1200 Din plače. Za hrano, stanovanje, perilo in obleko je plačeval zavodu 600 Din in 600 Din mu je ostalo mesečno čistega za popolno prosto vporabo. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe, tako da jo dosegel še več, kot jo mislil.
Kar Vi potrebujete, je Elznfluid. To pravo domače sredstvo prežene Vašo bolefiinel Poizkusila pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donju Stubica, Elza »'g št 134, Hrv.
Mefeorologično poročSio.
LJubljana 306 m n, m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm.
Cftu opaio- V АП1A	Uaro-metor r mm	Termometer v U	feibruin. сШегепоа v 0	Nebo, vetrov	1'adavino v mm
19./6. 21 h	730 8	188	0-9	jasno	
20./5. 7 h	737-4	16-8	08	jasno	—
30./5. 14 h	737-2	24-4	2-4	jasno j. zah.	
O hjfi sta naprodaj v zvezi kot ena velika hiša, " "lOI na uličnem vogalu, blizu sredine mesta v Ljubljani, Za vsako trgovino ali obrtno podjetje pripravni prostori: veliko dvorišče, zadnja hiša, 25 1—3 sobnih stanovanj, mizarska delavnica, brivski lokal, gostilna. Cena 550.000 Din. — Dopisi lc v zaprtem pismu. G. nadučitelj M. BREZNIK, vila, Cesta na Rožnik It. 29, Ljubljana.	2943
James Oliver Curwood:	23
Kazan, volčji pes,
(Kanadski roman.)
(Dalje)
V trenutku, ko je čoln izginil, je nagon dejal Kazanu, da so Jeanne, njen soprog in dete odpotovali, ne da se bodo kdaj vrnili. In vendar je hodil iz brloga, ki si ga je pripravil za poletje z volkuljo Sivko pod gostim vejevjem smrek in balzamovcev poleg reke, vsak dan več tednov zaporedoma pred kočo.
Nemirno je pričakoval, da se kaj zgane. Toda vrata se niso nikoli odprla. Deske, s katerimi so bile obite oknice, so bile vedno na istem mestu in noben dim se ni dvigal iz dimnika. Rastline in trava so preraščale stezo in lesene stene in duh človeka, ki se je bil vsesal v ta les, in ki ga je vonjal, je polagoma izginjal.
Neki dan je našel pod zaprtim oknom otroški čeveljček. Bil je star in obrabljen, očrnel o'd snega in dežja. Zadostoval je pa, da ga je osrečil, Vlegel se je poleg njega :n ostal tako več ur. Oni čas pa, v istem trenutku, so je dete, tisoče milj daleč, zabavalo s čudovitimi igračami, ki jih je izumila civilizacija. Šele proti večeru se je vrnil Kazan k volkulji Sivki pod smreke in balza-movco.
Edino pri teh obiskih pri koči volkulja ni spremljala Kazana. Ves ostali čas pa sta bile obe živali nerazdružljive. Če ste naleteli na divjačino, jo je Kazan zasledoval, med tem ko ga je volkulja Sivka čakala.
Beli kunci so bili njiju navadna hrana. Samo enkrat, v krasni mesečni noči, je Kazan utrudil mladega damjeka in ga ubil. Ker jo bil plen pretežak, da bi ga bil mogel prinesti volkulji Sivki, jo je tekel iskat in jo pri-vedel do njega.
Nato je pa prišel veliki požar.
Volkulja Sivka ga je zaduhala, ko je bil ogenj še dva dni daleč na zapadu. Oni večer je bil solnčni zahod medel in temačen. Luna pa, ki se je dvigala na nasprotni strani neba, je bila vsa rdeča in škrlatasta. Kadar tako vzhaja iz pustinje, jo Indijanci imenujejo >krvavečo luno< in zrak se napolni zanje z znamenji nesreče.
Naslodnje jutro je postala volkulja Sivka čudno nemirna in proti poldnevu je tudi Kazati zavonjal v zraku to, kar je bila ona že zdavnaj prej vedela. Duh je postajal od minute do minute strašnejši in malo pozneje je gost dim zasenčil solnce.
Ogenj, ki je hitel naprej po gozdovih smrek in balzamovcev, je začel razsajati v smeri proti severu. Nato pa je veter preskočil orl juga na zapad in gnal stebre dima v nasprotni smeri. Postajalo je vedno bolj gotovo, da se bo požar ustavil šele ob reki, proti kateri je premikajoči se ogenj gnal tisoče blazno prestrašenih živali.
V noči, ki je sledila, sc je nebo pordečilo v neizmernem žaru in ko se je zdanilo, sta vročina in dim postala neznosna in dušeča.
Kazana je bilo strah, a našel je izhod. Njemu je bilo lahko preplavati reko. Toda volkulja Sivka, ki je ni bil zapustil za trenutek, se je temu ustavljala. Ko so se njeni kremplji dotaknili vode, h kateri jo je bil
privedel, se je umaknila in napela vse mišice. Dvanajstkrat zaporedoma se je vrgel v tok, plaval proč in jo klical. Volkulja Sivka je sicer šla tako daleč v vodo, dokler so ji bila tla pod nogami, toda vsakokrat se je vrnila na suho.
Sedaj je bilo mogoče čuti votlo tulenjo požara. Jeleni, severni jeleni, damjeki in karibuji so se metali v vodo, preplavali tok in brez vsakega truda prihajali na nasprotno obrežje. Velik črn medved, spremljan od dveh malih, ki so se le še s težavo vlekli naprej, je storil isto in mladiča sta mu sledila. Kazan ga je divje gledal in cvilil je proti volkulji Sivki, ki se pa ni hotela ganiti.
Druge živali iz Wilda, ki so se balo vode kot ona in niso hotele ali niso znale plavati, so pribežale na ozki in ploski peščeni pas, ki se je malo bolj spodaj razte-gal v reko.
Bil je tu velik in debel ježevec, mala vitka kuna in na stotine podlasic, ki so se stiskale na pesku kot podgane. Njih ostri klici so se glasili neprestano.
Mnogo lisic je tudi prihitelo. Preplašene so iskale drevesa, ki bi ga bil, veter položil preko reke, toda ta je bila preširoka. Tudi rodni bratje volkulje Sivke so bili tu in se niso upali preplavati reke.
Kazan se je stisnil k Sivki. Voda jc kar tekla od njega in sopihal je na glas, napol udušen od vročine in dima. Razumel jo, da je edina rešitev na poščenem jeziku, ki ie molel v reko in vedel je tja svojo tovarišico.
Ko sta se približala zemeljski ožini, ki je vezala pesek s suho zemljo, so'se razširile njiju nozdrvi in pomikala sta se le pre-
vidno naprej. Vonj ju je obvestil, da jo sovražnik blizu.
V	tem trenutku sla opazila velikega risa, ki jo bil zasedel ožino in se široko vlegel na prehod. Trije ježevci, ki niso mogli naprej, so se zvili v krogle in kazali na vso strani svoje bodice. Kuna, ki se je nahajala v istem položaju, je boječe mrmrala proti risu, ki je , zapazivši Kazana in volkuljo Sivko, dvignil ušesa in ju pozorno motril.
Volkulja Sivka je vsa divja pozabila, da je slepa, in hotela se je zakaditi v sovražnika. Kazan jo je pa razburjeno renčo ustavil na mestu s sunkom v ramo in tako se ni ganila, medtem, ko je Kazan sam stopal v boj.
Lahno je korakal naprej, ušesa so mu bila obrnjena naprej in njegovo vedenje ni kazalo nobene grožnje. To je bila morilna strategija huskyja, ki je bil spreten v umetnosti ubijanja.
Civiliziran človek bi si nikakor ne bi mogel misliti, da se volčji pes ne bliža risu s popolnoma prijaznim namenom. Toda ris je dobro vedel, kaj ima pričakovati. Nagon, ki ga je podedoval od prednikov, ga je bil naučil, da stoji sovražniku nasproti. Ni pa vedel, tla je tragedija na Sun Rocku napravila tega sovražnika še bolj divjega.
Tudi kuna je spoznala, da se bo začela velika bitka in prituhnila se je čisto k tlom. Ježevci so pa žalostno bevskali, kot mali otroci, ki so silno boje in še bolj so dvigali kvišku svoje bodice.
V	oblakih dima, ki so postajali vedno bolj gosti, se je ris potuhnil na trebuh, kakor to storijo mačke, njegov zadek pa je bi! pripravljen za skok.
!
JLOTOC"
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda boli razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklgmo. T~ j v tem med na-
za oglase)sim
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Družba <ILIRIJA<<, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
PRIDFN in POŠTEN
trgovski VAJENEC
ta špecerijsko trgovino sc IŠČE. — Naslov se izve v upravi pod številko 2934.
SKLADIŠČNIKA ~
popoln, veščega v elektrotehnični stroki, sprejme večje industrijsko podjetje. — Ponudbe na upravo «Slo-vcnca« pod: «ELEKTRO-SKLAD1SĆNIK« šiev. 2945.
GOSPODIČNA
Vešča slov., hrv. in deloma nem. jezika, slov. stenografije ч> strojepisja, IŠČE mesta &agajničarke ali v pisarni. Poštenost in točnost zajavičena. — Naslov pri upr«vniištvu pod št. 2912.
BIVŠI OROŽNIK
fšče kakršnekoli SLUŽBE v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na upravo lista pod šifro •TAKOJ« št. 2917.
j UPRAVNI JURIST
IŠČE popoldanske SLUŽBE proti majhni nagradi ali celo I brezplačno. — Naslov pri j upravništvu pod štev. 2929.
SPREJMETA SE
DVA VAJENCA
za takojšnji nastop. Hrana in stanovanje v hiši, 3-lctna učna doba. FR. ŠRAMEK, stavbeni, ornamentni klepar instalater ter kotlar, TRŽIČ
Pri nadžnpni in dekanijski cerkvi v KAMNIKU se razpisuje do 25. junija t. 1.
služba ORGANISTA-CERKVENIKA
Plača po dogovoru z žup-nim uradom v Kamniku.
□ ZA PROMENADO a
Novosti češkega in angleškega snkna ravnokar došle
A. & E. SKABERNE, Ljubljana
Mestni trg itev. 10
Mestni trg štev. 10
ŠENTJANŠKI PREMOG
,vseh vrst in vsake množine nndi po .rmeniih cenah za prsmptno dobavo PRODAJNI URAD žentianSkega premogovnike And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
t
GOSPODIČNA
K OTROKOM z daljšo prakso, se išče k 3 malim otrokom. Naslov pri upravi pod številko 2910.
Proviz. potnika
vpeljanega pri industrijah, išče tvrdka A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
plet/Trje
sprejema in daje pletarsko delo na dom Pletarna v STRNIŠČU r. z. z o. z., Slovenija.	2894
Kontoristlnja
vešča poleg nemščine tudi francoščine, sc sprejme. Ponudbe na: E. MALHAPE, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
KEFIR
pristni Kavkaški, sc dobi pri ZANOŠKAR, Miklošičeva cesta št. 18.
MALO KUHINJSKO
KREDENCO
kupim. Ponudbe na upravo pod »Kredenca« štev. 2920.
DETELJA
(LUCERNA) naprodaj, trikratna košnja. Prva košnja takoj. Poizve sc: Sp. Šiška, Kmetijska ulica 112. 2928
PRISTNI, NARAVNI,
1 kg 21 Din
nudi LEKARNA dr. G. PICCOLI v Ljubljani.
dam kavcije v teku dveh mesccev in želim dobrega j in stalnega mesta s prvim rinijem. Sem izučen mladenič z dobrimi spričevali, zanesljiv in pošten. Ponudbe na upravo pod «KAVCIJA«.
Žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja ljubljena sestra
Marija Avsec
danes zjutraj po večtedenski mučni bolezni, po večkratnem prejemu sv. popotnice, v 54 letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Prosim, molite zanjo.
Položili bomo truplo k večnemu počitku v Lescah dne 22. maja ob 9. dopoldne.
Lesce - Gotnaves, dne 20. maja 1924. Franc Avsec, župnik,
v imenu bratov, sester in matere.
ZA BIRMANCE!
dobe BOTRI in BOTRICE
najceneje v veliki izbiri pri najstarejši ljubljanski tvrdki
IUD. ČERNE
trgovina UR in ZLATNINE Ljubljana, Woliova ulica 3.
SADJARJI in VINOGRAD- |
NIKI — POZOR 1 Ako si še niste nabavili
Ia MODRE GALICE
ki je 98—99% garantirana, nemške kakovosti znamke Johannisthal, v egaliziranih sodih po 100, 250 in 300 kg za ceno Din 9.40 franko Ljubljana, plačljivo takoj — storite to takoj! - Vedno je na zalogi pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ, Ljubljana Sv. Petra cesta itev. 35.
Vsemogočni je pozval k Sebi
VELEPOSESTNIKA IN TRGOVCA
kateri je v ponedeljek, dne 19. maja ob 1. uri ponoči po dolgotrajni in mučni bolezni, v starosti 62. let, mirno preminul.
Pogreb se vrši v torek, dne 20. maja ob 2. popoldne, iz hiše žalosti, na župno pokopališče, kjer se položc zemski ostanki blagopokojnika v rodbinsko grobnico.
SemIC — Belakrajina, dne 19. maja 1924. Josip Zore, sin. — Joško in Vida, vnuka. — Ivanica Zurc, snaha.
Krompir
po nizkih cenah tudi v manjših količinah prodaja «GOBAN«, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 85. Telefon 924.
SLIKARSKA DELA izvršuje po najnovejših vzorcih
martin тш,
sobni slikar — Ljubljana, Mestni trg 12 (Pod Trančo). Izvršitev točna, cene konkurenčne.	2887
Kupim MALO POSESTVO z gospodar, poslopjem, kjer bi lahko redil do tri krave. RENKO FRANC, Vrata 76, Čepovan p. Gorici, Italija.
Mizarsko delavnico
na deželi, prostorno, zelo pripravno, oddam v najem. Dopisi na upravo pod šifro .TAKOJ«.	2865
SOBO NA DEŽELI ~
opremljeno, išče vpok. uradnik sred. starosti, kjer bi imel priliko sodelovati, tudi brezpl. Ponudbe na upravo pod »Dobra prilika« 2879.
V BEGUNJAH pri Lescah
na Gorenjskem je ODDATI letno fino opremljeno
STANOVANJE
v krasni legi, obst. iz 2 sob, verande in kuhinje, mirni in solidni stranki. Več se izve Poljanska cesta 6/U.
NAPRODAJ!
Melangeur s tremi granitnimi valjcl, stroj za sladoled, 2 aparata za konservi-ranje sladoleda, omara za led, pisalna miza, steklena firmska tabla, različne zofe, različne pecilne priprave, razi. deli štedilnika, kuhinjske omare in mize. Istotam naprodaj večja množina_ časopisnega papirja. Kirbisch, Gledališka stolbe i t. 1—3, I. nadstropje.	2868
ODDA SE velik PROSTOR za SKLADIŠČE. - Kirbisch, Gledališka stolba št. 1—3,
I, nadstropje.	2869
Salfla-Konli, Strace, blagajnike hntiac. атеПјшкКе fonrnaje. (HHemalne Knjižice M.
Knjigoveznica k. t. d. v Ljubljani - Kopitarjeva ulica 0/11.
Hrastove in smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se isti iahko ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko).
Р.П.
šivilje gospodinje j
opozarjamo, da so zopet do- Š speli najboljši šivalni stroji f in kolesa
Gritzni
v vseh opremah j
za rodbinsko in obrtno [ rabo. Istotam vseh vrst; čevljarski stroji „Adler" Š kakor: cilinder, levoročni \
in krojaški. Pouk v vezenin ter i
hrpontu perila in i
nogavic (štofanje) brez- I plačno edino le pri: š
ki M
Ljubljana,
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Popravila sprelemamol
Otroški vozički
DVOKOLESA, ŠIV. STROJI, MOTORJI (novi in rabljeni) ceno naprodaj. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B *

Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Г
za lego
so najbolfSl pro v t Norsnerovl šumeti Itmonodnl bonboni Dobilo se povsod. Groslstom popust.
6lavno zalogo Josip ViCeh,
Ltobijana Kruhov irg 8.
ш iznajdba!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje ln vsakovrstno bar-
мл ANTON BOC
I.JnblJana, Šolenburgova nI. e/I Gl'noe-Vi8 40.
40 Elehtro- motorjev, najboljši izdelek 2000 Eleklro- Žarnic 200 Elehtro- lestencev, drugih svetil ves Elehtro- materijal najboljše kakovosti zelo poceni
Leopold Trafnlh
Ljubljana, Sv. Petra ccsta 25.
Pile in rašpie (Tisrpiie).
NOVE, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak posamezni komad zajamčen. - Prevzamemo tudi stare pile v nanovo nasekanje. - Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo; cene zmerne. BRATA KOLENC, tovarna za pile in parna bru-silnica — Mirna, Dolenjsko.
мшишадвшмшмии
Korespondenc (ka)
za srbohrvaščino, nemško, italijansko ali francosko, so IŠČE za LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE s sedežem v LJUBLJANI. — Znanje stenografije daje prednost, Sprejme se le dobro usposobljena moč s trgov, prakso. Ponudbe z natančnimi podatki o izobrazbi in dosedanjem službovanju ter zahtevo plače na upravništvo »Slovenca« pod številKo 2871 —
JJF- ISTOTAM SE SPREJME IZURJENA -»C
STROJEPISKA
za srbohrvaščino, nemško, francosko ali italijansko. Do« bra trgovska izobrazba, večletna praksa, znanje slovenske in nemške stenografije daje prednost. — Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod številko 2871.
Vino
Ymo M
podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugudnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino	Vino
8 ffl K
Lep črn pr
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Woliova ulica št. 1,
Cenz nizke.
motorji dyname.
Zahtevate cenik.
Ljnbliaoa — Dunajska cesta 22.
Po zaključku delničarjev od 11. maja 1924 sta se združili
Jadranska banka d. d. in Podunavsko trgovačko akcionarskir društvo, Beograd
In bodeta nadaljevali skupno delo pod novo firmo;
popolnoma vplačani kapital znaša Din 120,000.000
BANKA SPREJEMA:
Hranilne vloge po najugodnejših pogojih; bavi se z nakupom in prodajo deviz in tujih valut; nakupom in prodajo vrednostnih papirjev; eskon-tira menice in izvršuje vse bančne posle najkulantneje, izvršuje komisijske blagovne posle.
Bančne filijalke se nahajajo v JELŠA KORČULA KOTOR KRANJ
BLED
CAVTAT
CELJE
ERCEG - NOVI
ZAGREB SARAJEVO
MARIBOR
sledečih krajih;
METKOVIĆ PREVALJE SPLIT ŠIBENIK LJUBLJANA
DUBROVNIK
Aiilirani zavodi soi V Osijeku: SLAVONSKA AGRARNA ŠTEDIONICA, Murska Sobota* HRANILNICA V MURSKI SOBOTI.
«	Za Severno Ameriko:
FRANKS SAKSER STATE BANK, 82 Cortland Street Newyork, N. Y. Za čile (Južno Ameriko): BANCO JUGOSLAVE DE CHILE (Jugo-slavenska banka v Chilc), Valparaiso (Centrala), Antologasta i Punta Arcnas. Dokler se ne preseli v svojo palačo: ogel Kralja Milana in Miloša oslovnicc Jadransko - Podonavske Banke, bodo začasno v
Velikog ulica, Kr. Milana
>g ulica, poslovnice Jadransko - Podonavske ilana ul. br. 43 in Knez Mihajla ul. br. 12.
*****