Abb- postal?11 grapp?111 Cena 70 lir TRST, nedelja, 20. julija 1969 Leto XXV. - St. 167 (7361) Velik dogodek v zgodovini človeštva NOCOJ OB 22.15 PRVI VESOLJCI NA LUNI Jutri ob 8.15 bo na Luno prvič stopila človeška noga (Armstrong) - «Apollo II> Je včerai stopil na parkirni tir okoli Lune - Vse operacife so potekate v največ-jem redu - Jutrišnji 4 sprehod» vesolloev bomo lahko gledali po televiziji Pomen dogodka M arca leta 1610 je Ga-lileo Galilei objavil «Zve™J> in v nJ£J riai- 1 Javnosti, kako je z L 'jnogledom odkril, da je so ln° .P°vršje neravno, da binna.n,“ern vzbočine in vdol-Cnr,Vn da je Zemlji precej in ni i°’ ker ima gorovja • °ke doline. Vest je da U-^a ,^°likšno zanimanje, tedrvn blla knjiga v nekaJ fea„ 1 . ra2prodana, pet let kin 6Je Pa ze v ^e' žčj®jU nJen prevod v kitaj- znl^asledn-iem stoletju so ^tveniki potrjevali, da ffiako 6Sna tedesa grajena iz ltl ^ snovi kakor Zemlja od ni Je žemlja samo eden je v anetovi mali človek pa HiaiJ6 do danes v neveri Jai z glavo. lile£j’ skoraj 360 let po Gače Vf!°m odkritju, bomo pribo«., \castoega trenutka, ko ta Va človeka, naša bra- . st°pila na Lunina tla. ^Odvin nosti • ”"Jcl ‘freone sposoD-vSr; ln hrabrost, saj sta Ha4 r V.e opravili, pristanek nje uKr‘\ hi ponovni vzlet z Okoli;--1 Preizkušeni le v od 0nC.lnak’ ki so različne leteij11 ^ zaskrbljeni, toda _?.nih, na katere bodo na- jjatno nia^uni' Zato sPrem * aPa pedali ?anjem v srcih. Ko bodo sloniLU1‘,na televizijskih za-hi, l s'lko človeka na Lu-Pretfp,.,.0 za milijone ljudi hjihovil^0, doživetje: na °dgrnii horizontu se bo bodo v zavesa> odprli se očitno S,lr°k’ vidiki in bolj človek ° Vsem> ha j zmore jo. ’, 0Premljen z znanost-v temC i ‘n vsemirje bosta 2e,Plia nUtku b,izia’ toda bil se i. krati manjša; vzbu- Se b0 skron morda občutek naje zg0/111108!' do vesolja, saj Sih npK Un? ae nešteto dru-°bčutk PSndl teles, in ob tem Vsem b„aSe zavest- da je da si, J dem na Zemlji uso- <7na la in solidarnost po- besng tS9’ ki raziskuje ne-Planet 6 . a *n Zemljo kot Voj jn’ nlen nastanek, raz-®°čain ^^io v vesolju, omo-doče es°ijske ladje in bo-h°v aPazovalnice na Luni pr. °d°r v neznano. čeStt'lek človeka na Luni Za Eotr Vl ne hi uspel, bo hujbon0!0.,^^slednji - je ge f ehen dokaz burne-bptu igg-?ia astronavtike po Gutnik ’pko je vzletel prvi hunska' Hazvoj sloni na vr-Zaanosti dosežkih cele vrste Jhožnosti ’?• tehnologij. Vse ri° bile s’kk,1 ilh one nudijo, dosego 1 )np usklajene za ZaP°redi/fStav^enega cilia: racij je 0 Posameznih ope-tronskin do zauPano elek- Jhtotrnn raeunalnikom ki bitne Sr. leag’raj° na more-*P Svojeemeniene okolnosti delovanje sproti preverjajo s hitrostjo, kateri človeški možgani niso kos. Ker so v vesoljski plovbi potrdili svojo učinkovitost, se ti stroji in postopki vedno bolj uporabljajo tudi v organizaciji proizvodnje in njeni kontroli, ter v upravljanju in vodenju družbenih organizacij. Ustroj družbe se v temeljih spreminja. Medtem ko mi vidimo v pričujočem podvigu astronavtov predvsem njihovo sa-mopožrtvovalnosi in hrabrost, izjavlja poveljnik odprave Armstrong hladnokrvno, da je to samo strogo matematična operacija in da je zanj tudi življenje postalo takšno. Svetu, ki ga razdirajo strasti in pohlepnosti, kjer se v imenu moči kratijo mnogim ljudem in narodom najosnovnejše pravice, je to opozorilo potrebno in aktualno. Korenine tega zla moramo globlje spoznati, temeljiteje razsvetliti globine v samem človeku, postaviti odnose med ljudmi in družbo sploh na osnove, kakršne narekuje objektivno spoznanje znanosti; če bi nam uspelo, da ta vprašanja vsaj delno preoblikujemo v «matema-tične operacije», bomo našli pravo pot do njihove rešitve. Radujemo se, ker so v človeštvu ljudje, ki tvegajo tako smeli podvig, kot je polet na Luno, radujemo se, ker bo njihov uspeh vsem izpričal, kaj zmore sodelovanje med ljudmi, ki jih vodi znanost. Ta zmaga naj nam pokaže pot, kako naj začnemo reševati druga vprašanja, ki so za človeštvo še bolj pereča. Univ. prof. dr. F. Dominko Televizijske oddaje o «Apollu 11» Center evrovizlje v Bruslju je potrdil, da televizijski program o ladji «A/pollo 11», ki Je bil določen za jutri ob 19 52 po italijanskem času, ko se bosta komandna ladja in lunarni modul ločila, razveljavljen. V zameno tega pa bodo ob leti url oddajali štirideset minut televizijske slike, ki jih bodo posneli to noč. Oddajali bodo vesoljsko ladjo in slike Lune, posnete iz komandne ladje. Omenjeno oddajo so razveljavi«, ker niso mogli postaviti na tir okoli Zemlje satelita, ki bi bil povezan s sprejemno postajo v Madridu. Ponedeljska povezava od 8. ure dalje, ki bo prikazovala izkrcanje na Luni in «sprehod» vesoljcev, pa bo ostala. Za to oddajo bodo namreč uporabljali postajo Gold-stone v Avstraliji, ki učinkovito deluje. Tiskovni urad RAI je. sporočil, da bo oddaja «sprehoda» redna, tudi če bi vesoljci predčasno stopili lz ladjice. ■BrSNArMANDtR’ silil) GARTNEI SHEEPSHANKS^ archyta; 'endymion JI .MEfiCURlUS IpHf-nCULEV; %au«G PLANA \ 10WER ALP! rHIfiHLANDS Sfer T5~'j EUDOXUJ ATLAS i __________i Ml Pilon:^ sr, CEPHEUS messalaV; m ' pa l uš NEBULA KM ' jfARISTIUUS 3 mmmKm, p "AumtvfU mfLAČus JBm soMNtopuivfmn JLAKl Of OP F A MS) KIRCH (S£A OF RAIHS) ‘ GEM1NUS [ NLWGGM( iRCHIMEDI iPOStlDONm! -iACORNAC (6635) \ TIMOCHAI h . fS£A dFS£R[NtTYI .macpobius h , V 120) MAREJa »»IERCE \ 'M 16 570i^ $ 7 CR1SJUM (5.900) p^inus; -sfA of vAPOfism., U J 'fmSt rv/rsa S i " 'i ul? •-(7.185) 8,-ihb' t im 5 •e .. I ■ T^-t -4 ‘f « IARUNTH 11^.95°) reinhoi fe,- '7 545) APOUON»L>5' CiMBAKT ;? ksm GAM0ART .RITTEp 1KELYNE GOD'N S/A/US MEDU y/(cenj*Ai ba/,1 2!32 ; Riččiou - >-vy CAP^LL A l ' i «1 i r,-V' '1. HIPPARCHUS- MAURO, i : ■ abFne/h« mm s p.ANGREMJsf ITEWBESG'r|e S^^^^CGOCLENIUS ^ " OL OMS O^-to j tMBmdMrK. J HERIGONIUS FCTAHX. ■GASSENDI k '6 5601. \ . •JBINIEZKY IEAUMONT MONGE " :r Iv , Of •AOtSTUPf IpAZOPHl S g- 'ii. 150) || o A C RC 0 (?5CO FRACASTORIUS/ - ay-( 1600Q)^' i^^^TbAmBilo i»^ACAST°R|USq NICOILE1 (..(4,590) % \ sizgfAč&L, '.i - ■ 4' < ,; • jm*• % ■i- ČAMPA) piccolOmini/ "LKIR^ VJETA Sipi 175) Tih OR M RA La Uvi 0USCMING .CLAUSUJS * STOFI F p MAINZU NICOLAI, f H SCMf iNER, Bt ANCANei ITurhus • VMAVINU SiMPtUUS -ta.- 609 immszmsm Vesoljska ladja «Apollo 11» bo pristala na mestu, označenem z «1» (Morje miru HOUSTON, 19. — Danes ob 19.21 je vesoljska ladja »Apollo 11» stopila na tir okoli Lune. Tir je eliptičen,- največja razdalja od lune znaša 312,1 kilometra, najmanjša pa 112,6 kilometra. Jutri ob 22.15 pa bosta Armstrong in Aldrin pristala s pajkom na Luni. Danes so sklenili, da bodo vse operacije od danes dalje izvedli štiri minute in 39 sekund prej, kakor je bilo prej določeno. To velja tudi za »sprehod® dveh vesoljcev po Luni v ponedeljek zjutraj. To je bilo mogoče, ker je bil tir vesoljske ladje tako natančen, da ga ni bilo treba več uravnavati. Povratek vesoljske kabine na Pacifik pa jo še vedno odločen za 18.51 po italijanskem času v četrtek. Področje, kjer se težnost Zemlje in Lune izenačujeta, je vesoljska ladja dosegla davi ob 5.12 po srednjeevropskem času. Tedaj je začela hitrost ladje naraščati. Ko je dosegla omenjeno področje, je bila ladja oddaljena 345.045 kilometrov od Zemlje in 60.997 kilometrov od Lune in njena hitrost je znašala 3278 kilometrov v odnosu do Zemlje Od tedaj so začeli njeno hitrost računati v odnosu do Lune. Trije vesoljci so danes spali več, kakor je bilo predvideno, ker ni bilo treba naravnati ladjinega tira. Za jutri, nedeljo, je določen naslednji program: ob 1.11 bo Aldrin stopil v lunarni modul za drugi del pregleda vseh aparatur; ob 3.17 se bo Aldrin vrnil v komandno kabino; ob 4.28 bodo vesoljci začeli osemurni počitek; ob 12.28 se bodo zbudili; ob 12.40 bodo obedovali; ob 13.53 bo Aldrin splezal v lunarni modul; ob 14.18 mu bo sledil Armstrong; ob 16.47 bodo raztegnili noge vozička za pristanek; ob 19.46 se bosta lunarni modul, v katerem bosta Armstrong in Aldrin, in servisni modul, v katerem bo Collins, ločila; ob 19.48 «Columbia» in «Eagle» letita v formaciji; ob 20.11 se bo komandna kabina oddaljila od lunarnega modula; ob 21. začenja lunarni modul krožiti po samostojnem tiru; ob 22.07 se prižge motor za končno fazo spuščanja lunarnega modula, ob 22.15 se noge pajka dotaknejo Luninih tal in Armstrong ugasne motor; prvi ljudje so na Luni; ob 22.18 vesoljci naglo pregledajo svoje vozilo; ob 22.43 pregledata Armstrong in Collins skrb-neje vse aparate, kar bo predvidoma trajalo tri ure. Ko je kabina prišla na parkirni tir okoli Lune, je Armstrong sporočil, da sedaj prvikrat vidijo točko, kjer bodo pristali. Slike, ki jih je posnel «Apollo 10», so jim dale idejo, kaj morajo iskati. Dodal je, da je kraj zelo podoben slikam, vendar je vse nekaj drugega, če se vse neposredno vidi. Armstrong je nato opisal vse, kar so videli, in je pripomnil, da lahko vidijo skozi odprtino ves Lunin krog, čeprav je del v senci, del pa razsvetljen. Dodal je, da je Lunina površina, kjer je razsvetljena, sive barve, na področju, ki ga ne dosega svetloba, pa je videti rjava barva. Luna je sediaij blizu. Dovojj bosta dve uri in pol za pristanek na njej. Zadnji sikok se bo končal ab 16.16 (ob 22.15 po italijanskem času jutri zvečer; iko bo vozilo v obliki pajka in ki so mu dali ime «Eagle» (orel) pristalo na Luni. Iz vozila ‘bosta Armstrong ln Aldrin izstopila pozne-je, v noči imed nedeljo in ponedeljkom, ko se bodo na Luni prikazali sončni žarki. Tudi mi na Zemlji bomo lahko ctpaeovadi Luno po televiziji. Armstrong ln Aldrin pa bosta po radiu opisovala, kaj vidita. Jutrišnje priprave bodo poglavitne za sedanja vesoljski poskus. Ob 15.32 po italijanskem času bosta Armstrong in Aldrin spleza^ la v vozilo, ki ima obliko pajka. Vozilo je visoko nekaj 'več kakor sedem metrov, široko pa največ štiri metre. Ob 19.42 bosta opravila še zadnje priprave za ločitev te ladjice od matične ladje. To se bo zgodilo ob 19.40 po italijanskem času. Collins bo ostal v komandni kabini, pajek pa se bo polagoma ločil od nje. Po 360 metrih bosta Armstrong in Aldrin prižgala motor in se ločila od tira matične ladje ter se postavila na neodvisen tir, katerega najmanjša razdalja od Lune bo znašala 15 kilometrov. Tedad se bosta vesoljca odločila za pri- (Nadaljevanje na 2. strani) NOCOJ PRISTANEK LADJE iiiiiiafiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ŠE VEDNO UGIBANJA 0 SOVJETSKI VESOLJSKI POSTAJI Luna 15» je včeraj spremenila tir in še vedno kroži okoli Lune Članek sovjetskega znanstvenika o vesoljskih avtomatičnih postajah MOSKVA, 19. - Agencija Tass je javila, da avtomatska postaja »Luna 15* še vedno leti okoli Lune na podlagi določenega programa. Ob 16.08 po moskovskem času so naravnali njen tir. Vsi znanstveni aparati redno delujejo. Postaja nadaljuje znanstvene raziskave v prostoru okoli Lune. Po naravnanju tira znaša največja razdalja od Lune 221 kilometrov, najmanjša pa 95 kilometrov. V Jodrell Banku so nocoj sporočili, da se bosta tira «Lune 15» in »Apodla 11» križala na dveh točkah obeh strani Lune. Član omenjenega observatorija prof. Davies je izjavil, da je možnost trčenja povsem neverjetna, in prav gotovo ni večja kakor možnost trčenja z meteoriti. Znanstveniki še vedno ugibajo, kakšna je pravzaprav naloga te sovjetske sonde, potem ko so njen tir nekoliko spremenili. Ravnatelj Bernard LoveU je izjavil, da je sprememba tira pomembna, da pa ne more ugotoviti razloga. Zanimivo je tudi dejstvo, da je «Luna 15», ko je bila nad nevidno stranjo Lune, nadaljevala svoje oddaje. Bernard Lovell je izjavil, da ne izključuje možnosti, da je oddajala neki khbini, ki je že na Luni. V Jodrell Banku so sporočili, da so oddaje sovjetske sonde postale močnejše, takoj ko se je spet prikazala nad vidno stranjo Lune. Med domnevami jo tudi ta, da je sonda že spustila manjšo kabino na Luno in da jo bo pozneje spet priklicala. Bernard Lo-veli pa pravi, da so seveda to samo domneve. V članku pod naslovom «Apa-rati in ljudje v kozmu», ki ga objavljajo nocoj «Izvestija», piše Vasilij Alimov: «Očitno je, da bo izkrcanje človeka na Luni manjšega interesa v primerjavi z avtomatskimi postajami.« Zatem omenja težave, ki so povezane z graditvijo postaj s člove- ško posadko. Treba je zavarovati vesoljce pred žarčenj em, potrebne so naprave, da se ohranita določena temperatura in določen pritisk v kabini. Rešitev vseh teh problemov je precej težavna naloga in njih zapletenost veča trajanje poleta.« «Avtomatske postaje, nadaljuje Alimov, imajo velike - možnosti in so z mnogo vidikov učinkovitejša. Stanejo manj in predvsem lahko delujejo v kakršnih koli pogojih na drugih planetih sončnega sistema. Udeležba človeka pri proučevanju in osvajanju kozmičnega prostora, predvsem v Zemljinem kozmičnem prostoru, se na noben način ne sme izključiti. Vendar ne smejo biti pilotiram kozmični poleti sami sebi namen. Izvršiti se smejo šele tedaj, ko so bili, pripravljeni z vrsto študij s pomočjo avtomatskih postaj, kadar so mogoči,- nujno potrebni in predvsem upravičeni. . , . ... i na faktičnost, predsednikov predlog ne upošteva dejstva, da je bivanje vesoljcev na Luni (dve uri in pol) skrajno omejeno,'njihova naloga pa je tako velika, da ne bi mogli izvesti nekaterih načrtov zaradi po manjkanja časa. «Predsednik, ugotavlja list, bi še bolj zmanjšaj dragoceni čas, ki bo na razpolago vesoljcem, s pogovorom, ki nikakor ni potreben.« SPOR MED SALVADORJEM IN HONDURASOM Kljub premirju se boji nadaljujejo SAN SALVADOR, 19. - Včeraj ob 22. uri (danes ob šestih zjutraj po našem času) je stopilo v veljavo premirje med Hondurasom in Salvadorjem, vendar se vojna — tako se vsaj zdi iz dosedanjih poročil iz Srednje Amerike — nadaljuje. Salvadorska vlada je obtožila Honduras, da je kršil sporazum o premirju ter napadel tri salvadorske položaje na jugozahodni fronti ter salvadorsko postojanko v El Ama-tillu, kjer je več salvadorskih vojakov, ki so branili postojanko, bilo .ubitih. Po drugi strani pa je glasnik honduraškega veleposlaništva v Nikaragvi obtožil Salvador, da je s topništvom napadel honduraške e-note prav v bližini El Amatilla. Honduraške enote — je povedal glasnik — so v odgovor sprožile letalski napad in uničile položaje salvadorskega topništva. KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE*: 21. ETAPA V najdaljši etapi dirke zmagal Hermann Van Springel Etapa je bila v nasprotju s pričakovanjem zelo razgibana ...............................................................................im....n.m. ...............................m..............um. .............................................................................................. OB 25. OBLETNICI NEUSPELEGA ftTENTATA PROTI HITLERJU Heinemann svari Nemce pred novim nacionalizmom «Dober Nemec je danes lahko samo Evropejec» Berlinski župan Schiitz za dobre odnose z Vzhodom BONN, 19. — Zahodnonemški predsednik Gustav Heinemann se je danes poklonil spominu padlih po neuspelem atentatu proti Hitlerju 20. julija 1944. Na slovesnosti v zahodnoberlinski Plotzensee, kjer je bilo izvršenih na stotine smrtnih obsodb, je Heinemann posvaril Nemce pred novim nacionalizmom. »Dober Nemec — je dejal predsednik — ne more biti nacionalist, ampak je danes lahko samo Evropejec*. Dodal je, da se je treba prav v Berlinu spomniti na to, d8 je sedanja razdelitev Nemčije rezultat pretiranega nacionalizma preteklosti. »Nasilni nacionalizem — je nadaljeval Heinemann — ki ga je nemško ljudstvo gojilo že od vojne proti Franciji leta 1870, je prišel zadostno do izraza v dveh Svetovnih vojnah ter bil poguben bodisi za Nemce kot za njihove sosede. Danes se je treba energično boriti proti vsakemu poskusu povratka k takemu nacionalizmu*. Zahodnonemški predsednik je nato trdil, da je nova vojna nemogoča in da je velika nacionalna naloga iskanja miru in sprave, »kot so si želeli zarotniki, ki so se 20. julija 1944 zbrali okrog grofa Stauffenberga*. »Možje in ženske 20. julija -je poudaril Heinemann — so zares ljubili svojo domovino in ta ljubezen jih je gnala k dejanju.* Pred. sednik je še trdil, da je postala obletnica 20. julija dan vse Nemčije, ne glede na razdeljenost države. Nato je pozval Nemce, naj priznajo, da niso izvedli prehoda k liberalni demokraciji zgolj z lastnimi močmi: »Dvakrat — je dejal — po izgubljenih vojnah, so bili tuji zmagovalci tisti, ki so prinesli demokracijo v deželo. Prvič, z weimarsko republiko, je demokratični režim le malo trajal. Eno od vprašanj — je nadaljeval — ki si ga morajo Nemci zastavljati ob današnji svečanosti, je: Ali bomo znali braniti to liberalno demokracijo ter jo razviti v družbeno demokracijo?* Po Heinemannu je spregovoril zahodnoberlinski župan Klaus Schiitz, ki je dejal, da «štiriindvaj-set let po vojni moramo Nemci še vedno prenašati subjektivne in objektivne posledice Hitlerjevega re- nici pa pozabljamo, kateri sistem se je odpovedal in izdal: to je bil nacionalizem. Ta je pomenil izdajstvo za našo državo in za naš narod, kot bi bila izdajstvo njegova obnovitev«. Schiitz je nato poudaril voljo po zbližanju z državami evropskega Vzhoda in razumevanje do upravičene želje poljskega ljudstva, da živi v varnih mejah. Za normalizacijo položaja pa se n! dovolj odreči uporabi sile pri reševanju vprašanja meja. «Ce hočemo napredovati — je zaključil župan — moramo govoriti bolj jasno in delovati na nedvoumen način«. BRIONI, 19. — Predsednik republike Josip Broz Tito .je danes zjutraj sprejel na Brionih delegacijo laburistične stranke Anglije, Id jo vodi predsednik stranke Ei-rine White. Z gosti se je zadržal na dolgem prijateljskem razgovoru. Na- sprejemu je bil prisoten tudi generalni tajnik zvezne konference socialistične Zveze Jugoslavije Beno Zupančič. BEOGRAD, 19. — V zvezi z držav nom praznikom Kolumbije, Iraka in Belgije je predsednik republike Josip Broz Tito čestital predsedn: ku Kolumbije dr. Carlosu Llerasu Preposu, iraškemu predsedniku Ahmedu Hasanu Al Bakru, in belgijskemu kralju Baldovinu Smrtna nesreča v Gorskem Kotorju REKA, 19. — 42-letni duhovnik iz italijanskega mesta Montale Gior-gio Recanti se je smrtno ponesrečil, sopotnika pa, 54-letna Gugliel-ma Gamberini in njen 15-letni sin Mario, sta bila hudo ranjena pri prometni nesreči, ki se je sinoči zgodila v Gorskem Kotarju na cesti Zagreb — Reka, Zdravniki v bolnišnici bratov dr. Sobolje:: na Reki skušajo rešiti življenje ženski, ki je hudo ranjena. Nesreča je pripetila, ker je duhovnik V NEKOLIKO MIRNEJŠEM OZRAČJU Pomirjevalni poskusi Scalie na kongresu CISL Vito Scalia, doslej poslanec KD, se je odpovedal mandatu in izjavil, da l>o ostal samo sindikalist prehitro vozil na spolzkem mokrem asfaltu svoj fiat 124 z evidenčno tablico BO 315445. (la ovinku pred Kupjakom ga je zaneslo na levo ......... stran ceste, kjer je treščil v av- žlrna«. «ko se govori o vprašanju tobus podjetja Croatiatrans iz Za- naših vzhodnih meja — je nada- greba, ki je prihajal z Reke. Ško- Ijeval — slišimo pogostoma bese- da na vozilih se ceni na približno de »odpoved« in ..izdajstvo«. V res- 26.000 novih dinarjem. RIM, 19. — Član tajništva CISL in Startdtjev osebni prijatelj Vito Scalda je sporočili delegatom na 6, vsedržavnem kongresu sindikalne organizacije, da je sklenil zapu stati svoje parlamentarno mesto in se povsem posvetiti sindikalnemu življenju. Izjavo Scalie je kongresna dvorana sprejela z odobravanjem, čeprav je njegova kretnja vzbudila še precejšnje začudenje v vodilnih krogih CISL, od katerih zahteva prav .devica« naj v celoti uresniči načelo ..nepomirljivosti« parlamentarnega mandata s sindd-dalno dejavnostjo. Scalia je takoi nato posegel v diskusijo in poskusil pomiriti zaenkrat nepomirljiva stališča obeh osnovnih struj v sindikatu. Pri tem se je nekoliko odmaknil od osnovnih tez vsedržavnega tajnika Bruna Stortija in priz nal, da se mora sindikalna orga ndizacija obnoviti ter okrepiti svo jo borbeno prisotnost v «sedemde setih letih«. Glede bližnjega desetletja je Scalia napovedal, da bo vroče in da bo sindikat potreboval vse svoje voditelje. «Ko se približuje vihar ne smemo odmetati v morje veslačev, pridružiti se jim moramo in jim pomagati«. Pn tem je povabil levo strujo k sodelova nju pri vodenju sindikata, hkrati pa zavrnil njeno stališče, da se mora sindikalno vodstvo v CISL popolnoma zamenjati z novim. Se prej je spregovorilo več de legatov. Vsega se je k razpravi prijavilo nad osemdeset delegatov Razpirava, med katero je včeraj prišlo do hudih neredov in pretepa je potekala tokrat mimo in redno. Dežurna so se v večjem številu pomešali med delegate in spre' ta odstranjevali prenapeteže, tako da ni prišlo do hujših incidentov Izmed tajnikov posameznih sind‘ kalnih organizacij so včeraj spre, govorih Romei, Oamiti ter delegati Magni, Borgh-i (v imenu šolskega sindikata Sinascel), Reggio ffeder-chimiei) Za levo strujo sta spre govorila delegata Geromin in Mai tet. i O gospodarski politični liniji sin dikata CISL je v jutranjem delu zasedanja govoril strokovnjak Meril Brandta! Med popoldanskim delom zase danja je 610 delegatov izbralo, v skladu s statutarnimi pravili, 28 predstavnikov raznih strok, ki bodo — skupino z 21 deželnimi pred stavniki sestavljali prvo jedro no- vega glavnega sveta, v katerega morajo delegata imenovati še 30 članov. Rezultat teh glasovanj je seveda zaenkrat še neodločen, ker se delegati raznih struj še niso prešteli. Vsekakor je «leva» stru ja odbila pomirjevalne predloge bivšega poslanca Vita Soalie. Odgovoril mu je, z isto prispodobo, delegat Romei iz Milana, ki je dejal, da «res ne smemo odvreči veslačev.... Kaj pa naj storimo s tistimi, ki se samo pretvarjajo v veslače?« Delo kongresa je včeraj spremljalo manj delegatov, ki so raje izkoristila, sobotno popoldne in si ogledali Rim ali se pa sestali na ločenih sestankih ..struj«. Indira Gandi nacionalizirala 14 indijskih bank NEW DELHI, 19. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je danes skleni .a nacionalizirali štirinajst izmed največjih indijskih bank. Iz ukrepa so izvzeti tuji bančni zavodi. Nacionalizacija bank je samo zadnja epizoda v že več časa trajajočem sporu med desnico in levico vladne »kongresne stranke* Spor se je zaostril, ko je Indira Gandi, ki pripada strankini levici, odvzela resor za finance finančnemu ministru Desaiu, ki je podal ostavko. Desai je pristaš desnice in se je vedno upiral nacionalizaciji bank. Danes je predsednica vlade priporočila podpredsedniku republVe (ki nadomešča pred kratkim umrlega predsednika Husaina), naj sprejme Desaievo ostavko in sama prevzela finančno ministrstvo ter v tem s-voj-stvu izdala ukrep o nacionalizaciji bank. S tem se seveda spor v večinski stranki nikakor ni zaključil: nasprotno je današnji ukrep v bistvu onemogočil vsakršen kompromisen sporazum med desničarsko in levičarsko strujo. Napetost med strujama pa se bo še povečala, ko bo treba v kratkem izvoliti novega predsednika republike. Obe struji sta namreč že predložili svojega kandidata. Enajst obsodb na «procesu lrimarchi» MILAN, 19. — V Milanu se je zaključil proces proti! študentom, ki so bili zapleteni v znano «za-devo Triimarahi«. Po petih urah ln deset minut posvetovanja je sodišče enajst študentov obsodilo na različne zaporne kazni, šest pa oprostilo. Obsojenci so Capanna (11 mesecev zaporne kazni), Ergas (4 mesece in pet dni), Bamfi (13 mesecev in 5 dni), Liveranl, Cap-pelli in Laurini (9 mesecev), Tre-visan (8 mesecev in 5 dni), Bo-nlni in Fallisi (4 mesece«, Catto-retti (4 mesece in 5 dni) in Cri-sci (5 mesecev in 5 dni). Zelo številno občinstvo, ki je prisostvovalo procesu, je pozdravilo razsodbo s petjem internacionale in z vzklikanjem «oporečniških» gesel. MONTARGIS, 19. — S pobegom, ki ga je začel 50 km pred ciljem si je danes Belgijec Van Springel zagotovil etapno zmago na najdaljši etapi «Toura». Po pričakovanjih bi morala biti današnja etapa razmeroma mirna. Bila pa je precej živahna. Merckx sam ni preveč posegal v dogodke in se je na cilju zadovoljil z 62. mestom. Gimondi je bil 34. z e-nakim časom kot rumena majica. Jutri bosta na vrsti poslednji dve poletapi, ki bosta privedli tekmovalce v Pariz. Etapna lestvica 1. Herman Von Springel (Bel.), ki je prevozil 329 km dolgo pot v 9.37’47” 2. Harm Ottenbros (Hol). 3. G. Samtambrogio (It.) iiiimiiiiuiiuiiiiimiiiimiMimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii V DEŽELNEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Olimpija iz Gorice osvojila prvo mesLo Goričani so si priborili naslov prvaka z zmago nad Bregom in Kennedyjem 4. Lucten Airnar (Fr.) 5. Giancarlo Ferretti (It.) 6. Roland Bernard (Fr.) 7. Bernard Guyot (Fr.) 8. M. Galera (Sp.) 9. J. Galera (Sp.) 10. Wladimiro Panizza (It.) 11. Zamdegu (It.) 9.38'47” 12. Reybroeck (Bel.) 13. Van Den Berghe (Bel.) 14. Leman (Bel.) 15. Perurena (Sp.) 16. Guerra (It.) 9.39’18” 17 Wagtmans (Hol.) 9.39’25” 18. Riotte (Fr.) 19. Dancelli (It.) 20. Spruyt (Bel.) 21. Peffgen (Nem.) 22. Doirnan (Hol.) 23. Lopez Rodriguez (Sp.) 24. De Boever (Bel.) 25. Godin (Fr.) Itd. V preteklem tednu se je v Gorici zaključilo deželno odbojkarsko prvenstvo naraščajnikov za leto 1969. Za naslov prvaka so se pomerili pokrajinski zmagovalci Breg iz Doline s Tržaškega, Kennedy iz Adegliana z Videmskega in Olimpija iz Gorice. Prvo mesto in naslov prvaka si je priborila Olimpija, ki je prepričljivo odpravila Breg z 2:0 (15:12, 15:6) in Kennedy z 2:0 (15:12, 15:10). Drugo mesto so zasedli Furlani, ki so premagali Brežane z 2:1. Za Olimpijo so- igrali: Saško Kramberger, Darij F'randolič, Lucijan Čemic, Igor Komel, Robert Uršič, Mirko Špacapan, Ivan Plesničar in Rudi Nanut. Naraščajniki so tako presegli mladince, ki so osvojili sarjjo naslov pokrajinskega prvica. Enak naslov so dosegli tudi najmlajši, dečki do starosti 14 let, ki so v «minivolleyu» zasedli prvo mesto. Čedad, finalno tekmovanje promo cijskega prvenstva v odbojki. Sodelujejo tri moštva, ki so zmagala v posameznih pokrajinah, in sicer Ken nedy iz Vidma, Breg iz Doline in Juventina iz Gorice (Juventina je i premagala Torria-.o iz Gradiške, I Velox iz Štandreža in Brda iz Šte-verjana). Zmagovalec bo lahko vsto pil v D-ligo. Igralci Juventine naj se zberejo danes ob 13.30 na trgu v Štandrežu, od koder bo odhod. Moška odbojka v Remanzaccu Danes deželni finale promocijskega prvenstva Danes popoldne ob 16. uri bo v Remanzaccu, vasi ob cesti Videm športno društvo Primorec Trebče sklicuje redni občni zbor v četrtek, 24. julija ob 21. uri v ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročila blagajnika, razno. Odbor Skupna lestvica 1. Eddy Merckx (Bel.) 112.26.3*" 2. Roger Plngeom (Fr.) '16,40” ostanka 3 Raymond Poulidor (Fr.) 21' 4. Felice Gimondi (It.) 26’31” 5. Andres Gandarias (šp.) 6. Rinius Wagtmans (Hol.) 3? 7 Franco Vianelli (It.) 38’35” 8. Joaquim Agostinho (Port.) 48'04” 9. Desire Letort (Fr.) 48’07” 10. Jan Janssen (Hol.) 49’49” 11 J. Galera (šp.) 51’01” 12. Van Injipe (Bel.) 51'48” 13. TheHliere (Fr.) 59’23” 14. Panizza (It.) 59’47” 15. Dumont (Fr.) 1.0T49” itd. -Jj ■ SILVERSTONE, 19. — Škot J Stevvart je na matri fordu zznaC na mednarodni avtomobilski <**, ki za veliko nagrado Anglij«* je bdi Belgijec Ickx. OBVESTILO Sestanek predstavnikov posati^ nih športnih društev v organi*8” skem odboru 11. slovenskih šPorI nih iger, bo v torek, 22. julij8' 20.30 v Gregorčičevi dvorani v * stu, Ul. Geppa 9. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST z namenom da vzbudi med mladin° zanimanje in ljubezen do g°r skega sveta in narave spi0*1 razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko raZ' glednic gora in gorskega cvetja, s točno označbo pogori9 in slovenskim imenom cvetj8-Veljavnost natečaja do 10. o*1' tobra t. 1. Tri najboljše agitke bodo nagrajene. BRISTOL, 19. — Velika Britanija je zmagala v skupini A evropskega teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Premagala je J. Afriko s 3:2. V drugem finalu je Romunija že Močila Sovjetsko zvezo s 3:0. ..............................................................a..... ■iii......H...............H....t..i........ii.m.i..iii.i...t.i»ii..i.ii.iiiiumiiiii.ii..iii.i..im..imii....miimiiiiiii» Na ženskem odbojkarskem turnirju za «3. trofejo Sokol« v Nabrežini bo čez dobrih deset dni nastopila tudi šesterica CUS Par- ma, ki sodi med najboljše v Italiji, Na naši sliki so Igralke tega kluba ln sicer (stoje od leve): Mazzo. Finca!«, Ptnzzoni, Zacoa- relld, Bertozzl, Forestelli, Muzzl (trener); (čepe): Fabbri, Aohlili, Pazzainl, Ganazzoli, Codla. (Iz arhiva ŠD Sokol) § § DRŽAVNA ŽAL0ŽBA SLOVENIJE začenja izdajati veliki LOVAR LOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Delo, ki ga pripravlja inštitut za slovenski jezik Prl SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI, je široko zasnovano: slovar izide v petih knjigah P° 700 do 800 strani ter bo v nad 110.000 geslih zajel sedišče slovenskega sodobnega knjižnega jezika ter razložil vse pojme z domačo besedo. Vsako besedo w natanko razčlenil glede na pomene, pokazal bo rab° besed in zvez ter posvetil mnogo pozornosti pravopis no - pravorečnim vprašanjem. PRVA KNJIGA SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA bo izšla do konca letošnjega leta. Obsegala bo ^ 20.000 gesel in podgesel od črke A do H Za prvo knjigo je založba razpisala subskripcijo, k' velja do izida prve knjige Prednaročniška cena v Pfll usnje vezane knjige je 150 din. Zahtevajte v knjigarnah prospekt, ki Vas bo seznani] z vsemi nadrobnostmi in Vam hkrati posredoval tud' odtisa dveh slovarskih strani. Naročila za prvo knjigo SLOVARJA SLOVENSKE^ KNJIŽNEGA JEZIKA sprejemajo vse knjigarne v Sl(>' veniji, zastopniki založbe ir. uprava DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENI^ Ljubljana, Mestni trg 71 Primorci 7* u k- Osnovni podatki prvega poleta na Lnno ::::::::: 1 TO JE ON: PRVI ČLOVEK NA LUNI II S ... IN NJEGOVA noga! I I I 1 8 EDWIN ALDRIN MICHAEL COLLINS Neil Arinet Poskus Pred poletom. Prvič je letel v marcu 1966 v «Gemini 8» in opravil prvi znameniti ijo spojitve dveh vesoljskih ladij, ko se je zaradi okvare na nekem motorju moral vrniti na Zem dri,;, ohSeS^ urah’ Or Ohio. Zena: Janet On je poveljnik «Apolla 11»; star bo 39 Shearon. Sinova: Erič (12 let) in Marc vilni» tričlanske posadke. let (6 5. avgusta letos. Rodil se je v let). — Armstrong je edini «ci- mmmmmmmm ...s katero bo stopil jutri ob 18.17 na Luno. Nato bo dvignil še desno nogo iz enega izmed podpornih «krožnikov», s katerimi si bo pomagal, da se bo spuščal iz «pajka» na Lunina tla. Za njim bo Aldrin. nato stopil na Luno še na Edvvin On bo danes poleg Armstronga drugi človek, ki bo stopil na Luno. Tudi on bo letos dopolnil 39 let. Rodil se je v New Yorku. Otroci: Michael (14 let), Janiče (12 let) in Andrevv (11 let). — Po poklicu je vojaški pilot, toda predava tudi astronavtiko na vseučilišču. — Leta 1966 je letel v «Gemini 12», ko je več kot pet ur ostal zunaj vesoljske ladje in opravil več znanstvenih poskusov. On bo čakal Armstronga in Aldrina v matični vesoljski ladji, ki bo krožila okrog Lune 112 km visoko in ne bo stopil na Luno. Tudi on bo v oktobru star 39 let. Rodil se je v Rimu, kjer je bil njegov oče kot general ameriške vojske vojaški ataše v ameriškem poslaništvu. Tudi on je letalski oficir. Letel je leta 1966 v «Gemini 10» in spravil 39 minutni vesoljski sprehod. — Žena: Pa-tricia Finnegan. Otroci: Kathleen (10 let), Ann (8 let) in Michael (6 let). Tako so predvideli prve ukrepe na Luni Na podlagi točno določenega programa sta nastali tudi gornji risbi. Levo: prve Armstrongove stopinje na Luni, desno: za Armstrongom bo stopil na Luno tudi Aldrin. Skupaj bosta v naslednjih dveh urah zasadila v Lunina tla ameriško zastavo in spravila na varno tudi zastave 136 držav (med katerimi tudi SZ), spominsko plaketo in na posebnem papirju natiskan uvod listine OZN. — Na plaketi so vgravirane naslednje besede: «Tu so ljudje s planeta Zemlje stopili prvikrat na Luno — Julij 1969 A. D. — Prihajamo v miru v imenu vsega človeštva«. — Hkrati bosta astronavta razmestila po Luninih tleh celo vrsto aparatov, ki so označeni s črkami a-b-c-d-e-f- in druge. (V ozadju je, neoznačen, tudi reflektor naprave laser.) Vse, kar bosta delala, bomo lahko jutri dopoldne po 8. uri gledali po italijanski in slovenski TV. Televizijske kamere bodo namreč postavljene devet metrov daleč od »lunarnega modula« — «pajka». 85 točk »voznega reda» na Luno in nazaj 1. Orth/v-j ^ ' F w »totcS ~ 2l, 8—1 C z už«ani' hiotor;je J1- — 3. S—1C ugasne “~~II. 4._ S—1 c se loči od C. «. Vrru,o'„- ST11 užge motorje. rr.lC del med S—II in ežflngg — 7. Ločitev od LužRanim'f0l'Da- — 8. S-II leti S®** niotor.ii. - 9. S-II ~ M S-II se »Se CitnSl!0ltor'ii- — 13- Isti u‘ tSs Zemiiii6' ~ 14- Prihod v tir Tr" 15- Začetek kon-SnStega • CSji Cltev V sm»r V T iiri-i _ , —4 stner k Luni. . LlVt (.., J061 od zunanjega de-st^’1 1 ~~ m°dule» — «pa- se obme za 180 25'7 24 csm CSM se srpdii z rL, WtrrS5M se loči od LM. -* vodilnega sistema Wo 2R ir vuu'iinega sistema &K v folofai®501*^0 lad'° Posta- 28. Prva korekcija n-.sPanie ‘sa' Kontrola aparatov. na 7 Hraina- — Oddaja 3] ia vodili Zemljo. - 30. Kon- 30. Kon- ----- CSM. - sm ■ — 82. Druga Sk' 33 Y?n v primeru potre-fliSie. £ont;rola aparatov. — Sist v- — U,rana- — Oddaja po-'Atilov nol, - Kontrola vodilnih - Dokn^l ~ 35- Isto kot 26. tek37, Isto kr,^na korekcija smeri, »o«*-!.?* 34. — 38. Zače- jao.ia vesoljske ladje v V owstavlfaT>jatC' 31 - 38- Zaee' ane. -v oblika ~ 41A- Dva Lunina thS6, ~ 39- Vključitev ~ 40. Začetek tira Lune/ -T 42 tir l->S?se -3i2 in 110 km. "htrol in stivi^^trofa 'S1 obliko kroga. — - 43- Aim' 5?“ ^ - ^2'raTov44-PreSeUta V . —In kontrola ostanek na - 47- ™r za 48. Kontro- la aparatov. — 49. LM se spušča. — 50. LM pristane na Luni. — 51. Kontrola aparatov LM. — 52. Sprehod po površini Lune. — 53. Kontrola aparatov za odhod z Lune. — 54. Radar LM išče na ne- bu CSM. — 55. Odhod z Lune. — 56. LM se dviguje. — 57. Začetek približevanja k matični ladji, ki jo pilotira Collins. — 58. Začetek končne faze. — 59. Korekcija sme- 61. LM se spoji z matično vesolj sko ladjo CSM. — 62. Armstrong in Aldnin se zopet preselita iz LM v CSM. — 63. Ločitev CSM i od LM. — 64. Zadnji sunek, ki jt ri. — 60. Pripravljanje spojitve. — i potreben za odhod iz Luninega tira. — 65. Vstop v smer proti Zemlji. — 66. Kontrola aparatov. — Spanje. — Hrana. — Oddajanje podatkov. — 67. Korekcija — '.ačet.ek usmeritve. — 68. Prva korekcija. — 69. Kontrola aparatov. — Spanje. — Hrana. — Oddaja podatkov: — 70. Kontrola .sistema CSM. — 71. Isto kot 67. — 72. Korekcija smeri, če bo potrebna. — 73. Isto kot 69. — 74. Isto kot 71. — 75. Isto kot 71. — 76. Zadnja korekcija smeri. — 77. Isto kot! 70. 78. Začetek priprave za lo-1 čitev CM od SM. — .79. CM se loči od SM. — 80. Priprava za povratek CM v atmosfero Zemlje. — 81. Vrnitev v atmosfero na višini 120.000 metrov. — 82. Prekinitev komunikacij zaradi ionizacije atmosfere okrog CM. — 83. Stabilizacijska. padala se odprejo. — 84. Glavna padala se odprejo. — 85. Pristanek na Tihem oceanu. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 30.4, najnižja 23.9, ob 19. uri 28.6 stop., zračni tlak 1019,5 pada, veter 4 km/h severozahodnik, vlaga 51%, nebo 1/10 pooblačeno, morje mrno, temperatura morja 29.8 stopinje. Tržaški neviiik Danes, NEDELJA, 20. julija MARJETA ; ' I Sonce vzide ob 5.35 in zatone * 20.47 — Dolžina dneva 15.12 — kuna vzide ob 12.36 in zatone ob W Jutri, PONEDELJEK, 21. Julija ZORKA PO VČERAJŠNJI 107. SEJ! Deželni svet zaključil poletno delo s sprejemom dveh zak. osnutkov Svetovalci so soglasno odobrili zakonski osnutek o dodatni pomoči slepim in gluhonemim ter kritizirali vlado, ki ga je zavrnila mora dežela vztrajati na svojem stališču ker ima vso pravico. Svetovalec Stoka je izjavil, da bo glasoval za zakonski predlog tudi zato, da se ponovno potrdi avtonomija dežele in njena pristojnost v tej zadevi. Svetovalec Di Capo-riacco je pripomnil, da je vlada v kratkem obdobju zavrnila dva zakonska osnutka socialnega značaja, kar nas lahko zaskrbljuje. Svetovalec Boschi je poudaril, da je treba vztrajati do konca, sicer ne bi imelo smisla govoriti o deželnih avtonomijah. Odbornik Stopper je izjavil, da deželni odbor zavrača vladno brzojavko in poudarja pristojnost dežele. Zakonski osnutek je bil nato sog'asno odobren brez slehernega popravka. Kakor smo že poročali, zadevni zakonski osnutek določa letni izdatek dežele 120 mi- Včer a j se je zaključilo poletno zasedanje deželnega sveta. To je bila 107. seja sedanjega deželnega sveta. Predsednik deželnega sveta Ribezzi se je zahvalil za sodelovanje vsem skupinam in svetovalcem ter predstavnikom tiska in radia ter zaželel vsem prijetne počitnice. Včerajšnja seja je bila zelo kratka, saj je trajala pičlo uro, kljub temu pa je deželni svet odobril dva zakonska osnutka, in sicer o imenovanju in sestavi revizorjev v pokrajinskih turističnih u-stanovah in avtonomnih letoviščar-skih in turističnih ustanovah ter o deželnih ukrepih v korist slepcem in gluhonemim v naši deželi. V prvem primeru gre za kratek dopolnilni zakon, v drugem pa za zakon, ki ga je deželni svet že odobril 13. junija, pa ga je vlada zavrnila. Zakonski osnutek o imenovanju revizorjev je obrazložil svetovalec de Rinaldini (KD), ki je pripomnil, da je v okviru deželnega zakona štev. 42 iz leta 1968 glede imenovanja predsednikov turističnih ustanov popolnoma logično, da tudi revizorje imenuje dežela, ne pa osrednja vlada ker to spada v pristojnost dežele. Zakon je bil odobren z večino glasov brez diskusije. Ostre očitke in enoten nastop deželnega sveta je povzročila brzojavka predsedstva vlade, ki je zavrnila prej omenjeni zakonski osnutek glede prispevkov dežele za slepe in gluhoneme. Predsedstvo vlade je zavrnilo deželni zakonski osnutek, češ da ima dežela, glede socialnega skrbstva, omejeno pristojnost samo na ustanove, da gre za problem vsedržavnega pomena in da bi prišlo do dvojne mere, neenakega ravnanja s slepci in gluhonemimi v drugih pokrajinah. Svetovalec Ramani je v svojem kratkem poročilu kratko in jedrnato zavrnil ugovore vlade in poudaril, da ima dežela popolno pristojnost glede dodatnih podpor slep^ eem in gluhonemim in da ni moč govoriti o nekakšni »diskriminacija* na škodo drugih pokrajin, če se prizna pristojnost dežele s posebnim statutom. Ramani je ostro kritiziral vsebino brzojavke in poudaril, da deželni zakonski osnutek uveljavlja ustavno načelo glede pomoči potrebnim. Svetovalec Bergo-mas je dejal, da ne mote razumeti vzrokov, zaradi- katerih je vlada zavrnila ta zakonski predlog, s katerim se določajo dodatne podpore ljudem, ki so hudo prizadeti in dobivajo revno invalidnino. Gre za hvale vredno pobudo dežele, zato komunistična skupina odločno zavrača ugovore predsedstva vlade in bo glasovala za zakonski osnutek. Svetovalec Ginaldi je pripomnil, da so vladni ugovori neutemeljeni, skliceval se je na določbe ustave, pri tem pa grenko ugotovil, da tako pri vladnih oblasteh kakor tudi pri raznih uradih in med samim prebivalstvom ni še dozorela miselnost, način presojanja in odnosov do sočloveka. Izrazil je upanje, da se vlada ne bo več upirala zakonskemu osnutku, če pa bi zadeva prišla pred ustavno sodišče, naj deželna uprava vztraja do kanca. Svetovalec Dal Mas .je poudaril, da je vlada ponovno hi> tela okrniti avtonomijo dežele, ki ima vjo pristojnost tudi glede podpore slepcem in gluhonemim. Tudi svetovalec in podpredsednik deželnega sveta Pittoni .je poudaril, da NllllimillllllllllllllllMIIIMIItlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIKIOMIIIiMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIII POHVALNA POBUDA VAŠČANOV V LONJEKJU Ulice v Lonjerju imenovati po domačih dogodkih in imenih! Ohrani naj se čim več ledinskih imen in počasti spomin padlih v protifašističnem boju lijonov lir od leta 1969 do leta 1973. Pravico do dopolnilnega prispevka dežele bodo imeli civilni slepci (ne vojni invalidi) in gluhonemi, ki že prejemajo skromno državno invalidnino. Za popolnoma slepe in za gluhoneme je določen prispevek 10 tisoč lir mesečno, za ne-popolnoma slepe (dvajsetinka vida) 0 tisoč lir mesečno. Pravico do podpore imajo slepci in gluhonemi, ki imajo stalno bivališče v naši deželi že najmanj dve leti. Ko bo zakon dokončno odobren, bo imel veljavnost od 1. januarja 1969. Kdor je 1. januarja 1969 že dobival invalidnino in bo v roku 90 dni od objave tega zakona v Uradnem listu dežele vložil zadevno prošnjo, bo torej prejel prispevke od 1. januarja 1969 naprej. VCE11AJ RAZGLASITEV IZIDOV Na trgovski akademiji opravilo zrelostni izpit 31 kandidatov Na vseh slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu je letos skupno maturiralo 82 kandidatov, padlo pa samo 9 Z objavo rezulatov na trgovski akademiji so se zaključili letošnji zrelostni izpiti. Kot smo že poročali, je na klasičnem liceju izdelalo 10 kandidatov, 2 sta bila odklonjena; na znanstvenem liceju je maturiralo 20 dijakov, odklonjeni so bili trije; na učiteljišču je izdelalo vseh 21 maturantov. Na trgovski akademiji je polagalo maturo 35 kandidatov, od katerih so bili štirje odklonjeni, izdelali pa so: Brišček Nadja, Cahanja Nada, Cebulec Sonja, Ceh Milica, Grzan-čie Marina (54/60), Kobal tValter, Prašel Zdenka, Sedmak Oskar, Spetič Albin, Spetič Marij, Starc Neva, Valič Gabrijela, Viola Fabij, Zega Doroti, Žerjal Sonja, Blazina Sonja, Calzi Stanislav, Cibic Adriana. Cibic Marina, Cuk Boris, Faletič Lučka, Franko Nada, Kafol Stojan, Laharnar Nadja, Mauri Marjan, Milič Eda, Ota Boris, Princi Viljem, Suman Neva, Terčon Neva, Caharija Hadrijan. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiil IZJAVE SKRBNIKA PROF. ANGI0LETTIJA POSLANCU ŠKERKU Nova verzija o odprtju slov. strokovne šole v Trstu? Skrbnik potrjuje zaprtje enotne slov. srednje šole v Rojanu - Vprašanje svetovalke Grbčeve županu Slovenski poslanec Albin škerk je imel včeraj razgovor s šolskim skrbnikom prof. Angiolettijem o nekaterih vprašanjih slovenskega šolstva v Trstu. Kat poroča tiskovni urad tržaške federacije KPI, je «komunistični poslanec predvsem posredoval za takojšnje odprtje novega slovenskega strokovnega zavoda in izrazil svojo zaskrbljenost v zvezi z glasovi o zaprtju enotne srednje sole v Rojanu*. Sporočilo KPI pravi nato: «G4ede prvega vprašanja je šolski skrbnik pojasnil, da je mešani italijansko - jugoslovanski odbor, katerega član je tudi on, sklenil ustanoviti novo šolo, vendar brez določitve datuma za začetek pouka na njej in da bo ta datum moralo sedaj določiti -vninistestvo za javno vzgojo. Poslanec Škerk je spričo tega povabil skrbnika, "naj bo • tolmač pričakovanj -in- neodložljivih potreb mladeničev, ki so zainteresirani za te vrste šolanja. Glede drugega vprašanja je prof. Angioletfci — je rečeno v sporočilu KPI — žal potrdil sklep mešanega odbora, da ukine šolo v Rojanu. Posl. Škerk je označil ta ukrep za nesprejemljiv in je opozoril, da je ta šola predvidena v Londonskem sporazumu. Komunistični parlamentarec je končno omenil skrbniku nekatere nepravilnosti, ki so se dogodile med zrelostnimi izpiti na slovenskem znanstvenem liceju «France Prešeren*, ki so sprožile vrsto pritožb kandidatov. O teh dogodkih je posl. Škerk zainteresiral tudi ministra za javno vzgojo poslanca Ferrari - Aggradija ter zahteval njegov osebni poseg*. Občinska svetovalka KPI _ Jelka Grbčeva pa je naslovila na župana Spacdnija vprašanje, v katerem ga vprašuje če je res, da je bilo vztrajno zahtevano odprtje slovenske strokovne šole, katere prvi raz- red bi moral biti odprt že z začetkom šolskega leta 1969 - 70, ponovno odloženo. , «Ce je tako — pravi svetovalka Grbčeva — Vas prosim, da mi poveste iz kakšnih razlogov je bil sprejet tak sklep, kdaj se namerava odpreti prvi razred, kakšno je stališče občinskega odbora glede tega in kakšne ukrepe namerava podvzeti, da bi pospešila odprtje strokovnega zavoda že s šolskim letom 1969 - 70». Prav tako vprašujem če so resnične govorice, po katerih se namerava zapreti enotno slovensko srednjo šolo v Rojanu, zaradi kakš. nih razlogov in kaj namerava storiti odbor, da se to prepreči.« Končno vprašuje svetovalka, če so županu znane nerednostd, ki so se dogodile pri maturi na znanstvenem liceju in kaj namerava narediti občinski odlbor. da se to vprašanja razjasni in da se pre preči, da bi se kaj taikega doga jalo tudi v bodočnosti. če smo ■pravilno razumeli izjave šolskega skrbnika poslancu Skerku, potem moramo ugotoviti, da gre za drugačno tolmačenje dogovorov predsednikov obeh delegacij mešanega odbora na nedavnem sestanku v Rimu (prof. Angioletti govori o mešanem odboru, ki pa se tokrat ni sestali od tistega, ki nam ga je podal predsednik jug. delegacije veleposlanik dr. Perišič, ko je dejal, da sta oba predsednika lahko sporočila, da bo slovenska strokovna šola odprta z začetkom šolskega leta 1970-71 in da so z italijanske strani zagotovili, da bodo storili vse kar je mogoče, da bi se prvi razred strokovne šole odprl že s šolskim letom 1969-70. Prav tako je nova izjava prof. Angiolettija, da obstaja sklep me šanega odbor o zaprtju enotne slov. srednje šole v Rojanu, ko pa je znano, da sta se v Rimu sestala le predsednika obeh delegacij skupno z nekaterimi eksperti izključno zato, da bi pripravila dnevni red zasedanja mešanega odbora, ki bo v novembru v Beogradu. O nobenem sklepu kakšnega mešanega od. bora zato ne more biti govora, kvečjemu o takem predlogu, ki pa ne bo mogel biti deležen odobravanja tržaških Slovencev. Po posegu etnografskega in zgodovinskega odseka pri Narodni in študijski knjižnici, ki se ukvarja, med drugim, z vprašanjem, kako ohraniti čimbolj nedotaknjene etnične značilnosti naših krajev, je v tržaški okolici prišlo do uresničitve nekaterih pobud v zvezi s poimenovanjem ulic. Tržaška občinska uprava je zadnje čase sklenila poimenovati več ulic v Trstu in okolici, kar je — seveda — na stežaj odprlo možnost prebivalcem vasi, da skušajo na neposreden načni vplivati na ta poimenovanja. Nesmisel je namreč, da se v nekaterih pristno slovenskih vaseh ulice poimenujejo z imena, ki niso naša in kazijo, kot tujek v očesu, njih domačnost in pristnost. Zadnji primer, ko je bila ulica, ki z nabrežja vodi v Križ poimenovana »Pucina* in »Vitalba* je zgovoren, vaščani sami pa bi morali čutiti, da so pri tem zainteresirani in poseči s svojimi predlogi. Ne gre samo za poimenovanje ulic po pesnikih in pisateljih aui narodnih herojih, gre tudi za uradno ohranjevanje pristno slovenskih ledinskih krajevnih imen, ki se bodo sicer izgubila (če ne bo nnslo do nesmisla, da bodo za pošto veljala vsiljena, za domačine pa domača imena ulic, cest in poti) V tem smislu je bil prejšnji teden sklican v prosvetnem domu v Lonjerju sestanek, Id se ga je ude-teai.i veliko število vaščanov. Razpravljali so o lonjerskih ulicah, Id so trenutno zapopadene v zelo nerodnem pojmu vLonjerske ceste*, ki se od Sv. Ivana vije skozi Pod lonjer naprej do Lonjerja in kjer hišne številke presegajo tisoča šte Splošno mnenje vaščanov je bilo, naj se ohrani čimveč domačih i-men, poleg tega pa naj se glavna ulica v vasi posveti najznačilnejšemu dogodku iz polpretekle zgodovine, ko je vsa vas občutila težo fašističnega škornja, hkrati pa ognjevito izkazala svojo odločnost, da ne bo popustila za nobeno ceno. Tako naj bi se ulica, ki se vije skozi vas, poimenovala po «21. marcu 1945*. ko so padli partizani v lonjerskem bunkerju. Utemeljeno prošnjo so vaščani sklenili nasloviti tržaškemu županu. Poleg tega so sklenili predložiti še naslednja poimenovanja: cesta iz vasi prod Ključu, naj bi ohranila domače ime »Vrtača*, cesta na Katinaro »Kolovoz*, pot sredi vasi v smeri potoka »Studenec*, cesta v gornji oel vasi pa »Staja*. »Gornji kuart*, kot se sedaj imenuje odcep glavne ceste, ki zavije za vrsto hiš sredi vasi in ustvarja novo ulico, pa naj bi občina poimenovala po najstarejših Lonjerdh, ki nosijo priimek Čokov. Pot od otroškega vrtca k potoku naj bi se v spomin na delo lonjerskih žena poimenovala v »Pe-riško ulico*, cesto h kamnolomom, kjer so padli partizani, pokopani na katinarskem pokopališču, pa v »Ulico padlih partizanov*. Na sestanku, kjer je bil predlog o zadevni pismeni vlogi tržaškemu županu sprejet soglasno, so vaščani razpravljali tudi o perečih občinskih in upravnih vprašanjih in ne rešenih problemih, ki zadevajo od našanje smeti, asfaltiranje cest, razsvetljave in drugo. Iz svoje srede so v ta naimen izvolili poseben »akcijski odbor*, ki bo skrbel za reševanje teh vprašanj, skliceval sestanke tor sledil napredovanju vloge v zvezi s poimenovanjem ulic v vasi. st. s. Osnovne organizacije potrjujejo zvestobo PSI čeprav s počasnejšim ritmom se nadaljuje opredeljevanje posameznikov ald osnovnih organizacij socialistične stranke. Tako se je predvčerajšnjim sestala skupina delavcev, ki sestavljajo strankino osnovno organizacijo v občinskem podjetju ACBGAT. Delavci so se najprej spomnila ministra za delo Brodolinlja in sprejeli nato resolucijo, v kateri potrjujejo svojo zvestobo PSI ter obsojajo razkolniško dejanje socialdemokratov. Svojo pripadnost PSI so potrdili med drugimi tudi uslužbenci radijske ustanove RAI v Trstu, člani FTLS - RAI - OGEL, člani sindikata FILDA - CGIL, Amaldo Carnesecchi, tajnik sindikata u-službencev v zavarovalnicah, Li-vio Mianl, Cek Boris in Aiza Ar-rigo. Poseben pomen pripisujejo tržaški socialisti pridružitev skupine članov sekcije pri Sv. Soboti, ki je znana kot strnjena postojanka občinskega odbornika (zdaj v PSU) De Giola. Skupino - dl Vittorio V ponedeljek, 21. t. m. ob 20.30 priredi KASTA novim absolventom trgovske akademije pozdrav z zakusko v baru Kulturnega doma. Pri tem bodo podelili nagrado dijaku z najboljšim uspehom v strokovnih predmetih. TROSVETNO DRUŠTVO «L IPA » V BAZOVICI priredi v nedeljo, 27. t. m., « Pod orehi» ob 17. uri S Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti in odbornik Dulci sta včeraj imela razgovor z delegacijo malih industrijskih in obrtniških podjetij, ki so upniki bivše ladjedelnice Felszegi. Predstavnikom deželne uprave je delegacija obrazložila probleme teh kategorij v zvezi z dolgovi, ki jih ima bivša ladjedelnica. Operne predstave na gradu Sv. Justa Pokrajinska turistična ustanova je sklenila obnoviti tudi letos tradicionalne operne predstave v gradu sv. Justa. Prva predstava bo 26. julija s Puccinijevo Madame Butterfly» (ponovitev v sredo, 30. julija in v petek, 1. avgusta) ter 29. julija z Verdijevem «Rigolettom» (ponovitev v četrtek, 31. julija in v soboto, 2. avgusta). V naslovnih vlogah bodo nastopili za Tržačane povsem novi mlajši pevci, kot Anglež Peter Glossop (Rigoletto). Scene za «Madame Butterfly» je pripravil arh. Tito Varisco. Filharmonični orkester gledališča eVer-di» in zbor, ki ga vodi Gaetano Riccitelli, se na nastop pripravljata z vso resnostjo. tresljava prometna nesreča, ki pa, na srečo, ni imela hujših posledic. Mater s sinčkom v naročju je namreč podrl na tla na zebrastem prehodu za pešce avtomobil fiat 850 coujje z registracijo TS 80467, ki ga je proti omenjenemu trgu u-pravljal 31-letni Sergio Zancoli iz Ulice del Lago 7. Žrtvi sta 32-letna gospodinja Maria Piccoli s Furlanske ceste št. 57 ter n jen 2-letni sinček Stefano. Oba so po nesreči odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v splošno bolnišnico, kjer so materi ugotovili udarce v glavo ter levo nogo, malčku pa udarec v levo ličnico. Oba so zdravniki po prvi pomoči poslali domov, kjer bosta v tednu dni popolnoma ozdravela. ■iiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiHiiiiiiniiiuiiiiM ZAKLJUČEN LETOŠNJI FESTIVAL NA GRADU Francoski «Le dernier homme» osvojil «Zlati asteroid» Zlati pečat za kratkometražna dela pripadel kanadskemu cCosmic Zoom» - Največ stranskih nagrad pobral finski film iRuusujen Aika» ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, ki so se potrudili, da je moja 70-let-nica bila tako lepa. Predvsem hvala dr. Hlavatyju, tov. Grgiču, ki sta mi čestitala v imenu-Prosvetne zveze, nadalje prosvetnemu društvu «Lipa» za lepo darilo in šopek in za nepozaben večer, ki mi ga je priredilo v gostilni «Pri društvu». Hvala tudi tov. dr. Turini za tople beesde, ki jih je izrekel v imenu Slovenskega kluba ter vsem Bazovcem za darila in šopke, ki so mi jih poslali. Prisrčna hvala! Miro Prešel Francoski film «Le dernier hom-me» je na letošnjem festivalu znanstveno jantastičneg filma osvojil «Zlati asteroidu. Tako je sklenilo razsodišče, kateremu je predsedoval režiser in kritik Mario Soldati in katerega so sestavljali še James Blisii (ZDAJ, Jean Luois Comolli (Francija), Roger Corman (ZDA) in Ze-limir Matko (Jugoslavija). Sklep je utemeljila z dejstvom, da je «ta film najbolj uspešno predstavil znanstveno fantastični dogodek v humanem okviru in katerega zgradba, dialogi, slike in v splošnem interpretacija igralcev so na izredno visoki ravni«. Največ stranskih nagrad je odnesel finski film «Ruusujen Aikau, kateremu je šla posebna pohvala razsodišča, zlata kolajna, ki jo vsako leto podelijo novinarji ter prva nagrada za najboljšo žensko interpretacijo, namenjena igralki Ritvi Vepsa za vlogo Saare. Kot najboljšega igralca je razsodišče izbralo Francoza Tobiasa Engela za vlogo v filmu «Tu imagines Robinson.« Zlati pečat za kratkometražna dela je osvojil kanadski film «Co-srnic Zoom«, ki je «čeprav z didaktičnimi nameni uspešno prikazal pogled na stvarstvo, od galaksij pa do atoma, na zanimiv in dopadljiv način, brez vsakega komentarja« Posebno pohvalo je v tej konkurenci zaslužil še ameriški film «Why Man Creates«. Zadnji dan je bil sicer precej skop. Predstavljeni sta bili le dve deli: belgijski kratkometražni film v Le Bombardon«, in madžarski celovečerni film «Az Ido Ablakai« (Ok. na v bodočnost). ««Le bombardon» je žalostna a prijazna zgodba o priletnem človeku, kateremu je slučajno prišel v roke stari bombardon. Vsakokrat, ko je nanj za igral, se mu je prikazalo mlado dekle, v katero se je zaljubil. Skrivnost pa je razodel prijatelju, ki se je bombardona polastil in s tem uničil njegov magični učinek, ter povzročil dekletovo smrt. Mož ga je sicer nehote ubil, nato pa še sam izbral dekletovo usodo: smrt Madžarski celovečerni film je končno prikazal delo. kot so si ga morda gledalci pričakovali: pravi fznanstveno fantastični film, z članov vodita Franco Lovero, ki Je bil kooptiran v po- neverjetnimi dogodki, čudnimi sve .—tlikajočimi se napravami in dramatičnimi trenutki. V podzemeljskem zatočišču se po slučajnem krajinsko vodstvo PSI. Socialdemokrat: so medtem u-stanovili svojo miljsko sekcijo. Zborovanje je odprl deželna odbornik Dulci, ki ga Je predstavil Bruno Fontanot. Dulci je ponovil razloge, ki so privedli do razkola ln ustanovitve PSU. Poudaril je veljavnost politike leve sredine in ostro kritiziral «določene socialistične in katoliške kroge« zaradi «poskusa odprtja do komunistov« Kot Je znano se socialistični občinski svetovalci v Miljah niso pridružili novi stranki. Avtomobilist podrl mater in otroka V Ul. Carducci, tik pred Ober-darkovim trgom se je pripetila včeraj zjutraj, nekaj čez 11. uro, pre- kratkem stiku prebudi pet hiber-niremih ljudi. Ne vedo ne za dobo v kateri so se prebudili, ne za usodo ljudi na površju. Najbolje se znajde skrivnostni Siniš, ki pod lažnimi imenom prepričuje ostale, da je nesmiselno iskati pot do površine, ko jim v atomskem za točišču ne manjka ničesar. Ker se mu drugi uprejo, ubije Siniš najprej mlado Evo, nato pa še tiho in odločno Maguy, kateri uniči zdra vilo, s katerim bi se lahko rešita hude bolezni. Resnica pa pride kmalu na dan: Siniš je znanstvenik, ki je največjo človekovo is-najdbo, žarke Kvarts, uporabil t? vojaške namene in s tem povzročil strašno vojno. Noče se vrniti na površje, pove pa ta pot ostalima tovarišema, ki kljub nekaterim pastem prideta srečno do cilja. Medtem ko se ta dva podata novem življenju, pa potres uniči podzemsko zgradbo, v kateri umre še Siniš. Film je bil brez vsake vrline, treba pa je poudariti, da je prikazal veliki napredek, ki ga je dosegla madžarska produkcija, ki je že odpravila veliko naivnosti in napak, ki so bile zanj značilne v prejšnjih letih. Končala se je tudi retrospektivna sekcija, v okviru katere so včeraj prikazali delo Acephale (Francija). uk Deželni prispevki za kulturne dejavnosti V Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je izšel 10. julija, je objavljen deželni zakon štev. 11 od 2. julija 1969 glede deželnih prispevkov za razvoj kulturnih dejavnosti in ohranitev ter valorizacijo bibliografskega, zgodovinskega in umetniškega bogastva, za razvoj visokošolske izobrazbe in znanstvene raziskave. Deželno odbomišfcvo za vzgojo in kulturne da javnosti opozarja interesente, da morajo biti prošnje za prispevke, ki jih predvideva omenjeni zakon, predložene najkasneje do 9. avgusta za letošnje finančno leto. do 28. februarja pa za naslednja finančna leta. Prijet žepar Včeraj so agenti letečega oddelka tržaške kvesture prijavili sodnim oblastem spretnega žeparja, ki je v četrtek zjutraj izmaknil denarnico 70-letnemu Giustu Debegni iz Ul. Almerigottd, ko se je pripravljal,da vstopi v avtobus proge «D/>, ki vozi k Sv. Ani. 61-letnd Eugenio Caris. ki je mimogrede v našem mestu in ga dol-a jo omenjene tatvine, je na zaslišanju na kvesturi vse priznal ter dodal, da je ukradeno denarnico, v kateri je bilo poleg osebnih dokumentov tudi 24.000 lir, okraden-cu tudi vrnil, ko se je ta, brž ko se je tatvine zavedel, pognal za njim ter ga pridržal do prihoda agentov. Žeparja so kljub temu a-retirali ter pospremili v koronejske zapore, kjer bo moral počakati do sodne razprave. PROSLAVO 70-LETNICE PEVSKEGA DRUŠTVA SODELOVALI BODO PEVSKI ZBORI, FOLKLORNA SKUPINA Z BREGA IN GODBA NA PIHALA IZ TREBČ Ob tej priložnosti bodo razdeljena Gallusova odličja. Poslovali bodo kioski z jedačo in pijačo. Vljudno vabljeni! CISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ZA DOGRADITEV KULTURNEGA DOMA V BAZOVICI KS S KASTA priredi v nedeljo, 27. t. m. celodnevno kopanje v Afriki (San Mauro). — Odhod z osebnimi avtomobili ob 8. uri s Trga Oberdan. OBVESTILO Tajništvo sindikata slovenske šole v Trstu sporoča, da bo v juliju in avgustu sedež sindikata odprt vsak četrtek od 17. do 18. ure. Tajništvo sindikata Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. julija 1969 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 9 oseb. UMRLI SO: 95-letna Maria Ippoli-ta Poti vd. Rampino, 72-letna An- UEARNA ZLATARNA LAURENTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel.723240 Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust. gela Baldini, 1 dan stara Giuliana Cattunar, 70-ietna Linda Voltolin-por. Garde!, 67-1 etni Bruno Stanzim, 60 letni Vittorio Škabar, 81-letna Maria Ruzzier vd. Borsattii, 55-letni Ernaldo Gombelli, 54-letna Silvana Galvani por. Degano. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gme ner, Ul. Giulia 14. Man. zoni, Largo Sonnino 4. INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. D’Ambrosi, Ul Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.39 do 1.39) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul. Ginnastica 44, Mianl, Drev. Mi-ramare 117 (Barkovlje). LOTERIJA BARI 87 7 32 56 40 CAGLIAR1 47 31 35 37 61) FIRENCE 17 26 50 45 46 GENOVA 3 M 67 12 23 MILAN 63 89 78 88 87 NEAPELJ 64 «1 59 4 4!) PALERMO 46 as 7 30 63 RIM 17 72 81 78 67 TURIN 67 68 23 15 32 BENETKE 29 31 81 50 78 ENALOTTO 2X1 I 2 2 X 1 2 1 2 2 Kvote: 12 točk — 8.649.000 lir, 11 točk — 249.500 Ur, 10 točk — 20.000 lir. VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJEV po neverjetnih cenah zaradi prenehanja dejavnosti Z E RIA L - OPČINE Ul. Nazionale 32 Šolske vesti Državna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom »Fran Levstiki na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v prvi razred te šole, ki bo trajalo vsak dan do vključno 25. julija letos. Osnovna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom »Fran Erjavec« v Trstu (Rojan) javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v vse razrede te šole. Vpisovanje v prv1 razred bo vključno do 25. t.m. Prijave sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankan sporoča, da se je pričelo s prvim julijem vpisovanje v I. razred te šole, ki bo trajalo do vključno 25. t.m. Prijave sprejema tajnštvo šole vsak dan od 9.-12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčiči v Dolini sporoča, da se je pričelo s 1. Julijem vpisovanje v I. razred te šole, ki bo trajalo do vključno 25. t.m. Prijave sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure. SPDT priredi IS. avgusta za veliki šmaren izlet v Kamniško Bi. strico in nato z žičnico na Veliko plan*no. Vpisovanje samo do 2. avgusta v Ul. Geppa 9-II. SPDT priredi 27. julija Izlet na Montaž z odhodom lz Trsta ob 5 uri zjutraj in ne v soboto popoldne, kot je balo prvotno objavljeno. Z avtobusom do planine Pekol, od koder bo vzpon na vrh po zavarovani pori Vpisovanje v Ul. Geppa 9. do 23. julija. Darovi in prispevki Ob 2. obletnici smrti nepozabnega Guida Forausa darujejo neutolažljiva mama in brat z družino 3000 lir za mladinski krožek v Dolin,-:. Namesto cvetja na grob pok. Roberta Derganca daruje Josipina Komar, Log št. 4, 1500 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Pe-pija Pečarja daruje Kristina Lavrenčič 1000 Mr za Dijaško matico. Ludvik Tavčar daruje 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Milke Gruden por. Bukavec daruje Ivanka Dolenc 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. PARK MIRAMARSKEGA GRAJ#5 «Luči in zvokii. Ob 21.30 «Der sertraum von Miramare« v ne®| ščini; ob 22.45 «Massimillano ' Carlotta« v italijanščini. Avto*® «M» vozi iz Barkovelj, postajala* tramvaja «6» ln od Miramara P* in po predstavi. Jutri, v ponedeljek, 14. julija °J 21.30 «Maximilian ot Mexico» angleščini, ob 22,45 e Carlotta« v italijanščini. * * • Nazionale 16.00 «Attentato al # grandi«. Techn-'color. Grattaceielo 16.00 «Sentenza dl te«. E. M. Salerno, Thomas J* lian. Cinemascope. — prepoved** mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Chied; perdono a 0* e non a me«. Anthony Ghiora, ™ stana Iosani. Cromoscope. Eden 15.30 «La časa degli amorl # ticodari«. Technicolor. Prepove«** mladini pod 18. letom. Excelsior 16,00 «L’ucwno illustia** Rod Steiger. Technicolor. Ritz 15.30, 18.40, 21.50 «Spartt«JJ Kirk Douglas, L. Olivier, S. " mons. Cinemascope. Filodrammatico — Zaprto. ^ Alabarda 15.00 »Sette baschl Pjjf S. Rupp, K. Morris. Techni«^ Prepovedano mladini pod 14. Aurora 16.00 »Agente 007, licenc* uccidere«. S. Connery. Technfc**' Cristallo 15.30 «1 seicento dl klava«. Trevor Howard, Van** Reedgrave. Technicolor. ^ Capitol 16.00 «Le dolcezze dri VT cato«. Perry Tordai, Frank Jean Prat. Technicolor. Prepon no mladini pod 18. letom. « Impero 15.00 «Sette volte sette«-^ stone Moschln. Raimondo Via«' Technicolor. . ^ Vittorio Veneto 15.30 «11 S1*1* delie torture«. Jack Palance, . verly Adams. Technicolor. vedano mladini pod 14. letom. . Astra 16)30 «Zum, zum, la che im passa per la testa«. I color. Little Tony. . ^ Ideale 14)30 «Fathom bella, R. da e spia«. T, Franciosa, sen. Technicolor. ^ Abbazia 14.30 «Le comlcissime ture di Don Chisriotte e Panela«. Franchi in Ingrassffl-chnicolor. KINO «1RIS» PR0$ danes ob 16. uri barvni aventli' ristdčni fiilm: SFIDA NEGLI ABISSI Igrajo: J. Caan, D. Sumi**’ N. Bowler. . KINO Nfl OPČIHAjj danes ob 15. uri Cinemascdf* vohunski film: SPIE OLTRE IL FRON^ Igrajo: Tony Francoisa. & Janette, Comer ln drugi_, ZAHVALA Vsem, ki so z nami ob izgubi našega dragega sočust*®*^ tega Ivana Metlike se lz srca zahvaljujemo. zahvala darovalcem cvetja in %£ ki so ga spremili na zadnji rj Žalujoči žena, sin, brat sestri Ivana in Antonij* drugo sorodstvo Ljubljana, Bazovica, Milan« 20. julija 1969. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili poti našega dragega sina zadof* ROBERTA DERGANCA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala prosvetnemu dr* Stvu »Slavec«, sošolcem, učiteljicam, g. ravnatelju, č. g. Cff niku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njeg^ spomin. DRUŽINA DERGANC Log, 20. Julija 1969. Mali oglasi ■CITROEN« — mehanična delavnica Samarittani In Miceo in prodaja na-domestnih delov. Ulica Rlttmeyer 4/a PRODAJAM pod zelo ugodnimi pogoji «fiat 750 abarth« v odličnem stanju. Tel. 228 172. VELIKO SKLADIŠČE v Ulici S. Se bastlano l (Trg Undti) vam nudi veliko izbiro oblek, perila, čevljev za moške ženske In otroke po ugodnih cenah. IŠČEMO SLU2ITELJA z nižjo srednješolsko lzobražbo; pogoji: znanje slovenščine ln italijanščine v govoru in pisanju; opravljena vojaška služba; ne starejši od 30 let, zdrav ln primernega nastopa; trimesečna poizkusna doba. Na roko pisane ponudbe na: Banca di Credito di Trieste — Tržaška kreditna banka S.p.A. Ul. F. FUzd 10 — Poštni predal 403 — CAP 34100; Trst. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 60. letu stard^ zapustil naš dragi mož. oče in nono VIKTOR ŠKABAR Pogreb dragega pokojnika bo danes, v nedeljo, 20. t. jjjj ob 11. uri iz mrtvašnioe glavne bolnišnice na repentabrs*1' pokopališče. žalujoči žena Pavlina, sinova Ivan in Milan * ženo Verico in vnuldnjo Tamaro, sestra, bratje drugo sorodstvo Veliki Repen, 20. julija 1969 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene in mame LJUDMILE GRUDEN por. BUKAVEC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali^ nam pomagali. Posebna zahvala gospodu župniku, godbi, cetn, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam na kakršen ** način izrazili svoje sožalje. Žalujoči mož Lojzi, sin Edi in drugo sorod8*** Prosek, 20. Julija 1969. ODGOVORI ČLANOV KOMISIJE NA UČITELJIŠČU O letošnjih zrelostnih izpitih sJ™^^aTuS°^?lf'v'lca Jelka Daneu je ob zaključku zrelostnih izpitov na član^T* srednjih šolah zastavila nekaj vprašanj nekaterim nieniriv pasamezn:1h izpraševalnih komisij v zvezi s potekom mature. novostmi, prednostmi in pomanjkljivostmi. Danes objavljamo devnSr^H1!1. “Jgovore. ki se nanašajo na učiteljišče in ki so jih ra-n> ,3* Pretisednik komisije prof. dr. Martin Jevnikar, predstavil v komisiji prof. dr. Oton Berce in član komisije prof. vili +,3?lp j *eilk:0- Upamo, da bomo lahko v prihodnjih dneh obja-^jihaedn^ir^odah1311107 izpra8evalnih komisij na ostalih slovenskih Vprašanja so se glasila: nni*Jx-era ie’ P° vašem mnenju, turnej0, Taz}ika med letošnjo ma- tetnihiz^t^^171 na6inom maiur‘l' Je. bila letošnja matura laž L„, _, Je bila lažja, ali je to n U11-^ modernosti kot nekate- n.zatrjujejo? omU, 1llci. so se nekoliko bali razim Prt ■ ustnem izpitu, češ da li -nSz. rULein izpraševanja niso bi-L%?IravljerU v zastarelem šolskem tesnr?U 171 ^ tudi nekateri pro-'orn ne morejo naenkrat spre-da iJ sv?ie ideje o maturi in bo-vedno spraševali na nocioni-način. Mislite, da so dijaki an,r™ laflko Pokazali pri tem raz-svojo zrelost in da so se an Er?ies°rji otresli nocionistične- va sistema? ,so nastopile težave pri o-levanju kandidatov zrelosti po novem načinu, ko je bilo treba upoštevati ocene prejšnjih let, zadnjega leta šolanja in znanje pri zrelostnih izpitih? 5. Kakšni so bili kriteriji pri ocenjevanju kandidatov zrelosti, to se pravi, če ni bil Vaš namen izbrskati šibke točke kandidatovega znanja, kdaj so bile njegove sposobnosti in njegovo znanje zadostni in kdaj ne, da je lahko dobil oznako «zrel». 6. Nekateri dijaki so gledali letošnjo maturo bolj kot poizkus in računali na popustljivost, ki jo tak poizkus dopušča, češ če letos ne izdelam, potem ne bom nikoli več! Mislite, da so kandidati res imeli večjo možnost, da izdelajo? 7. Končno, kaj je bilo. po va šem mnenju, pri letošnji maturi najbolj pozitivno in kaj bi bilo treba izboljšati? £R°f- DR. MARTIN JEVNIKAR: Najbolj pozitivno: prijetno, demokratično in prijateljsko ozračje • Največja razlika med letošnjo tiirtSL,111 Prejšnjim načinom ma-šarit6^Pitov je že v zakonu ^ je močno omejil število metov. Prej so morali kan- Pfcabi vrsto nalog iz vseh vnm predmetov, pri ustnem izmeti ^ 80 zastopani vsi pred-va-Jho" J"32611 verouka — celo telo-tiairvS' Letos so pisali samo dve ’ edgovarjali pa tudi le iz si z®***iMtov, izmed katerih so ie „,”a,. sami izbrali, drugega pa £devno-t;lu Jkomisija P° svoii u' s''SrK>3ti,’ da je dobila jasnejšo 0 kandidatovi zrelosti. Pri-bSrSi01 na-l še, da so kandidati ,Prej zvedeli, kateri štirje *£•>*» bi mogli biti pri maturi, 28 meti šolskim letom uv , nekoliko bolje pripravili za režii,w,e 83,1110 to kaže na ogromno prjjJ°i^med letošnjo maturo in ,raz1-ka pa je v načinu iz-diSSSJ1-13' Prej so profesorji kam-VDr»*o i zastav'ih navadno po tri čakaH j*1 ^ 8^ manj pasivno dali kaj bodo kandidati pove-zgoditi331^0 ^ bilo, da se je moglo njez N°benih pravih vprašanj, je kat.iPzgovor o tem, česar se bjein ^Ldat kar je ostalo v s,fl t)raL)fm6r je Prepričan, kar 2 m zagovarjati, j« (JJLvseTn- kar sem že povedal, lažja da je sedanja matura časopis 0 tom je pisal tudi Vaš derneilo Brez dvoma je tudi mo-daritiJP' vendar pa je treba pou-ra neko- tudi sedaj kandidat mo-lost TnJ zna’tjl- dokazati mora zre- PROF. DR. OTON BERCE: Šolsko snov smo povezovali s praktičnim življenjem dili in usmerjali, kakor p« cvlekh« dz njih podrobnosti, ki so brez pomena za resnično znanje. — V vprašanju ste dvakrat uporabil: izraz «nocionističen» način ali sistem. Danes je sicer moderen, ven. dar pa znanje ne pade človeku ikar v glavo, ampak se je treba učiti. Kar znamo, smo se morali naučiti, tako hoditi, jesti, govoriti in podobno. Nikoli ne bo nobene šole in nobenega izpita, kjer bi ne bilo treba ničesar znati. Jasno pa je da ne zagovarjam kakih nepotrebnih letnic in podrobnosti, ki niso bistvene. To še posebej poudarjam, da me ne bodo študentje proglasili za ne vem kakšnega sta rinarja in sitneža, vendar pa si ne znam predstavljati šole brez učenja in neizogibnih petič. 4. Pri ocenjevanju zrelosti ni bilo nobenih težav, ker smo imeli pred seboj vse to, kar ste v vprašanju omenili, še več, laže smo si ustvarili resnično podobo vsakega kandidata, ker smo poznali njegovo šolsko pot, obširno mnenje profesorskega zbora, dve šolski nalogi, ki jih je vsak član ko-misiije posebej in potem še skupno ocenil, m še razgovor. Končno je bil še domači član, to ie profesor, ki je kandidate vsaj v zadnjem letniku učil ter jih je torej osebno do dna poznal. Mislim, da se v takih razmerah nobenemu kandidatu ni mogla zgoditi krivica. Ko smo na učiteljišču javno razglasili uspeh, so bili vsi zadovoljni. dobili pa smo tudi zahvalna pisma in še na večerjo so novi učitelji povabili komisijo. Kaj hočete več? 6. Ne bi sl upal trditi, da je bila letošnja matura «poiZkus», bila je prav tako resen izpit kakor vsako leto, le način je bil nov. Ker je bila lažja, je bilo tudi laže izdelati, seveda za tistega, ki je bil dovolj pripravljen, če pa kdo tudi letos ni uspel, ne sme zaradi tega obupati, ker ni rečeno, da ni «za nobeno rabo«, da se poslužim Prešernovih besed. 7. Najbolj pozitivno pri letošnjih maturah je bilo prijetno, demokratično in prijateljsko ozračje, v katerem so izpiti potekali. Kandidat je res lahko pokazal, kad zna in kaj misli. Važno je tudi to, da so vsakega kandidata pri vsakem predmetu vsi komisarji izpraševali in ocenjevali, kar se prej ni dogajalo. In kaj bi bilo treba izboljšati? Dijaki bi morali študirati vsaj toliko, da bi bili v vseh razredih višjih srednjih šol pozitivni, ker je velike važnosti celoten potek kandidatovega šola nja. Ce je kdo vsa leta izdelal in ga je razredni profesorski zbor poslal s priporočilom k maturi, skoraj ne more biti nezrel. In še nekaj bi bilo treba izboljšati: znanje slovenščine. Dijaki bd morali več doma brati, da bi ne imeli težav z jezikom, s slovničnimi napakami in da bi lahko tekoče in sproščeno povedali vse to, kar zna jo. Tako bi bil razgovor pri maturi živahnejši in zrelejši. (Op. ur. Na 5. vprašanje prof. Jevnilkar ni odgovoril direktno, ker Je nanj odgovoril v okviru dru- 1. Naj večja novost letošnje mature je v tem, da bi morala komisija oblikovati mnenja in ocene na osnovi prejšnjih let kandidatovega šolanja in na osnovi mnenji profesorskega zbora. Ta novost je važna zaradi tega, ker je postavljena z namenom, da bi ne prišlo do anomalij, in bi se ne dogajalo, da bi lahko bili na maturi odklonjeni tudi skozi celotno šolanje dobri dijaki. Po drugi strani bi morala biti sedaj matura bolj sproščena; en predmet si lahko izbere dijak sam in sicer tistega, kjer je najbolj podkovan. Ker je komisija začela z izpraševanjem predmeta, katerega si je izbral kandidat sam, je lahko dijak odgovarjal bolj mirno, ker je bil v predmetu doma — lahko je odgovarjal bolj samostojno, dobil je zaupanje vase, če je predmet poznal in z dobrimi odgovori je lažje pokazal svoje znanje. 2. V bdsitvu letošnja matura ni lažja, ker zahteva določeno zrelost. Na žalost se naši študentje v UčiteiiiSlFno se sami prepričali na izpit,] ?!"' ko smo prvi dan po liri jpVflr?8aL kandidate, kako se čudtii h« -a matora. Vsi so se PrijeCj”3 le potekal izpit v tako so biiji š) °®račju, presenečeni pa razgovor obsegal vse ks so hi’v ne samo tistih štirih. Tako na uradnem seznamu svoje Fes lahko pokazali vse to:ave ®r komisija si je brez rpsrujrriua';var'-la sodbo o njihovi O tem rtPl’ pravljenosti ali zrelosti U način i 111180 Mi pripravljeni na toriti kJf^totovanja, je težko go kaltar na 5e. i« laže raztovarjati, fheai ff* aQržema pripovedovati o tudj problemu. Sicer pa ' šoli skoraj vsi tovora L^uJejo v obliki raz kače. ijg drugače skoraj na mo ?toge kako so izpraševaae ko r*wmsye, o-i učiteljišču lan jh*1 nai0, P4 nobon profesor ni r°hr D težave z razgovo Pito jjr-va so neprisiljeno in od tesorjj vj/aza i svojo zrelost, pro- je nanj odg( Nj w so jih pri tem bolj vo I glh vprašanj) ,,l,iiinilllil,....... PROSLAVO 70-LETNICE v BAZOVICI jjastop pevcev «Lipe» ob odkritju Vernovega spomenika v Ljubljani (Zapis iz družinskih spominov) S? Majhen otrok sem poslušal v družini pripovedovanja o o*I>a» 7°8°dkih in doživetjih Bazovcev, članov pevskega društva Giob!‘J 80 člani «Lipe» sodelovaM na mnogih prireditvah. 0 to mi je vtisnil v spomin ta dogodek: ^vablj^š^rktič spomenika Fr. Prešernu v Ljubljani leta 1907 je bilo fcNe vem T31 P-*1- “Lipan iz Bazovice Ustava točno zakaj, toda te prireditve se Je udeležila le manjša vk* '«va«et ali oktet), v kateri je nastopal tudi naš pokojni ^^časbiti « 80 vsa društva oziroma pevski zbori morali to prireditev d-. Taiv0 , ®vojOTi nastopom in pevci s pevsko točko. šm' to Bazovci. Ker je bil to za slovenski narod velik dogo Sje faj. °dkritja spomenika' udeležila ogromna množica ljudi. Pri tov?4 in«Sastopa p .d. Lipa^Bazovica. Bazovcev sta se prijela velika jj“kS!*im ?jkh. Skromni ljudje z vasi doma. sedaj pa nastop pred eLtpeme š?vBom občinstva. Zaradi gneče, še bolj pa zaradi strahu Sr**** 'na to komaj prertld do odra in stopala nanj s sklonjenimi D? P d, Pčsih pa so skrivali znak — na slovenski trobojnici na Paitlm: ®®®°vica». Podobni so bili bolj obtožencem, ki stopajo 111 javno obsodbo. in _ na oder. Z dobro intonacijo O,,.—-u oh ■ je preneftala trema in ves strah. Svojo pesem st- lraJhGm n7laSnam in burnem ploskanju ogromne množice. Po dol-P0 toJ__t**Q*kanju so morali Bazovci pesem ponoviti. DtJ^čtio J1 *Wn° ot>sodbo. *°tr&taarti IS*0«« in burnem p ^Pe t^, 'tkanju so morali Bnz^rv^i [a,-... h«*«««. S^^bni J^.j^Pčšno opravljeni nalogi naši pevci sploh niso bili vef Odra ^ ki so se pred nekaj trenutki sramujoče prerivali S?*0 irff^'Je je bilo popolno. Z odra so stopah z visoko dvignjeno Em t??810 kazah znak na prsih z nadpisom — «P d. Lipa slovar wt Jim ni bik) nerodno, da so člani skromnega dru nJSftote kraške vasi. ^tPOvedovuiiju v družini zapisal L. Skrjanc — Bazovica 651 ja, kjer se je maturant čutil bolj gotovega v odgovarjanju in smo raje tu razširili izpraševanje, da ne bi kandidata psihološko prizadeli. Važno je, da se niti eden izmed kandidatov na učiteljišču ni prestrašil. Pri izpraševanju smo se dotikali večinoma znanja zadnjega šolskega leta, iz prejšnjih let smo izpraševali le bistvene stvari, ki so se z novejšo snovjo povezovale. Pazili smo na logično mišljenje in na to, da dijak ni zahajal v kontradikcije. Kandidat je bil po našem mnenju zrel, če je pokazal, da se bo lahko uveljavil v življenju — pri tem ni bilo najvažnejše, da se bo uveljavil samo kot učitelj, ampak to, da postane *nekdo», pa naj bo to v katerem koli študiju na univerzi. Zrelost dijaka se je pokazala tudi v načinu izbiranja predmeta. To naj bi bil predmet, ki ga dobro pozna, ne pa predmet, ki ga je poučeval notranji član komisije, ali drug znan profesor. Kajti pri zrelostnih izpitih smo začeli ravno z izpraševanjem predmeta, ki ga je izbral kandidat, da bi mu olajšali začetne odgovore, ker smo predpostavljali, da ravno to, kar si sam izbere, dijak najbolje zna. 6. Nedvomno so dijaki imeli letos večjo možnost, da izdelajo, ker je bil psihološki pritisk nanje manjši, mislim pa, da niso s tem računali, kajti na učiteljišču so maturan*.: vztrajno delali do konca šolskega leta in niso v zadnjem letniku po pustili, kot se je to dogajalo prejš nja leta. Ko so izvedeli za reformo mature, so se začeli na izpite pri pravljati še bolj resno in tudi pro fesorski zbor je raje opustil pri proučevanju podrobnosti in polagal večjo važnost na splošno izobrazbo. 7. Najbolj pozitivno je bilo to, da so dijaki sami opazili, da jim hočemo pomagati in da ne iščemo tega, česar ne znajo. Videli so, da jim dajemo možnost, da si prvo vprašanje izberejo sami — prišli so k maturi bolj sproščeni in za to bi si morali v prihodnje prizadevati vsi profesorji, ne samo komisija z učiteljišča. Dijakom pa priporočam, da se za bodoče mature bolj zanimajo za življenje, ki jih obdaja in za knjige izven šolskega programa. Poskušajo naj spoznata velike može z vseh področij: glasbenega, znanstvenega in drugih, ki jih posebej v šoli ne obravnavamo. Zgradijo naj si svoj svetovni nazor in naj ga v mejah svojih zmožnosti znajo zagovarjati. PROF. INZ. JOSIP PEČENKO: «Lahkotnost» mature je odvisna od vloženega dela v več letih Žal na marsikatero zastavljeno vprašanje ne bom mogel odgovoriti, ker menim, da so moje letošnje izkušnje preskromne, da bi lahko imele kakšen pomen. Predsednik in člani komisije na zavodu, na katerem sem bil letos, so nalašč sklenili javno razglasiti izide mature zato, da bi mladi učitelji lahko brez vsake bojazni obravnavali potek mature in izrekli sodbo tudi o komisiji. Ob tej priložnosti smo naravnost izzivali maturante naj izrečejo svoja mnenja. Skratka, komisija se je postavila prostovoljno v zobe, a kritika je bila, skoraj bi rekel, samo pohvalna. Predolgo bi bilo, če bi hotel ponavljati kar je bilo rečeno o načinu izpraševanja, o ocenjevanju nalog in bi to bilo samo ponavljanje že izrečenih in napisanih besed Razgovor je potekai pri nekaterih kar lepo. Tak razgovor je bil mogoč pri tistih kandidatih, ki so razpolagali z zadostno «nocionistično» podlago, kjer pa te ni, nimaš kaj povezovati v tekoč razgovor. Pri ocenjevanju niso nastopile nobene težave ker kljub temu, da je vsak profesor ocenjeval samostojno posameznega dijaka, smo pri primerjavi ocen ugotovili, da so se le te neverjetno ujemale. Glede «lahkote» mature, bi rekel, da je le ta odvisna od vloženega dela med več let trajajočo študijsko dobo. Jabolko ni zrelo od danes do jutri ampak dozoreva vsak dan in to v daljši dobi. Kaj naj bi navedel pri letošnji maturi kot najbolj pozitivno? Naravnost navdušil me je razgovor po maturi, za katerega sem Deklice iz letošnje kolonije SLOKAD v Dragi. Skupno jih je 87 v starosti od 6 do 14 let. Doma so od Stivana do Maekovelj in iz mesta. Na dobrem svežem zraku so, v hladu, in v skrbnih rokah. Dvakrat na teden se z avtobusom vozijo na kopanje v Sesljan, kjer imajo poseben prostor na plaži. Bile so na romanju in izletu na Barbani, na kopanju v Gradežu, pa tudi zgodovinsko baziliko v Ogleju so si ogledale. V koloniji imajo svoje notranje prireditve, športne igre in tekme, čas pa si krajšajo tudi z izleti v biižjo okolico, ki je na tem predelu še posebno lepa in mikavna. Ko smo jih obiskali, so nas deklice naprosile, naj vsem staršem, prijateljem in prijateljicam pošljemo preko Primorskega dnevnika njihov pozdrav. — M. M. Ob razglasitvi končnih izidov sta' se res ogrel ker so mi všeč ljudje, bila prisotna kar dva dopisnika I ki preden izrečejo neko mnenje, te-vašega lista in sta tudi o tem ne- meljito premislijo in so pripravlje-kaj napisala. ' ni svoje mneje braniti. OB POKRAJINSKI CESTI PRI NABREŽINI Zazidalna zemljišča ali «zeleno področje«? Za «zelcno področjem bi lahko določili borov gozdič, ki 6e razteza od begunskega naselja pri Križu in nabrežinski gozdič Bričice Marsikateri turist in potnik, ko.Brščice, nekdanja last 61 j usarjev, prihaja iz Trsta preko Proseka | ki sega od športoma igrišča do in Križa proti Nabrežini, se pri dveh mejnih stebrih, ki ločita tržaško občino od občine Devin - Nabrežina, zamakne, v pred njim ležečo krasno panoramo tega fcra-škega središča. Nabrežinci in Križani imenujejo ta dva mejnika «Kriške kaione«, kjer se tam odpre obzorje tja do stoletnih železniških mostov Pred njim se razprostira pogled na naselja šem-polaj Praprot ter v ozadju Slivno. Od stebrov proti Nabrežini se opazi na desni strani pokrajinske ceste več lepih privatnih stavb, ki clopšujejo omenjeno področje. Na levi strani ceste bi lahko bilo zgrajenih do dane6 tudi 'eč ličnih hiš z vrtovi, toda tehnični urad, iz nerazumljivih razlogov, ne izda dovoljenja, čeprav ta za sebna zemljišča s svojo nadvse ugodno lego, kar kličejo po zazidavi. Ta teren čaka neizkoriščen, da zamaši to vrzel, z ar bi bilo le v okras v zapuščenemu vaškemu predelu. Mnogo povpraševanj m dogovorov, tudi s strani domačih interesentov, je že padlo v vodo, ker visi nad omenjenim zemljiščem ob pokrajinski cesti, prepoved zazidave. Občinska uiprava se izgovarja, češ da v regulacijskem načrtu, ki pa je že zastarel, m vključeno omenjeno področje ter je občina že predlagala deželnemu urbanističnemu uradu naj se tudi omenjeno zemljišče Izkoristi za zasebne zgradbe. So pa pri tehničnem uradu naše občine dru gačnega mnenja. In sicer naj bi ta teren Kratkomalo postal «ze-leno področje« (zona verde). kljub temu, da so pred letom dni svetovali nekomu, ki je bil pripravljen zgraditi si svoje domovanje, naj vloži prošnjo, registrski izvleček in tudi načrt stavbe, za kar bi imel Interesent približno 80 00:1 lir izdatkov. Tržaška občina Je pred dnevi določila, da se borov gozdič, ki se raztega od begunskega naselja pri Križu do poti, M pelje iz Nabrežine v Brojenco, dodeli k ((zelenemu področju«. Tej površini sledi nabrežinski borov gozdič Tkdma ubednidtou ograd nad postajo Bivio. To področje bi lahko občinska uprava določila za «zelenr:>. Tehnični urad in uprava občine Devin - Nabrežina se še sedaj poslužujeta zastarelega regulacijskega načrta pri določevanju gradbenih investicij. Današnje dinamične dobe nd mogoče ovirati z omenjenim regulacijskim načrtom, ki je nekoliko nestrokovno sestavljen ter zapostavlja koristi lastnikov zemljišč. Kraj Nabrežina se razrašča, a kam naj se raztegne? Menda ne v Senik, Podlasco, Podkal, Ojstri vrh ali celo na takozv&no Svinjsko grižo? Občinski svet ni že dolgo razpravljal o teh perečih problemih! Lastniki navedenih zemljišč, na katerih jim ni dovoljena zgraditev niti lastnih hiš. se sprašujejo, komu koristijo nezazidane parcele pri vstopu v vas, ki spominjajo še na Napoleonove čase. Dvojni špalir hiš bi odstranil to neestetsko lice pokrajinske ceste ter bi postal okras vsej Občino. Vaščan Spoštovano uredništvo! Da se odnos oblasti do Slovencev spreminja, je res, enako res pa je, da se spreminja veliko prepočasi dn prevečkrat le v besedah. Kako je to res, pričata dva prav sveža dogodka. 17. t. m. sem nesel na občino overovit podpis na neki prošnji. Pristojni uradnik md je kot prvo rekel, da mu moram prinesti italijanski prevod, ker sicer ne more overoviti podpisa na slovensko pisani prošnji. Podobno se mi je zgodilo že v marcu leta 1963, ko se je stvar končala tako, da sem moral nazadnje podpisati zelo slab prevod, ki ga je oskrbela sama občinska uprava. Po šestih letih sem upravičeno pričakoval, da so se razmere spremenile, zlasti ker je med tem časom enak primer končal v občinskem svetu in je župan tedaj zagotovil, da za naprej ne bo več potreben italijanski prevod. Kako je mogoče, da ga občinski uradnik še vedno zahteva? Včeraj sem šel na anagrafski u-rad po družinski list. Kot običaino so mi ga izstavili — kljub številnim zagotovilom župana — brez strešice. Res čudna avtomatizacija in enakopravnost, če je treba ravno za strešice posebej moledovati! Trst, 19. julija 1969 sp Razdelitev nagrad kriškim vinogradnikom V osnovni šoli ((Albert Sirit« v Križu je bilo včeraj ob 18. uri razdeljevanje nagrad kriškim vinogradnikom, ki so s svojim vinskim pridelkom sodelovali na letošnji 3. razstavi in pokušnji domačih vin. Vsečanosti so se udeležili občinski odbornik Hreščak kot zastopnik občinske uprave, poslanec Albin Skerk, dr. Vremec kot zastopnik kmetijskega nadzoimištva, dr. Bel-larosa. ravnatelj deželnega nadzor-ništva za gozdarstvo, odv. A. Kukanja, načelnik upravnega sveta Tržaške kreditne banke, dr. Oblak, načelnik gospodarske komisije Slovenske kultumo-gospodarske zveze, tajnik Kmečke zveze Grbec, dr. Baš in drugi. Podrobneje bomo poročali v torkovi številki. O S M I C A v Frebenegu štev. 40 pri ALBINU ŽERJALU Vse prijatelje in znance vabi na dobro domačo kapljico ! Pripombe Odbora za pomoč razlaščencem k osnutku regulacijskega načrta za dolinsko občino Odbor za pomoč razlaščencem iz Ul. Machiavelli 22/11. je z dne 19. t.m. naslovil na občinsko upravo občine Dolina pripombe k osnutku splošnega regulacijskega načrta, ki ga je izdelala dolinska občinska uprava. V uvodu k pripombam se Odbor sklicuje na zakonsko možnost, da sindikalne organizacije, kakor tudi druge zainteresirane ustanove in združenja predložijo pripombe k osnutkom splošnih regulacijskih občinskih načrtov, nato pa ugotavlja: 1. Osnutek regulacijskega načrta dolinske občinske uprave izredno krivično omejuje zasebno lastnino. Ta osnutek sploh ne upošteva izgube ogromnih površin zaradi obsežnih razlastitev. Niti ne u-pošteva ekonomsko-socialne tvorbe zemljiške lastnine, katere sestava in struktura označujejo parcele, ki nikakor niso obsežne. 2. Legalna razdalja 7 metrov, ki je v nasprotju z razdaljo 3 metrov, kot določa splošna norma (člen 873 civ. zak.), onemogoča skoro vsem lastnikom smotrno uporabo zemljišč. Zaradi tega zahtevamo, da se določi razdalja tren metrov med hišami. 3. Tudi na zazidljivih področjih, ki so pa izredno tesna in nezadostna za potrebe domačega prebivalstva, je treba povečati gradbeni indeks in določiti vsaj 50 kubičnih metrov za garažo pri vsaki hiši, da se tako preprečijo ovire na cestah. 4. Za prebivalce Boljunca, ki so jih razlastitve še najbolj prizadele, je nujno razširiti zazidljivo področ-je do cest označenih s parcelnimi številkami 1937 in 1949. to je, do meje z davčno občino Boršt. Dalje je nujna predpriprava u-streznih infrastruktur na tem področju (ce«te itd.). 5. Osnutek regulacijskega načrta je v nasprotju z zakonodajo o goratih področjih in s predpisi, ki podpirajo in omogočajo s podeljevanjem prispevkov razvoj specializiranega poljedelstva (cvetličarstvo, živinoreja, perutninarstvo itd.). 6. Omenjene pripombe veljajo tudi za druge kraje v občini kot npr. Ricmanje, Boršt, Log, Domjo. Dolina, Mačkovlje, Prebeneg in kra-ško planoto. 7. Na področju Boršta je potrebno raztegniti gradbeno področje na pobočje nad vasjo, ki je neutemeljeno označeno za »skalnat« svet. 8. Podpisano združenje končno priporoča občinski upravi, da upošteva tudi pripombe posameznih lastnikov. Tudi danes v Zgoniku festival «Dela» Festdjva/l Dela, ki se je začel sinoči v Zgoniku, se bo nadaljeval danes, ob 15, uri. Ob 17. bo nastopila godba iz Prvačine pod vodstvom kapelnika Jcžeta Černeta. Pozdrav federacije bosta prinesla deželni sekretar Silvano Bacicchi in Stojan Spetič, član federalnega komiteja. Od 20.30 dalje je na sporedu ples z orkestrom iz Pr-vačine. Fesitval se bo zaključil jutri, ko bo nastopila pevsko - glasbena skupina iz Podlonjerja. Festival je v okviru proslav 50-letnice «Dela» In tudi v znamenju borbe za mir, svobodo in neodvisnost Vietnama«. Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da bo zaprta od 21. julija do 17. avgusta 1969. SKBOi I.KX VSE ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERlAi trsi UL Mazzini 63 Ivi 733-381 Prijatelje (□ znance naprošamo da nas obiščejo niiiiimiiiitiiiiiiiiinimiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiHniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimii Robiju v spomin PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kate ri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 37-338 ali 95-823 Šolska vrata so se komaj zaprla in na cesto se je usula vesela gruča otrok. Med temi si bil tudi ti, dragi Robi. Nasmejan in vesel si stekel proti mamici, ki te je med šolskim letom skrbno spremljala v šolo in domov. Zadovoljen, da je po-ika konec in da so počitnice pred tabo, si komaj čakal lepih sončnih dni, da bi lahko šel na kopanje. Tistega usodnega dne je mamica ugodila tvoji nedolžni želji. Odpra vila sta se in šla k morju. Nihče ni slutil, da bo prav tistega dne nit tvojega kratkega življenja pretrgana. Brezvesten avtomobilist te je iztrgal iz maminega objema. V torek zvečer so se poslovili od tebe vsi, ki so te imeli radi. Na zadnji poti te je spremljala ogrom na množica odraslih in malih. Belo cvetje, ki so ga nosili pred tabo in solze, ki so prav vsem napolnile oči, so pričale, kako radi so te vsi imeli. Ob odprtem grobu, ko smo se poslavljali od tebe, ni nihče imel poguma zapustiti te. Tvoji sošolci so nemo gledali v odprto jame in niso mogli razumeti, da te ne bodo več videli in da se ne bodo več s tabo igrali. Dragi Robi, ostal boš vedno med nami. Za tvoje drage pa prosi, da bi bili dovolj trdni prenašati to veliko žalost in da bi se vsaj s časom lahko potolažili in sprijaznili z mislijo, da so te izgubili. V KRATKEM UIDE Slovar slovenskega knjižnega jezika (cena: 7.500 lir) PREDNAROČILA SPREJEMA ttiaika kniipalna TRST - Ulica sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792 ZA ZDRAVJE IN VITALNOST ZA DOBRO P skupšč:no. Na njej bodo brez dvoma razpravljali o možnosti ponovnega sodelovanja s KD, potem ko je ta odstranila župana Romani ja. Položaj v upravi tržiške občine je sedaj zelo zap’eten. Občinski odbor opravljal nujne posle, vendar mu je pokrajinski kont-olni odbor prejšnji teden zavrnil dva skleoa, ker spadala v kompetenco občinskega sveta. Govori se. da ie predsednik tega odbora odv. Macoratli poklical na sestanek tako bivšega župana Romaniia kot bivše odbornike tržiške občine. V Gradiški pa je položaj politično zapleten. Župan in en odbornik. I vzamemo Gorico, kjer ima precej pristašev, precej težav, kajti pripadniki socialistične stranke so v glavnem ostali v PSI. Sicer pa bo moč zaključno besedo o tem izreči šele jeseni, ko se bodo vsi pripadniki te stranke izjavili. • Predsednik goriške pokrajine je odredil zaporo dela pokrajinske ceste Angoris - Medea - Versa v centru vasi Medea, na kraju kjer bo 2., 3. in 4. avgusta občinska šagra. Zapora ceste velja v urah, ko se bo na kraju odvijalo praznovanje. Motorna in druga vozila naj se poslužljo obvoznih cest V PRIREDBI SLOVENSKE IZSELJENIŠKE MATICE Igral bo Birtičev orkester «Beneški fantje» - V Novi Gorici bodo proslavili 45-letnico «Ljudskega odra» v Buenos Airesu Podružnica Slovenske izseljenske matice v Novi Gorici priredi v soboto, 26. julija tradicionalno srečanje primorskih izseljencev, ki bo letos na lepi razgledni točki na »Kekcu* nad Novo Gorico. Zabavna prireditev bo v popoldanskih urah. Izseljenci in njihovi prijatelji so vabljeni, da se zberejo pred Park hotelom v Novi Gorici ob 17. uri, od koder bo skupni odhod na «Kekca». Za tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, je na razpolago avtobus. Na «Kekcu» bo zabavno kulturni program. Igral bo znan Birtičev orkester «Beneški fantje*, poleg v vaši Medea. _____________ __________________ __________,________________„ _________ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltliiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiu teh bosta nastopila tudi člana Mest nega gledališča. Napovedan je tu di duet iz operete «Hureljska prin česa*. Na razpolago bo domača ku hinja novega gostilničarja na »Kek cu». Vedno v priredbi Slovenske izse ljenske matice bo v soboto zju traj v Novi Gorici, v sejni dvoran zgradbe družbeno političnih orga nizacij, v Kidričev; ulici 9, prosla va 45-letnice ustanovitve sloven skega »Ljudskega odra* v Buenos Airesu v Argentini. O delovanju tega društva bo poročal rojak Ščurk, ki je bil med najaktivnejšimi člani. Proslava se bo pričela ob 10. uri. GROZEN ZLOČIN ODKRIT V SOLKANU Čevljar ubil z nožem upokojenca in 12 noči spal ob razpadajočem truplu Morilec Brezavšček priznal umor - Po vojni je že bil obsojen na 20 let ječe zaradi drugega umora V čevljarski delavnici Jožeta Brezavščka na cesti IX. korpusa v Solkanu, so v petek popoldne našli močno razpadajoče truplo 67-lene---- ^picvt-a. /.u Moti v Forum«, f, riški barvni film — ob l8* 20.30. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči prta lekarna Soranzo, Verdiji v zo 57, tel. 28-79 TRŽIČ $ Danes ves dan tn ponoči 5° ^ prta lekarna «S Nicolo«, dJ\j' vetti. Ulica 1. maja 1, tel- “ BENEŠKI SL O VENCI vabijo na praznovanje v Klodič Danes, 20. t. m. bo v Klodiču v Rečanski dolini praznova*’!* domačega patrona. Za to praznovanje in za pripravo raznih stopov je bil ustanovljen odbor domačinov, v katerem je predsednik društva «Ivan Trinko«. Popoldne bo nastopil domači ski zbor (iRečanj« iz Lies pri Klodiču z narodnimi in drugi*!:, piesmimi. Mladinci društva «Rečanj» pa Dodo recitirati in upria0^ domače skeče. Zvečer bomo imeti meddeželno boksarsko sf«^ nje Za vse nastope vlada veliko zanimanje med beneškimi venci. Društvi «Rečanj» in «Ivan Trinko« vabita vse Slovenj nai se tega praznovanja udeležijo v velikem številu, saj ^ postane ljudski tabor Beneške Slovenije. Posebno vabita druS^J s Tržaškega in z Goriškega, da organizirajo za ta dva dni ^ v Klodič, kjer se bodo dobro počutiti, saj je vse nripravl)^ od pijače do gibanic. .................-......... Vročina Je včeraj pritisnila z nezmanjšano silo, kot da petkovega večera dežja sploh ni bilo. 21-vosrebnn-1 stolpec se je dvignil na 33 stopinj. Poletje Je torej tu, čeprav smo skorajda obupavati nad njim, saj je še pred desetimi dnevi bilo hladno in za kopanje vse prej kot primerno. Včeraj zjutraj so jo pred vročeno »oot 9v< l'« sloj roški otroci ,z GJrišKi-, ki ao se odpeljali na letovanje k morju. Prejšnji teden pa so se odpeljati goriški otroci na letovanje v hribe, že nekaj dni so pri morju na počitnicah beneški otroci. Za vse te počitniške kolonije skrbi komisija za dora-ščajočo mladino pri SKGZ. Počitnic pa ni moč ugotoviti samo po tem, ampak tudi po izpraznjenih ulicah med opoldanskim premorom. Mesto Je ob času riajhujše pripeke kot Izumrlo. Korzo je prazen, trgovci pa so svoje Izložbe zavarovali pred soncem s platnenimi strehami. Redki turisti posedajo po klopeh Ljudskega vrta ter sl privoščijo kos lubenice, ki je naprodaj v parku. Le priletna branjevka, po vsej verjetnosti Iz Standreža, ki je zaključila posle na pokritem trgu, se ne meni za vročino ter poriva svojo prazno «borelo» po Korzu, da bi čimprej prišla domov Zanjo Danes festival «Dela» v Doberdobu Danes popoldne bo v Doberdobu festival «Dela», kt ga prireja tamkajšnja sekcija KPI. Igra orkester «The Lords«. Danes popoldne so na sporedu razne šaljive tekme. Kioski so dobro založeni z Jedačo in pijačo. Jutri zvečer bo govoril deželni svetovalec Dušan Lovriha, po govoru bo ples, na katerem bodo Izvolili najlepšo mladenko. Danes briškola in ples pri «Mirkotu» v Grojni Nocoj In jutri bo v gostilni «Prl Mlikotu« v Grojmi domača zabava s plesom. Sviral bo domači orkester. Danes ob 17. uri Je na sporedu tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. Zmagovalca bosta dobila dva pršuta, druga - . —------, nagrada Je en pršut, tretja štiri ni počitnic, zanjo je poleti še več- .salame Jutri zvečer bo tekma v dela kot sicer. | vulčku z nagradami. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 13. do 20. julija rodilo 34 otrok, umrlo 13 oseb, poročilo se je 6 parov in 10 so oklicati. ROJSTVA: Monica Furloso, Valentina Valle, Alessandro Rldol-fo, Cristlano Mattel, Monica Per co, Mlchele Ceoone, Roberto Antoni, Giuseppe Mercadante, Fabio Stocco, Adriana Kenda, Benko Cravos, Mariana Marlzza. Ema-nuella Dalla Prla, Giampaolo Pa-doan, Sonia Telle, David Vecchiet, Paolo Carroza, Laura Leghissa, Giuliana Pecorari, Marco Russi, Sandra Gallan, Cinzia Santagui-da. Eriča Tubetti, Ilarla Oleotto, Vlttorla Maria Brrlco, Manica Cola uttl, Fabiana Brancollnl, Eltsa-betta Papa, Pulvia Verdoia. Roberto Lucioll, Tiziano Lombardi, Giampaolo Gava, Daniela Chi-menti ln Enzo Dl Zorzl. SMRTI: 70-Ietna služkinja Gel-somlna Pozzecco, 49-letna gospodinja Giusepptna Brisco, por. A-tena, 56-letnl mehanik Mario To-masL 47-letna upokojenka Maria Osbat, vd. Della Ricca, 89-letna trgovka Marija Hribar, 70-letni delavec Andrej Radlgna, 68-letni upokojenec Mario Terpin, 61-letni uradnik Renato Gregorlg, 68-letnl kmet Pietro Brumat. 64-letna gospodinja Paola Meriggloll, vd. Mian, 68-letnl upokojenec Gio-vanni Cumln, 86-letaa gospodinja Caiolina Citter, vd. Colleanl, 64-letni upokojenec Pietro Gismano. POROKE: trgovec Livio TUjffi iniverzketna študentka M* Mlakar; državni uradnik Mm Miani in zasebna uradnic® j) Giofffl univerzitetna študentka 1 gelina Custrln; oficir GloV5 Zorc in gospodinja Marisajf sissa; uradnik Giovann) Cos^ Sini in univerzitetna štude,y Alessandra Piacen-tini; zidal Zf Edalucci in delavka Loreta 3j to; Industrijski izvedenec 2*1 Gallo in delavka Concett*°7i Gioi. rt* OKLICI: geometer GiusepP^jf ristotlle in gospodinja r,at^ Pertint; kamnosek Francesco, tottl in gospodinja Maria tl; vulkanizer Francesco ianni in delavka Knza Abb to; mehanični inženir G*11 Vidozzi in sanitarna asi* -Lucia Taverna; uradnik Bru*^ Pon in uradnica Blanca Ce delavec Giovannl D'Alesio ^ lavka Rosamila Simčič; *e" Roberto Martellani ln Nedda Di Andreamatteo; Giampaolo Bardusco in c |a(r, nja Lucia Moser; delavec Romersa ln delavka Ida orožnik Costantlno DAle6®10 delavka Anna Pia Scarave***^ Darovi in prispevki Združenju prostovoljnih jalcev v Gorici Je Brnesto j roval 2.500 lir namesto cve*’-** grob Luigija Anselmija. 20. Julija 1969 Primorg^rSnevnlk £ E PRAV JE BLIZU EMONE, NE VERJAMEM,DA BO TA CAl/PONA. KAJ BOLO GOSTOLJUBNA .OD GOZDA . Tl ZAHRBTNI ILIRI POVSODjg J5-T-—EE^fcPREŽIJO NA NAS J ŽE ZA PRVIM OVINKOM STA ZAGLEDALA NASELJE AP NONUM._______________ KAJ HOČEŠ, PLAVI J! ILIRI SO PAČ TU DOMA . . • Jgk najboljšega VINA PRINESI >H=a KRČMAR CAPINSKI IKP SVOJO ZEMLJO BRANIJO [J GREVA, V VILLI RUSTICI BOVA ZAMENJALA KONJE . m i SVOJAT RAZBOJNIŠKA! ZADOVOLJNI BI MORALI BITI, DA JIM UPRAVLJAMO TLAVIJ JE ZVIŠKA VRGEL KOVANEC NA MIZO . /MOLČE STA POGNALA KONJE PO PRAŠNI CESTI OD VELIKEGA GAGARINOVEGA POLETA DODANAŠNJEGAZGODOVINSKEGADOGODKA Junaki, ki so utirali pot Rezultat znanosti in tehnike N. Armstrongu in E. Aldrinu pft ^ izredne finančne moči Ameriko je prihod človeka na Luno stal skoraj 16 tisoč milijard lir psočletne človekove sanje se to-aa. ^^iCujejo. Nocoj pozno zve-ta dva vesoljca — Neil ^^trong in Edwin Aldrin — s vesoljskim vozilom LEM , a 114 Lun>. a jutri bosta Pogumna Američana stopila tudi “a Lumna tla, in sicer ob 8.17 nrai oe vropskem času naj-Armstrong uro za njim pa kar^!rr'ln' s bo kronan veli-tn/S napor' ki je bil vložen v tai ??* “ dlovek najprej loči od ln ’ »iSS?itda Premaga privlačno si-končno da si zagotovi pnstanek na Zemlji nafbliž-Jem nebesnem telesu. hJ^brav bi bilo nespametno fileta* ,0*????^Xaž®van''e poguma teh dan<«airieri^.^ kozmonavtov, ki so traha Junaki na svetu, je vedati e2dar!e biti pravični in po-zeoflm’,,-^58: j® n.jtihov velikanski, gsSrlns,kl Podvig praktično za-osva.it!,- e ene Iaze človekovega faze, ki se je hraioi;r01?^retno izvajati 4. okto-vim Zlo se -'e prvit v zeodo-Zemii?asi1- na krožni poti okoli svojin? SOVJ?ts'ki prvi «Sputni'k» s Ni£Li£i!*ilnim «biP. biP. WP-» dovrJitu '1 prav tako zgodovinski ^souek je bil prvi polet človeka okoli Zemlje, polet pozneje tragično preminule sovjetskega kozmonavta Jurija Gagarina, ki se je bil 12. aprila 1961 oglasil iz vesolja s svojim navdušenim obču dovanjem lepote našega planeta, ki ga je opazoval z višine sko-raj 300 km na pjb resoljske ladje «Vostok 1». tere ■^e*ena ugotovitev. preko ka-mtnvJl “21 kratkem pregledu ne «n°. Pred dnevi smo zapisali, stal ,,amBriški pristanek na Luni sltoraf 1iI!i^Jard dplar.iev, kar je smn t milijard lir. Pri tem prr)ffr„tbtil rekli, da dela na tem so tr>aiSU .SOO-OOO ljudi. Nekateri tisoč ®evako divignili ceio na 400 ti i,j_S®prav bi ne mogli zanika-ljudi h?"07., te vojske ustvarjalnih soosAiw,_Jib vodi skupina izredno hiogočti^, strokovnjakov, ves ta Se 2lar!1 delovni program temelji tisočev h^hih in rezultatih deset-s’variainihSt°tisočev' milijonov u-lepo i« „ ai1 sktjzi stoletja, kajti ški * « tem rekel neki zagreb-6obne da 80 uspehi so- rov a. navtike rezultat napoja človekove zgodovinske do- teSti Pf. ne moremo v tej analizi ko, s, daleč in tako na širo-d°bo -T00}0 omejili le na zadnjo tike ’ S? dobo resnične astronav-''PosohnLi upoštevajoč. ustvarjalne vedli rin511 vseb tistih, ki so prihodka sedand®S» zgodovinskega h^ovnih' Sfe P0”10 ustavili le pri °d dne l. fazab osvajanja vesolja ho pot' k0 se le povzpel na krož-Rariri bep°zabni junak Jurij Gaje 12’ katerega smo rekli, da hutah Pl1 a i?®l v 1 uri in 48 mi-2etn;je ^Pravil krožno pot okoli Kakor11? SY?’t l^ii «Vostok 1». Svet hi' presenetil zahodni hianj sov'jetski «Sputnik», nič tudi nva...£resenetil Washingtona in Gagari^?SakiORa drugega na svetu “S3®11- Zato 50 v Wa- 5 'Pari li60111 Pohiteti in že havt 1 -le ameriški kozmo- ki «ci,,,eppard napravil svoj veli- cer 3. oktobra 1962 se je odpravil I centimetrov. Tudi naslednji poiz- v vesolje ameriški kozmonavt Wal-ter Schirra, ki je v 9 urah in 13 minutah šestkrat obkrožil Zemljo, tako da je podvojil polet Gleona in Carpentera. Vse do pomladi naslednjega leta je bil v vesolju, kar zadeva polete ladij s človeškimi posadkami, mir. 15. in 16. maja 1963 je po vesolju krožil ameriški kozmonavt Gordan Cooper, ki je v 34 urah in 20 minutah opravil 32 krožnih poti. Pravzaprav je dan pred njim odšel na pot okoli Zemlje sovjetski kozmonavt Valerij Bikovski, ki pa se je vrnil na Zemljo tri dni za Cooper.jem, tako da je bil v vesolju obilnih 119 ur in je v tem času kar 81-krat obšel zemeljsko oblo. To je bal do tedaj nepojmljivo dolg polet, ko so strokovnjaki, prvenstveno medicinoi, preučevali vprašanje, koliko zmore človeški organizem. Ti dnevi sredi junija 1963 so za astronavtiko značilni še po nečem drugem: vtem ko je po vesolju krožil Bikovski, je pohitela za njim na «Vostoku 6» 16, junija prva ženska - kozmonavt, simpatična Valen tina Tereškova, ki je v 80 urah in 5 minutah 48-krat obšla Zemljo in se skoraj hkrati z Bikovskim vrnila na Zemljo. In spet imamo daljšo dobo, ko se iz vesolja ne oglaša človeški glas. Pavza traja vse do jeseni naslednjega leta, ko sovjetska agen-cija Tass sporo- Zemlje vesoljska * » na kaler- so kar E||f trije kozmonavti. S ” jP mir komar, Kon-t stantin Feoktis-tov in Boris Je- vič, da okoli Zemlje vesoljska Feoktistov ladja s tremi člani posadke. Na sovjetski vesoljski ladji «Vzhod 2» v dneh 18. in 19. marca 1965 imamo zopet številnejšo posadko. Tokrat sta nalad ji Bel.jaiev in Leonov. ki v 26 u-rah 17-krat obkrožita Zemljo. Tudi ta poskus ima svojo zgodovinsko posebnost Aleksej Leonov ie prvi človek, ki ie stopil iz I-eonov vesoljske ladiie ih se.' pa čeprav za sani'h 5 mi-ant^j^mjehodihi r PO vesolj praznini Štiri dni TSožneie* 5.3“ Tfcsr-ca 1965 sta z vesoljsko le d jo «Ge-rrrini 3» prvič v vesoliu tudii dva Američana. V 4 Urah in 53 rrvnu-tah sta ameriška kozmonavta Gris-som in Young trikrat obšla Zemljo. kus, ki sta ga izvedla Armstrong in Scott 16. marca naslednjega leta bo ostal v zgodovini. Ta dva kozmonavta sta izvedla prvo priključitev dveh vesoljskih teles. V dneh od 3. do 6. junija 1966 sta Stafford in Ceman v 72 urah in 21 minutah opravila 44 krogov in se med tem «sestala» z nekim drugim umetnim nebesnim telesom. Tudi polet Younga in Collinsa, ki je bil v dneh od 18. do 21. julija istega leta je privedel do novih uspelih poskusov. Young in Collins sta prinesla na Zemljo instrumente, ki sta jih vzela v času srečanja z drugo ladjo. V dneh od 12. do 15. septembra istega leta sta Conrad in Gordon, ki sta krožila okoli Zemlje obilnih 71 ur skušala dve vesoljski ladji spojiti. Aldrin, ki je z Lovellom odšel 11. novembra v vesolje z ladjo (iGemiru 12», je ostal v vesolju do 15. novembra 1966 in napravil medtem 59 krogov in se za dve uri sprehodil po vesolju. Sledi nato tudi sovjetska tragedija. Kozmonavt Komarov je 23. in 24. aprila 1967 s svojo ladjo «So-juz 1» na poti o- m* koli Zemlje in ko se po 17 krogih vrača na Zem ljo. se mu vrvi padala zapletejo, padalo se ne more razpreti inKo-marov zgori v ladji, ki je zaradi trenja skoraj zgorela. Vse do jeseni naslednjega leta ni v vesolje nikogar. Dve tragediji sta bili dovolj odločen opomin, da je sleherno prehitevanje časa in razvoja nevarno. Med žrtve človekovega prodiranja v vesolje štejemo tudi tri a-meriške vesoljce, ki so zgoreli v kabini icApollo 2» na samem oporišču. Bilo je to 27. januarja 1967, ko so zgubili življenje vesoljci Vir-gil Grissom, Roger Chaffee in Ed-ward White. In tako smo že v oktobru 1968. Trije ameriški kozmonavti Schirra, Eisele in Cun- Smo pred zgodovinskim. dogod-1 momente, v katerih je neposred-kom, pred dogodkom, za katerega no sodeloval človek, ne bomo tu nekateri pravijo, da ni dogodek govorili o vseh poskusih in napo-stoletja, pač pa dogodek tisočle-1 rih, o uspehih in neuspehih, ki ti j. Neil Armstrong in Edwin Al-' jih je zabeležila ameriška raketna j ton koristnega bremena. Zgornji podatki nam zelo izra- ningham opravijo drin bosta stopila na Luno. S tem tehnika s von Braunom na čelu,; žito kažejo, kolikšen je prvi, o- v dneh od 11. do se bo zaključila dolga tekma, pr- j pač pa bomo v nekaj številkah na LS ‘i1 —°v zSHei ^sst --— Nihče točno ne ve, koli- Eisele iVrh j? p°vzpel le i**1 '*sUk.e n?,,* nat0 Po zakonu ba-?'■ iulii?riSta Ponovno na Zemlji. kU» slertii mu 'e v enakem «sko-Vlem kri .n-iegov kolega Grissom. to u Sheppard potreboval 0ad Zemi™'*™1, 'e Grissom ostal 16 minut. I® nato polet sovjetske Ladie «Vostok 2», na kateri je 6. In 7. avgusta 1961. leta sovjetski ko-German 25 urah in 18 minutah 17-ze- meljsko oblo. V tem ko sta Sheppard in Grissom opravila vesoljski «skok» z raketo «Redstone», pa je John Glenn prvi Američan, ki je 1962 obkrožil zemelj-r„-“‘>:urv» na P°t z raketo iJ-nutaii 1,‘en le v 4 urah 55 bblo, pr;J,fikrat ob'el zemeljsko Pravil r,^0 enako pot le na- k 24 kolega Carpenter, "AUr<>ra 7,mnla na vesoljski ladji Urah 1 z reketo «Mercurv» 7,,^? ,,56 minutah trikrat Grissom in Young Po tem datumu sledi dolga, dolga vrsta ameri -kih poskusov, v katere se Sovjeti tako rekoč n:so vmešali. V dneh od 3. do 7. julija sta na kroženju okoli Zemlje McDivitt in White. Okoli Zemlje krožita malo mani kot 98 minut in opravita 62 krožnih poti. Ta polet je značilen po tem da se je kozmonavt White sprehodil po vesolju, podobno kot. marca meseca Leonov. V dneh od 21. do 29. avgusta istega leta sta na poti okoli Zemlje Cooper in Conrad. ki v 190 urah in 56 sekundah napravita kar 120 krožnih poti in tn je najdaljši dotedanji polet po vesolju. Od 4. do 18, decembra 1965 se odpravita na svojo maratono oko-li sveta Borrrian jtfHr T|y| in Lovell. Tudi iJj hi up polet, je po-, hSEEMBK s redno in nepo-'H{j» sredno preizkuša-f sJmr 9 nje človekovega F 1 ■ ■ organizma v po- ■ dal.isanem brez-| fm* I težnem stanju, ■k..- -mfh/rm. m Moža ostaneta v |w ‘ M vesol ju 330 ur in lad jo «Gemini 7» ” opravita kar 206 Burman krožnih poti. Lovell in Borman še nista na tleh, ko sfrčita proti nebu Schirra in Stafford. V skoraj 26 urah opravita 15 poletov. Datum 15. in 16. december 1965 bo ostal v zgodovini astronavtike po tem, da sta se Schirra in Staf- ______ford s svojo ladjo približala ladji kamera iz" njcgo- i Bormana in Lovella na samih 30 ve lacjte posredovala povratek na Zemljo, se je Popovič s svojim «Vostokom 4» to-Bko drznil, da se je približal na same tri milje °d vesoljske ladje «Vostok 3». na kateri je potoval njegov kolega Nikolajev. Ko danes kozin!! Pato Podvig sovjetske-■^»onavta Andrijana Nikolajeva, ki je od 11.