Št. 60.                                                  V Gorici, dne 29. julija 1898.                                    Tečaj XXVIII.
Izhaja dvakrat iift teden t. Štirih izdanjlh. in                                                                                                 ^^fe»0r                                                                           Uredništvo In cdprarclStro
sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne,                                                                                                     ^^^                                                         se nahaja v Gosposki ulici it 9 v Gorici v H. nadsfcr,
izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stma z              ^^^^^                           ^^^m*^                  %               -                                     «__«.                 zaiei- — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
»Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško        .^flL^HL^              .^^^^B^                  j^^^B^^                     flB                                  do 12. ure predpcldn«.
izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici      ^^B/^^k.           ^^Hfl^            ^^^^A                    ^H                    »<**»* »4 *« pošiljajo le uredništvu,
na dom poljana:                                                  .^F^^H        ^^^^»          ^^^^^^                ^B                 Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere
Vse teto.......gld. 6-                 ^m            ^H        ^V            '^M          ^V           H               ^^M            spadajo  -  delokrog  uredništva,  naj   se  pošiljajo le
fS^-aerttoita^P.ifc     :_         ^^^              ¦              H        H                                 II         ^Ptonihpisemne^sprejemljeneui-edniStvone
Naročnino sprejema"' upravniStvo v Gosposki ulici        ^^^[Hfekv     '* -*-^H             ^H        ^H           ~                      ^V ^itt                            Oalasi In noslanlca
Stv. S) v Gorici v cGoriSki Tiskarni* A. Gabršček vsak           ^^.^^k          ^B               |H        ^B                                ^V   ^B                            «f    ,\ x  «,      T,   .o,    -',   t
dan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od                ^^A        H               H        H                              flf     ^B        7 ^f?LPf J»t*vn?h'&<f*f?. 1-krat 8 kr., 2-krat
8. do 12. ure. Na nabila Dre* doposlane narodne    UM           ^       H              H        ¦              ¦         ¦¦      \&l^J ]^ ^ YM » **** ~
-~jL^^~«*~« ******    ^^M       m^^M        ^^M        MH          ^^»-.lase jemati loeo Gorica.
m stane vse leto gld. i-20.                             ^^H^^^           ^^^^^^            ^^^^^^T           ^H^^^iB           »Goriška Tiskarna« A. GahrSček tiska in zalaga
<Soea> in cPrimorec» seprodajnla-vžGoEui v. .to-         ^^¦p*            -   ^1^                   ^V^^^^             ^H             ^H      razen'SoCe. in .Primorca* §e ^Slovansko knjižnico«,
bakarei Schwarz v Šolski ulici  in Jellersitz v                                                                                                           .....                         ¦^¦^              «^^      katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do C pol
Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na                                                  /'¦¦»Hafia    -»2«   dta-žolnl                                                     te'r stane vse'etno 1 gld. 80 kr.  — Oglasi v »Slov.
trgu della Cascrma in Pipan v ulici Ponte della tabora.                                                   ^lAUOja    A d   HCAGlUJi .                                                 knjižnici* so računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan  Kavčič v Gorici.              -»» Bog* in narod!  <«**            «Gor. Tiskarna*  A. GabršČek (odgov. J. Krmpotid) tiska in zal.
Po potovanju c. kr. namestnika, grofa Ooessa,
po Soški dolini.
Potovanje po Soški dolini c. kr. tržaškega namestnika, ki je mej tem Časom dobil čast tajnega svetnika od Njegovega Veličanstva, nam da mnogo misliti.
Sprejemi so bili,   kolikor  toliko,   ofiei-jelno - hladni.   Pu saj   tudi  slovenski   narod nima povoda,  pozdravljati  z   burnimi živio-klici in z navdušenjem namestnikov iz Trsta, pa naj se isti imenujejo tako ali  tako.   Slovenski narod je   paC  pričakoval,   da   se po odstopu Rinaldinijevem   kaj   spremeni  v sistemu, kateri je /.a njegovega Časa tako moril j Slovence v Primorju, ali  to  pričakovanje ni imelo željenih posledic. Politiski sistem je še isti, in, kakor kažejo slaba znamenja na obzorju, ostane tudi še nadalje. Grof Gočss je sicer — kakor   pravijo — uljuden   mož, kavalir v zasebnem občevanju, ali kaj nam to hasne ? Povedal je dosti jasno, da ne stoji na naši strani s tem. da je n. pr. v Kanalu opomnil opetovano, naj v prvi vrsti silimo naše poslance, da   vstopijo v deželni zbor, ker le od istega je odvisna ugodna rešitev marsikatere prošnje, zlasti na gospodarskem polju. Opetovano je to ponovil, a ni bilo moža, ki bi mu bil odgovoril.   PaC pa smo  dobili poziv   mi,   naj   v  posebnem Članku še enkrat jasno pove«v><\ zakaj ne gredo miši poslanci — v smrt v  deželni   zbor,  in sicer je bil v pozivu dostavek, da se je zdelo, kakor da visoki gospod ni Se natančno podu-Cen o razmerah v naši deželi.  No, da bi ne bil natančno poduCen, to je izključeno.   Namestnik mora  poznati   in   tudi pozna  svoje področje loCno, Čemu torej Se  posebnih pojasnil? Zakaj so ».stopili naši poslanci iz deželnega zbora, to je sploh znano in za to ne nameravamo   tukaj   premlevati   starih» reCij. Rečemo le, da g. namestnika besede, ki merijo na to, da bi se spet   pričelo  redno zasedanje goriškega deželnega zbora, niso bile prav naslovljene. Čemu prigovarjati  Slovencem, naj silijo svoje poslance k vstopu v deželni zbor, kjer radi  zlovolje   od   italijanske strani ne najdejo tega, kar zahtevajo za slovenski del   goriške   dežele,   čemu   slovenske poslance staviti v tako luč, kakor bi bili oni krivi brezdelnosti v deželi, ko vse to zlo zadeva poslance manjšine, ki gore vsi, od pr-
vega do zadnjega, le za Furlanijo ter ne privoščijo Slovencem ničesar ! — Pričakujemo, da naši poslanci v tem pogledu o primernem času (udi odgovore tako, kakor zasluži gosp. namestnik. Mi ne smemo govoriti, nam so zamašena usta, i:e smemo se oglašati proli temu, da smo razvideli iz zadnjega namest-nikovega potovanja, da Slovencem v Primorju še ne zašije tako kmalu solnce pravice, ker nam veliki g. državni pravdnik zapleni list. — Kje je torej prilika, govoriti odkrito in brez strahu o težnjah našega naroda v Primorju ? Ali ni bila najlepša sedaj, ko je potoval cesarjev namestnik po Soški dolini, povedati mu iz ofiij v oči o potrebah slovenskega naroda ter zahtevati odpomoči in pa odgovorili jasno na ugovore?! Kaj koristi predlagati prošnje in delati poklone, molčati pa na neumestne ugovore?! Po tem polu ne pridemo nikamor naprej. Mrtva Črka zaleže le uuilo, a živa beseda velja mnogo. Pa tista zgodovinska ponižnost Slovencev tiCi našim ljudem še v krvi in mesu; kar ne morejo se je otresli. Če imajo še tako dobre sklepe, biti pripravljeni na govore in odgovore, kadar pride čas za I o, obmolče in le redek je, ki bi imel toliko poguma, da bi odgovoril, kakor gre. Po navadi stoji"' pred »visokimi dostojanstveniki" nemo in ponižno, kakor sloji vo-jak-novak meseca oktobra pred strogim gospodom korporalom.
In utis, kateri ostane potujočemu dostojanstveniku, kakošen je V Neugoden, in posledica lega, da se navadno neugodno rešijo tudi uroCene prošnje. Če pa spremlja prvega dostojanstvenika v deželi še svetnik, ki ui naklonjen prav nič Slovencem, sme se že naprej reči, da s prošnjami ne bo nič. Taki visoki gospodje po raznih uradih se bore malo menijo za prošnje, ki so sestavljene najponižnejše. Kakošcn zloben smeh sledi preCitanju prošnje, kakošno žaljenje, a la Bščavi malti" je čuti, in prošnje se odloge ad aeta z raznimi šublonskimi ugovori; nikdar več jih ni na površje. — Prosimo, Citajld prošnjo iz Ufcanj! Kleč«; se obračajo prosilci do namestnika z vsklikom: Usmilite se nas, pomagajte nam do življenja, ka-koršno že od nekdaj uživajo vsi drugi naši sodržavljani. Čitajle tam, kako in kod morajo ljudje i/. Idrijske  doline
hoditi in voziti, da dospejo v lastni deželi iz svojih krajev v druge. Po Italiji morajo iti, k**r jih ptnne premnogo, in kako varnost Imajo oni lam! Da bi v tistih krajih dežele prebivali Italijani, ali pa, da bi tisti kraji stali kje drugje, med Nemci, zdavnaj bi bili napravili že potrebne ceste, ali za Slovenca to ne gre. Pri nas v Primorju se še vedno ravna po devizh Vse za Furlanc, za Slovence pa nič, Koliko tisočakov jo že šlo za namakanje tr-žiške ravani in koliko jih še pojde, slovenskih teženj pa deželni zbor goriški noče pri-poznavali. In vendar hočejo naši slovenski poslanci le jednako pravico za vse dele goriške dežele, dalje hočejo izvesti le marsikaj takega, kar je vlada že zdavnaj stavila v svoje predloge, toda vse se razbije ob zlovolji od italijanske strani. Poliliški sistem v Primorju ima v tej svoje privržence, tam ima tiste, katere mislijo ž njim, in le tam naj g. namestnik potrka ter da navodila, da pridemo zopet do deželnega zborovanja. Slovenski poslanci so solidarni in nikdo izmed njih ne bo delal zgage na korist Italijanom, pa tudi naše ljudstvo jih ne bo sililo v deželni zbor po navodilu namestnikovem, ker nima za to nika-kega povoda in ker jim zaupa. Dokler se sistem v namestniški palači ne spremeni, dokler se ne bo oziralo na Slovence v Primorju, kakor jim tiče, bi bilo vsako deželno-zborsko /.»sedanje tudi brezuspešno, a brezuspešen bi bil bas tak še daljni poskus na slovenski strani uplivati, kakor se je godilo ob zadnjih volitvah — da bi se dobilo moža, ki bi bil šviga-švaga, katerega bi izvestni j Cinitelji porabili zoper Slovence. G. grofu povemo, da stoje naši slovenski poslanci in ž njim ves narod tu kakor jeden mož, s katerim se ne sme več tako postopali, kakor se je doslej po navodilih iz tržaške namest-niške palaCe.
Vemo pa dobro, da je naše politiško nebo še temno, da še Rinaldinijev duh preveva namestništvo ter da se ne obrne v Primorju sploh na bolje, dokler bo smel g. grof in cesarjev tajni svetnik take svetovalce, kakor so: Pozzi, Schuarz in Gonrad, možje, ki nimajo nili najmanjšega Čutila za Slovence in Hrvate, ki pa so že neštevilnokrat pokazali prav odkrito svojo nenaklonjenost nasproti slovanskima narodoma v Primorju.
»Da bi ga Abbadon zdrobil!* zakotne šejk, videč,  da je pismo pisano   po latinski.
Arabska aii grška pisava bi mu ne bila delala preglavic; ty pa je komaj premogel prečitati podpis. Pisala ga je krepka, energična roka, pri čegar pogledu so se šejku zabliskale oči.
»Messala!" je zuklical in boleč prej ko prej razcveti to novico svojemu mlademu prijatelju, ukaže ga takoj pozvati.
Toda Ben-Hura ni bilo pod šotorom. Bil je znovič na polju s čilimi arabci.
Šejk zatakne pismo za pas ter zopet zasede konja.
Predno pa je vtegnil odjezditi, se mu približa nek nepoznan človek.
»Iščem šejka Ilderima, imenovanega Do-brolljivi."
Obleka in jezik sta razodevala Rimljana.
Stari Arab odvrne dostojanstveno:
»Jaz sem šejk Ilderim!"
»Gul sem, da potrebuješ voznika na dirki", reče tujec z navidezno pokorščino v glasu.
Pod dolgimi belimi brkami zakremžijo se Ilderimova usta na prezirljiv smeh.
»Idi svojo pot!" reče. »Imam že voznika?"
Že je pognal konja, ko zakliče tujec še enkrat:
»Šejk! Jaz  ljubim konje, nicmanj  od
Mi vemo pri čem da smo in tudi gosp. grof ve, pri čem da je. Torej, Ce ima res kaj volje — cesar pa ne verjamaiMo -~ urediti zamotane razmere v deželi, lahko jo pokaže v bližnji prihodnjosti.
V prvem zasedanju deželnega zbora 1. 1805. —1806. so bili zastopniki v deželnem zboru goriškem; Dež. glavar Vilhelm grof Pace (voljen za veliko posest), njega namestnik dr. Kari Doliac (voljen za mesti Kormin in Gradišče), Njega prevzviSenost Andrej Goli. mnyr, knezonadškof, Francesco Gandnssi, •zemljemorec in Anton Dottori, veleposestnika, za kmečke občine furlanske, Josip FabSani, c. kr, okrajni sodnik v Gradišču in Izidor Pogliaruzzi, posestnik v Kobaridu, zakmeeko občine tolminske, Anton Čorne, posestnik in Alojz PoIiay, c. kr, okrajni sodnik v Komnu, za kmečke občine sežanske, dr. Anton Žigon, posestnik in Andrej Winkler, c. kr. pristav pri političnem uradu v Gorici, za kmečke občine goriške, baron Šesto Codelli, c. kr, namestniški tajnik v pokoju, Josip Del Torre, lekarnar, Anton Goriup, c. kr. svetnik pri okrožni sodnji v Gorici, dr. Tommaso Mi-chielli, posestnik, Vilhelm Ritter, tovarnar, za veliko posest, Giuseppe dr. Deperis, v Gorici, Ettoro de Ritter, tovarnar, voljen od trgovinske zbornice, Giovanni dr. Rismondo, odvetnik v Gorici, za trge Červinjan, TržiC in Oglej, Franc Grossmann, c. kr. okrajni predstojnik v Tolminu, za trge Bovec. Cerkno, Tolmin, Kanal in Ajdovščina: dr. Alojzij Višini, c. kr. svetnik višje sodnije in župan v Gorici, in dr. Alojzij Pajer, odvetnik v Gorici, za mesto Gorico.
Od teh je prištevati slovenski stranki poslance: Čeme, Fabiani, Goriup, Grossmann, Pagliaruzzi. Pollajr, Žigon, Vvmkler, Gollmayer, italijanski: Candussi, Codelli, Del Torre, Deperis, Dottori, Michielli, Pajer, Rismondo, oba Ritter, Višini, dr. Kari Doliac in Pace.
V seji 3. januvarja 1866. je bil na dnevnem redu predlog, poslanca Andreja Winklerja z dostavkom poslanca Antona Go-riupa o premembi volilnega reda za   dež.
tebe.   Pravijo  pa,  da  tvoji  so  najžalši  na svetu. Daj mi jih vsix: vkv;M,*
Starcu je ug'V,aia U». pohvala in potegnil je vajeti. Omahoval je za trenutek, toda previdnost je nadkriiila nečimurnost.
»Ne, danes ne. Pokažem ti jih drugikrat. Danes imam preveč posla!" reče suho.
Odrinil je na polje. Neznanec se je vrnil v mesto. Zdelo se je, da je bil zadovoljen.
Odslej je vsaki dan do dneva dirke sedaj jeden, sedaj dva in časih celo troje ljudij nakrat prihajalo na šejkov sadnik. Vsak je povpraševal, Ce mar ne potrebuje voznika.
Na ta način je Messala imel na očeh Ben-Hura.
V. Ilderim In Bcn-Hur so posvetujeta.
Šejk je spoznal takoj, da bo znal uporabiti mladi Izraelec njegove konje.
Četvorka, pognana v najhujši dir, je dirjala kakor jeden konj.
»Danes, o šejk, vrnem ti Sirijea", reče Ben-Hur, poklepavši arabca po vratu. »Že lahko vprežem tvoje konje v voz ?"
»Kako? Tako kmalu P« vpraša začuden šejk.
Za take dirjalce je jeden dan dovolj. Oni ne poznajo, kaj je strah; beg sam jih spodbuja. A kak je njihov razum l Prav nič
ne zaostaja za človeškim. Ta tukaj, katerega imenuješ Aldebarana, je najbistrejši."
šejk si zadovoljno gladi svojo belo brado.
»Tako, prav imaš. On je najbistrejši. Sedaj pa mi povej, kateri je najlenejši?"
,Ta-le", odvrne Ben-Hur, kazoč na An-taresa, »toda uprav ta dobi zmago. Kajti, pomisli, o šejk, on lahko dirja ves dan brez oddiha... ob solčnem zahedu dogoni najbi-strejšega."
»Tudi v tem imaš prav", odgovori Ilderim.
»Samo nekaj me skrbi, o šejk!" nadaljuje mladenič. »Kadar pojde za zmago, se Rimljani ne brigajo za to, kar je pošteno. V vseh dirkah se oni poslužujejo zvijaC, zlasti pa še pri dirkah z vozovi. Tujim konjem, vozu in vozniku grozi takrat pri vsakem koraku nevarnost. Šejk, pazi na vse; ne dopusti, da bi do dneva dirke kak tujec videl tvoje konje. Svetoval bi ti celo postaviti pri njih po dnevu in po noči oboroženo stražo."
Bila sta uprav pred vratmi šotora.
»Še enkrat rečeni: prav imaš", reče Ilderim. »Na hvalo Boga prisežem, da se jih ne dotakne tuja roka. Še danes postavim stražo. Toda pokazati ti imam nekaj važnega", reče ter izvleče pismo izza pasa.
Vsedeta se na naslonjač.
SOČA
f Dr. Kari Doliac 8 CiprijanMa.
*V nnHoliiiIsmo pnrlomontsro 0
......BVfOBBlmo doi doputntl,
clio por csBero elotti protea« Horouboro prim» dol olo-Klono principu da Uheralont mn clio dlppo'. oppono oletli hI primo ragglo dol lola ml-nffllorlolo cnmblorobboro ti
zbor. Poročevalni odsek, ki je sprejel predlog Andreja Winklerja s 4 proti 3 glasovi, sprejel ga je s sledečimi razlogi: Zemljiščni davek za slovenske pokrajine znaša 148:774 gl. 59 kr., docim za italijanske le 134.892 gld. 61 kr. Vsaka teh dveh skupin izvolila naj bi po 3 poslance za veliko posest, dasi, všlevaje zemljiščni davek mesta goriškega, slovenski del plačuje za okroglo 25.000 gld. več zem-Ijiščnega davka, nego italijanski. Prostor, kakega zavzemajo Slovenci, obsega 408/i0 milj2» dočim meri prostor, na katerem prebivajo italijanski davkoplačevalci 99/;0 milj2. Kljubu tem številkam je imelo slovensko prebivalstvo doslej izmed 21 izvoljenih poslancev le 7, dočim je pripadlo na italijanski živelj 14 poslancev. Da se pa nerazmerje med zastopstvom obeh narodnostij vsaj nekoliko pre-inači, se je sprejel predlog poslanca Win-klerja in Goriupa, da je napraviti iz volilne posesti2 volilna okrožja, eno sestavljeno iz slovenskih občin, drugo iz italijanskih. V slovenski skupini bi znašal najmanjši znesek zemljišCnega davka za volilce v veleposest 50 gld., v furlanski 100 gld. — Poročevalec poudarja, da dežela ne bode mogla nikdar povspftvati, ako se Slovenci in Italijani postavijo v dva sovražna tabora: »Bivamo v isti deželi, pod istim nebom \n naša obča korist zahteva, da soživimo kot dobri bratje. Kako naj bi zahtevali mi narodne šole in druge prostosti na podlagi narodnosti, ako bi jo oni sami pobijali v drugem delu kro-novine, zahtevajoči gospodovati nad Slovenci ? Izven tega, in dasi je sedanji dež. zbor nad vsako pristranostjo med Italijani in Slovenci, kedo nam zagotavlja, da ne pride z novimi volitvami kvišku stranka, katera pojde na to, da vživa dohodke kronovine samo na koHst italijanskega življa? Pravičnost, ravnost m politična konvenijenca  govore  za predlog".
Pri razpravi segel je za besedo poslanec Winkler, ki je še enkrat stvarno vtemeljeval svoj predlog. Dr. Rismondo, tedanji predsednik odvetniške zbornice in voditelj italijanske liberalne stranke, je poudarjal, da se je pri tej priliki v odseku prvič pokazalo narodno nasprotstvo rekoč: „V tej borbi videlo se je v prvič razvijati ponosno, mogočno in plemenito čuvstvo narodnosti".
Navajal je le formalne ugovore, opiraje se po svoje na takrat .eljavne zakonite določbe, predlagaje, da dež. zbor prestopi po predlogu odseka na dnevni red. — Nadaljuje poslanec Rismondo, da razlog odseka, kakor bi plačevali Slovenci več zemljiščnega davka od Italijanov, ne velja; kajti mnogo je italijanskih veleposestnikov med Slovenci, kakor grof Coronim, baron Formentini, grof Atteins, baron Tacco itd. Kaj bi pač ostalo zemljiščnega davka Slovencev, ako bi se davek italijanske gospode odbil? In če bi tudi znesek slovenskih davkoplačevalcev presegal onega italijanskih: „Vaša posest o gospoda, je razkosana, zdrobljena, je posest delavnosti posameznega, dočim je velika posest činitelj civilizacije in narodnega prospeha. Velika posest je najboljša straža, najboljše poroštvo za trdno podlago in moč države. Ta velika posest predstavlja napredek, veliki kapital, in zaradi tega gredo isti tudi posebni zastopniki". — Predlog odsekov se opira tudi na to, da je obljuden slovenski del dežele s 149.000 prebivalci, dočim italijanski Je s 69.000; ali opažam: „Na eni strani imamo gorovje, na katerem biva slovensko prebivalstvo., katero živi še skoraj v prvotnem stanju pastirskega življenja brez sledu trgovine in obrti, dočim obljuduje ravnino italijansko prebivalstvo, kjer imamo podnebje, polje in zemljo okrepčevano po božjem smehljaju, polnem gibanju trgovine in obrti, da se bo-ljega ne more želeti. Vprašam jaz: in naj bi imelo vaše gorovje prednost pred tako planjavo?" Pobija besede poročevalca Doliaca čes, da je treba sedaj že ukreniti, da bi ne prišla nekedaj taka večina v deželni zbor, ki bi sama hotela uživati dohodke cele dežele. Toži se britko, da se kaj takega more misliti od poslancev italijanske narodnosti. Odbija od svoje stranske sum, kako se more kaj takega misliti, da bodt* italijansko prebivalstvo slačile do nazega ubogega gorjana, da sebe obogati: ali pa se misli, da odstopimo mi Italijani monopol inteligence in izobrazbe Slovanom? Oj! da, vedite, vedite že enkrat, da bi bili pač lehko veseli Slovenci, ako bi solnce naše izobrazbe obsolnčilo grebene Vaših gora V (Občinstvo govornika burno pozdravlja). Stvarno in mirno je odgovoril zastopniku italijanske liberalne stranke poslanec Goriup. Poročevalec Doliac pa je sklepal: ftNi res, da se v prvič v našem deželnem zboru kaže nasprotje med narodnostmi Že v prvem zasedanju je neki italijanski poslanec stavil predlog, da se slovenski jezik izključi iz obravnavanja v dež. zboru. Zdrava parne t deželnega zbora je dajala pravici prav, ter dovolila vsakemu poslancu govoriti v svojem jeziku. Priznava, da velika posest drugod v državi predstavlja napredek in moč, ne tako v naši kronovini, kjer se je menjala, tako rekoč, od leta do leta. Zagovarja pravice ljudstva, malega posestnika do zastopstva. »Vprašam, aj|jni največja vseh davščin ona, katero plačuje ljudstvo s svojo krvjo? Pravi se, da je italijansko prebivalstvo bolj izobraženi od slovenskega, da je polje friulsko bolje obdelano, nego slovensko. Jaz pa pore-čem, da je zemlja na slovenski strani pridneje obdelana, ali že iz razloga, ker je treba mnogo več truda ha slabših tleh, ali pa, ker je slovenski kmetovalec samostojen, dočim je friulski polje-
delec po večini kolon in dninar, kateri ne more imeti toliko ljubezni do grude, kakor posestnik. Jaz spadam po rojstvu, po študijah in po vzgoji in nagnenju italijanski narodnosti. Jaz poznam važnost italijanske civilizacije proti slovenski, aH tu ne gre za pretežnost izobrazbe italijanske ali slovenske, marveč ozirati se je le na položaj v naši kronovini, li gre tu Italijanom večja izobrazba, nego Slovencem. Jaz mislim-, da to razmerje ni samo tako neugodno Slovencem. Bodi mi dovoljeno opažati, da je pred nekaj meseci izšla v Milanu knjiga o naših Friulihs ki teži razširiti italijansko misel v naši kronovini, da se je ta knjiga mnogo čitala in tudi razširjala po kronovini, a če po eni strani osrečuje in dviga živelj italijanski, po drugi strani kaže našim Slovencem, kaj bode osoda te narodnosti, ako možje take knjige vdobe vrhovno moč. Izjavljamkonečno, da je predlog odseka politične važnosti in da kedor ne glasuje za ta predlog, ni dober Avstrijec*. Dež, zbor je odklonil na to predlog d.ra Rismonda, da se preide na dnevni red, ter je dež. zbor glasoval v predlogu odseka po imenih. Glasovali so za predlog Cerne, dr. Doliac, Fabiani, Goriup, Njega prevzviženost nadškof Gollmaver, dr. Žigon, Winkler in dež. glavar. Glasovali so proti Candussi, baron Codelli, Del Torre, dr. De-peris, dr, Michielli, dr. Pajer, oba Ritter-ja, dr. Rismondo in dr. Višini. Odločil je tedaj pri enakosti glasov dež. glavar. Po sprejetem predlogu v seji 11. januvarja 1866. je skušal dr. Rismondo še enkrat pobijati istega. Predložil je dež. zboru peticijo volileev velike posesti, katero je podpisalo 73 veleposestnikov iz Furlanije in s katero so protestovali proti sprejetju predloga, protestovali, da se je žalil temeljni zakon, da se je spravilo v nasprotje malo posestvo brez veljave z velikim posestvom, protestovali proti poslancu grofu Paceju in poslancu Gonupu, ki sta bila izvoljena v veliko posest, ter se obračali konečno na državno ministerstvo, da naj se isto potrudi, da predlog ne vdobi Najvišjega potrdila. Vsled te peticije se je čutil dež. glavar in zastopnik velike posesti grof Pace primoranega zagovarjati se. Sklepal je svoj govor tako-le: »Gospoda! Več nego 200 let je sledila moja družina istemu praporju. Jaz nisem bil nikdar mož različnih barv. Od detinstva naprej sem spoznaval samo eno zastavo, katerej sem sledil in katero sem razvijal visoko nad glavo. Bila je to zastava mojega cesarja, bila je zastava avstrijska, katerej bom sledil do svoje smrti! (Te besede spremljalo je občinstvo z burnim odobravanjem). Tudi novi poskus ovreči predlog se je torej izjalovil.
Po konečni odklonitvi so zapustili dr. Deperis, dr. Pajer in dr. Rismondo, voditelji tedanje italijanske stranke, dvorano. — To je kratek posnetek znamenite seje 3. januvarja 1866. s katero so pridobili Slovenci 10 poslancev proti 11 italijanske narodnosti, dočim jih je pripadalo po prvotnem volilnem redu slovenski stranki 7, italijanski pa 14.
Sedaj, ko so nesli k večnemu pokoju 93 letnega Karla Doliac-a domači možje iz št. Andreža, se pač moramo spominjati tega moža. Bil je Italijan, bil je dober Avstrijec, bil dober katolik in ves čas svojega dolovanja ni zapustil praporja, pod katerim se je bojeval. — Kakor je bila zasluga marljivega poslanca vVinkierja, da se je v praven trenutku predložil predlog, kateri vsaj deloma krivice prvotnega volilnega reda odpravlja v trenutku, ko je edino bilo mogoče priti do tega, tako je bilo mogoče le po ugledu zastopnika z merne stranke italijanske, d.ra Doliac-a, priti do tega, da se je ta predlog oživotvoril. Dr. Doliac ni delal proti italijan-stvu, ali bil je avstrijski Italijan. Ravno '.tega mu liberalna italijanska stranka pred 30 leti ni mogla odpustiti in tem manj danes, ko se slovensko ; 'eme razvija in raste in italijanska preširnost vene in nosi kal smrti v sebi. Zato meče danes glasilo te liberalne italijanske stranke kamen na grob 93 letnega starca, ki se je drznil biti našemu narodu vsaj malo pravičen, ki se je drznil javno poudarjati, da je pred vsem avstrijski Italijan.
Glasilo židovske liberalne italijanske stranke se sklicuje sicer velikodušno na zgodovino, vendar namiga na osebne, slabosti, rajneega: „erare humanum est". Njemu osebne šibkosti ne delajo preglavic, hoče se opirati na debele črke zgodovine in te črke štrle mu v oko. Pravijo mu, da so bili enkrat Italijani absolutni gospodarji nasproti sužnjemu slovenskemu plemenu, da pa se je to pleme po lastni p odnosu" in nadarjenosti dvignilo danes do tega, da ne posluša več židovskega, liberalnega hlinstva in hoče imeti svojo besedo. Kljubu vsprejetju predloga Winklerja smo vendar Slovenci v tej deželi politično še danes v manjšini in danes boriti se nam je z isto stranko, katero je vodi! nekdaj dr. Rismondo, le da je bil ta voditelj pravi Italijan, ki ni skrival svojega pravega mišljenja, in ki je v blagih trenutkih priznaval življenje in napredek slovenskemu plemenu. Danes pa, ko so deli k večnemu počitku starca dra. Doliac-a, stoji na čelu italijanske, židovske liberalne stranke, dr. Pajer, „il potente duca — mogočni vojvoda", kakor ga imenujejo pritlikovci in hinavci njega stranke, mož, ki ne pozna tacih blagih trenutkov, kije baje nedavno kot predsednik političnega društva »Unione* izustil besede, katere more izustili le 20 leten fanatičen mladenič ,o vivereita-
liani, o non vivere* Previdni in mirni dr. Doliac je leta 1866. dobro vedel, v kake struje pride stranka dra. Rismonda in njega naslednik dr. Pajer; zato je tudi izustil besede: „Ni hujšega absolutizma in hinastva, nego absolutizem in hinastvo avtonomne večine". Dobro je vedel, koga zadeva, izgovarjajoč besede, da bi po sprejetji neposrednih volitev v državni zbor utegnili imeti poslanca, kateri je pred volitvijo državnega zbora liberalone, komaj pa ga obsejc solnce ministerske milosti, pa postane bolj mini-sterski, nego sami ministri.
Prošnje,
uročene e. kr. namestniku, grofu CfoSssu.
Kanalska občina prosi:
1. Izvedenje stroge jednakopravnosti slovenskega jezika pri vseh, zlasti višjih c. kr. uradih in občevanje teh s slovenskimi občinami v slovenskem jeziku, v kolikor se lo še ne godi.
2.  Zgraditev železnice po Soški dolini.
3.  Uvedenje deželnega zakona o stavbenem redu za kmečke občine in trge.
4.  Uvedenje deželne sanitetne  postave.
5.  Uvedenje zakona o deželnem šolskem zalet"",
C. Podelitev državne in deželne podpore za cesti Kanal-Marijacelj in Kanal-Vrh ki sle za Kanal vitalnega pomena.
7.  Popravo strmega in nevarnega ovinka na desnem bregu Soče pri rnostu v Kanalu na državni cesti,
8.  Uvrščenje občinske ceste od Gore-njevasi do mosta v Plaveh med skladovne ceste.
9.  Podelitev podpore sadjarskemu in vinarskemu društvu, da poplača Se dol?no kupnino 500 gld. za društveno njivo.
10.  Pomnožitev uradnih dnevov v Kanalu od slavnega c. kr. okr. glavarstva v Gorici po potrebi.
11.  Streljanje s topiči ob slovesnostih pod strogim nadzorstvom; ta prepoved velja edino le za okolico Goriškega c. kr. okrajnega glavarstva.
V Kanalu, 22. julija 1898.
* *     *
Prebivalci ob reki Idriji prosijo: Že mnogokrat smo se obračali mi, zapuščeni prebivalci ob reki Idriji, z najponiž-nejšimi prošnjami do slavnih c. kr. oblastij za pomoč v našem bednem stanju; toda ža-libog moremo do sedaj pokazati le malo vspe-hov, marveč naše stanje se nam greni od leta do leta. Zdihujočt v obupnosti obračamo se mi obmejni prebivalci mogočne Avstrije k Vam, Visokorodni Gospod Grof, ki ste sedaj namestnik našega Premiiega Cesarja Franca Jožefa I. v naši deželi, da tudi Vam potožimo svoje brezmejno gorje, proseč Vas, Visokorodni Gospod Grof, na kolenih, da nas blage*- ,;te poslušati ter nam s Svojo mogočno f edo blagovolite pomagati do življenja, kakoršno že od nekdaj uživajo vsi drugi naši sodržavljani.
Naša ožja domovina leži na levem bregu reke Idrije tik italijanske meje. Dokler je bila Benečija« še združena z Avstrijo, ločila nas je sicer Idrija od naših bratov na onem bregu, toda pomagali smo si vzajemno, kajti pomagal je le brat bratu, zapuščenec zapuščencu, trpin trpinu. Ne imajoči takrat, kakor sedaj, najmanjše cestne zveze, prenašali smo bremena po strminah v dol, ter naloživši ž njimi majhen voziček, pred kateri je bila čestokrat vprežena vrsta živinčet, morali smo ž njim 36 krat prebroditi Idrijo hoteči priti od Bri-tofa do Golobrda. Odkar pa je postala Idrija državna meja, postalo je pri nas življenje vse drugačno: pričelo je za nas gorje na vsej črti. Ko so pred 20, leti začeli graditi na italijanskem bregu Idrije cesto, vabili so nas prebivalce od Miščekov, Velendola, Že-linj, Ukanj in Prapošč, naj jim pomagamo graditi cesto, češ, da nam v prihodnje ne bo treba nikdar nič plačevati od ceste. To je v istini tudi trajalo dve leti proti onim, ki so tam robotali pri cesti, a mahoma se je približal konec in oni izmed naših Ijudij, ki so za to novo cesto Italiji zemljišče odstopili, niso dobili še dan danes plačila za nje. Koj potem so nam naložili in dokladali malo po malem vedno nova plačila:
1.  Za voz, vprežen z volmi 2 franka uli 1 gld.,
2.  za voz, vprežen s konjem V2 franka
3.  za ročni voziček 25 centimov,
4.  za nadzorstvo ital. financi pri nakladanji voz 1V2 franka za vsakih 6 ur. To da-jilo je vendar prenehalo vsled mnogih prošenj,
5.  od vsakega kvintala hlodja z lubjem 78 franka j tesanega hlodja sploh n e smemo prevažati na italijansko cesto,
6.  od 1. 1898. mora plačati vsak izmed naših gospodarjev voznikov letni transito — eol 3 franke. Ne sme pa na vozu peljati ali tudinesti nič razun lesa, oglja in sena za živino — toda to v košu. Ako pelje rezanico itd. v žaklju na vozu, mora ga spremljati ital. finančni stražnik po vsej cesti, za kar mu mora plačati voznik 1Y8 franka, sicer zapade kazni, ako pelje tudi prazne žaklje.
Sicer pa morajo hoditi naši vozniki, ki hote peljati kaj svojega blaga na prodaj v Kormin ali Cividatl, poieg tega, da morajo vse blago na hrbtu prenašati iz strmine v dol in čez Idrijo do ital. ceste, sledeči kri-ževi pot:
1.  k domačemu županu v dosego živinskega potnega lista,
2.  k avstrijski e. kr. financi v dosego bolete,
3.  k ital. sindaku, da plačajo 2 franka za cesto,
4.  k ital. .financi v dosego bolete za Živino in blago, ki pa do povratka shranijo avstrijsko bolelo,
5.  na carinski urad (dogano) v Ibaui (Albani), kjer mu odvzamejo prejšnjo bolelo in izdajo novo za prehod na avstrijsko.
Domov grede morajo se istotako klanjati vsem tem oblastiiijam. Vendar to ni še vse!
Krona trnjeva vsemu trpljenju naših Ijudij je italijanska fmanca. Kajti, dasi so ital. zakoni proti nam tako kruti; dasi nam je strogo prepovedano prestopiti mejo pred solnčnim izhodom in po solčnem zahodu; dasi nam je zagrožena za vsak, še tako majhen prestopek denarna globa 5 frankov ; dasi nam državno nujo vsled najmanjšega povoda zaprejo, kakor se je to zgodilo n. pr. I. 1897. skozi 7 mesecev, da se h nase zapuščene doline ni mogel nik lo nikamor ganiti; dasi že včasih tako voznika zakasnijo opravki, dež ali pa narasla Idrija, da mora voznik ostati tudi po 4 dnij z doma; dasi slednjič kot sad vsega truda po vseh plačilih in stroških od n. pr. (1 gld. za blago [skup-Ijenih prinese domu komaj 2 gld. vendar postopajo z nami tako surovo, toko samovoljno, da je težko kje temu najti primere! Ne le, da nas v našem trudaprepolnim delu mater-jalno tlačijo, preganjajo nas, pretepajo nas, suvajo nas, zaničujejo nas in našo družino, našo deželo, naše ceste, našo državo in tudi Premilostljivemu našemu Vladarju ne priza-nesejo. Tako se je n. pr. godilo dne 24 aprila t. 1. na dogani v Ibani ^Albani) po tam. ital. doganirju, ozir. sprijemniku.
w Kar smo tukaj vse navedli od začetka do konca, pripravljeni smo tudi s prisego potrditi.
Visokorodni gospod Grof in c. kr. namestnik ! Prepričani smo do cela, da, ko dojde ta glas pred Vas, nas ne zapustite, ker smo tudi mi zvesti sinovi Avstrije; zato pa Vas kleče prosimo: Usmilite se nas! Pomagajte nam!
V Ukan jih, 22. julija 1898.
DOPISI.
Iz Brd. •-- No, zdaj so pa že zopet prišli nekdanji srečni časi! vzkliknili so marsikje mladenči v naših Brdih, ko so zvedeli veselo novico le od daleč, da so zopet dovoljeni javni plesi, ne pomislivši, kak kvar in nesrečo so zopet prinesli njim in občinam. O tem nočem razmotrivati, ker se je že itak mnogo pisarilo v tem oziru. Ples za plesom se vrsti vsako nedeljo, ali v tej, ali onej vasi. Posebno se brigajo za tako veselje kraji, kjer so godci in plesišče doma; godci si sedaj lahko zmočijo že osušeno grlo in lastniki plesišč dobijo tudi kaj za žep. Zato je bil prvi ples, po daljšem pre-stanku, v kojščanskej fari, v Snežatnem, kjer so plesali, Še predno je dobilo županstvo naznanilo o odprtji javnih plesov (čudno, da so tako hitro zvohali in kje, da je tako dovoljenje že na papirju). In plesali so, meni nič, tebi nič, brez dovoljenja županovega. Bomo videli, kaj ukrene v tem oziru glavarstvo, ki je dobilo o tej zadevi zatožbo. A njihove noge niso bile še trudne. Koj naslednjo nedeljo so sklenili zopet plesati v Kojskem in sicer pri podžupanu, krčmarju, ki bi bil moral tako započetje le grajati, a ne, da jim je dal še povod k temu s tem, da jim je prepustil prostor, dal plesišče in jim še celo godel na odru. Lep podžupan! Res,  da je  do takrat že dobilo  županstvo
odlok za odprtje takih plesov, a on tega še I ni vedel ter Sel pogubonosnemu plesu.s tem na roko, da je poganjal c. kr. okrajno glavarstvo s prošnjo, naj bi čira prej poslalo ta odlok županstvu in zahteval še celo ž njo, } da se ima tudi naložiti temu, da mora to zadevo javno razglasiti, kakor navadno v J občini (torej naznaniti o plesih pred cerkvijo!) In ko je .zvedel. da ga je to že dobilo, je hitro' poslal županstvu svbjeročno po3-. J pisano prošnjo za izdajo takega dovoljenja, na svojo osebo. Ko mu je župan prošnjo zavrni!, se je obrnil menda opetovanc^ na okrajno glavarstvo, ki pa mu ni moglo pomagati, ker odlok daje zadeve-županu v iastno področje. Posledica temu je bila kaj energična: plesati brez Aoljenja, kar se je tudi zgodilo. — Županstvo je potem priCelo postopati proti prestopnikom preiskovalno | ter kaznovalo po zaključji preiskave godce in I mladenče, vzdrževalce plesa, in sicer prve s 24-urnim zaporom, oziroma 5 gld. globe, razen dveh povoddajalcev, katera sta kazno- i vana s 3-dnevn<m zaporom, oziroma s 15 gld. globe ''.¦•¦ druge (mladeniče) 3-dnevnim zaporom, oziroma 15 gld. globe, razun petih, ki so bili bolj krivi, ter dobili 5-dneven zapor, oziroma 25 gld. globe - Mogoče, da jih taka kazen kaj »pameti, kar bi gotovo bilo bolje, kakor, da bi se jim godilo, liki Gerovcem, v županiji Št, Ferjanski, kjer so po kojsčanskem zgledu plesali takoj drugo nedeljo ter se spretepali in se tudi druzega dne pijani in besni hudo pobili s kamenjem, da morajo iskati sedaj po Gorici telesnega in moralnuga zdravja. Kedo je kriv tem posledicam ?!
Domače in razne novice.
Imenovanje. — G. Ivan pl. K rokic h, r. kr. okrajni komisar pri riamcstništvu v Trstu, je imenovan namestniškim tajnikom.
Kdo spreinljii namestnika? —Tudi, ko gre namestnik v slovenske kraje, vzame seboj svojega tajnika, predobro znanega grofa Pozzija, ki ne razume slovenskega jezika. Ne razume ga, dasi je imel dovolj prilike, da bi se mu priučil, a ni hotel, ker turzi vse, kar je slovensko. Grof G o i'* s s naj si izbere drugega tajnika, ko gre med Slovence. Pozzija kratko in malo ne maramo gledali na namestnikov! strani!
»Corrlere* o namestil iko vem potovanju. - Beležimo priznanje tega lista, da ob pohodu cesarskega namestnika po Soški dolini je bil navzoč- le »puhlico scarso* t. j. malo občinstva; sprejemi so imeli torej le suhoparno olicijalno lice. Kaj več grof G o t« s s doslej tudi že ni zaslužil med Slovenci; Lahi ga pa lahko kujejo v zvezde, ker gre ž njimi ,durch dick und dumi". V tržaški rumeni hiši vlada stari sistem, stari birokratizem!
»Ruske  zastave*   so vihrale  po -sej Soški dolini, ko je sel mimo namestnik grof [ G o e s s. Tako piSejo  lahonski listi, ki trde, j da teh zastav je bila večina.  —-   Na to do- i stavljamo: Ako se bo nadaljevala dosedanja | gonja proti naši troboj niči,  bo konečni j vspeh la, da Slovenci sploh ne  bomo razo- ! besali   drugačnih   zastav,  nego   edino   našo predrago svetinjo —bel o-m o d r o-r u d c Č o! Drugi vspeh bi utegnil biti ta, da se Slovenci naučimo na nazivanje   »ruska  zastava* in da nam bo čisto vsejedno, če bodo kje mislili, da  Slovenci   razobesamo       ruske  zastave na slovenskih tleh. Kaj hočemo, človek se polagoma vsemu privadi! — Rojaki! Raz-obešajte le slovenske zastave!
Kaj takega je luouoeo le v Pri-morju. — V namestniški palači v Trstu se izogibajo na vse mogoče načine slovenskemu in hrvatskemu uradovanju in sedaj se mučijo prisiliti duhovščino, da mora sprejemati in reševati italijanske in še celo nemške dopise. Škofijskemu ordinarijatu je namesl-ništvo poslalo poziv, da, ker se duhovniki ponekod branijo sprejemati in reševati italijanske in nemške dopise, naj ordinarijatjim zaukaže, da imajo to storiti v prihodnje, ker župni uradi nimajo ničesar predpisavati državi. Torej tako: blaženo italijanščino vsiljujejo povsodi, kjer le morejo in Se celo nemščino, ki pri nas v Primorju niti deželni jezik ni. Upamo, da ordinarijat se vendar ne uda neopravičenemu zahtevanju namestništva, temveč odgovori istemu tako, kakor zasluži. Dobrote grofa GoPssa. ~ Hranilnici in posojilnici v Nabrežini in v Tomaju sta dobili od namestništva v Trstu ukaz v »obrambo zakona*, da morala takoj prenehati s prejemanjem hranilnih vlog ter da morata tekom 3 mesecev vrniti vložnikom denar, češ, da ta dva zavoda sprejemata hranilne vloge tudi od neudov ter da izdajata o prejetem denarju vložne knjižice, ki nosijo znake papirjev na imetnika; v teh knjižicah ni izrecno povedano, da se vloge vračajo le osebam, imenovanim v vložni knjižici, ali pa njenim v to svrho pooblaščenim ter z imeni navedenim zastopnikom. Omenjena zavoda morata potom c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani v 4 tednih predložiti namestništvu izkaz o vseh vlogah, katere imate v prometu, kakor tudi o hra-
nilnem  računu,  po  preteku  3   mesecev pa I morata predložiti nazaj vzete vložne knjižice z  dokazom,  da  zavoda  ne sprejemata več vlog. ~ Ali čujte! Resnica je,  da imata ti I dve posojilnici prav take knjižice, kakor vsi drugi jednaki zavodi v Avstriji. Nikjer dru-godi še niso dobili pri takih posojilnicah nič nezakonitega, ali naše slavno c. kr. namest-ništvo je iztaknilo ^nezakonitosti* ter napovedalo smrt zavodoma. Eta smrt 1 Kako naj v 3 mesecih vrneta vse vloge?!   Odkod denar?!  Sličen "slučaj "jSlm^pred 2 letoma s j Kopersko in Podgra*dsko hranilnico in posojilnico. Pritožili sta se pa, ko je trgo- j vinska in pomorska sodnija prepovedala njima dalnje delovanje, do nadsodišča v Trstu," katero je  seveda  rekurz  zavrnilo in  še i e i najvišja   sodnija" je   razveljavila sklepe podrejen i h,                                 j
Zakaj to delajo? Aii morda za to, ker se boje, da bi se gospodarstvo med Slovenci zboljšalo, da bi se otrpli laško-židov-skih pijavk ter bi se tako osamosvojili v po-litiškem pogledu in bi Lahi ne mogli več tako brezobzirno postopati s Slovenci?!
Upamo, da se tudi ta nakana  namest-I nišlvu  ne  posreči  ter  da dobita omenjena zavoda zopet dovoljenje za poslovanje, če ne od drugodi, od najvišjo sodnije.
Zopet nov dokaz, da vlada v namestništvu tudi za časa grofa Goessa isti sistem, kakor za časa Rinaldinija, kateremu je namen : ne pustiti Slovenca do osvobojenja, temveč držati ga v laških krempljih. Hvala lepa,gospod grof!
Vodovod v Gorici. — Ta teden so preminjali glavne cevi v Gosposki ulici. — Stare cevi so kazale prav žalostno lice: vse gnile, polne lukenj, v notranjosti strahovito blatnate in zarujavele! Kak6 je mogoče, da bi imeli po takih ceveh dovolj in zdrave vode?! Ako bi bila mestna uprava vsako leto kupila za toliko novih cevij, J kolikor je potrosila za študije in načrte, pa bi imeli danes dober vodovod!
Prcdchka železnica ss električno silo. J »Triester Tagblalt* prinaša v svojem številu od 21. t. m, iz Gorice o  predelski  železnici zanimiv članek, ki se glasi tako: J           »Veliko se piše in še več se   govori o
tej novi železniški zvezi, katera bi bila morala že zdavnaj prevažati ljudi in blago i/, edine velike naše Inke v naše stolno meslo; vse železnice so bile poprej izgotovljene, {»redno se je le mislilo na gradenje naše. Današnji dan pa moramo reči, da se delana vsej črti za pričetek gradenju take železnice. Proga te železnice bi tekla ob dobri vodni sili, torej, ali bi ne bilo mogoče, da bi se Avstrija dvignila iz slarokopitnega življenja tako, da bi gonila tako železnico električna sila? Ali bi se ne moglo nu pripravnih krajih moč in silo reke Soče uporabiti v to svrho? Dunaj bo v kratkem združen z Budimpešto po železnici z električno silo; tukiij, ko je priroda postavila ob celi črti potrebno vodno moč, bi se pa dal tak načrt I leni lažje izvesti. Oe bo železnica stala že toliko in toliko milijonov, je pač končno vsejedno, če se jih jim pridenc še nekaj, ker bi bili troški za izvrševanje prometa kasneje toliko manjši.
Onstran morja so že začeli ravnati se po načelu: izkoriščati sile, katere ne potrebujejo premoga ; samo pri nas se še smatra za predrznost, če hoče kedo otresli se sta-kokopitnosti. Izpeljava električne moči na daljavo je današnji dan skoro dognana reč in na ugovor, da je izpeljava hudo napetih lokov nevarna življenju, se da odgovoriti, da zahtevajo svoje žrtve tudi vse druge sile v isti meri; torej ne kaže več pomišijati se še na dalje radi železnice z električno sito. Izvan-redni uspehi, ki so v prilog taki železnici, pričajo, da je mogoče zmagovali z istimi veliko večje tovore ter ob jednem pa bi jedna sama sila provzročala premikanje, razsvetljavo in kurjavo; nadležne saje in posledice tistih bi izostale. Popotnik bi vedno mogel občudovati krasoto naše doline in ne bilo bi mu potrebno, iskati jo še le skozi cele oblake železniškega dima. In koliko bi bilo potnikov-tujcev, ki bi potovali po tej progi že radi tega, da se peljejo po železnici z električno silo, ker takih je malo doslej. Morda bi se dalo pridobiti katero izmed tvrdk, ki se ba-v-jo z napravami električnih podjetij, za to, da predloži načrt činiteljem, ki so poklicani graditi železnico? Krasno bi bilo, ako bi dobila soška dolina nekaj izvanrednega, kar bi kazato o napredku in kar bi zanimalo ljudi, da bi si ogledali, ter bi se soško dolino na la način tudi oškodovalo za zamudo, da ni dobila toliko časa sploh nikake železnice. In posledica? Izginile bi Auerjeve luči in mo-lori s parom, ker kraji, stoječi ob železnici, bi se kmalu sprijaznili z električno silo. V to svrho je vse pripravljeno in upliv te sile bi povzdignil lepo, na pol že pozabljeno deželo, k novemu, boljšemu življenju.
Vse bi se dalo storiti, ako bi bilo le zadosti dobre in energične volje*.
Lepe besede! Morda jih bodo uvaževali tačas, ko pridemo do predelske železnice — ako sploh pridemo.
Za ceste po Soški In Idrijski dolini so bili naši gg. poslanci že za prihodnji državni proračun izposlovali prav lepe podpore. Te svote so v proračunu sprejele in če bi dr-, žavni zbor mogel delovati, ter če bi morda med tem časom ne prišel od kake »višje* strani pritisk, da jih ministerstvo izbriše, bi jih tudi dobili, kolikor toliko, v bližnji pri-| hodnjosti; tako pa, ker so vse politiške raz-
mere v državi zmešane in je državni zbor zaključen, ne vemo, kdaj se opomore goriški deželi v označenem oziru.
„GoriSki Sokol" se udeleži veselice in javne telovadbe »Prvaškega Sokola6 v nedeljo dne 31. julija po večjr deputaciji ter sodeluje pri javni telovadbi z jedno vrsto na drogu. Zbirališče in odhod Sokolov je ob iy2 uri pri mitnici.
Ker je upati večje udeležbe tudi od strani druzega občinstva, bode istemu na raznolaganje omnibus ob 3. uri pri Kapucinski cerkvi. Začetek veselice je ob 4. uri.
Oddelek vojaško-veter. društva y Blljali priredi v nedeljo, dne 31. julija, na korist »Šolskemu domu" in »vojaškemu vete-ranskegemudruštvu" javno tombolo na trgu pred cerkvijo ob 4l/2 uri popoldne.
Dobitka: činkvina 80 kron, tombola 120 kron.
Srečke stanejo 20 kr.
Pred tombolo ho svirala I. vojaška veteranska   godba   iz   Mavhinj, po tomboli pa bode veliki javni ples proti ustopnini 10 kr, na dvorišču g. Jožefa Nemca v vasi. Odbor.
Listnica uredništvu: Gg. dopisnike prosimo potrpljenja. Radi obilega drugega gradiva je moralo za to število izostali marsikaj, kar priobčimo prihodnjič.
Razgled po svetu.
K pnlo/aju. — Dne 25. t. m. se je s posebno cesarsko naredbo zaključilo zasedanje državnega zbora, ki je bilo zadnjič na nedoločen čas odloženo. Sedaj imamo poslance, ne pa državnega zbora, in mogoče, da tudi poslancev kmalu ne bodemo več imeli, ker utegne bili državni zbor razpuščen. — Po zaključenju državnega zbora je prenehala tudi imuniteta onih drž. poslancev, ki niso deželni »»oslanci; ustavljena so pogajanja med kvolnima deputacijama in vlada baje sama no želi več takih pogajanj. Razveljavljeni so vsi zakonski načrti in nujni predlogi, torej tudi oni za obtožbo ministrov. Treba bo z nova voliti predsedništvo zbornico, če se sploh olvori državni zbor.
In sedaj so nastala ugibanja na vse strani, kaj se zgodi; največ se sučejo ugibanja okoli jezikovnega zakona, če res misli grof Thun rešiti ga potom § 14., kakošen bode ta zakon, ali bo likal samo Geski in Moravski, ali bo raztegnjen čez celo državo ? In kaj ho z nagodbo v. Ogersko P Grof Thun odide baje v kratkem v Budimpešto na razgovor z grofom Danffvjem o vprašanju na-godhe. Se ima tudi la obnoviti na podlagi § . ? — Grof Thun je neki dobil od ee-s; a posebno pooblastilo, da izvede polagoma celo vrsto odredeb, kakor mu nanese slučaj.
Sploh pa se sodi, da državnega zbora ne ho kmam zopet. Pa kaj bi koristilo tudi sklicevati državni zbor v sedanji obliki, ko je jasno, kakor beli dan, da dosedanja državna zbornica ni sposobna za redno poslovanje. Ministerski predsednik se je pogajal in pogajal, dosegel pa ni nič; vse se je razbilo ob zlovolji Nemcev.
Sedaj smo torej iz jedne teme ven; pogajanja so ostala brezuspešna in državni zbor je zaključen. Pričakovati je bilo to, ali ko je prišlo, se nam ni podalo nič takega, kar bi kazalo, da se kriza v Avstriji končno reši; padli smo iz jedne teme v drugo temo, skozi katero ne moremo zagledati nikake zvezde rešiteljice. Tako bomo tavali torej še dalje po temi, ali kdaj najdemo izhod iz nje, tega ne ve nikdo. Živeli bomo dalje ob ugibanjih, kombinacijah itd., in kdaj bo konec zamotanim razmeram ? Ali jih razvozlajo gospodje, stoječi na Čelu države, ali bo moralo ljudstvo samo poseči vmes, kdo nam to pove ?
Blsiiiarck, nemški železni kancelar in svoječasni kruti zatiralec Slovanov v Nemčiji, je prav nevarno bolan. Stanje njegovo se slabša od dne do dne, na nogi ima odprto rano, visoka starost ga mori tako, da najbrže v kratkem umrje ...
Špansko-amcriska vojna. — Iz Sant-jaga so 25. t. m. sporočili v London, da se predloži predsedniku Zjedinjenih držav, Mac Kinlevu, peticijo, kakor so jo sestavili posestniki na deželi in prebivalci Santjaga v imenu prebivalstva, katero se ni udeležilo vojne. Zjedinjenim državam izrekajo zahvalo za osvobojenje izpod turškega jarma ter zaupanje v človekoljubne namer.e Amerikancev. Mogoče je, da postane otok Kuba kedaj del Zjedinjenih držav, za sedaj je pa splošna želja, da dobi otok svojo vlado v plačilo za trpljenje in hrabrost vojske; želijo dalje, da se končno ustanovi kubanska republika v smislu sklepov j ameriškega kongresa.
Pred pristaniščem Juan de Portorico stoji baje močno ameriško brodovje. Na Kubi pri Bohia Honda so poskušali Amerikanci priti na kopno, toda Španci so jih neki odbili.
V obče vlada na Španskem še mir, le v pokrajinah Granada in La Garriga so se začeli nemiri, katere provzročajo Karlisti.
Španska vlada je ustavila vse one liste, ki pišejo v prilog Don Garlos-u; tudi pazi na vse počenjanje Karlistov strogo. Španska vlada se je obrnila naravnost do predsednika Zjedinjenih držav s prošnjo, da bi se vršila pogajanja o miru s posredovanjem francoskega poslanika Cambona. Iz Washingtona tudi poročajo, da je francoski poslanik v I imenu španske vlade podal predsedniku Mae
Kinlevu poslanico, v kateri želijo Španci konec vojne ter pogoje o miru. Navedem pa niso tam nikaki posebni pogoji. Predsednik Zjedinjenih držav se je že pogovarjal z ministri
0  mirovnih pogajanjih, ali sklep je bil tak, da so sicer sprejeli ponudlo Španske, seveda neobvezno, toda vojno je nadaljevati, dokler se od španske strani ne predlože dotični predlogi glede na mirovna pogajanja.
Kakor se kaže, vojne ne bo še konec; na eni strani se govori o mirovnih pogajanjih, na drugi pa se vojna nadaljuje. Ameriška ekspedicija proti Portoricu je v najboljšem tiru. Amerikanci stoj6 že pred pristaniščem San Juan de Portorico in vojne čete dope-ljavajo od vseh stranij. Pa tudi Spanci se tam pripravljajo na boj, ki utegne postati prav hud. Tako špansko-ameriška vojna še ni končana, in nikdo ne ve še prav, kakošen bo njeni konec, ali bo isti v prilog Ame-rikancem ali Špancem!
Razgled po slovanskem svetu.
Kako naj Slovenci proslavimo cesarjevo petdesetletnico? — „Edinost" piše: »Bliža se 50-Ietnica vladanja našega presvetlega vladarja. Vsak državljan, vsaka občino, vsako mesto, dežela in narod se v radosti spominja tega redkega dogodka v staroslavnt hiši habsburški, da skaže svojo udanost in ljubezen svojemu vladarju. Vladar sam je izrazil željo, naj se državljani izogibajo vsakih hrupnih veselic in slavnosti, marveč noj se spominjajo dinastične slavnosti raje z dobrodelnimi In koristnimi napravami. To je res blaga želja blagega vladarja in za nas Slovnice kakor nekak opomin do požrtvovalnosti tudi za svoj narodni obstanek.
Mi Slovenci smo obkoljeni od imo-vitejših narodov. Ti nas zatirajo in potuj-čujejo. Ako bi bili pod turško vlado, ne bi imeli toliko polujčencev. Krvavo potrebnih šol nam ne dovolijo; še govoriti in dihati nam kmalu no bodo več dopuščali, A o vsem tem Unčonju nas nikdo ne brani, ne vlada in ne država, vzHc temu, da je zakon na noši strani. Mi Slovenci smo bili vselej, kadar-koli je bila država v nevarnosti, prvi pripravljeni za prelivanje krvi za domovino. Zvestoba Slovencev je bila vedno neomahljiva. Čemu torej hrupnih slavnosti veselic in postavljanja dragocenih spomenikov, ker vse je proti jasno izraženi volji našega presvetlega vladarja. Vsnk Slovenec noj bi ob tej priliki nekaj žrtvoval za kullurno potrebe svojega naroda, da se bodo spominjali poznejši rodovi, kako jo bil tlačen Slovenec do sedanjega časa — in da nam jo šele za vladanju slavnega, dobrega za blagor vseh svojih državljanov jednako skrbečega, od vsega sveta visoko spoštovanega monarha, Frana Josipa L, napočil dan vstajenja in svobode ter da so nam šele vzvišeni izgledi in odrešilna beseda tega blagega vladarja ustvarili možnost gojitve lastne kulture, prosvete, napredka ter možnost dela za jednakost z drugimi narodi. h-i iz kamena, ne iz brona, ampak iz žrtev za kulturno povzdigo lastnega naroda, gradimo spomenike v proslavo jubileja cesarjevega, kateri spomeniki naj pripovedujejo potomcem, kako je mal, zapuščen, tlačen, od vseh ob-j sovražljen, ali dober, vrl, za vse blago in i lepo vnet narod snel okove in se dvignil ob lastni moči, ob  svojem  svetem  pravu, ob
1  plamtečem navdušenju za svobodo ter ob — dobrotnosti vladarja, ki je v letu 1898. praznoval 50-letni jubilej blagoslovljenega vladanja svojega!"
K razmeram v Ljubljani. —- Zadnjic smo ponatisnili iz »Slov. Lista* vestico, kako je dr. Tavčar igral domino med zborovanjem slov. odvetnikov. — S tem pa še hi rečeno, da kdo ve kako simpatizujemo z nasprotno stranko. Pač pa povsem pritrjujemo »Narodu«, da shod odvetnikov je bi kar najslabše mogoče organizovan. Tolike lahkomiselnosti je mogoče najti edino še v Ljubljani ! Povsod drugod bi se kaj več pobrigali za prireditev shoda in za — došle goste, zlpsti od daleč! Ob mejah prihajamo čedalje bolj k spoznanju! V Ljubljani nič za nas —le daleč proč! Lepa perspektiva za »zjedinjeno Slovenijo!"
Zaveza slovenskih učitelj, društev.
—  V proslavo petdesetletnice vladanja Njeg. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. in v praznovanje svoje desetletnice priredi »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" v ponedeljek, dne 1. velikega srpana 1898. s sodelovanjem si. godbe ces. in kr. pešpolka Leopold II,, kralj Belgijcev št. 27 v Sokolovi dvorani »Nar. doma* (Ljublj.) j u b i 1 e j s k i koncert na korist učiteljskemu konviktu.
I Koncert vodi g. učitelj  Leop. P o t r e b i n.
I V z p o red: 1. Fr. Gerbič: Overtura iz opere »Kres* za veliki orkester. — 2. a) Slavnostni prolog, zložil in govori gospod Engelbert Gangl. b) Cesarska pesem, zbor s spremljevanjem orkestra. — 3. Dr. B. Ipa-vec: Zavezna, zbor s spremljevanjem orkestra.
—   4. Smetana: Zbor vaščanov iz opere »Prodana nevesta", s spremljevanjem orkestra. Šolo pojeta gdč. Mira Dev in gosp. Avgust Stefančič. — 5. a) A, Foester: Domovina, b) A. Nedvčd: Vijolčin vonj, mešana zbora.
—  6. a) A, Rubinstein: Koncert, b) G. Tar-tini: G-mol sonata, igra na vijolini g. Fran Serajnik, spremlja na klavirju gdč. Pavla Razinger. — 7. a) F. S. Vilhar: Mornar, b) R. Vrabl: Strunar, poje g. Rudolf Vrabl, spremlja na klavirju gdč. Fani Bilina. —
N.1 a) Fr. Gerbič: Pomladni klic, b) H. Vo-
larič: Divja rožica, s spremljevaajera orkestra pojeta gde. Mira Dev in gdč. Anica Lapajne.
—  9. F. Stegnar: Plemstvo, v proslavo 50-letnice zloženi moški zbor. Tenor-solo gosp. Avgust StefanSlč. — 10. A. Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi, za zbor in orkester, op. 24. Soli: gdč. Mira Dev, gdč. Anica Lapajne, g. Avgust Stefančifi m g. Janko Likar. — Po koncertu prosta zabava in ples. ~ Začetek ob 8. uri zvečer.
Vabilo k XIII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici v četrtek, dne 11. avgusta 1898. leta. — Vspored: I. Sv. maša ob polu 10. uri v dekanijski cerkvi. — H. Zborovanje ob polu 11. uri v hdtelu g. Antona Arko. — 1. Prvomestmkov nagovor. — 2. Tajnikovo poročilo. — 3. Blagamikovo poročilo. — 4. Nadzormštva poročilo. — 5. Volitev jedne tretjine družbi-nega vodstva. — Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družblnega vodstva: 1. dr. Dragotin vitez Bleiueis-Trsteniški, 2. dr. Ivan Dečko, 3. Gregor Einspieler, 4. Anton Žlogar,
—  6. Volitev nadzorništva (5 članov). — 7. Volitev razsodništva (5 članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
SeMen-Bamaste 75 Kr.
his fl  14-65 P. Met. — sowio selnvarze, weisse mul farbiae H«nn.b«rg -Saldo von 45 kr. bis II. •*&»
„ Met ..... in den mo.lcrnslcn Gowebcn.  Karbon mirt
Dessins. An PrlvJit* porto- und »teiierCrel ins !!»««. Muster umgebend.
fi. Honnebcrgs SeWen«Fabriken [k. o. k. Ho«.] ZORIGH.                           ('»)
Sploino J«  priznano  pri   želodčnih   boleznih kot najboU?e prebavljivo in odvajalno sred-
Gascara Sagraria Malaga vino
iz deželne lekarne «Pri Mariji pomaiaj» Ph. Mr. Milan Leustek v LJubljani. 1 vel. slekl. gW. 1'20. - Razpošilja se z obraluo jioslo.              1H, «*<
Dunajska borza
28. julija 1898.
Skupni državni dolg v nolah  . .  . 101 gld. 85   kr*
Skupni državni dolg v srebro . ... 101    ,   bo     ,
Avstrijska zlata renta •••••••{**    *   S?,    *
Avstrijska kronska renta *%  . . . loi    >   L>    •
Ogerska zlata renta 4%......»20   ,    bu    ,
Ogerska kronska renta 4%.....«J»    «    Ja    »
Avstro-ogerske bančne delnice  ... VOS   ,   —    .
Kreditne delnice.........3d8   ,    8d    ,
London vista........./iT«    *    6^    "
NemlH drž. bankovci za 100 mark .  58    ,    80    ,
20 mark . ,...........»    •    «    »
20 frankov.............*;¦„-     *
Italijanske lire..........**   ,   2o     ,
C. kr. cekini...........    5    .   f>3     »
t ulici sv. Antona h. štev. 20 je na proda].
Natančneje pri lastnici v isti hiši. Me-šolarji so izključeni.__________________
ISO hektolitrov
(Capodistria).
finega belega vina proda
M. Kristofie* v Kopru
177 5-4
100 do 300 g!d. mesečno {?*rtSK SE
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod ludvvig Oster-reicher,VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 138,10—9
jLeta 1881. v 6oriri ustanovljena tordka
E.Pd8Ssner, tHihisM ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.)             tiskarno črk na perilo.             (P .cl.)
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goruSice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin
7s                 trgovca v SemeniSki ulici št. 1
v hiši, kjer je „Trgovsko-obrlna zadruga'.
Združene opekarne           <
Bilje-Bukovica  j
\;.:     (pošta  BiVje  pri, Gorici)         ;
| imajo veliko zalogo vsakovrst- j | nega opekarniikega materjala
) ,.' :",pd sledečih zmernih cenah: 5          Navadna stavbna opeka št. 2
\ po 9 gld. tisoč.
Opeka št. 3 in 4 po 8 gl. tisoč.
Strešnike (korce) po ligi.tisoč.
ast mi je javiti, da sem s svojim dražbenikom-domačinom
(sifonov in pokalic)
na Goriščeku. št. 2. pri Vafieku. Nadejam se, da bode naše si. občinstvo podpiralo zapofieto domačo obrtni jo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborna  po navadni ceni. Odličnim štovanjem udani Josip Hrovatin, io* to-28                         tovarnar.
Jurij Mose v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom
v Baštelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo vol-nanlh, svilnatih in bombažastih sno vi, za vsaki letni čas ter perila in platna Iz samega lana sa gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov
nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni,
da se ne boji tekmovalcev.  102
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulici št. 3. v tforlcl priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64                 Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz  tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
&
Svoji k svojim!
Priporočam veleslavnemu   občinstvu  v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  Paternoilijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno In hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—24                             Anton Pucclj.
C. kr. privileg.
krojni aparati.
Bdina slov. zaloga dežnikov, solenikov in rokavic ga dame gospode in uradnike.
M. POYEBIJ
knjaiii mtjsttr li trume i Strici n Traniki
v hodniku in v I. nadstropju v b. št. 22.
li.,^ttA /a!.;:,i vsiUvr-.hK-a V.;w. potnih olil.-k. JH-Hla,
vseh imi»r.iv z.t o».!.-k.> za Ysakl letni čas. -- lilugo
s-.« |i:n'hij:t 11: <1 j mi in «• 11- r
in sieer le v prvem nadstropju.
Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek <ja-kete. pelerine, haveloke) tudi za dame v> naj-M-   -3                     novejši m<i.ii.
Diurnist
z lepo slovensko in nemško pisavo se sprejme  pri okrajnem
glavarstvu v Sežani.                   m, >
I
V Gorici — Kunska ulica 14-16 ~~ V Gorici
Prodajal niča
in
edina mehanična
"T^s//      popravljal niča
^^j šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokresa
Anton Potatzky v Gorici.
Sa sredi KaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Xajbolj§e šivanko za šivalno stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje*
Svetiiijlcc. — Rožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sojinih in trnih ter na deželi.        1 X*   l2!
Usojatn   si   naznaniti slavnemu   občinstvu, da sem zapričel v Trstu trgovino za J
komisijonalno in špedicijsko
poslovanje.                 .
Naročila in sicer mala v poSiljalvah   i
po "> k}r, po pošli in od  30 kg naprej pa   l
po železnici, izvrševal bom  točno in ceno.   i
Razpošiljal bom razen kolonijulnega   |
blana   »udi druge  na   trg spadajoče  stvari,   e
kakor,  sadje, zelenjavo, ribe i.  dr.   Pečal   G
se bom z razprodavanjem  domačih  priti*-'-   i
kov, s prijemanjem hlapa v svoja skladišča,   i
dajal na i.ita  nnplačila   in   posredoval  do-   !
tično prodajo na korist lastnika.                       |
Trgoval bom tudi z vinom r.a debelo,   t
Sprejn.em   zastopstva   trdnih    -   za   !
konkurenco sposobnih       tvrdk in polagam   j
za to kavcijo.                                                          ;
Nadejaje se, da   «e  me  sorojaki do-   !
milijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani   j
Krnest lVfritn,      i
lit; (d.)           v ulici S. Francesco itv. 6.  ;
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srehr, drž. svetjnjo Na Ivovnki razstavi a prvo ceno   -    srebrno svetinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav
joa vindtS-a,
v Pragi na Smihovu
(IVaha-Smichov) Vinohradskii ulice čislo 81«. se juiporoča
k popolnoma uuornomu prirejovanju
sokolskili in   ;> Is kili telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih,
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-
očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje
se pa na mesečno obroke po volji in zmožnosti.
jVavadnc priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice požilja na zahtevo brezplačno iu poštnine prosto.                                                    80,  52-2:ž
Poprave IzvrSuJe po najnižjih cenah.
Qi Tiskarna ustanovljena leta 1883., je ehskrbljena z najmodernejšimi črkami. fQ
»Salonska knjižnica". »SfocansKCi knjižnica".      ^>v.      „<mnjisnica sa mladino".
„SOCA"
„@Kažipoi''.
Goriška Tiskarna
A. GABRŠCEK, zaloga vsakovrstnih izgtrtovljenili tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade,
v Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor n. pr.:
vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in
listovni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in
zasebnike,  raznovrstne vizitniee  s primernimi
zavitki in elegantnimi škatljieami.
Qskovii\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeče fistiGciae ima  tiskarna isaoiovlicnc  t  saloai:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine, itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. moriis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult., Fides matr., Nota pro den. factis (in facendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi, krstni list, poročni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šole so t zalogi tsc tiskovine v slovenskem, hcv. in Ital. jezika, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za soilne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. fifcr» Podružna tiskarna v Pulju -^d
Ql Tiskovine za brv, občine in župne urade v Istri izvršuje po uzorcu v 24 urah <Q
i zalogi „ioriške tiskarne" #. Sabršček so izšle knjige: ,.Materino delo za Boga in domovino", za siovonke pri.
redil Simon Grpgorčie ml. Cona a poštnino <0 kr.
ttZgodoo. šrtiee izpoknežene grofije goriške ingradiške".
Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr. „ Venet- Slovanskih povestij". Črtice iz ruskega, poljskega, slo. vaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmij, cena urni izdaji 30 kr. j&nt. Funfka izbrane pesmi, cona Heni izdaji ao kr. Pagliaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi
Cena vsem snopičem s poštnino 1 jrld. GO kr.
j&nton KlodiČev ,,/ffaterin blagoslov". Cena s po&tn. 18 kr. „Spizoda iz kulturne zgodovine goriške", aii košček zgodovine goriškega e. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušie.  Cona
s poštnino 12 kr. »Slovanska knjižnica". Izhaja vsaki la. dan v mesecu. D<> konca
maja 1898. je izšlo 7-t snopieev. Celoletna naročnina gld. 1*80. ffUnjiŽniett Za mladino". Izšlo je 2i snopičev. — Cena vsakemu
snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. »Salonska knjižnica",  za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1S97.
I. zvezek .O te ženske!* stane broširan gld. 1-10, vezan gld. 1-Gi1. »Gluhonemi   .   Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 35'i
stranij velike osmine. Spisal Anton Rudež.   Znižana cena gld. 1"3'.». »nele noči". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. Židovsko nraVOSIOVje V JalmudU.  Brošuriea. 1 iztis 10 kr., mi)
iztisov 2 gld. 50 kr.
»Slovenci in mednarodni promet".   Spisa' dr. Karoi Peenik,
zdravnik v Aleksandriji. Cena s poštnino 25 kr.
IVnioii             "JliVJT    |
P^ccKO-CiOBfmcKitt CiobApl i
(Ročni Rusko-Slovenski Slovar)      *f
i
1
Trdo vezan gld. 1«90.
^Kratka slovnica ruskega jezika! |
(KpaTKaa rpaMMtiTitKa PyccKaro flaMKa)
i