BptdMoM to abbonameuto postale «
Leto XXII., št. 260
Wpt4VUll(VU- LJUOLHUti f U4.HUJ |CV» OilCS 5*
Telefon k. 51-22 5J-23 M 2" bueratm oddelek. Ltnbliana Puccinijeva ulita J - Telefoc fe. il-25 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Račnm s za Ltubljanskn pokrajino pn poStno-čekovnero zavodu h 17.749. ra ostale kraje (talite Serv.7tr C.onn Con Pn«i Nlr 11111P
LZK1.J LCISiO iA5lt>PS|VO a lelast Ki
Iraliie in inozemstva ima Onipnf Puhhliciri iralian? s A MILANO
Ljubljana, četrtek 12. novembra l9tf-XXI
_Cena cente 88
labafa t lik da« una ponedeljka Naročnina anaia mesečno Ur Mm aa inuieufo pa Lir 22.80.
pa Lir 22m
U red ni I trot fncch»He»a nlka tu*. %
♦rev. 31-22. 91-23. 31-24.
Bol
ičaf«.
CONCESSIONARIA ESCLUSJVA per la pnb> biiciti di provenienza iraliana M aaerai
Unione PobMicirt Ita!iana S. A. MILANO
taSiiansklh in nemških cet
RIM. Istočasno s premikanjem nemških čet »a edinice italijanskih čet davi vkorakale ca ssemije nezasedene Francije. (Štefani.)
fafl ie I nostrl aerosilnranti
Un Incroclatore nemico colato a pkco, un altro danneggiato — Unit& ga giserra e mercanfili eentrate — L'aeroporto dl Algerl brnnbardato
Gravl perdlte nemlche In velivoli
13 Comando Supremn delle Forze Armate eomunlca In data di s < . embre il seguente bollettino di guer?y . .^99:
Sul fronte egizian- o«no continuati i pre-ordinati movimenti delie truppe italiane e germaniche che m favorevoli scontri hanno distrutto una decina di mezzi blindati.
L'aviazione delFAsse ha svolto intensa attivita ed abbatiuto qualtro velivoli bri-tarinicl.
Nel periodo compreso fra i! 5 e il 10 novembre, in base anehe a segnaiazioni tar-divamente pervenute, 1'arma aerea nemiea ha in tot^le perduto in conibattimenti avve-lauti nel oielo doII'Africa settentrionale, 27 apparecchi.
Squadriglie di nostri aerosiluranti hanno condotto rinnovati attacchi contro le for-mazioni navali anglo-americane nelle acque algerinej un incrociatore nemico raggiunto e squarciato da tre siluri rapidamente e co-lato a picco; un altro e stato danneggiato; un piroscafo di 15.000 mila tonnellate, pure coipito, e stato visto sbandare ed e da ri-tenersi affondato.
Numerose aftre unita da guerra e mer-cantiii risultano eentrate dagli aviatori tedeschi che in duelli con la caccia avversa-ria abbattevano un »Hurricane«.
Una nostra formazione ha attaccato e bombardato con grande successo 1'aeroporto
di Algeri sul quale sono divampati vasti incendi.
Nel pomeriggio di ieri un velivolo nemico, raggiunto dal tiro contraereo, si incendiava nel cielo di Augusta e precipitava nel pres-si della penisola di Magnisi; uno dei com-ponenti delVequipaggio ianciatosi eol para-cadute veniva catturato.
Un velivolo nemico tipo »Spitfire« fe stato abbattuto da!Ja nostra caccia ed 6 pre-cipitato in fiamme presso l'isola Sapientsa al sud di Navarrino.
Aerei britannici hanno compiuto la notte seorsa una nnova incursione nella regione periferica di Cagliari, oausando qualche danno e ferendo alcuni civill.

m
B H

sovražna krlžarka potopljena, neka toga poškodovana — Vojna ke edinke pogodene — Alžirsko letališče fesisiterdfrano — IfsiJe §0?ralne letalske Izgube
. y
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 11. novembra 899. vojno poročilo:	,
Na egiptskem bojišču so se nadaljevala po načrtu' premikanja italijanskih in nemških čet, ki so v ugodnih spopadih uničile kakih 10 oklepnih vozi!.
Osno letalstvo se je živahno udejstvo-valo in je sestrelilo 4 britanska letala.
V dobi med 5 in 10. novembrom je sovražno letalstvo, deloma tudi na osnovi kasneje dospelih jpozoril, izgubilo v celoti v letalskih spopadih v zraku nad severno Afriko 27 letal.
Eskadre naših iorpednih letal so ponovno napadale angleško-ameriške formacije v alžirskih vodah. Fn sovražna križarka, ki so jo zadeli in r "H trije torpedi, se je naglo potopila Ne!:- frnga križarka je bila poškodovana; 15,!: ).' tonski parnik, ki je bil prav tako zadet, pa so videli, kJiko se je nagnil, in ga je smatrati za potopljenega.
Neštete nadaljnje bojne in trgovske edini«* so pogodili nemški letalci, ki so v dvobojih s sovražnimi lovci sestrelili eno letalo tipa »Hurricane«.
Naša letalska skupina je napadla in z velikim uspehom bombardirala letališče v Alžiru, na Katerem so izbruhnili obsežni požari.
Včeraj popoldne je protiletalsko topništvo pogodilo nad Augusto sovražno letalo, ki se je vnelo in strmoglavilo v bližini polotoka Magnisi; en član posadke, ki se je vrgel s padalom proti zemlji, je bil zajet.
Naši lovci so sestrelili sovražno letalo ti?a »Spitfire«, ki je strmoglavilo v pla-
menih pri otoku Sapientesa južno od Na-
varrina.
Britanska letala so preteklo noč izvršila nov napad na okoliško področje Cagliarija in pri tem povzročila nekaj škode ter ranila nekaj civi'n;h oseb.
Koncesifcsrselga csovlrasklli sil na egiptstei tati
Berlin, 11. nov. d. Razpravljajoč o razvoju vojaškega položaja na bojišču v zapadnem Egiptu naglašajo v nemških vojaških krogih, da je treba pričakovati, da se bo v kratkem zelo okrepil odpor nemških in italijanskih sil, zlasti sedaj, ko je maršal Rommel potegnil bojno črto tako, da so se znatno skrajšale nemške in itali-
janske oskrbovalne zveze v zaledju, medtem ko so se obenem sovražnikova oskrbovalna pota podaljšala. Vse sile nemškega in italijanskega oklepnega orožja, ki so bile prej razširjene na širokem področju med Tobrukom in samo fronto, so se sedaj lahko koncentrirale ter predstavljajo novo hudo nevarnost za britansko napredovanje.
Buenos Aires, 10. nov. s. Ameriški mornariški minister Knox je izjavil, da zmaga nad Rommlom še ni gotova in da je sovražnik izredno spreten. Obstoji še vedno možnost, da bi Rommel dobil pomoč in da bi se bitka spremenila v dolgotrajno borbo. Zato je bedasto pisati o zmagi, dokler še ni dosežena.
Poročilo Eksc. Galblatlja poveljnikom legli
Rim, 10. nov. s. Davi je šef glavnega stana Milice imel v vseuciliššem mestu poročilo 156 poveljnikom legij na nacionalnem ozemi u ■ .-.p^nč >>} poveljnikov con, poveljnikov protiletalskega topništva Milice, pomorske, vsaučiliške in obmejne Milice, zveznih oficirjev ter višjih oficirjev splošnega poveljstva Zaključne faze njegovega poročila sta se udeležila tudi tajnik Stranke n drf	r-mik <- lotra-njsm ministrstvu. Poveljniki legij, ki so se vsi že borili m od katerih so mnogi tudi ranjeni, so obširno poročali o uspešni organizaciji legionarskih formacij, poudarjajoč, da preveva oborožene Crcie srajce na začetku tretjega desetletja režima bolj ko kdaj prej ona vera, ki jih je zbrala pod liktorskimi znaki v eni sami železni volji do borbe.
General Galbiati, ki je navzočim priporočil, raj povečajo svojo podporo družnam onih tovarišev, ki na vseh bojiščih izkazujejo svojega bojnega duha Milice, je nato obrazložil politično-vojaški položaj in dal smernice za izvedbo prostovoljne uvrstitve mladih sil in nadaljnjo okrepitev legij. Poročilo, ki se je razvijalo v ozračju navdušenega tovarištva, se je zaključilo s soglas-ndim vzklikom legionarske ljubezni: Duce!
Popoldne so se udeleženci podali na Razstavo Revolucije, kjer jih je sprejel podtajnik Stranke Ravasio in kjer so poveljniki Milice s pobožno zbranostjo občudovali spomine na velike žrtve in junaštva, pri katerih so sami sodelovali in ki jih kažejo v isti vdanosti tudi na bojiščih, kjer se bore, da bi ustvarili veliko bodočnost italijanskemu narodu.
itleriev
as Francozom
I vkoraka v nezasedeni de! Francije
Berlin, 11. okt. d. Državni kancelar je izdal danes naslednji proglas:
Francozi! častniki in vojaki francoske oborožene sile! Dne 3. septembra 1.1939 je angleška vlada brez vzroka in brez vsakega povoda napovedala Nemčiji vojno, žal se je takrat tem zasnovalcem vojne posrečilo, da. so pregovorili tudi francosko vlado, da se je priključila tej vojni napovedi Anglije. Za Nemčijo je pomenilo to nerazumljivo izzivanje. Nemška vlada ni od Francije ničesar zahtevala in ni imela nasproti Franciji nobenih zahtev. Nem-Ski narod, ki je moral nastopiti proti Angliji, nI gojil nobenega sovraštva proti Franciji. Zaradi te vojne je prišlo nad neštete rodbine obeh narodov mnogo gorja in nesreče.
Po polomu francosko-angleškega sodelovanja in po porazu angleške vojske pri Dunkerquu je Francija zaprosila za dovolitev premirja. Nemška vlada je pristala nanj, morala pa je skrbeti za to, da bi pozneje ne nastale nove vojne nevarnosti na tem področju.
Nemčija ni imela namena, da bi Francijo ponižala ali uničila ali razdejala njen svetovni imperij, temveč je hotela nasprotno v poznejšem premišljenem miru doseči ozračje medsebojnega sporazuma. Odtlej je Anglija in poslej tudi Amerika skušala nrierom znova dobiti oporo na francoskem ozemlju, da bi lah I'o vojno nadaljevali na tujih tleh. Zadnje dni sta izvedli podoben poskus z roparskim napadom na zapadne In severne afriške dežele, da bi lažje na-da!jevali morebitno prodiranje na francosko ozemlje. V zadnjih 24 urs?h jp bila nemška vlada obveščena, da bi se te operacije imele razširiti tudi z zasedbo Korzike in z napadom na južno francosko obalo.
tega sem se odločil, da sem dal
nemški oboroženi sili povelje za takojšnjo zasedbo nezasedenega dela Francije z istočasnim zagotovilom, da bo nemška oborožena sila vkorakala v te kraje kot prijateljica francoskega naroda. V tem pogledu je dobila nemška vojska vsa potrebna navodila za nadaljnje postopanje v zasedenih krajih. Francoska vlada bo lahko tudi v bodoče opravljala vse svoje zakonite posle, tako da bo francoski narod čim manj čutil obremenitve tega izrednega ukrepa.
Ob koncu poudarja državni kancelar v svojem proglasu, da je prepričan, da bo francoski narod globoko doumel veliki pomen te njegove odločitve in ne bo nikjer oviral težke naloge nemškega vojaka. Prav gotovo pa se bodo marsikje zglasili tudi mnogi Francozi, ki bodo pripravljeni skupno z nemškim vojaštvom nastopiti v skupni obrambi za meje Francije proti zagrizenemu sovražniku, ki je tudi Francoze več kakor 300 let samo ropal in izkoriščal ob vsaki priložnosti.
Nemške čete prekoračile deenarkacijsko črto
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Nemške čete so 11. novembra zgodaj zjutraj z zasedenega francoskega ozemlja prekoračile demarkacijsko črto proti nezasedeni Franciji v obrambo pričakovanega ameriško-britanskega izkrcanja v južni Franciji. Pokreti potekajo po načrtu.
Prekinjeni diplomatski odnosi
Vichy, ]l. nov. s. Objavljajo, da sia vlade republik Haiti in Kube prekinili diplomatske odnose s Francijo.
Vichy, 11. nov. s. Doznava se, da so člani ameriškega veleposlaništva in ameriški novinarji odpotovali v Lurd, kjer bodo počakali na odhod v Pertignan.
Ob rojstnem dnevu Nj. Vel. Kralja in Cesarja
Ljubljana, 11. nov.
Italija praznuje danes rojstni dan Nj. Vel. Kralja in Cesarja. Ta slavnostni dan je našel poglavarja Italije v prvih vrstah sinov Domovine, ki hočejo vestno in hrabro vršiti osnovno dolžnost: služiti z vsemi sredstvi in z vsemi silap mi Domovini v orožju.
Ta dan je združil okoli vzvišene osebe Vladarjeve vsa italijanska srca in vsi italijanski domoljubi gledajo na svojega Vladarja, ld je dajal in daje vedno svetal primer plemenitega domoljubja, junaštva in požrtvovalnosti. Vsa Italija je danes združena s svojim Kraljem v neomajni veri v dokončno zmago pravične stvari. Kralj in Cesar Viktor Emanuel m. je v razdobiu svoje dolge vladavine sodoživljal dvig Italije, sodeloval pri tem velikem poslu in njegova življenjska pot je neprekinjen niz borbe, junaštva in uspehov.
Lik Kralja in Cesarja je italijanskemu narodu že štiri desetletja znak za trajni napredek in neprestani dvig Italije. On verno čuva slavno dediščino in njegova življenjska doba je doba izrednih uspehov na političnem, vojaškem in družbenem polju. Vladarjeva izredna da-lekovidnost je omogočila popoln uspeh velike Revolucije, njegova modrost je omogočila dogodke, ki so iz temelja iz-premenili lice Države.
Z zaupanjem zre ves narod svojega
Seja španske vlaie
Madrid, 11. nov. s španska vlada se je včeraj pod predsedstvom generala Franca sestala na sejo, ki se je končala pozno zvečer. Odobreni so bili številni ukrepi upravnega značaja.
Prediranje na Kavkazu
Berlin, 11. nov. d- Na južnem delu vzhodne fronte se nadaljujejo nemške operacije navzlic neugodnim vremenskim okoliščinam. Na zapadnem Kavkazu so ti oddelki kljub deževju in snežnim metežem v borbi s sovjetskimi četami zaeed!li več novih strateško važnih postojank. Tudi na bojišču ob Tereku se nadaljujejo borbe v snežnem metežu in so nemški oddelki nadalje napredovali ter prizadeli sovražniku hude izgube.
Nadalpji uspešni napadi
Nosilka letal in velika trgovska ladja zadeti z bombami — Izjalovljeni sovjetski protinapadi na vzhodni fronti
Nemška in italijanska lovska letala so v času od 5. do 10. novembra v letalskih bitkah proti močnim letalskim skupinam sestrelila 27 letal.
Nemške in italijanske letalske sile so še nadalje napadale ameriško-britansko iz-krcevalno brodovje ob obali francoske Severne Afrike. Ena nosilka letal in ena velika trgovska ladja sta bili zadeti z bombami. Bojna letala so sestrelila 3 sovražne lovce.
Ponoči 10. novembra so nemški brzi čolni napadli sovražni konvoj ob vzhodni angleški obali in so notopili v srditi borbi s spremljajočimi rušilci 4 sovražne tod je s skupno 11000 tonami. Dve nadaljnji ladji in ena spremljajoča ladja so bile zadete s torpedi. Vsi brzi čolni so se vrnili v svoja oporišča. En brzi čoln, ki je bil poškodovan s torpedom, je bil priveden v nemško oporišč«.
Ob obalah zasedenega zapadnega ozemlja so bili sestreljeni 4 sovražni bombniki.
Na severnem Atlantiku je nemška podmornica zadela s torpedom oklopnico razreda »Queen Elinabeth«. Opažena je bila močna eksplozija*
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na zapadnem Kavkazu ?n ob Tereku je bilo več sovražnikovih napadov odbit;h v ogorčenih borbah. Utrjene sovražne postojanke so bile razbite s topniškim ognjem.
V	Stalingradu živahno udejstvovanje napadalnih oddelkov.
Na fronti ob Donu so rumunske čete odbile sovražnikove napade. Bcjni letalci so z uspehom posegli v borbe na kopnem. Madžarske čete so preprečile sovjetski poskus prekoračenja reke.
V	srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so bile izvedene lastne napadalne operacije in je bilo odbitih nekaj sovražnikovih sunkov. Bojna in strmo-glavna letala so nadaljevala napade proti utrjenim postojankam in železniškim napravam.
Na egiptskem bojišču so nemške in italijanske rete nadaljevale svoje nameravane pokrete, pri čemer je bilo v uspešnih borbah uničenih 12 sovražnih oklopnih vozil. Angleško letalstvo je izgubilo 4 letala.
Vladarja, pripravljen, da premaga vse trpljenje in odbije vse sovražno prizadevanje, naperjeno proti sili Italije. Vladar in njegov vzvišeni Dom, Littorio In Narod tvorijo danes neomajno celoto, ob kateri se mora razbiti vsak sovražni napad. Na današnji dan hite k svojemu Vladarju pobožne misli vseh vojakov % bojne fronte in s fronte dela ter d prisegajo trdno vero, da bo Italija pod praporom Savojske hiše in pod liktorskim znamenjem dosegla neizogibno končno zmago.
Borba za Stafingrad
Berlin, 10. nov. O bitki pri Stalingradu piše danes neki vojni poročevalec agencije D. a. D. naslednje:
Sedaj se še ne more presoditi vsa važnost te bitke, ki je imela toliko tragičnih in dramatičnih preokretov, ld je zahtevala toliko žrtev in toliko smelih podvigov. To je borba, pravi dopisnik, ki zahteva vsak dan najvišjega napora sil, vendar se ne more določiti, koliko dni bo moralo Se preteči pred zasedbo, kajti med obema frontama so Se različne možnosti. V Stalingradu se za zmago ali za poraz ne bojujejo samo nemške in sovjetske čete in ni samo orožje, ki naj odloči usodo bitke. Cim bolj se borba vleče, tem bolj se pojavlja ideološki simbol borbe med narodnim socializmom in boljševizmom.
Odločilni volji napadalcev postavlja nasprotnik takisto odločno voljo do odpora in obrambe. V nekoliko točkah obrežja Volge, ki jih še vedno drže boljševiki, boji nikakor ne ponehavajo. Boljševiki vsako noč prihajajo z nasprotnega brega ter mečejo vedno nove čete v pogubo. Nemška pehota se mora bojevati s peklensko zasedo in zahrbtnostjo. Tako si Nemci niso znali razložiti, kako da v velikih paviljonih tovarne Džerdžinskega še mnogo časa potem. ko je bila osvojena ln očiščena sovražnika, prihajajo na dan zmeraj novi sovražni oddelki, ki so se skrivali v najbolj presenetljivih zakotjih ter vedno znova obnavljali borbo. Naposled je bilo dognano, da so se pod paviljoni raztezali kilometre in kilometre dolgi podzemeljski hodniki, zvezani s sovjetskimi postojankami. Zato je bilo treba borbo prenesti pod zemljo in trajalo je precej časa, preden je bil sovjetski odpor popolnoma ukročen.
Boljševiki se poslužujejo, pravi dopisnik, tudi te zvijače, da se ponoči v majhnih skupinah d"eh do treh oseb pretihotapijo preko nemških črt. Včasih dosegajo te pretihotapljeno sile cele bataljone. Ti vojaki imajo velike vreče, napolnjene z živili in municijo za nekoliko dni. V temni noči se vgnezdijo v granatnih lijakih, v jamah, v kai^alih ter zahrbtno s satansko zlobo napadajo remške oddelke. Pri tem si izmišljajo vedno nove zvijače ter tako silijo nasprotnika k največji pazljivosti. Kdo je še kdaj videl, pravi posebni poročevalec, da se sovražni vojaki skrijejo v dimnike in streljajo skozi luknje, ki so jih izvrtali v opeki. (II Piccolo)
^SERIRAJTE V „JUTRU"!
Francoski odpor v Afriki
Maršal Petain prevzel vrhovno poveljstvo nad francoskimi oboroženimi silami
Rim, 11. nov. s. Maršal Petain je prevzel neposredno poveljstvo nad vojsko, mornarico in letalstvom. Vichyjska vlada je obvestila francosko javnost o tem z naslednjim sporočilom maršala Petaina:
»V odsotnosti admirala Darlana prevzemam od danes naprej vrhovno poveljstvo nad mornarico, vojsko in letalstvom. V trenutku ne moram dati drugega ravodila kakor to: Vsakdo naj izpolnjuje svojo dolžnost, discipliniranost, v redu in miru.«
Francoskim admiralom in generalom, ki so v severni Afriki, je Petain poslalN naslednje poročilo: »Dal sem nalog za odpor proti napadalcu. Ponavljam dani nalog.«
Kakor znano, vodi odpor v Maroku general Nogues po naročilu vlade iz Vichyja. Manj jasen se zdi položaj v Alžiru, kjer se odpor tudi nadaljuje zlasti v področju Orana Kakor znano, sta se Darlan in general Juin napotila v Alžir takoj ob začetku ameriškega podjetja ter sta vodila odpor v tem mestu, ki pa je kmalu nato prenehal Admiral Darlan je sedaj še vedno v Alžiru in angleškoameriška poročila ga hočejo označiti kot »gosta« ameriškega poveljništva in ne kot ujetnika. Razen tega se je zvedelo, da je general Chatel lahko prispel iz Vichyja v Constantine, kjer je prevzel upravno oblast nad Alžirom.
Za oceno položaja je važna okoliščina, da je odpor enot francoskega brodovja, ki je bilo doslej pod oblastjo Darlana, tako v Alžiru kakor v Maroku zelo hud in živahen V resnici je moral tudi general Eisen-hower, poveljnik angleškoameriških izkr-canih sil, z obžalovanjem priznati učinkovitost francoskega odpora ne glede na to, da je v svojih prejšnjih izjavah zaradi gole propagande trdil, da ni naletel nikjer na kak resnejši odpor s strani Francozov.
Pariz, 10. nov. s Poslanik De Brinon, odposlanec francoske vlade v zasedeni Franciji, je sprejel predstavnike francoskega in inozemskega tiska ter priporočal francoskemu prebivalstvu zaupanje in mir. Prevzem vrhovnega poveljstva nad francoskimi oboroženimi silami po maršalu Petainu pomeni združitev vrhovnega poveljstva v eni sami roki in jamstvo za močan odpor Francije proti angloameriškemu pritisku.
Pariz, 10. nov. s. Voditelj francoske ljudska stranke Doriot je poslal maršalu Petainu in predsedniku vlade Lavalu naslednji sklep ljudske stranke:
V	imenu deset tisočev pariških manifo-stantov in 7200 zastopnikov kongresa ljudske stranke zahtevamo od vlade: 1. takojšnjo objavo vojne Angliji in Ameriki, 2. predlagamo, naj se vsem zainteresiranim evropskim država sklenitev imperijalnega pakta za obrambo in zopetno osvojitev Afrike, 3. pristop k protikomunističnemu paktu, 4. ustanovitev zbora francoskih prostovoljcev.
Zmotni anglosaški računi
Berlin, 11. nov. V Berlinu ne izdajajo nobene tajnosti o morebitnih reakcijah prestolnic osi in Vichvja na ameriška izkrcanja v severni Afriki in se omejujejo le na ugotovitey. da s© se Anglosasi v svojih računih zmotili, predvsem že zato, ker so mislili, da bodo lahko operirali izven ak-c jsikega radija oboroženih sil osi, medtem ko so jih dejansko napadi!e podmornice in letala italijansko-nemškega letalstva, pa tudi zato. ker so mislili, da jih bodo Francozi siprejeK z odprtimi rokam, medtem ko' so se na mnogih, čeprav ne v vseh odsekih uprli.
V	političnem pogledu pa je vredno zabeležiti, da boljševiki ne kažejo zaradi izkrcanja niikakega navdušenja, saj odkrito izjavljajo. da ne žele takšnega »drugega bojišča«. Včeraj se je nadalje zvedelo, da je Stalin vedel za bližnjo anglešk»-ameriško aikcijo že pred tednom dni in da je prav zato v svojem govoru 24 ur pred začetkom operacij izjavil, da ne bi mogel smatrati za drugo bojišče ofenzive proti osi izven evrvpskega kontinenta, s čimer je že v naprej izrazil sivoje nezadovoljstvo za surogat, ki sta mu ga ponudita Churchilli in Roosevelt. (Le Ultime Notizie.)
Mogoče pa sii je besni ameriški napad razložiti takole: Ker so Zedinjene države izgubile v vzhodni Azijii in na južnozapadnem Pacifiku ogromne vire, ki so tvorili osnovo gospodarsko-industriijske proizvodnje se je Roosevelt hotel okoristiti na stroške Angležev in Francozov, ko jc odposlali svoje armade za osvojitev črnega kontinenta. Ni torej izključeno, da se bodo nekega dne tudi sami Angleži kesaili. da so Američanom odprli afriška vrata. Gotovo je vsekakor, da bo ta nova angleška vele-izdaja Evrope imela hude posledice samo za Angleže. Evropske trdnjave ne bo mogoče nikdar napasti. Tudi to je namreč gotovo, kakor je ponovno poudarili Hitler. (I! Piccolo.)
Da se v Anglaiji tudi v vrhovih že zavedajo ameriških spletk za postopno likvidacijo britanskega imperija, je v ostalem najbolj zgovorno potrdili Churchilli sam ki je v svojem govoru v spodnjem domu, kakor poroča agencija Štefani, izjavil dobesedno: »Mi imamo vse namene, da obdržimo, kar je naše. Nisem postal prvi minister kralja zato da bi prisostvoval likvidaciji britanskega imperija« — Tako je moral Churchilli končno vsaj posredno priznati, kar se v anglosaški javnosti že dolgo govori, da je namreč Velika Britanija prišla v položaj, ko se sikuša rešiti s tem, da se na milost in nemilost predaja svoji »zaveznici« Ameriki. Roosevelt pa je že neštetokrat pokazal da je dovolj ciničen, da sa tega vsestransko posluži in da pripravi Angležem na j n e prijet n e j ša razočaranja, zaradi katerih sedaj tudi že Churchilla glava boli.
Kako je bil izvršen napad na ameriški konvoj
Berlin, 10. nov. & Nocojšnja izdaja »Nachtausgabe« objavlja poročilo o prvem napadu, ki so ga nemški strmoglava pod-vzeli s siicilskih letališč na veliki ameriški konvoj, ki je plul proti Alžiru. Med drugim pravi poročevalec, da so 'letalske eska-dre ostale v zraku nad 7 ur. Ko so preletele veliko pot čez Sredozemsko morje v vašim 3 do 4 tisoč pietrov, so na neki točki zapazile goste oblaike in s* se takoi v trmoglavem poletu spustile na.3 v*vr»-?ni konvoj. Ta je takoj odgovorni s silovitim protiletalskim ognjem. Naloga nemških str-moglavcev je bila izredno težavna, vendar
so jo izvršili do konca, ne da bi potrpela kaiko izgubo. Med spopadom je bilo nekaj angleških in ameriških Ladij potopljenih, druge so bile hudo poškodovane, dočim so se nemška letala vsa nedotaknjena vrnila na svoje izhodišče. Isti poročevalec javlja, da je bili napad nemških letal popoldne in se je začel pred alžirsko obalo takoj po 6. uri. Sovražni konvoj nu mogel nikogar presenetiti, kajti od njegovega odhoda iz Gibraltarja so letaske in pomorske sriile osi nadzorovale in opazovale vsak njegov gibljaj.
Berlin, 11. nov. d. K uspešni borbi nemških podmornic s sovražnikovim konvojem, ki je prevažaj aunerišk o britanske čete v severno Afriko, opozarjajo «a pristojnem nemškem vojaškem mestu, da je nemškim podmornicam, čeprav je bila njihova brzina manjša kakor sovražnikovih transportnih ladij, vendarle uspelo prestreči sovražno brodovje ter potopiti veliko 14.000 tonsko Ladjo za transport vojaštva ter neko korveto. Kakor je bilo že javi jen o v včerajšnjem nemškem vojnem poročita, je bila ob tej priliki od dveh torpedov hudo zadeta tudi neka druga transportna ladja s 18.000 tonami, ki je bila po vsej verjetnosti predelana za transportirainje vojaštva. Kasneje ponoči so nemške podmornice tor-pedirale še dve nadaljnji vojni ladji, katerih velikosti ni bilo mogoče točno ugotoviti Pri potopitvi velikega 14.000 tonskega transportnega pairnika je bilo vsekakor zelo mnogo človeških žrtev, ker se je parnik potopili že nekaj minut po torpednih zadetkih. Sovražnikove izgube so morale biti tem večje, ker je biila v trenutku potopitve ogromna večina ameriških vojakov poid krovom, kjer je poiskala zavetja pred napada nemških strmoglavnih bombnikov. Konvoj spremiljajoče ladje so lahko rešile le majhen del moštva, ki se je prevažalo na transportnem pa miku. V pristojnih nemških vojaški!} krogih še pripominjajo, da se napadi na sovražnikovo ladjevje, ki plove s četamii in materialom proti severni Afriki, vztrajno nadaljujejo.
Angleška podrejenost Severni Ameriki
Berlin, 11. nov. s. Churchillov govor na banketu pri londonskem županu nekateri današnji dnevniki na kratko komentirajo in poudarjajo predvsem čudno izjavo an-
gleškega premlerja, ki Je samega sebe označil za »najaktivnejšega in najbolj boreče-ga se Rooseveltovega zastopnika«. Nemški listi opozarjajo, da ta nedvoumna Chur-chillova trditev v celoti potrjuje tezo, ki so jo v državah osi vedno zastopali, da je namreč dejansko samo uradni likvidator britanskega imperija v korist Zedinjenih držav.
»Vdlkischer Beobachter« omenja, da je angleški premier s to svojo izpovedjo dokončno pred vsem svetom ugotovil svojo odvisnost od Severne Amerike. Churchill, piše »Borsenzeitung«, se je skušal opravičiti pred britanskim narodom, ki z največjo zaskrbljenostjo zasleduje razvoj dogodkov, toda ta opravičila so dosegla nasproten učinek, da so namreč dala razumeti, kako obupen in brezizhoden je suženjski položaj angleškega prvega ministra nasproti Severni Ameriki. Dovolj je, ako pomislimo na atlantska oporišča, ki jih je Anglija prepustila Zedinjenim državam, dovolj je, ako pomislimo na Kanado in Avstralijo, na Indijo in sedaj tudi na severnoameriški vdor na Srednji vzhod. Ako o vsem tem razmišljamo, zaključuje nemški list, in upoštevamo nadalje izgubo najbolj cvetočih angleških svetovnih tržišč, katerih izkoriščanje je sedaj prevzela Amerika, bomo pač lahko razumeli dejstvo, da je Winston Churchill tipična osebnost ban-krotskega likvidatorja velikega premoženja, ki bo spremenilo gospodarje.
Sodelovanje Danske z Nemčijo
Kodanj, 11. nov. s. Novi šef danske vlade Scavenius je snoči podal važno izjavo, v kateri je med drugim dejal, da hoče nova vlada poglobiti sodelovanje z Nemčijo. Potem, ko je omenil velik načrt o notranji gospodarski in finančni obnovi, je potrdil voljo po poglobitvi dobrih odnosov z Nemčijo, kar je spričo sedanjih medsebojnih stikov, ki so najboljši, tem lažje. Sklicujoč se na izjavo iz avgusta 1 1941, s katero je Danska pristopila k protikomunističnemu paktu, bo po zatrjevanju Scaveniusa naloga nove vlade, da ^e bori proti mednarodnemu komunizmu in da z vso odločnostjo prepreči vsakršen poskus sabotaže.
Aretacija židovskih
tihotapcev na Finskem
Helsinki, 8. nov. s. Sodišču je bila izročena nova židovska tolpa Gre za tihotapce, ki so prodali nad 20.000 litrov bencina za naravnost astronomske cene v pokrajini Uudenma. Glavnih krivcev je 10.
Delavnost Dopolavora v Italiji
Italijansko-nemško sodelovanje in Dopolavoro. Ob proslavi 20-letnice Pohoda na Rim je posetilo prestolnico nemško odposlanstvo, ki ga je določil Hitler, da se udeleži slovesnosti. Med drugim so voditelji nemške Delovne fronte z dr. Levem na čelu obiskali tudi narodne predstavnike O. N. D. in se z njimi sporazumeli, kako bosta v bodoče sodelovali veliki dopolavoristični ustanovi Italije in Nemčije. Predsednik Dopolavora Nac. svetnik Gusatti Bonsembiante se je v prisotnosti generalnega tajnika Avv. Ortalli-ja dalje časa prisrčno in tovariško razgo-varjal s predstavniki nemške ustanove »Kraft durch Freude«. Sodelovanje bo kljub vojni na vseh poljih ojačeno. Prav tako se bodo tudi nadalje prirejala »izme-njalna potovanja«. Podrobnosti za uresničenje tega sodelovanja med O. N. D. in »Kraft durch Freude« bodo proučene v kratkem.
Dopolavoro v 20-tem letu fašistične dobe. Ob koncu 20. leta fašistične dobe je štela ustanova Dopolavoro v Italiji 4 milijone 612.294 članov. Vseh Dopolavorov je bilo 23.362, med njimi: 6409 občinskih; 834 okrajn;h; 7598 oddelkovnih; 3811 gospodarskih; 160 mešanih gospodarskih: 160 raznih zvez; 1182 razrednih; 2826 raznih; 111 za Oboroženo silo; 161 železničarskih; 76 poštnih in 34 Dopolavorov državnih monopolov. Ko je bil 1. 1926. — IV. Dopolavoro ustanovljen, je štel 280.584 članov in okrog 1000 ustanov, med njimi 300 občinskih.
pokrajinski Dopolavoro v Varese v pogledu članstva na prvem mestu. Pokrajina Varese se ponaša, da ima največ prebivalcev včlanjenih v Dopolavoru. Po najnovejših podatkih ima člansko izkaznico 103.676 ljudi izmed 395.896 prebivalcev, kolikor jih šteje pokrajina ali 26.187%. Na drugem mestu je v tem pogledu pokrajina Milano s 24.807%. Sledijo naslednje pokrajine: Genova 18.235%. Rim 17.274, Trieste 17.507, Livorno 16.834, Ao-sta 15.847, Grosseto 15.782, La Spezia 15 675 odstotkov celotnega prebivalstva. Porast članstva je znaten v vseh pokrajinah.
Na športnem polju. Zadnje dni oktobra so bile v Rimu na stadionu Guvernator-skega Dopolavora prirejene kegljaške in druge tekme. Zmagala sta Dopolavoro Ma-gona d' Italia k Piomb'na (pokrajina Livorno) in Dopolavoro Cogne d'Aosta. Veliko športno prireditev je predsedništvo ustanove priredilo v spomin padlih junaških sodelavcev Josipa Vitalinija-Sacco-nija in Enza Fusca. Tekmovanje se je udeležilo skupno nad 58.000 dopolavoristov. Zmagovalci so prejeli nagrade iz rok Eksc. Tajnika stranke in predsednika O. D. D.
Da bo zemlja koristno uporabljena. Ministrski svet je na predlog ministra Tajnika Stranke razpravljal o možnosti povečanja prizadevanj za obdelavo zemlje med vojno. Pri tem je prejel Dopolavoro zasluženo priznanje za uspehe, ki jih je žel v tem pogledu. Ustanova je po ustanovitvi pričela organizirati tako zvane »delavske vrtove« in je med znanimi sankcijami svoje prizadevanje povečala. Najprej je bilo po vsej državi 31.161 »delavskih vrtov«, kakor so se v začetku imenovali, ki so obsegali 1.553.203 kv. metrov; 1. 1936 pa že 53.112 »vojnih vrtov« z 2.283.816 kv. metrov; 1. 1937. 70.410 s 3.088.747; 1. 1938. 76.167 s 3.314.264; leta 1939. 85.113 s 3.964.272; 1. 1940. 87.150 s 5.650.000; 1. 1941. 161.220 z 11.980.000 in v prvih 5 mesecih 1942. pa kar 265.080 »vojnih vrtov« s površino 36.269.000 kv. m. Tretjina površine odpade na želoeničarski Dopolavoro. Ministrski svet je dal Dopolavoru pravico, da sme. obdelati vso še neizrabljeno zemljo v občinah, ki štejejo manj ko 100.000 preb. (teh je 26), in nadzorstvo nad obdelovanjem vseh obstoječih vojnih vrtov. Prav tako bo določeno, kako najbolje izkoristiti pridelke. Ni dvoma, da bodo Pokrajinski Dopolavoro
odslej v še večjem obsegu vršili svoje poslanstvo.
Delo na polju avtarkije. Poleg drugega pospešuje ustanova rejo domačih živali in sviloprejk. sodeluje z oblastmi za propagando poljedelstva sploh, pri zbiranju kovinskih in drugih predmetov, borbi proti zapravljivosti ter tečajih za domače gospodarstvo. Tudi na tem polju je bilo udejstvovanje ustanove poživljeno v času sankcij, 24. maja 1937. pa je postala »pomožni organ« poljedelskega ministrstva. Tudi tu je napredek presenetljiv. L. 1935 je bilo 72 kurnikov in 1592 zajčjih hlevov; 1. 1936. 89 kurnikov, 2367 zajčjih hlevov; 1. 1941. 2623 kurnikov, 9112 zajčjih hlevov, v prvih 5 mesecih t. 1. pa 3566 ^urnikov in 11.287 zajčjih hlevov.
Praznik grozdja. Tudi letos je bil v vseh mestih Italije prirejen »Praznik grozdja«, po številu že 13., ki je potekel v duhu vojne in bratstva do tovarišev v sivo-zelenem. Organizacijo tega praznika, ki ima izrazito ljudski značaj, je letos izvedlo kmetijsko ministrstvo s sodelovanjem Vinogradniške gospodarske zvjeze in O. N. D. Vse pokrajinske in druge ustanove so v krajih, kjer zadostno uspeva trta, organizirale prodajalne, razstave, izdelavo umetniških okraskov in zanimivih okrasov trgovinskih izložb. Prodajalci grozdja so tekmovali med seboj, kdo ga bo imel več, boljše kakovosti in čim več vrst. Mnogo stotov grozdja pa so marljive dopolavoristinje razdelile v zajetne posode, ki so jih pokrajinske ustanove odposlale ranjenim vojakom in vojakom na postojankah. Razdeljevanje je še bolj poglobilo bratstvo duha. Da bi se ta akcija še povečala, so mnoge uprave, gospodarstva, zveze in zasebniki darovali znatne vsote denarja ustanovam O. N. D., ki so vsa darila namenile tovarišem pod orožjem. Ob tej priliki so voditelji Dopolavorov priredili tudi mnogo umetnostnih predstav za vojaštvo. Za prizadevanje so mnogi Dopolavori prejeli navdušene zahvale s strani hvaležnih pripadnikov Oborožene sile, kar zgovorno priča o njihovi ljubezni do domovine in veri v jutrišnjo zmago.
Za libijske čete. Nedavno je Dopolavoro v Tripolisu v kinu »Liktorska hiša« predvajal nekatere izredno zanimive do-kumentarične filme za pripadnike Oborožene sile. Predstavi so prisostvovali general poveljnik z višjimi častniki, Zvezni podtajnik, Pokrajinski tajnik Dopolavora in nacijonalni ter libijski vojaki tripolij-ske posadke, ki so do poslednjega kotička napolnili prostorno gledališče. Predvajali so filme: Anglija proti Evropi, Mohame-danstvo. Angleško izkrcanje v Dieppu in žurnal L. U. C. E. o Ducejevem posetu na marmariški fronti. Največje navdušenje je povzročil zadnji film. Libijski vojaki so med predstavo mnogokrat vzklikali Duceju.
Bliskoviti pregled. V Savoni je Pokrajinski Dopolavoro priredil predstavo za vojake, ki ji je prisostvoval Zvezni Tajnik; v bolnišnici »Sv. Krona« v Pietro Ligure pa vokalni koncert, ki so ga izvajali odlični umetniki. — V Gorizii je Pokrajinski Dopolavoro priredil glasbeno predstavo za vojaštvo in vrsto predstav za vojne ranjence in vojake, ki se zdravijo v mestnih bolnišnicah. — Triestinski Dopolavoro je v gledališču Politeama Ros-setti priredil veliko umetnostno predstavo in obdaroval nad 7000 vojakov z grozdjem. 1. t. m. pa se je začel dopolavoristični nogometni turnir. Istega dne je bila prirejena zanimiva tekma »hoje v hrib«. V bližnji prihodnosti pa bodo prirejeni začasni tečaji za kmete, kjer jim bo na razpolago vsestranski strokovni pouk. — Pokrajinski Dopolavoro v Vero-ni bo kakor že lani poslal tovarišem pod orožjem slike svojcev. — 15. t m. bo Pokrajinski Dopolavoro v Foggii priredil umetnostno razstavo, ki bo obsegala slike, risbe, kipe in drugo plastiko, obrtniške izdelke in razna ženska ročna dela.
Gospodarstvo
Novi seznani! točk za oblačilne predmete
V. Konfekcionirano hišno perilo in predmeti za opremo
za postelje
StevUo točk (z rimskimi itev.) za vsak predmet ali za poto-
1.	O d e j a
vanje:
a)	za otročke postelje (do 90X120 cm) 20
b)	za eno osebo (do 180 X 220 cm) . . 40
c)	za več kakor eno osebo.....
2.	Podloge za likanje lz mehkega blaga (do največ 120X150 cm) .... 20
3.	Posteljna pregrinjala:
a)	za otroške postelje (do 110X130 cm) 12
b)	za eno osebo (do 190X230 cm) . . 27
c)	za več kakor eno osebo.....44
4.	Pretite odeje, vatirane odeje, žlm-nlce ln blazine: Število točk se računa po uporabljenih metrih zadevnih tkanin.
5.	R j n h e:
a)	za otroške postelje (do 110X150 cm) 10
b)	za eno osebo (do 150X290 cm) . . 24
c)	za več kakor eno osebo ..... 33
6.	Prevleke za blazine . . . . 8
7.	Prti:
a)	za čaj (do 115X115 cm) .....30
b)	za 6 oseb (do 150X150 cm) .... 45
c)	za 12 oseb (do 150 X 250 cm) .... 77
d)	nad 150 X 250 do 200 X 300 cm ... 90
8.	Prtiči (servlete) ln namizni prtlčkl:
a)	do 30X30 cm ali v premeru do 30 cm 3
b)	nad 30X30 cm do 60 X 60 cm aU v premeru nad 30 do 60 cm ...... 7
9.	Brisače:
a)	frotirke za 1 kvadr. meter .... 12
b)	ostale brisače za 1 kvadr. meter . . 10
10.	Kuhinjske brisače:
a)	do 60 X 60 cm.............4
b)	nad 60 X 60 do 70 X 90 cm..... 6
11.	Z a g r i n j a 1 a, zavese in blazine: število tttfk se računa po uporabljenih metrih zadevnih tkanin.
"VI. Tkanine in preproge; prejice
A. TKANINE Skupna pripomba za kategorijo tkanin. Teža, ki Jo Je vzeti za osnovo opredelitvi tipiziranih tkanin. Je povpreček najnižjega ln najvišjega števUa. med katerima se utegne gibati teža tkanine, kakor Je določena za vsako tkanino v tabeli o tipiziranih tekstilnih izdeiitlh.
Število točk za vsak meter (odrezkl z arabskimi štev.)
1. Tkanine (izvzemši tkanine za podlogo, hišno perilo ln opremo) za vsak meter:
a)	do 60 g teže po tekočem metru . . 3
b)	od 61 do 100 g teže po tekoč, metru 4
c)	od 101 do 150 g teže po tekoč, metru
d)	od 151 do 200 g teže po tekoč, metru
e)	od 201 do 250 g teže po tekoč, metru
f)	od 251 do 300 g teže po tekoč, metru
g)	od 301 do 400 g teže po tekoč, metru
h)	od 401 do 600 g teže po tekoč, metru 1) nad 600 g teže po tekočem metru . . Pripomba. Tipizirane tkanine za lutke
in za delovna oblačila kat. D št. 3, 69
ln 157 za vsak meter....... 4
2 Podloge (Jadrovina, salja, saljeta, kroazč, podloga za rokave, klot ln saten)
za vsak meter .......... 3
(odrezkl z rimskimi štev.) 3. Tkanine za hišno perilo za vsak meter:
A.	zaprte:
a)	do 200 g teže po tekočem metru
b)	od 201 do 300 g teže po tek. metru
c)	nad 300 g teže po tekočem metru
B.	ostale tkanine za hišno
perilo:
a)	do 200 g teže po tekočem metru .
b)	od 201 do 300 g teže po tek. metru
c)	od 301 do 400 g teže po tek. metru
d)	od 401 do 500 g teže po tek. metru
e)	nad 500 g teže po tekočem metru . Pripomba. V postavki »tkanine za hišno
perilo« Je obsežen tudi madapolam, če Je več kakor 90 cm širok. 4 Tkanine za opremo (lampasl, da-masti, gobelini, brokati, platno olona za zavese, tkanine ln mreže za zavese) za vsak meter:
a)	do 200 g teže po tekočem metru . .
b)	od 201 do 500 g teže po tek. metru
c)	nad 500 g teže po tekočem metru . . Pripomba. Pod tkaninami za opremo Je
razumeti tudi baržune, težke nad 500 gramov po tekočem metru in atlase, težke nad 250 g po tekočem metru.
5.	Preproge in tekači za vsak kvadratni meter , . ».........
6.	Namizne preproge ln gobelini za vsak kvadratni meter......
9 11 13 17 22 26
12
25 30
6 8 10 12
3 6 12
6
10
B. PREJICE
(odrezkl z abecednimi črkami) 1. Prejica za Šivanj« ln za vezenje za vsakih 100 m.......... 1
2.
3.
Prejica za krpanje in za spenjanje za vsakih 5 g........ 1
(odrezkl z arabskimi številkami) Trgovska prejica za nadrobno prodajo (za pletenje ln kvačkanje) za vsakih 100 g ........... *
VII. Obutev
Število točk (z arabskimi štev.) za vsak par gornjimi deli lz kože ali tka-podplatl lz usnja (stare za-
80
65 30 20
65 25 5
30 20 5
1.	C e v 1 j i z
nlne ln
loge:
a)	za moške ...........
b)	za ženske ....«..«••.
c)	za dečke ln deklice .......
d)	za otroke ...........
Za sandale se število navedenih točk
zniža za 10, če gre za sandale za moške in za ženske, odnosno za 5, če gre za sandale za dečke in deklice all za otroke.
2.	Tipizirani čevlji (stari in novi
tipi) z gornjimi deli iz kože ln s podplati iz nadomestkov za usnje, iz gume ali regenerlrane gume:
a)	za moške ali ženske .......
b)	za dečke ln deklice.......
c)	za otroke ...........
3.	Tipizirani čevlji (stari ln novi
tipi) z gornjimi deli iz kože in s podplati iz lesa (togimi all upogljivimi) all lz druge tvarlne nego lz usnja, nadomestkov za usnje, gume all regenerlrane gume:
a)	za moške ali ženske ..«••••
b)	za dečke ln deklice .......
c)	za otroke............
4.	Tipizirani čevlji (stari in novi
tipi) z gornjimi deli iz tkanine (tudi vnanje gumirani) all lz druge tvarlne nego lz kože ln s podplati lz nadomestkov za usnje, lz gume all lz regenerlrane gume:
a)	za moške all ženske.........
b)	za dečke ln deklice.......20
c)	za otroke ........... 5
Pripomba, število točk za telovadne čevlje iz črk a) ln b), prt katerih so podplati iz regenerlrane gume pričvr-ščenl z vulkanlzacijo, se znižoje za
20 oziroma 10.
5.	Tipizirani čevlji (stari in novi
tipi) z gornjimi deli lz tkanine ln podplati lz lesa (togimi all upogljivimi) all lz druge tvarlne nego lz usnja, nadomestkov za usnje, gume ali regenerlrane gume:
a)	za moške all ženske.......10
b)	za dečke ln deklice.......brez
c)	za otroke ...........brez
6.	Čevlji z gornjimi deli ln podplati is
gume all lz regenerlrane rume:
a)	za moške all ženske .......
b)	za dečke ln deklice.......
c)	za otroke •••••••••••
7.	čevlji z gornjimi deli lz druge tvarlne nego iz kože ln tkanine ln s podplati lz druge tvarlne nego 1* usnja, nadomestkov za usnje, gume ln regenerlrane gume (čevlji, pleteni ls slame, motvoza itd.) ..............
8.	Gotenice lz usnja (stare zaloge)
9.	Domači čevlji (copate), pri katerih
je za gornje dele all podplate uporab, ljena koža ali usnje (stan zaloge): i) za moške all tonske ....... 20
30
20 10 5
brez 40
b)	za dečke ln deklice.......J*
c)	za otroke ...........
10.	Domači čevlji (oopate), pri kate-
rih so za podplate uporabljeni nadomestki za usnje all regenerir. guma:
a)	za moške all ženske.......1®
b)	za dečke m deklice ali za otroke . 5
11.	Domači čevlji (copate) z gornjimi deli in podplati iz drage tvarlne nego iz kože, nadomestkov za usnje in regenerlrane gume ..........brez
12.	C o k I j e (brez polovičnih podplatov,
vložkov ln podplatnikov):
a)	s polovičnimi gornjimi deli lz kože 10
b)	za ostale coklje ........brez
Pripomba. V postavko 12 b) spadajo cok-
ije popolnoma iz lesa, coklje z lesenimi podplati ln s polovičnimi gornjimi deli iz tkanine all druge tvarlne nego lz kože, pribitimi neposredno na podplate, in coklje s podplati lz lesa in z dvema trnkoma iz tkanine all iz druge tvarlne nego lz kof^, pribitima z vidnimi žebljički, da se oprimejo čez nart in peto.
13.	Ortopedični čevlji za pohab-
ljence lz kože s podplatom lz usnja:
a)	za moške ali za ženske ...... 40
b)	za dečke in deklice ....... 15
c)	za otroke ................10
*
Pripomba. Za določitev točk je s čevlji za otroke ter za dečke in dekUce treba razumeti
čevlje naslednjih velikosti:
1)	otroci od 1. do dovršenega 4. leta: velikost do vštete št. 28 (za čevlje za otroke do enega leta — s čimer so mišljeni čevlji dolžine do 13 cm — točke niso potrebne);
2)	dečki od 5. do dovršenega 14. leta: veliko«* do št. 39;
3)	deklice od 5. do dovršenega 14. leta: velikost do št. 35.
če mora nositi otrok čevlje z višjo Številko od št. 28 ln deček all deklica čevlje z višjo številko od št. 39 oz. St. 35. Jim mora trgovec kljub temu dati čevlje te višje številke, odvzeti pa točke, ki so določene za čevlje za otroke, za dečke ln za deklice. Trgovcu pa mora kupec dati pismeno izjavo.
VIII. Kovčegi in torbe iz usnja ali kože
število točk (z rimskimi štev.) za vsak komad kože all usnja:
11
22 33 100
10
1.	Ročni kovčegi lz
a)	dolgi do 70 cm.........
b)	od 71 do 90 cm.........
c)	nad 90 cm...........
2.	Veliki kovčegi iz usnja . . .
3.	Škatle za klobuke, torbe za potovanja, torbe za toaletne predmete, aktovke, torbe in
torbice za dame iz usnja all kože *
TABELA B
Izdelki, ki niso vezani na izkaznice
M a š n i plašči, perilo in paramentl za
cerkvene obrede. Oblačila (izdelana) za novorojenčke, čepice ln podbradnlkl za otroke. Žalni narokavniki ln trakovi. Čipke, tuli in vezenine.
Na roko vezene tkanine, če Je vezena
več ko polovica njih površine. Higienski servijeti do največje mere
60X60 cm. Modrci in stezniki.
N e d r c i, intimni pasovi in pasovi kakršne koli vrste.
Naramnice, podveze za nogavice, nogavice
za krčne žile, kolenke ln potnice. Pozamenterije.
Trakovi in trakcl v širini pod 20 cm.
Ščitniki za nogavice.
Aseptične obveze ln gaze za zdravilne
namene.
Dežniki ln njihove prevleke. Predmeti drobne galanterije, tkani, pleteni all zaviti, za okras oblek all opreme, širši ko 5 cm. Zastavice, zastave, distinkclje. Gumirane tkanine za zdravstvene
namene in Izdelki iz njih. Umivalniki in kadi iz gumirane tkanine. Specialne gumirane tkanine za tl-
pografične ln litografične stroje. Platno za zaobalo.
Platno za tehnično rabo (povoSčeno platno, gumlrano platno, platno za Jadra, za precejalne stroje itd.). Tkanine in izdelki iz slame, papirja, stekla in iz oblanja. Imitacije pergamenta in kož za
t o r b a r s t v o. Športni predmeti iz tekstilne t ▼ a-
rine (razen oblačilnih predmetov). Rabljeni oblačilni predmeti, ako jih prodajajo tvrdke. ki imajo od oblastva za javno varnost dovolilo za tako trgovino.
Gospodarske vesti
— Kompenzacija za italijanske dobave živil v Nemčijo. Te dni so bili v Monako-vem razgovori med predstavniki Italije in Nemčije zaradi določitve medsebojnih dobav živil. V kompenzacijo za italijanske dobave sočivja in drugih živil je Nemčija pristala na znatnejši kontingent za dobavo krompirja v Italijo. Pretežni del te dobave je že v teku, zato bo prišlo do razdelitve tega krompirja italijanskemu prebivalstvu že v decembru, torej prej, kakor je bilo prvotno predvideno.
= Ukrepi za stabilizacijo gospodarskih razmer v Grčiji. Nedavno smo poročali, da sta prispela v Atene pooblaščenca italijanske in nemške vlade za ureditev grških gospodarskih in finančnih razmer, in sicer poslanik d' Agostino in poslanik dr. ing. Neobacher. V Atenah s^l bila sprejeta s zadoščenjem, saj je grška vlada rama izr razila željo, da bi pri urejevanju gospodarskih razmer pomagali italijanski in nemški strokovnjaki. To željo je grški minister za proizvolnjo dr. Gotzamanis v spremstvu generalnega tajnika kmetijskega ministrstva Patitse v imenu grškega predse!nika vlade ob priliki obiska v Rimu in Berlinu osebno izrazil vladama obeh osnih držav. Oba pooblaščenca sta z razmeroma majhnim štabom sodelavcev že pričela z delom in proučujeta sedaj predvsem možnosti za samooskrbo Grčije, kakor tudi vprašanje izmenjave dobrin z inozemstvom. Kakor je znano, sta Italija in Nemčija poslali v Grčijo že ponovno večje količine živil, pa tudi potrošnih dobrin (tekstilnega blaga in zdravil) ter semen.
= Dopusti italijanskih delavcev v Nemčiji. V nemškem uradnem listu za delo je bila te dni objavljena posebna naredba • predpisi o potovanju italijanskih> v Nemčiji zaposlenih delavcev na dopust v Italijo. Takim delavcem bodo nemški delovni uradi izlajali izkaznice za potovanje v Italijo, in sicer le na podlagi izkazila, ki ga bodo predložili od pristojne italijanska delegacije; ta pa bo izdajala taka izkazila v upoštevanja vrednih in nujnih primerili. Delavci, ki potujejo na dopust v Italijo, ne bodo več potovali s posebn jn-' vlaki, temveč z rednimi vlaki.
V Stalingradu
Lani. pravi poročevalec Herbert Rauch-haurt v svojem poročilu za vodilni nemški dnevnik, nas je prvi sneg presenetil dne 7. oktobra, ko smo vzhodno od Poltave stremeli proti končnim ciljem lanskega leta, proti Harkovu in Doncu Toda takrat so bili prvi jeserski tedni z dežjem in ola-tom pa s trudapolnimi pohodi na obupnih cestah že za nami. Letos je minil september s toplimi sončnimi dnevi. Prišel je oktober in vedno se je še uveljavljalo pozno poletje, najsi so bile noči hladne in se je nad stepo pri Stalingradu bočilo zve-zcjrato nebo vse bolj jasno in čisto kakor smo ga kdaikoli videli v domovi'
Nemška fronta v Stalingradu je pa tiste dni začasno počivala Zato je bilo v njenem zaledju t^m živahnejše. Podnevi in ponoči se je razvijal promet po 'izvoženih prašnih cestah. Divizije je bilo treba pre-grupirati in jih nanovo pomakniti v fronto. Zgoščeno je nastcpalo težko orožje. Za gričevjem na zapadnem mestnem robu je tisočero utripalo tisto mrzlično življenje, ki je vedno predigra mogočnih uničevalnih bitk nemškega orožja.
Čez noč je minilo poletje ,
12. oktobra pa je nenadno zavel vzhod-nik iz bližnjih azijskih step sem čez Volgo. Silovito je besnel peščeni vihar nad stepo, da je tu in tam jemal vid in nisi ničesar razločil na nekaj metrov. Ponoči se je vlil dež in je v kratkih minutah spremeni! ceste v blato, po katerem so morale naslednji dan kolone trudapolno utirati pot poslednjih k lometrov do svojih postojank. Ko je potem v jutru 14. oktobra več kakor 200 nemških topov in nešteto bomb začelo s; pati uničevanje nad še nezasedena sever-ra industrijska predmestja in ko so nemški pešald, oklopr/k in oklooniški grena-dirji nastopili k napadu na tovarno traktorjev »Džerdžinski«, so bili čez noč zabrisani vsi sledovi poznega poletja. Mrzle je vel zapadnik, raztrgani oblaki so dirjali nad stapo, prahu ni bilo več. končano je bilo babje leto. Piesenečenje je nastopilo v eni sami noči. Nič čudnega. Kakor vselej. je tudi tokrat vzhodno kontinentalno podnebje namah prineslo jesen.
Toda izpočetka ni vnovič lilo. Tovarna traktorjev je bila zavzeta, nekaj dni pozneje je s?!ed;l napad na veliko tovarno topov, »Rdeča barikada«, še enkrat se je razbes-nela bitka ob Volgi v vsej silovitosti. Kos za kosom je bilo treba oddrobiti od preostalih 30 km2, proti katerim se je 14. oktobra pr čel napad. Trda in tudi s precej-šniimi izgubami združena je bila borba, toda nemško prodiranje je stalno pridobivalo na prostoru.
Presledek v bitki
Tedaj je sredi poslednje faze borenja za Stalinsrrad nastal nov naliv, ki je v temni noči zlil ogromne množine vode z neba in je še in še naraščal — in v jutru 19. oktobra so se v divjem plesu vrtin^Ue nad mestom in stepo, nad reko in cestami prve snežnke. Cele ure je trajal snežni metež. Vedno slabši je bil razgled z opazovalnic na zapadiiem delu mesta. On o stranski breg Volge, na katerem so bile sovjetske baterije že nekaj dni tarča nemškega topništva. se je izgubljal v snežnem metežu izpred oči nemških opazovalcev. Vedno manj se je moglo udejstvovati nemško letalstvo, ker so pač tudi letalci le še komaj našli svoje dlje. Bitka za Stalingrad je torej trenutno popustila.
Nemški vojaki so po izkušnjah iz lanske jeseni storili letos pravočasno vse, da se zavarujejo pred prvimi snežnimi metežL Tokrat jih jesen ni mogla presenetiti na pohodu, ker je Stalingrad, cilj letošnjega poletja, bil dosežen in v velikem delu za-voievaji že v septembru. Tehle poslednjih par sto metrov do obrežja Volge, za katere 6e je treba še boriti, ne pomeni nikakega napredka več.
Cele divizije so pod zemljo
Kajpada, porušene hiše ne pridejo v poštev za nastanitev nemških Č3t. Zato so šli vojaki kar pod zemljo. Uredili so si kleti ali pa so izgradili zakooe in skriva.-iišča bcljševikov, da so iz tega nastali bunkerji, ki kljubujejo tudi težjim bombam in granatam. Ruševine Stalingrada so jim nudile naravnost neizčrpno kopico gradiva. Ni mogoče povedati, koliko so nemški vojaki zadnje tedne znosili v kleti in bunkerje tramov in ooornikov porušenih stavb. Deske in trske na bojišču so romale kot dobrodošlo kurivo v dobavljene ptiči ali na novo zgrajena ognjišča. To se ne nanaša samo na Stalingrad marveč so cele kolone odhajale dan za dnem odtod, tovorni avtomobili so bili polni tramov in desk in so odvažali gradivo in ku-
rivo daleč venkaj v stepo med Donom to Volgo, kjer so vsepovsod po porušenih vaseh razmeščeni oddelki, ki so zvezani z bitko za Stalingrad Zdaj, ko je torej prišla jesen, živijo cele divizije pod zemljo, štabd prav tako kakor čete, borci prav tako kak^r rezervi in pratež
Borba za poslednje postojanke
Tem težje sta naliv in metež prizadela tiste infantertste, pionirje in oklopniške grenadirje, ki so morali pred veliko tovarno »Rdeči oktober« izvoievatl poslednjo fazo bitke za utrdbo ob Volgi Oni se. niso mogli zaščititi pred neurjem, ki se jim je nenadno postavilo po robu kot nov sovražnik, ki je vsrpovsod pričujoč, tu^i tedaj, kadar začasno prejenja vihra sovjetskih granat in ostrostrelcev. Zaviti so bili v šotorna platna, ver dar so bili premočeni. Treba je bilo iskati zavetja v debelem blatu, da se zavarujejo pred sovražnimi granatami in pred topovsk'mi salvami. Na cestah. vodečih k fronti, pa so trudoma bred-11 težki tovorni avtomobili, utirati so morali pot čez narasle potoke. Strelivo je treba spraviti na fronto, kajti uro za uro hitijo stotine granat na sovražno stran. Treba je napeti poslednje moči. da se spravi dovoz pravočasno v prve črte človek ima vtis, da ram na težavaji res nič ni prihranjenega v morilski borbi za Stal:ngrad.
Snežni metež je popustil in prehaja spet v naliv. Iz meglene enolične sivine se spet medlo in nejasno odraža drug: breg Volge. Bitka traja dalje. Sprčo jesenskega vremena se spet zavedamo težine te borbe, h kateri smo nastopili v žarkih avgustovskih dtreh z oklopniki tam od Dona proti Volgi m ki besni še dalje, ko je nastopila jesen ter se s prvim snegom javlja b.ižnja zima.	(»Volkischer Beobachccr «)
Socialni ukrepi
Na zadnji seji rumunskega ministrskega sveta je biilo sklenjeno zvišanje uradniških plač. Najnižje uradniške plače bodo zvišane za 50. srednie za 30 do 20, višje za 30 do 10, najvišje pa za 10 do 6 odstotkov. V mestu stanujoči državni uradniki, ki imajo nepreskrbljene otroke, dobe za vsakega po 1000 lej . posebne doklade. ona na deželi pa po 750 lej. Draginjsike doklade za otroke državnih uradnikov so oproščene davkov, in nobena ustanova jih ne more zaseči. Draginjske doklade bodo izplačane za nazaj za september.
Rumunski ministrski svet je obravnaval tudi vprašanje setve ozimine Delo bo povsod organizirano po načrtu Okrajni načelniki in predsedniki kmetijskih zbornic bodo osebno odgovorni za to. da bo obdelane jeseni čim več zemlje Zelo važen je tudi sklep, da se smatrajo traktorji za mobilizirane in da so njihovi lastniki, ko končajo delo doma do»!žni proti primernemu plačilu obdelati še polje kmetov, ki so kot vojaki na bojišču in pa vojnih vdov Končno je ministrski svet obravnaval še razna vprašanja v zvezi z židovstvom Namestnik ministrskega predsednika je predlagal imenovanje stalne komisije, ki bi delala v ministrskem predsedstvu ter odločala c vseh ukrepih, hkrati pa skrbela, da se bodo tudi izpolnjevali.
Zdravstvene razmere
Na povabilo dr. Contia. predstojnika nemškega zdravstva, se je mudi! nedavno v Nemčiji načelnik zdravstvenega oddelka v slovaškem notranjem ministrstvu, vseuči-liiška profesor dr. Subik. da se seznani z zdravstvenimi napravami v Nemčij' Ogleda! s>i je organizacijo nemškega zdravstva pa tudi bolnice in socialne ustanove Namen njegovega potovanja je bil. zbrati vse potrebne podatke za bodočo nemško-slovaško pogodbo na področji' zdravstva. Nemška zdravniška veda bo pomagala slovaški. Slovaški medicinc* bodo lahko študirali na nemških univerzah in druph znanstvenih zavodih, ker bodo dobivali štipendije.
Slovaški primanjkuje zlast' specialistov posebno na področju mdustri iske higene. kjer sploh ni na razpolago strokovnjakov. Slovaški primanjkuje tudi bo'n;c 'r praktičnih zdravnikov. V svojem predavanju na sestanku poveljnikov Hlinkove garde je dr. Subik med drugim omenil, da ima eno samo nemško mesto več bolniških postelj
kakor vse slovaške bofaace afcupaj. Nem&ija
ima 70.000 zdravnikov. Slovaka pa komaj 1000. V Nemčiji je bil povsod sprejet gostoljubno in s polnim razumevanjem.
Iz Hrvatske
Rojstni tSan Kralja ln Cesarja ViktorJ»
Emanuela in. so proslavili tudi v Zagrebu. Sprejem v italijanskem poslaništvu Je
bil v sredo od 11. do 12. dopoldne.
Prva seja Državnega svet*. Pretekli petek je bila v navzočnosti Poglavnika prva seja Državnega sveta pod predsedstvom ministra dr. Mirka Puka. Na njej je Poglavnik članom Državnega sveta dal smernice za njegovo delo v smislu zakonske odredbe. Po seji je Poglavnik predočil članom Državnega sveta vprašanja državne politike.
Hrvatski zdravniki v Nemčiji. Na povabilo državnega odbora za pobijanje tuberkuloze v Berlinu bodo 20. t. m. odpotovali v Nemčijo trije zdravniki, ki si bodo ogledali protituberkulozne ustanove v Berlinu, Frankfurtu, Stuttgartu, Heidelbergu, Rohrbachu. Weimaru ln Dunaju.
Ustanovljeno je glavno ravnateljstvo «a propagando. S posebno zakonsko odredbo je bil ukinjen Državni poročevalski ln propagandni urad, katerega posle je prevzelo ministrstvo za ljudsko prosveto — glavno ravnateljstvo za propagando. V delokrog novoustanovljenega ravnateljstva spada med drugim tudi nadzorstvo nad rad. službo, filmom in hrvatskim poročevalskim uradom »Croatio«.
Za glavnega ravnatelja splošne narodne prosvete v prosvetnem ministrstvu je bil s Poglavnikovo odredbo imenovan svetnik Banskega stola v Zagrebu dr. Mihovil Ka-tanec.
Hrvatska zastopana na kongresu matematikov. Pred dnevi je odpotoval v Rim dr. Rudolf Cesarec. ki je na kongresu matematikov zastopal Nezavisno državo Hrvatsko.
Odposlanec zagrebškega Vseučilišča v Bukarešti. Ob priliki otvoritve veučillšča v Bukarešti je zastopal zagrebškega rektorja vseučiliški profesor dr. Antun Ma-yer. Svoje bivanje v rumunski prestolnici je dr. Mayer porabil tudi za javno predavanje.
Spominska Plošča dr šuffiayu. Društvo
hrvatskih Zagorcev je sklen!lo v spomin prve obletnice ustanovitve NDH postaviti spominsko ploščo velikemu hrvatskemu borcu, vseučiliškemu profesorju dr. Milanu šufflayu na njegovi rojstni hiši v Lepogla-vi. Svečano odkritje plošča se bo izvršilo v nedeljo 15. t. m.
Škofijski muzej v Zagrebu Preteklo nedeljo je bil na svečan način odprt škofijski cerkveni muzej. V njem je shranjenih Izredno mnogo cerkvenih predmetov in drsu gocenih umetnin, ki bodo privabljala tuje strokovnjake in ljubitelje cerkvene umetnosti.
Otvoritev železniškega mostu v Brčkem.
Na Vse svete je bil na svečan način izročen prometu veliki železniški most čez Savo, ki veže Brčko s severno Hrvatsko. Most je na dveh krajih porušila biv|a jugoslovanska vojska; potem so ga zasilno popravili in ga podprli z lesenimi oporniki, ki pa jih je preteklo zimo podrl led. Novo mostišče so zdaj postavili na betonske opornike.
Povratek policistov iz .Rima. Po poročilu »Hrvatskega Naro'.a«, se je prva skupina hrvatskih policistov, ki so bili na tečaju v Rimu, pred dnevi vrnila nazaj v Zagreb. V italijanski prestolnici je ostalo še 50 hrvatskih prometnih redarjev, ki so končali svoj tečaj minuli teden.
Pevsko društvo »Radič« pojde v Nemčijo. V bližnjih dneh odpotuje na daljšo turnejo po Nemčiji hrvatsko pevsko društvo »Radič«. Obiskalo bo vse kraje, kjer so zaposleni hrvatski delavci. Preteklo nedeljo je imelo društvo poslovilni nastop v radiu. Zbor vodi Mišo Mihokovič.
Obisk uglednega bolgarskega književnika v Zagrebu. Sredi tega meseca prispe v hrvatsko prestolnico predsednik Zveze bolgarskih književnikov S. Čilingirov. Ugledni gost se bo ob tej priliki spoznaj s hrvatskimi književniki in kulturnimi zavodi v Zagrebu.
Varažd n v filmu. Že tretjič v kratkem času so snimali za film znamenitosti in lepote starega Varaždina. Tokrat so za nemški zvočni tednik filmali varaždinsko pokopališče, ki spada med najlepše na jugovzhodu Evrope.
5001etnica ustanovitve Ljupuškega. Letos mineva pol tisočletja, odkar se prvič v zgodovini omenja mesto Ljubuški. Naselje je bilo zgrajeno okoli leta 1440. po Stjepanu Vukčiču-Kosači, pozneje imenovanem Herceg Stjepan.
Mezzi motorizzatl brttannld dtetrutti daJla n ostra aviazlone sol fronte egiziano —> Angleška motorizirana sredstva, ki £h je uničila, italijanska aviacija na egfptski
fronti
Oranje neobdelanih zemljišč se je tudi na Hrvatskem začelo s polno paro. V preteklih dneh so s traktorji, ki jih je nabavila Velika župa Gora, zorali zemljišča v Petrin ji, ki so last mestne občine.
Uspeh hrvatske plesalke v Berlinu. Hrvatski poročevalski urad poroča iz Berlina, da je v Bachovi dvorani pred dnevi nastopila mlada hrvatska plesalka Mercedes Pavellčeva in imela velik uspeh. Mercedes Paveličeva je potem še trikrat nastopila v Narodnem gledališču v Berlinu, in sicer 10., 11. in 12. t m.
Gostovanje zagrebške Filharmonije v Sofiji. Poročali smo že, da bo zagrebška Filharmonija nastopila na treh simfoničnih koncertih v Sofiji. Zdaj je bilo sklenjeno.
da bodo omenjena gostovanja v prvih dneh decembra.
Razstava hrvatskih likovnih umetnikov.
V nedeljo, 15. t. m. bo svečana otvoritev razstave hrvatskih likovnih umetnikov v umetniškem paviljonu v Zagrebu. Za to priliko je bil razstavni prostor preurejen, da bo lahko v njem razstavljenih čim več najbolj uspelih umetnin.
Hercegovska kapljica je letos prav dobra. Prišel je sv. Martin, ki je spremenil mošt v vino, kakršno se pridela le v najboljših letih. »Hrvatski narod« poroča, da letošnje vino že točijo in da je zelo močno in sladko. Količina ni dosti večja kakor preteklo leto, ker so letos kmetje prodali mnogo več grozdja kakor sicer.
KAJ VEM? IKAJ Z^AM?
496.	Odkod Izvira ime »svinčnik«?
497.	Kateri naslov Imajo Mohamedovi nasledniki v posvetnem ln duhovnem vodstvu islama?
498.	Kaj je katoda, kaj so katodni žarki?
499.	Šahovski problem.


vm.
i g
W/
mi.

m m m

M
W>S-
W WM
Beli na potezi drži partijo neodločeno. •
500. Iz stare kitajske matematike.
V stari kitajski aritmetiki, ki se imenuje Kiu čang in j« bila spisana 1. 2600 prel našim štetjem, a jo je 1. 1250 po našem štetju izdal Cin kiu čaon, nahajamo naslednjo nalogo: »V središču kvadratnega ribnika z dolžino in širino 10 čevljev, raste trstika, ki sega 1 čevelj nad gladino. Ko so jo potegnili na breg k sredi ene stranice, je segla samo do roba ribnika. Kako globoka je bila voda?« Izračunajte!
* • •
Rešitve nalog 10. t. m.:
491. Stopica s poudarjenim zlogom, ki mu sledita dva napoudarjena. se imenuje daktil.
492.	Muha cece raaširja spalno bolezen.
493.	Grška beseda hipoteza pomeni domnevo, podmeno, pogoj, povod, pretvezo, vzrok. Hipotetičen ■= pogojen, domjieven. V logiki je hipoteza neto vrste nedokazan sklep, iz katerega se pa izvajajo drugi sklepi posledično ali verjetnostno.
V	prirodoznanstvu pomeni hipoteza podmeno, da je nekaj tako, kakor se trdi, brez dokaza z izkustvom. Tako je n pr. stavek, da vsako telo setoji iz molekul (glej vpr. 468), le hipoteza, t j. sodimo in verjetno je, da je tako. Molekulska hipoteza je s fizikalnimi in kemijskimi raziskovanji postala tako verjetna, da danes lahko govorimo o molekulah že skoraj z gotovostjo. Hipoteza je potrebna za razlaganje m razumevanje prirodnih pojavov, kjer niso še vse potrebne zakonitosti dognane z izkustvom.
Grška beseda teorija pomeni gledanje, opazovanje, znanstveno raziskovanje, premišljevanje. Teorija pomeni lahko zgolj znanstveno gledanje na dejstvo ali pojav in je v tem smislu nasprotje od prakse. Teorija je pa tudi nauk, zbirka splošnih izrekov (pravil, zakonov) za razlago skupine sorodnih pojavov. Osnove teorije so dognana dejstva (znani prirodni zakoni) ali samo hipoteze. V tem smislu je teorija nasprotje od empirije (izkustva). N. pr. elektromagnetna valovna teorija svetlobe (glej vpr. 438.), mehanska teorija toplote itd.
494.	Mesečnlca
Ce bi bil mladi risar res sam opazoval prizor z mesečnico, potem gotovo ne bi bil napravil takšne slike. Mesečniki tavajo namreč na svojih vratolomnih sprehodih za mesecem, kakor da ga iščejo in hočejo
k njemu, nikoli >a mu ne obračajo hrbta, •
495.	Zavratno vprašanje
V	Simplonski predor moremo samO 9901,5 m daleč, to se pravi do njegove sre-dipe, kajti od te točke dalje bomo stopali vedno iz njega.
»Mislim, da se je Stano oženil!« »Po čem sodiš?«
»Ker hodi zmerom sam.«
*
»Kolikokrat sem ti povedal, da ne smeš mučiti psička!« »Petkrat, papa!«
*
»Papa, jaz pa nekaj znam, česar ti ne znaš!«
»Kaj pa?« »Rasti!«
KULTURNI PREGLED
n
u
Roman »B o b r i«, čigaT prvi del (»Sam«) je izšel pred dnevi, je navdahnilo epiku gorskih lovišč in pašnikov. idiHku pastirjev iai podgorskih kmetov Janezu J a ! e n u Ljubljansko barje. Dušncpastirsko službovanje v srcu Barja ga je kakor sam piše v predgovoru tej knjigi, seznanilo z močvirsko favno in floro. Preko teh novih pojavov ravninskega in vodnega sveta mu ie fantazijska vidovitost stkala podobe časov. ko se je na mestu Barja razprostiralo jezero m so nad njegovimi obrežnimi vodami stale bajte koliščarjev. O življenjskih pogojih tega davnega časa in o primitivnem ljudstvu, ki je takrat naseljevalo današnji južni del Ljubljane, varujoč se s stavbami na kolih sovražnikov i>z okoliškega pragozda, imamo v izkopaninah le nekaj pričevanj. Premalo, da bi si mogla brez stvarjalne fantazije zamisliti pravo življenje teh 'ljudi, njihove navade, verovanja in socialne razmere in vendar toliko da sipoznavamo nekatere spiošnosti kolišearsike kulture, pri čemer sti še pomagamo z na-lrkarni iz obsto-ječih kultur današnjih primitivnih ljudstev.
Janez Jalen je posta vil svoj spis v dobo nekako 2000 let pred naselitvijo Slov en ov v naših krajih Takrat se je koliščarska kultura bližala svojemu višku, saj je okrog
1. 1000 pred Kr. že preminila Pisatelj pravi, da njegova povest »nikjer ne nasprotuje dognanim stvarem«. Sicer so se prav sedaj pojavili v Švici, kjer je cvetela podobna koHščarska kultura kakor na Ljubljanskem jezeru, dvomi o nekaterih splošnih dognanjih glede te jezerske civilizacije, vendar bodi to omenjeno samo mimogrede. Arheolog in antropolog, zoolog in zoogeo-graf bi mogli overoviti to ali ono stvarno
podlago, ki nanjo Jalen naslanja svoje po dobe iz življenja davnjji lezerjanov čita-telja zanimajo te podobe predvsem z njihove najvažnejše strani: kot ep:čna stvaritev ki naj navdahne mitvo snov z življenjem in nas prenese na perotih stvarjalne domišljije v umetniško ustvarjeni svet kot bolj ali manj verjetno podobo nekdanjega resničnega živi jen ia.
Roman »Bobri« je bržčas zasmr-an kot razčlenjena epična podoba več generacij trajajočega življenja, ko je počasu napredu joča materialna kultura (orodje, orožje, prometna sredstva) omogočala nekoliko več blagostanja in stike med raznimi rodovi, ki so takrat živeli na naših tleh Že v prvem delu vidimo, kako se navezuiejo ti stiki ne več samo v obliki sovražnih napadov, marveč z ž en it vam i i.n prijateljskimi dogovori: pri tem prihaja med jezer'a-ne nova pridobitev civilizacije, ki že t plie okrog začetkov prometne trgovine- sol
Romanu je dal naslov obstoj bobrov, teh čudnih živalskih arhitektov, ki so pod;raIi v svoje stavbne namene drevje v pragozdu ob vodah, to drevje je četveronogim delavcem jemal močnejši in pametnejši stvor: človek, uporabljajoč ga za svoje ko liščne stavbe. Pisatelj je postavili dejanje v rodbino ljubljanskega kolišča rja Brkatega Soma, čigar dva sinova: Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp se borita za prvenstvo, ki gre po sitarem običaju drugemu a si ga zaradi večjih telesnih in duševnih sposobnosti prisvaja prvi. Tako smo postavljeni v prvi zapletljaj, ki mu sledi drugi: oba brata se potegujeta za Jezerno Rožo. dekle iz rodbine Tršatega Tura. Ta abelovsko-kajnovskn kompleks tvori s svojimi borbami in zapletljaijn poglavitno vsebino prvega de-
la Jalenovih »Bobrov«. Poleg Ostrorogega J a'.en a ki je poglavitni junak povesti, sto-i pa v ospredje pripovedovanja njegova se-'• stra Sinjeoka Kodrolaska; njo naposled z bratovim dovr/jenjem ugrabi bodoči poglavar rodu K vzorogovcev pod Snežnimi gorami Udarni lelen in jo odvede na svoj dom na Ble:?kem jezeru Tako se zbližata dva oidaliena rodova v času ko Ostrorogi Jalen. ta oogumni lovec in dobri, vse druge preka ai'či gospodar, zgradi svoje novo kolišče in postavi Kaj te v katerih bo ra-s*el zarod n-egove prve žene. Jezerne Rože in dme h žena ki jih br.- še imel Z borbo za ljub'jeno dekle preti ncssMnamu in ne prijaznemu bratu in mrkemu očetu, z zgraditvijo novega domovanja in ugrabitvijo Jeze ne Rože se pribHžno izčrpa snovno ogrodje prvega de!a »Bobri \«
P;f.a'e!j ra ie vmes prr-.vav.il še dogodke, ki kažejo tedanfo civrhzaciio jezeriani. ribi "ko m loviko ljudstvo se pceps!javajo na drevakih 'X> vodi, love po gozdovih Krima in okoVkii hribov lose in medvede, preganjali- vcj'kove. ugonab' aio b<"'bre hraneč se z mesom in z rasf infkTui sadovi Ume jo netiti ogenj peci neke vrste kruh iz jedrc vodnega oreščka; goje na trdim močvirsko go\ edo in robate ovce. tkejo platno in stroja kože. v katere se odevajo Dobro streljajo iz lokov vn sučejo sulice Žive" v mno-goženstvu: prvorojenec postane gospodar, ostali srnovi in hčere, v kolikor se ne izselijo. žive v zadrugi kot podložniki prvorojenca. Neveste se kupujejo ali jih ugrabijo. Varujejs v duhove mrtvih m v Nevidnega. ki je nad obiaki odkoder spušča strele.
To je svet. ki ga je obdelal Janez Jalen v »Bobrih«. Ljubljanski mostiščarji so tako stopili v slovensko epiko, in ko bo celotno delo zaključeno, bo laže presojati njegovo zgradbo in epično pretakanje megovih dogodkov, prepričevalnost človeških usod kakor nam jih kaže Jalen v zgodnji zgodovini
človeških naselij na tleh, ki jim je naš narod za vedno vtisnil svoj pečat.
Kakor v »Ovčarju Marku« in v »Iropu brez zvoncev«, je Jalen tudi v »Bobrih« prvenstveno opisovalce življenja v naravi. Doklej smo imeli le malo pripovednikov, ki bi s tolikim vživetjem m s takim podrobnim znanjem opisovali živalsko in delno tudi rastlinsko življenje, vpletajoč ga v epčko človeških usod Tudi v »Bobrih« čutimo da Jalenu narava ni papirnat svet; ne samo da jo doživlja in čuti kot predmet pesnifkega uživanja, marveč tudi dodobra pozna njene vzajemne vezi, način življenja posameznih bitij in celo to. kar imenujemo živalska duša. Njegovi optrsi narave spominjajo ponekod na klasični vzor pisite'ja »Lovčevih zapiskov«. Zakaj tudii v Jalenu je lovska kri in samo tak poznavalec 'ova je mogel na podlagi nepreobiH-ne«a arheološkega gradiva povedati toliko mikavnega o ljudstvu lovcev in rib-čev na vodah in v pragozdovih okrog Ljubljanskega jezera. V slovenski »lovski« povesti je dosegel Jalen nesporno višino, kakor je hkrati mnogo prispeval za tisto vrsto na-ega pripovedništva, ki živi snovno in idejno od izrazitega domačnoetnega čustvovanja. Jalenova proza ne kaže filozofije in soc:ologije, nje psihologija je precej preprosta, nje idiiilika morda večkrat naivna, v svoji morali »e ne dviga nad povprečna dela pisateljev duhovniškega stanu, toda prava vrednost Jalenove proze je'drugje. Jallen je vnesel v slovensko povest nekatere nepozabno lep« strani iz življenja v naravi, on nam je dal občutiti vonj naše domačnosti, kakor le redko kateri pisatelj. CeJo v opisu Sivi jen j« primitivnega lovskega ljudstva jezerske zvrsti rahlo diši po ljubezni do teh tal. kj ao bila takrat boli last svobodne, divje porode, kakor pa terišče ustvarja	človeških rok. tiste
6see Se nesposobnih sa velik« civilizacijska dejanja. Ne vem, aili « pod podobo Ostro-
rogega Jelena ne skriva malce divjaško zakrinkana figura pristno Jalenovega vrleg* mladca, sorodnika Marka in drugih Jalenovih junakov, kajti ta divjak je v bdstv« tako pošten in krotak, da nam postane prikupen. Vidi se, da Jalen ne more niti tu ven iz svojega značilnega odnosa do ljudi, ki je vtisnil vsej njegovi prozi ne posebno originalni, vendar pa človeško topli značaj.
Velika Jalenova odlika so tudi formalne kvsuliiitete njegovih povesiti Mii/irn predvsem na njegov slog in na bogato besedišče, zajeto iz živega in zdravega vira ljudske govorice; tudi v tem pogledu bereeS Jalenove spise s posebnim užitkom.
»Bobri« so izšli kot 26. zvezek »Slovet*-čeve« knjižnice v opremi in z ilustracijami priznanega kiiparja Franceta Goršeta. Ilustracijam, ki so nedvomno skrbno delo in rešujejo nelahke naloge, se pozna pogled plastično ustvarja joč ega umetnika, vendar se človek zlasti v nekaterih printe-rih ne more ubraniti vtisu neke trdote. se ne prilega docela Jalenovi lirično dih*' joči pripovedni knjigi.
Pred premiera v Drami
Ibsenov »Gradbenik S&lnes"
Avtobiografske osnove k drami
Neanalega pomena za razumevanje igre je to, kair piše Thomas Roffler v svoji monografiji o Ibsenu o nastanku »Gradbenika Solnesa«.
»Gradbenik« je simbol za umetniSko ustvarjanje Ibsena samega, ki je podaj v osebi Solnesa veliko avtobiografskega. Njegove izpovedi ^ deiu, o ceni za uspeli in ustvarjanje pričajo, da j« menil dramatik z arhitektom Brovikom. Solnesovim tekmecem. svojega lastnega konkurenta, ki je bil mlad dramatski talent njegovega časa. Brovikova odvisnost od Solnesa potno.
ronika
nfkdo več ne bo mogel tatfcortKatl m prodajanjem po previsokih cenah. Upamo, da bo posredovanje županstva tudi pri drugih, Ljubljančanom potrebnih pridelkih Imelo tak uspeh.
u— Trikrat so že zasejati mestni vrtnarji robove zelenih trat v Zvezdi ln spet so zlasti ogli popolnoma pohojeni in poteptani kakor cesta. Ali meščani res nimajo več čuta za nasade in za red, ker po parkih in nasadih prav nič več ne pazijo, kje hodijo. Poteptani ogli zelenih trat v Zvezdi nam pričajo, da prav veliko, posebno mlajših Ljubljančanov več ne vidi, kje je z belim peskom posuta široka pot, obenem pa misli, koliko stopinj prihrani, ko kvari lepo urejeno in dobro oskrbovano Zvezdo, ki zaradi poteptanih oglov zbuja prav slabe sodbe o Ljubljančanih. Velikih mest vajeni ljudje morajo zato Ljubljančane smatrati za vaščane, ki se še niso naučili hoditi po mestnih cestah in varovati z velikimi stroški urejene nasade.
u— Trgovcem in pekom mestni preskr-bovalni urad sporoča, da bo začel deliti nakazila za blago, ki ga potrebujejo za mesec december, v ponedeljek 16. t. m. tako, da prilejo ta dan na vrsto trgovci z začetnimi črkami A do J, v torek 17. t. m. z začetnicama K in L, v sredo 18. t. m. z začetnicami M do O, v četrtek 19. t. m. z začetnicami P do S, v petek 20. t. m. trgovci z začetnicami š do 2 in v soboto 21. t. m. vsi peki. Znova opozarjamo vse trgovce ln peke, da bodo o 1 slej nakazila za blago dobivali le enkrat na mereč. 7-< naj bodo pa navedbe, koliko blaga potrebujejo, natančne. Po navedenem roku pa do 15. decembra nihče ne bo mogel dobiti nakazila za blago.
u— Podaljšanje ramenih legitimacij upokojenih žel. uslužbencev, rentnikov in njihovih rodbinskih članih se vrši na postaji Ljubljana gl. kol.: dne 2. dec. od črke A do vključno G, dne 3. dec. od črke H do M, 4. dec. od črke N do S, 5. decembra od črke T do 2, dne 9. in 10. dec. za zamudnike. Na postaji Ljnbljana-šiška: dne 14. dec. od črke A do vključno G, 15. dec. od črke H do M, 16. dec. od črke N do S, 17. dec. od črke T do 2. 18. decembra pa za zamudnike. Na postaji Ljubljana-Rakov-nik dne 19. decembra. Na postaji Zalog dne 21. decembra. Opozarjamo žel. upokojence, da se nemudoma zglase pri šefih pristojnih postaj, kjer dobe ostala splošna navodila. — Direkcija želenzic, Ljubljana.
u— Staršem otrck, ki hodijo v ljudsko, meščansko, trgovsko, tehnično srednjo šolo, gimnazijo in trgovsko akademijo, opozarjamo, naj jih prijavijo v Korepetitorij, kjer jim dajemo dnevno dve uri instruk-cij po učnem načrtu in jih pripravljamo vsak dan za prihodnji dan, četudi ne obiskujejo šole. Informacije in prijavljanje: Korepetitorij, Mestni trg 17/1, od 8—12 in od 14—16.
u— Večerni trgovski tečaj — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — se vrši do nadaljnjega v zgodnjih popoldanskih urah, še predno prične poslovanje v uradih in trgovinah. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Posebni tečaji za tuje jezike, stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo . Tečaji so odobreni od šolske oblasti. Vpisovanje za šolsko leto 1942/43 bo zaključeno dne 12. t. m. Informacije dnevno do 19. ure.
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg št. 2 — prično tekom prihodnjih dni. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverza-cijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure.
u— »Obraz v zrcalu« je prvo lelo Mire Pucove, pisateljice knjige »Tiha voda«. Oboje dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3.
u— Gospodinjski koledar za leto 1943/ XXI-XXII bo izšel v založbi knjigarne Tiskovne zadruge. Naročila sprejema knjigarna v šelenburgovi ulici štev. 3.
u— Novinarska nabavljalna zadruga bo imela izredni občni zbor v nedeljo, 22. t. m. ob 10. dopoldne v Novinarskem domu, Gosposka ulica 12.
u— Velikodušen dar kirurgični kliniki. Neimenovana bolnica je podarila 2.000 lir za kirurgično kliniko. — Najlepša hvala!
u— Obrtniki, ki so sedaj prejemali gorilni špirit, so vabljeni, da dvignejo nakaznice za oktober pri odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 do 25. t. m. Mizarski mojstri morajo dokazati potrebo špirita za mesec november z naročilnicami za delo. Tudi dosedanji upravičenci frizerske
Sul fronte d'Egitto: CoIIocamento dl un cannone nelle linee italiane Na egiptskl fronti postavljajo top italijanske sprednje postojanke v položaj
stroke dobijo nakaznice za špirit pri odseku za obrtništvo do gornjega roka.
u— Semenski krompir razdeljuje podružnica Vič članom Sadjarskega in vrtnarskega društva. Razdeljevanje vrši g. Gabrov-šek v Rožni dolini, cesta XVII, št. 1.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so minule dni pripeljali spet več ponesrečencev iz mesta in z dežele. Pri delu na njivi se je ranila v desno nogo 50-letna žena posestnika Ana Zgončeva z Iga. Z zlomljeno nogo so pripeljali na kirurški oddelek 56-letno ženo posestnika Marijo Ponikvar-jevo iz Kozarij. Pod voz je prišel na Jezici 74-letni ubogi Jure Jurkovič, ki ima poškodbe po vsem telesu. 78-letna zasebnica Marija Radionova iz Ljubljane je padla in si zlomila desno nogo. Po stopnicah je padel ln se hudo potolkel 22-letni brusač Vili Raikard iz Ljubljane. Simon Veber, 3-letni sinček krojaškega mojstra, pa si je pri padcu zlomil desnico.
Iz Novega mesta
n— Clanstvn Dopolavora. Predsedstvo novomeškega Dopolavora sporoča, da ie zapadla članska izkaznica Dopolavora ki je bila izdana med letom. Zategadelj se nobeden izmed dosedanjih članov ne smatra več za člana organizacije Dopolavora. Kdor želi obdržati članstvo za leto XXI., mora predložiti novo prošnjo. Potrebni formular se lahko dobi pri občinskem Dopolavora na mestnem rotovžu.
n— Sečnja oreha. Med letom se Je razširilo po okraju mnenje, da so bili z izdanimi predpisi Visokega Komisariata za proizvodnjo lesa in za izvoz drv razveljavljeni vsi obstoječi predpisi o zaščiti domačega oreha. Posledica tega je bila, da so pričeli v vsej Ljubljanski pokrajini in posebno v novomeškem okraju, ki je najbolj bogat na orehovih kulturah, brez odobritve pristojnega upravnega oblastva, sekati orehova drevesa brez razlike in to tudi zdrava in rodovitna in ne glede na premer. To mnenje je popolnoma napačno, ker je bila z naredbo mišljena le sečnja godnih dreves, ne pa sadnih dreves, med katera spada oreh. Zaradi tega se opozarja prebivalstvo, da je sečnja domačega oreha dovoljena le v skladu s predpisi o gojitvi in sečnji domačega oreha in samo s predhodno odobritvijo okrajnega glavarstva. Les od orehovih dreves pa. se sme dati v promet šele potem, ko je bil žigosan od kmetijskega in gozdarskega referenta in ko jc bilo dobljeno dovoljenje za prevoz./ Izrecno pa se opozarjajo vsi lastniki orehovih kultur, da novomeško okrajno glavarstvo ne bo več izdajalo naknadnih sečnih dovoljenj, proti vsem kršilcem te naredbe pa se bodo izvajale srtroge kazenske mere.
Iz Spodnfe štajerske
Pogreb Stanislava Planinca, ki je 30.
oktobra padel v boju z bandrti, je bil v Majšperku kar najbolj svečan. Tovariši-vojaki so imeli ob krsti častno stražo do \ pogreba, ki se ga je udeležil tudi okrožni ' vodja Bauer. Ob grobu so se od pokojnika
ponovili številni govorniki ln igrala mu je godba.
Obed iz enega lonca v Mariboru. Na
predlog krajevnega skupinskega vodje Me-žnariča je bilo sklenjeno, da bodo ob priliki zbiralnega dne za nemško zimsko pomoč pripravile gospe v prostorih krajevne skupine v Mariboru obed iz enega lonca, kar je zopet dokaz neprisiljene skupnosti, ki veže vse plasti prebivalstva.
Šolsko zborovanje v Ptuju. Pred dnevi je bila v Ptuju delovna seja šolskih vodij iz vsega okraja. Pooblaščenca Brandl m Lechner sta pri tej priliki obravnavala šolska vprašanja in ugotovila, da je dose lan je delo učiteljstva v ptujskem okraju nadvse zadovoljivo. Nato sta dala nadaljnje smernice za zimsko delo. O raznih šolskih vprašanjih je nato govoril še okrožni vodja Fritz Bauer. Popoldne so si udeleženci zborovanja ogledali Pirichovo tovarno usnja in obiskali zadružno klet v Ptuju.
Novi grobovi. V Račah je umrla v visoki starosti 83 let ga. Marija Poharjeva, rojena Bevkova. Pokopali so jo v torek popoldne. — V Mariboru je umrl g. Alojz Serp, bivši ravnatelj nekdanjega nemškega dijaškega doma v Mariboru. Pokopali so ga včeraj popoldne na Pobrežju.
Poziv k štednji z elektriko, plinom in premogom je objavil mariborski dnevnik 10. t. m., kjer pravi: Kakor v9a Nemčija, se bo tudi Spodnja štajerska z razumevanjem priključila štednji, ki jo je priporočil maršal Goring. Tako bo ponovno izpričala čvrsto voljo; da hoče storiti vse, kar more priboriti končno zmago.
Poroka. V Mariboru sta se poročila Srečko Preskar iz Sevnice in Ana Trape-čarjeva iz Maribora.
Mlada kmetica v plamenih. Ze pogostokrat so se zgodile hude nesreče, ker je te ali ona kuharica prilila petrolej, da bi hitreje zakurila. Iz lipniške okolice poročajo o novi taki nesreči. 24 letna kmetica Marija Wagnerjeva si je dala opravka pri petrolejski svetilki. Ko jo je zažgala, se je po nesreči obrizgnila s petrolejem in namah je bila vsa v plamenih. Na vpitje je prišla na pomoč mati, ki jo je polila s škafom vode. Kljub temu je dobila mlada gospodinja zelo hude opekline po obrazu, rokah in na prsih in so jo brž pripeljali v bolnišnico.
Nesreče. Pri nakladanju opeke v Laj-tei-šperku se je na licu močno poškodoval 32 letni delavec Rafael Šalamun. 34 letni delavec Franc Oder se je pri delu v Mariboru poškodoval na glavi. 42 letna viničar-ka Ana Verzelova iz ljutomerske okolice je morala občutiti hude posledice letošnjega močnega mošta. Njen mož se je namreč napil in jo je tako premikastil, da so jo morali pripeljati v mariborsko bolnišnico. Tja je bila pripeljana tudi posestni-kova hčerka Marija Pogorelčnikova iz Svečine, ki je padla z iglo v roki in »e jI je igla zasadila v dlan ter se prelomila. Levico si je hudo poškodoval pri delu 46-letni mizar Janez Stolz iz Maribora. 19-letna Ljudmila Strnadova iz mariborske okolice pa je pri prešanju sadja zašla z desnico v stiskalnico, ki ji je oddrobila vse prste.
» 60Ietnica rojstva dr. Gregorja žerjava.
Danes mine 60 let, kar se je v Ložu na Notranjskem rodil naš nepozabni dr. Gregor žerjav. Toplo in hvaležno se ga spominjamo kot ustanovitelja »Jutra«. Le kratka življenjska pot mu je bila usojena, umrl je 27. junija 1929, kmalu potem, ko je izgubil svojo blago družico gospo Mileno roj. Lavrenčičevo. Neizprosna bolezen je ugonobila to dragoceno uspehov, izkušeno trpljenja in dela polno življenje. Večno časten in hvaležen ostane med nami spomin na dr. Gregorja žerjava.
*	Razvoj italijanske radiofonije. Italijanska radijska družba EIAR ima zdaj, kakor poročajo listi. 40 oddajnih postaj na srednje valove in 11 oddajnih postaj na kratke valove. Izpočetka je imela samo oddajne postaje v Rimu, Milanu in Napo-liju. Kmalu pa so sle lile nove obmejne postaje, razdeljene po vsej Italiji, kakor tudi v Tripolisu in Addis Abebi. V preteklem letu so bile izpopolnjene postaje v Ljubljani. Zari in na Krku, v Albaniji pa je pet oddajnih postaj. Nadalje premore družba dve televizijski postaji, dva raziskovalna laboratorija, in poseben nadzorstveni urad.
*	Razstava nemških časopisov v Rimu. V okviru nemško-italijanske vzajemnosti bo 19 t. m. otvorjena v Rimu razstava nemških časopisov in časnikov. Prikazala bo mogočni vpl:v nemškega časopisja kot bistvenega činitelja nemške kulturne delavnosti "na vseh življenjskih in delovnih področj:h.
*	Komite za oceanske študije je bil ustanovljen pri institutu za študije o renesansi v Firencah. Komite je na prvi seji določal smernice svojega dela. ki se bo prijelo z dališo študijo o Krištofu Kolumbu.
*	Knjiga o Benjaminu GigHu. Sloveči tenorist Benjamino Gigli je ob svoji 50-letnici pripovedoval pisatelju Italu Tosca-niju marsikaj zanimivega iiz svojega življenja. Pisatelj Toscani je skrbno zabeležil njegove nazore in izkušnje ter jih zbral v prikupno kniiero z naslovom »Zaupano«. Gigli se predstavlja čitateljem kot goreč pevec, zraven pa nove mnogo zanimivega o tehn:čnih vprašanjih pevske umetnosti.
*	Smrt slovečega nemškega zdravnika. Za posledicami nesreče, ki se mu je primerila v službi na vzhodni fronti, je umrl v starosti 35 let nemški zdravnik dr Konrad Brandsch. Bil je sicer specialist-gine-kclog. vendar se je takoj v pričetku sedanje vojne posvetil letalstvu Dn je skrbel za prevoz najbolj nevarno ranjenih z letali. Postal je letalski štabni zdravnik ln je vodil posebno motorizirano letalsko sanitetno kolono Odlikovan je bil z vojnim zaslržnim križcem 1. in 2. stopnje z meči
*	Madžarski 2idje so se oosvetilj obrtništvu. Ker ie b;l z novo zakonodajo židovski živelj izločen ;z trgovine .n industrije, si skušajo prinadnki Izraelov® vere ustvarit.-' življenjske pogoje v obrtništvu V madžarskih obrtnih šolah je bil žabe'0?.?') vi^ok porast židovskih učencev Zlasti veliko zanimanje so pokazali za usnjarstvo, torbarstvo kroiaštvo. gra .verstvo in fotografijo. Madžarski list »Uz Magyarsr~-onozarja oblastva na to dejstvo in zahtev^ učinkovitp ukrepe, da 2idje ne bodo dob"li prev^adirioresa vpliva v madžarski obrti.
*	Smrt slovečega slikarja. Italijanski slikar Ubaldo Oppi. čigar dela so v raznih evropskih javnih in zasebnih zbirkah, je umrl v Virenzi v starosti 53 let. Bil je po rodu iz Bologne. vendar je že mlad prišel
ČETRTEK. 12 NOVEMBRA 1942-XX1 7.30: Lahka glasba 8.00: Napoved časa
—	poročila v italijanščin. 12 20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13 10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Izmenjalni koncert z Nemčijo. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec
—	pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert vodi dirigent Tronchi 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 2020: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Preludiji, intermezzi-in plesi iz znanih oper. 21.15: Predavanje v slovenščini. 21.25: Koncert vodi dirigent Mavioce. 22.10: Zanimivosti v slovenščini
—	plošče 22.45: Poročila v italijanščini.
ni duhovno odvisnost mlajšega pesnika ud Ibsena. Vsekakor je sitrah pred zmagovito tekmujočo mladostjo najbolj »kriti trepet te duševno nepregledno zapletene tragedije starajočega se umetnika. Igra je v pozornost vzbujajoči meri izpoved in obračun s samim seboj.
Pra\ tako je v drami oseba HMde zajeta iz resničnega pisateljevega doživetja z Dficim mladim dekletom Toda Hilda ni prešla v igro kot plastična prapodoba tistega dekleta. Verjetno je. da jo je dramatik iz monogamne vestnosti izpremenil. Vsekakor doživet ia s Hiido ni hotel ali smel poustvariti življenjsko resnično. Tako je postala simbol nadčloveka in hkrati portret diferencirane sodobne psihe.
V marsičem, kar izpoveduje v igri Solnes. se razkriva duševni konflikt avtorja-Ir vendar to ni zgolj Ibsenova avtobiogra-fija n samo subjektivna drama V njej je zajel vse širše komplekse: poleg realne je podal tudi simbolično borbo med nagonskem žit jem in nravnim hotenjem.
D o! o spada v zrelo dobo Ibsenove tvorbe ko se je vedno bolj oddaljevali od golega rea!izma in se približevali sintetičnemu pnkaz<vaniu življenja z močno oporo v metafizičnih vplivih na potek zemskih usod. (Drama: »Brand«.)
Vsebina drame
Suhoparna materialna vsebina je dejansko sledeča:
Gradbenik Solnes se je zaradi svoje nadarjenosti in sreče visoko povzpel, toda tudi na račun drugih arhitektov kakor sta talentirana Brovika, oče io sin, ki si ju je vdmjal. Solnes se je boril za svoj položaj prvega med prvimi ie mu brezobzirno žrtvoval mlade, nadebudne tekmece, svojo lastno mladost rodbinsko življenje z ženo Ahnr; otroke in dom, v obeh pomenih besede. hišo in pojem »dom« Toda na videz tiranski Solnes boleha na slabi vesti
v Vicenzo, od koder se je odpravljal na študije na Dunaj in v Pariz. Ko je po prvi svetovni vojni razstavil svoje umetnine v Milanu in Benetkah, je močno zaslovel. Naslikal je tudi velike freske v različnih cerkvah.
*	Poroka vojnega slepca. V Milanu se je poročil v vojni oslepeli dr. Karel Borsani z gdčno Franko Longhinijevo. Poroka je bila prav svečana. Za priče so bili predsednik italijanskih vojnih invalidov, prav tako v vojni oslepeli Del Croix, nadalje milanski župan in dva vojaka, ki sta služila v isti četi, v kateri se je boril dr. Borsani. Sopranistka Patiana Menottijevta je na koru zapela ob spremi jevan ju orgel j Gou-nodovo »Zdravo Marijo«.
*	Mlad reševalec. Nedavno se je vračalo osem mladih kmetre s čolnom čez reko Pad domov. Dekleta so bila prav razigrana, kar pa je povzročilo nesrečo. Čoln, ki ga je vodil 17-letni Giovanni Crepaldi, se je prevrnil. Pogumni mladenič se je rešil oklepanja vseh potaplja.^očih se deklet in je reševal drugo za drugo. Tako je spravil vseh osem deklet na breg.
» Dvojna nesreča, štiričlanska družina prsmonoše Piaia iz Crocette (Treviso) je postala žrtev dvojne nesreče. Po zaužit ju nepravih gob je zdravnik odredil prevoz zastrupljenih oseb v bolnišnico. Ker voz ni bil na razpolago, je zdravnik zaradi nujnosti povabil vse štiri bolnike v svoj avto. Na ovinku pa se je avto zvrnil po rebri. K sreči je bila usoda v obojni nesreči naklonjena. Poškodovanci so le lahko ranjeni in tudi posledice zastrupljenja z gobami so bile brž odpravljene.
*	Dnevno je izginilo 1000 lir. Gospod Burlando ima v Genovi več lekarn. 2e dalje časa je sumil, da krade pri njem eden Izmed njegovih nameščencev. Najel je detektive, ki so nameščence nadzorovali. Nedavni večer je bila zasačena neka njegova prodajalka, pri kateri so našli v izredno veliki ročni torbic obilje raznih dragocenih stvari. Preiskava je dognala, da je s tatico sodelovalo več tovarišic. Zaadnje dve leti je zasačena nameščenka odnašala dnevno plen v vrednosti kakih 1000 lir. Na ta način je bil gospodar oplenjen za pol milijona lir. Uvedena je bila obsežna preiskava.
*	Ukradena ljubavna pisma. Soproga nekega visokega uradnika v Milanu je bila obveščena od čistilca parketov, da je nedavno na njenem stanovanju ukradel iz omare 30 pisem, ki utegnejo biti gospej zelo pri srcu. Za vsako pismo je zahteval 1000 lir odkupnine. Gospa je povabila lopova na sestanek in ga je prosila, naj ji vrne vsa pisma za 2000 lir. Izsiljevalec pa ji je za to vsoto vrnil samo dve pismi Toda o zadevi je že bil obveščen gospejin advokat, ki se je zdajci pojavil v spremstvu detektivov. Prijeli so- falota in so našli pisma pod vzglavjem v njegovem prenočišču. Izsiljevalec bo seveda prejel pošteno plačilo pred sodiščem.
IZ LJUBLJANE
u— Prvič pod ničlo. Martinovo nam je prineslo prvi pravi letošnji mraz. Noč je bila jasna, zjutraj pa je spet megla zalila Ljubljano in davi je živo srebro beležilo komaj 0.8° C. Jutro je bilo sveže, prijetno hladno, vendar pa je veljalo za prvo napove! zime. 2e v torek smo imeli precej hladno vreme in je toplomer zjutraj beležil samo 2» C, čez dan pa 9.6° C. Vdor hladu pa še nadalje vzdržuje jasno vreme, ker se ozračje takoj zvedri, čim se dvigne jutranja megla.
u— Avgust Pire na zadnji poti. Spet je omahnil v večnost e len od stare učiteljske garde. V 79. letu se je moral posloviti od življenja. V torek popoldne so ga z žal do njegovega poslednjega domovanja spremil5 svojci ter mnogoštevilni prijatelji in znanci. Zlasti obilno so bili zastopani njegov' stanovski tovariši. Blag mu spomin!
u— Zelnate glave in repo je začela Gospodarska zveza prodajati na drobno in seveda po maksimalnih cenah v mesarskih tržnicah v Ocvirkovem prostoru, ki je takoj na začetku tržnic na Pogačarjevem trgu. Tu se bodo Ljubljančani lahko založili po maksimalnih cenah tudi z rumeno kolerabo, korenjem in krmilno peso, kakor bo pač blago prihajalo na trg v Ljubljano. Zaloga bo vedno tako velika, da bomo imeli zelnatih glav in repe dosti za sproti ter gospodinje ter rejci malih živali ne bodo imeli več skrbi z nabavo teh pridelkov, hkrati se pa sedaj lahko zaneso, da jih
v njegov dom. kjer živi z Ahno v za-cunu ki jima po njegovi krivdi ne nudi ireče. pride mlado dekle Hilda Solnes jo je spoznal kot 141etnega otroka, ko je zidal v njenem kraju cerkev in obesil kljub svoji omotičnosti venec na stolp Obljubil ie zanj navdušeni Hildi, da pride čez deset let ponjo in jo povede v kraljestvo. kjeT bo ona njegova krailjična S tem je zbudil v njej vse sanje ženskosti in ona čak». deset let na izpolnitev. On je njen ideal. Ko ga po desetih letih ni. se kot samostojno, energično dekle odtrga od doma im pride k Solnesu izterjat izpolnitev svojih sanj: kraljestvo. Solnesa vidi. ga hoče videti in imeti velikega kot človeka in ustvarjalca. To je njen ideal njena fiksna ideja. Od njega zahteva več kot on resničr,o zmore, in tako v hrepenenju da bi ustregel njeni in svoji želji po tistem, o čemer oba sanjata, se vzpne na stolp svojega novozgrajenega doma. kamor hoče obesiti venec. Oba vidita v tem dejanju potrdilo njegove nove moči. njegovega t>re-oor<"»da. toda zanosni vrisik Hilde ki pozdrav* jc svojega gradbenika na c' •> želja, orek-nf niegov smrtni padec s vi< • pa
Vzroki in posledice v dejanju Prvobitno je Solnes človek, ki je v bistvu ustvarjen za meščansko srečo in jo je žeijan. Po priredi nadarjen, bi se lahko povzpel brez nemoralnih pomagal do uspehov. Bil je ustvarjen. da živi v srečnem zakonu — toda v svoji tragični zagrizenosti — da bi presegel dane mu meje in da bi sd čimprej priborili priznanje in slavo, je zanemaril ženo. žrtvoval njo in dom in — se je posluževaj. gnan od demona slavo-hlepja — vseh sredstev za dosego cilja. Žrtvovial je oba Brovika. njuno sorodnico Kajo in se marsikaterega tekmeca ženo. dom, otroka — kakor snohodec za uspehom. Če pa se zbuda iz transa, se mu ogla-
si %-est in se zbudi strah pred mladostjo, pred povračilom usode. In ko pride Hilda, simbolizirana in utelešena mladost, zaživi v njem pod njenim vplivom želja po doslej zatirani življenjski radosti, po srečnem življenju.
Dvoje ljudi je hotelo svojo srečo in se je borilo zanjo z nedovoljenimi sredstvi, zato se ta sreča po zakonih etike ne more uresničiti. Zgrajena bi bila na napačnih podmenah in zato mora nujno priti do padca iz vrtoglave višine kajti kdor ni rojen kot nadčlovek naj ne tvega dejani, ki so preko njegove moči.
Pojav H i 1 d e
Malo. nedoraslo Hildo poznamo iz Ibsenove igre: »Gospa z morja«. Najmlajša hči dirja Wangla iz lysangerskega fjorda je. Njeno prvotno življenjsko okolje, mladost, mačeha: »<?ospa z morja«, vse. kaT je v zvezi s Hildino preteklostjo, kaže, da ni povprečna ženska. Zasanjana (značilna poteza nordijskih žensk), trmasta, zahtevna, žejna življenja, romantična polna idealov in vendar, kadar je treba — nadvse realna
—	pride kakor upnik iskat obljubljeno ji kraljestvo.
Morda je bila to samo Solnesova obljuba ot»oku. morda podzavestno vzbujajoča se ljubezen do doraščajočega dekleta, morda nezaveden izraz zatrtih hrepenenj po tisti sreči, ki jo je žrtvoval uspehu — toda ko pride Hilda je že vse to zasuto s pozabo. Lov za uspehom mu ie zastrupil vse druge misli. Hilda pa jih znova zbudi v življenje. Njeno kraljestvo je Solnes kot človek kot moški kot gradbenik in umetnik z vsemi njegovimi uspehi. Da je pri tem sebična in gre preko njegove žene (če-nrav ima trenotke. ko se t>red tem zgrozi)
—	ji ni mar. Ona je kot vvikingska potom ka zelo veliki format amorailncga človeka Le v najožjem stiku z "moralnimi zakonii
jim hipno podilega, a se vedno znova vrača v svoje kraljestvo svobode.
V	drugem dejanju kaže močan erotični moment na bodočo realizacijo ne samo duhovne, temveč na harmonično zvezo idealne in materiaine ljubezni. Zato je Solnesov vzpon na stolp znamenje njegove osvobojene vesti m zanj m za Hitldo pohod v njuno »kraljestvo«.
In vendar se človek vpraša: zakaj potem njegov smrtni padec?
Ta ie simboličen in materiailen. Usoda izterja svoj dolg. prav v trenotku. ko je
dosege! svojo notranjo svobodo «
V	uprizoritvi, ki jo je zrežirata ga. Marija Vera. bodo igraili: Solnesa-L evair, A lino-Marija Vera. HHdo-Boltar-Ukmarjeva, starega Brovrka-P. Kovrč, mladega Brovika-Verdonik, Kajo FosU.ijevo-Simčičeva m drja Herdaila-Raztresen. Prevod in inscenacija sta delo inž. arh. B. Stupice.
Masa Slavčeva.
ZAPISKI
Nova študija o Manzoniju. Cesare Angelini je izdal v založbi U. T. E. T. daljšo študijo »Manzoni«. O piscu »Zaročencev« obstoji že obsežna literatura, ki jo je pred leti zbral Marino Pareniti v knjigo »Biblio-grafia Manzoniana«, vzlic temu je Angelini pc sodb; krifka lista »Meridiano di Roma« povedal mnogo zanimivega. Pisec visoko ceni pisatelja, čigar »I promessi sposi« so mu »tolažba za vedno« in katere imenuje »sveto knjigo, vredno, da jo prebiramo poleg evangelijev. Sv. pisma ito brevirja«. Mam zoni ima tudi v sedanji Italiji množico proučevaleev in častilcev; za-nosna knjiga Cesara Angelinija nikakor ne preseneča ne s svojim kultom ln ne s prodornim poznanjem vseh problemov, ki
so zvezani z Manzonijem, njegovo dobo in njegovim delom.
Ljubljančanka EBsabeth Zlmmermann
(po rodu Jelka Igličeva) je postala članica gledališča v Gradcu in je nedavno dosegla velik uspeh v Straussovi opereti »Cigan baron«. Ob tej priliki je pisal kritik »Ta-gesposta«, da je graška opereta imela le n redkih primerih »Saffi« s »tako očarljivim glasom, kakor smo ga tokrat slišali. Sopran Elizabete Zimmermannove je lahek kakor ptičji klic in vendar obdarjen s takim toplim, čutnim timbrom, da ga poslušamo z užitkom. Ta glas ne pozna težkoč višine in ne utrujenosti in je tehnično odlično podprt.« Pisec hvali tudi pevkino igro.
Bergov »Wozzeck« v rimskem Reale del-ropera. Minule dni je bila v rimski Kraljevi operi premiera operne skladbe Albana Berga »Wozzeck«. Berg je učenec Schon-berga in je prekosil svojega učitelja, ne v strogi zvestobi načelu atonalne glasbe, s katero je Schonberg vplival tudi pri nas (preko Habe na SI. Osterca), marveč, kakor poudarja ob vprizoritvi »Wozzecka« rimski kritik, v humanizaciji glasbe. Opera je vzlic temu ohranila izrazito modernistični značaj in je zaradi svojega dinamičnega in kipečega značaja, ki zagrabi čudi tradicionalista, dosegla lep uspeh.
Razstava toskanskih umetnikov v Dus-seldorfu. Minule dni je bila v mestu Dus-seldorfu otvorjena razstava umetnikov iz Toskane Ta umetniška manifestacija v po-renskem kulturnem središču je vjden izraz italijansko-nemškega tesnega sodelovanja tudi na kulturnem področju. Predgovor, ki ga je spisal za razstavni katalog odgični rimsk; publicist. Nac. vs. Cor-neljo di Marzio, je priobčil v najnovejši
številk; »Meridiano di Roma. ..........................................
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Jesenske barve
Preko strmih, rosnih travnikov gre naša pot. Bledi podleski so jim zadnji cvetni okras. Iz doline se leskeče srebrni trak tenke reke. pot postaja čedalje ožja. Osamel hrast, ves rogovi last in star. razprostira s svojim odpadajočim listjem široko odejo okrog sebe. Pod stopinjami šume ove-neli listi. Čim bel j se bližamo gozdnemu robu. tem bolj gosta je niihcva preproga. Narava jo je položila skrbno preko zemlje da jo zaščiti. A ko nam noge stopijo na gozdno stezo, se nam vderejo prav globoko v to pisano preprogo, ki izžareva neki posebni sij. neko čudno svetlobo ki blaži mračno mistiko gozdne notranjosti. Gozd postaja prozorne j šii. Vrhovi se zibljejo v rahlem vetru. Božajoče gre preko dreves in grmov ter jim počas; s!aei oblačilo. Listi za lis"i se trgajo od vej in padajo, neprestano šo!est;jo k tlom. Iz zemlje so prišli, v zemljo se vračajo.. .
Gozd smo prehodili, rahla vzpetina nas vodi skozi mladje. Mali jeseni kažejo s ponosom. kako visoko so letos zrasli, vitki vrhovi se jim stegujejo nekam vedečno v višavo. Ob vsakem dihu prožno zanihajo sem in tja. kakor da so se že zgodaj naučili, kako se je treba vsaki sili ukloniti, da te ne zlomi. Nežno zeleni, mehki lističi visijo kakor puhaste bradice na tenkih vejicah. Mlade smreke in bori stoje vse strum-nejše. Čeprav sega ta novi zarod pogosto komaj čez travo, vendar izdaja z vso držo zaupanje v svojo bodočo, do nebes segajočo višino. Posamezni mladi javori žarijo s pla-menečo rumenino iz ostalih dreves. In potem breza v s-edini vsega rastja! Vitko deblo se ji srebri v soncu, nežne veje ji visijo kakor niti v zraku in zlati listi trepečejo na njih. Visoko se vzpenja nad vsemi dre-vesti v svoji okolici, kakor da hoče pokazati, da je edina odrasla med njimi Tako
joče listje iima barvo krvi in sc meša * zia-
tim listjem bele breze. Na svetu je vedno tako: Kjer je zlato, je v bližani tudii kri...
Sedaj smo dospeli na vnh. do razglednika. Njegovo orodje moli kakor jambor iz gozdnega morja. AH pa je tole morje barv? Prevladuje rjava barva, človek skoraj ne more verjeti, da je je toliko odtenkov, od naisvetilej.^ega, ki je že skoraj rumenima, preko rdečega, vijoličastega do črnega. Ali je res vse to samo ena barva? Človek spozna nehote da je njegov jezik vse pre-ubožen za označbo barv. Prisiljen je družiti besede, da lahko označi določen odtenek, kakor mora slikar pogosto pomešati več barv. da dobi neko novo.
Potem pa zelen'"m a! Plameneči žar barv vsenaokoli nas skora sil epa, skoraj da je prejarek za naše cči. a zelenje ga skuša ublažiti. Toda to csfcaja samo poskus, žar je premočan. Ali je sonce, aili je veter." ali so oblaki aili pa vsi ti skupaj tisti nevidni umetnik, ki se poigrava s temi barvami? To se leskeče im pobliskava, meša in pre-taplja. tam ustvarja rdeč nadih, tukaj vijoličastega ali pa nežno lilastega, tu im tam postavlja neznatne lise orumenelega zelenja in v sredino vsega ploskev veličastnega purpurja, neštete Zlate točke se iskrijo — aili pa so morda samo iskr<~ ki ugašajo? Nad vsem tem barvnim morjem pa se boči svetla modrima milega jesenskega neba. To> je prava orgija ban.-, barv. ki se leskečejo, ki žgejo im ogrevajo. Narava je spregovorila o svojii lepoti im čilovek jo posluša z očmi: to je govorica barv, s katero mu govori.
Okrog trhlega ogrodja sitarega razglednika se vzpenja robidje. Zreli plodovi se mu črno bleščijo. Čepirtav mu zelenje listov že poibledeva, vendar še davno nočejo ove-
stoji l^akor ljubezniva, starejša dama. malo sramežljiva, malo boječa, toda z mnogo mične koketnosti Prav gotovo pripoveduje malčkom okrog sebe maTSikakšno pravljico in nov ico, morda jim sepeee celo o človeški ljubezni. Kadar je prav dobre volje, je tudi radodarna, daje jim svojega zlatega listja za veselo igro. To radodarnost si lahko privošči, saj ji ostane še vedno oblačilo i z srebra. Kar jirni daje, je samo krasje in bleščica. Mladi hrasti pa nasprotno niso tako zasanjani. Vedo že sedaj, da jim življenje ne bo' ničesar darovalo, da se bodo morali hor^' "iiimno za svoj obstoj. Njih pada-
netr. Neko noč pa pride slana nadnje im v jutru drugega dne bodo včeraj še zeleni listi, črni im grdo zgrbančeml govorili o svojem koncu. Potem bodo odpadli im na tleh bodo strohneli hitreje nego vsi drugi • • •
Troihnoba im simrt? Ne! Pripravlja se le novo življemje. Gozd ne umre. podaja se le k počitku. Zima je čas njegovega počitka. Kmalu se bo zavili v snežno odejo, ki v njej najrajši sipi. Da. gozd ie čudežen! Spomladi je pesem, poleti balada jeseni simfonija, pozimi pa postane utelešena pravljica.
Kako gnojimo sadnemu drevju
Da je sadjarstvo važna panoga našega kmetijstva in narodnega gospodarstva, o tem je prepričan že vsak sadjar. Leto za letom je povpraševanje po sadju večje, ter se ga vedno lahko proda. Pa tudi za domače potrebe mnogo zaleže, bodisi da ga uporabljamo v svežem stanju, ali vku-havamo, sušimo ali predelamo v mošt ter tropine kuhamo v žganje ali uporabimo za jesih. Ker je uporaba sadja mnogo-stranska. pač zasluži sadno drevje, da ga vsak sadjar skrbno neguje in oskrbuje.
Poleg skrbnega negovanja in zatiranja sadnih škodljivcev je potrebno tudi dobro gnojenje sadnemu drevju, kar pa naši sadjarji še vedno preveč zanemarjajo. Saj je znano žalostno dejstvo, da je pri nas do 700/o sadnega drevja, ki trpi na pomanjkanju hrane, ker ni pravilno niti zadosti pognojeno.
Sadnemu drevju najbolj prija dober in preležan hlevski gnoj in dobro predelan kompost, ki ga je treba potrositi v jeseni po celem sadovnjaku ali pa vsaj v kolo-
barjih pod kapom. Se bolje pa je, če se gnoj podorje ali zakoplje, ker sicer gnoji bolj travnati ruši, drevje pa je prikrajšano.
Sesalne korenine segajo večkrat preko drevesne krone in je zlasti pri starejšem drevju in strnjenih nasadih vsa površina preprežena s koreninami. Zato je najbolje vse zemljišče enakomerno pognojiti. Gnoj se raztrosi po vsej površini in se ga plitve je ali globlje prekopi je, v kakršni globini se pač nahajajo korenine. Pri češ-pljah, slivah in breskvah so korenine bolj plitvo pod površjem, pri jablanah, hruškah in češnjah pa so nekaj globlje. Nikakor pa ne smemo spravljati gnoja v globino pod 30—40 cm, ker bi se pri tem poškodovale korenine in tudi učinek gnojenja bi bil zmanjšan, ker se gnoj zaradi pomanjkanja zraka ne more pravilno razkrajati.
Ker našim sadjarjem navadno primanjkuje hlevskega gnoja in tudi komposta, saj je še vedno mnogo takih, ki ne uvide-
vajo važnosti naprave komposta, Je uspešno tudi spomladno gnojenje z razredčeno
gnojnico, kateri se primeša na vsakih 100 litrov 3—4 kg lesnega pepela ali 1 kg su-perfosfata. Kakor gnojnica se uporablja za gnojenje sadnemu drevju tudi stra-
niščnik.
Tudi z raztopljenimi umetnimi gnojili uspešno pognojimo sadnemu drevju, ako na vsakih 100 kv. m površine pognojimo z 200 litri vode, v kateri raztopimo 4 kg kalijeve soli, 4 kg superfosfata in 3 kg amonijevega sulfata.
S tekočimi gnojili se pognoji na ta način, da se napravijo pri mlajšem drevju pod površino krone, zlasti pod kapom in tudi na njegovi vnanji strani v razdalji do 1 m z lopato trioglate jamice, v katere se vliva gnojnica ali raztopljena umetna gnojila. Jamice naj bodo 30 do 40 cm globoke. Po gnojenju se jamice z vazami zopet zadelajo.
Starejšemu drevju je najbolj pognojiti s tekočimi gnojili na ta način, da se med vrstami drevja v isti razdalji napravijo jamice, v katere se vlivajo tekoča gnojila.
Najbolj uspešno gnojenje je z menjavo gnojil v triletni dobi. Prvo leto se gnoji s hlevskim gnojem ali kompostom, s katerim se spravi v zemljo humus in bakterije. Drugo leto se gnoji z umetnimi gnojili in tudi z apnom, ako ga zemlji primanjkuje. Na 100 m1 površine se pognoji z 20 kg apna. Tretje leto pa se gnoji z gnojnico ali straniščnikom z do-stavkom pepela ali superfosfata. Četrto leto pa se zopet gnoji z gnojem ali kompostom.
Pri takem gnojenju se razdeli sadovnjak na tri dele in se gnoji vsako leto vsak oddelek z drugim gnojilom.
Drobne zanimivosti
O univerzalnem elektronskem mikroskopu je te dni poročal na sestanku znanstvenikov v Berlinu raziskovalec Manfred Ar-denne. Redkokdaj se je kak instrument tako naglo uveljavil kakor ta. Njegov pomen sega tudi na področje vojevanja. Ne gre samo za možnosti velikanskih povečav temveč predvsem za možnost kinematografskih posnetkov. Film namreč obsevajo elektroni neposredno in je dandanes mogoče submikroskopično opazovati in fil— mati najpodrobnejše kemične reakcije. Uspehi na tem področju raziskovanja so že prav znatni.
Ponovno uveljavljenje temorja. Iz Vi-chyja poročajo, da so našli recept za izdelavo tako imenovanega temorja. Ta pijača je bila pred uvedbo kave in čaja v mnogih sredozemskih deželah ter so jo do dobe Ludvika VI. zelo uživali tudi na Francoskem. Zdaj so po daljš!h trudapol-nih raziskovanjih spet razkrili skrivnost, kako se ta pijača pripravi. Posebne rastline in semena, ki uspevajo predvsem na Korziki in v južnofrancoskem departemen-tu Varu, so podlaga te pijače. Obojega je danes toliko, da je lahko Francija s temor-jem zadostno preskrbljena. Računajo na letno dobavo 2000 ton rastlinja in semenja. en sam kg pa zadostuje za 2000 skodelic temorja. Stroški vsake skodele so preračunani na 16 stotink. Okus je prav poseben, ni ne grenek, ne sladak, pijača pa je užitna brez sladkorja.
Nova zaščitna barva. Švedski inženjer Roxendorff je iznašel novo ognja varno barvo, s katero zdaj vrši poizkuse v Stock-holmu. Predvsem so vrgli v ogenj zeleno popleskan lesen zaboj, v katerem so bile razne listine, bankovci in vžigalice. Po 20minutah so vzeli zaboj spet iz ognja. Zelena barva se je spremenila v črno, toda zaboj je bil od ognja nedotaknjen. Prav tako vsebina. Nadalje so zažgalt leseno hišico, ki je bila močno opleskana z zaščitno barvo. Vrgli so v hiš!co zažigalne bombe. Ko so te zgorele, je h:š:.ca ostala docela nepoškodovana.
Lovski dvorec Teodorika Velikega so našli. V kraju Galeati, ki je oddaljen 50 50 km južnozapadno od Ravene so ^ bili zadnji čas na delu raziskovalci nemškega arheološkega zavoda in arheologi iz Bo-logne. Uspeh je bil posebno zadovoljiv ter so po skupnem prizadevanju odkrili ostanke lovskega dvorca Teodorika Velikega. Našli so ostanke poznorimske vile in so po nekaterem stebričju, ki razodeva značilni slog VI. stoletja, razpoznali ta dvorec ket bivališče sotskega kralja Tudi različna lončena posoda, k! so jo našli, je značilna za dobo vzhodnih Gotov v Italiji, Drobci stekla, marmorne plošče in mnogo mozaika pričuje, da je bil dvorec egipt-skega kralja razkošno opremljen
Prva švicarska ladja v Buenos Airesu. Poročajo, da je v Buenos Aires nedavno priplula prva švicarska trgovska ladja St. George (7600 ton) in Sicer pod poveljstvom kapitana Brackmanna. Ladja je bila letos konec septembra odplula iz pristanišča v Genovi in je prepeljala nad 800-ton različnega švicarskega izvoznega blaga v argentinsko glavno mesto.
DolL-šek:
Zagar simei
•53
Zgodba s hribov
Polnoja rmenik na štiri liste je obstal, voda je planila v strugo. Žagar šimen je vstal z vc.za. vrgel zadnje tri deske h krožni žagi, da jih obrobi, krajnike pa izpod strehe na kup, da jih pozneje kedaj zreže na pol metra in poveže v kolobarje, ki jih je prodajal v mestu malim ljudem za kurjavo. Vzel je cepin, premeril z očmi kup pred žago. zap;čil cepin v debel ploh in ga zavalil po legah ija žagin voz, ga pritrdil s hlapcem, stopil k listom in jih preizkusil po zobeh, ai so še dovolj ostri, pa napu-stil vodo na turbino. Z lahno kretnjo se je dvignil jarem, ugriznil z ostrimi zobmi v ploh in se zarezal vanj. šimen je zabil za-ložke za listi pa sedel na zadnji konec voza ter se vdal razmišljanju, žrtve — žrtve — žrtve — žrtve, tako je pela žaga in pela vse hitreje.
Žrtve —! Da, žrtve! Zamislil se je.
Pred tremi leti ,(e bilo. Tistikrat je zahtevalo življenje od njega prve žrtve. V vojsko je moral oditi, pustiti ženo, sina in dom. Jn ko se je vrnil —. Sin Tine je zapravil posestvo, žsna je odšla kdo ve kam. Seveda! Sr.i s'"ina ne bo več nazaj. Brez vsega je bil. žrtev!
Prodal je, kar mu je še ostalo, in se vdinil bogatemu kmetu na sosednem hribu za Žagarja. In tam doli v dolini, ozki, med strmimi bregrovi ob deročem, šumečem potoku je preživljal žalostne dneve življenja, sam si je kuhal, sam pospravljal. Z ni-
, komer skoraj ni občeval, žaloval je. žrtev i —! Kako dolgo še?
Gospodarjev sinček Drejček je pridirjal odnekod. »Oče vas vabijo, da pridite na večerjo! Bote —? Jelite da?«
Nekaj časa je postajal Drejček na žagi, sedel na voz, se smejal, pa skočil in izginil za kupi desk. Preveč vase je bil zamišljen šimen, da bi bil pogledal za njim. žrtve — žrtve — žrtve so peli listi in šimen je poskušal njihovo pesem in mislil.
Krik je jeknil in še eden. šimen je planil krog ogla. Drejček —!
Z roko je visel na robu brvi, ki je vodila črez žleb. Brez pomišljanja plane Šimen na brv, pograbi dečka in ga z močnim zamahom vrže na suho. Pa zamah ga potegne za seboj, prevagne se, pade v polni žleb. In v trenutku ga je zanesla deroča voda po napušču pod ostre lopate turbine. Drejček je kriknil in zbežal k sosedni žagi.
Po nekaj minutah so potegnili šimna izpod turbine. Zmečkala mu je desno nogo, nezavesten je bil. In ko je umrl, je prišel pred Večnega sodnika. In le-ta mu je rekel: »Žagar šimen, v življenju spodaj si vse žrtvoval. In za tiste svoje žrtve dobiš zdaj plačilo,- Pojdi v veselje svojega Gospoda!«
* * *
Po mnogih tednih se je šimen zbudil iz nezavesti, čisto dobro se je počutil. Tudi noga je bila nekam čudno lahka, skoraj da je ni občutil. Segel je po njej.
Pa ni je bilo več. Pod kolenom je bila debela poveza.
Malo da se ni spet onesvestil.
Ljudje so vstopili, zdravnik je bil in za njim še drugi. Pregledal ga je.
»Jako dobro, šimen! čez mesec dni boš spet lahko šel domov!«
šel —? Pa ni utegnil razmišljati. Njegov gospodar je pristopil, govoril z zdravnikom pa sedel k njemu.
»Veš, šimen, domov Te bom vzel in Te neg»val. Sina si mi rešil! Ne boš več žagal. Spodaj na kolodvoru, tam na moji pristavi boš za hišnika, les boš prevzemal in nakladanje nadzoroval' čisto brez skrbi boš živel. Sina si mi rešil —!«
S solznimi očmi mu je stisnil roko.
Gospodarjeva žena je pristopila: »šimen. vse življenje Ti bom hvaležna! Nikdar Ti ne pozabim, da si mi rešil edin ca!«
Tudi mali Drejček je plaho stopil blizu, »šimen, jaz — jaz —!« NI mogel govoriti, solze so ga polile, jok ga je dušil.
In — ali je bilo res? Njegova žena Len-čka — ? Pokleknila je k njemu.
»šimen, ljubi mož, ne sodi me prehudo! Vračam se —. Ali me sprejmeš —? Spet — bi —. Rada bi bila — pri Tebi«
Objel jo je.
»Kje je Tine?« je vprašal šimen.
»Tamle —! In tudi Tine je pristopil. Izgubljeni sin-
* • •
Spodaj na kolodvoru pa Se danes gospodari šimen z leseno nogo, prevzema polne vozove desk, krajnikov, lat, nadzoruje nakladanje, zapisuje in voznikom zapoveduje. Po končanem delu pa se vrne k družini v hiSico pri kolodvoru. Prejel je plačilo za svoje žrtve. Gospod mu jih je plačal že na tem svetu.


'1S5
-r
Nostre armi autoniatiche in azione di fuoco nel sottore meridionale del fronte egiziano Italijansko avtomatsko orožje v ognju v južnem odseku egiptske fronte
Povratek v domovino
Misli In besede vojaka s fronte
Toliko me vprašujete, zakaj sem se vrnil tako nenadoma. Vprašujete, kaj sem videl in doživel in če bo vendar že komec tam zunaj... Razumem vas. Kajti vem. da sem vedno bil del vas, tudi če sem biil daileč. Toda ne bodite preveč radovedni: o tem danes ne morem govoriti kar se dogaja tam zunaj; iz sebe iztrgati in dati vam to, kar še vedno tli na žcrjavici pod pepelom v prsib in kar tvori v glavi zmedene slike. Preblizu so še stvari in dogodki, preblizu predvsem možje s fronte, da bi jih že lahko iztrgal iz svojega srca. Kajti bilo bi težje. kakor mislite, vam namesto mene nositi vse to v srcu. Dovolite, da o tem molčim, dokler ne pride dan. ko bom lahko dejal: »Vidite, tako je bilo!« In ta dan bo prišel, lahko mi verjamete. Dotlej pa naj bo vse dobro spravljeno v meni.
Da, tako nenadno je prišel moj povratek: čez noč. bi lahko dejail. Zgodaj zjutraj nisem ničesar vedel, da se bom peljal k vam domov. Pozno popoldne smo o tem govorni, toda nisem prav zagotovo verjel, da se bo uresničilo. Zjutraj ko je sivo stepo začel objemati dan, pa sem bil že na potu. Z motornim kolesom smo brzeli proti zapadu. Na kolodvoru je že sopihala lokomotiva pred vlakom im komaj sem se s svojo ropotijo spravil v vagon, se je začel vlak pomikati. Bilo je tako dateč! Pet dni in pet noči sem se vozil k vam. pet dni in pet noči sem bil v dvomu, ali me obdaja resnica ali sanje, in šele šesto jutro, ko so odmevali moji koraki po domači poti, se mi je zazdelo vse verjetno im pri-jemljivo: dobro znana deželna cesta v domačo vas. svetlozelene breze ob obeh straneh, prve hiše in dvorišča v vasi in nazadnje majhna koča. pokrita s črno slamnato streho in s cvetlicami na oknih.
Doma sem! Ali slutite kaj to pomeni, ko je že preteklo skoro leto dni. odkar sem zadnjikrat sedel na domačem stolu im pisal, premišljevali, opazoval, se sklanjal nad knjigami in poslušal besede svoje žeme im svojih otrok. Ali lahko slutite, kaj pomeni biti doma. ko je celo leto kar naprej prežala name smrt. da bi z eno samo potezo končala moje življenje. Vidite, o tem bi lahko neumorno govoril, o besedah: doma sem, o tem kratkem stavku, ki ga komaj zaznavamo. V njem ni ničesar kar bi me ovirailo govoriti, ni nobenega bremena na duši im nikakega pritiska v srcu, ki ga vedno čutim, kadar govorim o fronti. Vse je mirno im spokojno v domačem kraju. Globoko vdihavam zrak in se napajam nad vonjem gozdov in polj ter nad bližnjimi im daljnimi slikami.
Tu stoje debele, čmobele krave na pašniku in v ustih imam še okus po presnem, toplem mileku. V tem je nekaj — da da, nekaj življenja iz starih časov, lahko rečem, iz časov, ki se jih vsakdo tako rad
1 spominja. Kako dvigajo glave in me ogledujejo te živali, ko grem mimo njih. Ali ste morda že kdaj prav pogledali živali v oči, ki si mirno išče na pašniku hrame? Toliko krotkosti, miroljubnosti im potrpežljivosti ne sije iz oči nobenega človeka. Toda prepričan sem. da vsakdo to spozna šele tedaj zares dobro, ko pride od tam daleč...
Poilagoma se večeri. Po dolgem času prvi večer, ko ne ropoče '<m ne grmi zdaj tu zdaj tam. zdaj na zemlji, zdaj nad zemljo. Lep jesenski dam gre h kraju. Na klopi pred hišo posodim, ker utegnem še nekaj citati. Ze spotoma mislim na to, kaj bi bilo primerno ta večer prebirati. Priroda je tiha im globoko počiva, zato je ne sme motiti nič glasnega. V duhu pregledujem vrste svojih knjig: Tu je Dehmel. toda je prestrastem za danes, tam je Liliencron. ki je za ta trenutek preveč pačljiv. Wede-kimd, ki stoji poleg Dehmela. tudi ni primeren za danes. — In potem Grabbe, Nietzsche in Gothe: »Nad vsemi vrhovi je tišina ...« Premišljujem te verze im zdi se mi. kakor da bi pil sladko vimo. Tedaj pa sem že med vaškimi hišami. Gothe! Neumrljivo odkritje im oznanilo. Modrost, dobrota. luč in barva. Tu sem človek, tu smem biti človek. Našel sem. kar bom danes čital, kar moram citati
Ko sem potem sedel na klopi ob hišnih vratih, kjer se me ni dotaknil niti dih vetra im so me božali po obrazu le ženini pogledi, tedaj se je omehčalo marsikaj, kar je na fronti srce ctrdilo im ga obdajalo s trnji. Otroci so bili v trdnem snu, žena pa se mi je brez besed smehljala, ve-doč, da sem spet enkrat srečen V čumnati je čakala belo postlana postelj, na stolu poleg nje je ležala lepo zlikana nočna srajca — pravljične stvari, prepotrebne življenjske dobrine. Prvič po enem letu bom spal brez vojaške obleke na sebi, na postelji. ne pa kjerkoli na goli zemlji ali mokri slami, kjer moraš biti vedmo pripravljen, da zgrabiš za karabimko im čelado, ko zašli šiš znak pripravljenosti. Ne bom čud grmenja topov im brez skrbi bom zatisnil trudne veke.
Doma sem! Z vso dušo sem doma. kajti tu, kjer sem zdaj. je moja žena, so moji otroci, je moja preteklost im moja bodočnost Toda vi. ki to veste, morate tudi vedeti kaj bi bil človek, če mu v prsih ne bi utripali dve duši. Pravi povratek bo šele tedaj, ko bodo vsi doma im tišina in mir v prsih bosta zavladala takrat, ko bo umolknila fronta. Dokler še tako glasno govori, se ne smemo mnogo o njej pomenkovati, ko pa bo utihnila, si bomo povedali vse. (Iz »Donauzeitumg«),
Obnovite naročnino!
Naše zdravje
štrleča ušesa se dajo s pametnim ravnanjem preprečiti, če pazimo že pri novorojenčku na to, da se njegovi nežni uhlji ne vihajo zaradi nepravilne lege ali neprimernega oblačenja. Pozneje se da ta rapaka odpraviti le z operacijo.
Pri vsakem vraitnem vnetju si daj preiskati urin glede beljakovine; kajti v zvezi z vratnim vnetjem je večkrat obolelost ledvic, in te ne smeš prezreti.
Novorojenček dihne v minuti povprečno 44-krat, odrasli samo 16 do 20-krat. Ob bolezni pa more kolebati število dihov med 10 do 100 na minuto.
Kadar normalen človek zjutraj vstane, je okrog 350 gramov lažji kakor zvečer ko leže.
Pri nervoznosti priporočajo vzgajanje miru. Prisilimo se, da obvladamo sami sebe. Miru se lahko priučimo kakor vsakih drugih reči; skrbimo za to, da sledi vsakemu naporu ali vznemirjenju odmerjen čas počitka. Gremo v ta namen v posteljo m dosežemo s tem, da sledi umetno prisiljenemu miru normalen mir. Dodatno sredstvo je baldrijanova tinktura, ki vzamemo 8 do 10 kapljic na 30 do 60 minut, toliko časa, da nastopi pomirjen je. Baldri-jan ni strupen.
Pri dihanju pljuča svoje zračne vsebine nikdar popolnoma ne oddajo in niso zato nikdar brez zraka. Oddaja zraka je odvisna od globine dihanja in je zato zelo priporočljivo, da globoko dihamo, ker gre na ta način več zraka ven in pride nov ln svež zrak na njegovo mesto.
Votli zobje. Vzrok razkrajanja pri nastanku gnilih zob je v prvi vrsti tvorba kislin in ostankov jedi, ki ostanejo po jedi med zobmi in ob zobeh. Te kisline pričnejo razkrajati zob, zlasti na težko dostopnih mestih. Ko je zunanja zobna plast omehčana, se takoj naselijo mikrobi (bakterije) in pričnejo svoje razdiralno delo, ki preide kmalu tudi v globlje dele zoba; zob postane votel, nas boli in smrad gre iz njega.
Zato si moramo po vsaki jedi zobe temeljito očistiti, odstraniti vse jedilne ostanke in si usta dobro izplakniti. Najzanesljivejše sredstvo za ohranitev dobrih zob je pa seveda to, da si damo zobe od časa do časa, morda vsako četrtletje, pregledati od zobozdravnika, ki vsako pričenjajočo se škodo takoj v začetku popravi.
Jabolka, Jabolka so med našimi najod-ličnejšimi in najdragocenejšimi sadeži. Se-stojijo iz rastlinskih vlaken, beljakovine, železa, slalkorja, gumija, jabolčne kisline, Gallusove kisline, apna, vode in — kar je zelo važno — iz razmeroma velike količine fosforja, ki izredno dobro vpliva na dopolnitev možganske in hrbtenične živčne snovi. Kislinske sestavine jabolka so posebno učinkovite pri ornih ljudeh, ki mnogo sedijo. Vsled železne vsebine so jabolka priporočljiva zlasti bledičnim. živčno bolnim služijo jabolka kot pomirjevalno in uspavalno sredstvo. Najbolj zdrava so surova jabolka, ki jih uživajmo če le mogoče s kožo, seveda umita; in dobro jih moramo prežvečiti. Kdor surovih jabolk ne prenese, naj si jih skuha ali speče. Pripravimo si jabolka tako, da jih moremo jesti tudi pomladi in poleti. Uživanje kuhanih jabolk pripomore tudi k prebavljivosti drugih jedil, zlasti močnatih jedil in stročnic. Tudi posušena jabolka so zdrava jed. Najboljša so pa seveda surova jabolka.
Posušene tuberkule ohranijo še po devetih do dvajsetih mesecih svojo nalezljivo sposobnost.
Lydenham je oni znanstvenik, ki je v letih 1670 do 1680 kot prvi natačno opisal ošpice in jih končno ločil od koz.
Normalni krvni pritisk je po dr. Sallerju sledeči: pri moških od Pl. do 35. leta 100 do 144 milimetrov, pi: Finkah od 21. do 35. leta 100 do 138; pii moških in ženskah od 37. do 47. leta do 3 58 iri mož1-"- od 60. do 70. let v a " T p. i *s>n.-k-!V d <30. do 70. leta se more rejn :'.r p; ' i 215 mm označiti kot normalen.
sp on t
Kdo je ustvaril stafetne teke?
Agencija »Centraleuropa« objavlja nekaj zanimivih podatkov o prvih početkih stafet-nih tekov, onih najbolj privlačnih točk na vsakem atletskem tekmovanju in pravi med drugim:
Napačno je naziranje, da izvirajo teki v štafetah, ki so zdaj udomačeni na atletskih prireditvah v različnih kombinacijah, iz Anglije. Ta vrsta atletskega udejstvovanja se je najprej začela v Nemčiji in tamkaj je dandanes tudi najbolj razširjena.
Dasi so ti podatki iz zanesljivega vira, vendar iz razpoložljivih zapiskov ni bilo mogoče ugotoviti tudi tega, kje in kdaj prav za prav je bilo izvedeno tako tekmovanje. Zgodovinsko dejstvo je, da so okrog leta 1890. v nemških atletskih krogih že poznali teke v štafetah, ki pa jih niso izvajali na tekališčih, kakršne poznamo danes, temveč na ravnih progah, na katerih so tekli v obeh smereh. To je bila tako imenovana nihajoča štafeta, ki je bila zelo udomačena tja do začetka prve svetovne vojne.
Preden je bila med tekači v štafetah uvedena palica za predajo od moža do moža, so tekmovalci nosili s seboj majhno zasta-
vico, ki pa je bila pozneje iz praktičnih razlogov odpravljena. Nihajoče štafete pa so še ostale v navadi, in sicer največ v kritih prostorih — zaradi pomanjkanja prostora.
Prve štafete na prostem in na tekališčih današnje oblike so bile odrejene na progah 5-krat, 4-krat in 3-krat po 100 m, pozneje pa je bila zelo priljubljena štafeta na 10-krat 100 m.
Od 1. 1903 dalje je uvedena tudi štafeta na 3-krat 1000 m, medtem ko je tako imenovana švedska štafeta (400X300X 200 X 100) poznejšega izvora. Kmalu po stock-holmski olimpiadi 1. 1908 je prišla v navado tudi znana olimpijska štafeta, ki meri 4-krat po 400 m in spada zadnji čas med najpomembnejše točke vsake atletske prireditve.
Tudi stafetni teki na večje razdalje so nemškega izvora. Najbolj znana med takimi teki v odsekih je štafeta na 25 km dolgi progi iz Potsdama v Berlin, ki :"o zdaj po zaslugi sedanjega ravnatelja olimpijskega zavoda v Berlinu dr. Diema prirejajo redno vsako leto že ~elih 30 let.

fi&fki od nedelje
K tekmam za točke
šesto kolo v diviziji A Italijanskega no-gomc-tnsga prvenstva je vrglo dosedaj vodil-
rrrvr.i L^voiim naslednji dve točki, ali vsega 12, in sicer to pot na račun Bologne, ki so je res zelo potrudila, da bi se bila stvar zasukala drugače, toda nazadnje je le prevladal nezadržni polet teh zmerom resnejših kandidatov za eno boljših mest v tabeli. Po šestih nedeljah prednjači Livorno kar za štiri točke drugoplasiranemu Torinu, ki si Je to pot še za zgoditek močneje kakor v V. kolu Rimljane izposodil Fiorentince. Vse točke so dalje to nedeljo izgubili Ambrosia-ra v Bariju ter Genova v Bergamu in še Triestina v Milanu, kjer je moštvo enakega imena zabeležilo prvo zmago v letošnji sezoni. Zelo ugodno presenetila je Vicenza v Benetkah, pa tudi Lazio je z zmago nad Ju-ve-fitusom SDet pomiril svoj tabor prijateljev. Osma tekma šeste nedelje ni bila odigrana, ker je moštvo Rome prišlo na igrišče v Genovo s preveliko zamudo, tako da je sodnik Mattea tekmo že odžvižgsl v navzočnosti kompletne Ligurie brez partnerja. Kaj bo glede tekme ukrenila zveza, še ni znano.
Borba za mesta v diviziji B postaja od nedelje do nedelje bolj ogorčena. Po nastopih zadnje nedelje so ostale neporažene le še tri enajstorice, ki zavzemajo tudi z eno točko razlike med seboj prva tri mesta v ' tabeli. Spezia, Napoli in Padova so dozdaj najbolj uspešni udeleženci turnirja v drugem razredu.
» * »
Borba za mesta v diviziji B postaja od nedelje do nedelje bolj ogorčena. Po naslonih zadnje nedelje so ostale neporažene le še tri enajstorice, ki zavzemajo tudi z eno točko razlike med seboj prva tri mesta v tabeli. Spezia, Napoli in Padova so dozdaj najbolj usnešni udeleženci
turnirja v drugem razredu.
* * *
V	ostalem pa nogometaši to nedeljo niso počivali nikjer, da celo v Ljubljani smo imeli svoj skromni in vendar živahno spremljani domači finale, o katerem smo glavno že zapisali v torkovi številki našega lista. Zdaj bi radi dodali še nekaj kronike z ostalih nogometnih terenov:
Na Štajerskem so se tudi dajali za točke, in sicer to pot z velikimi dobički za Mariborčane in Celjane. Rapidovci so imeli goste na svojem igrišču, in sicer graške poštarje, ki so jim naložili nič manj kakor okroglih 10 : 0. Mariborski železničarji so igrali v bližnji Lipnici in tudi niso imeli posebnih težav, da so domači enajstorici s 4 : 2 odvzeli obe točki. Celjani so slednjič dobili v roke precej šibko moštvo graškega Sportkluba in zapustili svoje igrišče z visoko zmago 9 : 2. Ne dosti manj krepko so Trboveljčani obračunali z novo pečenim moštvom BSG Westena iz Celja, ki so ga poslali domov s 7 : 3.
* * *
V	nogometnem tekmovanju za prvenstvo Koroške so se to pot izkazali Jeseničani, ki so s 5:0 slavili visoko zmago nad nasprotniki iz SS moštva iz Celovca in pre-v~eli najvidnejše mesto med vsemi moštvi, ki solelujejo v tej skupini. Ta tekma je bila na Jesenicah in poročila pravijo, da je tudi teren nekoliko vplival na slabo sapo gostov. V drugi tekmi enakega naslova je LSV iz Celovca porazil domači združeni moštvi KAC-Rapid s 6:3.
■muio 11111 >f rntni n inn hi iinim unniiiinTninniinTn m m tiiinimniiniirtrnitnini! n i imiiii imn i nntnnsiiiinTiiii] nnii*
prodajaš, preglej »Jutrove« oglase?
V dunajskem nogometu so bili zadnjo nedeljo zabeleženi naslednji precej nepričakovani izidi: Sportklub-Rapid 4:1, Vien-na-Austria 9:2, WAC - Reichsbahn 3:2, FAC-FC Wien 0:0, Admira-Wacker 2:1. Slelnja igra je bila prekinjena.
Dunajski tableteniški igralci so zadnji teden dvakrat nastopili proti močnim Jeseničanom. Prvi dvoboj na Jesenicah se je končal prav tesno za Bunajčane (3:2 je bilo in o tem smo tudi na tem mestu že zabeležili nekaj vrstic), v revanšnem srečanju v Celovcu pa so pogoreli po dolgem in počez kar z 2:8. Najbolj se je v vseh teh igrah postavila nemška prvakinja Truda Pritzi, ki je med drugim gladko porazila tudi oba gorenjska in koroška prvaka Knifica in štrumbla.
Turnir z belo žogšss
Športna sekcija »Hermes« razpisuje za nedeljo, dne 15. t. m. ob 8. uri velik propagandni table-teniški turnir v dvorani hotela Miklič za vse verificirane in neveri-ficirane slovenske igralce. Prijavnina je Lir 5. Igra se po cup-sistemu; igralci, ki izpadejo v prvem kolu, lahko nastopijo v tolažilnem turnirju. Zmagovalec prejme pokal, ki preide takoj v njegovo trajno last, drugi, tretji in četrti pa prejmejo lepa praktična darila. Poslednja četvorica igra medsebojno četrt-finale za placement. Turnir je praviloma prijavljen Pokrajinskemu O. N. D. ter odobren. Prijave sprejema vodstvo turnirja v soboto popoldne v dvorani hotela Miklič ter najkasneje v nedeljo do 8. ure. Vabijo se vsi ljubljanski igralci, da sodelujejo na tem turnirju, posebno začetniki, ki jim je dana možnost, da sodelujejo v tolažilnem turnirju, kjer bosta prejela zmagovalec in drugi lepa praktična darila. Vstopnine iz propagandnih ozirov ni nobene. Prijatelji igre z belo žogo vabljeni!
Narodno gledališče
DRAMA
Četrtek, 12. novembra: ob 16.30 Gradben*
Solnes. Red Premierski. Petek, 13 novembra: ob 15. Oče naš. Izven.
Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota, 14. novembra: ob 16.30: Gradbenik
Solnes. Red B Nedelja, 15. novembra: ob 10.: Princeska in pastirček. Otroška predstava. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 15.: Oče naš. Izven
•
H. Ibsen: »Gradbenik Solnes«. Drama v treh dejanjih. Osebe: Solnes — Levar, Ali-na, njegova žena — Marija Vera, Hilda Wanglova — Boltar-Ukmarjeva, dr. Herdal — Raztresen, Knut Brovik — J. Kovič, Ragnar Brovik — Verdonik, Kaja Foslije-va — Simčičeva. Režija: Marija Vera, pre vod in scena: ing. arh. B. Stupica.
Opozarjamo na petkovo predstavo Grego-rinovega »Oče naša«, ki bo po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Začetek ob 15. uri. Dramatski ciklus, ki vsebuje sedem podob in uvod, je miselna ilustracija sedmerih prošenj iz molitve. Delo je zrežiral avtor
OPERA
Četrtek, 12. novembra: ob 16 Seviljski brivec. Red Četrtek. Petek. 13 novembra: Zaprto.
Sobota, 14. novembra: Traviata. Izven. •
G. Rossini: »Seviljski brivec«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Almaviva — Lipušček, Bartolo — Zupan, Rozina — Ivančičeva, Figaro — Janko, Bazilio — Betetto, Fiorello — Dolničar, Berta — Stritarjeva, poveljnik straže — Anžlovar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
Dr&S?ne zanimivosti
Berlinski kmetje. Kmečko življenje in
ob' "aji igrajo v zunanjih okrajih Berlina še vedno znatno vlogo, kajti s kmetijskim in gozdnim gospodarstvom se ukvarja še vedno okoli 50.000 ljudi. Od 130.000 ha poljedelsko izkoriščane zemlje odpade na polja nad 100.000 ha, polovica te površine pa se poseje in posadi z žitom in stročnicami. 104 dedna kmečka posestva s površino 18.600 ha dokazujejo, da je kmečki živelj še vedno udomačen v svetovnem velemestu Berlina. Večina teh posestev je na severu in na vzhodu mesta, kjer no končani vojni leta 1870/71 gradbena delavnost. ni bila tolikšna, kakor na zapadu in jugu. Nič manj kakor 21 takih kmečkih posestev je še vedno v rokah istih rodbin od 18. stoletja naprej, dve pa celo segata nazaj do leta 1686, oziroma 1694. Samo mesto Berlin je s svojimi posestvi največji kmečki gospodar brandenburške pokrajine. Izmed 30 posestev s skupno površino 25.000 ha, jih mesto obdeluje v svoji režiji 22, 8 pa jih daje v zakup. Za preskrbova-nje svojih zavodov in bolnišnic dobiva Berlin s teh posestev znaten del poljedelskih proizvodov. Razen tega je v Berlinu okoli 120.000 majhnih vrtnarstev, ki obdelujejo nadaljnjih 5000 ha zemlje. Njihov pridelek mnogo pridonaša k izboljšanju prehrane mestnega pr<Avalstva.
Kd^j je človek najbolj sposoben za delo? Na pobudo nemžke delovne fronte ie zavod za psihološko raziskovanie dela v Gelsen-kirchenu proučeval številne delavce z ozi-rom na njihove uspehe v delu čez dan. Ugotovljeno je, da je delovna sposobnost
tn svežina v teku dneva različna. Delovna sposobnost raste do 11. ali 12., potem pa pojema do 14., ko ima delavec najmanj moči za razvijanje duhovnih energij. Nato delovna sposobnost spet raste in doseže svoj vrhunec od 17. in 18. uro. Gornje ugotovitve že izkoriščajo v pogledu dolo čanja delovnega časa
Clove-K nima nič od tega, če doseže zaželeni cilj, če z doseženega cilja ne vidi
pred seboj novega
Z ljudmi ki nosijo naočnike, moramo biti oprezni. Mnogi jih nosijo samo zato. da b| jih smatrali drugi za kratkovidne.
Boj se tistega, ki vedno krivi pred teboj hrbet. Morda išče pesek, da ti ga nasuje v oči.
Sovražnike pozna človek navadno bolje od prijateljev
Prijateljstvo je navadno podobno dežniku, ki se med nevihto rad obrne.
Živali so nevarne, kadar so žejne, ljudje pa kadar se napijejo. Vsak norec najde vedno še večjega norca kakor je sam.
ali
asi
Cenjene naročevalce malih oglasov vljudno opozarjamo, da bomo mogli priobčiti zaradi pičlo odmerjenega prostora v nedeljski številki samo določeno število malih oglasov Priobčili jih bomo po vrstnem redu, kakor jih bomo prejemali; kar bo malih oglasov preko tega števila, jih bomo priobčili v torkovi številki.
Uprava »JUTRA«
Otomano
dobro ohranjeno, prodam Naslov v vseh pi~>s'. Jutr«.	15576-6
Kuharico
samostojno za vsa gospodinjska dela iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	15557-1
Kuharico
čisto in pošteno išče bolj-družina za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Plača 300 Lir«.	15574 1
Foto- pomočnico-ka
dobrega retušerja. sprejmem za okolico LJubljane. Dobra hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe poslati pod »Dober retu-šer« na ogl. odd. Jutra.
15580-1
Postrežnico
čisto in pošteno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15581-1
Modistko
dolgoletno prakso sprejme salon »Truda«.
15588-1
Voz - diro
na vzmeteh, srednjevelik s priklopnimi sanmi vred (Ku-fen), prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voz-sani«.	15407-6
Otroško stajico
1 m2, poceni prodam. — B!eiweisova 37a-IV., Ljubljana.	15583-6
Še je čas, da se naročite na prvo četrtletje naže zbirke odličnih romanov iz domače in tuje literature, če ste naročnik naših listov, boste plačevali za lepo vezano knjigo v boljši opremi samo lir 18.—, za broširano knjigo pa lir 8.—. Tudi nenaročniki imajo izdaten popust, če se naroče na zbirko, v prosti prodaji pa stane knjiga lir 25.—, odnosno lir 10.—.
Velik uspeh, ki ga je doživela naša prva knjiga, nam jamči, da smo povsem ustregli okusu našega čitajočega občinstva, ki hoče imeti dobro knjigo zanimive vsebine po dosegljivih cenah.
Dobra knjiga vam bo najboljša prijateljica vaših večerov zaradi njene elegantne, okusne opreme pa jo boste radi postavili na svojo knjižno polico. Znana imena iz svetovne književnosti, ki smo jih sprejeli v svojo zbirko, vam jamčijo, da bodo imeli naši romani trajno vrednost. Vsaka knjiga vam bo odkrila nov del sveta, seznanila vas bo s sijajno opisanimi človeškimi usodami, ki vam bodo neizbrisno ostale v spominu.
Romanu Mire Pucove »Tiha voda«, ki ga danes z največjim zanimanjem bere vsa Ljubljana, bo v kratkem sledil slavni Knittlov roman »E1 hakim«, v mesecu decembru pa dobe naši naročniki prelepo Gulbranssenovo delo »In večno pojo gozdovi«.
Zatorej ne odlašajte! Ce še niste naročnik naše zbirke, pohitite pri priči v našo upravo, Puccinijeva 5, da se naročite na romane D K!
Kuharico
pridno in pošteno, ki bi samostojno in varčno vodila gospodinjstvo sprejmem v stalno službo z dobro plačo. Pomoč v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.	15 '596-1
Otroško negovalko
(zaščitno sestro), samostojno in izvežbano, sprejmem takoj za dojenčka. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oskrba«.	15597-1
Postrežnico
pridno in pošteno, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15605-1
Sprejmemo takoj
zastopnike, mehanike, kleparje, ključavničarje, mizarje. Merkur, Puharjeva ulica 6. " 15606-1
Vafenci (4ce)
Avtomeh. vajenca
sprejmem. Prednost imaio tisti, ki so se že učili za mehanika, ključavničarja ali kleparja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15610-44
11
Dobro ohranjene
močne visoke rujave čeveljčke št. 26 za deklico ali dečka prodam za Lir 140. Naslov v vseh posl. Jutra.	15570 8
Prodam štedilnik
železen, emajliran, na dva ognja, s pečico in vodnim kotlom, malo rabljen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srednjevelik«.
15406-6
Peč
rabljeno, obloženo s Jamo-tom, prodam. Kolodvorska ul. 3, dvorišče. 15594-6
Skunks
severni, krasno ohranien ovratnik in muf prodam. Lir 1500.—. Ogled: krznar Smole, Šelenburgova ul.
15604-6
Peči in štedilnike
»Merkur«, nov sistem. 50 odstotkov prihranka, dobavlja za reklamno ceno — Merkur, Puharjeva ul. 6.
15608-6
Kupim
knjigovodstvo prof. Siča III.-IV. del. Souvan, Mestni trg 24.	15602-8
Kupimo biciklje,
bicikelj-gume, motorna kolesa in šivalne stroje. Plačamo dobro. Merkur, Puharjeva ul. 6. 15607-11
Šivilj
a
dobra moč se priporoča. Gre na dom. brez hrane, event. v salon k boljši šivilji. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.	15603-2
Zastopnike
proti fiksni plači in proviziji sprejmemo. Merkur, Puharjeva ul. 6. 15609-3
Kupim
t
Predi vo
po oaiviigib dnevnih cenah kupuiem vsako količino, dolžina od 20 cm naprej. MILAN JAGER, mehanična predilnica žime, Ljubit ana, Sv. Petra cesta 17.
14728-7

rija
Opremljeno sobo
v centru išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«.
15590-23*
mi
Obrt
Gospodje, pozor!
Klobučama »Pajk« vam strokovnjaško očisti.
Enonadstropno hišo j preoblikuje ln prebarva
3 dvosobna stanovanja, n« Dolenjski cesti, prodam — v nedograjenem stanju za Lir 140.000. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Nedograjen«« 15564 20
Enonadstropno hišo
za bežigrajsko gimnazijo, petstanovanjsko, prodam za Lir 550.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzem hipoteke večji« 15563-20
Več travnikov
ali njiv kupim v okolišu Trnovega, Viča, proti Brezovici ali v niih sosednjih okrajih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Travniki-njive«.	15584-20
Stavbno parcelo
lepo, kjer koli v Ljubljani, kupim. Plačam takoj do Lir 100.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa parcela«.	15585-20
Stavbno parcelo
do 1000 m2, Trnovo, Kole-zija, Vič, Bežigrad, kjer koli do Stadiona, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nakup brez posrednikov«.	15^86-20
klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča ftudol! Pajk Sv. Petra cesta 38	J-158-M-30
Dijaki-nje
samo še 3 dni, 6 legitimacij in 1 luksus povečava 20 lir. Pohitite. Slikr na željo takoj. Se priporoča: Kocmur Marjan, fotografija, Društvena 34 — Prešernova ulica 9. 15551-30
Krzno!
Damski ln otroški plašči, krzno za obšive in žepe, mufi, ovratniki itd. pri L. R o t, krznarstvo, — Ljubljana, Mestni trg 5.
J-188-M-30
Hišo
na periferiji Ljubljane kjer koli, kupim do Lir 150.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzamem tudi hipoteko«.	15587-20
Dober pianino
ali kratek klavir kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15589-26
Opremljeno sobo
zračno in čisto od-dam. Stari trg 24-11., levo.
15575-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebn-m vhodom za dve osebi, oddam. Posavskca ul. 5, priti.
15577-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centru. zračno, čisto, taJcoj oddam. Bcrnik, Novi trg št. l-II.	15591-23
Opremljeno sobo
lepo, strogo separirano, oddam stalni osebi. Florijan-ska ulica 31-1. 15592-23
Opremljeno sobo
lepo, vezano s kopalnico, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15593-23
Camera
grande bellissima 2 letti bagno ingresso libero affi-tasi due ufficialr. Indirizzo Jutro.
Opremljeno sobo
lepo, z 2 posteljama, kopalnico, s strogo separl-ranim vhodom, oddam dvema oficirjema. Naslov v vseh posl. Jutra.
15556-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15601-23
Prodam
3000 kg krmilne pese in 400 kg Ia zeljnatih glav. Vprašati Tavčarjeva ul. 6-III, desno, od 14. do 16. ure.	15542-33
Moško žepno uro
kromano, znamke Ornega. sem izgubil okoli Velesejma. Pošten najditelj naj jo odda na ogl. odd- Jutra ali na policiji.	15578-28
Izgubila sem
zapestno uro iz Kolezijske ulice čez Šentjakobski most po Gallusovem nabrežju in Starem treu čez Čevljarski most nazaj na Stari trg. — Prosim najditelja, da jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	15582-28
Pisalne stroje
gramofone ln plošče, dobro ohranjene aH pa v neuporabnem stanju, kupuje ln plača najvišje dnevne cene EVE-REST, Prešernova ulica št. 44.	J-129-M-7
Elektromotor
2.3 HP, 220-380 voltov, s 750 obratov v minuti, prodam. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Eiktr^-motorc.	15408-29
Šivalni stroj
skoro nov, »Pfaff«, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15598-29
5e
Dve sobi
vezani, ena od obeh opremljena, oddam. Souporaba kopalnice. Podrožnik, Cesta XII-5.	15600-23
Lepo opremljeno
sobo s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15599-23
PREM0S DRVA L Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59
V italijanščino
prevaja
prošnje, dopise trgovska in tehniške stroke Tehnična pisarna, Cesta 29. oktobra 13. J-170-M-37
Vloge in prošnje
v italijanščini sestavlja, prepisuje, razmnožuje, izvršuje vse informacije in razne osebne usluge »SERVIS BIRO«, Ljubljana. Sv. Petra c. 29.	J-189-M-37
Eovej^o, s ksmSortniini stanovanji v centru Ljubljane ugodno proda — Pristavec Fran j o, realitetna pisarna, Cesta Ariele Rea štev. 3
P. G. VVodehous©:
Hnmori stičen roman
Toaletna miza je kazala dokaj prijaznejše lice. Poleg ovratnika gospoda Braddocka se je v bratski soseščini s ščetkami za lase grmadil nad vse mičen kupček bankovcev in srebra, ki ga je bilo tem lepše pogledati, ker je stalo solnce že visoko in se je s svojimi odsevi poigravalo na novcih. Z drhtečimi prsti je Sam pospravil vso to milost božjo, nato pa izvlekel svinčnik in kos papirja ter se kratko zamislil, iščoč primernih besed.
Le norec se more lotite naloge, da prekosi slog izpričanih mojstrov. Hash Todhunter se je bil pokazal takšnega prvaka v literarnem sestavku, da si je mogel šteti Sam samo v čast, če krene za njegovim zgledom. Hitro je torej načečkal nekaj vrstic:
»Dragi Bradder, gotovo se boš čudil, ko opaziš, da sem si izposodil tvoj denar. Vrnem ti ga, kadar bo božja volja. Ta mah je, kakor je rekel sir Philip Sydney ranjenemu vojaku, moja potreba večja od tvoje.
Nadejam se, da te najde to pisemce čilega in zdravega, ter ostanem zmerom tvoj
S. SHOTTER.«
Nato je prislonil papir k škatli za ovratnike in po prstih zapustil sobo.
Misel, da je pozabil nekaj važnega ali da je nemara opustil kako vljudno pozornost, je zadržala
22 j njegove korake pri sredi stopnic. Neutegoma se je |jj| vrnil, vzel krožnik z zakrknjenima jajcema in ga nežno postavil zraven prijateljeve glave na blazino. Ko je bilo to storjeno, je planil po stopnicah in jo iadrno ubral proti pisarni gospodov Mattersa & Cor-rsliusa, nepremičninskih opravnikov na Ogilvy Street.
XI.
Sam postane hišni gospodar
Kaj bi bil rekel gospod Matters o Samu, da ga je videl, kako je nekaj minut po svojem odhodu iz »Sv. Rafael« nalik burji planil v pisarno, ne moremo presoditi, ker je bil imenovani gospod Matters že leta 1910. umrl. Kar se tiče gospoda Corneliusa, je na prvi pogled mislil, da ima opravka z norcem. Ko ga je pa nezaupljivo premeril skozi zlate naočnike, je kmalu izpremenil to sodbo.
»Beračem nikoli nič ne dam,« mu je rekel z bolestnim glasom. Gospod Cornelius je bil star, častitljiv mož z belimi zalizci in sršečimi obrvmi. Govoril je z nekim posebnim glasom, podobnim glasu druid-skega svečenika, ko zavzdigne obredni psalm, preden porine žrtvi nož v srce. »V miloščino, ki jo daje človek kar tako na slepo, nimam pravega zaupanja,« je dodal, kakor bi se hotel opravičiti.
»V vaši spovednici se oglasim pri drugi, ugodnejši priliki,« mu je Sam zabrusil. »Ta mah se rajši pomeniva o hišah. Rad bi najel vilo ,Mon Repos' na Burberry Roadu.«
»Druid« je pravkar hotel zapeti drugi del psalma, ki obstoji v klicu, namenjenem najbližjemu »poli-eemanu«, a v tem je s silnim začudenjem opazil šop
dobre valute, ki mu jo je nenavadni prišlec s po- I sent, znani milijonar, ki ste gotovo že slišali o njem... udarkom tiščal pod nos. Nekajkrat zaporedoma je Ne?... Eden največjih industrijskih kapitanov. V
goltnil slino. To odobravanje poslovnih vprašanj v slogu »Tisoč in ene noči« namesto po običajoih sodobnega Londona ga je od sile presenečalo. Da je zagledal na Ogilvy Streetu karavano velblodov, obto-vorjenih z dišavami in dragim kamenjem, se ne bi bil nič manj zavzel.
»Kaj pomeni to?« je osuplo vprašal.
»Gotov denar,« je odvrnil Sam.
»A kje ste ga dobili?«
Pri teh besedah je našega junaka krivo pogledal. Toda mladi človek, ki je bil po dobri kopeli, izvrstnem britju, nepozabnem zajtrku in nepričakovani izposodit vi denarnih sredstev spet pozabil, da bi se utegnil kdo čuditi njegovi vnanjosti, je uvrstil njegov pogled med tiste neštevilne kritične poglede, ki so bili že doslej prezrli pravo notranjo vrednost Sama Shotterja.
»Nikar me ne sodite po vnanji podobi,« je rekel z malone očitajočim glasom. »Nekoliko razkuzman sem, ker imam dolgo pot za seboj. Ko sem se v New Yorku vkrcal na parnik, sem bil zal, kakor da bi me iz škatlice vzeli. Mimogredoči so se dregali s komolci, ko sem hodil po nabrežju, in vpraševali drug drugega za mojim hrbtom: ,Kdo pa je ta?'«
»Torej prihajate iz Amerike?« je vprašal gospod Cornelius.
»Iz Amerike.«
»Aha!« je dejal nepremičninski opravnik, kakor da je s Samovim odgovorom vse pojasnjeno.
»Moj stric,« je mladenič nadaljeval, videč, da se ozračje popravlja, »moj stric je gospod John B. Pyn-
kupčiji s krznom je silno obogatel.«
»S krznom? Res?« je vprašal gospod Cornelius.«
»Da. Najprej je dobil dobavo toplih naušnikov za vse kače živalskega vrta v Bronxu, in od tistih deb je šla njegova pot nepretrgoma navzgor.«
»Presenečate me,« je z nenadnim zanimanjem rekel gospod Cornelius.
»To vam je pravi roman iz poslovnega življenja,« je Sam pritrdil. »A da se vrnem k zadevi s hišo___«
»Oh da, da,« je odvrnil gospod Cornelius. Odkar je ležal denar na mizi, je bil njegov glas mehak in blag. Zdaj je nalikoval druidskemu svečeniku, ki pravkar vstaja od dobrega kosila. »Za koliko časa bi radi najeli ,Mon Repos', gospod ...«?
»Shotter... Sam Shotter,« je mladi človek dopolnil. »Za nedoločen čas, bi dejal.«
»Dobro, napraviva torej za tri mesece naprej?«
»Velja.«
»In zastran priporočil...«
Samu je bilo na jeziku, da bi mu dal kratko in malo naslov gospoda Wrenna, pa se je baš za časa spomnil, da s tem častitim gospodom se nista znana. Ker pa se je bil malo prej obril z njegovim čopičem in njegovim nožem ter najedel iz njegove jedilne shrambe, je vendarle po pravici smatral, da je zadel vsaj približno pravo pot. Pomislil je nekoliko.
»Lord Tilbury,« je rekel po kratkem premolim. »Ta utegne biti pravi dečko za vas.«
»Lord Tilbury od Mammoth Publishing Compa-ny?« je z glasom globokega spoštovanja vprašal gospod Cornelius. »Mar ga poznate?«
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratnj del je odgovoren; Ljubomit Volčič — Vsi v Ljubljani