Številka 84. IZHAJA VSAEI DAN «fe nedeljah In pravnikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 Btotink) t mnogih tcbdkaniah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici,, nuja" Žt. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Domhergu, Solkanu itd. * »^»asi se računajo na milimetre t širokosti ene k orna. CENE : Trgovinske in obrtne oglas« po 8 stot. mili-aieter, osmrtnice, zalivale, poslaaice, ogiaae denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu l'»ta do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljaa vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 49 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave r iiaosti •. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t NAROČNINA ZNAŠA za Tse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece # K —, ct oaročbe brez doposlaue naročnine, ee uprava ne ozira, laiočiiia la jedellsKa izdaili Jdiiostr itau :seioletio K psj laia a*ec Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaca pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glor*io Oalatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgi) Galatti it. lp. - Poštno-hranllnlčui račnn St. 841-652. — == Tolofon stav. 1167 .....- ■ ■ BRZOJAVNE VESTI. Kranjski, moravski in predarelski deželni zbori sklicani DUNAJ 23. V jutrijšnji „Wiener Zei-iuug" bo priobčeu cesarski patent, s katerim »e aa 27. t. m. sklicujejo deželni zbori, kranj-bki. lr.oratslii in predarelski. Novoizvoljeni deželni zbor kranjski bo sklican, ker se namerava takoj po konstituiranju deželnega zbora izvoliti ustavni odsek, ki naj bi proučeval reformo deželnega volilnega reda. Moravski in predarelski deželni zbor. boste imela podaljšati proračunski provizorij, ki poteče koncem meseca marca. Razun tega imata rešiti tudi še nekatere druge stvari, ako bo za to dovolj časa na razpolago. DUNAJ, 23. Kakor je zvedel c. kr. ko-resp. biro, je državni in deželni poslanec dvorni svetnik v. p.. Fran Šuklje imeuovan glavarjem za vojvodino Kranjsko. Šuklje je bil rojen leta 1849 v Ljubljani ter je po veeučiliščoih študijah postal gimnazijski profesor. Leta 1893 je bil imenovan predstojnikom glavnega ravnateljstva zaloge šolskih knjig, a leta 1902 je bil upokojen. O tej priliki je dobil vitežki križec Leopoldovega reda. Pored svojega poklica je bil Šuklje zelo delaven v javnem življenju. Od leta 1885 do 1805 je bil člen kranjskega deželnega zbora, dolgo let je pripadni tudi poslanski zbornici. Leta 1866 je bil Šuklje v vojni na Češkem, kjer je bil težko ranit n. Njegovim namestnikom je imenovan veleposestnik baron Zvihtenberg, ki je na tem mestu že od leta 1897. Jubilej i sprovod. DUNAJ, 23. Dunajske obrtne zadruge so imele včeraj shod, ki je odposlal cesarju brzojavno zalivalo za to, ker jo dovolil slavnostni sprevod. Proti uvozu zaklan3 živine. DUNAJ, 23. Shod odposlancev nižeav-•irijskega deželnega agrarnega sveta izjavil se je proti vsakemu uvozu zaklane živine, kakor ie to določeno v trgovinski pogodbi med Srbijo in Austroogrsko. Dva ministra v Tr*tu. DUNAJ,. 23. „Montags-Revue" poroča, da se ministra Der3chatta in Fiedler podasta v Trst še le prihodnji teden. Cesarjevo zdravlje DUNAJ, 23. Tudi danas ponoči je cesar zelo dobro spal. Kašelj je skoro ponehal, kater izginja, temperatura je normalna. Dar nemškemu „Schulvereinu". DUNAJ, 23. „Deutschrat. Koresp." poroča: Šlezijski velepoestnik Rohrman je daroval nemškemu KSch'ilvereinu" 300.000 kron, pod pogojem, da se ta denar porabi v vztočni Reziji. Občinske volitve na Dunaju. DUNAJ, 23. Danes se v vseh občinskih okrajih vršijo občinske volitve 3. volilnega laareda in v enem 2. volilnega razreda. DUNAJ, 23. Na današnjih občinskih volitvah v tretjem volilnem razredu so bili v vseh okrajih izvoljeni krsčansko-socijalni kan-didatje. Ogr*ka poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 23. Zboinica je nadaljevala debato o reviziji poslovnika. Govorilo je več govornikov narodnosti in neodvisne levice, nakar je bila seja prekinjena. Prihodnja seja jutri. Na jutrijšnji seji bo bržkone govoril še PODLISTEK. 38 KAZAKI. Savkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Lukaška je stopil počasi k MarjankL „Kje pa stanuje pri vas častnik je vprašal. Marjanka je pomišljala. „V novo hišo smo ga pustili," je povedala. „Kaj je star ali mlad 7" je vprašal Lukaška in se usedel k deklici. Ali sem ga mar vprašala ?" je odvrnila Marjanka. „Sla sem mu po vina in sem ga videla sedeti s stricem Jeroškom pri oknu; tak rdečelasec je. A robe so pripeljali seboj cel voz." In povesila je oči. „Kako sem vesel, da sem se mogel (xltrgati od kordona!" je rekel Lukaška, se pomaknil na klopi bliže k deklici in ji venemer gledal v oči. post. Molnar, ki ima do tega pravico kakor predlagatelj, nakar se bo vršilo glasovanje o prehodu v specijalno debato. Zbližanje med Nemci in Francozi. BERGLINT 23. Včeraj se je konečno sestavil nemško francoski zbliževalni odbor. Odbor hoče u?e3ti med obema narodoma ožje stike na kuiturelnem polju, izla^ti z zamenjavo predavanj uglednih oseb, s sestanki in stu Isjskmi poto?aftiji. Nemiri na Haiti. PORT-AU PRINCE, 23. General Firi-min in drugi revolucijonarci, ki so pribežali v francoski konzulat, so sc včeraj ukrcali na francoski križar, ki je odil v St. Homas. Iz Portugalske. LIZBONA, 23. Več tukajšnjih listov trdi, da se je Franko povrnil semkaj in da je vlada izdala potrebne odredbo za njegovo varstvo. LIZBONA, 23. Poročilo madridskega lista „El Mundo" o stanju rane na kraljevi roki se dementuje. MADRID, 23. Li.t „El Mundo javlja: Osebe, ki prihajajo iz Lizbone, poročajo, da se je rana, ki jo je kralj Manuel zadobil povodom atentata, tako shujšala, da zdravniki svetujejo, naj bi se roko odrezalo. Kralj in kraljica mati so proti amputaciji, toda zdravniki so mnenja, da je absolutno potrebno, da se roka odreže. Kitajci proti Japoncem. PEKING, 23. (Petr. brz. a g.) V južni Kitajski so izbruhuili veliki nemiri ker je bil japonski parnik Katsumaru izpuščen na svobodo. Več tisoč broječa množica je zahtevala, da se odpusti iz službe Kontonskega guvernerja. Prebivalstvo bojkotira japonsko blago. Japonski trgovci zapuščajo Kanton v vsej naglici. Japonski parnik se potopil. Par sto ljudi utonilo. NEW JORK, 23. Glasom brzojavnega poročila iz Tokija, sta danes blizo Hokodate trčila skupaj dva parnika. Parnik „Matsuma-ru" se je pogrćznil. Kapitan, 43 mož posadke in veČina od 244 potnikov so utonili Dve oseli aretovani radi atentata na argentinskega predsednika. MADRID, 23. Kakor poročajo listi, je bil na parniku, doš'em iz Buenos Ayresa, aretiran nek mož, o katerem se zdi, da se je udeležil zadnjega atentata na argentinskega predsednika. Na nekem drugem parniku je bila aretirana tudi neka oseba, ki je tudi na sumu da se je udeležila omenjenega atentata. Učne stolice za novinarje. BEROLIN, 23. „Voss. Zeitung" poroča, da namerava pruski naučni minister v kratkem ustanoviti na pruskih vseučiliščih izredne stolice za novinarje. Deset oseb utonilo na jezeru. LUBEK, 23. Včeraj se je na Ratzen-burškem jezeru potopil parnik na motor. Od 14 oseb, ki so bile na parniku, so se zamo-gle rešiti le štiri. Turško odposlanstvo pozdravi cesarja Viljema. CARIGRAD, 23. Kakor javljajo na porti, odpotuje teh dni odposlanstvo, ki pozdravi cesarja Viljema. V odposlanstvu bodo Efkaf-minister Turkan paša, divizijski gener&l Rahmi paša, ki biva že v Janini, nadalje dva krilna pobočnika sultanova in eskadrona kavalerije. Odposlanstvo se poda na obrežje Epira nasproti Krfu, da pozdravi cesarja, ako pride tjakaj. Odposlanstvo odpotuje na jahti „Idje-din", ki jo bodo spremljali en križar, ena transportna ladja in tri obrežne ladije čuvarice. Vse ladije bodo pasirale korintski kanal. ,,Ali si prišel za dolgo?" je vprašala Marjanka z nalabkim smehljanjem. „Do jutra. Daj mi par buč!" je dostavil in pomolil roko. Marjanka se je zasmejala po vsem obrazu in odpela vratnik srajce. „Ne vzemi vseh," je rekla. rRes, zmeraj mi je bilo dolgčas po tebi, Bog vč da," je rekel z zadržano-mir-nim glasom Luka in vzel pečke izza dekličinih nedrij; nato se je še bliže nagnil k njej in jej šepetaje jel govoriti nekaj in oči so se mu smejale. „Ne pridem, zdaj pa veš!" je naenkrat glasno rekla Marjanka in se obrnila od njega. „Res.. . Kaj sem ti hotel reči..." je zašepetal Lukaška. „Pri Bogu! Pridi no, Mašenka." Marjanka je odmajala z glavo, a se smejala. „Sestrica Marjanka! Sestrica! Mamica te kliče k večerji !M je zavpil Marjankin mali brat, ki je bil pritekel n kazakinjam. „Prčcej pridem," je odvrnila deklica. „Le pojdi, ljubček, pojdi sam: prćcej pridem." Lukaška je vstal in privzdignil kučmo. • Nizozemska banka. AMSTERDAM. 23. Nizozemska banka je znižala diskont od 4°0 na 3°t0. Proračunski odsek avstrijske poslanska zbornice. DUNAJ 23. Proračunski odsek je pričel razpravljati proračun ministerstva za uk in bogočastje in sicer naslov : „Centrala in visoke šole". Poročovaltc Bilinski je obžaloval, da se iz vseučilišč napravlja politikum. Ker se je to zgodilo, se nova vseučilišča ne ustanove potom boja, marveč potom miru in odobrenja vseh interesiranih narodov in strank. Vprašanje ustanovitve nemškega ia češkega vseučilišča na Moravskem ter jugoslovanskega vseučilišča se ima rešiti potom resolucij. S tem bo pokazana pot, kako bo možno zediniti glede časa ustanovitve in sedeža istih. — Aktuelno je sedaj vprašanje italijanskega in maloruskega vseučilišča. Ustanovitev italijanskega vseučilišča v Avstriji ni priporočati le s stališča visoke stare kulture italijanskega naroda, marveč tudi državnega interesa, da ni italijanska mladina prisiljena studirati v Italiji. Poročevalec je pokazal na težkoče. ki so proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Tretu ter je izrazil mnenje, da bi bilo italijansko vseučilišče v Trstu naravnost na svojem ideelnem mestu. Ker ni na drugi strani iz političnih razlogov možno ustanoviti italijanskega vseučilišča na Tirolskem, je vlada prišia na misel, da se ustanovi italijanska fakulteta na Dunaju. S stališča poročevalca, nima govornik temu prigovarjati in bi bil srečen, ako italijanski poslanci v to privole, da bi se ta takulteta razvijala na Dunaju. Glede vprašanja pomnožitve maloruskih stolic na hovakem vseučilišču oziroma ustanovitve posebnega maloiuskega vseučilišča, nima poročevalec ničesar prigovarjati, v tem slučaju bi se morala vlada sporazumeti z Ma-lorusi. Gleda slučaja VVahrmund je govornik nagladal, da morajo vsi kakor dragoccno stvar braniti popolno slobodo vseučilišča in tudi učno slobodo. Profesor ima pravico, da popolnoma neodvisno od vlade in od cerkve razpravlja s svoje stolice in v znanstveni literaturi znanstvena vprašanja. Na shodu, na katerem je Wahrmurd govoril proti katoliški veri, ni bilo dijakov in mož znanosti. To vendar ce gre. da se psuje zakonita priznano ceikev. Posl. Walcher je v imenu katoliškega prebivalstva protestiral proti zatiranju in zapostavljanju katoliškega dijaštva na vseučiliščih ter je naglašal, da bi moral naučni minister nadzirati profesorje, kar govore na ljudskih shodih. Brošura \Vahrmundova vsebuje brez dvomi zasramovanje katoliške cerkve. — Prihodnja seja jutri. Ali smo res blizu narodnega sporazumljenja?! Prejeli smo vladni komunike o histo-rično-znamenitem dogodku, ki se je izvršil minole sobote v mestecu koperskem, kjer zboruje deželni zbor istrski. Da je ta komunike pisan v znaku največega zadovoljstva — to je naravno in umevno samo ob sebi in je vzrok temu markantno označen ravno v komunikeju 6amem. Vlada pripisuje namreč sama sebi največi del zasluge na doseženem sporazum-ljenju v Istri. „Kakor kaže, moram tudi jaz domov, to bo najbolje," je dejal. Delal se je ravnodušnega, a je komaj mogel zadržati smehljaj. In izginil je za vogalom hiše. Med tem se je bila noč že popolnoma zgrnila nad vasjo. Svetle zvezde so žarele na temnem nebu. Po ulicah je bilo temno in prazno. Nazarka je bil ostal s kazaki-njami na klopi in slišal se je njih smeh. Lukaška pa, ki je bil odšel z mirnim korakom od deklet, se je potuhnil kakor mačka in stekel naenkrat neslišno držeč opletajoči se kindžal, ne domov, temveč proti praporščakovemu domu. Ko je bil pretekel dve ulici in zavil v stransko ulico, je privzdignil čerkesko in se vsedel na zemljo, v senci plota. „Da bi te, ti prapor-ščekova!" si je mislil o Marjanki. „Niti malo pošaliti se noče, ta vrag! A le počakaj.a Koraki bližajoče se ženske so ga vz-dramili iz misli. Prisluškaval je in se smejal sam seboj. Marjanka je povešene glave, naglih in enakomernih korakov, prihajala naravnost proti njemu in tolkla s šibo po koleh plota. Lukaška se je vzdignil. Marjanka se je zdrznila in obstala. (Dalje) Vladni komunike pripoveduje, kako je rečeni deželni zbor žc leta 1902 naložil deželnemu odboru, naj izdela načrt novega volilnega reda, ki naj — zgradjen na modernih podlagah — uveljavi načelo razširjenja volilne pravice, direktnega izvrševanja te pravice v vseh razredih volilcev in ustvaritve narodno jednotnih volilnih okrajev. Posebne pa naj novi volilni red uravna volilno postopanje na neoporečen način. Na to pa podaja uradno priobčenje kratek historijat naporov in pogajanj za spo-razumljenje od začetka, ko je deželni odbor v lanskem zasedanju predložil svoj načrt deželnemu zboru, pa do minole sobote, koje dež. zbor sankcijoniral dogovorjeno volilno reformo. Vladno priobčenje navaja po krono-logičnem redu, kako so se razvijala pogajanja : v deželnozborsfei komisiji v Kopru, v Trstu, na Dunaju, in zopet v Trstu, dokler ni sledujič prišlo do kompromisa med zastopniki obeh narode ih strank v Istri. Podavši glavne momente iz novega volilnega reda glede numeričnega razmerja med poslanci obeh narodnosti v deželnem zboru, oziroma deželnem odboru, določenega varstva manjšine in razdelitve volilnih okrajev, naglaša vladno obveščenje, da so z novim volilnim redom odtegnena tla z a v o 1 i 1 n e boje med Italijani in Slovani v Istri in da je pričakovati z gotovostjo, d a se narodna nasprotstva izdatno ublažijo, kar bo gotovo blagodejno delovalo na vse gospodarsko snovanje v dežeH. Da vlada, ki je tudi ublaženje sporov med narodi pritegnila v svoj program — čeprav razne njene odredbe in tudi take iz najnovejih časov ne govore ravno za to, da se je ta vlada nasproti narodnemu problemu i povspela na tisto višino objektivnosti in nepristranosti, ki je neizogibno potrebna, ako se resno hoće doseči ta zaželjeni cilj — pozdravlja z zadovoljstvom istrski kompromis to je naravno in umevno. Ali, kakor na eni strani umejemo to vladno zadovoljstvo, ne moremo na drugi strani pritrjati vladnemu pričakovanju, da se vsled kompromisa tudi narodna nasprotstva gotovo izdatno u b 1 a ž i j o. Iz vladnega priobčenja zveni nada, da se s kompromisom v litri začenja nova doba v medsebojnem življenju Italijanov in Slovanov. Mi pa se bojimo, da hočejo vladni krogi s svojimi nadami malce preveč hiteti pred dogodki, ker pozabljalo, da zasporazmm-ljenje med narodi, ki so si skozi desetletja stali sovražno in vojevito nasproti, ne zadoščajo le pismeni dogovori in sklepi korporaci j, ampak p o trebno je t u d i pravo razpoloženje v duhovih javnosti za pravi mir! Tacega razpoloženja pa ne opažamo še na italijanski strani pri vseh tistih faktorjih, ki vplivajo na javno razpoloženje. Tak faktor so gotovo javni listi. „Pic-colo" in „Indipendente" sta te dni z nekimi članki prav čudno preludirala novi od vlade pričakovani dobi ublaženja narodnih nasprot-stev. To so bili glasi, ki so hreščeče poseg.i v mirovno simfonijo. Prvi čin za pomirjenje mora biti natančno markiranje meja, do katerih imajo segati pravice enih in drugih, in pa svečana obveza, da se bodo te meje vestno spoštovale cd obeh strani! „Piccolo* pa je v isti sapi, ko je skoro sentimentalno mehkobo priporočal istrski kompromis, zvonil vse zvonove, da alarmira svojce radi — rekli bi skoro — lapalije. Za pet ran božjih : kako si vendar ti ljudje predstavljajo narodno sporazumljenje, ako ne mislijo jezikovnih pravic večine prebivalstva v deželi, raztegniti niti do enega borega hrvatskega napisa — poleg italijanskega in v mestu, katerega prebivalstvo je po velikem delu hrvatsko ? !! Če je „Piccolo" že radi take malenkosti zvonil alarm, česa je pričakovati Še le ob drugih viših vprašanjih, ki so ne-razmerno večega pomena za razdelitev narodne in politične moči med obema narodnostima v deželi ? ! ! Še bolj hreščeče je posegel vmes „Indipendente", ki je prav na predvečer zgodovinske seje deželnega zbora istrskega, v petek, v članku „Per un momento storico*' nategnil vse registre italijanskega narodnega šovinizma in oiigarhiške objestnosti. Italijan-stvo teh provincij — italijanstvo na začetku, italijanstvo na sredi, italijanstvo na zaključku ! — Vlada je predložila deželnemu zboru tržaškemu načrt volilne reforme, ki bi bil (ako bo vsprejet) le malo odplačilo na račun zahtev sedanjih modernih časov — jednakosti in demokrat zma ! Duh časa uprav imponuje populariziranje in demokratiziranje političnih pravic. Ia vlada hoče dati — kakor rečeno — le malo svotico ca račun dolga do zahteve časov. „Indipendente" pa kriči v furijoznem tonu, da je to atentat na italijanstvo, da vlada hoče udušiti italijansko življe- ^tfftn II *£IHN< S?« 91 84. V Trsta rt™ 24. marca 1903 n;e v teh provincijali, a Italijani da ne smejo položiti orožja 11 „Iiidipendente" govori o pravicah, ki jih dotičnih okrajev. izvolil I., II. in IV. razred po enega, III. pa dva, in sicer po enega iz zastopnikov obeh baje daja Italijanom zgodovina v teh pokrajinah in poživlja Italijane na neizprosen boj z i te namišljene pravice. Odkodi pa izva-a „Indipendente" te italijanske zgodovinske pra-viac ?! Uraejemo ga. Ali, kaj bi rekel „Iu-dipendente"," ako bi se n. pr. Avstrija iz dejstva, da sta Benečija in Lombardija — — posebno ta posledaja skozi dolge doba — pripadala k naši državi — hotela izvajati zgodovinsko pravico do Benečije in Lombnr-d'je ? ! Kaj bi ostalo cd današnje ujedinjene Italije, ako bi na pr. papež in razne male propale dinastije mogle na podlagi zgodovine uveljaviti svoje zahteve ? ! Res je, da je del Istre kedaj spadal pod beneško republiko, ali iftotako je res, da narod naš 7 Istri je ostal živ — sicer potrt, beden, airo mak, ali — živ je ostal ! Ta živi narod zahteva sedaj svojo pravice na temelju narodnega principa. A Italiiani naj ne pozabijo, da ravno današnja Italija je navstala na tem principu, ki je mogel zma-z nagati le tako, da so se pogazile tvorbe, ki jih je ustvarila zgodo v i n a !! To naj si zapomnijo Italijani: tradicije izginole nrnolosti ne ustvarjajo ni-kakega prava k odrekanju pravic živim na-redom. Čitatelji naj nam oproste to malo eks-Lurzijo na polju polemike proti „Indipen-dentu". Hoteii smo le pozvati „Indipendenta" in wPiccolau kakor priči za to, kako prenagljen* je nada vladnih krogov, da se že pripravlja narodni mir. Začenja se sicer resnova doba; ali to bo nova doba zasvobodnejein intenziv neje delo med našim narodom sumim. To bo ob enem z naše strani tudi d'do za resnično in končno narodno spora-znml enje. Morda zveni to komu malce para d >ksno. Ali je to tako. Pravo razpoložene v italijanski javnosti za mir na\6tane Še le tedaj, kojih mi z delom prepričamo. da se morajo definitivno odreči mislina nadvladje med nami. Na to hočemo delati mi se svoje strani. Dolžaost vlade je, da tudi ona dela ni to, da pride to spoznanje med Italijani. Potem bomo res blizu — narodnega po-mirjenia. Deželni zbor istrski. Včeraj se je imtla vršiti seja — bržkone zadnja! -- sedanjega deželnega zbora i trškega. Seja je bila sklicana za drugo uro popjludne in rešiti je bilo še zakonske načrte glede preosnov v občini pu'iski. Poslanci sr> dospeli v Koper, ali seie — ni bilo in je ista odložena na četrtek. Vzrok temu presenečenju je baje v demonstracijah, ki so jih priredili v nedeljo v Puli proti volilni ref irmi za to občino. „Piccolo" hoče pot ijiti ta vzrok in pravi, da so se pokazala potrebna še neka -poizvedovanja". Rizzijn in tovarišem je prišel ta odpor od strani puljske karaore kaj neprijetno. Od ene strani jih veže dana beseda za dogovorjeno reformo, od daige strani pa je meso od njihovega me^a, ki de-monstiira. Pravijo terej, da so sejo odgodili v naiaen, da je mogel Rizzi hiteti v Pulo tolažit svoje ljube — razgrajače. Izvolitev župana je odvisna od višje san-cije. Županov namestnik bo prvi svetovalec, ki ga izvoli vse starešinstvo. Za razpravljamo o nuinostnih predlogih treba prisotnosti najmanj 36 členov. Zakon ima stopiti takoj v veljavo. Iz Srb.'je. Drugi načrt je hotel sicer privoliti oko- V sobotni seji skupščine je izjavil mini- lici 7 mandatov, a je vseboval take hibe in sterski predsednik Pašić, da utegne skupščina nezakonitosti, da so ga slovenski zastopniki biti razpuščena. Ta izjava je prišla nepriča- o^zpogojno zavrnili. Bivši okoličanski poala- korano v toliko, ker se razpuščanja ni 'sma- ?ec dr. G r e g o r i n je stavil več spremin- tralo tako brzim. Sedaj je gotovo, da bo skup- le™nih predlogov, ki pa jih je — seveda — ščina v najkrajšem času razpnščena, ako opo- .»talijanska večina odklonila. Upravna reforma na Niže-Avstrijskem. Dunajski „ Vaterland"4 piroča, da namerava nižeavstrijski namestnik grof Kielinan-sega predlagati vladi, da se politična deželna uprava na Niže Avstrijskem decentralizira. Ta decentralizacija bi se izvedla nastopno : Dežela se razdeli v Štiri okrožja. V vsakem teh okrožij. naj se ustanovi okrožni urad in sicer v okrožnem mestu. Okrožna mesja bi im°la postati : Dunajsko Novo mesto, Š\ H:polit, Sto- kerau in Krerns (oziroma Horn). Dunaj ostane n__, . . x , . .. . . . ..... direktno podrejen namestništvu. Po novi upravni Predstojeća kriza v madjarski koaliciji. ____ Načrt pa, ki so ga bili lani predložili, Avstro- kil le skrajno krivičen Slovencem, ampak tudi v obče nesramno nelbaralen in reakci-Včerajšnjega dne pa javljajo iz Belega- 'jonaren, tako da v resn ei ne bi bil nimalo grada: Tekom tega tedna se ima rešiti pr0. ;aemokratiziral volilne pravice, ampak bi bil zici]a prepreči drugo čitanje proračuna. S tem bi se odobrenje trgovske pogodbe z Ogrsko zavleklo za par mesecev. račun, a potem pride na dnevni red trgovin- ^ pomnožil volilne privilegije. Za okolico so ska pogodba z Avstro-Ogrsko. Vsa opozicija je pripravljena za odpor proti uagod-bi, kerjo smatra škodljivo za interese Srbije. Večina pa, ki podpira vlado in ki šteje 20 glasov več, nego opozicija, smatra pogodbo koristno za Srbijo. Ogrska. Volilni red za puijsko občino. Vsled medsebojnih pogajanj je posebni odsek deželnega zbora istrskega modificiral vladni načrt novega volilnega reda za puljsko občino. I3ti pride v plenum zbora na prihodnji seji. Njegove ^lavue poteze so sledeče : Občinsko starešinstvo krajne občine puljske se bo sestavljal iz 45 členov z 24 namestniki. Členi starešinstva in namestniki, kakor tudi členi občinskega odbora bodo izvoljeni na štiri leta. Volilnih razredov bo petero: Prvi, drugi in četrti volilni razred bodo volili po 10 členov in 5 namestnikov; tretji razred 13 členov in 7 namestnikov; peti razred 2 člena in v namestnike. Prvi trije razredi bodo sestavljeni v zmi« slu določb seJaj veljavnega občinskega reda. Volitev v tretji in peti razred se bo vršila v dveh volilnih okrajih, prvi obsega davčne občine Fazana, Galezan, Sišan in davčno občino Pulj razun hrvatskih obmejnih pokrajih; drugi okraj bode obsegal ostali del puljske občine. Prvi volilni razred se bode sestavljal iz dveh oddelkov. Prvi (laški) voliiui okraj tretjega razreda bode volil 7 členov in 3 namestnike, drugi (hrvatski) okraj pa 6 členov ia 4 namestnike. Za prvi oddelek prvega razreda so določeni: S členov in 4 namestniki, za drugi oddelek 2 člena in 1 namestnik. V temle oddelku I. razreda imajo volilno pravico vsi dvorni in državni uradniki. Novi četrti volilni razred je namenjen le aktivnim uradnikom vojne mornarice, ki imajo svoje redno bivališče v Puli. Novi peti volilni razred je določen vsem onim, ki so dovršili 24. leto, stanujejo v Puli najmanj tri leta in nimajo volilne pravice v drugih volilnih razredih. organizaciji bi se okrajna glavarstva v dotičnih krogih podredilo okrožnim uradom. Tem okrožnim uradom bi se odločil samostojen delokrog, tako, da bi v tem svojem delokrogu tudi saalosto.no izdajali odloke. Na ta način bi bilo namostništvo. ki ima že itak mnogo posla z Dunajem, zelo razbremenjeno. Afera VVahrmund. Iz Inomosta poročajo, d; je profesor cerkvenega prava prof. \Vahrmund na željo profesor kega kolegija začasno prekinii svoja predavanja. Merodajno za to željo profesorskega kolegija je dejstvo, da se v prihodnjih dneh zaključi zimski semester. Potrebno je torej prepričati vsake nemire na vseučilišču, ki bi mogli provzročiti, da dijaki izgube semescer. Sklicanje kranjskega deželnega zbora. Kakor javljajo z Dnnaja, izide dane3 cesarski patent, s katerim Be imenuje za deželnega glavarja kranjskega dvorni s/etnik Fran Suklje, za njegovega namestnika pa barona Lrchtedoerg-Janeschitz* ter se sklicuje deželni zbor na dan 27. t. m. Druga ženitev bolgarskega kneza in bolgarska vlada. Znino je, da ni noben člen bolg irske vlade pr sostval poroki kneza Ferdinanda. Kakor se d iznava sedaj, ni hotel m niscerski svet votirati knezu zahtevani milijon levov za stroške svatbe, ter je radi tega došlo do ne-sporazumljenja med knezom in vlad i. Minister za notranje stvari T.ikiv je na nekem vo il-neiii sho Ju v Kiatjeadilu iz avil o tem slučaju nastopno : Vlada pova^'joua na kneževo svatbo v Gero, imela je izbirati: ali da odkloni povabilo in razsrdi kneza, aH pa, da ne izgubi milosti knežene, da gre na svatbo in potrosi milijon lev narodnega denarja. Vlada le stavila narodne interese nad kneževo mi lost ter v Gerr, — Ta i/java ministra Takova je vzbudila največo senz-tcijo. Macedonske stvari. (Od nbšega stalnega beligrajskega dopisnika.) Opozorujem predvsem cenj. čitatelje, da pod imenom „Macedonija" menim, čeravno nepravilno, ali radi kratkosti V3e evropsko-turske dežele. Čitateljem „EJinosti*4 je gotovo znano, da je bil svoječasno po evropskem časopisju znan1 ustaški vod.a Boris Sarafov nedavno temu umorjen po uataših samih. O njegovi smrti javlja se iz Kostance bledeče : Romunska policija v Konstanci je prijela Panajota Stojanova, dru*a Sarafovega morilca. Na zas iš inju je Panajot izjavil, da je sin bogatih starišev v Koste'ici in da mu je Saraf ov mnogokrat izsiljeval veče svote denarja. Oa (Stojanov) obračil se je za pomoč k policiji, aii mu je tudi ona svetovala, naj plača zahtevane svote, ker mu gre sicer za glavo. Stoianov se ie obrnil nekega dne tudi do nekega svojega prijatelja, dijaka, in ta ga ie napotil do Panice. Panica ga je priporočil Georgjevu, Bojčevu in nekim drugim, katerih imen noče izdati. Ta družba je sklenila, da ubije Sarafova. AH velika zapreka je bila v tem, da je pred Saratovo h šo bil vedno stražar, ki je iatega zelo ljubil in čuval, Na poslednji seji se je sklenilo, da stražarja opijejo in to se je tudi izvršilo. Panica je onega večera odšel k Sarafovu, kjer je našel tudi Gavranova. Bojčev je ostal v veži, Stojanov se je sprehajal na ulici a P. Georgjev odšel je s stražo v bližnjo krčmo. Ko je bil stražar pijan, je Georgjev dal znak Stojanovu, ta je javil Bojčevu a Bojčev Panici, potrkavši trikrat na vrata. Na to je Panica u stal in šel z Gavranovim. Ko so bili v veži, je ustrelil Panica samokresom najprej Sarafova, a za tem Gavranova. Takoj na to je Panica pobegnil v Avstro-Ogrsko a drugi po vaseh. Stojanova odvedejo v Bukarest. Eto taka ie bila smrt onega Sarafova. ki se je no vsej Evropi izdajal za največega junaka, a o ka- Voliter se bo vršila v sledečem redu __________... Najprej voli V. razred, potem III; sledi II,; terem'se'lepožnej^izveSorda^i bil nikdar natol.in koaečno IV. razred.ObaTcldna okraja! v nobeni bitki in da je bil največi avanturier III. in V. razreda in oba oddelka I. razreda volita posebej. Občinski odbor bode sestavljen iz župana, prvega svetovalca in 5 svetovalcev. Župan in prvi svetovalec bosta izvoljena od vsega sta- rešinstva ; od ostalih 5 členov odbora bo roke. in bonvivant, ki je veliko idejo osvobojenja tlačenega naroda izkoriičeval v svoje nizke zasebne svrhe, „Kakoršno življenje, taka smrt4*. Sarafov ni zaslužil in tudi na dosegel slave, da bi bil kakor junak umrl od turške I vice, kar bi pomenjalo popolno izključenje Dunajska „Zeit" je prejela ia Budimpešte dopis, ki pravi, da preti madjarski koaliciji velika kriza. V prvam redu je vprašanje banke, ki bi moglo razpreti vso koalicijo. Ni v odvisni stranki sami, ni v drugih strankah ni nikakega medsebojnega sporazuma glede vprašanja banke. Mnenja in zahteve so različne v ministerstvu samem. Nervoznost, navstala vsled tega povečujejo tudi še vojaška vprašanja. Košut bi imel cesarja obvestiti o tem. Dopis pravi, da se more že v prihodnjih dneh — čim cesar ozdravi — pričakovati kriza v koaliciji, in tudi v kabinetu. Nova stranka na Ogrskem. Li^t „E-.ri Ujsag* je zvedel baje iz dobrega vira, da se v najkrajšem času ustanovi nova meščanska stranka, ki bi pO programu in strankinih načelih bila 3lična nedavno razišli se demokratski stranki. Vspeh disidentov v pokrajinah. Na konferenci disidentov je predsednik straiike predložil pr>ztve iz 27 mest Ogrske, ki pozivlja]o levico, n3j pr de tjakij konsti tuirat opozicijsko stranko. Disidenti so se odzvali te." pojdt j ) t bodočih dneh v p -krajine, da ustanovijo tamka: podružnice. Romuni za svoje Šole. Romunski narodni li-št „Gazetta Transil-vanea" pozivija romunsko prebivalstvo Ogrske, naj nabira denarne prispevke, da bo možno ohraniti in rešiti ramuuske in konfesionelne šole. _ Rusija. Židovski dijaki v Rusij|. Iz Petrograda poročajo : Židovskim dija liom na visokih šolah, ki so vživali neomejeno pravico bivanja, je sedai prepovedauo stanovati v Petrogradu, Carskem Selu in po nekaterih drugih mestih. Drobne politične vesti. Poljska ljudska stranka. Ka kor javl.ajo iz Krakova, so državni poslanci poijHke ljudske stranke sklenili vstopiti v dr-žavnozaorski poiski klub. Stranka ponovi v deželnem zboru predlog za uvedbo splošne in enako volilne pravice. Poljaki in malorusko vseučilišče. „Poin. Korr." poroča, da Poljaki ni*o proti ustanovitvi samostojnega maloru-skega vseučilišča, pač pa so proti nameravani utrakvizaciji poljskega vseučilišča v Lvovu. Keorganizacijaromunskevoj-s k e. Romunska zbornica ie vsprejela zakon o reorganizaciji vojska. Po tom zakonu se romunska vojska dvigne na nivo vo;ne silo sosednih držav, ne da bi %e pri tem preveč c-bremenil finnncijelni položij. V zakonu je predvidiena tudi dvoletna vojaška služba. Obrtno in trgovsko šolstvo. Za obrtno šolstvo je v proračunu 14,442.144 K. in sicer za državne obrtne zavode 16,855 784, za obrtne muzeje 260.600, za nadzorstvo obrtnih So! 217.000. podpore za obrtoe šole. tečaje in nadaljevalne šole 1,434.214, ?.a potovalne učitelje 60.000, za učila 270.326. ustanove 225 000, upravni stroški 279 000 K itd. Za trgovsko iolstvo je v proračunu K. 1,159.900.__ Dnevne vesti. Sllod.N. D. O. V sredo dne 25. t. m. ob 4. pop. priredi N. D. O. javen shod v krčmi gosp. Antona Mi-klavec v Sv. M. Magd. Spodnji. Tržaška volilna reforma. V nekem članku o „reformi mestnih statutov" je trdil ljubljanski „Slovenec", da je vlada Že štirikrat predložila tržaškemu deželnemu zboru načrt volilne reiorme, a vsakokrat da ga je vladajoča večina tako izpremenila in pokvarila, da vlada sklenjene „retorme" ni mogla predložiti v sankcijo. Ta navedba v „Slovencu" ne odgovarja dejstvom. Tržaški deželni zbor se sicer re3 že v Četrto bavi z volilno reformo, ali prvi trije načrti so prišli iz inicijative italijanske večine in še le četrtega, sedanjega, je predložila vlada. Ne da bi navajali natančnih datumov konstatujemo : Prvi načrt je hotel preosnovati volilni red tako, da bi se volitve v mrstni svet oziroma deželni zbor vršile na e n o 1 i s t o na podlagi splošne volilne pra j Slovencev od vsacega zastopstva. hoteli ustanoviti tako kričeče visok cenzur, da bi imel n. pr. I. iazred le kakih — 16 volilcev, ki bi, ako se ne m »timo, volili 2 poslanca in ki bi bili (morda razun enega) sami mestni signori. Obupni odpor slovenske manjšine proti temu načrtu je v živem spominu. Naši so se borili — 6 proti 48 — s skrajnimi parlamentarnimi sredstvi in — v s p e 1 i. Gorostasnost tega načrta je bila tolika, da je celo vladni zastopoik izjavil, da ni misliti na to. da bi načrt, kakoršen je in kakor je bil vpprojet zadobil sankcijo. Noben teh treh načrtov, predloženih od večine, ni zadobil sankcije. Ponavljamo torej : prve tri načrte je predložila italijanska večina, in še le Četrti, ki je sedaj v razpravi, je izdelan od vlade Stanarine uslužbencev na c. kr. državnih železnicah. Železniški minister je v sporazumljenju s finančnim ministerstvom odredil, da se na onih postajah c. kr. državnih železnic, kjer je stanarina odmerjena še s 40 odstotkov dunajske stanarine, ista poviša na 50 odstotkov počenH s 1. majem. S to odredbo — ki po renja nadaljen korak v akciji, započeti v zadnji čas od železniškega ministerstva v zboljšanje gospodarskega položaja personala na drža\nih železnicah — je ustreženo j^dni opetovani izraženih želja. Za ustanovljenje knjižnic v narodno eksponiranih krajih! R>do)jubi! Na sestanku goriš'cega srednješolskega di;aštva dne 15. svečana so sklenili dijaki nabirati knjige v svrho nstanovljenja knjižnic v narodno eksponiranih krajih. Potem se je pa še posebno sklenilo podpirati naše zatirane brate na Beneškem. Rodoljubi ! Na vaša srca se obračamo, da podpirate to plemenito delo 3 tem, da darujete kako knjigo; dobrodošle so naru tudi kn ge naboženske vsebine (tudi molit-veoiki). Klor se čuti Slovenca, naj nam priskoči na pomoč! Pokažimo, da čutimo tudi mi težko breme naših umirajočih bratov onkraj m je. Knjigo, ki jih bo dijnški odsek razdeljeval mej beneške trpine potom tamošnjih rodoliuhnih duhovnikov, naj se pošiljajo na : Eastko Rij a ve c, R'\a Corno štev. 6. Grorica. Imena darovateljev se objavijo v časopisih. — Devo. Drugi redni občni zbor ,Jadranske banke" v TWu se je vršil v nedeljo zjutrnj pod preditdovanjem pedpred edoika dr. Gustava Gregorina. Občni zbor je vzel na znanje in potrdil predloženo mu letno poročilo in bilanc 3 ter vsprejel predloge upravnega sveta glede razdelitve Čistega dobička iu spremembe pravil. Vsled izstopa upra\nih svetnikov župana g. Ivana Hribarja in ravnatelja ljubljanske kreditne banke Ladislava Pečanke, sTa bila voljena na njih me.^to g. Lazar Ani-čić veletržec v Trstu in g. Ivau Mankoč, ve ietržec v Trstu. V nadzorstveni svet so biii zopet iz^oij eni prejšnji nadzornik: gg. Hektor Polich, Hi n ko p!. Baccich, dr. Josip Martinu, dr. Otokar Rybt»f in Josip Uičakar. Obširneje poročilo sledi radi pomanjkanja prostora jutri. „Narodni plpčarski klub;t je priredil v četrtek zvečer na čast svojim ti d- ;m-Jožefom skupno s pevskim društvom „Hi* jo** dobro o-biskano domačo zabavo. Ne sar o da so bili prisvtni vsi pevci in pevke ter „oipčarji", ampak prišli so tudi gostje iz mesta in z Opčin. Pozdravni govor ie imel g. J. Šjrn, ki je v jedernatih besedah omenil pomen današnje zabave zahvalivši se milim gostom na tako mnogoštevilnem obisku od strani drugega ob činatva. Med primernim nagovorom je podarila najmlajša pevka A. Muravec v imenu vseh pevk svojemu učitelju krasen šopek z lepim darilvm. na kar se je g. Lih s solznimi očmi zahvalil za dokazano mu vdanost. C+ Gregorič je Uročil predsedniku „Ilirije" g. J. Prahu lepo doprsno sliko kakor darilo pevcev ozirom na zasluge, ki si ]ib je pridobil g. Prah tako kakor pevec še pa posebno kakor predsednik pevskega društva. Njegova zd-sluga je bila, da je storilo tržaško slovenstvo tako velik korak v javnosti na dan 25. avgust* pr. leta. G. J. Babič je bila obdarovana s krasno Prešernovo knjigo od strani kluba in z lepim šopkom od strani tovarišic-pevk. G. J. Som je dobil v dar od kluba krasno vezane Kette jeve poezije. Po oficijelnem delu vsporeda se je pričela vrla zabava z godbo in petjem, mej katero je nabrala gc. Gabrijela Rapotec za Cirila in Metoda znesek Kr. 12.—, ki ga hrani podtajnik šentjakobske podružnice. Pozno v noč smo se razšli s željo, da bi nam pipčarski klub „Ilirija" še večkrat priredila take domače večere, kjer bi se teko domače in prijazno zabavil, kako smo se v četrtek. Ljudsko šolo v Skednju je magistrat radi nalezljive bolezni med šoLko deco za- V Trstu, 24. marca 1908 »EDINOST« štev 84 Stran II T časno zaprl. Kdaj se bomo o času poročali. zopet prične pouk, Tržaška mala kronika. Ponovni kradeži celih vagonov blaga. Banda tatov in njihovih pomagačev a-retirana. Y notici, ki smo je priobčili t iz-1 ko so bili sina gospodarja pod neko pretvezo bratrancu prvega, 22 letnemu zidarju iz! Massofre, in Kozimu Datiri, 24 letnemu dninarja iz Fragnano. Od namestnika drž. prav-dnika dr. Barzala zastopana obtožba jih je obdolževala, da so dne 18. februarja t. 1. ! vkradli v stanovanju nekega Blaža Mosca v Čarboli št. 640 iz kovčega 640 kron, potem danjU od minole nedelje, je bilo navedeno med drugim, da so tudi pri trgovcu Josipu K. v ulici Istria našli blaga, okradenega tvrdki F. Mihne. O žirom na to viest smo naprošeni od gosp. F. Skamberle, ki je interesiran pri rečeni trgovini, da priobčimo nasledie: Oim je g. Skamperle doznal, da je tudi trgovec K. osumljen, se je nemudoma podal na policijski komesarijat pri sv. Jakobu, da bi kaj natančno-iega doznal o stvari. Od tu so telefonirali na glavni policijski urad. Kmalu na to 60 došli triie pol. agentje, med njimi tudi inspektor Titz in je g Skamperle žnjimi odšel v trgovino in na Btanovanie trgovca K. N*a obeh krjjih so organi policije izvršili naj-natančnejo preiskavo, ki pa je ostala popolnoma brezvspcšna i niso našli ni enega dekagrama od omeujenega ukradenega blaga. Najbolji dokaz je, da je g. Titz takoj podovi ženi preiskavi izročil g. Skamperle ključe trgovine. G. K. je bil sicer res aretiran in je še v preiskavi, ali to je odredila oblast le iz previdnosti, da pride stvari povsem na jasno. Strel iz samokresa iz neznane roke ICo je regnicolo, Angel Brevi, delavec v stiskalnici ti a pri Sv. Andreju, šel po žareljski ecsti proti mestu, je na enkrat ob 7.45 počil proti njemu strel iz grmovja in je delavec občutil istočasno bolestno škelenje na glavi. Potipal ai ie glavo z roko in zagledal na isti kri. Požuril je hojo in, ko ie prišel v sta aovan e, je pal v nezavest. Sostanovalci so ga položili na *oz in dali prenesti na zdraviliško postajo. Zdravnik je konstatir«!, da je šlo za strel iz samokresa in da je bila krogla prodrla v temenico. Ranjenec je kazal simptome vn^ja možganov. Zdravnik ga je dal prenesti v bolnišnico. Policijska oblast stika po ranitelju. Zbežala sta iz očetovske hiše. Iz najskraiuejega severnega dela Nemčije zbežala sta iz očetovske hiše v Danzigu dva mladeniča, privabljena od fantastičnih opisov laših južnih pokrajin, in prihitela sta sem v Prst, da bi se vkrcala kakor mornarja. To se je zgodilo dne 17. t. m., in njune lodbine ?o takoj prijavile beg tukajšnji policijski oblasti. Predvčerajšnjem je pa zares policija aretirala v u1, delia Stazione oba plavolasa •sinova Severa. I>ta sta O-kar H> ck, 16 ltt štar. in njegov prijatelj Walter H-ntz, istih Pri prvem so še nbš i 30 krjn ; oba 60 U d vedli v u'ico Tigor, dokler ju ne odgonijo na mejo. Oj, ta nežni spol ! Navadno se godi, ia rn-jž, ki je vinjen pr:šel domov, nabije svojo drago polovico. Takrat 83 je pa zgo-iilo narobe: nežni spol se jo enkrat maščeval 1 Priča za to je čevljar Kari M š 6, katerega je njegova ljubezniva soprogi nabila . č.°raj z g >rjačo na tak način, da se je moral zatoči za p moč k zdravniški postaji. ■vierg:čno žen j ;.e včeraj policija zaslišala na zapisnik in jo p^tem odpustila. Nezgoda na krovu parn ka „Alice". K o je včeraj mornar Anton Md^gec, star 37 ef. de'.al na krovu parnika A.-a. „Alice" je )idel na njegovo glavo in levo ramo težak železni drog. Ubogi mornar se je zgrudi na bi cz z i vesti. Tovariši so ga vzdignili, položili na žiuioica in poklicali pomoč iz zdravniške postaje. Ista ga ]e prenjsla v bolni-•>n;co. Z glavo je ubil šipo. Mizar Feliks Padovttn je včeraj nojel kočijo ri Tržiču. !to se je vozil in hotel nekaj povedati koči-žu, je pozabil na stekleno okence in hote o:oh ti ven z glavo je razbil šipo in..... giavo. Dal se je prenesti v bolnišnico. Zgubil je prst. Ivan Germek, star 37 t, kočijaž v Rojanu, je včeraj manevriral i ek stroj. Nesreča je hotela, da mu je srednji •v;st de>ne roka prišel pod stroj, ki ga ]o na pe4 cdsekal. Zatekel se je za pomoč k zdrav niki posta]i. Posledice pijanosti. Fran Ž ga, 24 let je včer*j popolnoma vin;en pal na tla a si odnesel težko rano na podbradku. Prenesli so ga v VIII. oddelek bolnišnice. Nagla smrt. Prejšnjo noč ob 2 in pol i ri je bil urno poklican zdravnik iz zdravniške postaje na pomoč za Lucijo Bole, Auro 58 let, ki jo je bila obšla hipna slanost. — Ko je pa prišel zdravnik, je bila rerica /e umrl«. Kronika ponočnih razgrajačev. V jči med soboto in nedeljo je policija areti ala nič manj nego 37 razgrajačev, ki so bili . nznovani prekim potem. Koledar In vreme. — Danes : Gabriel ckdangelj. — Jutri: Oznanenje Marije Device. — remperatara včeraj ob 2. uri popoludne -J- P Cels. - Vreme včeraj : Jasno, vet ar. Vremenska napeved za Primorsko: Lepo, ve- inom.i jadno Eliadni vetrovi. Temperatura malo ^rem . jena. T začetku lepo, potom motno. Porotno sodišče Radi tatvine. Včeraj zjutraj se je vršila pred porotnim -odiSčem pod predsedstvom d v. s?et. Defa-isa glavna obravnava radi hudodelstva tatvine proti Franu Maraglino, 21 letnemu zidarju ie Tarents, Salvatorju Maraglino, Novo skladišče zgotovljenih oblek ALLA „FIDUCIA" TRST, ulica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST Velika izbera oblek in kostimov. 1E2K MoSke obleke Iz modernega gld. 6 50, 7*50. 8 50, 9 50, 12 50 in več. Obleke Iz finega blaga, za dečke «rld. 4 50, 5 50 650, 7-50 in v»č. Velika izbera Paletots zadnja norosti, za m. Ske in dečke po gl. 6 50. 7 50. 8 50. 9 50,11 50 in več Obleke za otroke po gld. 120, 150, 180, 2 20. 2 50, 3 50 in več ški potok in Trnovo 20 K, „ . , , ... , JI7 ___- Žipun»tvo v A-čah, Scbweiger Fran. dekan Ure U DllhlS (l UflaTOHl SlOipillll UD Cfl K 44 »J L^skovec po 10 K, Hiti Fran, župnik Ilmca Izbera zlath prstanov, broehes, uhanov in masivnih 2 K, Poljak Martiu, župnik Aidovec pri Žu- poročnih prstanov od K 6 — naprej. Žemberku 1 K, županstvo Osek, Zupan Josip, Poprave po zmernih cenah. (Govori se slovensko) dekan Dolina, županstvo Homec, županstvo Sc-moas pri Gorici, Uiočnik M, župnik Dolič na Štujerskem, vsi po 10 K ; Njega Jasnost, princ Huhenlohe c. kr. namestnik 100 K, Preskar. župnik Kapela pri Brežicah 3 K, Kušar F., župnik, Mengeš 7 K, Občina Za-gnrjd ob Savi 20 K, Filer Vaclav, župnik Dole pri Litiji 5 K, Kalan Ivan, župnik v Zapohah 10 K. Vsem blagim dobrotnikom Bjg stotero povrni. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 18. do 1. In od 5. ln pol do ti. In pol pop Dobre švicarske žepne ure zlate srebrne, nikljaste in kovinaste) Književnost in umetnost K drugemu koncertu Slavjanskega. Omenili bino že, da je imel nedeljski koncert značaj slavnosti. Toliko ljudstva pač se vidi v naši dvorani le ob izvanrednih prireditvah, kojih je sicer nekoliko vsako leto. Ni ga bilo mesta, ki ne bi bilo razprodano. V progran-u je bilo več novih komadov in o izvajanju nimamo ničesar dostaviti k temu. kar smo že rekli po prvem konceitu. Najgloblji vtis so napravili kakor prvič nabožni spevi, ki lih je zbor proizvajal z fino umetnostjo. Imponirid je zlasti „Čredo" s psaimodiranjem aita Marjete Agrenjev in brenčanjem ostaiih glasov. Giobok vtis so tudi napravile razne precizno proizvedene narodne pesmi na Volgi. Na koncu pridodane narodne slovanske pesmi bo vzbujale velikansko navdušenje, ki naj bode v slovo staremu Dmitriju Siavjanskemu. Vesti iz Goriške. S Tolminskega. Viharne volitve za deželni zbor od sršene. Aga'na in napredna ^sir.-inkii s 13 priborili v lem ljutom boju ve čino poslancev. Tudi tol. prebivalstvo jo napredovalo v polit čn' zrelost«, akoravno je bil * politična najbolj zanemarjeno v vsej ueželi. Tudi eeda? se je to l udstvo preziralo in se jo misli baje tudi nadalje prezirat«, ker mi=!ijo i vestni mogotci, da je imajo že popolnoma v bvoii oblasti. Pa ravno dovršene volitve niso takih obupnih mi ✓ veranda, kiuoove sobe, kegljišče. V ) Izborna kuhinja. — Plzensko in \ S Puntigamsko pivo. — Raznovrstna ( .......... < .4» I namizna vina in v butelkah. Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani ^ DEELEVei. 8 Ulica Campanile št. 15. Giacomo Pellegriiia:: Zavod za nlkelovanje Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče) Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predmetov. svečnikov, poprave umetniških pred. metov in potrebščin za dela iz žolte medi. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. J cermak in J. Juscher TRST ulica della Caserma štev 13. il. nadst. Opravilna Stev. No X 2218. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču za cjvilne stvari v Trstu sta po prošnji c. jcr. finančne prokurature na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine davčne občine Trebče, za katere se je ustanovila pri stavljen rt. izklicna cena in sicer : a) tab. Št. 406 pare. 302 (travnik) izklicna cena kron 135:18 ; b) tudi tab. st. 475 pare. 199:200 (travnika) izklicna cena kron 541:89. Dražba se bo vršila dne 24. aprila 1908 ob 9. in pol uri predpoludne. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v sodno shrambo. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tej sodniji, soba štev. 33 med uradnimi urami. Ces. kr. okraj uo sodišče za civ. stvari v Trstu oddelek X, 22. februvarja 1908 - - ~ - Bfađfi ::::: V pekarni in sladčičarni ::::: VINKO SKERK, Trst Via flcquedotto 15 in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado fina dezertna vina v bute^tak. raznovrstne biškote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte ln krokante. — SPEC JALITETA: PUSTNI KROFI. Potrtim srcem javljamo prijateljem znancem, da je naša iskreno ljubljena m Zora TOVAT«.NA POHIŠTVA Meksand. JLevi Minzi Crst — ulica della Cesa št. 46. danes opoludne preminula. Pogreb bo jut vi v torek ob 3. uri popoludne iz Rojana h. >t. 359 na pokopališče v Barkovljah. TRST, dne 23. marca 1908. Rodbina Janko Kukarjeva. Zaloge: Fiazza Rosarlo Stev. i. Ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanita Stev. x4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchlo Stev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protmu TPLf AflKin /^/^niRIH prirejena v Trstu Rafaela Godina, lekarna „jllla JKadonna ddla Salnte" pri je 1 Ll\UUnn bUUllin Od lekarnarjev: sv. Ji oba in Josipa Sodiaa, lekarna JK3gea- farnelo 4 Steklenic« rtane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt, povzetja ali proti anticipatni požiljatvi zneska 7 K franko požt. in »voja. Stran IV >EDINOST« št. 84. V Tre tu, dne 24. mar«* 19CS š b somišljenikov so korakale pogumno v volilni b3j in pripomogle k zmaji v trgih v sploini kuriji in v veleposestru in to !e zarad discipline, kajti ljudstvo jo bilo in ie ozlovoljeno, ker nista naši stranki postavili kandidata iz tol. okrajev, v aplošm kuriji, kjer ]o bilo upanje do zrcage. Pratično bi bilo, da se je za tri poslance iz splošne kurije postavilo v vsako treh glavar btev po jednega kandidata. To bi bilo za tol. polit, okraj tudi vsestransko potrebno. Ljudstvo bi imelo v svoji sredi poslanca, ki bi bil v vseh p* trebuh in težnjah pravi tolmač in poaredora'ec mej prebivalstvom in zbornico. Stranka bi imela v To', okraju vsestranskega vzgojevatel a, ki bi ljudstvo poučeval, utrje in pripravljal v nastopni <5 letni dobi. In tako vzgojeno, bi tol. oribivalstvo na prihodnjih volitvah korakalo na volišče samoza-\e-tno vsporedno z vrlimi in jeklenimi Kra-ševci z glealom : vse za napredek, svobodo in omiko ! Ako jo še čas, naj bi se pravici in potrebi zadostilo! ________ Vesti iz Kranjske. Iz Idrije. Danes prirede dijaki tukajšnje mrstne realko v veliki dvorani „Narodno čitalnice" koncert z gledališko predstavo nalfV| v. . v * korist podpornemu društvu za idrijske realce. ; olUZuO ISCG Velikodušen čin narodnega moža. Vtleicdustrijalec g. Ivan Majd č v Kranju je daroval ubožnemu zakiadu v Krai.ju 20,000 K, dijaški kuhinji pa 10.000 kron. Meščansko šolo v Postojni bodo zidali na vrtu poleg hotela pri „Kroni'1. ,.Koi?suimio društvo'* v Lonjerju vpisana zadruga z omejenim poroštvom VABILO k rednemu ornemu zboru ki se bo dne 31. marca 1908 ob s. lu pol uri zvečer r društvenih prostorih DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. i>. Poročilo tajuika. 3. „ blagajnika. 4. Sprejetje letnega računa. 5. Pcsamezni n:i3veti. K obilni udeiežbi uljudao vabi ODBOR. Pl«nii9Sr> Ca n* tedenike ali mesečne obroak a g mam !nL0S.f2e,.°nbrpoTrinik—Anton Cerne. i rst |AXp op z* poltenega delaTC« meblir&na sobica SoL/C od eventualno da se pesleži tudi kuhinje Ponudbe pod Zmernost ca In .v odd. „Editoiti -. 410 Radi oripotovanja ".iobp°X jalna zelenjare v ulici iladonnina 18. 423 ulica Benvenuto Cellini 2 Velika zaloga olja In kolonialnega blaga • • • o • • • • • • • • ZALOGA P;VA Na željo pošilja tudi po deieli i. 3. v vsaki množini pod povzetjem ali te^e CENE ZMEftNE. STEINFELD flrturo FBtruzzi poR.Ant, MALI OGLASI. VH-norC+Vfl "Ponjave v Trstu, vsakdanji ¥rUlarol*U dohodek do 20 kron s hiSo in pripadki vred z letno najemščino petsto goldinarjev daje ae v najem. Ponudba pod „Vrtnarstvo" pri In- J »eratnem oddelku E 5no*ti. 414 več starih in mladih koz po ugodni ceni Naslov pri ,Edinosti-*. (383 pridtn mladenič ve5č aloven., hrvat., nemškega in italijanskega jezika v kaki pisarni. Naslov p „ve „In^eratni odd elek Edinosti. Širile EDINOST Proda se iz toTarna Bratov Eeininghaus in iz meščanske tovarne „Filsner Urqueil" ===== v Plzau ===== v aodčekib kakor tudi v buteljkah. iSGiessbablep yeIŠ«te velika sklsdlšta s vdove Salarinf ^onte d®Un Faora a ul. FotU Nutva l (rc?ai Terreste). || nAlJa CiUA dl Velik ttber izgotOTljenik obl«k ra saoike, dsžk* tostami otToke. PoTriniki, moćne jope. koiuki U rasnih psletotOT. Obleke sa dom in dalo. Datartfc' obleke. TiioUki inden. Nepremočljiri plaiči (pr*»^ -njietki). 3?«cljalit«ta,: bia^o to- ta iaOMm9k:i-»larn. i/gotovIjAjo ne oblek« po meri p« oajaove i «»odi, točno, solidno in ele^antoo po nizkih e«»* BOGOMIL PINO blvSi urar v Sežani ima hvo j o nuvo prodajalnico ur v TRSTU ilk'H Tinfcnzo Delilni SteT. It Dcprtll wrk-.( it. Antoca aoiett* vsakovrstne verižice po pravih tovar niških cenah. Podplma! mu v alioi I,a* sarvtto f«»kl» •»•» 1* M tojIo aUoa S*a O irglo) ot^ortl ■v zalogo M demaA* rab«, frld«l«k it mujlh Tluf .-rulo* t Bolu [otok 3ra* (■ ga prodajan i od A lih lu steVIc!.l.a!i. 'it »ne kraj caaotoTlJa, da > Kat' vo»t najbolja. Pa umorim c«o>eut» odJ«raate m JamCltl ca !>r;«ioo 7it;o. »cm iklcill, d* ga doslTa» t erlftnalolb sod5< tih n*r»vno*t ta MOjlk kleti » (a da ga tako raj potil nu ludl ua stuooiaaja. Za krčmarj« in oostilničarje primerne oeae. T da ■ po£a«tiu ■ V>iio &aroi>in> b«Vaiiin — taeaj« IVAN OVITANI6. Prodajalniea jestvin Peter pefernel9 Crst ulio a Glulia 76. Prodaje: kavo, rlž, testenine, sJads-or, moko. oiaala »l!o, olje, sveže In suho sadje,kostanj, otrobi, soilvje it PoStne poSiljatve na deželo od 5 kg naprej. Otr «bi, moka, oves na drobno in debelo po kosku renčnih cenah Vsaki dan svežo blago. fi. jVSiltovate mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in m6haniška dela kakor tudi nikelovanja. Hotel Balkan 70 sobf elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. Poč kaj & Kogl. Hotel Balkan