LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE GNIVERZE St. i LJUBLJANA, 31. JANUARJA 1956 LETO VI Ureditev diplomskega študija še vedno uganka V pričakovanju rešitve Splošni zakon o univerzah navaja v svojih doloCilih poleg rednega pouka na fakultetah še pouk za izpopolnitev in specializacijo. S temi besedami je prav-zaprav v zakonu vse povedano. Nadaijnja določila o tem vprašanju bi naj prinesii ustrezni repubiiški zakoni in statuti. To vprašanje bo vsekakor freba rešiti v skiatlu z našimi poirebami in možnosfmi. V zvezi s tem so prav go-tovo potrebna posvetovanja n razprave, zlasti, če o ureditvi podiptomskega šiudija obstajajo različna stališča In mnenja. Za uspeh podiplomskega štu-dija je potrebno čvrsto sodelovanje z raznimi podjetji in ustanovami izven univerze. Vsa ta vprašanja so nas zanimala in v sestavkih naših profesorjev bomo skušali razbrati njihove poglede o tem problemu. Profesor dr. BOGO GRAFENAUER Na vaša vprašanja v zvezi s Itudijem po dipiom! vam odgo-varjain takole: V zvezi s študijem po diplomi In njegovo organizacijo na fillo-eofakem oddelku prkodoslovno-jiiatomaiciično-fllozofske fakukete podircibneije Še ni&mo raizipravija-li; mislim pa, d.a do kankretnejše r-aaprave o tem viprašamju tudi na drugih faikuketah še ni prišilo. Pri nas smo se ¦dotakniili viprašanja le krattko v zvezi z razpravo o na-Lrtu fakuketnega statuta konec pretek,lega meseca pa tudi reda,j smo se dotakniilii le sipiožnih, na-ielmih vprašanj. Potreba taikšne-ga kudiia in njegove organlzaoi-je je jasna. Orgamiizacija podi- In memoriam prof. Kralju 2e ves čas, ociKur je za-pustil predavalnioj in prostore našega oddelka, je med nami vladala bo-jazen, da se pokojni pro-fesor ne bo veo vrni! mod nas študente. Z mislijo in skrbjo smo ga siirem.jan na bolniški postelji do po-slednjega trcnutka, dokler nas ni presunila težka vcst, da nas je za vselej ftapustil naS profesor, uci-telj in vzgojitelj, zagovor-nik in prijatelj. Z beseda-mi se ne da izraziti, kaj čutimo in mislimo, še tež-je je najti priinernih izra-zov, da se mu zahvalimo za njegovo izredno naklo-njenost in pomoč, ki nara jo je vedno nudil. Kdo izmed nas ga ni p|oz-nal? Skromnega in redkobe-aednega, s tchtnim poda-janjem svojih misli, pri-pravtjenega vedno pojas-njevati in prenašati svoje ogrotnno strokovno zna-nje In izkušnje na nas mlajše. Zivo so nam v spominu irjegova predava-nja, na katcrih nam je prikazoval rudarski poklic in nieerove or^Hleme trez-ao, brez olepšav, vendari zanosom, ki je bil njemu svojstven. Ni nas strašil prted nevarnostjo, poudar-Jal je vedno skrb 2a var-no delo v rudnikih. Vedno je znal prikazati rudarstvo in metaJurgijo kot tcmelj-no panogo človekovega udejstvovanja in s tem v zvezi pondarjal častnta na-logfl, ki jo opravljajo ru-dar^i in metalnrgi v na-rodnem gospodarstvu. V študentu je iskal č%>-vefca in njegove vrline, ga sknšaJ razutneti in mu s takim dclom vlivati samo-savest in pomagati. MED NAMI NI NIKOGAR, kl ma za njegovo delo ne bi bil Iz srca hvaležcn, čnti-li smo, da je bil naš pri-jatelj tn nes je na vsakem mestu razumev&joče z&gro-varjal. Pa ne le kot strokovnja-ka ln vzgojitelja, pioznali smo gra tudi kot družab-negs, veselega skoro mla- ml na naSih rudarsko-metalurških prireditvah. jL"--«- 'n*nr--> «l»>'/(ic Je bil na ekskurzijah prav tako med nami in ga pri tem ni oviralo naporno potovanje In ogled rudar-skih obfektnv. Bll je mo-čan stcb©r rudarske dru-Sabnosti in nosllec rtida.r-skih tradlclj, zvest Izbra-n«mn p«kllru je te tradi-cije živo prenašal tudi na nas študentc. 3e enkrat se m« za.hvaljuj«rrh za njegovo hrredno skrb, de-lo in ljahezen do nas Sin-derifov ln sknšali bomo slediU nfegovemn svetle-mu vzsrle^n. ča^tno izpol-nf«vatj teike na^oee ru- ,»„... 1-»,,,, .'„ ^e.*~lr,-ri-n~-, pokMca. Tako ga bomo n8jtw'*^ ohranili v traj-nem spominn. ipilomskega študLja ima za vsako fakulteto dvoijen pdgJavitnii po-men: vzgoio znanstvenega naira-sča^ja in s tem skrb za raizvoj zna-nosci, ki se na fakuketah goji in posreduje študentom, poileg tega pa tudi skrb za lasten obstoj fa-kukete, kajti prl maijhnem naro-du skrb za kvailket>ne vseučiliške učvteilje mi kihka nailoga. Poglaivitna naceila, ki jili masli-mo tO'čneje formuliiraiti v našern statutu, so nekaiko tale: Podiipilomski žtudiij mora biti namen.jen specializaciji po že do-vršenern splo&nem študiju. Eko-namsko podJago zanj moraijo u-stvairiti štiip-endiije, s katerimj bo raizipoila:gaia fakuketa; oibičajnj nači« |Oodeliievanja šti^endiij (:po podjetjih, imanovah !td.) bi spra-vij v nevarnost upoštevamje kni-tarijev, ki bi — vsaij pri nas — morali dati kandidatiU praivico dc taikega študija. Podailjšavainještu-dija na stroške skuipnoisfl je nam-roč breiz dvoma kjemna prednost in to prednost &i mora kain,didat zasiužki z izjemmo sposobnoisojo in pirndinositjo. Za pristop k ipodiip^omskemiu študlju bo poitreibno določiti ne-katere oib^jcknvne pogotje, na pr. g^lede znainja rojih jezikov, oipraiv-' ljenih diuiloimskih izpitov, izjave pTofesorjev o sposob-nosri kandi-data za znansrveno delo; kandi-dat hl moiral podad načrt svojega dela v času speciaiizaciijc, oibveza-t: ipa bi se tudi mofail ob texn, da bo ifzdeilail določeino stroko^vno a.H znanstveno deio. Glede na naitne-ne podiipllomskega študija bi bilo korJsmo tudi doiločki zgorajo ča-sovno mejo starositi, do katere je mogoče tako kudiiirati po diplomij na stroške skupnosti. Štiipendije za podipilomski Itu-dij se bodo moraJe podeJjevatii se-veda vedno le na podlagi -javne-ga razpisa. zacija podiplom.skega študija p-a tudi ne bo mogila biti na vseh fa-kuketah eiiaka. Pcsebei za . filoizofski oddelek soideilovanje potdtjotiij alli ustanov iizven un!verze za podiplomski študij mi hiscveao, razen v koLi-kor bi bilo z nijihovimi dotaojami mogoče ustva.riiti špipeindije, po-tiebne za njegovo smotrao orga-niizacijo. Orgainieacija po-diiipiloitnskega štiudija v cibliki pfedavanj s« bo mogJa uveijavifti — moirda — le na fakulketah, kjer štud1irajo vsi študenti v bi&vu isti predmet in po enem učnem načrtu, kct je na pr. na pravm, ekoaomiskii ali me-dicimsiki fakuketi itd. Tam je spričo številčne moči vsakega let-nika mogoče in ver"ietno, da se bo pipitj-aivillo po več študentov za ipo-doiben piravec podvpilomsikega žtu-diija. Fri nas je študiij razddijen v 13 raiziličnih skupin, tako da je na vsalki poisebej to mnogo manj verj-etno. Zato bo • treba pri nas prejkone oirgani&iiraiti po.dl:ipilomi9ki študij v oblikii JndividuaJne spe-ciaUeaoilje. To se praivi: profesor bo ,pirevzel skrb za doiločenega kaindidata, ga vodil pri njegovi specia,lieaciii s t«m, da mu bo da-ja.il navodila gilede Ikerattnre, ki naj jo predietla in nadžofcvail to delo v obliki nekakih pogostih (na pr. teden^skili) kodokvijev, po-ieg tega^pa ga bo itioral nftdzo-* rova*i i>n rmu svetovati seveda tu-dli v 7.v&zi] z izdelavo znanstve-nega ddla, k-I ga bo kandidat db prijavi na ra^zipis prevzel. Šlo bo toreij za mdinriduailno uvajanje v doiiotfeno znnnstvvono področje in v njegove metodione priijeme. Ne-mogoče pa se m.i zdii pri tetn vna-ipirej določki, katera znansrvena podirocja naj taka speciaHzacija nasploh zaiame iin katerih ne. Uvedba pod!ip*lomsikega Studaja more skrajšati sedanji redni žtu- Slušatelji rudarsko-metalurškega oddelka tehniške fakultete ob krsti svojega profesorja. Taka obLika sistematiione skrbi za znainOTveni nairaščaj seveda ni le od fakukete. Zaihtcva i dopo.lnillo riaiših proira^u-nov s sredstvi za dvig zmanstve-n!h kadrov, ki so doslej mnogo premajhna. V kolLikof je ¦vt^raša-n>'e odvisno le od faikuket in vse-uai(liž:kili učkeljev, mi&lim, da bi mo-gllii pristopiti k orgamizaciii po-dipJomsikega ^tudiija takoi), 6'im se priijarviijio kandiildati. Pcnekod se taksno deio že vt^: (na pr. v oh-'iiki ddkitora,ri'dsk.Ji ktJiraov in spe-cialiizaciiie na meidfciraskii fakuke-ti). Vendar pa ro nl povsem isto, kaj wxam v otislim jae; organi- diij na fakuketah le tam, kper ta rednj studjj daines prehaija iz splošnega študija že v specia.liiza-cijo. Tam, kjer se redni šcudiij o-»rejuje le na splo^no znanije, po-trebno vsakgcour s fak-ultetno izo-brazlbo za izvrsevanje njegovega poklica, pa talkega skraijišaniia ne moremo doseči. Podiplonrsik! »tnjdiiij nam^reč — vsaij na našem odldetku — n,e more biti splošno dcpolni-lo redmega kudiija, mairve^ le spe-ciailvzaciiiia ristLh diplonilraincev, ki so v rednem ŠDudifu ali po nje-govem zaklju^ku potkaizallii spo-b z-a znaiasrv«no d>ek>. Prof. dr. IVAH VIDAV | DiO'sl€(j m atie ma ti č-no- p r - ro-do— slovni ¦oddelek PMF faku^tei« še ni dogti razpravljal »0 .podi-pl-amgkem štiuddau. To vprašanje bo nafcančneje urejeao s fakui-lietniim stiaitutom, ki se sedaj pnipraivljia. Zato v bej zvezi ne mareim povedatd -dosti več ka-koir svaje os«bno mnenje, ki odraiža več ali manj stamje pri n|"ji stooiki. N,a PM oddeLku je m.no.gio riazličjiih strok dn zelo verjetno se bo javdlo za podi-plOTnski študij le -majhen d^l dipljoimirancev aa vsaki skiipi-ni. Težko «/i t^vrej predsta/vljam posebna predavanja za zelo majhen avditorij, ptosebno še če upoštevamio že Zd normialne poifcreibe prenraijhno šfrevilo pre-diavateljev. Panek)d bi se mo-gcče daJiO dosečjjr-zadl^stno šte-vilo interesentov, če bi vklju-čiHi !t>udi bolj'se studente zai-njega lettaika. V glavnem ps se bodo profesorji le individu-atoo ukviarjali s posamezniki, k: ve.č oibetia'j{O va kažejo vo.jo po-globiitii se v svpji strokL Tu m'-slim predvsem na tiste, ki sf>oivt3 pa bo devo Jfrelepa si bela Ljubljana v privlačni »zimski« obleki! Kako živijo filozofi (Nadaljevanj« na 2. strani) Stevilo sluSateljev, vpisanih na filozofski fakulteti v l&toš-njem šolskem Ie>tu, znaša nekaj več kot tisoč. Od teh je vklju-čenih v združenje ZSJ 760 štu-demtov. Ze od začetka tega šol-skega leta se vodstvo združe-nja trudi, da bi študente raz-živelo in jih zai.niteresixalo za aktivno delo v organizaciji. Praksa v preteklih letih je po-kazala, da je delo najbolj uspešno, če 30 štud&ntoe poraz-deljeni v klube in oddelke. To pride morda še posebno d« iz-raza na fiilozofski fakulteti, kjer zaradl specifično&ti problemav, ki se pojavljajo pri študentih raznih oddelkov, vellkokrat ni mogoče obravnavati in reševati raznih vprašanj z n&kega enot-nega kriterija. Težišče dela Edruženja ZŠJ filozofske fakul-tete je torej v letošnjem le-tu na klubih, ki jih je na tem oddelku.ll. Ponekod je opaziti že vidne uspehe, predvsem v klubu ger- manistcvv. Ta klub, kl je bi! v preteklih letih preceO pasiven, 3e na fitozofski fakulteti naj-rnoonejši in si je ustvaril do-ber kolektiv, medsebojni tova-riški odnos in disciplino. To je pohvalno posebno zato, ker na tem oddeLku primanjkuje pro-fesorjev in se študentije zaradi pomanjikljivih predavanij redke-je združujejo koit drugod. Klub s.lavistov ima na priimer preda-vanja po letnikih, ki so raz-meroma dobro obisikana. Dose-daj so imeli dvoje predavani in dva literarna večera. Prvo pre-davanje je'bilo ob 150-letnici Mickjewiczeve smrti. Ob tej prLložnosti je bila tudi prire-jena razstava njegovih del, ki eo bila prevedena v slovemšči-no. Oboje je prav dobro uspe-lo. O sodobni dramatiki pa je na drugem predava.aju fovoril H. Griin. V tej smeri delajo tu-di komparativisti. Izleti, ki so jih ločeno organizirali slavisti in germanisti v Celje, so pozi- »Studium generale »Zveza Itudcntov dela na ragoji Studentov kot dobrih strokovnjakov in aktivnih družbenih delavcev, Ijudi s ši-rokimi pogledi in kulturo, svobodne vsake uklenjene mi-selnosti, skromne, dosledne ia vztrajne v življenju in delu.« (Statut ZŠJ.) Dolgo časa 6«^ Se ukvarjamo z raznimi klubi, krožki in po-dobnimi »oblikami dela«, lšče-mo »nove forme«, čudimo se brezbrižnosti, ki pa je le navi-dezna. Naši filani razmišljajo, ogromno debatirajo, zanimajo jih najrazličnejša vpašanja, štu-dentska organizacija pa temu ne prisluhne dovolj m često po-siljuje Ijudi s stvarml, ki jih ne zanimajo, ali pa So zanimive, vendar dvomijo v kvaliteto pre-davateljev. Velikokrat govorimo 0 razgibanosti univerze v stari Jugoslaviji in se ob tarnajačih analizah sedanjosti sklicujemo na revolucionarne tradicije. Res, da so bili pogoji dela takrat drugačni, resnica pa je, da smo danes zelo daleč od velikega žarišča, ki naj bi ga predstav-Ijali študentje. Doaedanji rezultati so klavr-ni. V preteklem letu je imela vsa naša organizacija (če izvza-memo filozofe in VPS) le nekaj predavanj. Predvsem smo ob-ravnavali zunanje - politična vprašanja. Po plenumu SZDLJ 0 gospodarski politiki je bilo med študenti 0 tem ogromno debat. Kaj smo gtorili kot orga-nizacija, da bi iz teh vsakodnev-nih aktualnih vprašanj, s kate-rimi se našj študentje ukvarja-jo, v katerih živijo, določili vse-bino ideološke in politične ak-tivnosti? Dej&tvo, da naše ide-ološko politično delo ne daje odgovora na vprašanja, ki se postavljajo pred študente, in katera oni postavljajo, je eden od vzrokov apolitičnosti. Vzpo-redno ? apolitičnostjo, odnosno največkrat kot njen vzrok ali posledica, se pojavljajo v naši organizacijj malomeščanske ten-den.ce in pojmovanja v odnosu do dela in družbenih dolžnosti, v odnosu do življenja sploh. Širjenju malomeščanskih poj-movanj z zahoda pomaga često ideološka zmeda, ki obstaja pri nekaterih študentih v vpraša-njih književnosti in drugih umethosti. Ideološka zmeda na tem področju se odraža pred-vsem v napačnem tolmačenju človekovega položaja, s seja-njem pesimizma in eksistencia-lističnih pojmovanj življenja. Področje kulturne in umetniške dejavnosti nam daje izredne možnosti razvijanja politično-vzgojne dejavnosti med študen-ti. Prav to področje je ono, kjer bi lahko dosegli ideološko borbo. Nešteti skiepi in direktive pa le ne premaknejo teh stvarj z mrtve točke. Zdrnženja se boje maloštevilnih obiskov, višja vodstva pa se 6esto obremenju-jejo z vsakodnevnimi praktici-stičnimi nalogami. Da bi enkrat za vselej preki-nili s tem problemom menim, da je najbolje oživeti centralni debatni klub, čeprav bi bilo morda primernejše kako drugo ime. Na b&ograjski univerzi obsto- Jl takoimenovani »Studiutn ge-nerale«, drugje ifnenujejo to obliko »Svobodna katedra« itd. Naloga te osrednje institucije bi bila organizirati predavanja z aktualnih področij vsakodnev-nega življenja naše družbe in splošno-izobraževalnih. (Gospo-darska politika FLRJ, Eksisten-cializem v umetnosti; Družina v socialištični družbi; Spolno življenje; Stanje jugoslovanske književnosti itd.) Del problemov s kulturno umetniškega področja študenta bo vsekakor prevzel klub, ki pa povezuje v glavnem študente, ki že delujejo na tem področ- ju. Skrb za splošno izobraževa-nje in politično aktivizacijo pa naj bi prevzel centralni debat-ni klub, ki naj bi imel za vse-bino in vodilo svojemu delu misel, ki jo vsebuje ime »Stu-dium generale«. Se ena praktična misel: da bi se študentje oklenili tega dela in začutili potrebo, bi bilo nuj-no, da bi imeli predavanja vsak drugi teden ob določenem dne-vu. Na prvem sestanku naj bi iniciativni odbor razdelil obi-skovalcem anketo, kjer bi na-vedli predloge predavanj. Pre-davanja, ki bi imela največ pristašev, bi uvedli med prve; medtem ko bi kasneje že sami predlagali, ker bj začutili, da je »Studium generale« ¦ bistvend dopolnilo za politično orientaci-jo in splošno izobrazbo. Janez Šinkoveo OBCNI ZBOR DRUŠTVA VISOKOŠOLSKIH PROFESORJEV Misli 0 dvomi vzgoji V sredo 18. januarja je bil Ietni občni zbor Društva viso-košolskih profesorjev in znanstvenih delavcev, katerega so se udeležili tudi predstavnik zagrebških profesorjev prof. Zuvela, predsednik univerzitetnega sveta prof. Boris Ziherl ter rektoi in prorektor ljubljanske univerze. Iz obširnega poročila lahko razberemo nekaj kritičnih ocen lanskolethega dela tega društva. Te krutične ugotovdtve veljajo predvsem za organizacijo znan-stvenega dela. Kritično je bilo prikazano nesmotrno in nekon-troliirano trošenje denarja, kJ so z njdin razpolagali posamezni inštiituti in znanstvene ustano-ve. Družbena kontrola denarnih sredstev je v tem pogledu zelo slaba. Občni zbor je zato pred-lagal in izvolil posebno komisn-30, ki bi proučila organizacijo znanetvenega dela in predlaga-la, če je potrebno, boljšo orga-nizacijo tega dela in načdn fi-nansiranja. Vse te stvari bi se morale rešiti v skladu z novim zakonom o univerzah, ki lma tudi določbe o ustanovitvi po-sebnega nacionalnega sveta za znanstveno dejavnost. V razpravi so profesorji go-voniili o različruih problemih. Predsednik uniiverz-itetnega sve-ta, Boris Ziherl, je gravoril o odnosu med profesorj.i in štu-denti in dejai, da kadar raz-pravljamo 0 vzgoji študentov, moramo vedno pomisliti tudi o vzgojii tistih, ki vzgajajo. V okviru srtanoviske organdizacdje bi se dal ta smoter najboljše iz-vajatii. Družtvo je prikladna obldka za ideološko in idejno vzgojo svojega članstva. Rektor Univerze dr. Kuhelj je razprav-ljal o vzgoji znanstvenega kad-ra in poudarjal, da si ne more zatnisliti pedagoškega dela na umiverzi brez povezave z znan-stveniin. Glede lahkomiselnega trošenja sredstev pa je imel svoje pomisleke. Kajtd dejstvo je, da je od zavesti in čuta od-govornosiii odvisno, kako bodo 4z.koriščena sredstva, kti so na-menjena za znanstveno delo in kaj bomo s pravilno porabo teb eredstev dosegli. Na zboru so abravnavald tudi vprašanja iz- gradnje stanovanj za profesor-je, nakar so ugotovili, da so stanovanjške zadruge omogoči-le, da so prišlii do stanovanj. Občni zbor je v imenu študen-tov pozdravil predsednik UO ZŠJ. Izrazil je željo študentov, da bi tesneje sodelovali s pco-fesorji in njiihovim društvom. Na občnem zboru so tudi izvo-11.11 nov upravni odbor društva. Za pred.sedn.iika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsedaik protf. Franc Zavrndk. Samopomoč se je približala študentom Z letošnjim letom se je način poslovanja študentske samopo-moči bistveno spremenil. Delo dosedanjega odbora &o v glav-nem prevzela združenja fakultet in oddelkov kjer so izvolili po-sebne socialne komisije. Naloga teh koinisij je, da rešujejo proš-nje za pomoč in določajo višino podpore. Tako bodo odpravili dos^danje napaike, ker bodo združenja prav gotovo bolje po-znala potrebe in socialni polo-žaj upravičencev pomoči. Od>bor samopomoči pa bo v tem letu samo kontroliral delo socialnih komisij in vodil finančne posle, izplačilo podpor in zbiral sred-stva. študentski klub v škofji Loki Konec lanskega leta je bil ustanovljen študentski klub v Skofji Loki. Ta klub združuje študente iiz Sikofje.Loke in bliž-nje okolice. Studentje so se spo-razumeli, da bo težišče njiho-ve?a dela v občini in bo pred-vsem na kulturnem, gospodar-skem in političnem uveljavlja-nju. V pripravah &o še ustano-vitve občinskih klubov v Slo-venski Bistrici, St. Vidu in Cer-knici, .¦ vpHvaTi na medseibojaitf zbliževanje, kar je zelo po-membno za solidno delo v or-ganizaciji. Pozi:tivrio je tudi de-lo kluba zgodovinarijev, ki jo bll lani na združenju najbolo-ši. Slabše pa je pri etnologib. in umetinostnih zgodoivinarjih, ki so združeni v einem klubu. V odboru so mladši ljudje, ki se borijo z raziniimi teižavami ln se trenutno še ne- znajdejo prav dobro. Preceij pasivno živi tudi klub kJasičnih filoloigov, ki pa ima le okoli 15 članav. Kakor že omenjeino, je pro-» blem profesorskega kadra naj« bolj pereč pri germanistih, ka^ je seveda v škodo kvaliteiti iz-obrazbe diploimantov. Premalo profesorjev imajo tudi ramanU sti. Medtem, ko se Oimeinijeai oddelki borijo s kadrovsklimi vprašanji, je trenutno najbolj pereča pri slavistih revizija študijskega programa. Gre za to, da bi pri diplomi Jočeno de-lali izpit iz jezika in literature. Zadevo ima trenutno v roki stolica filozofske fakuLtGitc. Tu-di na združenju študentov filo-zofske fakulteite je delo pri re-ševanju. socialnih proiblemov; študentov znatno otlajšamo, od-« kar imajo svojo sociaLno e'ko-nom^ko komisijo. Študemitje so bolj zainteresirani. Pač pa sa pojavlija nesoglasje pri filazo-« fih ob razpisu mest za strokoiv-no izpopolnjevanje na piraksah v inozerasitvu. Zaradi splošna omejitve števila §tudeintov,' ki bcdo leto^ odšli v inozeimstvo, bodo na tetn oddelku prišli prl izbiri v pošt&v samo študeotjia III. in IV. letnika. Slušaiteloi nižjih semestrov se temu upi-rajo, vendar bodo lahko med počitnicami spremljali skupina inozemskih turistov, ki bodo prišli k nam. To je za,nje" vse-. kako>r dos.to>jno in primenno na-domestilo. Ome-nimo lahko ša komferenco, ki jo pripravljajo prLrodoslovci in fMozofi. Med drugimi važinimi orgainizacijski-mi, kadrovskimi in šitudioskirni vprašanji, se bo na teg konfe« renci razpravljalo tudi o gra-ditvi nove prirodoslovnio-mate-mati6ne fakultete. To je nekaj paberkov, ki si-» cer ne dajejo temeljite in kri* tične analize.dela na združenju ZSJ filozofov. Iz celotne slikaC dela študentov na filozofski fa-» kulteti lahko vidimo, da je vsa skupao pravzaprav v zamahu in gibanju, čeprav je tudi tu veliko takih studenitov, ki se ločijo od nečlanov le po tem, da nosijo izkaznico ZŠJ. Zaradi vsoga tega pa ne sme-mo mimo resnice, da je tudl delo št'Ude.mtov filozofov prema-lo efektivno. Treba bi bilo ve6 poleta, več samostoijne imicia-tive, kakor pri študentih taiko tudi pri nekaterih vodilinih fankci-cnarjih, ki bi si morali pravzaprav prizadeva.ti, da s& študenitsko življe.n.i,e dvigne na dostojno višimo. Nekaj sestam-« kov in predavanj še ni dostoorio spričevalo za de^lo študentov^ posebno daines. Marsikje obsita* jajo klubi komaj še po imeniu Dobro bi bi,lo, da bi vsi naši študentje prebrali članek, olb-* javljen v zadniji številki Tribu-ne pod nasldvom: Študiranije ja prepovedano!, o klubih na beo« grajski univeirzi in 0 njihoveni življenju in zavldljivih usipehih,. Kje so naši klubi in odjdeilki V prrmerjavi z njimi. Zares po« snernanja vredno! AH ne bi mo« gh tudi na Ljubljainski univeu-zi doseči tak način dela in tako organizacijo ki življenje našil^ klubov? Pri vsem tem je treiba tudi upoštevati različne pogoo& in objektivne faktorje, od kaiterih je odvisno delo naših klubov iai oddelkov. Morda je delno vičeno tudi stališče ka združemja filozofov tov. Vir-tiča, ki je dejal: »Ostrejša kri* tika bi trenutno na našem od-* ; delku več škodila, kot koristila« Naše delo je šeile v zaimahu, cS bi preostro naipadli nekateipa klube, ki so bo>lj pasivni, bH morda v nijih kvečjeimu doseglii le to, da bi študentom vzeJi ve-« selje do dela. Počaka.ti .ie trebal do konca letoega seimestra. Ta-krat se bo videlo, kako smo iz^ polnili program. Takrat bo tudd mogoče podati pregled.no im lei meljito analizo o n.ašeim delu.<» Humat j V pričakovanju rešitve f (Nadaljevanje s 1. strani) strctaah raza..čno. ^prdTOid. oddeJek v podtev v glavnem le so-iaj« 2 ra^nAmi akademij-fckiml dniStttutd (B. Kidirtč, J. Š ki dr.). Ti so boJje nd fcaloor naSl in v nji- 1'alboirtai'jordjah se da zmaii-«tveno delati. Podiploanski StudiiJ bd prl n-is .raraliii&na, področ.j,a. Ce bi posebna predavanja, p|j bi hiila po mojem irmenju iz fo j|>din>5ij, ki so danes po-^ aiktualna Ln so hkrati Imjjvo potrethna za raizumevanje eodobne z>nan.s.tvene probJematl-ke, ki jih pa ni mogoče zateti V okviru redtnih predavanj. Bpeclailne kurae oi lahko prev-fcel« mlajiše moči, namreč k tl-. Bttih s.peciiai.niih partog, na kat« irtih deliajo. Mfelim, da poriirATnski **»i-Iflij ne bo vplival niti na dolgost U'i)ti na orisirraoijo seaanje&a l Prof. PAVEL MARC Splošni zakon 0 univerzah je tipošteval, da zahteva hitri in mogočni razvoj znanosti in teh-tiike poleg rednega pouka na fakulitetah tudii pouk za izpo-polnitev in speciaMzaeijo. Dol-žnost posamezniih fakultet oz<-roma oddelkov Je sedaj, da de-jansko uvedejo poseben pouk in e iem uresničijo zakonifo do-ločbo, seveda v skladu s svoji-mi možnostml. Ekonomski odde-lek se je zavedal, da zahteva naš hitri gospodarstoi in druž-bend razvoj nujnb člmboljSe vi-soko kvaHfidrane strokovnjake, kd hi biii sposobn.i uspežno spo-prijeti se z zapletendmi giospo-darskimd vprašanji, ki se pojav-Ijajo na naši potii v socializem. Poleg tega se je tudi njego^a uprava zavedala, da je prav po-sebno njegove slušaiteije in di-plomante pnizadel prehod od admftnAstrativnega sodallzma lc aoaiaitotdičnii demokracijii. ZaSbo je že v letnerti semestru 1954-55 uvedla pouk za izpopolnitev dd-plomiiranih ekonomistov. V tem posebnem pouku se je obravna-vala v izbranih poglavjih mo-derna teorija poliitdčne ekono-rnije, podajal se je matematičnJi uvod v ekionometrijo (ka je po-sebna gospodarska veja, kjer sodelujejo kar tri znanstvene panoge: ekonomiija, matematd-ka tn statistiiJca). Predavatelja obeh teh snovi sta se srečno do-polnjevala pri obravnavanj a raznih gospodarskih kaitegorij V istem semestru so se abenem predavala tudi izbrana poglavja dz zunanje trgovine. Podiplom-ski Studij je potreben, koristen dn utemeljen. V letošnjem študijskejn letu j« ekonomsikii oddelek prav tako pripravil posebne tečaje za di-plomiirane ekonomiste g preda-vanji-' matematičnii uvod v eko-nomeitrijo (nadaljevanje). po-glavja iz kvalilrtativne makro-ekononisike analize (shema ce-lotnega procesa reprodukcije, njegove vrednostne kategorije, konstruikoije makroekonomsloih modelov z aplikacijo modelov, metodika in rezultatd medna-rodnih komparadj, osnove di-namične analire), teorija in praksa upravljanja podjetij (metoda sestave investieijskiih elaboratov. študlj čaisa ln delov-ne metode, analiza bilance, oc<»-na delovnih mesi po slstemu točkovanja, organizaoija adm\-nistraitiivnega poslovanja in bi-rotehnika v podj&tju, merjenje produk.tiivnosti) \n izbrana po-glavja lz ekonomike pomorstva (organiizacija in tehnika pomor-skega prometa in trgovine, ®ta-tisitika pomorsitva in pristamiiške-ga prometa, obdiikovanje pre-voznAne, plovni program.i, eko-nomika \ri orgamizacija tranziiit-nih pristaniSč, glavni problemi ladjedelndštva). Uprava ekon-omskega oddelka Je pri prvem posebnem pouku za lz,pQpolniitev sodelovala s klubom ddplomiranih ©konomi-stov. Clami tega kluba eo poka-zali velik interes na posebnah predavanjih in so poskrbeli za prijavljanje dn udeležbo slušaite-ljev. Sedaj se je to sodelovanje še poglobilo in so člani kluba predložili svoje ielje in naslovs predavanj, kateriTn je uprava v okviru svojiih miožnosti ustreg-la. Sodelovanje se je razšinilo tudi na druge zavode, aaj bodo poleg rednih predavateljev s fa-kultete v tekočem posebnem pouku predavali tudi drugi stro-kovnjaki in znansitveni delavd, katere more uiprava po dolioi-bah sploSnega zakona 0 uniiver-zLh povabitd, da predavajo. Ta-ko je uprava povabila k sodelo-vanju člane iz Ekonomskega in-štituita LRS, Sveta za urband-zem LRS in Državnega sekreta-riata za gospodarstvo. Prepri-čan sem, da bo vsak tak preda-vatelj poživdil posebai pouk in da bo poleg tega prenašail na slušatelje nova spoznanja in dognanja. prifcazal nove metode dela itd. Zato je zlastii za ta posebni pouk pomembno, da ga nekako osveže predavateljd od drugod. V posebnem pouku se ne bd smelo samo predavati, mar\'pft snov predelavati v seminar.fh, z vajatni, s pr«dvajanjem fiil-mov iltd. Podiiplomski študi.1 W glede na možnosti moral zajetl s časom vsa znanstvena pod-ročja. Namen posebnega pouka je na erai stranii iizp^opolnitev, na dru-gi pa speeiaMzaoija slušateljev. Pri tzpapolniitvii se slušatelju pnikažejo vse razldčne panoge določene strokovne veje v svojl enoitnosti in se prfl tem stremi, da se sluSatelj oaposobi za znan-stv&no obravnavanje vpraSanj. Pri tem se naj slu&ateljevo rna-nje dopolrai v tiisti panogi aU panogah, ki se v rednem pouku morejo le omenlti, ne pa obrav- havatl. Pnl spedJalteacdJii pa grtf za pogilobiitev znanja Ln sposob-nosti v posebna. znansltveni pa-nogi, zato da se slušaitelj v svo-jem poklicu sirckovno poseibej usposobi. Zato se po mojem ninenju z uvedbo podiplomske-ga študija redni študij ne more skrajšati. Pri ogromnem porastu in pomembno8itii gospodarskih ved se v osmiih semestrih mor« z rednim poukom komaj oblik©-vata ekonomiisit splošnega tipa, ki je zaienkrat v naših pogojib nujno portreben. Težiitf bi pa moraM za tem, da na pnimeren načhn iiztr&bimo in stlsn.emL> vso snov, fcako da bi jo slušaitelj vea mogel v oismiih semestrih prede-lata in sprejeti in da hi tudl ta-koj za tem mogel dokončati tudl z vsemd izpditi. Samo tistti, ki bi se hiotel izpopolniitd ald spe-cialdziirati, naj bi imel možnost, da to doseže v posebnem pouku. Tako bi se študij za rednl tip ekonomiisita z izpitii vred ne za-vlekel. To bi pa bil tudi pozi-tiven vpliv podiplomskega po-uika. Na novo urejena žitalnica v moškem bloku na naselju Ima vedit* dovolj obiskovalcev. Visokošolci in njihove ekonomske razmere V spomin Tv oresu Neizprosna smrt je pred kratkim iztrgala iz naših vrst priljubljenega, tova-riškega in marljivega Kar-la Koresa, štud, IV. let-nika biologije. Karli, kakor smo ga v ožjern društvu biologov imenovali, je bii mirea fant, vedno vesel in pri-pravljen za družbo. Sedaj pa si nas zapustil in tiho odiel. Pustil si svoje načrte kot so bili floristična obdelava Do-načke gore, študij fitoso-ciologije in še množica drugih. Tiho in vztrajno si delal v skromni sobici akademskega kolegija. Ko sem zadnjie prebl-ral neko od Tebo izposo-jeno knjigo, mi je iz nje padel Hstek s Tvojim ro-kop-isom. Nlsetn mn po-svetil posebne pozornosti Danes pa sem ga vzel v roke. Prav na zgornjem koncu ima naslov: Dušev-no delo. Preletel sem ga in se ustavil pri stavku: Prenaporno duševno delo-vanje prehitro izčrpa in ittrosi vso energijo. Sam sl to napisal. a se tega nisl držal. Bil si preveč marljiv in vesten, Karli. Umrl si, toda ne v na-Sem spominu! * Mnogotkrat smo bili lačni; i\-ve!(i smo tudi šcirinajst dni ob kirubu irn vodi — tako mi je go-voril moj gimnaziLiski profesor, ko sva se nedarvno srečala v Ljub-ljaai in mi je ob skadebici »tur-ške« pripovedovail o svojem vi-sokošalsikem življenju. Nehote setn se zamiislil, kaikšni so na^. danai-nji ekomomska .pogojli, aili smo tu-di mi lačni, ali tudi mi iivimo ob kruhu in vodi? To ki pa an-keta »Naših razgJedov« — Mcd generacijami, rad j« dalo povod za pisa,nje tega čJanka. 2elel bi podati mnenje o dveh stvareh in sicer kakJni so ekonom. in mater. pogojii so-dobne visokožoilske rrnla-di,ne, milaujemo, da se bodo ekonomske raizmere štud'ontov z naidailjinijira raizivojem našega go&podaTstva iz-boiljžaile. Skušaijmo se sedaj vživeoi vml^ selnost mladega dipilomamta. Kak-žne misili, želje in potrebe se po-rajajo v njegovuta možgainiiih? Kon-^fal je Swdiijj. Dosegdl je s trdim delom svbj cilj, ki si ga je zaidail pred mnogiiimi Jeci. Nahaja se na kulminaciji svoje žiiviljenjske pcy tl. Za njinn je sorazmemo neure-jeno, včasih vesalo, včasih žalost« no šcudentsko življenje. Pxed nji«5 delo, ki si ga ie iabrall za svoj pokHc. Pred njega se postavi u-pravižena zahteva diruižbe, da bo deia! v poklicu po svojih najlboil'!-th močeh, da bo po«vetiil vsesvo-je siile za nrpiredek i« razvoj na-le dežele. Prad n,jega stoipi mdi njegov lastni »jaiz«. Zadcvoljiti zahteviaim srojaga pokiliica otiro-ma zadostiti zahtevam drulbe io uredltii svoje lastne življenjske la.zmere, sta torej dve dli nailogi, ki se pojavka pred diploimantoim. Drugo je podlaga prvemu, kaitn samo če bo imel do-bro urejene življeniske razmere, ^e bo zadovoil jen v svojem p.rivat-nem živijeajiu, se bo laihko posve-rill rud,l z vso vnemo in vesaljem svojemu pok!icu. Tpa, da sj bo s tem svajim znanjem zasJužiill tolilko, da si bo lahlco uredil živiljenje. Pn-zrtati moraimo, da te zahteve aiso volike in da ph postaivi laiiko vsak naJ delovni čiltoveik. Sediaij si pa pog:lejimo stvarno stanje. Mislim, da ntoramo v eko-nomisikem pogiledu, to se pravi glc-de na vi^ino plač, lofiki dve ka-tegorijj naših d'plomantov in si-cer one, ki se zaiposlijo v ,p>roduk-ciji, to so predvsem tehniki in ekonomil irn one, k.l se zaiposilijio v tkz. ng.>ro'dukrivnli paMicih, to bj biK fiilozofi, diipdomaJKi priiro-doslovno-matematjiične faikukete, prarniki in dirugi. Priiznatl mora-mo, da so ekonomskii pogoji prvih sorazmerno boJjšii in da si ti na ta način laže ustvari-jo sivojo ek-sistenco, kot pa omi iz neproduk-tivnih pokHcev. Če pomiisiliiimo, kak^en je poloiaj diploimanta iz drug^e kat^oniije na pir. mladega prolesorja, moiramo priznatl, da njego-vo maaeriailno stanje ni ipre-ve]if!kaci'ie, teimvež iščeio zaiposiikve v .drugiih, b-dje p1ai.ne, to bi mogoiČe natpisail kdo drugi. Na-slomki pa bi se želel ipri obravna-vanj;u problema zmateriailiizr.rano« sti prav na te tri sfkupine. Pri prvi skuipnna o tem proiblamu sp"Wi ne moremo govorioi, torej jo fohko že takoj v začetku črtamo. ,Za drugo skupino pa se mi z,d* iiz.rajs zmait&riadiH>iranos't pretrd, kajti pc mo^em mnenju bi lahko o zimaite-ria:Hziiirainosti lljudi govorLli iela tedaj, če bi ti illjiuidje hdastali za kakibim pretiiranirn luksuzninj žžvJjetnjem, ne :pa ce se boni'p za skromno udobne živiljenj.ske po-goje, kajti vedeci moramo tudd to, da se delovni dan izoibfaženca na konča po sedmih aii osmih urah, arapak mdra delaiti in se piriprav-Ijati za sJužbo še mnogokrat tudi doma in mlsl>kn, da mi nj treba še mnogo dokazovati, da bo to deilo koristno le takrat, če bo imel urejene živLjeojiske pogoije. Ne smemo pozabiti tudi tega, da so se morailk prav ti ljudje v • svoji miadosti rudi marsd&mu odpove-daiti. V lecih, ko bi bili najbolj potrebni miirnega doma, dobre ne-ge in preskrbe, so živalii v srrahu in pomanjkanju okupacije. TudS v svojih študijiskih letih niso ži-veli v prevel.kem izobilljiu. Na drugi straai pa so mnogi od njih, čeprav zelo mladi, sodeilova;li ˇ NOB, večina pa se jih je udele-žlia ene ali več jnladinskih de-lovnih akcij in so s tem na vsak nai&in pokazali svojo družbeno za-vest. In končno, probilem zapo-slirve v dragLh siužbaih in ne v onih za katere se jediplomamt pri— pravljal na fakulteci, bi biil pri tej skurMtii našiili izobražencev dcora,j enalk nioJi, če ne bi bllo že prej Oimonjanega nesoraizmerjia med • plačam.i. Zajr&di vsega cega ne smemo teh ljudi oibso'iaici, temveč jdh skušijmo raeumeri. Tretja skupima je pa posledica vsake pcvvojne dobe. Pri t«h Iju-deh b'i res laliko govorili o druz-beni neiprizaidetosti Ln tudi o zina-teri.allaiziLrano«ti, kajd vseeno jkn }e, na kakšen način prldei;o do ¦de-naria, važno rkn je saimo, da za to ni potrebno vložiti rriinogo tru-da. Toda, kot ze omenjeno, seite^ viilo teh ijudi 3ta;lno manjša. Franc Sri vzpostavljanju zvez s tuji- Ljubljani, ki bo postalo tradi- je feot lansko. leto, seveda, če Zelja po mirnem življenju je 'jni študentskimi organizacijami. cionalno. Nekatere izkušnje pre- ne bodo razne organizacije tako tisto, za kar se bori danes ve- *Te zveze bo treba sedaj utrditi. teklega leta bodo prav gotovo kot preteklo leto v poslednjem Mednarodni odbor bo seveda omogočile, da bo letošnje sre- trenutku odpovedale že dogo- •vzpostavfljal nove zveze pred- Čanje v vsakem oziru popolno. vorjena mesta. Vendar upamo, Vsem s tistimi organizacijami, Srečanje bo predvidoma od 23. da do take nerednosti ne bo 0 išl i so v mednarodnem študent. -30. junija. Program še ni do- svetu napredno usmerje- končno določen, bo pa obsegal študentsko problematiko in na- ša notranje politiena, gospodar- prišlo. V preteklem letu so imele največ zamenjav Francija, An- glija, Nemčija, Turčija in Ju- človeštva. Združeni narodi so y teJ bopb^ močno orožje in ni cde ustanavljajo vse« P°vsod- Tudi študentje so nekaj P"spevali na tem podrocju. Klubi za Združene narode 2e dal| easa o-bstajajo na vseh Ju- goslovanskih imiverzah. Sedaj ne., ker le na ta načia lahko •doseže rezultate, ki jih študent- ska organizaeija pričakuje — ska in kudturna vprašanja. Pri- goslavija. Izgleda, da bodo te v_ , jnjsds&bojno sodelovanje na ena- čakovati je, da se bo letošnje- države tudi letos najbolj aktiv- Je zazivel tudi v Ljubljam — Jcopravni osnovi. Sa srečanje udeležilo več pred- ne in, da bo večina mest ravno Ce pregledamo listo naših stavnikov kot lansko leto (30 iz . v teh državah. Nekaj možnosti partnerjev v mednarodnem so-dslovanju, potem lahko ugoto-yimo, da so evropske države naimočneje zastopane To ima 10 držav), med drugim tudi za izmenjavo je tudi z Dansko, predstavniki nekater-ih vzhodnih medtem ko z drugimi škandinav- držav. skimi državami ne kaže ravno Klub za mednarodna vpraša- najbolje. Za izmenjavo praki- kot zadnji. Toda že teik je pokazal, da je med štu- denti dovolj zanimanja za delo v V sklopu mednarodnega odbo- fivoie vzroJce od katerih ie nai- n^a bo-skrbel tudi za lzdajanje kancov pndeta v paštev še bvi- ra deluje tudi sprej&mni center velikih raz- mednarodne revije »Študentska ca i.n Egipt, morda pa bodo tudi za tuje študente. Lansko leto je Vodja azijske delegacije: »Naše politično prepričanje se mora uveljaviti! — Smer Formoza!« Študentje v mednarodnih odnosih daij. S takim načinom dela bo letos mednarodni odbor skušal prenehati, vendar ne s tem, da bo te zveze prekinil, ampak ta-io, da bo skužal godelovatj tudi z drugimi študentskimi organi-eacijami izven Evrope. Naj na prvem mestu omenimo etike, ki jih bomo skuša-li vzpo&taviti z univerzitetni-mi centri in študentskimi zdru-ženji na univerzah v Indiji in Burmi. Čeprav nas ločijo veli-ke razdalje, upamo, da se bo daio nekaj storiti. Prepričani smo-, da bi se lahko izvršila tu-di zaraenjava študentov. Isto velja tudi za sodelovainje s štu-denti na univerzah v Kairu in v nekaterih afriških državah. Najpomembnejše je to, da nas s študenti teh držav veže iskre-no prijateljstvo. Medr.arodni od-bor bo skušal ravno tako poglo-biti stike s študenti Turčije in Grčije. Težava je le v tem, da študentje v Grčiji nimajo svoje nacionalne unije, v Turčiji pa 6ta kar dve, katerih medseboj-ni odnosi niso preveč prijatelj-ski. Kljub temu lahko upamo, da bo sedaj, ko bodo tri bal-kanske države pričele zopet z aktivnim sodelovanjem, mogoče ¦medsebojne stike utrditi. Posebno pozornost bo posve-til letos mednarodni odbor stl-kom s socialističnirai študent- Tfibuna«, ki je lansko leto pr-vič zagledala luč sveta. Kako je taka revija potrebna, ni tre-ba poudarjati. Omenimo naj le, z Italijo letos ugodnejši. Glede praks in izmenjav praktikantov še nekaj. V prvi vrsti so rang liste. Te naj bodo da so pri izdajanju take revije sestavljen© tako, da bodo v tu-velike težave. Če bo uspelo jino potovali resni6no tisti Stu--klubu dobiti tiskarno, bo revija dentje, ki to najbolj zaslužijo, verjetno izhajala samo dva do trikrat na leto v povečanem obsegu. V okviru mednarodnega odbo-ra delujejo tudi tri sekcije ki imajo tako moralno-politič-ne kot študijske kvalifpkacije. Poleg tega naj združenja sesta-vijo liste tako, da jih kasneje ne bo treba več spremlnjati, od-nosno, da jih ne bodo sami Slo vse po sreči in tudi letos lahko pričakujemo isto. Izgle-da, da bo v letošnjem Jetu obi-skalo našo državo več tujih študentov kot kdaj koli poprej. Kje bo imel letos sprejemni center svoj sedež, še ne vemo, obstajata pa dve možnQsti: aka-demski kolegij ali naselje. Pri delu v sprejemnem centru ponavadii primanjkuje ljudi. Pravzaprav je to nekoliko čud-no. Naši študentje se ponavadi za i^enjavo praktiikantov ~ spreminjali. Druga stvar, ki jo zavzemajo 2a JK8ilkovne prakse, Klub za ZN beograjskih itudentov IFMSA, AIESEC in IAESTE. O moramo spremenitl, je ta, da teh sekcijah je nekoliko težje «se naša podjetja vse premalo skimi organvzaciiami Na ta na- g°voriti že sedaj, ker še ni pro- zavedajo, kako potrebna so nam, čin namerava naša ' študentska 8rama in še niso ra.zdelje.na če hočemo iz.menjavati prakti- klubov. Toda težko je v začet- organizacija vzpostaviti sodelo praktikantska mesta. Vsekakor kante, mesta v njihovih podjet- k.u leta predvideti vso dejav- stik s tujino itd., ne morejo pa se nikoli odlačiti za delo v sprejemnem centru, ko so prav-zaprav vsak dan v stiku s tuji-mi študentd. Letos bo sprejemni center rabil še več študentk in študenitov za delo v sprejem-nem centru (ki je plačano!), zlasti ker bo Ljubljana morala organizirati tudi center na Pie-ki. Zato vabi rhednarodni od-bor vse študente, ki jih to delo veseM, da s^ zglase na medna-rodnem odboru. Še e.na novost. Mednarodni in univerzitetnj odbor bosta letos organizirala v San Nicolo po-čitniški tabor za tuje in naše študente, ki bo predv^idoma od 25^ junija do k^nca avgusta alt pa še da]j. O fem drugič ma.'o več. Tf> je nekako slika organiza-cije in delovanja mednarodnega odbora in njpgovih sekcij in' vanje z napredno študentsko miadino v svetu. Pri tem bo na-ša urganizacija tesno sodelovala ¦ z Ljudsko miadino in Sociaii-stično zvezo. Oa teh stikov lah-ko ninogo pričakujemo. Končno so za dejavnost med-narodnega odbora zelo važni stiki oziroma odnosi Zveze štu-dentov Jugoslavije do COSEC in MSS ter nacionalnih štu-dentskih zvez. Naš mednarodni odbor bo v svojem delovanju zastopal politiko naše študent-ske organizacije ln naših štu-dentov. pejstvo, da danes v sveta obstajata dve študentski organizaciji, ki sta povsem blo-kovsko usmerjeni, precei one-mogoča pravo sodeiovanje. Iz-gleda, da je mnogim študent-skim predstavnikom v COSEC in MSS politika in mednarodna napetost bolj • prl srcu kot pa resnični prijateljski odnosi med študenti. Odnosi Zveze študen-tov J.ugoslavije do CESOC sose v zadnjem času nekoliko zrah-Ijali, ker je COSEC ubraia da-nes isto pot kot pred leti MSS, to je propagiranje blokovskih teženj. Znaaio je, da se naša žtudentska organizacija s tako politiko ne strinja in da jo kri-tizira povsod, kjer je le mogo-če, z enim samim namenom, ustvariti resnično demckratično mednarodno sodelovanje. Na drugi strani kaže danes MSS željo po normalizaciji odmosov z nažo študentsko organizacijo. Kljub nekaterim ukrepom, ki da.jo slutiti, da se je politika te centralistične študentske or-ganizacije do ZŠJ nekoliko spre-menila, pa ta v svojem delu še vedno kaže enostranske tenden-ce. Zaradi tega je naše sode-lovanje tu nesprejemljivo. Se-veda nas vse to ne iz.ključuje od sodelovanja s študentskimi P pričakujemo. da v letošniem le- jih. Ce pri nas ne dobimo do- nost, zato smo se omejili le na tu ne bo nič manj praks pre- volj mest za te praktikante, ne tisto, kar je najbolj aktualno in ko teh organizacij, nasprotno, moremo poslati naših v tujino. kar najbolj zadeva bistvo de- verjetno bo lahko več našib^ Ravno zaradi tega bi morala lovanja mednarodnega odbora. Odnosi Zvezc šmdentov Jugo-slavije do Mednarodne zveze itu-dentov (MSS, IUS) imajo svojo doigoJemo in dobro poz-nano zgo-dovino, ki v vcliki meri dalo-^u-jejo naio sedanjo poLtiko s to organiizacijo. Zveza švudentcv Ju-goslavije danes lahko pozdravi spremenjeno politiko Mednajodne študenoske zveze do ZŠJ in pre-nehaaije sovražne pTdpagande pro-ti naši študent&ki organ.zacLji, ki je bila dodgo vrsto let v oapredjy vse dejavnosti MSS. Ta sp^remem-ba nam kaže, da je bila politika MSS do nas neprinierna in, da danes žel. ta organizacija v neki meri poipravi'ri napake, ki jih je v svoji dosedanji dejaivnosti stari-la. Na drugi jitrani pa )€ taik spremeajen odnos do Zveze štu-dontov Jugoilavije tudi posledica nasega mednarcKlnega delovanja in brezkompromdsne policike, kn' jo ZŠJ vodi. Nova poKtika MSS pa ipomeni v neki meri doprinos k ceilotnemu mifrdnarodnemu so-delovanju. Prvi kcrak na tem področju je govor geneiralnega sekretarja MSS g. Pelikana na poslednjem se-stanku »veta MSS v Sof iiji, ko ie c sodelovanju z jugoslovanskima Itu-dend izjavi.1: »Sklep iizvršnega odtHxra MSS je bo.1 n&pravilen in V nobenem slučaiu n;i prispevaJ k meilnarpdnemu šcudentskemu so-delovanfu.« Nedvomno že ta !z-java pove dovolj. Vendar ne smemo pozabit tega, da ne grc tu ¦samo za nepraviilein siilep o i>z-kljtučitvi ZSJ iz Mednarodne štu-dentske zveze, temveč, da je bolj važna vsa deiavnost MSS po tem skiepu do ZŠJ. Spomniino se le tega, da je ipolitika MSS vsa leta PISMO CO ZŠJ VSEM NACIONALNIM ŠTUDENTSKiM ZVEZAM Vprašanje azijske delegacije rešeno v zaključenem krogu V začetku preteklega meseca je odpotovala v Azljo mednarcdr.a študentska delegaclja, ki jo sestavljajo pred-stavniki nacionalnih unij Italije, Južne Afrike, Tlate ObaJe, ZDA in Guatemale. O odhodu te delegacije smo že plsali v pretekll Ste-vilki, kjer smo jasno povedali, da porneni odhod te delegacije izigravanje tncdnarodne študentske javnosti. Ta delegacija, ki je bila določena v zaprtem krogu vodt-teljev COSEC, znova potrjujc, da skušajo nekatere orga-nizacije na vsak način razšlriti svoje kompetence tudi na tista področja, kjer dejansko nimajo kaj opraviti. Taka dejavnost COSEC kaže, da se blokovske tendence v tej organizaci.il vedno bolj uveljavljajo. Vse do danes Zveza študentov Jugoslavije ni biia uradno obveščena o tem, katere države bo delegacija obiskala. Le nakljnčju se imamo zahvaliti, da je »Student Mirror« 31 dec. 1955 objavil pot delcgacije, ki bo obi-skala Pakistan, Burmo, Formozo, Vietnam, IIo»g Kong, Filipine, Intionczijo, Malajo in Cejlon, ter nam na ta način posredoval tisto, kar nam predstavnik? COSEC zaradi svoje enostranske usmerjenosti niso mogli. Centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije je 28. deccmbra 1955 poslal vsem nacionalnil študcntskira uni-jam sledeče pisino: noveimbra. V tem pismu ni nlM z eno besedo omenjeno, kat«r« države im kaiiere or.ganizacije namerava delegacljs obiska.ti. Upravičeno se postavlja vpr.a-&amje na oar^cvvi k.akšnih krMtri-]€v ln poobla&til je nadzorni odboT doloclil vse podrobnosti v zvezi azijske deleoacije. Eno je jasno — o tern nisp gcvorili ns mednarodnl študenttski fconfe-renci, ki je edina kampetfntna za reševanje takib in podobnih primercv im v katerem imenu putuje delegacija v Azijo. Zveza študentov Jugoslavije smatira, dia gre tu ?.a principiel-no vpra&anje, ki \- szvjska delegaclja kale, da membnih vppašaniiib mednarod- prevzemata nad'Zfarni odbor m nega sodel-ovanja študentov koo;rdi.naci.jski sekretariat na skle.pi izk.jučno na pebe f«nkclje vodMnega orgama kanfere^cah pa f S' bMnrti.nghamska konferenca m 8 tem obenem pretvaniata «odetov«.nje predoo COSEC v mednarodi«, štud^ctstao organi- zaci.^ kar ni nU najiman zaže- EeiI10< se man3 Pa dobr'0' rikl«, k' jo "j€ iizdal COSEC, sta bo]j pf>dobni turisl.čni propa-gandi kat pa dejanskemu spoz-navanju študentstiih problemov v Afrikii. Zan.iim.iv 3 ]e u.go*ovlt; tudi to, da poro^ilo, ki govori nekolik») več o pntlemih afriS-knh študentov, ni bilo poslan ¦» vaem naciiona.nim Studentskh-n unijam i«n bilo riaj-mnioženo v najmanjšem obsegu. Ce vse *<:> upoštevamo, potenj Je razumlji-' vto, zakaj je za n^kater« zelo poimembno, da se vsa vpraišamja okoili az^Jiske dele«acije nešuje-jo v zaključenem krogu. Zveza Studenfcov Jugaaiavlje smatra, da ni pofcrebno posebcj poudarjati, da je njeno stedlšče o t«m nap-enjerto edino proti omenjeniim škodljivim p&javom v sodeltovanjti preko COSEC Jugoslovanslki študentje so že veikrat z besedami in defjian.it pcxkazfali svoj« simpatijie do ^f-riSklh .ln azijskih študentbv. Zveza študentov Jugosiiavije ^e prepr.i^ana, da ]e bonba proftl negativnim pciiiavom v COSEC ln mednarodnem Studentsikem gitoanju v Lnteresu študentov Azvja '-in Afrike fcot tudi v in-teresu enakopravnega sodelova-nja med študen.ti in študentski-rn1 Oirs^nirnr-ii.ami v =v«t,u. Centraln! odbor Zveze študentov Jugoslavije po izklju^tvi Z5J iz te organiza- o:1]« bida konstanta v svojem kri-tiziiranjiu in naipadanju na^e štu-dentske orgamzacije. To je po-trebno teni boJj poudarioi ker tnjira MSS spoz-naitii svojo zmoto in nepravrlno delcvanje v tem ce-lotnem obdobju in se ne 0'mojevaiti le na zakijučke nekaterih sesitan-kov in kongresov, na katerih je politiično neraspo'loženje nasproti Zvezi Scudentov Jugoslaviije prišlo do izraza. Osnovno je to, da s« naŠa kritiku do MSS nanala na celotno obdobje dejavnosti in na vse akcije, k^ so biile storjene v škodo Zveze študentov Jugos.la-vije. S te plaiti Je treba gledati na MSS in skozi to prizmo ocenje-vaci in določjti naše staKšče do Medna-rodne študenc^ke zveze. Mednarodna študentska zveza je bila osnovana neposredno po drugi svetovni vojni kot izraz progresivmh teženj študentov po miru ;n enutno*ti ter skupne bor-be p-roti fasizmu. Ta skupna bor-ba je scorida svoje. Prišlo je do ustanovitve mednairodne študent-ske organJzacije MSS, ki je v za-čecku bila sposcbna vIH ne upoštevati v koli-kor lahko reanično poma^aio iz dosedahje situacije, ko J€ tudi študentiki svet razdeljen na več ali manj iasno izobiikovana dva blokov&ka tabora. Teh sprememt n. treba precenjevari nici podce-njevati. Najvažneje je spoznati jih in nato obiektivno ocoaicvati. Prav gotovo te spremembe onio-gočajo boljšo mednarodno dejav-nosr, vzipcstavljanja kontaktov s šrudenti vzhodnih držav in konČ-no ustvaritev utvverzalnega šcu-dentskega sodelovanja, ki bi bWo popoinoma neodvisno od kakr-Šnih koli blokovskih tendenc in za katerega se Zveza šrudentav Jugoslavije močno z.avzema. Obe-nem je taka spremenjena pontika MSS edina pot, da se sedanjana-s-protja v štuidentskem svetu od-praivijo. Ne glede, da je taka po-liriina sprememba odraz calotne politike diržavnih vodstev, jo ]« treba upožtevari. Ni pa treba pre-. z.reti raznlh Jtudentskih arganiza. dj, ki so v okviru MSS centrali- zdntzen«, in ki bodo v o- V mednairodni aktivnosti Zve» ze študentov Jugoslavije zavze-ma Dubrorvnik poitnernbno mesto. Sko-ro vsako leto Je tu več semi-nar|ev, zborovani in taibcrov, ki c obs°-1a PrestopeR. ? Raten narodnim odborom. Naj omcni- fe koordinacijskemu sekretaria-mo nekatere. Letošnji program se ne raz-likuje mnogo od lanskega. V ospredju je spoznavanje naših Itudentov z mednarodno proble-matiko. Tako bo klub organi-ziral osem predavanj, predava-nje o mednarodnih odnosih Zveze študentov Jugoslavije pa je že bilo. Tudi na posameznih univerzah v svetu deluje ne-broj klubov za mednarodna »j?rašanja, s katerimi namera- sprejela resiotludjo ki razen nekaterih sploSnth fraz ne pove Zveza žtudentov Jugoslavije ni,česa,r konkr.et,nega o naflogab J« apoznala da ao spremembe Ja obigku po8ame?.nii, drža" oboli COSEC namerne v tem azij,ske deieigacije. Tak pw|>pck smislu, da se uveljavijo ne čuti moratlno obveizano s ta-kimi postopki. Glede na pomeni medna^pdn« študentske deilegacije, f^ je lahko pričakiovalo, da bo konfs-renoa v Bi.r.mi.n.ghamu odloinla o vs©h niaijpomemibnejših vpra-5and':ih azi.jake delegacije. Zv«za Strudemtiov Jugosilaivije je že na kcmf&reinci v Biirming-haimu z,aiht^\^aLa, da &e spi^ane- v reževa'nHe nadzornemu odbo- ru. Zveza študenlov Jugaslav'- je je v drugi po,i,oviCli niovembr9 prejela pi.smo od COSEC z dne 10. XI. 1955., v k-atcrem COSEC obvešča vse ¦nacio.na.lne štiident- ske un,i)je 0 posame^nikih, ki ] h j,e nadfeorni odbor (na osnovi kamdn'id,a;ture) irabral za člame de- legacije, feot tudd |o tem, da br de^egacija odšla aa pot kion«c nizacij. Za fco govore tudi nekd- teri pojavi v zve/i t delegaciio, ki je lansko teto obi&kala Afrt- ko. Ta deleg.acij.a za ka.+er-o Im»ta po^g nje same najve^jo cdgoviornost COSliC in nadzor- ni odbor, se je iizkazala kr>t sknajno enos*ran.s!co opred.elje- nab Razstava. ki jo je crganizi- raila deilegacija po svoji vrnitvi pa tudi kmjifia »SUideati v Ai% kviru siprememb pcLinlke MSS go-tovo skušale n»da:liieivati pot zibli-ianja s Itudenti dragih driav. To je tisto, kar lahko smvatramp za. najpomembnejše. Kljub vsem sprefnembain MSS pa JL vaino euo vip.ra6an,je. Kaiko te spremembe resnično spreaiinja-b MSS, kako sip;remiinjijo nieno obiiko in nijeno dcjavno-st? Goto-vo te spremembe ne giredo pre-ko osnovne palitike, ki jo jo MSS vodiJa v preteldosti in jo vodii še danes v sklidu s *vo<}'im» karaiktenstikam.i. Prav z^radi tega pa je treba apoizorici na nek'*ter« slabcMtl, ki še danes obstajajo. Osno^vna slabo« MSS je v tem,-da je to cent.rai!«tično mednaira-dna agraoizacija, ku reguJira vso mednarodno dejavnost svojih cla-nic. Danes lahko taka A:etra.!isKiČ-na »tudentska organiiaacija le ško-duje akri>vnosti !-n dejavnosdl po-sameznih študentskih organiizacij in naciona.!nih unij v borbl za e-nakotpravno mednarodno soddo-vanje. MSS, taka kot je danes, s cenrradističnim vodstvom, ki je obvezno za vse članice organiiza-' cijc, podpira nesamo5to.jnost &tu« dentskih organizacij in eaiotno i-deolaško-politično unifoirmiranoit. aij pa neenakopravnosc v medse-boj%h o^nosnh, v .koilikoir se ne-katexe organizacij^ ne strinjaijo $¦ cenua-Ustično ipoliidko. ^Nevarnosc v tem smislu pa se vedno oibstaja, k!;ub spremembam. Nadail.jmja slabost MSS je v tem, da &e mno-go preveradi teh okoJnosti, ki še dejansko obstaiajo, je napacna sprejeri v sedanjeni času sodelo-vanje z MSS. To seveda ne po-menj, da ni treba spremliati dd<: MSS in ocenjevaci poilitlko MSS ali pa razmišlia« o tem aili je tre-ba 9preieti sodelovaoje v nckate-rih akoljah, ki )\h pripravljaio posamezne ^lanice MSS. Pri tem pa se moramo vedno oairati na to, date akcije niso enostranska v.sjT>€.ri«ne, da ne predisitavij.aio blokovske težnie in propagaindne zbore. Obenem moraijo biit. take akciije dostopne iiroikim ?rudent» skim slojom, to je, rudii organiza-ciiam, ki niso včlanicne v MSS, Le na ta nač!n lahko ooenjujemo naše sodelovanje v evencuailnih akpijah. Na koncu naj omenimo le to, da pometv razbitjc centrafetičnih orgairiizacij editno možnost za re-snično medinarodno un.iverzailna študentsko sodelovanje izven vseh blokovskih skupin. pro^rom yh prireja naša kudentska arga- nizaci.ja. Tudi letošnji dubrovni* ški program obsega vrsto ftiedna« rod.nih manifestacij. Naij omcni-mo na pcvem mestu medna.rodno srf^anje Kru^entov, ki bo Jeto« prvilemov, ki flh bodo kulali tuji in naži kolegi vzajemno reševati. Komaj mesec dni kasneje se bodo zbrali v Dubrovniku ilani jugosilovan-skih in tujih klubov za Združene narode, kjer bodo razpravljaili o Združenih narodlh in ekonomskj pomodbor ISMUN. S tem pa ce-lotni dubrovnižki prog^ram lt zdaleka ai izčrpaa. TBIBUNA k Str. 3 GENERACIJE ali ŠARLATANSTVO (Ob člcmku M. Prosenca: Boj med generacijami —¦ Tribuna, V. 19-20) POLEMIKA Navada je, da ljudje tlačimo globlje resnice, ne pa politik, vse mogče pojave, pa bodisi na ki je zato feu, da rešuje s trdno tukaj važno neko drugo dejstvo, namreč to, da so umetniki in v Iskanju lastnega obraza in obraza vs&h ljudi in ne spijo na pernicah, ki so jih sešili drugi. Niti se ne bahajo s pavovim kateremkoli področju, v pre- roko trenutno situacijo4 Umet- filozofi za iste stvari postavlja- perjem. In tu bo stopil spet ne-dalčke in tako lahko operiramo niKova naloga je drugje Neko li popolnoma razldčne in na kdo na plan, ki bo dejal- dalčke in tako lahko operiramo z njimi kot z lesenimi koCkami. Ta kocka je rdeča in ima ta- fco dolge robove, ona je pa dru- $ ge barve in ima toliko in toliko vogalov manj ... itd. In stvar je rešena. Povedali 6mo vse, kar ve dober dijak v erednji šoli, o kockah. Toda kaj idružuje kocka v sebi, nismo 4 niKova naloga je drugje. Neko- popolnoma razldčne in na- gj liko sem se oddaljil, toda po- sprotujoče si simbole. Razen te- — Predstavnik ene generacije trebno je bilo za razjasnitev pojmov. Vem, da so te stvari tudi že znane, toda govorim jih onim, ki jim niso ali pa jim nočejo biti znane. V tej »generaciji« so tudi ljud-je z negiranjem vsakega vege-tativnega življ«nja in njegovih ga pa je gledal vsak človek sko-zi različna povečevalna stekla in nekdo, ki je gledal skozi več-je, je videl več, ne pa nečesa, kar recimo pred njim ne bi bi-Jrk''ke. Nekaij teh kritik š!e na spored. Od ponovite-v se da stence. Seveda, če bo imel zato bi lahko mirho prenesla na ljubf- opraivičiti uprizoritev Moiza.rtove- potreben registracijski aparat, ljaasko Opero. Dejscvo, da smo ga Don Jauna, ker irna pač Mo- ki bo vse njegove tresljaje be- videli v Ljubljanii v zadnjih se- zart Ietos dvestoletnico. Sporni pa ležil, in to ne samo za pet mi- Zonah samo dve sodobai opern,; sta ponovnu ipostavitvi Soročin- nut, ampak trajno' zabeležil, da deli (Suttermeister: Romeo im Ju- skega sejma in Proda.ne nevestew ne bo te odtise v psihični st«uk- g^ ter Biritten: Beraška operaj ni Medtem ko bi lahko delno zago- turi umetnika zabrisal prvi Ve- vesela u^orovitev Nota bene* o'oe vairjali Prodaoo nevesto koc eno terček, kot sled lisice v pesku. premilieri°Sta bLli v sezoai 1953/54. najboJj priiliubljenih oper pnri na- Ob zakljucku tega pa_ bi rad č y atomski čas ni naklonjen sem oWinstvu, pa je uprizo.mey OpOZOril, 111 tO Samo mimogre- ¦ i , v. . . . _,np.r/, Snrrvr-nciki cpvpm npnonvir ,. s , , .. * o.pernim deom, zivi m ustvaria oipere soroc.nsiKi sejem neoipravic- de, se na nek spodrsljal v Pro- * i i« -i i |i;.Vi Hnrpi Si 1<» «snpr nnnvntnri senčevem članku »Bo med ee- se vednov vdllko o,pernih komuo- M'va- rtoteI b' ^ spet opoeontl neraclfami« Ristov> ki bi "sIužHi, da pridejo na sestavo repertoarja. Ak sestav- na odeir Jfjubljanske Opere in pred 1;iaIci ropertoa,rj'a ne ¦pozna.jo lmen, Zmotno, do skrajnosti zmotno, lijubljansko občinscvo. In ka- kakor so Menotti, Britten, Egk, je tudi mnenje, da bo ta ali oni ko dolgo je že od tega, ko je O- Or^ ^r^ A-' mislijo, da je naša umetnik (prosim tu ne govorim nera upnizariala operna dela ve- cbčinstvo nesposobno, da dojama o šarlatanih, ti so prilagodljivi l.i.lciH skladateljev kmalu po sve- g^sbo kakega Brittena? Mosilim, kot vosek, ker nimajo in ne tovni ptem\erl \n bila je to n« ^ to ne drži. Spomnimo se sama morejo imeti samo sebi lastne majhna zasluga ipokojne-a Stanka na »speh Romca in Jtilije. umetniške fiziognomij^) lahko Vurni.ka, katerega odločno pero Se ene stvari bi se rad dotakniU izpolnjeval te ah one nacrte te bi> men; zo poTrebovan. Pereč p(rob;em so tudli dOim^e o. ah one eseistike ah krihke iz K -^ kma]u se bo 2Vim-jlo v eni Res ; da p0;membne doma- popolnoma razumljmh in jas- se2oni na od cdo.tno Mo Puc. v s nlmamo. Toda tudi teh del zmatijKalo? Nmiam prav s pnmernimii popravk, ne dalo mcesar prou Verdiju .n Puccim- upnzarjati. Opera to ve .n je u- ju, ki sta oba prav gotovo ena prizoiriila odlično apero GoTenjski Toda to samo mimogrede, ker od velikih glasbenih tnojstrov, a slavček in Švaro^vo opero Pireše- Kihot upira (prosim, samo upi-ra, več ne more, čas ga bo po- nih razlogov, ki sem jih tako-rekoč navedel že zgora , ko sem govoril o nuji umetniškega ustvariania liati še naprej, ceprav ze dolgo časa niso več. si simtoolov za popolnoma iste etične vrednote prihajata na In ti ljudje «o izumili gene- primer dva umetnika navzkriž. dvoma v bodočnosti ali pa celo v sedanjosti (pri tem mnogo- biti dosleden. racije in na njih račun povzro-čajo špektakel in možnosti last-ne eksistence. Nekdo, ki mu gr* za vse kaj navideznim protislovjem skri- druSeSa» skratka človek, ki ne valo nekaj drugega, kar sem more dru§ače eksistirati in je opazil na primer prav pri »ge- t0 nJe§ova nujnost, da na ta ali neraciji«, ki stopa šele na plan oni način pride do nekih res" Tu je toliko različnih smeri' nic zase in za toliko in toliko trazličnih gledanj in nazorov, da ljudi (kar je odvisno od o kakšni skupini, enotni po'ta- vega sPreJemnika ali bolJe re" kih hotenjih, ni mogoče govo- čeno sP°znavnega registra) to-Hti. rej umetnik po svoji lastm nu- Oba sta preye& zaverovana v svoj svet simbolov, da bi ugo-tovila, da gre tu le za nespo-razum. In ta pojav spravijokri-tiki in eseistl spet v »generaci-je«, kot da bi tu šlo za različna etična vrednotenja. Značilne so besede, ki jih je izrekel pred letom dni na slavističnem kon-gresu v Mariboru pesnik France Vodnik, ko je govoril o umetni-kih in književnikih, k{ so ustvarjali med dvema vcjnama. RUD! ŠELIGO Tosca in Giami Schicoi. To ie med partiturama Peter Božič le težko op.raviičl|jivo. A kot sem skladateljeiv. iiiiiiiiniiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiii LOJZKA drugiih naših pk Š Lojzka je učiieljica 2e drugo in še hitreje smuknila v nožno ve. Barva je bila vsebina ne- vini je lzstopal majhen i leto. Z otrplim očesom je gle- srajco. To je delala zelo pod- znanega. Modra barva! Nekaj zajček, ki se je silno trudil, da I daia nazaj. Zdaj ni bila več ta- zavestno ali pa iz neke priučene se ji je temno zazdelo, topo kot bi o-bčepel samo na zadnjih no- kot prej. Nekaj se je spre- navade, kot-da bi se čutila kri- takrat, ko se je razpoka raz- gah. Lojzka je dolgo zrla vanj. dl ldl skupno lastnost in v tem slu-čaju je to samo starost. Tu je tako, kot na primer pri poli-tičnih strankah v stari Jugosla- stopil v njeno sobo. »Rada te imam,« mu je rekla. »Lepo je pri tebi,« ji je od- Tu so zastopniki nazorov, kl ^' pa v tem kaosu »generacij« Citirati bi ga ne mogel, pač pa = menilo. Nekaj velikega je pri- vo pred belimi zidovi in staro, širila. Potem se je vsedla in gledala eo z njimi njihovi samo nekoli- fizično ne .mvore eksistirati, če mislim, da bo ustrezal' ta moj I šlo vmes. Tisto, kar si je prej že ovenelo hruš.ko pred oknom. potem je spala trdno do skozi okno- dol§° in utrujeno. ko starejši tovariši (Prosenčeva se ne P^iključi eni ali pa drugi, stavek njegovemu smislu: Med = želela in je b:lo božajoče, vse- Potem je zlezla v posteljo in SVetlega jutra. Ko ie hruška Pred oknom zaje- »mlada generacija»), že zdavnaj lf se p^av) tisti.^i i™a neko dvema vojnama sta bili pred- | bina hrepenenja, zdaj ni bilo blaženost ji je zaigrala na licih. Lojz'ka 1e pričakala Fant je čala močneJe' se je zdramila- ~i i«_* . .•_ .. *___ .,.. vsem dve struji. Socialislično E več lepo. In če bi naglas iz- Roko si je položila na prsi, in religiozno usmerjeni književ- | rekla ,je čutila, da bi zazvenelo mehko in objemajoče. Začutila niki. Toda ne v tem banalnem § tuje, čeprav je bila v tem in je je, da ni več tako revna, tako smislu, kot se religioznost na- ~ bilo čisto njeno. Zato je spu- zelo sama. Zdaj ni bilo več viji, kjer so na nekoga, ki se Vadno razume. Obe sta težili za = ščala veke čez temne poglede. sonca. Bila je z nočjo, n:č več v strankarskih razprtijah ni ak- istjm ciljem, to je za humaniz- | Morala je tako. Vsaj njej se je osamljena. Gledala je vase ... mom. Kakšen je bil praktični | zdei0, da prav res mora. Bog ... ,Vse so Imele fante. Jaz ga učinek, je seveda druga stvar. = Ve, kje je to izvedela. Bila pa nisem imela. Se nikoli. Takrat = je čisto prepričana, da je bolje ga nisem imela rada. Tudi jopice =: rie gledati včrnino. nisem imela. Zato sploh niče- ... , . . H »Hočem fanta in lepo modro sar nisem 'mela. Toda zdaj do- »Toiplo mi ie pri srcu « H jopico ...« bim ... Vse, vse, vse! Boljše je Dora Plestenjak: MOST tivno ali pa pasivno udeleževal, padle vse po njem, ker ni imel nikjer močnejše opore in zaščit-nega zidu. Zaradi tega dejstva tolerira umetnik in na nek način celo ščiti (kar je vse prej kot mo-ralno in v skladu z njegovimi načeli) šarlatane v tisti skupini, ki nosi isto barvo kqt on sam. Toda to še ni vse. Tu nastopa še nek drug moment, ki je prav tako značilen in odločilen kot prvi. Skrajno naivno mišljenje bi bilo to, da se je etos v zgo-dovini umetnosti kaj izpremenil ali pa, da se spreminja z »ge-neracijami« in obdobji kot ka- pun° Da pa so bili njuni cilji isti, je dobro vidno še iz tega, ker so se predstavriiki tako naspro-tujočih si smeri borili na strani OF, ko je bilo to potrebno. Pri poslednjj gmeri so odpadli se-veda tisti, ki jim umetnost ni bila resna štvar. To se pravi špekulanti in šarlatani, ki so bili obenem taka pokvarjeni, da Ta večer se je Lojzka nena-vadno počasi spravljala spat. Luč je pustila vso noč prižgano, da je lahko gledsla zajčka in n^a_p°* bledo sivino ob njem. Šele ko je prvi sončni žarek prilezel v sobo, je ugasnila luč in šla v šolo. Zvečer je spet prišel k njej. »Marjan!« se je oglas'la, ko je vstopil. »Marjan, povej mi, ^ h °n-p"n, t ' so ^ jl ie ^stisnil še tem Je mislila In sanjala. dolgo nič imeti, nič zgubiti, po-5 Ko je v mraku ležala, je v vsa- tem pa dobiti in imetijmeti... »Vesela sem, da si pn menl « Potem se je zgodilo. Ves tisti jo-pico'. Vse bar- Nikdar g"a "ne zapustim!"jopiča čas Je §ledala razpako na stro-= ve teh cunj so bile modre. Ne- pa bo vedno modra, čisto mo- pu in se še enkrat Prepncala, | kega večera pa ni bilo tako. V dra ...' da se res ni sPremenila- Nič ni = kotu, kjer so stali njeni stari Prstl roke, s katerimi je pri- če se je kaj spremenilo?« ^,.-, Vem t^ da g. lepa lft rgd te .^^ pa tQplo mi .g prl nenavadneea kot hrbet. Dovolj zgovoren dokaz, kam lahko privede v dani zgo-dovinski situaciji šarlatanstvo iia. Umetnost jim ni Dobro, je mislila Lojzka. Vs» dobro. Nič se ni spremenllo. Naslednji dan je rekla: »Sreč-i se-rn ob tebi. Zelo!« In nato: >e jopico, modro in zelo novo moram imeti. Potem bom meleon barve. Etične vrednote bila nujnost eksistence, kot je pomedli, ali pa takega papirna- ostanejo popolnoma neizpreme- recimo pri rasthni ustvarjanje tega umetniška kreda, nikoli njene ali pa so te razlike tako klorofila, ampak samo sred^tvo H stopil pred njo njen fant. Velik jemal. imeli niso. Tu so ljudje z ne- "........."" "" *"""..... koliko zmoderniziranimi nazori Koseskega ki so spremenili sim-bol za svoje vrednotenje življe- kakšnih zmešnjav, bom poizku- = be silno pomemben in nikdar vila, trgala ob telesu. Skozi sol- Zat° se je počutila tako, kot da Pa c'sto srecna. = ni pozabila nanj. ze je bila modrina njene jopice to počenja že vse življenje. To- Fant ]e bil tiho. Pnpravljal 5 «¦« je že prpirala veke, ]e mocnejša. Fant pa je sonce ob- da *6 bi se poglobila v dogaja- ]i je presenecenje za njen god. neznatne, da o njih ni vredno govoriti. Spreminjajo se samo simboli zanje. Da tu ne bo nja iz gesla: Za boga, cesarja In domovino« v geslo: »Za bo-dočnost in socializem«. Mislim, da je papirnatost obeh gesel za nek umetniški koncept jasna. Nfc bi rad, da bi mi nekdo pod-taknil, da te dve stvari v kon-kretnem življenjskem smislu istovetim, ali pa da sem proti poslednjemu. Nikakor ne! Toda vsak mi bo prav rad priznal, da je neumno in nekoristno, če člo-vek, ki si je obesil na prsa ta-blico z napisom »Umetnik sem«, pogreva v svojih izločkih (dru-gače njegovega početja ne mo-rem imenovati) stvari, ki so jih dognali pred Marksom umetni-ki in filozofi in jim je on dal evoj pečat in spravil v ustreza-jo^n obliko. poleg vsega, kar je dognal sam. Umetnik je iskalec Str. 4 šal to stvar razjasniti, ker je o"boje potrebno, če hočem poka-zati na drugo dejstvo, ki igra veliko vlogo pri umetni tvorbi generacij. Krščanska rellgija na primer je zapopadla vse etične vrednote s simboli o bogu, grehu in po-dobno v svetem pismu. Vsi ti simboli so se v teku tolikih sto-letfcj skorumpirali in nujno je bilo, da se postavijo novi, razen tega pa so bili za vsakega nad-povprečno razvitega intelektu-alca naivni. Treba je bilo po-staviti nove. Zmotno bi bilo mnenje, 'da je postavil vse to en sam človek. Toliko in toliko časa se je trudilo toliko in to-liko ljud{ in potem se je poja-vil nekdo ali pa več ljudi, ki so vse to strnili v enoto. In stvar je bila za nekaj iasa opravlje-na. Pozneje se je ves proces nje, bi prav jasno spoznala, da Kmalu je prišel njen dan. in naivišia- stoon^a izko-išča^ra E ie bil in lep kot oko v obrazu. v stropu pa se je črna raz- J* prvič. Začela je misliti na »Veš čisto taka je boj^za Sirnbole'et!čnih vred- I Bil ]e kot princ iz pravljice, poka, ki Je ostala kot s^pomin vejSere, ko Je ravno takole^le- sem „ zelela. Lepa je m zel«, not, za dosego popolnoma in = toda ves topel in otipljiv. na vojno, večala. Za nekaj tre- »Ja m hrepenela po necem modra.« skrajno egoističnih smotrov. i Za jcpico je imela denar. Za nutkov je Lojeka vso svojo po- oddaljenem, nejasnem. Sporn- Seveda niso te stvari vedno ta- | fanta ne. Fa-nta ne more kupiti. zornost preusmerila. Cez čas je ^ se je neke^ .podrobnosti.^ki Priši0 je. Zelo tiho in nena- | Tudi si ni belila glave, kako ga spoznala, da se ni n:č izpreme- V1 '~ '" "J""" '""- -" , ____ «,_ „„„......„,.........._______ vrgla rdečo liso pred oči. doma( tako kot pade list z dre- nianse, toda nevacnost je ista. = dobi. Nekaj se Ji Je svetlikalo nilo. Res, prav nič. In zelo mo- Morda pa res ni prvič? Se je vesa ali pride jesen v nas. Mor- i in morda je'celo slutila. goče je, da se že vseh enajst gledala razpoko na stropu. Mar- da j6 siutila že prej, takrat ko nerazumliivo in = y .^. .jh j^. giedala. let razpoka ni razširila. Takrat jana je tesneje objela, kot da se je giedala razpoko v stropu ia | «Ej, ej. da bi bili večji.« ko se je veliko godilo, je na- Je nečesa ustrašila. staro hruško pred oknom. Zda} I Po pouku jim je vzela žogo. stala. Vrinila se je v strop, ga zda1 3e imela fanta. se m Več premaknila od slika = Sipo bodo ubili, si je pravila. neodločno preklala. majčkeno Od tistega prvega dne pa se z zajčkom. Venomer je gledala = »Otroci, žogo!« razširila in zdaj ima svoj pro- }1 je zdelo, da je v njej vse vanjo. »Kaj je?« je vpraševal Marjaiu »NiČ!« ko ostre, saj obstajajo povsod ianse, tod; Popolnom skrajno krivično je recimo tudi to, da si nekdo dovoli tak izliv •ogorčenja in svete jeze« na ra-čun nekega gimnaziiskega lite- nekTv8 KStv' oreiSnjem^letSku I Niso Je hoteli datL Morala Ji™ ston Zda'i 'e tam' črna razpoka dnigaCe. Cutila je, da se je v »Mlada' oota« = Jo Je vzeti, veliko nogometno v belem stropu. In nič takega njej nekaj zganilo, nekaj pre- " 5 žogo. se ne zgodi, da b\ morala za- maknilo. Lojzka je ugibala. »Nekaj se je zgodilo. Neka| Pomislite, ti mladl ljudje so = »Tovarlšica! Pustite nam žo- vzetj več prostora ali celo na- Opazovala je stene svoje sobe. velikega.« razbih vse •vrednote. (v nare- = .... gtatj nova_ Krožila je g pogledom nao,koli. lNie,€ »Povej mi!« »Jopica bi morala biti kovaj postavil avtor tega član-ka) in zašH v cinizem. — Tudi jaz ne odobravam tega njiho- t=\ ,•« ,n-r ^r,i,om — T,1((i i Nj odgovorila. »Ne, prav gotovo se ne spre- Stena je stena, peč je ostala Kaj in zasji v cinizem. iuai ^ ^^ gQ praviU> da nl spo. minja<, je rekla Lojzka nag]as. ista m kot je Izgledalo, so.tudi vega cinizma, pač pa sem pre- = jj p, j j I sobna. Toda nje to ni bolelo. oiajšana se je zda.i spet za- pajki še živeli nad njo. Cevlji bolj modra.« Dričan da ea bodo nrera,irin E Sv0^ smisel ^e videla V fantU topila v svoje mlsM- Cisto tih°' ~ j°piCa' S° Mh° Čepeli V k°tU-pncan, aa ga ooao prerasu m = »._,__ *__x n___i«*«.i^ -« »ri^ «,-^^ k;i« «,•» ^o«« s^,,i^o če ne že vsi, pa vsaj tisti. ki bodo vztrajno vrtali in bodo ta- 1 ln jopicd. | Jopica ... fant... Prepletalo se Tla niso bila nič manj črviva je v miselno gmoto. valečo se kot prej. Zdaj pa je neka.1 za- ko opravili zase in za vso člo- 5 Ko Je noC začela izpodrivati jn teiko grozljivo. Prihajalo je gledala, kar jo ]e presenetilo. vežko družbo zelo koristen po- = dan- ,le že legala. Cisto hitro je od daleč, vedno večje, pošastno. Na steni, tik pod stropom 1n k I potegnila . obleko čez glavo, ]o Jopica ... Fant. .. Na jopici ni Cisto v kotu je oipazila precej Samo še eno je ostalo. Ediat| |e = Kploiila &a iiosleljno ftfaiu^o mo^la ve^ i-ailo&ti m<^| b»fa y&^° ftii^o« ^a njeni bledi s> Moral bi vadeti. Prav re^ - »Samo to?« »Ne.« »Kaj še?« »Nič!« Mislila je: Moral bi to vedetl« sel. Pozitivno je to na vsak »ftfiin, fcer iiii vo4i Prvenstvo univerze v veleslalornu NAMESTO PESIMIZMA- DOBRA VOLJA je ves teden kot Iz škafa. Nikomur ni prlšlo na knlsel, da, bi se ozrl na svoje smuči in se zamislil nad smučarijo. Morda je malo pretirano, če rečemo nikomur, kajti na Aka-demsJ-.fem smučarskem klubu so vsak dan spraševali za vreme na x#e mogoče strani, telefonirali so celo v Kranjsko goro in se konec koncev odločili dva dni pred napovedanim datumoin, da bodo prireditve na vsak način izpeljali. Tako jc po-ejžnijo soboto odšla tv Kraajsko goiro prva skuplna Ijiuhljaniskih šcudencov z nalogo, presenecemi, ko 4smo v nedeljo zjutraj oipazo-vali »gotrenjca«, ki je privozil na kpanijskogotrsko postaijo. Iz vrat in skozi "oikna vagonccv so štrlele fcmuol, iiz vilaka se je vsula mno-žica m>ladih snniearjev. Priredi-td-jem je bilo všeč, da so lahko y svoijo listo vpisaili kar 80 tek-jnovadcev, študentcv Ljubljanske unrverze, ditjakov srednih šol in akadeimkov. Sorace se je .raizlivailo nad lepi-ini smučarskimi tereni v Kranjaki gari. Vzpenijača je pela svojo eno-Jično pesem, tu in tam amo siiža-lli kaJk vesel hura. Vse je billodo-bre volje, kajti sneg je bil za smiuko zelo ugoden, vreme pa ta-ko, kot «i ga le moireš zaželeti. Ob ¦vzpenijaiči se je kmalu nairedila dodga kača, vsak se je hoteJ dva-krat, trikrat popeljati navzgar in potem ipo belem snegu, seveda med gnmiiči in kanneajem, ki štrii iz snega, navzdofl. Mnogi so bili Setois ,prvič na sirmčeh, nekaij pa ]e fciio ta'kih, ki so že biili na raiznih itečaijiih, n.a startu pa sta se poja-•vila cebo dva olimpijca, Prestor in Budkiek. Start je bil najavljcn za poil-(dvainaijsto uiro in že precej prej so hodlli tekimovailoi ofo progi, da bi 61 ^im:bo4ij natatn&n© oglledali ne-varna mesta, kjetr Ibi laiiko en sarn napačen nagi'b pomeni'1 izganbo draigocenšh sekund. Proga ni biila ne lahika ne težka, imela jc okoiili 30 vratc in 150 m vižinske raizli-ke. Piav.eimo naj še, da je proig^o pripi^a-vil m'i na-še unlverze. Ko se je ipojavila na sta.rtu BaiDističeva, nii nihče misliil, da j« to bodoca p.rvakiaja univer-ze v vdlesilailorou, še prav pofseb-no zato, ker je iimela pired nedav-nim zlomljeno nogo. Smučaila pa je hil'tiro, !apo in sigurno tar do-s«^'Ja n.aijibo*ljši čas deeva na žen-ski progi. Vsckakor prijetno pre-senečenje! Napižemo pa naj h, da si je le Lsti dan poipoldne zlomila palec na roki . . . Akadernski snjučarski klub sl hoče vzgojiti vrsto mladih tek-movalcev in zaro je povaibill na to teikmo rudii srednješoke. Biilo jih je 21, najboljsi med ajiniu pa je bil Skudnik s TSŠ. Vsi so nestrpno pričakovaJi start iSlanov. Bilo je iprecej začu- Rezultati tekmovanja Zenske: Mladinci: Člani: 1. BatisTOČ 47,1 2. TLringer 50,5 3. Leinairdon 54,1 1. Skudaik 34,7 2. Skok 35,5 3. Vidic 27^ 1. Šarec 48,3 2. RemecM. 49,2 3. Remec J. 49,4 1. Stirojna fakullteita ko je p>rvi privoail skostu cilij Rrestor v sicer odlionem ča-su 43,2, dirugi pa Buidinek v Času 45,8. Otva tekimoivajlca sta namreč imek vilpi stairmu keviidki. Misle^, da imata pravico na raizred, kot je to ofaičaj na vseh tekmah, ki U*. <¦>. Steza za hitrostno drsanje v Cortini V Cortlnl sta od študentov Gorišek 1n Cveto Pavšič Olimpijski ogeni že gori Pred nekaj dnevi so zaplapolale v največjem zimsko-športnem igrišču Italije, Cortini, zastave vseh držav-ude-leženk letošnjih zimskih olimpijskih iger. Foto celice na ciljih, štoparice na startih, merilci na skakalnicah, sodniki na hokejskih tekmah, vse to je te dni v polnem zagonu. Ceprav je že nekaj dni olimpiade mimo, še ne vemo, kakšne uspehe so dosegli n aši smučarji. Poizkusimo s kratko prognozo, saj bomo lahko že Sez tri, štiri dni, ko bo olimpijski ogenj v Cortini ugasnil, ugotovili, ali smo zadeli prav ali ne. 2al ne bomo mogli kaj posebnega povedati o študentih, saj sta odšla v Corti-no sarao dva, skakalec Gorišek in tekač Cveto Pavšič. Največ zanimanja je za alpske discipline, čeprav imamo prav tu najmanjišo možnost za kakr-šenkoli uspeh. Edina nada za Cortino je bil Tinček Mulej, ki pa si je štirinajst dni pred olim-p:ado na tekmovanju v Wenge-nu zlomil nogo. Optimis'ti so računali, da bi Mulej lahko po-sekal »olimpijslki rekord« Štefe-ta, ki je pred leti zasedel tri-najsto mesto. Verjetno so bili taki računi malo pretirani, ven-dar bi Tinček lahko računal na dvajseto mesto. Toda kaj bi go-vorili o njem, saj leži kot zad-nji mož velike smučarske troji-ce Lukanc—Stefe—Mulej v po-•telji. Najvei upanja za dobro mesto na tem velikem tekmova-nju ima Slavica Zupančič, k: za sedaj pr.edstavlja našega najsolidnejšega zastopnika v a]pskih disciplinah. Zanimivo je, da se je na predolimpijskih tekmovanjih dotoro odrezal tu-di mladi Ivan Donnik iz Tržiča, na katerega niso niti resno ra-čunali. Ostali trije tekmovald v illpskih disciplinah so Cven-kelj, Kunšič in Ilija. Po prLpravah sodeč imajo največ možnosti za lep uspeh na olimpiadi naši tekači. Nekaj jih je bilo na Finskem, ostali pa so trenirali na Pohorjy in Pokljuki ter so v taki formi, ko't še nikdar doslej. Seveda ne bo-do mogli poseči v borbo s tek-movalci nordijskih držav in SovjeLc\:e zveze, lahko pa se bo-do krepiko &poprijeli s srednje-evroipejci. Po tem bomo tudi vrednctili njihove uspehe. Polda je mož, ki si je prido-bil veliko zauipanje med našimi športniki in zato ni nič čudne-ga, če prevladuje mnenje, da bo dosegel na skakalnici »Ita-lia«, ki je menda ena najlepših na svetu, uspeh, h kateremu mu bomo lahko čestitali. Naj povemo še to, da se je Janez Polda dokončno odloffil, da bo olimpiada v Cortini njegov zad-nji nastop. Kaj lahko pričaku-jemo od Zidarja :n Goriška, je težko reči. To sta skakalca raz-ličnih vrednosti in sposobnosti. Zidar je nekak specialist za da-ljave, dočim se Gorišek odliku-je po želo lepem slogu, posebno na manjših skakalnicah. Vpra-šanje je, kako se bosta, eden kot drugi, znašla na skakalnici, ki velja za višek športne arhi-tekture. Ce bi Polda dosegel ka-ko petnajsto do dvajseto mesto, bi bil to za Jugoslavijo izreden uspeh, prav tako pa bomo ve-seli, če bomo imeni Zidarja in Šport med študenti V prleškem žrudenitskem kltibu ie vČlanjenih približno 70 sluša-teljev raznih oddelkov. Klub ima vei sekciij od katerih sta naijibotlj delovni kukurna in fizkulturna. Tudi za fizkulmro je veliko zatiimanie, poaebno med poSr-nicami. Imamo svoje možtvo v nogometu, odbojki 'iin namiznem tenisu ter v šahu. Moštva so ž< imela več dvobojev, bilo je več uspe&Ttth zmag in tudi neka1]' po-ra.zov. Zeio močno je moStvo od- Goriška brali med tridesetlm ln štiridesetim mestom. Kaj pa druge države? Ze vna-prej lahko z gotovostjo trdimo, da si bodo olimpijske kolajne delili med seboj Avstrijci, Fin-ci, Norvežanl, Ruši, Švedi in morda še kak Američan. Po predolimpijskih tekmah sodeč Avstrijci, razen enega Japonca ln dveh Američanov, nirnajo resnih nasprotnikov v alpskih disciplinah. Tekmovalci nordij-skih držav se bodo med seboj spoprijeli za medalje v tekih In skokih. V tekih dajemo največ prednosti Fincem, lahko pa bi jih ogvožali tudi tekmovalei Iz Sovjetske zveze. Tudi za skoke so Finci pravi mojstri, vendar Svedj in Norvežani niso prav nič slabši od njih. Vsekakor lahko trdimo, da bodo na tej olimpiadi odločale desetinke se-kund( pri skokih pa centimetrl in lepa drža v zraku, saj je kandidatov za najboljša mesta toliko, da prav gotovo ne b: uganili pravega, tudi če bl to poizkušall. Seveda bodo vellke pozornosti deležne tudi tekme v vožnj! z bobom ln hokejske igre, vendar pri vsem tem ni-majo našj reprezentanti ni5 opravlti. Bralče obveščamo, da bomo v prihodnji številki objavili re-portažo našega posebnege do-pisnika iz Cortine. prleškimi bojke, kjer na9toipaijo trije brat-je šumaki, Največjie zanimanje )t za namiizni! tenis, vendar se ta igra v gilavnem med ippčitnica-mi in- takrat so tud* turnirjii za prvenstvo kluba. Tako smo imelii dvobcnje s Ptujčarai, prekmurskitn žtudencskiuti klubom, Korošci in Sredn io gozdarsko šolo. Letos nameravamo turnir v nainvznem tenisp za pr-venstvo Pomurja, turn/ir v od-bojfoi in nogometu, na katere bo-mo povabiJi Ptujcfane, Prekmx»r-ce in še kako ekipo iz sosednje bl ik * H r va tsk e. ŠT. 2. Leto VI. Ur&dništvo in uprava: LJublja-na, MHclcišMieva cesta 5a, telefon 81-102 — Urejuje urednlškl »dbor urednik: Janko Stiiden* prava — račura Narodne banke 60-KB-l-2-5«7 — Letna naroCniTia 200 dinar,!Pv. — Rokotplsov ne vra-čamo — Tisk C^ = P'pisno za.Icžni- *wo**' Ljubljana, 31. januarja 1956 LIST 5TUDENT0V UUBUANSKE UNIVERZE ]lh prtreja Zveza, sta startaila pr-va, kar pa tekmovalna koimi:9.ja ni priznala in ju diskaiificirala. V propoziiciiah je bilo namreč že re-čeno, da raziredi ne bodo igiraili vloge na medfakultetnih tekmah. Najboljža tekmovailca sta torei na tak način prišla ob svoj nasilov, katerega po svoji kvalkecl nedvo-mno zaslužiiita. Res pa je, da bi se maraila praviil driati, kakor vsi cstaili tekmovalci. Na]boilili ča.s ie tako imel šrudenr arhkektufe, Šarec, kl je s tem postail prvaik uni-verze. Startaili so tudii di>plomi-ranci, med katerimi ie biil najbolij-l\ Pogačnik, ki je dosegel celo drugi najboljii čas na tekmi, takoi za Presitcriem. Dobro je vozid tu-di ing. Zupanolž in dosegal čas 50 sekund. S tera, ker sta hlh Prestor in Budinek diskailifictrana, je padla v votdo skoraj gotova zmaga eko- nomske fakultete. Zmagovailci so postali stroiniki v postavd Remec, Robaivs in Novak To je bila prva prirediitev na snegu v -letošaji sezoni s tako ude-ležlbo. Spet je doikazala, kakor tudi enake prešnjiih let, da je to ena iz.med riajbolj pniibubljenuh pri'redkev za študente in ostailo mladino. Gotovo se ne matimo, če mklimo, da je bila ta teknu najbolša priprava za mednarodno smučarsko šcudentsko prvenstvo Jugosilavije, ki bo čez tri tedne v Kranjski gori. Takrat bomo lahko na našlh smu5ižčih opazovali do-mače tekmovalce in najiboljše za-stopnike mnogih držav, raed nji-mi iz Avscrije, ČeSke,, Švice, Ita-11 je, Poiljske i.td. Za študenre bo ta priredkev vižak zianske sezo-ne, minula prurediltev pa je bila nadvse -dostojeo uvod. Vlado ŽLtfpab DCŽIVELI BOMO 3PREMEMBE TEKMOVALNEGA SISTEMA Končno jasna beseda šiudentsko športsio druitvo 0!ympta je bilo eno femed prvih, kf se je zavzelo za spremembe v sedanjem tekinovalnem sisiemu. Morda |e čudno, da so bili šfudentje prov v tistsm času, ko bi poirebovcsi! vsako uro za študij, najbolj zasedeni z raznlmi Hgaškimi t@krnovanji. SCer pogisjmo košarkcrje! Zvezna liga je v razmahu pvav tckrat, ko so na sporedu izpitni roki, se provi maja in septembra. Tudi pozimi, ko se je trebti priprcvljati na izpite v februarskem roku, so ponovadj nn sporedu »izSeti« v inczemslvo. Torej nič pasobno čud-nega, če mnogi šiudeiifje-ipcrfniki nlso izpofnUi svcjih cbveznosti do fakul-tcte in v šiutliju precej zaostali. nim popustom na železnici 11.000 din za vsakega igral- Pred nedavnim so na Zvezi ca. Ljudje, ki so prišli v dru- športov Slovenije sprejeli sklep štvo zato da bi se razvedrili o reorganizaciji tekmovalnega ali telesno okrepili, so bili po- ca. Povprečno izgubi vsak igra- sistema, katerega se bodo mn- g"ostokrat zapostavljeni, našli lec Odreda pet delovnih dni. rala držati vsa šptrtna društva smo celo primere, da so jih v Sloveniji. Gc'»i>v0 je bila vsa društva odklanjala. Tekmova- Če vzamcmo za primer še Ši-benik, ki porabi za vsakega študtontska javnost prva, ki je njc je brez dvoma naj*4>3j priv- igralca 21.000.— din in petnajst ta sklep z veseljem pozdravila. lačna^ oblika deSa v telesni izgubljenih dni na mesec, je O sprementibah tekmovanja vzgoji a!i športu in zato je veft. stvar še bolj prepriSljiva. Reforma tekn p vanja, ki jo pripravlja Zveza šptTtov bo po-pri športnikih, je bilo že dosti govorjfenja in ko* nujno, da uveljavimo tak tudi plsali smo žp marsikaj. tekmovalni sistem, ki bi vzbudil Kazalo je žc, da s to stvarjo zanimanje tudi ne bo nič, slišali smo celo pikr-e ki ne streme za vrhtmskimi re- pripombe, da rp tisti, ki se s zuUati. Mnorta in telesne smo že prej dejali. da tak način vzgoje jSb danes že po vsem tekmovanja predstavlja pravi svetu priznana. Za nas je bolj družbeni problem. Poizkusimo važno veliko število športnikov vse to dokazati -z nekaj prime- tned študenti, dijaki in ostalo ri. Košarkarski kiub Olympia mladino, kakor pa desetine porabi za tekmov^nje v zvezni športnikov svenvnega slovesa, Iigi približno 600.000.— din Naj- najboljšimi ekipami v določe- Na republiškem prvenstvu bo-do lahko tekmovali tisti, ki so se v nižjih tekmovanjih naj'.})- sprejemliiva za naše finančne razmere in za Ijudi, ki so rcd-no zaposleni. na.i si bo f[o v to-varni all ustanovi ali pa v šoll, ali na univerzi. V Beogradu-11 študentskih planinskih društev Naš dopisnik v Beogradu se Je zanimal za delovanje ln problematdko študentskih planinskih društev. Ker so pogojl in metode dela v mnogočem različni od naših, vam bomo posre-dovali razgovor s podpredsednikom Univerzitctnega planin-skega odbora, kolegom Ljubomirom Bogdanovičem. KOT VAM JE ZNANO, JE V vsote [porabil". za nabavo inventa- za katere ne morcmo trditi, da hujši Je ta problem pri no- BEOGRADU VEČ ŠTUDEJMT- rja^ predvsem šotofov. Naža pla- so plod normalnega razvoja, tnetaših, kjer pa mi nismo pri- SKIH PLANINSKIH DRU- ninska aiktivnost je v podai meri ampak so umetno vzgojeni, vča- zadeti, ker Slovenija nima svo- ŠTEV . . . Vseh skupa,j jih je 11 niogoča le, če imamo zadostna sih celo s pomočjo denarnih jega zastopnika v zvezni nogo- in skupno števnio oianov je 1318, števiilo šotorov, predvsem za po- r^vdpor. V tem sistemn tekmo- metni li;?i. K!jub temu pa je v kratkem pa bodo študcnoi usta- letne mesece, ko organiizjiiramo vanj, ki je sedaj v veljavi, so izguba časa tudi pri slovenskih noviJi še tri nova društva. Naj- pLarhnske tabore; samo lani smo mnoga športna društva vso svo- nogometaših precejšen problem. bolj delovno in najštevilnejše je Lmeli otkrog 30 takiih taborjenj. jd energijo trošila za čim večji Vzetnimo n. pr. O5red. Njihova planinsko diruSrvo »RTANJ« na RAZEN TEGA ŠE . . . Pogoiji uspeh svoje najboljše ekipe ali noprometna ekipa prepotuje Tchniški visoki šoJi, ki Jma nad za dalovanje plaainskih dtruštev kakega posamftTncga tekmova!- 4700 km, kar znese s 50 odstot- 700 olanov. V pretaklem letu so so pni nas specifičnl. Odnos jav- fn .;.,...:.,..,-,,,,,,.,, .,,..:;-:.••...¦..,...,,¦,,:,,.• ... ^ -**en, organiziiirxli akrog 17 jzlletov Ln nega mnenja do plainmstva kot f ' 82 veajih planinskih pohodov oz. športa je dokaj ravnodušen in si taiborjenj. Uru-go diruštvo po žte- planinstvo težko utira ,pot celo villu članov (185) ]e »GOČ« na med šrudent". So |pa tu tudi še filozofski fakuketi; med najbol; drugi faikrorjd. Ve^ima »ipiravih« delovna drustva pa spadajo še planinsikih po'droči-i je od Beo- »MIROČ« na ekonomski, »GU- gra»da zalo oddaljenih in pogosto « ČEVO« na pravrki, »Kopacmik« brez osn Poletni falbopi. ki U1 ?°- DINACIJA OBSTAJA MED »tavljafmo na »bogat.h« ,poan.:n- NJIMI? . . . Pri nas ie StevMo skih P<>d«^Hh. kot n. pr. na Pro- itudentov zelo veliko in pozaine- k!eti,ah, v okolio* Durmmoria m zne fakultete delureio skoraj po- Pren,)a, v Boginiii, nad makedon- poln«ma samoaojno. V takih po- skl!m' hnbl. na .Tan itd. Med le- goj,ih bi cent.ra.lno plamlnsko dru- tom -pa ¦ organien-aino nedeifske m kvo moglo zaioti le ded študen- »praznicne* (29. XI., 1. V., 1. I.) tov. Fakukema d.rušrva mno-o la- ixl«e' ko na's V(>dl P°r na Kosmaj, že organ;zira,io izlete in 'tabo- ^ukulio, Frusko goro, Jasrrebac rjenje ter vodijo propagando, da ?oli »udarne skupine« pa poseze- se v društva vtlju&i &m več čla- 1° P° Maglicu Šari, Tar; «td. La- nov. V okviru Univeraketnega ni »° v»a studentska društva pn- odbora ZŠJ osta-ia koordinativn; recl':i'a (P° . netpo^vlnih podatbh) univerzitetn.i planinski odbor, ki nad 50 tak:h i»'«ov. ^ ie predvsem koordinativen. On , Vsako leto organlziramo »svo- posreduie, . pomaga »slabiin« in f° Hnijo« Titove Stafete jn sicer organ.iziira akcije v uTniverzketnem °"^ Be'e Crkve do Avale; dolži- marillu; n. pr. vsakoletno Tkovo na 'Pro«e ic nad 200 km, razde- " * ljena ?e na 10 etap m ie Inini na Tudi letos bodo na Kofcah smučarski tečaji za študentkr naše naše univerze. TN MATERTALNT POGOJI?... n*j sodelovalo okro« 300 Predllog prora^una UPO za leto dentov — planincev. 1956 znaša 2 miliiiona d-Inariev 'in bo oo vsei ^ciriernost. spreiet ___ in rea'liiziran. Potirebno pa ie po- •TDiBillJA X Ci E udarki, da bomo.tra čeitrtine te iKIDUNA "h bu« 5 snn o #•• Nimam visokoišoilske Izobrazbe, povezava s šotlaninni ljudmi se luno aavidezna, praktičnega po-mena, ,preko ljudske tehnike. Ni-koli si nusem ¦domišlja.], da sem jjemiij, kajti za nnlateaje prazne tlame mora iimeti človek vsa po-¦prebna kaiesa. Meni namreč zad-nji čais maajkata že dva, zato sto-Jim oprt na lesenih hlodih. Nisem pkatelj, ki bi pisaJ z.aradl kakš-nih duševmh popadkov, aimafJzadetosri, da se aad ljudaii po-Šteno nzkašiljam. Po vojni sera si-cer imel resme želodone krče, da hi naipisal svoje vojae spomine, toda bail sera se, da bi Churchilla •praivil ob Nolbelovo nagrado. Zdaj mi podobne oslarije ae rojl-jo več po možga>nih. Sem namred.u. Pred kratkim pa sem prebraJ v ug-led-nem sloveaskem časopisu oglas, da aie naimoravajo dat» v najem. Zdaj, ko so aiii odvzdi boiljšo spod-aje »pcirilo, ko iizgledam kot po-kveka in izrodek nioijega rodu, me hočejo da'ti v najem za boljši o-sebni avtomobul. Če se bo zgod'.-!o, me bo kap. Zato sem skien.il, da povem vse, kair se okro-g mene dagaja ia kax seai v zadnjih letih doživeil. Kot rcifcno, sroiim dnn in no^ polnoma odločiil. Ti se me hočes znebitl. Jaz samo pravim . . . Ne, na tak način se me ae boš odikri-ž.ail. Tvoja *ein do groiba. Ne pre-tiravaj, jaz hočem samo reči, da si noco^j plesala z meaoij samo en ples. Največje doživetje zame so prav gotovo brucovanja, ki so v tej metizi vedno »na višini«. Jaz sem oiravzaprav najiboilj primemo za-ročisče za vse, za piiane in za-lfublijene, ki se stiiskaijo v mojika- b:.ni. Takrat slišim, »kako lepo bi biilo potovaaje s teboj na konec" sveta«. Tako pravi'ta fant iin de-kle. Toda jaz pri najibaljši volji ne zmorem več kiilometra. On si-cer presta-vlja brzine, roda jaiz o-stainem mjrea in se ne premak-nem. Huje je, ko nudiim zavefje kakšnemu pijaincu. Ta preklinja, da sem za odipad, da sem saboter, ker ga nočem z&peljati domov. Naaadnie me iz hudobije še po-bruha. To se mi t>reko noči zgodi še ¦ivakrat aili trkrat, tako da sem ziutraj ves uimazan. Ko po napor-ni noči malo zad.rcitniljein, ,.me iz s-osedajih blokov prebudi frfbta- , nje na.iiiTtimnejsega . ženskega pe-:vi kadri in vedno je nekaj aovega. Kaiko naj bi teda^j ve-del, da sem že dolgo tu, ko so kvalitativiai in kvantitaitivni skoki tako pogosti. ... Vpra:šali ste ali iimaim ka-ke globlje Lnterese, da tako dol-go vztrajam na študeintskih po-zicijah. Tudi glede tega vam lahko odgovorim. Res imam po- daljšo zgodovinsko utemeljitvi-jo, začenši z Marxo-m in nada-ljujem potem z vsemi ostali.mi prizaanimi teoretiki. Da, tova-riši, iizpostavljam se celo pred reakclo>narai'mi profesorji, ki me zaradi tega mečejo in ae-sramno očLtajo, da so to fraze ia naj raje naštejem gola dej-sitva. Tako seacn aa primer pri izpitu iz ekoaomike FLRJ na vprašanje o kompeteacah ko-mun govorilpopolnoma v smislu zadnjega plenuma SZDLJ, nam-reč, da bi morale komuae sma-trati za prvo in aajvažaeošo na-loigo bo.rbo za dvig produktiv-nosti. In žal mi tega izpitna ko-misija ni prizaala. Zahtevali so neke točke o davkih, o usiaoiav- ljanju podjeti] in ne vem kaj ie vse. .. . Cetrto in zadnje vprašamje se glasi, kaj sodim o reformi šolstva iin plačnega sistema. Odgovoril bi na kra^ko — šol-ska doba naj se skra>jša (misdim semeistre, medteim ko naj se študira poglobljeno in dalj), plačni in štiipendij«ki sistem pa bi bilo potrebno temeLjiito p.re-urediti, tako, da bi fLnamčna sredstva vsakega posameznega študenta zagotovila možnosti dovoiLj širokega spoznavanja na-še domovi-ne in inozemsbva (se-veda je s tem zvezana sprosti-tev deviz), ogled vseh kulturnih i>n.stitucij pa tudi zabavnih, ki Pozor, smrtno nevarno! Ce pomotoma vtakneš časopis v žep# glej vsaj, da ne odneseš današnjega. pripoimorejo k splošni izobrazbi in končno poseben dodatek za plačevanje kazni pri sodnikih za prekrške. Studeint, ki ne bi poernal pravnega pastopka za kaz,novanje prekrškov (praktič-no), ne bi mogel dvLgniti diplo-me. Kontrolo nad tenn bi moral" imeti dekan. Koinčno bi želeli, da s&danje diiplome porabioo ad-mLnistratorke univerze za zavi-janje malic in soilaite ter sudje me bodo BTnatraJii za buldožer, če se zopet pojav-um na cesri Opotekam se, kailjam, sopiham in bruham na vse od.pm.ne, moje pravo mesto je v domu onemogilih. Zdaij, ko so nii slekli. guinij.aste iplašče, ko sro-jim bos v blaru iii snegu v iopi pred menzo, ae morem več aiol-čatu Zato vas prosiai, ceaieai u-rediaik, da mi odigovorite, iaia prj nas kam.on sploli kakšne pravice, tae tuberkuJoze. Zdaj že dailj iasa počivarn i,a obupujem aad iivljenjem. Brat je lansko ipoiletje pred mea,zo na aasslju ;n posftu-šaan, ka'j vse se oikrog meae do-gaja. Zdaj sta .doigrajena dva ao-va bloka, ki so ju aapoilniiK z žeaskami . Nimam aič proci žea-skarn, vedao sem jih visoko cenii, čoprav se zame razea redkih iz-jera aiso zmeaLle. Amrpak, da vi vidite prerivaaje v tej aieazi, re-cimo oikmg dvanajiste ure! Ti ijudje bodo v aekaj tednih raKri-ai.li menzo v primeren ¦prostor, ki 1'iai bo odgovarjal. Preži'veil sem vojmo med vojaki ia dtožival mar-sikaj. Toda take^a junaštva ni-S kakšnim entuz^az-aa pbičajno fiž,0'!ovo juho. No, mene bo koaec od sme-ha, ko gledam dekleta, ki jim je srrežnik zliJ priikuho za šest do kai de.lajo. Ob sobotah je ples. Uvod v p!es je običaijno »fejst« veče-rja s fižoi!ovo so!ato. PoTem pridejo moški. Pet do deset naenkrat. Na-to ženska, ena sarna in vsi pri-sotai ploskajo aad tem uspehoni. Vsak deseti ples pride faat aa vr-to. Postro'jiijo se ob zidu ia čaka-jo. Po>tem priide zopet skupiaa dvajsetih taaitov in slednjič še dve dekleti. Ples se začne. Fantje se zabavajo. Dekleta pa sed.jo, ne da bi plesaia. Prišle so pam aa-menj&n, moj botrček, vam bo dolžina roka razumljiva. ...Tretje vprašaaje se glasi nekako v tem smislu, kako gle-dam aa daiaašnjo družbeao ure-ditev. Mislim, da sem to že ne-stetokrat dokazal. Tako na pri-mer na vseh izpitih na vsaiko vprašaaje začaem odgovarjati z Sem preveč čista Ko so se nedavno odselile štu-dentke iz pritličja moškega blo-ka aa naselju v novo zgrajen blok. so bile nekatere sobe pre-cej zaaemarjene. Uprava je skleaila, da jih da, preden se v njdh vselijo moški stanovaloi, temeljiito očistiti. Vest o čišče-nju je med stanovalkami po-vzročila val ogorčenja. Poseb-no med tistdmii. ka so se čutdle priiizadeite. Ena izmed nj.ih je tako hotela stvar pojasndtii. — SliJijo se glasovi, da aisem či&ta. Vsi drugi mi pravijo, da sem preveč čista, ediao-študent-ski &vet je drugačnega mnenja. pocestaica! lepo si ode-ta v zeleno, prijetae zuaanjosti, ozka, prinierao dolga. Nekatere Tvoje vrstaicfe se odjpvaijo v mo-dro barvo. Neskohcao sem Te Ijubil in le vedno Te. Ka-dafkoli se mi je zahotelo, sera se-.pod.ail. v Tvoje aaročje. Biila si čudovita. Nič se nisi sra-mova'!a svoje starosti ia vedno, pa tudi iponoči in v iut.ranjih »urah,. isi me taplo sprejela. '¦' * Stiska.1 sem se na Teb!, preri-vaki smo se sem ia tja, kdaj pa Ijuba pocestaica, prava nica si. Opoldae ipo kos!lu v aieazi, ko sem bij tako prijetao razpo-ložea, sevh z navdoseajeiTi skoiiil aate in visel aa Tebi, dokler me mi-ličnik ai opozoril, da to m prav. Toda iail nisem bil aikoili sam. Maogi moski so rne posaemali, pa ]e stara. Ljubim Te, odkar sem v L}ubljani. Ti si; simbol siloveaske javne Ijutjezni! Ti si tako prijetao in cudi žea^ke, toda najina liubezea vestflo b'tje! Cin, cin cingljaš, po-skakujel, zavijas aa ovrnkih v elegantnih krivulfjah! Oh, Ti po-cestaica moja! Dolgo časa 9: mi biila vedao na raz^jolago. Vsaik daa, kadarkoll, kali.kokratko.lJ sem hoteil, si vese-io prkrdiila ia deiaila: Tvoja sem. Tn jaz Tvoj, sem Ti odgovoril. Tako j* tekla najina ljubezen. Glej, l]"uba pocestaaca, ločuje-va se. Tvoija upravnica, gosipa komuaa Šiska, ;e poviša:la tarifo. Res, nič več aisi mikavaa za moi študentjski žeip. Včasih kolako-kratkoK, kadarkoli v eaem sa-me dnovu sko>z.i vet mesec za 220 dinarjev. Oh, to $0 bili ^asi, pocestaica! Zdaj pa h!a stalna, aašel sem Te, kjer-kcli sem Te hotel m želel. Poziaii sj bila tako prijetno to-p!a. Vsedel seai se aate in grelo me je čudovito! Dopolnilo k hišnemu redu študentskih domov K hišnemu redu študentskih domov preddagamo sledeče spre-membe. Dežurnl vratar naj bl vse sta-novalce ob daločeni uri zaklenil v sobe, da bi imel osemurni po-čiiek, ka mu po zakonu pr.pa-da. Izdelajo naj ©e popolnejši predpiisd o obveznd udevežbi žensk na sobotnih plesih v mca-zj. Staniovalka, kd bo imela dva neopravičena izostanka, naj se izključi iz doma. Z elektrogospodarsko skup-nostjo naj se dogiovori in izdela urniiik, kdaj se lahJco sobe greje- jo s »koharji«, da ne bodo po nepotrebnem vključeni v času, kc ni električnega toki». Stranišča naj vsi stanovald skrbno zaklepajo, da siučajni gostje ne bodo videli civilizira-nega.kriminala poleg školjk. Vrnite prazne konzerve MeadardSaa §tudeaitska orga-nizacija WUS, preko katere so socialno šibki študentje ljub-Ijanske univerze prejelii izdatno pomioč v obliki konzerviranega sdra in surovega masla, napro-ša vse potrošniike in koriistni-ke navedene pomoči, da v krat-kem vraejo prazne konze>rve. Koristniki, ki omenjene pomoči še niiso popolnoma porabilii, naj vložijo potrebno prošnjo, da sa jim rok vrnitve odloži. Tisitd, kl pomočd ririso bild deležai, naj si nabavijo podobne konzerve. Mednarodna organizacnja jih bo skušala napolniti. Predvideae so tudi posebne nagrade za korist-niike pomoči. Združenje, ki boi prvo oddalo prazao embalažo^ bo upoštevaao pri nagradaera žrebanju. Izžrebani bodo prak-tdčni predmeti: nož za odpdra-nje konzerv, priprava za maza-« nje surovega masla' na kruh ir% strojček, kii iz mleka v prahu proizvaja palnomasten silr. Stro-go bodo kaznovaai koristmilkii, ki se ukvarjajo z gospcdarskim krimiinalom, s tem, da praizna konzerve preprodajajo. Poskua je kazniv. ¦¦¦¦¦¦¦»¦»¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦»¦ ¦^»¦»»»»»» MEP OSTALIM JE CELO TUUVANJE TAL V C\ST N 7 NA TLA 1\)T>\ TO Te.f?OV|t)ANO , A 80 MENPA UpO§TLVALi WPA JE Nl DDVDLiEMO KE