DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY KO. 44 AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER SLOVENIAN MORNING CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Electric družba podpisala delavsko Pogodbo. Odprla delavnica ostane zanaprej 4r;Yo52i-februai^-Ge- 30nof družba, ki ima nad J, delavcev zaposlenih, je § "Pisala z United Electric Ra- Am and Machine Workers of I ,eriCa unijo pogodbo, glasom odlei-e ostanejo delavnice G. E. ^ 6 delavnice ,toda unija je M zastopnica vseh delavcev Prik°mpaniji. Q Cenjena unija spada k C. I. Pogodba ie ve- jjai'- avna k eno leto. Omenjena k lastu,je še druge de- da]"106' kjer je zaposlenih na-• jnih 30,000 delavcev, in s ka-e, . 00 v kratkem podpisana Pogodba žbe odprte delavnice, to je, kom-panija lahko sprejema na delo kogar hoče, linijske delavce in druge, toda obenem pa pravi pogodba, da ne sme obstajati nobena kompanijska unija. štrajki so prepovedani, dokler je pogodba v moči, enako tudi iz-prtje od strani kompanije. Vsi prepiri in nesporazumi med delavci in kompanijo se poravnajo po nepristranskem razsodišču. Delavci niso dobili nobenih zvišanih plač in tudi nobenih ni pričakovati tekom časa, dokler je pogodba v veljavi, toda pot je odprta, da se tekom leta začnejo p. * -o^uua, uupj. ta, vitt iv-ivvni i^n* del aS°m P°£°dbe ostanejo vse j tozadevna pogajanja med delav av'nice General Electric dru-|ci in delodajalci Rev- Charles Coughlin je Upadel odvetnike Ch Detroit, 21. 'arles Coughlin je februarja. Rev. v svojem zadniP_ ------ "" ■ Pad i nedeljskem govoru na- ^ el ameriške odvetnike, kate-ste-f nazval kot "najhujše lobi-ftev. Coughlin je povedal, ttiej?- dem«kraciji nasprotni eleven' naJeli najbolj zmožne od-moči, da legalizirajo garr • stvo> a protektirajo or-^»ne bandite, da prisilijo k U)a..u klic delavstva, ki v siro-O-i fcbupno kriči po pravici. slw: Coughlin je dejal, da naj °%o nedeljski govor kot odv tV°5 nekemu newyorškemu ni.ku, ki je radio pridigarju da Pismo, v katerem ga prosi, st-vrne Amerika k Coolidge je si ar^u amerikanizma, ko se jijj' e'lemi čutil varnega v svo- C°u£ViCah- NadalJ'e J'e Rev" ainej i'" izjavil, da današnji Pred ' kongres ni druzega kot da ^stavniki par izbranih ljudi, Mi S s°delujejo s predsednikom febne reforme in da ne na-ničesar za milijone onih, ki ''Vinici potrebujejo pomoči. je d 0 izobraženi odvetniki," staij6^1 Rev. Coughlin, "so poki^ ^°derni Ciceroni in Katoni, t^Paio jeklarske, železarske, le in druge interese, do-interes in blagostanje lio-,J ea naroda popolnoma aoili." T Basist g. Schiffrer ■ nedel-iske£a radio Pro" Ijo na' se oddaja vsako nede-vneaWGAR radio postaji, bo tu<3j elj0 27. februarja nastopil sjst pravkai* dospeli operni ba-^at1.mednarodnega sloves, g. kaj .^Schiffrer, ki bo zapel ne- ca ,, Da0pere- V nedeljo 6. mar-PfvU priredi g. Schiffrer svoj cer v g cert v Clevelandu in si-Mo v,,.' ^omu. Rojakom to-Vst0p^lpor°čamo, da sežejo po vti-D-J-lCah' ki so na razpolago Mrs. Makovec v SND. , Za v,,, Za Joseph Milavec ,ki so želi tor aplavz od navzočega naroda. Potem je pa nastopil Rib"1^, Urban v kratki enodejanki. » ge so igrali John Steblaj, Fra" Bradač in Miss Caroline Bud*"1, Burka je povzročila mnogo sA6-ha. _ Potem se je pa predstavilo ^ oder ribniško robo, kjer so iS1 vloge Mrs. Mary Abram in * ton Vidervol, ki sta izdelov^ lonce, latvice in piščalke. poglavar te robe je bil ™ Križman. Rete in rešeta sta ^ izdelovala oziroma prinesla v v' likih krošnjah Louis Oswald 1 Frank Trdan (Bevček). Ta ^ sta pokazala, kako se izdeluj® popravlja ribniška suha r°. Prav dobro sta stvar poka®8 Le škoda, da se vsled šumel~ med ljudmi, ni razumelo bese _ Res, lepo je bilo in prav nitno so nas Ribničani zabav Gotovo ni nikomur žal, da j'11 šel gledat. . Društvu Ribnici št. 12 SDZJ želim mnogo uspešnega ka tudi v bodočnosti pod Ijem matere Slovenske dobr° ne zveze. ? S.F-1' IZ DOMOVINE j{ 5ti —Te dni je umrl v sta? 78 let Jože Brenk, po do«1^ Starmanov oče, tovarn, delavec in hišni posestnih Stražišču. Pokojnik je bi' , rodu iz Bitnja. Oče m0 , zgodaj umrl in Jože je m { zapustiti rodni dom. obrti se je izučil pri Sv. Ko je odložil vojaško je nastopil službo kovača v kratnem Majdičevem mb11^ ■ tvf Kranju in je ostal pri tej 1 ki 42 let. Pred 14 leti je stopil v Jugočeško, se ta^j uril v tkaninski stroki i11 ^ že v 78. letu starosti, Je ^ zadnjega redno zahajal 1)3 ^ lo. Brenk, starosta ne kranjskega, ampak gotovo ^ ga gorenjskega tvorniškega .jjj lavstva, je bil zaradi sVt^ sposobnosti, vestnosti i'1 g nosti v službi vedno ^ njen. Za njim žaluje ^ ki je tudi že 74 let stara, & ki Pavla omožena Slapa1-1 ^ in Urška vdova Omanov*'^, večje število vnukov i'1 kin j. Ogromna udeležb'1 ^.j. pogrebu je pokazala, kak0 ljubljen je bil pokojni. ^ —V Ljubljani je umi'1^^ Tomažin roj. Draško, v poštnega kontrolorja v Če verjamete Mlada frajla pride wood in se ponudi za igralko. .Direktor si jo tfoUJ •led* potem vpraša : "Po čem pa sklepate, da in1*1 talent za igranje v filrtiu '■ ^ p "Ker sem se zadnji te šestič razporočila." A .j j& Jetniški paznik nag°v nika: 0*' "No, kako se vam *aJ de pri nas?" - "0, nimam se prit°žeVJef Najbolj mi pa mi ni treba vstati, to, K" ugaja na. v nuu je iv yuaiupu unč, n.» ( mi ni ireua vsuaw, » i ( f še niso člani, ker SDZ je ena sem se vlegel, da še en^je!ijr najboljših podpornih organizacij v Ameriki. . gledam, na.' ce so vrata ^ KRIŽEM PO JUTROVEM r« unatkra Itvlralka K. *«T« Pa je sedaj?" ((Uori v Dure kulibi leži." Leži —?" "Mrtev je." "Zavzel se je. . "Mrtev—? Se mu je nesre- cai( Pripetila?" "Žal —i Ustrelil sem ga." Prestrašen je sklenil roke. 'Ustrelil—? Ti—? Effendi, t0Pa ne bo dobro za tebe—!" 'Zakaj ne?" Uradno je nagubal čelo. Bil 0 namreč obenem tudi vaški laja — občinski predstojnik. i(Si ga namenoma ustrelil?" ustreliti ga ravno ni- sem nje nameraval, pomeril pa ^ namenoma na njega." ToreJ je le bilo tvoje deja- prav nič ne briga! Ustrelil sem ga, ali po pravici ali po krivici, to je za tiste ljudi seveda čisto vseeno. Zapadel sem njihovi krvni osveti, Curakovi sorodniki morajo maščevati njegovo smrt. Ti, kjaja, pa z zadevo nimaš prav ničesar opraviti !" Pismo iz prave Ribnice Ribnica, Jugoslavija, 3. februarja. — Z dne 21. decembra 1937 smo dobili pri nas v Ribnici v roke Ameriško Domovino. Z veseljem smo čitali dopis g. Po-grajca, ki je opisoval, kako se ameriški Ribničani pripravljajo na ribniško veselico, ki se bo vršila na 13. februarja. Iz tega smo spoznali, da še niste zatajili in pozabili prelepega rojstnega kraja. Osobito pa nas veseli, da ste povabili na veselico cleve-landskih Ribničanov predsednika, našega lovskega društva, to- Globoko si je oddahnil. "O, effendi, hvala ti! Težko I yariša Ivana Kluna, Bukovčana, skrb si mi odvzel!" k yam prinese nekaj pristne "Dobro! Zadeva je torej po- Premišljeno! Kot kjaja te ^fam Zapreti!" , Oho — i Temu pa ugovarjam!" ne bo nič pomagalo!" 'Bomo šele videli! Ugovarja predvsem, da me hočeš apreti, preden si vobče zve- del Zakaj da sem ga ustrelil. riPovedoval ti bom in zvedel ,0s' da sem streljal le v silo-ranu- Svoje življenje vendar Sein braniti—? Pa če bi ga f11 tudi loj namenoma in brez raz- ravnana. Pa še nekdo drug je mrtev." "Kdo?" "Neki jetničar iz Odrina." "Kako pa je tisti prišel v Zbigance?" "Koj ti bom povedal. Ko sem bil pred dobrim tednom v Odrinu, sem dal po tamkajšnjem kadi ju zapreti nekega ribniške šegavosti in domačnosti. Po tovarišu Klunu smo mislili poslati na vašo veselico tudi par srnjakov, ki pa jih pri nas ne streljamo s praznimi puškami in ki jih je dovolj v Veliki in Mali gori, in pa par srn. Seveda ne smete misliti pri tem na srnice z dvema nogama, saj takih imate tudi tam čez lužo dovolj. Svetovali bi zato najsta- Barud le-Amazata, ki je tudi rejšemu vašemu ribniškemu fan- član Žutove družbe, in šg celo tu, da si izbere eno. nevaren član. Obdolžili smo Srnjakov in srn pa na žalost ga da je nameraval izropati ne bo mogel prinesti tovariš veletrgovca Hulama. In temu- Klun, ker je uradni šimeljček na le mojemu prijatelju Očkotu carinah. Iz tega žalostnega je ugrabil hčerko ter jo prodal vzroka namerava naše lovsko za sužnjo v Egipt. društvo prirediti v počaščenje Pa Barud el-Amazat nam je vaše veselice tudi na 13. tebru- ušel iz ječe in tisti jetničar arja (ker tudi nam ta številka se re nasititi in se po obedu še in še ozira po prigrizku, jih pokara gospodinja, češ ste pa res kakor hudo leto, s čemer jim (že tu poudarjamo to za nas nad vse važno okoliščino) ne*očita gladu, temveč nenasitnost. Hudemu letu pravijo tudi netek ali v dialektu nejetek, v čemer tiči koren glagola tekniti. Naši zgodovinarji so sicer opisali stiske hudega leta, vendar se mi ne zdi odveč zapisati, kolikor je še spomina na to čudno leto ohranjenega pod Gorjanci in to iz dveh ali treh razlogov. Letos je 120 let, kar je zadela naš narod ta prirodna nesreča. Dogodki hudega leta so ohranjeni za druge kraje že tudi v tiskani besedi, le za šent-jernejsko faro manjka pisanih poročil, kar pa ni nič čudnega, ker so bogate farne arhive pri podiranju starega gradu, ki je mnogo stoletij služil za župni-šče, leta 1887 in 1888 sežgali. Župnik g. A. Lesjak pravi v svoji "Zgodovini šentjernejske fare," da jih je bilo za tri voze. Koliko spomina je uničila ljudska nevednost, pa ne le spomina na cerkvene in verske stvari, marveč tudi čisto svetne, saj je bil stari župni grad hkrati nosilec fevdalne oblasti in je imel tlako in desetino, še danes spominja na to "tlaški vrt." ustrelil, bi se ne dal kar mu je pomagal pri begu. In |akole zapreti! Prej bi te še Pozoril na nekaj. Na Aladži- Ja namreč." . "Kaj je z njima.' AH mi nisi pravil, da sta in morilca?" , , Ua, to ve pri nas vsak človek," in zapreti? Bibar k akaj ju ne daš t ' ni prišel Aladži s, '' si mi pravil, in zahteval telivo od tebe? Znan ropar Morilec je, ti pa si ga sport , hiše, mesto da bi ga bil ker se je zbal roke pravice, je tudi sam pobegnil z njim. Zasledovali smo ga sem do Zbi-ganc. Barud el-Amazat jetničarju paše) "pejto večerjo," kjer se bomo mastili mesto vas, dragi rojaki, z mesom teh, vam namenjenih srnjakov. Na ta način bomo vsaj v duhu z vami, saj imamo itak mi tu in vi tam premalo medsebojnih stikov. Ako zapreti—! Njega nisi prižene pa bi koj rad zaprl! Vgndar prav nič kaznivega za njegovo dobroto ni bil hva- L. pa.želeli) da vam opišemo ka ležen. Ubil ga je nocoj pri ko- L pristne domače lovske šale, či. . nam kar sporočite. In še nekoga boš našel pri želimo cieVelandskemu ribni-tistih dveh mrtvih." škemu društvu dober uspeh, po- Sklepal je roke. _ zdravljamo vse rojake širom Še enega — ? Strašen si, ef- ZeA držav iz pristnega ribniške-iendi !" La srca> z lovskim pozdravom, Nisem prav nič strašen!| Ivan Klun, predsednik; lj veš o meni! Le lastno živ- sem branil." * zadregi je povedal: , Effendi, moram! Moja dolgost "D *ija Je!" a. tvoja dolžnost! Alad-b ,.vsi Pustil pri miru, ker se °3iŠ njegovega brata in nje-zaveznikov in ker si se ac tudi njega samega bal. Jaz ba' tako si menda misliš, se ti in^ kar brez odP°ra Pokoril t J^r sem tujec tod, se ti ni ®ba bati, da bi te kdo radi (lleile s puško v roki pozval na dfvor, kajne?" i; , daj pa se je postavil ma-flalef. nič strašen! Mož namreč ni mrtev, le ranjen je. Prestrelil sem mu la-1 ket." "Kateri pa je?" "Stari Mubarek, ki si o njem pravil, da je svetnik in čudo- j delnik. Pa je le velik slepar in zločinec, kar tudi sam prizna-j vaš. Upam, da me radi njega) ne boš dal tudi še zapreti!" "Effendi, res strašen človek | Ivan Burger, tajnik. (Pečat) -o- Spomini na "hudo leto" 1817 otroci ali družina kar nemo- >gradih pravijo, da jim ni kruh nič teknil. O drvarjih, ki so hodili v Gorjance pripravljat drva, sem slišal pripovedovati tole: S seboj so vzeli bisago kuhanega fižola, pa so ga že na poti na delo grede pojedli. Niso še prišli do Pleterij, ki leže ob vznožju Gorjancev, ko se jih je že polovica zaradi gladu in oslabelosti vrnila domov, ostali pa, ki so odšli vendar na delo, da so tako opešali, da so morali iti po nje z vozom in jih odpeljati domov. Danes pripelje voznik drva z Gorjancev včasih celo na tešče, sicer pa vzamejo drvarji s seboj le skromnejšo malico, vsekakor mnogo manj tečno kot je fižol. Ker so ljudje zaradi splošnega neteka svoje shranjene pridelke hitro pojedli, so zato cene živilom strašno poskočile. Da bi se rešili, so pogosto prodajali rodovitno zemljo za nekaj hlebov kruha. Nekaj takih kupčij je ostalo ljudem do danes v spominu. Tako ti pokažejo velik travnik, ki je bil prodan za nekaj mernikov pšenice—vsaj desetkrat pod ceno. V Maharovcu je bila prodana njiva za pehar boba. Zato so jo potem dolgo imenovali "Lakotnik" in so to ime šele v novejšem času opustili, vendar ga pa še niso pozabili. Ljudje so si pomagali, kakor so pač vedeli in znali. Ko je zmanjkalo koruze, so mleli oru-žene koruzne storže in mešali ta nenavadni "pridelek" med ajdovo, zmesno ali tudi sirkovo moko, če je te še sploh kaj pri hiši bilo. Potem so znova razmišljali, kaj bi želodec še utegnil prenesti. Tako so se domislili še marsičesa, kakor na pri mer vinskih tropin (lupine in pečki izprešanega grozdja), ki so jih posušili, zmleli in iz njih mesli kruh. Seveda ima tako "testo" v sebi le neznatno malo hranljivih snovi in se je zato v peči vobče spreminjalo neposredno v oglje, ker ga lepo za-peči vobče ni mogoče. Vendar so ljudje tudi ta po skorji v resnici "črn" kruh uživali. harovcu in zato ni čudno, če se je v kašči pri njih našlo kakšno zrno tudi v najhujši sili. V vasi je pa živela ubožna vdova z nedoraslimi otroki, ki jim ni imela več kaj dati v usta. Vsak dan je prišla k Rusovim in dobila pri njih košček kruha za lačno dru-žinico pa še žlico kaj toplega. To je trajalo vse do pozne pomladi, ko je šlo žito v klasje. Ko je pa v tem času nekega dne več ni bilo po običajni košček kruha in so jo vprašali po vzroku, jim je povedala, da je na okolnost ne zadostuje. V primeru pa, da je nastala bajka o neteku šele pozneje, potem bo potrebno razložiti, kako je do tega naziranja prišlo. ihevnFBEST! Schuschnigg obljubuje Židom mir in varnost Dunaj, 21. februarja. Avstrijski kancler Kurt Schuschnigg je včeraj izjavil napram za stop ni-brala"divjega gTah^ki" raste j kom avstrijskega židovstva, da kot plevel med žitom, ga sku- se Jim m treba bati, da bi dihala lačnim otrokom in zgodilo | Jnjska Vlada začela P^jati se je, česar ni pričakovala, no vega "pridelka" so se — nasi tili. Utešili so po prestanem hu-deip letu zopet enkrat občutek gladu. Ljudje so hitro spoznali blagoslov nove letine. S pehar- žide. Zid je v Avstriji se boje, da jih bo vlada uničila na enak način kot so doživeli uničenje v Nemčiji. Včeraj je prišlo do prvih večjih demonstracij v Avstriji za Hitlerja. Kakih 50,000 ljudi se je zbralo v Gradcu, ki je si i" Gorje in grozote, ki jih je doživelo naše ljudstvo v svetovni vojni, so takorekoč zatemnile spomin na nesreče in hude čase, ki so jih morali prestati naši Pravim, da nisem! Zelo do-1 predniki v preteklih dobah brega srca sem. Toda če me Vendar tak spomin nerad doce-1 j ud je ne pustijo pri miru, se la ugasne. Ljudje sicer pravijo pač tudi ujezim. Ni bilo druge da na hudo človek v dobrih ča-moral sem streljati, sih hitro pozabi, v resnici pa je da sem sebi in tovarišem rešil spomin na hude čase mnogo življenje." vztrajnejši od spomina na zado- Kako pa je bilo? Pripove-1 voljne razmere. Ljudsko pripo- 'Oho- da Jo Jjj .---; Tisto pa ni res nikogar, ki bi radi tebe kja-^ Pozval na odgovor! Kdor se ^ samo dotakne mojega gos-](*..' mu nemudoma poženem H 5°sio v glavo! Jaz sem hadži AKk 0rnar ben hadži Abu „ bas ibn hadži Dawd al-Go- in svoje besede nikdar ne ži.6m! Le kar poskusi, hand- žija, ni Odi Pa ga zapri!" ocno in grozeče je govo- ^ali Halef. In prav nič se t dvomiti, da bo grožnjo ur Uresničil, če bi bilo treba. 6 gube na kjajevem ob" , ' So kar izginile, ial da ti ne bo tre-boh fniti tv°ie£a g°sP°da- dei ri .kJ'aja bo uvidel, da moje j^nje ni prav nič kaznivo." nil sem se h kjaji. ravil si, da .ie bil rajni duj!" "Sedi! Vse boš zvedel." Časa je bilo dovolj,' obširno sem mu pripovedoval o svojem potovanju iz Carigrada črez Odrin, Melnik, Strumico in Ra-dovič, o Barud el-Amazatu, o skopljanskem davkarju Manah el-Barši, ki je bil tudi zaveznik Zutov in je tudi pomagal Barud el-Amazatu pri begu ter imel še druge zločine na vesti, pravil sem mu o svojih doživljajih s "svetnikom" Mubarekom, ki je "deloval" v Strumici, se izdajal za Allaho-vega ljubljenca in čudodelni-ka, pa varal, kradel in goljufal^! in morebiti počenjal še hujše zločine. Razkrinkal sem ga javno in ga dal zapreti, pa pobegnil je in z njim so pobegnili tudi njegovi prijatelji, Barud I el-Amazat, Manah el-Barša in ttll ne T' | odrinski jetničar, ki jih je (~a, effendi! Celo Miridit." imel skrite v razvalinah stru-«dit°rej Vobže ni odtod! Mi-|miškega gradu. Pravil sem mu W niS0 v teh krajih doma, j tudi o Aladžijih, dveh zloglas-vem, ampak v Albani-jnih roparjih, ki ju je najel | Mubarek, naj me napadeta iz lil v t', Nj egov oče se je prise-i zasede na cesti iz Strumice v g„ /jbigance iz Oroša, glavne- Radovič, ki pa sem ju ukanil mest - 1 No Sova u,fak Škipetar, ali 2est* Miridito\ j in premagal. Končno sem mu kaj te potem briga nje-| še pripovedoval, kako me je ^aVmrt? Ali so Miriditi pa- |Curak zvabil v Dere kulibo. «^0Vl Podaniki?" j Kar osupel je obsedel, ko "To' SVobodni Arnauti so." S sem končal. rej te Curakova smrt' Dalje prihodnjič vedovanje res kaže, da se človek spominja svojih srečnih in nesrečnih dni, medtem ko ve povedati po izročilu le o nesrečnih časih in dogodkih svojih prednikov. Je menda res, da se človeka mnogo bolj dojmi nesreča kot pa sreča. še živi pod Gorjanci človek, ki mu je v prvi mladosti v hudi epidemiji vzela črna kuga mater. Pripovedujejo, da so se tedaj včasih komaj utegnili vleči, da niso kar stoje umirali, tako naglo da je bilo tedaj po zdravem človeku. Ko so zvečer legali v postelje, so se še preje poslovili, kakor da se za vedno razhajajo, zakaj nihče ni vedel tega, ali se bo zjutraj še prebudil živ, niti koga bo še živega videl. Danes si takratne groze, ki je kulturnemu svetu v bodoče menda prihranjena, le še težko predstavljamo. še skoro bolj živ pa je spomin na hudo leto ali leto nOteka, kakor označuje ljudstvo to čudno leto, ki mu po ljudskem mišljenju ni enakega v preteklosti našega naroda. Spomin na hudo leto se je ohranil v pripovedovanju, pa tudi v izrekih, čemur bi skoro rekli prikrit ali podzavesten spomin, zakaj človek pri takih izrekih mnogokrat pozablja, kaj pomenijo in jih izgo-'varja le še iz navade. Kadar Kljub temu, da bodo opisani dogodki v prvi vrsti krajevnega pomena, bodo morda za širšo javnost zanimivi v toliko, ker bomo skušali na njih pokazati pomen, ki ga hudemu letu—kolikor nam je znano—zgodovinarji ne dajejo. Naše kronike opisujejo hudo leto kot leto gladu, v katerem so ljudje zaradi pomanjkanja hrane mnogo trpeli, segali po nenavadni hrani in celo umirali od gladu. Vendar je pa ljudstvu pod Gorjan cih ta spomin ohranjen v drugačni luči. Pravijo namreč, da v hudem letu ni človeku teknila nobena zaužita jed. Ljudje da so neprestano čutili glad, ki so ga zaman tešili z jedrni. Razumljivo je, da so zato pridelek (ki je bil tega leta tudi zelo pičel) kaj kmalu pojedli in da je nastopilo potem ono splošno pomanjkanje, ki je imelo za posledico strašen glad. In vendar se danes ne spominjajo toliko onega gladu, kot prav neteka. Saj ne kara gospodinja družine, češ, daje kot hudo leto, kadar so samo lačni, ampak kadar se nikakor ne morejo nasititi in če na primer takoj po jedi že zopet iščejo kaj za pod zob. Prav isto priča tudi samo ime "netek," ki ga je nadelo ljudstvo hudemu letu in ki nič ne spominja na glad, ampak le na netečnost, ki naj bi jo imeje v hudem letu jedi. Netek mu pravijo, s čemer hočejo povedati, da ljudem ni nobena zaužita V takratne želodce je izgini lo marsikaj, kar se nam danes upira in gabi. Slišal sem pripovedovati, da je komaj prilezla iz luknje miška (gotovo jo je tudi tri glad!), že so se navzo či kot na povelje pognali za njo da bi jim ne utekel "slastni" zalogaj. Razumljivo je, da ni bilo prizanešeno niti drugim "založ-kom," ki so morda tudi po na šem današnjem pojmovanju za stopnjo ali dve res bolj "slastni' od miške. Ljudski pregovor pravi, da je glad hud tat. Vendar pa ni bilo nikdar slišati, da bi to res držalo tudi za naše prednike v hudem letu, čeprav bi tatvine in raz-bojstva ne bile nič čudnega v takih razmerah. Trdo šibo ne- jem so šli na ječmenovo polje,, mesto. ga "nalatovah" nastngli same-1 UfaU ga klasja, posušili v peči in ga za prvo silo pripravili kar doma. Saj so takrat še doma -pripravljali iz zrne kašo (proseno, ajdovo, ječmenovo), pa tudi mleli moko. Tako je ječmen, ki dozori spomladi prvi, pregnal čudnega gosta, ki so mu nadeli ljudje ime "netek." O drugih krajih je znano, da so v hudem letu javno kuhali in delili posebno juho, ki so je bili deležni najpotrebnejši. O teh juhah ni pri nas nič znanega. Pripoveduje se pa, da so v starem župnijskem gradu vsak dan pekli kruh in ga delili naj-ubožnejšim. Saj so bile graščinske kašče običajno dobro založene in so pomenile v hudem letu pravi blagoslov. Naj povem pri tej priliki še drugo zanimivost o teh kaščah, ki se je ohranila do danes. Ko je umrl župnik Rak, so bile po njegovi lastni želji kašče za eno uro na ste-žaj odprte vsakomur, da si je vzel, kolikor ga je bila volja, oziroma kolikor je utegnal. Pravijo, da so se ljudje tedaj zelo potrudili in marljivo odnašali. Tako se zdi, da je hudo leto morda še nerešena uganka. Naši zgodovinopisci ga označujejo kot leto gladu, ljudstvo se ga pa spominja kot leto neteka. Seveda je v obojnem naziranju bistvena razlika, čeprav tudi ljudstvo ve, da je bila tedaj res huda lakota. Za kritičnega zgodovinarja se odpira tu kopa vprašanj, ki jih kot nepoklicani ne moremo reševati. Predvsem odkod izvira naziranje o neteku? Ali je zgodovinsko upravičeno le mnenje o gladu ali pa to za stvaren opis dogodkov hudega leta morda ne zadostuje? Kaj bi bil končno sam pojav neteka"? I Demonstrirali so po mestu in ' kričali "Heil Hitler." Vsi so zahtevali, da se Avstrija popolnoma združi z Nemčijo. --o- Rusija se začela utrjevati proti Romunski Bukarest, 21. februarja. Poročila iz Rusije naznanjajo, da je ruska sovjetska vlada začela z ogromnim oboroževanjem napram Romunski. Skoro vsa meja napram Romunski bo spremenjena! v eno samo ogromno trdnjavo. Prva trdnjavska črta bo takoj ob meji. Za to linijo pa namerava ^Rusija zgraditi drugo linijo, sto milj od meje. Tri na-daljne divizije ruske armade so bile poslane proti romunski meji. -o- Zadnjo soboto sta umrli v Chioagu dve Slovenki in sicer 76-letna Aha Rovtar, in Jera Volkar. Prva zapušča dva sina, o drugi pa ni nobenih virov. MATToglaši jed teknila v tem pomenu, da j teka je prenašalo ljudstvo res jih ni nasitila, ne pa morrla tudi, da jim ne bi šla v slast. Zdi se, da kažejo na to vsa pripovedovanja, kolikor jih je pod Gorjanci še ohranjenih v zvezi spominom na netek. neveretno potrpežlivo. Pripovedujejo, da so se napotili celo na Brezje, da bi si izprosili rešitve. Med potjo so videli nekje s na Gorenjskem v kozolcu repni I co (repno cimo), ki je v sili kla- O mlatičih pripovedujejo, da | ja za živino, pa so potem pnpo-so se komaj dvignili od mize in j vedovali doma, da gre ljudem da še niso prišli do vrat, pa so : na Gorenjskem še prav dobro, se že ozirali, ali ni morda pre-1 ker imajo še dovolj posušene ostala od kosila še kaka skorji-; repnice. Pod Gorjanci jso jo ca ajdove potice. Komaj so sto-; namreč že zdavnaj prej vso po-rili po zavžitem kosilu nekaj jedli namesto živine — ljudje, korakov, že so bili zopet gladni. j Naj povem še, kar mi je pri-Po stoletja starem prepričanju povedovala stara mati, ki se je je mlatič posebne pažnje vre- rodila nekaj desetletij po hu-den delavec, ker opravlja eno dem letu in je še o njegovih stra-najpomembnejših pa obenem hotah čula iz prvih ust ter jih tudi na jnapornejših del. Nje-'; zato tudi še sama prav živo pri-govo delo traja od vida do vida,1 povedovala. Na Golobinjeku pri kar daje v poletnem času do 16 št. Jerneju so imeli vinograd z ur. Zato pa mlatiče po prastari zidanico, zraven je rastla sta-navadi goste z dobrimi in obil- rejša črešnja. Ko je njen oče nimi jedrni, šestkrat na dan ga prišel nekega dne 1c vinogradu, kličejo k mizi: k prvemu in pra- je našel pod črešnjo človeka, ki vemu zajtrku, predjužniku, ko- je v travi leže umiral od gladu, silu, malici in večerji. Tudi v Z rokami je grebel okoli sebe, hudem letu so baje tako jedli, j pulil travo in jo s koreninami in pa jim hleb za predjužnik in aj- zemljo vred tlačil v usta. dova potica za kosilo nista nič j Doma je- bila stara mati iz do-hasnila. Tudi o kopačih v viho- kaj trdne Rusove kmetije v Ma- O pojavu "neteka" samega, kakor se prikazuje v pripovedovanju danes, bi mogli dodati he-kaj besed. Značilno za netek je bilo, da je bil to splošen in ne samo bolj ali manj pogost pojav, da je prizadel torej vse ljudi brez izjeme. Lahko bi pa bil netek ali bolezen človeškega organizma ali pa kakršenkoli nedostatek v hrani. Ljudstvo misli, da je bil vzrok neteku v pridelku hudega leta, čeprav se tej hrani na zunaj ali na okusu ni nič poznala nikaka posebnost. Saj pripovedujejo še danes o šaljivcu Jošteju, ki je v pogovoru o neteku dejal, da ni nobeno leto pojedel toliko dobrega kot prav v hudem letu. Ko so ga začudeni vprašali, kako to, je dejal: "Ker je bilo tisto leto vse mnogo bolj dobro in okusno, kot pa druga leta." Zaradi pomanjkanja seveda. če bi bilo iskati vzroka neteku v pridelku, bi ga bilo seveda razlagati s kakršnokoli kemično posebnostjo hrane. Seveda je pa zopet čisto nerazumljivo, zakaj naj bi bila hrana prav v hudem letu drugačna drugekrati. Res, da je bila takrat vrsta nenavadno deževnih let (mogoče vpliv viška sončnih peg), vendar pa še sama ta LEPA PRILIKA Naprodaj je lepo posestvo v slovenski naselbini, takoj nasproti stare šole sv. Vida, bivši prostori, kjer je imel Frank Zakrajšek pogrebni zavod. Posestvo je jako pripravno za klubove prostore ali za dober boarding house. Jako poceni in Ima vsak, kogar veseli dobro priliko narediti denar. Za podrobnosti vprašajte pri LINCOLN HEIGHTS SAVINGS & LOAN CO. 2247 Professor Ave. Tel. PRospect 1451-1452 (Feb. 23-25-2K> PAZITE na otvoritveni dan BRAZIS BROS. TRGOVINE V kratkem se odpre nova trgovina št. 4 na 6122 St. Clair Ave. (,Feb. 23. 25. Mar. 1. 4.) Dekle išče delo za hišna opravila ali v restavran-tu; pravkar došlo iz starega kra-ja in jako pridno. Vprašajte med 4 in 6 zvečer na 6607 Bonna Ave. (45) Hiše «aprodaj 17916-20-22-24 Dalavan Rd. Dvo hiši za dve družini, 5 sob vsaka, obe za samo $9,800. Vprašajte pri Taylor Realty Co. 17572 Lake Shore Blvd. Tel. KEnmore 5006. (47> V najem so da novo stanovanje, obstoje-kakor če iz petih sob. Za eno družino. Furnez, vse moderne udobnosti. Vprašajte na 1161 E. 60th St., ali pokličite HEnderson 7491. (44). - ■■■ v -iff PROSLAVA DESETLETNICE SLOVENSKE OPERE V AMERIKI! SAM. PEV. ZBOR "ZARJA" POJE V NEDELJO 27. FEBRUARJA 1938 na odru S. N. Doma v Clevelandij, O. opero "Nikola Šubic Zrinski" v 3. dejanjih Uglasbil Ivan pl. Zaje Dirigent: J. Ivanusch Režiser: J. Stebla j Rezervirani sedeži: $1.00, 75c in 50c Predprodaja pri Mrs. Makovec v S. N. D. Zastor ob 3:15 pop. VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washing-i ton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 LOUIS OBLAK TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978 --V--^^ Zamenjana sinova p JA FRANCOSKI ROMAN ^S ——*J2o besedo. "Ta pisma," je pristavil, "sem videl na lastne oči. Da, eno pismo sem celo izmaknil, da osvedočim pisanje. Tu je." "Da," mrmra sodnik, "da, gospod Tabai'et, prišli ste zločincu na sled. Dokazi se lahko otipljejo s prsti, da celo slepec jih mora videti. Bog je vse to povzročil. Napačna pota, po katerih je hodil oče, so povzročila, da je sin postal morilec." "Imen vam še nisem navedel, gospod," reče Pere Tabaret. "Želel sem naj prvo slišati vaše mnenje o tej zadevi." "Oh, brez skrbi lahko poveste imena," ga prekine sodnik z živahnim glasom. "Ce so še na tako visokih mestih, postavi ne izbegnejo. Francoski sodnik se nikdar ne obotavlja storiti svojo dolžnost." "Da, znano mi je, gospod, toda to pot bomo šli v resnici visoko. Oče, ki je žrtvoval svojega zakonskega sina za nezakonskega je grof Rheteau de Commarin; in morilec Lerouge vdove je nezakonski sin Albert vikomt de Commarin." Pere Tabaret, kot dovršen umetnik, je izgovarjal omenjene besede s posebnim poudarkom, da bo naredil globok vtis. Sodnik Daburon je bil ves iz sebe. Nepremično je obsedel na stolu. Mehanično je ponavljal besede: "Albert de 'Commarin! Albert de Commarin!" "Da," nadaljuje Tabaret, "plemeniti vikomt. On bi bil zadnji mož na tem svetu, katerega bi sumničili, kaj ne?" Tabaret je opazil neko spremembo na sodnikovem obrazu. Nekako prestrašen se mu približa. "Ali se ne počutite dobro?" vpraša. "Ne," odvrne Daburon, ne da bi vedel, kaj govori. "Počutim se dobro, toda začudenje, presenečenji . . ." "Razumem," reče Tabaret. "Prav želel bi, da me za par minut zapustite, toda ne odstranite se iz hiše. O tej aferi se imava še dosti pomeniti. Stopite v mojo študijsko sobo. Mislim, da še vedno gori ogenj v njej. V par trenutkih bom zopet pri vas." Daburon počasi vstane iz postelje, se obleče in vsede, ali bolje pade na naslonjač. Njegov obraz, ki je bil radi izpol-njevanja strogih sodnijskih dolžnosti, skoro kot izklesan iz mramor j a, je kazal znake največje razburjenosti. Ime Commarin, tako nenadno izgovorjeno v njegovi navzočnosti, je vzbudilo v njem zelo žalostne spomine in znova odprlo rano, ki je bila le slabo zaceljena. To ime mu je poklicalo v spomin dogodek, ki je na okruten način ugasnil njegovo mladost in mu uničilo življenje. Nehote so mu misli pobegnile v ono dobo in ga prisilile, da je ponovno občutil vso grenkobo onega časa. Pierre Marie Daburon je bil potomec ene najstarejših družin v Poitou. Trije ali štirje njegovi predniki so imeli najvišja mesta v provinci. In zakaj niso zapustili svojih naslovov in grbov svojim potomcem? Spoštovani oče sodpika je bival na nekem lepem modernem gradu, ki je pa bil obd? od najboljše zemlje v Franciji, vredne mnogo stotisoč frankov. Njegova mati je bila Cot-tevise-Luxe, od katere je podedoval kri najvišjega plemstva v Poitou. Ko je bil imenovan za preiskovalnega sodnika v Parizu, mu je njegovo družinsko ime nemudoma odprlo pet ali šest aristokratičnih salonov. In Daburon se je kaj hitro seznanil s temi plemenitaši. Toda v sebi Daburon ni imel kvalifikacije za družabni uspeh. Bil je mrzel in resen, skoro žalosten, rezerviran in bo- moža, ki ima uhane v ušesih! Ha, ha, ha! Le dirkaj, prijatelj, dirkaj! Kako se bo jezil, ko bo zvedel o tej aferi! Prav gotovo bo želel, da bi jaz umrl. No, pošaliti se moram z njim, vsaj nekoliko. In če mi bo hotel storiti kaj zalega, tedaj me bo sodnik Daburon čuval. In ko že govorim o Daburonu, ali mu ne bom potegnil trnja iz njegove pe'te? Že ga vidim, kako napenja oči, ku mu naznanim : 'Zločinca sem izsledil.' Ta preiskava mu bo prinesla čast, dasi jaz zaslužim ves kredit. Prav gotovo bo dobil časrt-ni križec. Pa naj bo! Sodnik bo gotovo zopet prišel k meni. Ako že spi, tedaj ga zbudim. Ga že čujem, kako me pita z raznimi vprašanji. Želel bo zvedeti konec zgodbe, ko še pripovedovati ne bom začel." Ko koraka Pere Tabaret preko mosta sv. Petra, se mahoma ustavi. "Stoj!" reče "Kje so podrobnosti? Jaz jih nimam. Vsa zgodbai mi je le površno znana." Potem pa zopet koraka naprej in zopet momlja: "V uradu imajo prav, jaz sem pre-hiter, prav tako kot v romanih. Ko sem bil še pri Noelu bi ga moral natančneje izprašati, dokler ne bi izvedel vseh podrobnih točk, o katerih moi-rem sedaj ugibati. Toda ne vem kaj me je zmotilo. Bil sem pijan od njegovih besed. No, končno je vse to naravno. Kdor preganja jelena, ta ne bo počakal da odda strel na vrabca. Sicer pa če bi preveč silil v Noela, tedaj bi postal sumljiv v njegovih očeh, in Noel bi skoro dognal, da delam za tajno-policijo. No, sicer me nikakor ni sram te zveze; še po-nosem sem na to. Veseli me pa, ker nihče ne ve o tem. In sedaj pa na pogovor, kajti tu smo na koncu našega potovanja." Sodnik Daburon se je podal k počitku, toda je oddal tozadevna povelja strežnikom. Komaj je Tabaret omenil svoje ime so ga že spustili v hišo. Ko zagleda amaternega detektiva ga sodnik pozdravi: "Nekaj posebnega se je zgodilo! Ali ste kaj odkrili? Ali ste dobili morda sled za zločincem?" "Se več kot to," odvrne stari Tabaret z nasmehom na ustih. "Torej govorite hitro!" "Dobil sem zločinca!" Sodnik skoči iz postelje kot bi ga pičil sršen. "Že sedaj?" vzklikne. "Ali je mogoče?" "Cast imam ponoviti gospodu sodniku, da poznam povzročitelja zločina v La Jon-chere." "In jaz," reče sodnik, "vas razglasim za najbolj zmožnega detektiva na svetu, naj šibo v preteklosti ali bodočnosti. Nikdar ne bom začel kake preiskave, ne da bi vas vprašal za pomoč." "Preveč prijazni ste, gospod. V vsej zadevi jaz sam nisem imel dosti opravka. Odkritje zločinca je prišlo slučajno na dan." "Zmerni ste, da, skoro sramežljivi, gospod Tabaret. Slučaji pomagajo samo razumnim ljudem, umikajo se pred tepci. Toda prosim vas, vsedite se in pripovedujte!" Počasi, jasno in razločno razgrne stari Tabaret pred sodnikom sliko dogodkov, kot je to zvedel od Noela. Citiral je posamezne odlomke iz pisem, ne da bi skoro pozabil eno Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894. lnlcorporirana 12. Januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. Toda kdo bi mogel le sanjati o zamenjavi otrok! Bolj je stvar neverjetna, tem laglje se lah»-ko zgodi. Mnogokrat se umikamo neverjetnostim, pa vendar so neverjetne stvari one, katere bi morali naj prvo preiskati. Na svetu je vse mogoče." "100,000 frankov ne bi vzel za skušnje, ki sem jih dobil nocoj večer. Z enim kamnom bom ubil dva ptiča. Zločinec bo kmalu v moji roki, in Noel bo tudi prišel do svojega imena in premoženja. Zaenkrat mi ne bo žal, ko bom videl, kako se je povzpel fant iz viharja do sreče in miru. Hm, h,ent, mogoče bo pa ravno tak kot vsi drugi. Prosperiteta mu bo zmešala glavo. Že se je ponašal s svojimi predniki. Ubogi svet!" Tabaret se je glasno zasmejal. "Toda moja prijateljica, kospa Gerdy, ta me je najbolj presenečila, — ženska, kateri bi dal odvezo, še predno bi se spovedala. In jaz, bedak, sem jo nameraval poročiti! Kako malo je manjkalo, da se nisem zvrnil v brezdno. Brrr!" Ob tej misli strese Tabareta mrzlica. Že je mislil, da je pc,-ročen,, pa bi nenadoma prišlo razkritje, zapleten bi bil v škandalozno kriminalno postopanje in osmešil bi se pred vsem svetom. "In če se spomnim," nadaljuje Tabaret in se glasno smeje, "če se spomnim, kako se ubogi Gevrol muči, da najde Priporočilo Poljski podanik v Washingtonu je izročil kitajskemu poslaniku, ,dr. Chenting T. Wangu najvišji red za, zasluge, ki, jih ima? kitajski poslanik za mednarodno prijateljstvo. Poljski poslanik je knez Jerzy Potočki. ječ. Ni znal pripovedovati ša-Ijivk niti ni znal delati komplimente. Toda v zameno za te pogre-ške je pa imel vrline, ki so mnogo bolj solidne, plemenitost sentimenta, močan značaj, poštenost v vseh svojih delih. Oni, ki so ga poznali, so hitro začeli ceniti njegovo zdravo mnenje, njegovo častno obnašanje, in pod njegovo hladno zunanjostjo so odkrili gor-ko srce. Dasi ni bil na mestu v obširni in frapirani družbi, pa si je kmalu znal pridobiti srca vseh v malem krožku, kjer je lahko dihal bolj čisto ozračje. Rad je hodil v tujezemstvo. Računal je, da sodnik mora videti in spoznati šege in običaje drugih narodov, kot da bi bil vedno zaprt med svojimi knjigami. Sodnik mora dobro poznati človeško naravo. Tako je spoznal na svojih potovanjih človeške strasti in to znanje spretno izrabljal pri obravnavah. Komad za komadom je POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. <3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,9001,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeft zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporn* organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kier se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti lezni in onemoglosti, K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od lC' do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ fie lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zeI° nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otrok® zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER*' kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parnilu: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLANP HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena i11 Hamburga Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljene" in obiskovalce. Za pojaBnila vpraSajto lokalnega agenta ali 1430 Euclid Avenue Cleveland, Oh'0 HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50o na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu Štiri najmodernejše vrste zavaro* vanja. člani ir. članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo JI01 rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki >z' haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katereg® dobiva vsak član in članka. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) rt K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član 8 članica te mogočne in bogate podporne organizacij e., potrudi se pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo bltl društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društvi spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustano* vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za n®* daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika; JOSI" ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Našim naročnikom v Geneva in Madison okolici naznanjamo, da je prevzel zastopništvo dnevnika "Ameriška Domovina" dobro poznani farmar Mr. Joseph Grame Mr. Grame ima polno pravico pobirati naročnino od starih naročnikov in sprejemati tudi novo naročnino, kakor vršiti še druge posle, ki so v zvezi z našim podjetjem. Naše slovenske farmarje v Lake, Ashtabula in Trumbull county, ki so naročniki,'prosimo, da plačajo pri Mr. Gramcu, ali pa jih bo Mr. Grame sam obiskal in dal uradno potrdilo. Našim ljudem ga toplo priporočamo. — Uprava Ameriške Domovine. REJENI PREŠIČI NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnažent, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, Izvrsten špeh. Koljeno vsak četrtek, dopeljemo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po cenah na debelo, H. F. HEINZ VINE ST. WILLOUGHBY, O. Telephone Wickliffe 110-J-2 začel razumevati zapleteni ustroj, kateremu pravimo človeškega družba, nad katero je bil postavljen, da pazi na njeno gibanje, regulira peresa in jo ohrani v zdraven položaju. V pričetku zime v letu 1860 pa je Daburon nenadoma zginil. Njegovi prijatelji so ga začeli iskati, toda dobiti ga niso mogli. Kaj se je zgodilo? Natančnejša poizvedovanja so dognala, da preživi skoro vse svoje večere v hiši gospe d'Ar-langes. Začudenje je bilo enako veliko kot je bilo naravno. Ta draga markiza je bila, ali je — kajti nahaja se še vedno med živečimi — ženska izven mode med vdovami krožka okoli princezinje de Southenay. Gotovo je najboljša prehodna vez med 18. stoletjem in med današnjim. Kako in s kakšnim čudovitim procesom se je mogla tako imenitno ohraniti je vprašanje, na katero ni odgovora. Rojena je bila v neki mali nemški kneževini, kamor so se njeni starši zatekli pred njih divjimi in upornimi podložni-ki. Vzgojena je bila kot otrok na kolenih emigrantov, v starodavnem in z zlatom preobloženim salonom. Njeno pamet so bistrili v šundru predpotop-nih idej, poslušala je argumentiranje, ki je bilo podobno razgovorom skupine bedakov, ki so tolmačili vrednost grškega heksametra. Godilo se je z njo tako kot če bi bila zd dvajset let zaprta v asirskem muzeju. Cesarstvo, restavracija, julijska monarhija, druga republika, drugo cesarstvo, vse je šlo mimo njenega okna, toda potrudila se ni, da bi okno odprla. Ignorirala je vse, kar se je zgodilo po letu 1789, ali l'a je zrla na vse skupaj le kot 'l3 nočno moro. Videla je vse, da skozi očala lastnega izde ka, ki nam kažejo predmete11 take kot so, pač pa kakorsu1 mi želimo, da bi bili. , Ko je dosegla starost 68 le' je bila pokončna kot pušica' Niti en dan v svojem življen3 ni bila bolna. Jedla je štirih na dan z apetitom kot ga raZ vija kosec, in pila je vse^ kadar je bila žejna. Bila je ^ ko živahna in aktivna, da nikdar počivala razven v sP3 nju. Ženske današnjega st0 tja je zaničevala radi njih naravnega obnašanja. Naj« je pa sovražila hinavce. (Dalje prihodnjič) V JUGOSLAVIJO če potujete na ekspresnih parnlkih' BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane V predmetju Pariza je razpočilo 3,000 granat, ki so jih prevažali v vo jaško skladišče. Pri tem je bilo ubitih 11+ oseb. Prizor kaže razdejanje, ki so ga povzročile granate.