/ Primorski Proti mnenji. Jemati redno! _____Marjan Sedmak Celo v Nemčiji, ki ima naj-razlogov za to, da mora-516 spomine odriva v podza-VeSt, so kmematnorafi nnlni; , men Schindlerjev seznam )e malodane občanska dolž- Snielberp tnlrrat ni nam- ^ »amo nima, naredil , majhna Čudeža:_______ umiranje milijonov je aobilo obraz prepoznavnib Judi; v tem postopku pa je neprizadeti hladnorazumski zgodovinski spomin spet po-alal s Čustvovanjem nabiti prezentni spomin. usia, ki najraje ] aCano odmahne z roko: »Ne težite s temi starimi Stosi!« Holokavst je zanjo v naj-DoljSem primeru zgodovinski spomin, ce je sploh kakšen spomin. Pn tem pa ne gre sa-teo za holokavst. Der Tot ist em Meister aus Deutschland. S^Si,j^ am Čelan v Fugi smrti, posvečeni odhajajočim v nebo pozi dimnike krematorijev. e da smrt ni m ni stfir Vi hi . anstva vsiljevala z ognjem m mečem. William Sheridan ^en je sredi Šestdesetih let v poučnem eseju obnovil pot ^ oblast, ki so jo med leto-^ 1930 in 1933 prehodili ^dsh v majhnem nemškem ocmost m družbena negotovost ter nenehne politične pmpanje, ^ so dvigovale emperaturo z verbalnim na- ostjo; polarizacija političnih ^bov na dva bloka; legenda j no*u v hrbet in o tistih, ki ^ so domovino v ključnem ?^utku izdali ali pa jo Se ^do; iskanje grešnega kozla Zidih; protikorupcijske f^upanje; ofenziva proti in-titucijam demoliatične ^^ve, čeS da ni sposobna “Računati 7 t] nm Vot- io ca_ • ocui kihih; h m ;mi 1 ix.til 11 Namesto akcije; povzdigo-vanje firerja, načelnega in Pokončnega, ki je edini spo-oben s Čvrsto roko presekati . Sa m vredno khcati nazaj 12 zgodovinskega v prezentni sPomin? Vse velike ideologije so šnice, ki morajo nenehno . P®0 presegati lastno pre-®*dpst, da ji ne podležejo. “^Iti tudi krščanskemu evan-8ehju se je zgodilo, da se je Sprevrgel v prekršCevanje z Štejem in meCem, v seži-poje Čarovnic in krivovercev *r v uničevanje celih dvili-teoij; suha vela evropskega tepionalizma so postale dok-tetee. ki so v človeku prepoz-pVale samo še surovino, ki J Da voljo moCnim - sadizem a eni strani in fašizem na rte© sta dvojčka; socializem, Dktrina Človeške solidamo-D’ Pa se je sprevrgel v pre-ganjavicno stalinistično orgijo. ,. Spominjati se je zato dvi-^ojska dolžnost Vsako na-1dWiB teoPnili nad enim je tete® začetek poti, ki se ved-0 konca s kakšnim holokavstom. Št. 79 (14.825) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov ptedhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggfo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ POSTNtJA PLAČANA V GOTOVINI Hranilna pisma Varni koraki vašega gospodarjenja vil.^2 ttliimm BČlKl 60090201 1300 ur SREDA, 23. P.P„132 TRAGEDIJA V SOMALIJI / ZADNJA POT TRŽAŠKEGA SNEMALCA MIRANA HROVATINA IN ČASNIK/... Rim in Trsi žalujeta //or/o Alpi pokopali včeraj v Rimu, pogreb Mirana Hrovatina pa bo danes v Trstu RIM, TRST - Včeraj ponoči so iz Somalije prispeli v Rim posmrtni ostanki tržaškega televizijskega snemalca Mirana Hrovatina in rimske Časnikarke državne radiotelevizije RAI Ilarie Alpi, ki ju je skupina oboroženih zlikovcev zahrbtno umorila v nedeljo v glavnem so-malskejrpmestu Mogadišu. Ilario so že vCeraj popoldne pokopali v Rimu z ganljivo slovesnostjo, ki jo je v živo predvajala 3. mreža RAI, ob navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti in italijanskega Casnikarskea sveta. Miran pa je nadaljeval svojo poslednjo pot v Trst, kjer je potem ves včerajšnji dan ležal na mrtvaškem odru v cerkvi Roženvenske Matere božje. Miranu so se včeraj prišli v cerkvico za tržaškim županstvom poklonit številni prijatelji, znanci, delovni kolegi, predstavniki deželnih in krajevnih oblasti, slovenskih in italijanskih organizacij, tako da lahko po pravici reCe-mo, da se je v žalovanju združilo celotno mesto, podobno kot se je to zgodilo konec januarja ob smrti treh tržaških Časnikarjev RAI v Mostarju. Miran bo ležal na parah v cerkvi Roženvenske Matere božje še danes do 10. me. Pogrebni obred bo z začetkom ob 11.30 v cerkvi sv. Antona Novega. Daroval ga bo škof Bellomi v somaševanju z vikarjem za Slovence msgr. Vončino in z drugimi duhovniki. Po maši bo pogrebni sprevod krenil na pokopališče pri Sv. Ani. Na 2. strani A MILHARE ITAL BALKAN / NOVI ZNAKI POMIRITVE Letališče v Tuzli je zopet odprto V Zagrebu hrvaškoerbski pogovori ZAGREB, TUZLA, SARAJEVO - Pogajanja kninskih srbov s predstavniki hrvaške oblasti v ruskem veleposlaništvu v Zagrebu in pristanek Unproforjevega letala na tuzlanskem letališču (na sliki AP) sta bila v torek osrednja dogodka povezana z vojno oziroma mednarodnimi prizadevanji za končanje vojne na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Pred zagrebškimi pogovori je predsednik Tudman na tiskovni konferenci med drugim poudaril izrecno Clintonovo obljubo o pomoči pri ponovnem vzpostavljanju hrvaške suverenosti nad krajinami v zameno za hrvaško-muslimanski sporazum, srbsko stran pa opozoril na možnost mednarodnega vojaškega posredovanja, Ce pogajanja ne bi bila uspešna. Tiskovni predstavnik Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji John Mills, ki prav tako spremlja omenjena pogajanja pa je dejal, da je bila tema torkovih pogajanj predvsem kako doseči trajno prekinitev spopadov in razdvojitev vojska na razmejitvenih Črtah. Obenem je dodal, da se bosta strani pogajali, dokler bo obstajalo najmanjše upanje za dosegomiru. Srbska stran se je radovednim novinarjem ognila tako, da je na pogajanja prispela veC kot uro pred napovedanim Časom. Na 17. strani TRST Nove prometne omejitve TRST - Nove o-mejitve za avtomobilski promet, ki jih je sprejela tržaška občinska uprava z namenom, da zmanjša onesnaženost zraka, so prvi dan povzročile precej zastojev. Marsikdo ni vedel, da so urniki drugačni kot doslej in zainteresirano območje večje, da zapora traja 4 dni na teden. Ker pa gre dejansko le za izpopolnitev že obstoječih predpisov, je pričakovati, da se bo položaj sčasoma le normaliziral. Na 6. strani V požaru poginilo 11 konj GORICA - Enajst jahalnih konj je v ponedeljek ponoči poginilo v hlevu v neposredni bližini MartinšCine, zaradi zadušitve z dimom. Nekaj po 24. uri je avtomobilist opazil ognjene zublje, ki so se dvigali iz gospodarskega poslopja, oddaljenega kakih sedemsto metrov od vasi in ki je last Vere Frandolic. Gorela je skladovnica sena in slame. Konji, ki so bili zaprti v boksih, so poginih zaradi zadušitve z dimom, ki je še pred prihodom gasilcev napolnil hlev. Škode je za okrog 200 milijonov lir. Na 10. strani VČERAJ PONOČI V LOS ANGELESU Spielbergovemu filmu Schindlerjev seznam podelili 7 Oskarjev LOS ANGELES - »Nelcako mimo, slovesno je bilo v ponedeljek zvečer v paviljonu Dorothy Chandler, kajti gostje v dvorani, navdušenci pred njo ter TV gledalci so ugotovili, da film Schindlerjev seznam ni samo uspeh Spielberga, marveč ameriške kinematografije, pa tudi Clintonove administracije,« sklepa poročilo s podelitve Oskarjev novinar Branko Sbmen. Film, ki ga te dni gledamo tudi v Sloveniji, je dobil 7 Oskarjev, in ce tem prištejemo tri za Jurski park, je Števen Spielberg ne le najuspešnejši, temveč konCno tudi eden najvecjih ustvarjalcev filmske zgodovine. Tri oskarje je dobil film Klavir avstralske režiserke Jane Campion, V imenu očeta režiserja Jima Sheridana pa je presenetljivo ostal brez nagrade Na sliki: Triumf, imenovan Števen Spielberg Na 16. in 17. strani Danes v Primorskem dnevniku Šest milijard za slovensko manjšino Deželni svet je dokončno vključil v deželni finančni zakon sklad šestih milijard lir, ki jih Rim namenja dejavnosti manjšinskih kulturnih ustanov in organizacij. ^ ^ Teritorialni pakt za Goriško Darko Bratina in Aldo Bonomi (CNEL) sta včeraj predstavila zamisel o teritorialnem paktu za razvoj Goriške kot celote na obeh straneh meje. Pogovor s kandidatom: Arturo Bertoli Kandidat naprednega zavezništva za poslansko zbornico v gori-škem večinskem okrožju Arturo Bertoli se nam predstavlja. Stran 11 Nogomet: Nemčija - Italija Drevi bo v Stuttgartu prijateljska nogometna tekma med Nemčijo in Italijo, ki bo prava generalka za bližnje SP v ZDA. Za tekmo vlada veliko pričakovanje. 26 Luknja v državni blagajni Številke se sicer ne ujemajo, vendar tiste, ki jih je sinoči objavilo državno računovodstvo, niso veliko boljše od podatkov, ki so jih bili anticipirali Časopisi: letošnji primanjkljaj znaša 14.800 mili-Fd& Stran 27 TRAGEDIJA V SOMALIJI / MNOŽICA LJUDI IN PREDSTAVNIKI OBLASTI SO SE MU VČERAJ POKLONILI V TRŽAŠKI CERKVI Trsi žaluje za Miranom Hrovatinom, ki je bil zahibtno umorjen v Somaliji Pogrebno svečanost v cerkvi sv. Antona Novega bo danes ob 11.30 vodil škof Bellomi TRST - Trst je vCeraj žaloval za Miranom Hrovatinom, snemalcem agencije Videoest, ki je v nedeljo izgubil življenje skupno s Časnikarko državne radiotelevizije RAI Ilario Alpi med opravljanjem svojega poklica v Somaliji. Ljudje so se mu prihajali ves dan poklanjat v cerkev Roženvenske Matere božje, kjer bo do danes ob 10. uri ležal na mrtvaškem odru. Prišli so predstavniki krajevnih in deželnih oblasti, zastopniki slovenskih in italijanskih organizacij, predvsem pa na tisoče preprostih Tržačanov, ki jih je ta prerana smrt združila, podobno kot jih je bila smrt Saša Ote, Marca Luchette in Daria D’Angela pred pičlima dvema mesecema. Miranovi posmrtni ostanki so prispeli v Trst v zgodnjih jutranjih urah. Na ronskem letališču so jih nekaj po 4. uri pričakali žena Patrizia, brata Janko in Danilo ter ožji sorodniki in kolegi Videoesta. Slo je za pretresljivo zopetno snidenje. Od 9. do 21. ure pa je Miran ležal na parah v cerkvici za tržaškim županstvom, in sicer pred oltarjem v krsti, oviti v italijansko trobojnico, ob kateri je stala Častna straža, ki sta jo sestavljala po dva policista in dva mestna redarja. Med prvimi se je Miranu prišel poklonit tržaški župan Riccardo Illy, za njim pa še tržaški prefekt Luciano Can-narozzo, predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Cristiano Degano, predsednik deželne vlade Renzo Tra-vanut, zunanji minister Nino Andreatta, podtajnik pri zakladnem ministrstvu Sergio Coloni, slovenski konzul Jože Sušmelj in drugi predstavniki krajevnih oblasti, predvsem pa, kot rečeno, izredno številni Tržačani, med njimi znanci in prijatelji, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z mislijo, da se ne bodo mogli veC srečevati s Človekom, ki ga je odlikovala vedra in neuklonljiva življenjskost. »Bil je človek velike človečnosti in življenjskosti,« je, povzemajoč misli in občutja mnogih, povedal župan Illy, ki je Mirana tudi osebno poznal. »Bil pa je tudi Človek, ki je dobro in zavzeto opravljal svoj poklic. Podobno kot trije tržaški časnikarji RAI, ki so umrli 28. januarja v Mostarju, je za ceno svojega življenja dokazal, kako naše mesto zna izraziti izredne pričevalce poti nasilju, ki tudi nam grozi.« Illy je izrazil tudi zadovoljstvo, da je celoten Trst tako enotno in občuteno reagiral na smrt svojih prebivalcev slovenske narodnosti. »Probleme, ki so v preteklosti zoperstavljali obe tu živeči skupnosti, zdaj obe strani motrita bolj objektivno in predvsem z voljo, da bi našli skupne rešitve,« je še pristavil Illy, ki je za danes proglasil dan žalovanja. V cerkvi Roženvenske Matere božje se bo mo-goCe Miranu pokloniti še danes od 8. do 10. ure. Ob 11.30 bo pogrebna maša v cerkvi Sv. Antona Novega. Daroval jo bo tržaški škof Bellomi skupno s škofovim vikarjem za Slovence msgr. Vončino. Državno radiotelevizijo RAI, za katero je Miran delal v Somaliji, bo zastopal šef personala Pierluigi Cel-li. Po maši bo pogrebni sprevod krenil na pokopališče pri Sv. Ani. Daniela Lucchetta je hotela izreci svoje sočutje Patrizii Hrovatin (Križmančič/ KROMA TRAGEDIJA V SOMALIJI / POGREB ČASNIKARKE Zadnje slovo v Rimu Mrliški oder s posmrtnimi ostanki llarie Alpi v studiu Raia v Saxi Rubri (Ap) RIM - Včeraj popoldne so v Rimu slovesno pokopali Ilario Alpi, 32-letno Časnikarko državne radiotelevizije RAI, ki je v nedeljo izgubila življenje skupno s tržaškim snemalcem Miranom Hrovatinom med opravljanjem svojega poklica v Somaliji. Posmrtni ostanki obeh so prispeli na rimsko letališče v noCnih mah. Miran je nato nadaljval svojo zadnjo pot v Trst, Ilari-jo pa so prepljali v novo Časnikarsko središče RAI Saxa Rubra, kjer je od 8. me ležala na mrtvaškem odru. Od Harije se je vCeraj prišla poslovit ogromna množica ljudi. Prišli so številni kolegi, voditelji RAI, med temi predsednik Dematte in glavni ravnatelj Locatelli, predstavniki oblasti s predsednikom republike Scalfa-rom in predsednikom vlade Ciampijem na Čelu. Pogrebno mašo je na trgu pred središčem RAI daroval kap lem RAI Don Gino, ki je tragično usodo Harije in Mirana v homiliji povezal z žrtvijo treh tržaških Časnikarjev RAI, ki so konec letošnjega januarja izgubili življenje v Mostarju. PREDSEDNIKOVA IZJAVA n Scalfaro: Miran je bil res čudovita osebnost RIM - »Povedal so mi, da je bil Miran Hrovatin Čudovita in vedno nasmejana oseba, polna življenja in Človeške vedrine. Bil je Človek, ki je bil vedno, ob vsaki priložnosti pripravljen pomagati bližnjemu«. Tako se je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro vCeraj pred televizijskimi kamerami izrazil o umorjenem snemalcu Videoesta, ki je svojo vero v svobodno in objektivno novinarstvo plaCal z življenjem v daljnem Mogadišu, Scalfaro, ki se je na sedežu RAI v Rimu v spremstvu svojih najo-žjih sodelavcev poklonil Ilarii Alpi in Miranu Hrovatinu, je poslal težko prizadeti tržaški družini sožalno brzojavko. Italijanski narod je v tem težkem trenutku brez izjem blizu družinam Alpi in Hro- vatin. Vse besede so v tem trenutku najbrž odveč, je poudaril Se državni poglavar, po mnenju katerega mora sleherni državljan po svojih močeh prispevati svoj delež, da bosta v svetu vendarle prevladala mir in sprava med narodni. r SPOMIN / ZAPISI DIJAKOV DTTZ 2IGE ZOISA Prijazen nasmeh Na državnem Trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre ”Ziga Zois” v Trstu se je v okviru niza srečanj o strpnosti in sožitju med narodi (Projekt mladi) v decembru ’93 odvijalo srečanje s snemalcem Miranom Hrovatinom, ki je prisotnim posredoval nekaj dragocenih izkušenj o svojem poklicu. V spomin nanj objavljamo tri prispevke izpod peresa dijakov, ki so takrat z zanimanjem prisluhnili njegovemu doživetemu pripovedovanju. Na Soli smo imeli predavanje o vojni na Balkanu. Pričakovali smo suhoparno predavanje, ki nam ne bo povedalo nic novega. Pa ni bilo tako. V razredu je že Čakal močan, na videz preprost moški, ki se je vsakomur ob vstopu v razred prijazno nasmehnil. Njegov obraz je izžareval nekaj Cisto posebnega, kasneje smo tudi ugotovili, kaj je to bilo. Miran nam je pokazal kratek videoclip. V nas je hotel vzbuditi vsaj malo humanosti. Večkrat smo po televiziji gledali vojne prizore iz Bosne in prav zato, ker smo jih že tolikokrat videli, smo do takih slik postali hladni, ravnodušni, brezbrižni. »Vse, kar nam televizija prikazuje, se je že globoko zakoreninilo v nas, je le ”ficti-on”, to ni realno, to je daleC od nas, to se nas ne tiče.« Miran nam je doka- zal, da smo se motili. V nas je prebudil Cut za solidarnost, dokazal nam je, da se da in da je treba mnogo storiti za bližnjega. Iz njegovih oCi smo razbrali ljubezen do življenja. Ko se je predavanje zaključilo in smo se od Mirana poslavljali, smo mu poslednjič pogledali v oCi: v naši notranjosti se je nekaj premaknilo... Tistega predavanja ne bom pozabila; vojni dogodki v Bosni mi sicer niso postali niC bolj jasni, naučila pa sem se, kaj pomeni pomagati bližnjemu. Miran nam je dal razumeti, da ga temu poklicu zavezujeta moralna dolžnost in veselje do dela, ki ga opravlja. Vsem nam je hotel prikazati svet, ki ga je sam gledal skozi objektiv. Martina, 5.b Televizijska vest o smrti Mirana Hrovatina me je zelo pretresla. Misel, dti ga ni veC med nami, se mi zdi nemogoCa, saj se še živo spominjam, kako nam je govoril o vojni v Bosni in zdi se mi, da je od takrat minil komaj en dan. Mož, ki se nam je na šolskem predavanju predstavil kot pogumen in human človek, je vse nas obogatil s svojimi občutki in trditvami. Zanj ni bil važen zaslužek, prizadeval si je le, da bi s svojimi reportažami pomagal ubogim ljudem, ki živijo v vojni. Ko sem po televiziji slišala njegovega sodelavca, ki je govoril, da je bila smrt za Mirana nekaj nemogočega, so mi solze zalile oCi. Bil je tako poln življenja, saj je pred meseci premagal hudo bolezen. Čeprav ga nisem osebno poznala, je spomin nanj v meni še zelo živ, kot spomin na človeka, ki se zaveda tveganja, a želja, da pokaže svetu resnico o vojni, ga sili naprej. Tatjana, 5.A VCeraj zveCer me je presunila novica o smrti našega rojaka: »Se en primer smrti na delovnem mestu na neusmiljenem prizorišču vojne, ki je pravi pekel na zemlji, »sem si mislila, vendar sta mi bila slika in ime poznana... Miran Hrovatin .. še sem mislila in nisem se mogla spomniti, kje sem ga že srečala. Ko pa se je danes zjutraj prijateljica obrnila name: »kako se ga ne spomniš! Saj je vendar on tisti, ki je predaval o Bosni prav na naši šoli...« »Joj!« sem osupnila, »saj res! On! Kako je mogoče?« Sedaj mi konCno zaživi v spominu tak, kot se nam je predstavil: velik, pogumen, hkrati pa preprost, tako da nas ni spravil v zadrego in pretirano zadržanost. V pogovornem jeziku je zanimivo in učinkovito pripovedoval o svojem delu: »Zavedam se, da je moje delo zelo nevarno, vendar ...ljubim ga, ker je to moje delo...« in njegove Črne oCi so se kar bleščale, ker so bile še polne življenja... Tamara, 5.c VOLITVE / DANES PRVO NEPOSREDNO SOOČENJE MED POLITIKOMA NOVICE Occhetto in Berlusconi merita moči na Canale 5 Dvoboju bo sledilo več kot sto italijanskih in tujih novinarjev RIM - V italijanskih političnih in novinarskih krogih se stopnjuje pričakovanje za televizijsko soočenje med tajnikom DSL Achillejem Occhettom in liderjem desnega kartela Silviom Berlusconijem. »Dvoboj« no postaja Canale 5 oddajala danes ob 22.30, posnet pa bo nekaj ur prej. Današnje bo edino neposredno televizij-skp soočenje med Occhettom in Berlusconijem v tej volilni kampanji. Oddajo bo vodil odgovorni urednik TG5 Enrico Men-tana, političnima predstavnikoma pa bodo vprašanja zastavljali še namestnik urednika La Stampe Gad Lemer, namestnik urednika Corriere della Sera Ferruccio De Bortoli in novinar Repubblice Mino Fuc-ndlo. Dober del vprašanj bo skupnih za °ba politika, v zadnjem delu pa bodo novinarji lahko zastavili tudi nekoliko bolj osebna vprašanja. Dvoboju bo sledilo trideset tujih novinarjev (od teh deset televizijskih ekip) in 70 italijanskih novinarjev. V živo Pa bodo dvoboj komentirali tudi s tretje nareže Rai med oddajo Milano Italia. Vse to dokazuje, kolikšno je pričakovanje za dvoboj, ki se mu je doslej Silvio Berlusconi izognil in sprejel le eno radijsko soočenje, ampak v tistem primeru sta Occhetto in Berlusconi odgovarjala vsak iz svojega studia. Med tekmecema se je včeraj spet vnela polemika o odnosu z mafijo. Occhetto je Berlusconiju očital neodločenost v zavračanju mafijskih glasov, obenem pa je zavrnil obtožbe, da bi DSL vodila skrivno kampanjo proti Berlusconiju in njegovim somišljenikom. »Ko sem mu zastavil vprašanje o mafiji, sem se skliceval na izjavo mafijskega bossa Piromallija v korist Forza Italia,« je dejal Occhetto in dodal, da Berlusconi ni bil dovolj odločen v odgovoru. Duhove pa buri tudi izjava, ki jo je La Stampa pripisala predsedniku protimafij-ske komisije Lucianu Violanteju, da naj bi novice o priznanjih mafijskih skesancev širili Berlusconijevi ljudje, ki naj bi hoteli prikriti druge, nevamejšpe preiskave. Vio-lante je demantiral pisanje turinskega časnika, novinar, ki je podpisal članek, pa ga potrdil. Te besede pa so izzvale ostro in ogorčeno reakcijo Berlusconijevih zaveznikov, ki so celo zahtevali Violantejev odstop. Lepljenje zadnjih volilnih lepakov v Rimu (AR) POVRATEK MONTANELLIJA FININVEST / VPRAŠLJIVO RAVNANJE ZVEZDNIKOV Včeraj izšla prva številka novega dnevnika La Voce MILAN - Včeraj je izšla prva številka novega Mon-unellijevega dnevnika La Voce in ob 8.30 je bilo sen 445.000 izvodov že razprodanih, tako da je za-°žba Piemmei natiskala popoldne še dodatnih /0.000 izvodov samo za Milan in Rim. Vrnitev staroste italijanskih novinarjev Indra Montanellija na založniški trg, potem ko je pred dobrima dvema mesecema skupaj z najzvestejšimi sodelavci zapustil Ber-uisconijev II Giornale, je bila torej v znamenju uspe- Na prvi strani časopisa, ki bo izhajal vsak dan, razen ob ponedeljkih, in stane 1.500 lir, se je direktor Predstavil bralcem z uvodnikom pod pomenljivim naslovom »Kje smo ostali?«, sicer pa je bila tam velika fotografija s polobrazoma Berlusconija in Occhet-ta pod naslovom »Italija je razklana - vsi proti vsem«. Tu sta tudi voščilna prispevka Giuliana Prez-zolinija, to je sina Giuseppeja Prezzolonija, ki je Ustanovil in vodil zgodovinski list Voce, na katerega se sklicuje novi Montanellijev dnevnik, in Franka Sinatre, po svetu znanega z vzdevkom The Voice. Javno za Silvia RIM -»Gost sem, ker v grupi nimam več operativnih nalog. Kljub temu pa se še vedno počutim doma.« Tako je priznal včeraj popoldne milanski medijski magnat Silvio Berlusconi Emiliu Fedeju med volilnim programom »10 vprašanj«... Silvio Berlusconi je s tem stavkom, morda podzavestno, v precejšnji meri ponazoril vzdušje, ki vlada pri Fininvestu, pri katerem je še vedno glavni delničar, čeprav se je odpovedal predsedniški vlogi. Zato se marsikateri zvezdnik, ki nastopa na njegovih ekranih, noče izogniti javni opredelitvi zanj v brk vsem predpisom o volilni propagandi in volilnih oddajah. Med svojimi oddajami so se tako javno opredelili že komik in voditelj športnih oddaj Raimondo Vianello, »kralj« italijanskih televizijskih kvizov Mike Bongiorno, pevka Iva Zanicchi, včeraj pa še Patrizia Rossetti, ki vodi zabavni program Buona giornata. Prav v sklopu njene oddaje je bil že omenjeni Fedejev intervju z Belusconi-jem. Ob koncu se Rossettijeva kar ni mogla zadržati: »Nagonsko naj povem, da prvič slišim od politika jasno besedo. Gre za moje osebno mnenje, ampak zdi se mi, da bi se moralo veliko ljudi zamisliti ob tem intervjuju, saj gre za človeka, ki je bil napaden zahrbtno in obtožen celo sodelovanja z mafijo.« Ob ponavljujočih se javnih opredelitvah za Silvia Berlusconija je bil direktor mreže Canale 5 Giorgio Gori v zadregi. »Nedvomno gre za dejstva, ki jih ni mogoče spregledati, obenem pa gre predvsem za osebne opredelitve, Id ne spreminjajo naše politike pravičnosti in politične nevtralnosti,« je izjavil in dodal, da bo zadevo preveril podpredsednik Gianni Letta, ki pri Fininvestu jamči za korektnost poročanja o volitvah. Volitve: rezultati raziskave med kandidati iz Milana I ■ MILAN - Demokratična stranka levice, Ljudska stranka in Severna liga so pokazale svojo doslednost, Berlusconijeva Forza Italia pa se je izkazala kot nedosledna: tako dokazujejo rezultati študije po izjavah predsednika milanske Trgovinske zbornice Piera Bassettija. 14 nosOcev liste v milanskem okrožju je namreč prejelo vprašalno polo in nanjo so tudi odgovorili. Najslabše so se odrezali predstavniki Berlusconijeve stranke, ki so pokazali veliko nedoslednost. Bassetti je tudi kritiziral stališča Demokratične zveze, ki zaradi tega ne bi smela nastopati skupno na listi z DSL. Zaslišali načelnika odvetniškega urada FIAT MILAN - Javni tožilec Pier Camillo Davigo je včeraj zaslišal načelnika odvetniškega urada avtomobilske hiše FIAT Ezia Gandinija, ki se je sicer na zasliševanje prijavil prostovoljno. Ezia Gandinija so zaslišali v zvezi z nekaterimi izjavami Antonia Mosconija, bivšega podpredsednika Cogefar-Impresit. V zadevo je vpleten tudi poverjeni upravitelj turinske avtomobilske hiše Cesare Romi-ti. Skesanci sodelujejo v preiskavi FIRENCE - Več desetin skesancev se je izpovedalo v okviru preiskave florentinskega pravdništva glede atentata v Ul. Georgofili 27. maja lani, v katerem je umrlo pet oseb, 29 je bilo ranjenih, atentat pa je poleg tega povzročil veliko škodo v galeriji Uffizi. Za sodelovanje skesancev naj bi največ zaslug imel Salvatore Cancemi (tudi on je skesanec in v pripom). Preiskovalci so vsekakor v prejšnjih mesecih zaslišali več pomembnih predstavnikov mafijske organizacije Cosa nostra, od katerih so prejeli važne informacije. Streljali na hišo župana iz Capodriseja CASERTA - Predsinočnjim so proti vhodnim vratam hiše župana iz Capodriseja Antonyja Acconcie, ki je bil izvoljen na občinski listi (sestavlajjo jo bivši demokristjani, DSL, PSI in neodvisni), izstrelili osem strelov iz pištole velikega kalibra. V trenutku atentata je bila v hiši samo Zupanova žena. Zupan Acconcia - kot se je izvedelo - ni v zadnjem času prejel nobene grožnje, po mnenju preiskovalcev pa naj bi šlo za ustrahovalno akcijo, ker je nova občinska uprava ubrala novo pot glede upravljanja občine. Devet aretacij v Veroni VERONA - Finančna straža je včeraj aretirala devet oseb iz veronske pokrajine. Aretirala jih je na osnovi preiskav o stečaju finančne družbe “Progetto Holding spa“, ki je bila ustanovljena po zaprtju družbe “Ifiv spa“ iz Verone. Aretiranci so obtoženi lažnega stečaja. Preiskava se je zaključila 12. t.m., vodil pa jo je namestnik državnega pravdnika iz Milana Amaldo Rubichi. Vsi aretiranci so sodelovali pri vodenju številnih družb, ki jih je nadzorovala “Progetto Holding spa“. Pri vodenju slednje je namreč prišlo do primanjkljaja 19 milijard lir. Aretacije mafijcev v Kalabriji REGGIO CALA-BRIA - Na pobudo področnega proti-mafijskega tožilstva je policija aretirala včeraj na ob-močju Gioie Taura kakšnih 15 pripadnikov mafijske družine Piromalli-Mole, nadaljnjih 44 pripornih nalogov pa je izročila že zaprtim mafijcem. Vsi so osumljeni zločinskega združevanja. Med aretiranimi sta odvetnika Rosetta Cosentino in Vin-cenzo Minasi, ki naj bi pomagala organiziranemu kriminalu s prikrojevanjem raznih sodnih in administrativnih listin, in Salvatore Filippo-ne, ki naj bi 'ndrangheti pral zaslužke od raznovrstnih zločinskih dejavnosti. POLITIČNA SCENA Stvarnost »Cose nostre« in predvolilne polemike ■Hi Voujmir Tavčar Odnos med mafijo in politiko je v zadnjih dneh v ospredju predvolilne polemike. Spodbudile in pospešile so jo novice, ki so jih objavili nekateri italijanski časopisi, o pričevanju nekaterih mafijskih skesancev, po katerih naj bi bil v stiku z mafijo Marcello DelPUtri, tretji mož v Berlusconijevi Fininvest in kot pooblaščeni upravitelj družbe Publitalia, ki za Fininvest zbira ekonomsko propagando, dejanski finančni motor medijskega koncema. Kot vedno, ko novice proniknejo skozi zid dolžnostne preiskovalne molčečnosti, se zastavlja vprašanje, kdo je za tem, kdo je kršil preiskovalno tajnost, predvsem pa se postavlja problem verodostojnosti takih novic. Večkrat se je že zgodilo, da so novinarji -proti lastni volji - posredno zavajali javno mnenje, ker so objavili na videz verodostojne novice, računajoč, da je vir zanesljiv. To vprašanje se zastavlja tem bolj dramatično v teh dneh. Kdo je prispeval k pronicanju novic o domnevnih obtožbah mafijskih skesancev proti Marcelin DeirUtriju, ki je tudi eden od kandidatov Berlusconijeve skupine Forza Italia? V ponedeljek in torek je objavi domnev sledila vrsta demantijev. Demantirala so državna tožilstva, ki so zagoto- vila, da imen Marcella DelPUtrija in Silvia Berlusconija ni na seznamih preiskovanih oseb, demantiral je predsednik Fininvesta Fedele Confalonieri, zaskrbljen, ker te govorice škodijo ugledu in imidžu podjetja, demantiral je Silvio Berlusconi, ki je obenem grozil obrekovalcem in potožil, da gre za načrtno kampanjo proti njemu. Toda demantiji niso odgovorili na vprašanje, kdo je za »begom« novic. Predsednik parlamentarne protimafij-ske komisije Luciano Violante, bivši sodnik in eden od najvidnejših kandidatov DSL ter naprednega tabora, je z novinarjem La Stampe (pozneje je sicer poročanje časopisa demantiral) namigni) na možnost, da bi pronicanje novic lahko spodbudili Berlusconijevi ljudje, da bi z »neumnostmi« odvrnili pozornost od resnično nevarne preiskave o prekupčevanju z orožjem in mamili, ki naj bi ga vodilo državno tožilstvo iz Catanie. Včeraj je prišel tudi iz mesta pod Etno demanti: DelLUtrije-vega imena ni na seznamu preiskovanih oseb. Toda tožilec Nicola Marino ni hotel ne potrditi ne demantirati novice, da vodi preiskavo. Omejil se je le na ugotovitev, da bi tak »beg novic nedvomno oškodoval morebitno preiskavo«. Težko je oceniti v tem trenutku, kaj se skriva za polemiko in koliko je v novicah in demantijih, ki so jih časopisne agencije polne, resnice, koliko pa dezinformacije. Najbrž bo slika jasnejša, ko bodo volitve mimo. Ostaja pa resnica in stvarnost mafije in organiziranega kriminala. Zadnjo »fotografijo« te stvarnosti je »posnel« raziskovalni zavod Eurispes, ki je včeraj predstavil študijo o mafiji. »Cosa nostra« po oceni razsikovalcev nadzoruje od 350 do 400 tisoč glasov, kar naj bi bilo dovolj, da bi pogojevala okoli 10 odstotkov izvoljenih organov na raznih ravneh. Raziskovalci ocenjujejo, da je na Siciliji v »organiku« mafijskih tolp okoli 45 ljudi, ki so porazdeljeni med 130 mafijskih družin. V vsej državi pa naj bi imela približno sto tisoč profesionalnih pripadnikov in od 350 do 400 tisoč polprofesionalnih privržencev. Se bolj zaskrbljujoči so podatki o finančni moči mafije. »Cosa nostra« po podatkih Eurispesovih raziskovalcev obrača letno okoli 100 tisoč milijard lir s prekupčevanjem mamil, s tihotapstvom, z izsiljevanji in s poseganjem v javne dražbe. In vse kaže, da se skuša vključiti tudi v finančno brokerstvo. »Cosa nostra in ostale organizacije mafijskega kova,« je dejal predsednik Eurispesa Gian Maria Fara, »nadzorujejo dober del javnega življenja in tržišča na italijanskem Jugu, krepko pa so prisotne tudi v vsedržavnem merilu. Mafija ima tudi politično razsežnost, ker se je znala prilagoditi družbi storitev in je 'onesnažila’ del javne uprave in upravljanja teritorija. Razširitev teles, ki trošijo javna sredstva, je nakazala mafiji nove možnosti poseganja in uveljavitve.« O pogojevanju in vplivu mafije na politiko priča med drugim na desetine razpuščenih občinskih svetov v lanskem letu. Hudo bi bilo, ko bi ji uspelo v tolikšni meri pogojevati tudi drugo republiko. Zato bi bilo pričakovati od tistih, ki so za to pristojni, jasno besedo, da ne bi prah predvolilnih polemik samo še dodatno zameglil problema, ki je hudo realen in je dramatična stalnica italijanske politične scene, (vt) PO ODOBRITVI PRORAČUNA DEŽELNEGA ODBORA TRST / ZOPPAS O VOLITVAH 6 milijard lir za dejavnost slovenskih kulturnih ustanov Prvič sredstva za poučevanje slovenščine v javnih šolah Benečije Confindustria ima najboljši razvojni recept Reklama za center MILOŠ BUDIN O FINANČNEM ZAKONU Se korak naprej TRST - Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin (na sliki) je od zaCetka do konca spremljal proračunsko soočanje v deželnem svetu. V pristojnih komisijah in nato med plenarnim zasedanjem skupščine je predlagal in dosegel, da so podporo 6 milijard lir za slovensko manjšino vključili v deželni finančni zakon. Vprašali smo ga, zakaj se je deželna koalicija odločila za tak postopek, ki ho sedaj moCno pospešil izplačevanje prispevkov manjšinskim kulturnim ustanovam. Izbrali smo to pot zaradi ostrega kriznega stanja, v katerem so se znašle naše ustanove, ki, kot vsi vemo, nujno potrebujejo ta sredstva. V prvi vrsti seveda zaposleno osebje, ki ima pravico do rednih osebnih dohodkov. Ali nam na kratko opišete vsebino finančnega zakona? Državni zakon, po katerem dobiva manjšina ta sredstva, je bil odobren v parlamentu, za kar imajo zasluge predvsem vse komponente naše manjšine. Spremembe v primerjavi s tozadevnim deželnim zakonom, ki jih je pred kratkim uvedel deželni svet, zadevajo predvsem Benečijo. Ve- liko novost predstavlja dejstvo, da deželni finančni zakon nakazuje desetim beneškim občinam (Nadiške doline, Bardo, Tipana in Rezija) prispevke za finansiranje tečajev slovenščine tudi v državnih šolah. Žal bo zaradi tega prejela naša dvojezična šola v Benečiji enak prispevek kot v prejšnjih letih, Čeprav sem si sam prizadeval, da bi dobila veC. Dejstvo, da bodo beneške občine dobile denar za tečaje slovenščine v javnih šolah pa pomeni nedvomno veliko pridobitev in velik korak naprej na poti polnopravnega priznavanja Slovencev v videmski pokrajini. Kdo ima po vašem največ zaslug, da je do tega prišlo? Da je prišlo do tega gre v prvi vrsti zasluga prav našega dvojezičnemu centru v Spetru, ki je očitno postal tako konkurenCem državnim šolam, da so se tokrat odločili, da razbijejo to negativno tradicijo in da konCno začenjajo s poučevanjem slovenščine tudi v javnih šolah. Vlada predsednika Pietra Fontaninija (Severna figa) je pokazala veliko odprtost do Slovencev, Renzo Trava-nut (DSL) in njegovi odborniki sedaj dosledno in uspešno nadaljujejo po tej poti in konkretno izjavajajo sprejete obveze. Se strinjate s to oceno? Ta ocena je v pravilna. Res je, da je Fonta-ninijeva uprava naredila korak naprej v odnosu do Slovencev in res je tudi, da sta sedanja uprava in sedanja večina naredili še dodatni korak naprej na tej poti. Gre za majhne, a za zelo pomembne korake, saj politika vendarle napreduje tako, predvsem z majhnimi koraki, podobni tistim, za katere se je v petek odločil deželni svet. Prevelike spremembe se včasih ne obrestujejo, medtem ko so majhni koraki verjetno jamstvo za dejansko napredovanje. (S.T.) TRST- Deželni svet je imel v zvezi z letnim državnim prispevkom 6 milijard lir za slovensko manjšino na voljo dve poti: ali odobritev novega deželnega zakona, kar bi povzročilo precejšnje zamude pri razdelitvi teh sredstev, ali pa omenjeni sklad takoj vključiti v redni finančni zakon za te-koCe leto. Travanutova koalicija se je odločila za drugo varianto in razen nekaterih majhnih sprememb v celoti potrdila deželni zakon iz leta 1991. Sklad je izključno namenjen dejavnostim, sredstva pa bodo zaceli deliti takoj, ko bo Rim odobril deželno bilanco. Ce ne bo zapletov, se bo to zgodilo Cez približno mesec dni, morda pa še prej. Dežela je nekoliko po- višala prispevke Glasbeni matici in glasbeni šoli Emil Komel, SLORI-ju ter Dijaškim domovom. Dvojezični šolski center v Spetru pa bo ta sredstva lahko namenil tudi osnovni šoli, medtem ko je bil prej deležen pomoči le tamkajšnji vrtec. Veliko novost predstavlja prispevek 400 milijonov lir letno javnim oziroma občinskim šolam v desetih narodnostno mešanih občinah Beneške Slovenije za poučevanje in za širjenje slovenskega jezika. Deželni svet je iz tega izrednega sklada za Slovence izvzel stroške (150 milijonov lir) za kritje delovanja šolskih teles ter ta sklad spet vključil v redno breme deželne uprave. Tudi to je nedvomno prijetna novost. TV KP / KAM.VODIJO NASE STEZICE V nedeljo o problemih vzgoje in Dijaških domov Šoloobvezni otroci in tisti mladinci, ki se odločijo za nadaljevanje študija na srednjih šolah, velikokrat nimajo tiste zaslombe, ki bi zagotavljala uspešnost To izhaja iz neurejenih socialnih ali družinskih odnosov, iz premalo volje za uCenje, mnogi imajo pri tem tudi težave in rabijo strokovno pomoč. Vprašanje zase je tudi socializacija in sprejemanje družabnosti med samimi vrstniki. Ko je bilo podeželje pred leti »oddaljeno« od mestnih središč, so mnogi poiskali drugo začasno bivališče v dijaških domovih, v katerih je bilo kar precej gojencev in kjer je potekal organiziran Študij. Ob tem je bilo še obilo družabnosti pa tudi priložnosti za vključevanje v posamezne družbene sredine. Kako pa je danes z dijaškimi domovi? Kje so razlike v primerjavi s preteklostjo, kako se mladim oblikuje dan, s Cim se ob študiju še ukvarjajo, kaj jim te ustanove nudijo? O tem bo beseda v nedeljski oddaji slovenskega programa koprske Televizije »Kam vodijo naše stezice«. Marij Cuk je pred kamere povabil ravnatelja tržaškega dijaškega doma Srečka Kosovela, Edvina Švaba in vodjo pedagoškega programa Sonjo Babic ter ravnateljico goriškega dijaškega doma Simona Gregorčiča Kristino Knez in Lilijana Semolič, pomočnica ravnateljice. Oddaja »Kam vodijo naše stezice« se bo zaCela kot običajno ob 18. uri, ponavljala pa jo bo tudi slovenska Televizija na prvem programu prihodnji petek ob 15.50. VIDEM - »Spričo razmer, v katerih je delovala, je Ciampijeva vlada morda najboljša od vseh, kar smo jih imeli v zadnjih letih, kar nam priznavajo tudi tujci; seveda imamo še vedno opraviti z javnim dolgom in birokratsko neučinkovitostjo, vendar teh problemov ne bo mogla rešiti tehnična vlada, ampak je potrebna politična vlada, ki naj bo sposobna odločati ob široki zaslombi parlamenta in naroda.« Tako meni predsednik Zveze indu-strijcev za Furlanijo-Julij-sko krajino Gianfranco Zoppas o tem delikatnem družbenem, gospodarskem in političnem momentu v državi in deželi. Učinki razvrednotenja lire bodo kmalu splahneli in tržna tekmovalnost bo prišla do svojega avtentičnega izraza, dodaja Zoppas v tiskovnem sporočilu s pripombo, da je najsposobnejši del italijanskega industrijskega sistema, torej tudi deželni, na izzive dodobra pripravljen: treba bo preustroje-vati, investirati, poganjati proizvodnjo. To se odraža tudi v smernicah, ki jih je oblikovalo vsedržavno vodstvo Confindustrie v okviru predvolilne kampanje: pospešitev privatizacij, zadrževanje cene denarja, omejevanje cene dela in hkratno povečevanje zaposlenostne ravni, preosnova davčnega sistema, internacionalizacija gospodarskega aparata, uravnovešenje odnosov med podjetništvom in sindikati. Gre za program, s katerim v bistvu soglašajo vsa tri politična zavezništva, razen »levih radikalov« in »desnih nostal- gikov«, naglaša Zoppas in vprašuje: »Ali se vam zdi i to malo?« Sicer pa je deželni predsednik industrijcev ^ mnenja, da ima volilna , kampanja nizek profib progresistiCni in svobodnjaški pol poudarjata bipolarnost levica-desnica, a s tem nikogar ne prepričujeta, ker sta znotraj ra- j zklana, drugače pa v neposrednem konfliktu, saj so njune strategije nekompatibilne. Zoppas ugotavlja, da k sreCi ni mogoCe zdajšnjih razmer primerjati z onimi iz leta 1948 in s takratnimi aprilskimi volitvami, da pa na žalost zdaj tudi ni taksne moralne in politične angažiranosti, kakršna je bila tistega leta in bi lahko omogočila zares velik reformistični zasuk. Od novih zakonodajalcev bi bilo po njegovem najbolj pošteno zahtevati cisto navadno zakonodajno rutino po evropskem vzoru: davčna reforma, pri- i vatizacije, regionalisticna | decentralizacija, okleste-nje javnih izdatkov, preporod gospodarstva in povzdig zaposlenosti. Skratka, ukrenejo naj tisto, kar počenjajo cisto normalne vlade, kot so francoska, nemška, španska ali avstrijska... O izidu volitev kot takih Zoppas trdi, da bi bilo za Italijo najhuje, ko bi zmagal eden od dveh polov, Ceš da ne bi bil ne eden ne drug sposoben izvleci državo iz težav. Njegov recept? »Uravnovešen glas, ki naj omogoči zmago centra.« Sam sicer pravi, da ne ve, kako bo glasoval, da pa zaupa zunanjemu ministru Be-niaminu Andreatti. Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12, 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ČEDAD / SREČANJE Z ZVEZO SLOVENCEV Bratinovi pogledi na odnose ob meji ČEDAD - Kandidat progresistiCnega kartela za drugo senatno okrožje Darko Bratina je v zadnjih dneh bil večkrat na Cedajskem in v Nadiških dolinah. Konec prejšnjega tedna je bil gost Zveze Slovencev iz videmske pokrajine, ki je ob tej priložnosti povabila na sedež kulturnega društva Ivan Trinko vse predstavnike kulturnih, verskih in drugih organizacij. Tudi ob tej priložnosti je Darko Bratina podčrtal dejstvo, da drugo senatno okrožje zaobjema dobršen del teritorija, kjer prebivajo Slovenci. »Končno imajo Slovenci iz Cedajskega območja in Nadiških dolin priložnost, da volijo Človeka, ki dobro pozna njihove probleme in govori njihov jezik,« je podčrtal Bratina. Ugotovil je, da so prav območja vzdolž državne meje najbolj izpostavljena gospodarski in družbeni krizi. Razlog za takšno stanje pa je treba iskati v dosedanjem odnosu, ki so ga oblasti imele do Benečije. Na srečanju s Slovenci iz videmske pokrajine je kandidat naprednega kartela izpostavil svoje gledanje na odnose ob meji in možnosti, ki jih temu območju nudi dejstvo, da bo Slovenija postala Članica Evropske skupnosti. Darko Bratina (v soboto bo spregovoril na odprtju razstave romunskih in moldavskih ikon, ki jo v špetrski Beneški galeriji prireja Društvo beneških likovnikov) se je v ponedeljek zveCer v Cedajskem gledališču Ristori udeležil okrogle mize z vsemi kandidati drugega senatnega okrožja. Ob njem in novinarju Messag-gera Veneta Domenicu Pecileju so sodelovali še Ettore Romoli (Forza Italia), Ste-lio Nardini (Patto per ITtalia) in Sergio Cosma (Alleanza nazionale). Ob raznih temah so se dotaknili tudi vprašanja Slovencev na Videmskem. Ob nemogočih izjavah fašista Cosme je Bratina ugotovil, da je okoli tega vprašanja veliko demagogije in še posebno s strani desničarskih sil, ki na tem gradijo svoj volilni kapital. Med predvolilno kroniko velja omeniti tudi obisk, ki ga je zunanji minister sicer kandidat Ljudske stranke za propor-Cno listo Beniamino Andreatta opravil pri Zvezi Slovencev iz videmske pokrajine. Andreatta je, potem ko je poslušal izvajanja predsednika Viljema Cerna in drugih elanov zveze, podprl prizadevanja tukajšnjih Slovencev in poudaril, da se bo v te probleme poglobil, ne glede na izid nedeljskih volitev. Rudi Pavšič PISMO UREDNIŠTVU Zakaj zamuda z izdajo plošče Spoštovano uredništvo! Bral sem ogorčeno pismo prof. Borisa Pangerca zaradi zavlačevanja z izdajo plošCe Gallusovo zvoCno bogastvo. Dovolite mi, da izkoristim priložnost in o tej zadevi podam nekaj pojasnil. Projekt »Gallusovo zvočno bogastvo« ob 400-letnici Gallusove smrti je bil nekaj izjemnega. Združil je mlade pevce in dirigente celotne tržaške pokrajine. Koncert, ki so ga pevci večkrat ponovili na različnih krajih, je bil izjemen, neponovljiv kulturni dogodek. Zaradi nesebičnega sodelovanja tolikih idealistov je bilo takrat sklenjeno. naj bi v spomin na dogodek izdali CD ploščo, ki bi dokumentirala kakovostno glasbeno prireditev. Ker so bili pevci in pevovodje različnih zborov in ker so pri projektu navdušeno sodelovali brez razlike vsi tržaški pevci brez nazorskih ali drugih predsodkov, je bi-lo tudi sklenjeno, naj bi ploščo izdala v sozaložbi Založništvo tržaškega tiska in Mladika. Takoj je bil v sežanskem Kosovelovem centru opravljen posnetek. Pevci so v to delo vložili veliko prostih ur, saj so posnetek opravili profesionalno in se niso zadovoljili s prvim posnetkom. Posnetek je bil tudi zmontiran in pripravljen za izdajo. Vse skupaj se je žal zataknilo s težavami, v katere je zašlo Založni! tvo tržaškega tiska, ki bi moralo ploščo izdati. Mladika se je namreč obvezala, da krije stroške samo za posnetek in montažo. (Te obveznosti je tudi izpolnila in to že pred leti.) Če bi vedeli za težave ZTT, bi ploščo lahko izdali sami že od vsega zaCetka. Tako pa smo to obveznost prevzeli šele pred božičem, ko smo spoznali, da z izdajo plošCe ne bo nic. PlošCa je v pripravi in upamo, da jo bomo lahko predstavili kmalu po Veliki noCi. Tokrat zares. Nekoliko pozno, a ne po naši krivdi. Za Mladiko Marij Maver POBUDE SLOVENSKE CIVILNE DRUŽBE KRIZA / ZA GOSPODARSKI RAZMAH TRŽAŠKE POKRAJINE »Odločno na strani politike odprtosti« Danes srečanje v Gregorčičevi dvorani Drevi pobuda na sedežu SKD Škamperle Protokol o soglasju še vedno le beseda Danes na sporedu dva razčiščevalna sestanka Slovenska civilna družba se je množično angažirala za nedeljske Predčasne volitve, ki | dnajo tudi za slovensko ntanjšino, kot sestavni del italijanske družbe, izreden politični pomen. Zmaga odprtih in naprednih sil predstavlja jamstvo, da bo novoiz-v n) j eni parlament občutljiv in pozoren tudi do manjšinskih problemov rn da bomo Slovenci končno dobili pravice, ki nam pripadajo po republiški ustavi. V Gregorčičevi dvorani v Trstu bo danes ob 12.30 (po pogrebu Mirana Hrovatina) predvolilno srečanje, ki ga prireja Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Nanj so vabljeni zlasti predstavniki včlanjenih organiza-clj in tudi drugih manjšinskih stvarnosti, °d kandidatov pa bodo na pobudi SKGZ sodelovali Darko Bratina, Renato Kneipp in Margherita Hack. O vlogi in zadržanju Slovencev na nedeljskih volitvah bo tekla beseda tudi drevi ob 20.30 v dvorani SKD Škamperle (stadion 1. P19i) pri Sv. Ivanu. Srečanje prirejata do-niače kulturno društvo in ZSKD. Jutri pa bo podobno srečanje v Barkovljah. Kandidata naprednega zavezništva Hackova in Kneipp bosta danes ob 18. uri imela volilni shod na Goldonijevem trgu. Jutri ob isti uri bo vedno na Goldonijevem trgu zaključno volilno zborovanje Stranke komuni-I stione prenove. Poleg Kneippa in kandidata SKP za proporčno izvoli-tov zbornice Pegola bo spregovoril Luciano Pet-tinari, član vsedržavnega vodstva Komunistične prenove. Tržaški kandidati za poslansko zbornico in za parlament bodo sodelovali na nocojšnji volilni tribuni TV Koper-Capodistria (začetek ob 20. uri), ki jo bo vodil novinar Maurizio Bekar. Poziv članom in vsem tržaškim volilcem, naj v nedeljo strnjeno in množično glasujejo za Kneippa, Magrisa in Hackovo je včeraj prišel s strani sindikata stanovanjskih upravičencev SUNIA. V pozivu volilcem piše, da je edinole napredni tabor stvarno prisluhnil problemom in številnim nerešenim težavam, s katerimi se dnevno soočajo stanovanjski najemniki. Sen. Darko Bratina Današnji sestanek v Rimu, kjer bi morali predsednik deželne vlade Ren-zo Travanut, deželni odbornik za načrtovanje Paolo Ghersina, pokrajinska vodstva CGIL, CISL in UTL ter delegacija Pokrajinskega združenja industrijcev podpisati s šefom medministrskega odbora za zaposlovanje Gianfrancom Borghinijem programski protokol o gospodarskem preporodu Tržaškega, je odpadel. V Rimu pojasnjujejo to s procedumimi zaprekami, o katerih tukajšnji prizadeti krogi ne vedo ničesar točnejše-ga. Pač pa bosta danes v nadomestilo za to po eni strani srečanje med Trava-nutom in pristojnimi rimskimi dejavniki za opredelitev postopka, ki naj končno privede do podpi- sa protokola, po drugi strani pa snidenje med odgovornimi deželnimi oblastmi in predstavniki osrednjih treh sindikatov za razčiščenje še nerazjasnjenih vprašanj. Kakor piše v skupnem tiskovnem sporočilu, ki so ga izdali sinoči CGIL, CISL in UIL, pozivajo sindikati predsednika deželne uprave, naj seznani osrednjo izvršno oblast z žgočimi družbeno-gospodarskimi problemi v tržaški pokrajini in naj na ta način skuša omogočih čimprejšnji podpis protokola. Slednji predvideva vnovičen zagon in ovrednotenje gospodarske vloge Tržaškega v sklopu vsedržavne razvojne strategije za pospešitev vsestranskega sodelovanja z državami srednjega in vzhodnega dela Evrope oziroma Sredozemlja, v tem okviru pa okrepitev emporijalne vloge Trsta, diverzifikacijo tukajšnje proizvajalne osnove in razmah tržaškega znanstvenega oziroma raziskovalnega pola na mednarodni ravni. V ta namen pa je potrebno med drugim pospešiti uresničitev začetih ah programiranih del na področju infrastruktur, a vzporedno s tem sprostiti zakonodajne instrumente za preureditev in učvrstitev vloge, ki naj jo odigrajo na tem področju krajevne ustanove. Ne samo, ustanovi naj se tudi konferenca ustanov, ki so poklicane za razvoj tržaškega območja - Dežele, Pokrajine, Občine Trst, Sklada za Trst, Trgovinske zbornice, EAPT, EZIT in raziskovalnega centra na Krasu. Delavci aizenala hvaležni Okoli 50 delavcev Tržaškega arzenala sv. Marka, ki so v dopolnilni blagajni, se je želelo včeraj zahvaliti 4.1.000 podpisnikom peticije za rešitev ladjedelnice tako, da so vzeli v roke vrtnarske škarje in zaceli lepo čistiti bošket pri Sv. Ivanu, kjer bodo še danes odstranjevali plevel in odpadke. Lep odziv na solidarnost občanov! Štirje kandidati podpisali listino mirovnih organizacij Kandidati naprednega zavezništva Margherita Hack, Renato Kneipp in Darko Bratina ter kandidat "Pakta za Italijo" Silvano Magnelli so se obvezali, da se bodo v primeru izvolitve prizadevali za konkretne akcije v korist beguncev iz nekdanje SFRJ. Omenjeni kandidati so včeraj podpisali listino o teh vprašanjih, ki so jo izdelale organizacije ARCI Ragazzi, Združenje za mir, zveza ”Dai mote al-la pace“, združenje Cari-tas (oddelek za begunce) ter tržaška Evangelijska skupnost. Trije kandidati naprednega zavezništva in Magnelli soglašajo, da mora Italija posodobiti zakonodajo o sprejemanju beguncev in pri-siljencev ter o bivanju tujcev. Večjo odprtost in elastičnost zahtevajo predvsem pri sprejemanju beguncev iz razpadle Jugoslavije. V tem okvim naj bi posebno v Trstu javne uprave poskrbele za posebne zbirne centre, ki jih danes ni. V to smer si prizadeva tudi občinska uprava župana Illvja. Mirovne organizacije in združenja prostovolj- cev so to prevolilno pobudo predstavile na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu ACLI, ki sta jo v imenu podpisnikov vodila Gianfranco Schiavone in Walter Citti. Poziv kandidatom za parlament je naslovila tudi zbornica, ki združuje kulturne organizacije (med njimi tudi ZSKD) in zveze prostovoljcev. Zbornica poziva kandidate, naj se v primem izvolitve angažirajo za sožitje, za pravice manjšin, za zaščito okolja in za konkretne pobude v korist nezaposlenih. Monteshell: namesto plina strateški industrijski obrat? Nobeden od 70 delavcev nekdanje naftne čistilnice Aquila pri Zavljah ne bo ostal na cesti. Zagotovilo prihaja tako iz vodstva družbe Monteshell, ki bi rada uredila na območju bivše rafinerije podzemno skladišče utekočinjenega plina, a ji to preprečuje niz negativnih mnenj, kakor iz deželne uprave. Direkcija Mon-teshella je izjavila, da pošilja delavce v režim mobilnosti ne glede na dokončno mnenje pristojnih rimskih oblasti o izvedljivosti plinskega skladišča, deželna od- bornika za industrijo Lo-dovico Sonego in za načrtovanje Paolo Ghersina pa vidita ravno v tem stališču, ki jima ga je posredoval inž. Me-laccini, ugodno znamenje. Deželna vlada in Monteshell sta namreč prišla do skupnega zaključka, da bo treba nekaj vendarle ukreniti v kakršni koli obliki, vsekakor pa kot prispevek h gospodarskemu razmahu tržaške pokrajine na industrijskem področju. Odbornika Sonego in Ghersina sta poudarila, da bo njuna uprava od- ločno posredovala pri ministrstvu za delo z namenom, da doseže podaljšanje izredne dopolnilne blagajne še do letošnjega decembra, medtem pa naj bi sporazumno z omenjeno družbo zasnovali temeljit načrt o zagonu nove, strateške industrijske dejavnosti na območju enega milijona kvadratnih metrov. Kakor rečeno, naj bi ta načrt spadal v okvir razvojnih programov na Tržaškem, obenem pa vključeval uslužbence nekdanje rafinerije, ki so delali zadnji čas za podjetje Savitri. JTreCANJE SKGZ - DSL ^ Potrjena podpora Bratini in Kneippu Ocena delovanja nove deželne uprave v zvezi z nerešenimi problemi manjšine Parlamentarne volitve so bile osrednja točka razgovora med predstavniki SKGZ ter slovenske komponente DSL. Na srečanju je bila izrečena skupna ugotovitev, da novi volilni večinski sistem še povzroča med volilci precejšnjo zmedo in nejasnosti, zato je bistvenega pomena, da so slovenski Volilci dobro obveščeni o možnostih, ki jih imajo na volitvah. Glede kandidatov Renata Kneippa in Darka Bratine med Slovenci ne bi smelo biti dvomov, vprašanje pa se za naše ljudi zastavlja v okrožjih, kjer slovenska kandidata nista prisotna. SKGZ in DSL menita, da ni objektivno nikakršne druge altemahve kot glas za Claudia Magrisa za senat in Margherito Hack za poslansko zbor- nico na listi progresi-stov. Srečanje je bilo tudi priložnost za pogovor o delu deželne uprave, pri čemer je tudi za našo skupnost izrednega pomena odobritev proračuna, ki pomeni možnost čimprejšnje ter racionalnejše uporabe sredstev, ki so namenjena dejavnostim slovenskih organizacij ter ustanov. SKGZ in DSL sta na sestanku tudi izrazili upanje, da bo izid parlamentarnih vohtev pozi-hvno vplival tudi na sedanjo usmeritev deželne uprave, ki je že dala nekaj konkretnih znakov, da se namerava soočati s problemi Slovencev v Italiji bistveno drugače kot v preteklosti, iz katere izhaja dolg seznam neuresničenih obljub. VOLITVE_____ Brezplačni prevoz na volišča Tržaška zadruga Due-milauno bo organizirala ob skorajšnjih parlamentarnih volitvah 27. in 28. marca brezplačno službo za prevoz na volišča ne-pokretnih volivcev. Službo, ki predvideva tudi pomoč na samem volišču, bo opravljalo osebje zadruge, ki že dolgo deluje na področju vzgojnih in skrbstvenih storitev. Kot rečeno, bo služba brezplačna, zainteresirani pa se lahko obrnejo na sedež zadruge, tel. 370117, od 9.30 do 11.30 in od 15.30 do 17. ure. Zaradi omejenosti sredstev in članov pa bo služba brezplačnega prevoza volivcev delovala v nedeljo, 27. marca, od 8. do 22. ure, v ponedeljek pa samo od 19. do 21. ure, na razpolago pa bo na vsem ozemlju tržaške pokrajine. SODIŠČE / MAMILA Težke kazni za tri prekupčevalce Aretirali so jih februarja v Devinu Sodišče (predsednik Mario Trampuš) je trem hrvaškim prekupčevalcem z mamili naložilo še višjo kazen, kot je zahteval javni tožilec Filippo Gulotta: Juraj Martinič, Ivan Zovco ter Duško Trajkovski bodo v zaporu ostali osem let in šest mesecev, poleg tega morajo plačati še po 40 milijonov lir globe (Gulotta je za vsakega zahteval po 6 let ječe in 40 milijonov lir globe). V afero je vpletena še četrta oseba, Krežič Hrvote, vendar kaže, da sodeluje s preiskovalci in tako mu včeraj niso sodili. Z njim se bo ukvarjal sodnik za predhodne preiskave D’Ama-to. Na včerajšnji obravnavi je Trajkovski govoril o nekem skrivnostnem Hrvatu iz Melbourneja, ki naj bi dejansko priskrbel mamilo. Četverico so aretirali prejšnji mesec. Neki agent finančne straže, ki se je izdajal za kupca, se je vrinil v mednarodni krog razpečevalcev. Za prvi kontakt je bil izbran motel Agip v Devinu, in sicer 17. februarja popoldne. Tistega dne je z letalom iz Frankfurta dopotoval Hrvote, ponj na ronško letališče sta odšla Zovco in Martinič. Na srečanju v motelu je lažni kupec -agent finančne straže -trojici dokazal, da je zanesljiv partner in da mu denarja ne manjka: pokazal ji je okrog milijardo lir. Prekupčevalci pa so bili previdni, mamila niso imeli s sabo, v nekem hotelu ga je hranil četrti pajdaš, Trajkovski. Tedaj so četverici nataknili lisice. Finančniki so zasegli skoraj kilogram mamila (čistega heroina je bila za 400 gr). NOVICE Odložen jutrišnji koncert GM ' Glasbena matica sporoča, da bo odpadel abonmajski koncert, ki je bil napovedan za jutri, 24. marca (A. Rojc - klavir). Koncert bo predvidoma 28. aprila. Prihodnji koncert GM bo tako 14. aprila z nastopom Godalnega kvarteta GM in pianista M. Devetaka. Teniška igrišča v Trnovci: odložili razpravo Tržaško prizivno sodišče je odložilo razpravo na procesu, na katerem teče beseda o teniških igriščih v Trnovci. Prvostopenjsko sodišče je Stanislava Švaro obsodilo na 48 milijonov lir globe, 3 mesece aresta ter na vzpostavitev prejšnjega stanja. Bivšega župana Bojana Brezigarja je povsem oprostilo, vendar je javni tožilec vložil priziv, medtem ko sta priziv glede Švare vložila njegova odvetnika. Včerajšnjo razpravo so odložili tudi zato, ker priziva javnega tožilca niso dostavili tudi v slovenskem prevodu. Izvedenec bo pregledal del Cividinovega knjigovodstva Namestnik državnega pravdnika Antoio De Nico-lo je zahteval in dosegel, da izvedenec pregleda dve disketi, ki so ju zaplenili v Milanu, v uradu Cividinovega komercialista Ferrarinija. Na disketah naj bi bilo del knjigovodstva znanega tržaškega gradbenika, ki ima precej težav s pravico, saj je med drugim vpleten v preiskavo o čistilni napravi v Zavljah. Za izvedenca je bil imenovan Dario Miani, kateremu se bo pridružil Giorgio Nadalut, ki ga je izbrala Cividinova obramba. V VELJAVO SO STOPILE NOVE OMEJITVE ZA AVTOMOBILSKI PROMET V MESTNEM SREDIŠČU Po nekaterih ulicah tudi veliko zmede in zastojev Kritike in odobravanje - Veliko breme za mestne redarje Mestni redarji so včeraj imeli polne roke dela, prihajalo je tudi do zastojev, nekateri avtomobilisti so godrnjali in se hudovali, drugi so izražali svoje odobravanje. Bilo je paC kot ob vsaki novosti, vseh ni mogoče zadovoljiti. V veljavo so namreč stopile nove omejitve za avtomobilski promet, ki jih je sprejela tržaška občinska uprava z namenom, da zmanjša onesnaženost zraka. Dejansko gre za izpopolnitev že obstoječih predpisov, najveCja novost pa je v tem, da bodo veljali vse leto. Se največ kaosa pa po mnenju nekaterih predstavljajo izjeme pri vstopu in izstopu na za- prto območje: teh izjem (in torej ustreznih dovoljenj) naj bi bilo preveč. Poleg tega so bili ljudje neinformirani, zaprto območje je večje kot doslej, a kontrola strožja. Vse to je seveda povzročalo zastoje, vendar je pričakovati, da se bo položaj sčasoma le normaliziral. Za mestne redarje, katerih organik je itak nezadosten, novosti vsekakor predstavljajo veliko breme: štirideset jih je bilo zaposlenih v jutranjih urah in prav toliko v popoldanskih, kar pomeni, da jih za vse ostale zadolžitve (prometne nezgode, sužba za odstranjevanje vozil, sodišče, razni uradi, pregledi trgovin, itd.) ostalo na razpolago okrog štirideset. Omejitve veljajo vsak torek, sredo. Četrtek in petek od 9. do 11.30 ter od 16. do 20. ure, in sicer tudi za avtomobiliste iz drugih pokrajin. Poleg glavnine Terezijanske Četrti obsegajo še Sv. Just, del Sv. Vida in del Jože-finske Četrti (na tem območju je promet dovoljen po ulicah Diaz, Tea-tro Romano, S. Spiridio-ne, Carducci in Imbriani ter po delu Korza Italia, kot je tudi dovoljen dostop do nekaterih parkirišč v ulicah Cassa di Ri-sparmio in S. Nicolb ter Trgu Verdi in seveda do garaž, ki jih posamezniki imajo na zaprtem ob- ♦ ti Včerajšnja prometna zmeda na nabrežjih (foto Križmančič/KROMA) mocju). Omejitev so oproščena vsa katalizira-na vozila kot tudi posebna službena vozila in vozila handikapirancev ter tista, v katerih se prevažajo vsaj tri osebe. Se vedno pa velja pravilo, da bodo središče zaprli vsakokrat, ko bo stopnja onesnaženost previsoka, torej lahko tudi v dneh, ko to ni predvideno. Kot vidimo, je režim dokaj zapleten in njegovo izvajanje zahteva dokajšnje število mestnih redarjev, o čemer govori občinsld svetovalec zelenih Alberto Russignan, sicer izvoljen na listi Zavezništva za Trst, ki v svojem svetovalskem vprašanju med drugim tudi naglaša, da ureditev novih parkirišč na Trgu Venezia, na Ponterošu in Trgu Unita gotovo ne bo stimulirala uporabe javnih sredstev. Glasnica zelenih Elettra Rinaldi pa med drugim sprašuje, kaj občinska uprava namerava ukreniti glede zainteresiranih stanovalcev, da bi lahko vsaj parkirali v bližini zaprtih območij. S svoje strani je občinska uprava sklenila, da bo z vso strogostjo uveljavljala predpise cestnega zakonika glede parkiranja in ustavljanja na ulicah, ki seCejo ali obkrožajo za promet zaprto področje, posebno še na ulicah Valdirivo, S. Spi-ridione, Filzi in Milano, poleg seveda prometnice blizu Ul. Milano. Poleg tega opozarja imetnike dovoljenj za dostop na omenjena območja, da jih postavijo na vidno mesto na vetrobranu. Ukrepi, ki so včeraj stopili v veljavo, pa predstavljajo le prvo od treh faz, v katerih naj bi uredili tržaški avtomobilski promet. Druga faza, na katero naj bi se pripravili do jeseni, se bo nanašala na ureditev enosmernih ulic, semaforov, prednostnih pasov, itd., zadnja faza pa na urejevanje parkirišč okrog zaprtnega mestnega jedra. Nabrežina / po glasnem protestu občinskega osebja NOVI ČASI / JUS NE POZNA MEJA Ali bo afera s tajnico sedaj ramala v Rim? Preiskovalna komisija o naravnem parku Timave Denacionalizacija v Sloveniji in tižaški jusarski upravičenci Bazovci protestirajo zaradi prodaje »njihovih« zemljišč Afera devinsko-n bre2inske tajnice, ki : nekaj Časa zelo buri duh Ve na domačem župan: j'11' bo skoraj gotovo rom v Rim na notranje mir strstvo. Na neurejene o ttose med tajnico, obči sko upravo in osebjem PredsinoCnjim, kot znan 8[asno opozorib uslužbe z javnim protestom mi Usedanjem obcinskej fveta. Občinski uradni ln delavci so namn Mnenja, da je stanje nec nržrro in da morajo pristi na telesa (beri prefektur cnnprej ukrepati. Odbor župana Giorg Uepangherja ni uradno k ^entiral ponedeljkove; ostrega protesta osebj ^Ce v upravi pa ne sk Va hudih težav v odnos llled tajnico, upravitelji raznimi občinskimi urai Uprava, ki noče, da bi ta afera dobila politični peCat, ki ga vsekakor nima, je po svojih poteh že posegla na prefekturi. Iz palaCe na Trgu Unita pa.so doslej prišla le nespodbudna sta-lišCa, v smislu, da ni nobenih pravih razlogov za zamenjavo sedanje občinske' tajnice. Zadeva bo zato sedaj skoraj gotovo po nedeljskih volitvah romala na notranje ministrstvo, ki bo moralo na nek način razrešiti težave in preprečiti nevarnost upravne paralize v Nabrežini. Na svoji ponedeljkovi seji je občinski svet soglasno odobril novi statut Konzorcialnega prevoznega podjetja ACT ter tudi konvencijo med Občino in to ustanovo. Svetovalci so tudi izvolili neke vrste občinsko preiskovalno ko- misijo (v njej so zastopane vse stranke), ki ima nalogo, da razčisti ozadje in tudi morebitne odgovornosti v zvezi s projektom naravnega parka ob izlivu Timave. Deželna uprava je svojCas namenila Občini Devin-Nabrežina nekaj manj kot tristo milijonov lir prispevka za izvedbo dela tega projekta, ki pa je potem ostal le na papirju. Zaradi tega je Dežela zahtevala, naj ji uprava vrne ta neizkoriščena sredstva, kar povzroča Depangherju in sodelavcem nemalo težav, saj je vsem znana finančna kriza, ki jo preživlja Občina Devin-Nabrežina. Ta denar bo vsekakor treba nujno vrniti deželni upravi, svetovalska komisija pa bo skušala ugotoviti, kdo je za vse to odgovoren. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Depangher Državni zbor Republike Slovenije je 25. januarja letos sprejel zakon št. 13 o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Gre za enega izmed ukrepov v okviru denacionalizacijskih postopkov, s katerim bi morale ti. agrarne skupnosti, se pravi srenje, soseske, vasi ali podobci-ne, znova pridobiti lastninske ali užitninske (ju-sarske) pravice, ki so jim bile ukinjene po letu 1945 v okviru socialistične preobrazbe slovenske oziroma jugoslovanske družbene stvarnosti. Zakon posredno zadeva tudi nekatere zamejce, saj so nekatere vasi na Tržaškem nekoC imele ju-sarske pravice na zemljiščih, ki se zdaj nahajajo Predsedniki rajonskih svetov pisali županu o občinskem statutu Predsedniki vseh sedmih rajonskih sonetov v tržaški občini (Bisin, Moro, Fabiani, Torioni, Galetto, Suhi in Baldas) so s°glasno odobrih pismo županu Riccardu s katerim ^a opozarjajo, da ne bodo ^ogli pravočasno izreci svojega mnenja o občinskem statutu. V tiskovnem sporočita, ki ga je v imenu sedmih sosvetov podpisal Baldas, piše, da so prejeli besedilo statuta šele v ponedeljek, 21. marca, in da je župan zahteval, naj izrečejo mnenje o njem najpozneje do 28. marca, torej v bistvu še ta teden, medtem ko pravilnik o delovanju rajonskih sosvetov doloCa, da unajo časa za to 20 dni oziroma v resnično nujnih primerih 10 dni, kar je še vedno vec od roka, ki jim ga je postavil župan. Predsedniki sosvetov bodo nemudoma seznanili s problemom načelnike skupin ta se z njimi domenili za datum sestanka, na katerem bodo preučili občinski statut. DELEGACIJA SSK PRI MILJSKEM ZUPANU MILU Ovrednotiti slovensko prisotnost Vprašanje občinskega statuta - Prostorska stiska krajevnega društva V teh dneh se je mudila na obisku pri miljskem županu Sergiu Milu delegacija SSk, ki so jo sestavljali občinski svetovalec Marko Savron, sekcijski tajnik Danilo Savron in strankin pokrajinski tajnik Martin Brecelj. Udeleženci sestanka so pregledali najpomembnejše probleme, s katerimi se ta Cas sooCa miljska občinska uprava. Govor je bil o raznih občinskih službah, o metani-zaciji ter o drugih javnih delih, o potrebi po reviziji občinskega regulacijskega načrta itd. Zupan Milo je soglašal s predlogom SSk, da bi deželna uprava Cim prej priredila že večkrat načrtovano konferenco o tržaškem teritoriju, na kateri bi posamezne občinske uprave ter tržaška pokrajinska in deželna uprava skupno uskladile svoje strateške usmeritve na urbanističnem področju, in to tudi spričo dejstva, da se prav vse ta Cas spopadajo s potrebo po reviziji svojih regulacijskih oziroma teritorialnih načrtov. Na srečanju je bila posebna pozornost namenjena problemom slovenske narodnostne skupnosti in sploh sožitja v miljski občini. Govor je bil o pomanjkljivostih Paladinovega zakonskega osnutka za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Poudarje- na je bila potreba, da bi slovenska prisotnost ustrezneje prišla do javnega izraza v miljski občini, začenši z občinskim statutom, omenjena pa je bila tudi prostorska stiska, s katero se že dalj Časa spopada Društvo Slovencev miljske občine. Glede zadnjega vprašanja je bilo dogovorjeno, da bi ga po možnosti poglobili na srečanju z vodstvom samega društva. Zupan Milo je vsekakor pokazal odprtost za reševanje naštetih problemov, kar bi brez dvoma pomembno pripomoglo k premagovanju trenutka utrujenosti, ki ga ta Cas preživlja slovenski živelj zlasti v miljski občini. znotraj meja Republike Slovenije. Te vasi so Trebče, Gropada, Bazovica, Prebeneg, Boljunec, Grocana in Draga. Njihovi jusarski odbori so v zadnjih Časih prek skupne koordinacije že večkrat posegli pri slovenskih oblasteh, da bi jih denacionalizacijski postopki ne spregledali in obšli. Posebno aktivno se je v tem smislu izkazala Bazovica, kateri zgodovinsko pripadajo obsežna zemljišča na drugi strani meje vse skoraj do Lokev. V resnici so bazovskim jusarskim upravičencem priznavali lastninske pravice tudi jugoslovanske oblasti, saj je na osnovi Londonskega memoranduma 75 izmed njih prejelo posebna dvolast-niška dovoljenja. V zadnjih Časih pa se je med drugim zgodilo, da so se v času moratorija na del teh zemljišč vknjižili nekateri zasebniki oziroma podjetja. Proti temu je na lastno pest v imenu bazovskih jusarskih upravičenčev vložil rekurze na slovenske upravne in sodne oblasti Ivan Križ-manCiC. O tem je bil govor tudi na nedavnem sestanku bazovskih jusarskih upravičenčev, na katerem so tudi obnovili svoj odbor (ne gre ga zamenjavati s tistim, ki je bil izvoljen na splošnih volitvah in ki ne predstavlja samo zgodovinskih jusarskih upravičenčev, temveč vse volilne upravičence katastrske občine Bazovica). V novem odboru so: Ivan Grgič, Emil Marc, Egon KrižmanCiC, Ivan Križ-mancic in Aleksander Žagar. ŽsTTTlDIJA RUPEL IN STANKO FLEGO NA PONEDELJKOVEM VEČERU V PRIREDBI SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA Prazgodovinska gradišča v tržaški pokrajini Predstavitev knjige, ki je izšla v slovenščini in italijanščini in vzbudila veliko zanimanje Srečanje s pisateljico Dušico Kunaver Večer v Društvu sionskih izobražencev je ponedeljek posvečen ^heoloski knjigi z naslo-v°in »Prazgodovinska 8radisca tržaške pokraji-II®«, ki je izšla konec lan-s^e8a tata v Trstu. Z diapozitivi sta avtorja, Lidija ‘tapel in Stanko Flego (na - foto KrižmanCiC/ ^OMA), pokazala obi-skovalcem v Peterlinovi ovorani nekaj najbolj zna-nih gradišč pri nas, kot so aa primer Gradec pri livnem, sv. Lenart nad ^atorco, Gradec pri Re-PtaCu, Tabor itd. Knjiga Lidije Rupel in tanka Flega je izšla v slo-yenscini in italijanščini in v nekaj mesecih, odkar Se j6 pojavila na tržišCu že ^etela na zelo veliko za-^flianje. Mnogo izvodov Le odo prodanih tudi v taveniji. Kot sta poveda-a avtorja na večeru v DSI, sta za raziskovalno delo Potrebovala štiri leta. Sprta sta hotela napisati knji-8° o arheoloških naj- diščih na Krasu, vendar se je kmalu izkazalo, da je tematika preobširna, zato sta se omejila na gradišča od bronaste do železne dobe. To je od leta 1.500 pr. Kr. do prihoda Rimljanov. Nekatere od teh utrjenih naselbin so »ži- vele« skoraj poldrugo tisočletje, druge pa so trajale le nekaj stoletij. Vzroki za to danes niso znani. Gosta v DSI sta nato povedala še nekaj podatkov o zgodovinarju Pietru Kandlerju, ki je zaCel sredi prejšnjega sto- letja prvi pri nas raziskovati gradiča, ter o Carlu Marchesettiju, avtorju slavne monografije »I ca-stellieri di Trieste e della regione Giulia« (1903). Knjiga Ruplove in Flega je izšla natanko 90 let kasneje, (hj) Slavistično društvo v Trstu prireja v danes ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje prof. Dušice Kunaver z naslovom Solniku na pot... Prof. Dušica Kunaver je avtorica zanimivih in nadvse koristnih knjig tako za tiste, ki so vzgojitelji in poučujejo v razredu, in tudi tistim ki so vzgojitelji svojih otrok doma, torej staršem, ima kaj povedati. Predavateljica je profesorica angleškega jezika in ruščine z bogatimi uCnimi izkušnjami, ki jih je v svojih knjigah želela posredovati tudi drugim. Dolgoletno šolsko delo ji je prineslo mnogo spoznanja, da je lahko pouk prijeten in pester, Ce ga kot šolnik znaš pravilno in z veliko občutljivostjo načrtovati. Učencem z učnimi težavami je pomagala s priročnikom Učim se ucih, ki koristi tudi staršem pri njihovi vzgoji in domaCi pomoči. V knjigi Mlademu učitelju na pot je šolnikom razkrila svoje dragocene pedagoške izkušnje, ki jih je doživljala. Zgodbe Petra Hlapca in Erazma Predjamskega v angleščini utegnejo pritegniti marsikoga in ga spodbuditi k učenju angleščine. Prof. Dušica Kunaver je tudi zbiralka ljudskega blaga. Povezana je s Krasom in Kraševci, zbira šege in navade, običaje in izročila, da se ne bi mlajšim generacijam izgubile. Mladi morajo vedeti za svoje korenine, brez njih ne bi vedeli od kod smo in kdo smo. Kar so pele naše babice in none, kar pripovedovali dedki in nonoti, vse je neizmerno dragoceno za naš obstoj in narodno zavest. Zbrala je izjemno ve-, liko ljudskega blaga od zgodb do reCenic in pesmi v knjigi slovenske pesmi, šege in panjske konCnice, Pisanica rdeča (kako pobarvati velikonočne pirhe, njihov izvor in nastanek), Pod lipo domaCo in druge. O.L t Nenadoma je odšla naša draga mama in nona Oliva Žerjul vd. Bandi Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sinova Walter in Dario, hčerki Slava in Branka, zeta Zorko in Vittorio, snaha Franca, vnuki in ostalo sorodstvo Prebeneg, Dolina, Boljunec, Trst, 23.3.1994 Ciao nona vnuki Martina, Marco, Ilaria in Mitja (Pogrebno podjetje Zimolo) Oh izgubi drage mame Olive izreka iskreno sožalje sinu Walterju in ostalim svojcem KD J. Rapotec Ob smrti drage mame Olive izreka sinu Wal-terju in svojcem iskreno sožalje Prostovoljno gasilsko društvo Breg Ob izgubi drage mame izrekata občuteno sožalje sinu VValterju Franco in Renata Pečar Ravnatelj, uCno in neuC-no osebje srednje šole S. Gregorič v Dolini izrekajo g.e Slavi Bandi - Giorgi iskreno sožalje ob izgubi drage mame Ob težki izgubi dragega Mirana izrekata iskreno sožalje svojcem in sodelavcem Radko in Magda Dragi Miran, mnogo predaleč si se tokrat napotil. Zelo te bomo pogrešali Dunja z družino Globoko prizadeti zaradi smrti Mirana sočustvujemo s Patricijo in lanom osebje bazoviške šole Alenka, Zmaga, Darja, Daniela, Maria Grazia, Ca-terina, Carla, Marisa, Gi-gliola ter Luciano z Mariso, Serena in Silvana Globoko ganjeni izrekamo iskreno sožalje Patriciji in lanu družina Pretnar ter Luka in Danjel Poklon spominu partizanskega komandirja Ljubomira Sancina €WšrvW SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA prireja srečanje s kandidati na parlamentarnih volitvah. Prisotni bodo: Renato KNEIPP Darko BRATINA Margherita HACK Srečanje bo danes, 23. marca 1994, ob 12.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. Se zlasti so vabljeni predstavniki organizacij in ustanov, ki so včlanjene v SKGZ. naročnik: Klavdij Palčič INSTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO in FILOZOFSKA FAKULTETA TRŽAŠKE UNIVERZE prirejata proslavo, posvečeno SREČKU KOSOVELU ob 90. obletnici rojstva. Prireditev bo danes, 23. t. m., ob 17.uri v zbornični dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazzaretto vecchio 8 Vabljeni! Pretekli petek je bila v Jelsanah kratka, a občutena slovesnost. Delegacija sekcije VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg je položila cvetje k spomeniku, ki opominja na junaško smrt partizanskega komandirja Ljubomira Sancina - Stojana in njegovih osmih padlih tovarišev, ki so po uspešni bitki z Nemci nazadnje padli v izdajalsko zase- do. V delegaciji so bili tudi Stojanova sestra Dorka Sancin - Jasna ter Ernest Foraus in Josip Sancin, Ljubomirova soborca, ki pa sta se uspela prebiti iz obroča in sta še danes, po petih desetletjih, živi priči usodnega dogodka. Po poklonu žrtvam, ki ga je s kratkim nagovorom podčrtal Drago Sla- vec, je dolinske partizane gostoljubno počastila ravnateljica osnovne šole Ivan Brozina-Slovan v Jelšanah. Časi se spreminjajo, vrednote narodnoosvobodilne borbe pa ostajajo trajne, kot je v nas trajna želja po miru, za katerega so darovali svoja mlada življenja Stojan in njegovi soborci 18. marca 1944. (ris) VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 23. marca 1994 VIKTORIJ Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 12.18 - Luna vzide ob 13.48 in zatone ob 3.23. Jutri, ČETRTEK, 24. marca 1994 DINO VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,7 stopinje, zračni tlak 1022,5 mb, veter severozahodnik 5 km na uro, vlaga 80-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorena Arboritanza, Mauro DalLArgine, Pietro Monta-nino in Cristina Perini. UMRLI SO: 83-letni Mario Reatti, 53-letna Gio-vanna Luigia lole De-grassi, 96-letna Filomena Matera, 80-letna Carla Kertu Fonzari, 47-letni Pierantonio Da Ros, 91-letna Valeria Krevatin, 98-letna Ella Greenham, 59-letni Giorgio Morandini, 55-letni Luciano Monis, 52-letni Franco Benvenu-to, 81-letna Giuseppa Sganga, 87-letni Vence-slao Plitek in 65-letni Ferdinande Ligugnana. □____ LEKARNE Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. marca 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - Ul. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Rojan -Ul. Stock 9, Borzni trg 12. OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 2*13718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 21.00 »Schindler’s list«, r. Števen Spielberg. EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubt- NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRS1U vabi na predstavitev knjige BORISA PAHORJA SREČKO KOSOVEL Knjigo bo predstavila IVANKA HERGOLD. Srečali se bomo v knjižnici, UL sv. Frančiška 20, v petek, 25. marca, ob 18. uri. Slavistično društvo Trst vabi na pedagoško predavanje prof. Dušice Kunaver SOLNIKU NA POT danes, 23. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu PUBLIEST Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) fire - Mammo per sem-pre«, i. Robin Williams, Sally Field. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.15 »Quel che resta del gior-no«, r. James Ivory, i. Anthony Hopkins, Emma Thompson. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »II rapporto Pelican«, r. Alan J. Pacula, i. Julia Roberts, Denzel Washington. NAZIONALE 2-16.45, 18.50, 20.20, 22.15 »II si-lenzio dei prosciutti«, r.-i. Ezio Greggio, i. Dom De-luise, Mel Brooks, Bill Žane, Joanna Pacula. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00»Nel nome del padre«, i. Daniel Day Lewis, Emma Thompson. NAZIONALE 4 - 16.45, 18.50, 20.20, 22.15 »Uova d’oro», r. Bigas Luna, i. Alessandro Gassman. Prepovedan mladini pod 14. letom. GRATTACIELO - 17.30, 19.40, 22.00 »Phila- delphia«, i. Tom Hanks, Denzel VVashington. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Free Willy - Uh amico da sal-vare«. EDEN - 15.30 - 22.00 »Peccati anali di una lo-candiera«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »L’uomo sen-za volto«, i. Mel Gibson. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Mr. Jones«, r. Mike Figgis, i. Richard Gere, Lena Glin, Anne Bancroft. LUMIERE - Samo danes ob 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Le donne non vo-gliono piu«; jutri »Film bianco«, r. Krzyzstof Kiez-lowski. RADIO - 15.30 - 21.30 »Le donne del peccato«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. M PRIREDITVE NA VIDEMSKI UNIVERZI , na oddelku za slovenski jezik in književnost, bo jutri , 24. t. m. govorila prof. Breda Pogorelec z univerze v Ljubljani o: SLOVENŠČINA V DOSLEJ NEZNANEM ROKOPISU IZ 17. STOLETJA. Predavanje bo ob 11. uri na Inštitutu za vzhodnoevropske jezike in književnosti v Vidmu, V.le Un-gheria 18/11. nadstr. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere ZDRAVNIK PO SILI Rezija Zvone Šedlbauer Premiera v petek, 25. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A Ponovitvi v soboto, 26. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B in v nedeljo, 27. t. m., ob 16.00 ABONMA RED C Zveza slovenskih kulturnih društev in KD S. Škamperle vabita na srečanje na temo POTEK IN POMEN VOLITEV ki bo danes, 23. t. m. ob 20.30 v prostorih KD Škamperle Zadrege prisotnih bosta skušala razrešiti IVO JEV-NIKAR in PAVEL SLAMIC Zveza slovenskih kulturnih društev in SKD Barkovlje vabita na srečanje na temo POTEK IN POMEN VOLITEV ki bo jutri, 24. t. m. ob 20.30 v prostorih SKD Barkovlje - UL Cerreto 12 SKD VIGRED - Sempo-laj vabi v društvene prostore, 25. t.m., ob 17. uri na ogled igrice “MEH za SMEH” v izvedbi gledališke skupine Unikat iz Ljubljane. Nastopil bo tudi otroški pevski zbor Vigred pod vodstvom Eve Cuk. SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v petek, 25. t. m., ob 20. uri v dvorani športnega centra v Vižovljah gostovanje dramskega odseka PD Standrež z uprizoritvijo Fedeaujeve komedija ODLIKOVANJE. Vabljeni! MePZ PRIMOREC-TA-BOR vabi na celovečerni koncert, ki bo v soboto, 26. t.m., ob 20. uri na gradu v Štanjelu. ŽUPNJISKI PASTORALNI SVET sv. Jerneja na Opčinah prireja razstavo ob 340. obletnici župnijskih rokopisov v dvorani Hranilnice na Opčinah. Razstava bo odprta do 27. t.m. vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure razen ob sobotah in nedeljah popoldne. SKD TABOR - Openska - glasbena srečanja. V nedeljo, 27. marca v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 11. uri bo na sporedu drugi pomladanski koncert. Nastopil bo dno Federico Magris (violončelo) in Patricia Turic-chia (klavir). Na sporedu G. Faure in S. Rachmani-nov. Preživite z nami prijetno glasbeno matinejo. H SOLSKE VESTI DRŽAVNI VRTEC IZ RICMANJ vabi starše, vaščane in prijatelje na ogled etnografske razstave NASA KULTURNA DEDIŠČINA, ki bo odprta danes, 23. in jutri, 24. t. m. od 8. do 12. ure v prostorih vrtca. MALČKI IN UČITELJICI otroškega vrtca v Ric-manjih prirejajo danes, 23. t. m., ob 14.30 v šolskih prostorih veseloigro v narečju NA STACIUNE. Vljudno vabljeni! g IZLETI Ob nastopu obeh dolinskih zborov na letošnji Primorski poje ponuja odbor KD Valentin Vodnik vaščanom in prijateljem možnost enodnevnega izleta v nedeljo, 10. aprila v bolnico Franjo in v Idrijo (kjer zbora popoldne nastopata). Kdor se želi pridružiti v posebnem avo-busu, naj se danes, 23. t. m., prijavi za izlet (David - 227037, Damiana -635626). Izlet bo namreC možen, le Ce bp dovoljšnje število vpisanih. KRUT prireja za elane 10-dnevne počitnice na Malem Lošinju v prekrasnem zalivu Cikat od 20. do 30. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 vsak dan, razen sobote v uradnih urah. □ OBVESTILA MLADI solisti, kantav-torji, skupine! Ce se želite predstaviti širši publiki z vašimi originalnimi skladbami v okviru celovečernega koncerta, ki ga organizira KD F. Prešeren iz Boljunca tel. na št. 228311 od 14. do 14.30 od ponedeljka do petka. ŠPORTNA SOLA TRST sporoča, da se bo letošnje šahovsko tekmovanje v okviru osnovnošolske olimpiade začelo v soboto, 9. aprila, ob 15. uri v prostorih Borovega športnega centra. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj šahovnico. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu podeli v petek, 25. t.m., ob 18.30 na sedežu, Ul. Machiavelli 22, študijske podpore iz Sklada Mihaela Flajbana. Vabljeni prijatelji nagrajencev in mladine. SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA in Slokad opozarjata, da se je treba cimprej vpisati v ko-lonijo v Comeglians in Drago v vseh občinah na tržaškem. Vpisujejo občinske zdravniške asistentke. Na GORIŠKEM se zaključi vpisovanje v kolonije 25.t.m.. Pohitite z vpisi. V Gorici javite se na občinskem socialnem uradu (Ufficio assistenti sociali) v ul. Baiamonti. V podeželskih občinah, pa se javite pri zdravniških asistentkah v uradu svoje občine. MALI OGLASI * 10 * * * 14 BERTO TONKIC je na Tržaški ul. 25 v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. DREJCE OD VIKTORJE je na vrtni ulici v Doberdobu odprl agrituri-zem.Gostom nudi pijačo in okrepčilo iz družinskega hrama. OSMICO ima Antonie Ivan, Cerovlje 34. ToCi belo in Črno. OSMICO je odprl Ivan v Zgoniku št. 50. MILIC je odprl osmico v Zagradcu. Tel. 229383. V BORŠTU je odprl osmico Diko Žerjal. OSMICO ma odprto Ladi Kocijan, Dolina 147. OSMICO je odprla Maurica Peric, Medja vas 10. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. ToCi belo in Cmo vino. OSMICO sta odprli v Medje vasi št. 8 Gianna in Bojana. OSMICO ima Dušan Guštin v Repnu št. 22. Vljudno vabljeni! PRODAM video camero Sony Recorder 8 še v garanciji, napajalnik za akumulator, dve torbi ter priključke za tv sprejemnik. Telefon 310830 PRODAM Enciklopedijo Slovenije in kamniti sod. Ogled v Doberdobu, UL Boneti 2, vsak dan od 14. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah zjutraj. PRODAM motocikel Ja-maha XT 600, letnik 87 v dobrem stanju. tel. 229237. PRODAM moped Garel-li VIP 3-50, rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. št. 212133 od 17. do 20. ure. PRODAM fiat 126 bis, letnik junij 90, rdeče barve, 25.000 prevoženih km, za 3.000.000 lir. Tel. ob uradnih urah na št. (0481) 536930 ali po 19. uri, tel. št. (0481) 31264. PRODAM lesen model ladje Halifax (vel. 60x48x10), čudovito izdelan. Cena po dogovoru. Tel. št. 723232. prispevki Ob priliki velikonočnih praznikov daruje družin3 Ukmar 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 4. obletnici smrti Flavie Tretjak-Botti darujeta mama Maria in mož Bruno 70.000 lir za vz- Clanice zveze žena in KD Grad od Banov se zahvaljujejo godbenikom in prispevajo 150.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. V spomin na Vido Pahor - Werk daruje Minka Pahor 40.000 lir za KD I. Grbec - Skedenj. Milka Fabris daruje 50.000 lir za SKD Slavec. Za Skupnost Družina Opčine sta darovali družina Hrovatin 50.000 lir ter družina Gerlanc 50.000 lir. Namesto cvetja na grob drage Lojze Coretti darujeta Dorjan in Fulvia Zeriul 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Pierine Žerjal Kuret daruje Zdravko Pavlic 25.000 lir za VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec in 25.000 lir za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob Pierine Žerjal Kuret daruje Dragica Pavlic 25.000 lir za SKD Slavec in 25.000 lir za Skupnost Družina OpCine. Sergio Kante daruje 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Družina Sosič daruje 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Marijo Blažina darujeta družini Luksa in Cibic 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Marijo Kralj vd. Blažina daruje družina 100.000 lir za FC Primorje. V spomin na gospo Marico Danev daruje družina Zorn 20.000 lir za popravilo kontovelske cerkve. Ob prvi obletnici smrti drage žene in mame Barbare darujejo Mario, Andrej in Jan 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Marija Milica in Nevo BrišCik darujeta Danilo in Jolanda Milic 60.000 lir za Dom-spomenik NOB v BrišCikih. V spomin na Marij3 Milica darujeta Ladi in Olga Rebula 50.000 Ih za Dom-spomenik v BrišCikih. V spomin na pok. Marijo Daneu darujejo Magda, Karlo in Marjan 50.000 lir za cerkev na Kontovelu. Namesto cvetja na grob pok. Marije Daneu daruje gospa Savica (Kontovel 150) 20.000 lir za cerkev na Kontovelu. V spomin na dr. Igorja Franka darujeta Vinko in Anica 50.300 lir za Sklad Mitja Cuk. drževanje spomenika pad lim v NOB iz Križa. TGalerija Ul. Sv. Frančiška 20 Vljudno Vas vabimo jutri, 24. t.m., ob 17. uri na otvoritev slikarske razstave ANI TRETJAK TRST ■ TRIG0MJA ELEMENTAL0V OBVESTILO BRALCEM Za križarjenje, ki ga prireja Primorski dnevnik od srede, 6. aprila do nedelje, 10. aprila, je na razpolago še nekaj prostih mest. Kot je bilo že objavljeno, bomo obiskali Korčulo, Drač in Tirano, Bari in Rimini z možnostjo izleta v San Marino. Morebitne interesente prosimo, da se v tem tednu zglasijo ali telefonirajo potovalni agenciji Aurora v Ul. Milano 20, telefon 630261. KNJIŽEVNOST / KNJIGA CRT1C OB 60-LETNICI RAFKA DOLHARJA Raznovrstne Stezice Črtice, ki jih je izdalo Mladika, se delijo v spominske, gorske in kroške Knjigo Črtic Rafka Oot]larja z nasjovom gte_ zice je izdala Mladika ob avtorjevi šestdesetletnici, Prikupno zunanjo podo-“° ji je oblikoval Paolo jdagnani, sam avtor pa jo j?. 0Preinil z vrsto fotografij s planinskimi motivi. Uvod v knjigo je napisala Podpisana. Črtice so zvrščene v tri razdelke: v spominske, Sorske in kraške. Ze prva Črtica Pot iz zelene doline rta® razkrije mnogoplast-rtost te nove Dolharjeve proze. Kaj vse se mu po-sreCi zbrati v nekakšno Pisano ogrlico okrog osrednjegajnotiva - Kartelske doline! Najprej oživi domačo dolino s Co-PiCem slikarja - in obe-rte® z nazornostjo kartografa - v njeni topografski slikovitosti; nato jo z oCe-sorn filmskega snemalca obljudi z množičnimi prizori iz obdobja 1. in 2. svetovne vojne. Zatem zoži filmski prostor na orobno družinsko okolje H poantira Črtico okrog rtrtinme deške stiske, ko rrtora fant iz domače doli-rte v daljni Trst v slovensko šolo. Dolhar seveda rte bi bil Dolhar, se pravi Človek, ki stoji v politični areni in posebej že štiri-deset let na okopih slo- venstva v zamejstvu, Ce ne bi na koncu stopil za hip še na govorniško tribuno. Tako literarni biserček aktualizira ter mu s tem na literarni ravni nekaj odvzame, na priCe-vanjski ravni pa ga s tem oplemeniti. Vse te raznorodne elemente v tej Črtici - in tudi v ostalih - se avtorju psreCi združiti v zaokroženo in enovito celoto le zaradi njegovega sproščenega in kramljajočega sloga. Ta niha med prijetno tekočim feljtonom in ver-ziranim ubesedovanjem vsakdanjega trenutka - ter med Cisto literaturo. Ta je posebej zaznavna v lirskih pejsažih, tako obmorskih kot kraških in planinskih. Tudi v jeziku je avtor svež in pršec; zna se prav tako samoumevno razživeti v najnovejšem izrazju, kot se spočiti v krepki, -jedrnati slovenščini naših klasikov. (Le odkod, se sprašujem, na tem našem pogorišču ta bogati jezik?) Poleg tega se avtor neobremenjeno sprehaja - kot se izmenjujejo govorni položaji - skozi ustrezno besedje. Tudi po tej plati bo ta knjiga za zamejskega bralca, posebno mlajšega, prava jezikovna kopel. Razdelek spominske proze je - kot velja tudi za ostale razdelke - v nekaterih svojih segmentih literarno izcizeliran. Ves Cas pa v to - bi rekli - umetniško žlahtno plast vdirajo diskurzi intelektualca, ki živi z obema nogama v družbeno politični stvarnosti, katere ne more in tudi noCe odmisliti. Prepričan je namreč, da je poslanstvo literature tudi v tem, da kaže družbi ogledalo (po Shakespearu) in da naj pisatelj stoji v areni življenja (po Cankarju). Ali po Dolharju, zamejskem Slovencu, da je pisatelj dolžan opozarjati na določene vrednote, ohranjati neko izročilo, biti vest svojega Časa in prostora. Seveda je eno želja in namen posameznega pisatelja; drugo vprašanje pa je, koliko je literatura tega pisca moCna, da zdrži vse te zunanje pritiske in ob vseh drugotnih vzgibih ne neha biti umetnost. In tudi pri Dolharju lahko pohvalimo njegovo skromnost; da se ne dela, da je večji, kot je, marveč simpatično in brez sprenevedanja ostaja v mejah svojega talenta, se preprosto pre- pušča svojemu navdihu. In tako kdaj za nekaj odstavkov ali strani zablesti z lastnim umetniškim zamahom, da se takoj zatem prepusti vzgibom razumnika, politika ali narodnjaka v sebi, s spustom v poljudno pogovorni ton. Katere so torej odlike te knjige? Najprej iskre- nost, ki je pri literatih redka, saj se vsak želi prikazati v Cim boljši luCi. Dolhar pa nam prostodušno odkriva svoje stiske in dvome, negotovosti in šibkosti; nedvoumen pa je tudi v svojih sodbah. Zatem žlahtni humanizem, lastnost, ki je v našem političnem trenutku v Sloveniji in pri nas v zamejstvu, posebej pa še v sodobni literaturi, veC kot redka. Dalje je treba poudariti tudi njegovo skrb za zanimanje za vse, kar je slovenskega, ter plemenit zgodovinski spomin. Zanj je značilen tudi pristen nadih polpreteklega Časa, ki ga je kot akter sooblikoval in je zato toliko verodostojnejši. Psihološko živo so izrisane nekatere osebnosti iz naše polpretekle zgodovine in iz današnjih dni. Tu zna biti tudi neprizanesljiv, Čeprav diplomatski. Nekaterim likom, kot so denimo dr. DorCe SardoC pa avtorjeva oCe in ded, je postavil pravi spomenik. Za Dolharja so značilni ekskurzi od osrednje teme na vsa mogoCa področja: slovenski jezik in slovenska šola, branje, kulturna zgodovina, zdravniški poklic, dnevna politika in politično delo v zamejstvu; še posebej poglobljeni pa so njegovi razmisleki o smrti, o smislu življenja in o smislu dela za narod. Z ostalimi njegovimi knjigami pa to družijo Dolharjeve osrednje teme: planine, razgledi, narava, barve, flora. Ce bi hotela uvrstiti Stezice med ostala Dolharjeva dela, bi rekla, da je knjiga v marsičem nova in drugačna od prejšnjih. Ce je PrgišCe Krasa literarno najbolj izdelano in je branje tudi za sladokusce, Ce je predzadnja knjiga. Pot v Julijce, dobro planinsko branje, polno planinskega izrazja zlasti za floro, in Ce je Na naši koži aktualno Časnikarsko branje, so Stezice med vsemi najbolj prijetno berlijve. Zanimive so tudi kot dokument našega tukajšnjega prostora in Časa ter naše tukajšnje polpreteklosti -in to nic manj za bralca iz matične Slovenije, kot za onega s Koroške ali iz zdomstva. Se posebej pa je privlačna za nas, da se do avtorjevih pogledov, trditev, ocen in zapažanj opredelimo, mu pritrdimo ali se z njim razhajamo. Obenem pa nas na prijeten naCin spodbuja, da osvežimo svoje pohode na gore. Prav zaradi naštetih odlik bo imela pričujoča med Dolharje-vimi knjigami največ bralcev. V Stezicah namreč ni kot v drugih njegovih delih, ničesar preveč in ničesar premalo. Tu je vse uravnovešena, skladna, berljiva celota, ki se s svojo jezikovno in oblikovno fakturo kar ponuja v prijetno branje. Slovenski zgodovinarji smo zakoračili v leto 1994 z novo in bogato številko naše osrednje revije Zgodovinski časopis (letnik 47/1993, številka 3). Konec lanskega leta je minilo 300 let °d smrti znamenitega kranjskega polihistorja iz 17. stoletja Janeza Vajkarda Valvasorja. Toda kot nam razkriva Branko Reisp (Neznani epitaf Janezu Vajkardu Valvasorju), je natančen datum njegove smrti še nerazrešena uganka. Tudi doslej neznani nagrobni napis Valvasorju, ki ga v posodobljenem prepisu in prevodu °bjavlja B. Reisp, ni razvozlal te zagonetke. Epitaf je vpisan na zadnjem knji-goveškem lis® Valvasorjeve izdaje Thea-trum mortis humanae tripartitum, ki je bila last kranjskega kronista, zgodovinarja in pravnika Janeza Gregorja Dolničarja (Talnitscher v. Thalberg) in jo danes hrani Semeniska knjižnica v Ljubljani. Vendarle pa dokument le vsebuje dozdaj neznani podatek o tem, da se je Valvasor pred smrtjo nahajal v Lyonu, Ner je zbolel in kmalu za tem doma umrl. Bogo Grafenauer obravnava v razpravi Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje in njena današnja vprašanja enega izmed temeljnih problematik slovenske zgodovine, to je zgodovinski razvoj slovenske severne meje. V srednjem veku ga označuje med Slovenci in Bavar-ei, po letu 1500 pa med Slovenci in Remci. Vsled gospodarskega razvoja, Predvsem agrarne kolonizacije se je severna meja že premaknila, toda nasilna ssimilacija se je uveljavila šele sredi 19. stoletja. Slovenski naselitveni prostor se je v tem procesu zmanjšal z okoli 70.000 km2 na približno 23.000 km2, od tega 20.256 km2 v Republiki Sloveniji. HISTORIOGRAFIJA Drobci iz slovenske preteklosti Petra Svousak Najpomembnejši vir za zgodovino širšega alpskega prostora in še posebno za zgodovino Alpskih Slovanov, kasnejših Slovencev, je spomenica Conver-sio Bagoariorum et Carantorum (ok. 870), ki jo je leta 1936 izdal slovenski medievi-st Milko Kos in jo pospremil z obsežnim komentarjem. Peter Stih je v razpravi Conversio Bagoariorum et Carantorum po Kosovi izdaji iz leta 1936 (poročilo o stanju raziskav) podal pregled sedanjega stanja raziskovanj Konverzije. Tako je obdelal vprašanja kompozicije, rokopisov, avtorstva, časa nastanka, namena, recepcije in de®o interpretacije besedila. Obenem pa ugotavlja, da je slovensko zgodovinopisje v tujini le bomo zastopano, kar je pogojeno tako s slovensko majhnostjo kot z nepoznavanjem slovenskega jezika. Bera slovenskih besedil je, npr. na dunajskem Instituta za avstrijske zgodovinske raziskave, skromna, krivdo pa nosimo slovenski zgodovinarji tudi sami, saj le redko objavljamo v tujih jezikih, s čimer bi se slovensko zgodovinopisje gotovo bolj uveljavilo tudi izven naših meja. Reindhard Hartel (Diplomatar oglejskega patriarha) predstavlja projekt Raziskovalnega instituta za temeljne zgodovinske vede na graški Univerzi, ki se od leta 1979 ukvarja z omenjenim diploma-tarjem. Projekt obsega naslednje problemske sklope: nahajališča virov in arhivi, oblika publikacije, spremne Stadije ter nenazadnje uporaba pripomočkov za elektronsko obdelavo podatkov. Raziskave zajamejo tako posvetno kot cerkveno območje oblasti oglejskih patriarhov, ča- sovno pa upoštevajo listine od vdora Langobardov v Italijo do leta 1250. Zbrano gradivo ima veliko uporabno vrednost, saj neposredno služi npr. študiju o odnosih med Štajersko in Italijo v srednjem in zgodnjem novem veku, pa raziskavam regionalne zgodovine, pripomoglo je k nastanku del o gospodarski zgodovini. Olga Janša Zorn je doslej izčrpno predstavila delo Historičnega društva za Kranjsko, tokrat pa je osvetlila delo njegove osrednje osebnosti in usmerjevalca društvene dejavnosti v petdesetih letih 19. stoletja Vincenca Fererija Kluna (Vincenc Ferei Klun kot zgodovinar).V Mittheilungen des Historischen Vereins fiir Krain so objavljeni njegovi članki o zgodovinopisju ter o literarni zgodovini, statistiki in topografiji Kranjske. Objavljal je v strokovnih revijah po Avstriji in celo v Rusiji ter skrbno zbiral in objavljal vire (Diplomatium Camiolicum in Archiv). Andrej Studen je eden redkih slovenskih zgodovinarjev, ki se ukvarja z zgodovino vsakdanjega življenja, svojo pozornost pa posveča predvsem Ljubljani in njenim prebivalcem. V razpravi Zapis o bivanjskih razmerah nemških in slovenskih meščanskih slojev v Ljubljani na začetku stoletja (primer naselja vil v kapucinskem predmestju v Ljubljani) je opisal nekatere osnovne značilnosti bivanjskega vsakdanjika ljubljanskih višjih meščanskih slojev. Za primer je vzel naselje vil, ki je zraslo, zlasti po velikonočnem potresu v Ljubljani leta 1895, v Kapucinskem predmestju. Sprehod po vili nam prislika življenje takratnih ljubljan- skih meščanov. Avtor ob tem ugotavlja, da je predstavljala različnost socialnih slojev temelj bivanjskih razmer, medtem ko etnična pripadnost ni igrala posebne vloge. Tako smo že prestopili v »naše« stoletje. V Cas med vojnama sega prispevek Miroslava Stiplovška Propad slamnikar-ske industrije in razvoj novih industrijskih panog na domžalskem območju 1918 -1941, ki osvetljuje naglo industrializacijo na domžalskem, ki se je v kratkem času povzpelo v slovenski industrijski vrh. Pred prvo svetovno vojno je bila v Domžalah in MengSu razvita evropsko znana slamnikarska industrija, ki pa je zamrla v novi jugoslovanski državi; vzporedno so se začeli razvijati novi tovarniški obrati v osmih industrijskih panogah, kar je povzročilo tudi večje socialne spremembe. Vprašanje usode Nemcev na Slovenskem po drugi svetovni vojni je v središču raziskovalne pozornosti Dušana Nečaka, ki je svoje ugotovitve strnil v razpravi Nekaj osnovnih podatkov o usodi nemške narodnostne skupnosti v Sloveniji po letu 1945. Prispevek predstavlja vzroke, dogodke in posledice izničenja nemške skupnosti ter se ukvarja s pravnimi predpisi na tem področju. Avtor primerja statistične podatke o njihovem številu in o gospodarskih izgubah ter osvetljuje posebnosti postopkov jugoslovanskih oblasti v času likvidacije Nemcev. Proces izničenja postavlja v kontekst na-cifikacije Nemcev na Slovenskem in prepričanja o kolektivni odgovornosti in H krivdi Nemcev za 2. svetovno vojno. V razdelku o kongresih in simpozijih je predstavljen ciklus predavanj o 8. septembru 1943 (Boris Gombač), ki ga je pripravil Deželni inštitut za zgodovino odporništva Furlanije-Julijske krajine v Trstu (24. -27. september 1993), z novostmi na italijanskem zgodovinopisnem knjižnem trgu pa nas ponovno seznanja primorski zgodovinar Branko Marušič, ki vestno spremlja dogajanja na zgodovinskem polju pri naših zahodnih sosedih: Le fon-ti per la storia militare in eta contempo-ranea (Roma 1993), knjigo Eugenia Bu-ciola II Veneto nelTobiettivo Austro-Un-garico (Treviso 1992) ter zbornik Lltalia in esilio. L’emigrazione italiana in Fran-cia tra le due guerre (Roma 1993). Predstavljena je tudi knjiga tržaškega slovenskega zgodovinarja Borisa M. Gombača Trst-Trieste dve imeni, ena identiteta; označena je sicer kot "osmisljen sprehod skozi historiografijo zadnjih dvesto in nekaj let”, vendar pa njeno vsebino kroji ter jo bogati za bibliografijo neobičajna prežetost z veliko osebno prizadetostjo njenega pisca. Slovensko zgodovinopisje se je v zadnjih letih oplodilo s kar nekaj knjigami, med katerimi je veliko pozornosti in slave poželo delo Jere Vodušek -Starič Prevzem oblasti 1944 - 1946, kjer je avtoričina pozornost osredinjena na usodepolno obdobje konca druge svetovne vojne na naših tleh, ko je bila revolucija v Jugoslaviji in Sloveniji v zmagovalni fazi. Tako so ponovno zbrali nekaj drobcev iz naše preteklosti, katere podoba postaja vedno bolj jasna, v času, ko se nam sodobnost izmika in so naše predstave o njej čedalje bolj zamegljene. GORICA / PREDSTAVILI PROJEKT CNEL VOLITVE / NOCOJ NA POBUDO SKGZ S teritorialnim paktom nov zagon vsej Goriški Sen. Bratina in dr. Bonomi o novih družbenih prijemih Bratina bo srečal slovenske volilce Predsinoči je senatni kandidat nastopil v Ste-verjanu - Vrsta srečanj z goriško mladino NOVICE Novi posegi Trgovinske zbornice v korist gospodarstva Na svoji zadnji seji je razširjeni odbor Trgovinske zbornice, potem ko so pristojni organi potrdili proračun za leto 1994, razpravljal o paketu posegov v korist industrijskega sektorja. OdloCal je o dodelitvi prispevkov Šestnajstim podjetjem s področja tekstilne in mehanične industrije. Zbornica bo v ta namen dodelila 1612 milijonov lir, vrednost vseh investicij pa dosega skoraj 24 milijard lir. Ob uresničitvi novih pobud, se bo odprlo 64 novih delovnih mest. Po obsegu najpomembnejši sta investiciji podjetja Gorispan in Texgiulia. Skupaj bosta naložili v nove pobude nekaj nad devet milijard lir. Največ novih investicij je na območju Mariana. Srečanje za solidarnost in strpnost ter proti rasizmu V pokrajinski sejni dvorani bo danes ob 17.30 javno srečanje na temo solidarnosti in integracije ter proti rasizmu. Srečanje pripravlja združenje ANOF (Associazione oltre le frontiere) v sodelovanju z deželno ustanovo ERMI (Ente regionale per i problemi dei migranti). Na prireditvi bodo govorili predsednik deželnega sveta Degano, predstavnik nadškofijske Caritas don Ruggero Dipiazza, predstavnik združenja ANOF Diop Ndoumbe - tudi v predstavništvu združenja ANOF - Senegal in nekateri drugi. Prisotni bodo tudi gojenci Zavoda združenega sveta iz Devina. Učenci osnovne šole Leopardi so odkrivali Pokrajino Na obisku na sedežu pokrajinske uprave so se včeraj mudili učenci osnovne Sole G. Leopardi. Prišli so na obisk z namenom, da se pobliže seznanijo z delovanjem Pokrajine, tako kar zadeva delovanje uradov, kakor tudi statutarnih organov. Mlade obiskovalce, ki so seveda prišli v spremstvu učiteljev, sta na “ekskurziji” spremljala dr. Luciano Momio in dr. Marjeta Kranner. Mladim je spregovoril tudi odbornik Oblach, ob koncu pa je bilo še srečanje s predsednico Pokrajine. Nocoj občinski svet v Sovodnjah Nocoj ob 20. uri je napovedana izredna seja občinskega sveta v Sovodnjah. Razpravljali bodo o prilagoditvi občinskega Statuta določilom zakona št. 81/93, o načrtu občinskega osebja ter o nalogah uslužbencev. Na dnevnem redu je tudi odobritev zapisnikov treh zadnjih sej. Poleti naj bi popravili ostrešje Coronijevega dvorca Na svoji zadnji seji je upravni svet Coroninijevega sklada razpravljal o nujnem gradbenem posegu za saniranje strehe na dvorcu v drevoredu 20. septembra. Dela so nujna, opravih pa naj bi jih v poletnih mesecih. Prav tako v poletnih mesecih pa naj bi v dvorcu priredih razstavo o Goriški v 19. stoletju. Razstavo bo priredila Pokrajina, precej gradiva pa bo dal na razpolago Sklad. Lions club namerava prevzeti sponzorstvo za izdajo kataloga Marko Marinčič Senatorju Darku Bratini je treba priznati, da je v volilno kampanjo poleg klasičnih shodov vključil tudi nekaj priložnosti, ki bi jih bilo krivično in omejevalno obravnavati zgolj v predvolilnem ključu. Takšno je nedvomno bilo včerajšnje srečanje, na katerem sta Bratina in sodelavec Državnega sveta za ekonomijo in delo (CNEL) dr. Aldo Bonomi predstavila Studijo»La societa di mezzo«. Kot je pojasnil Bonomi, je zajetna študija poglobljena analiza sprememb, ki jih doživlja sodobna italijanska družba. Mimo institucionalnih reform in spreminjanja politike, ki so bili deležni večje medijske pozornosti, so se raziskovalci CNEL podali v raziskovanje globljih sprememb v vmesni sferi med civilno družbo na eni ter politiko in institucijami na drugi strani. Raziskovalci so pri tem delu, pri katerem je aktivno sodeloval tudi Darko Bratina, evidentirali to, kar so poimenovali krizo predstavništva in ki je med vzroki odmevnih političnih pretresov. Bonomi je predstavil nove družbene pojave, ki so jih raziskovalci izluščili iz tega zahtevnega dela. Govoril je o krizi modela proizvodnje in socialnega pakta, ki je slonel na njem, o novem modelu ti. razpršene ekonomije, o novih slojih, ki se uveljavljajo in glasno postavljajo zahtevo po predstavništvu. Prav v odgovor na vprašanje, kako predstavljati te nove interese in v zavesti, da politika doslej ni znala doumeti novih procesov, se je izoblikovala zamisel o ti. teritorialnih paktih, kakršnega CNEL načrtuje tudi na Goriškem. Podrobneje o tem je govoril Bratina, ki je bil glavni pobudnik tega načrta. Teritorialni pakt je nekak skupni načrt, ki naj zajame vse gospodarske in družbene sile, institucije, itd. na določenem teritoriju. Njegov cilj je evidentirati vse v danem prostoru obstoječe možnosti in jih čim smotrneje izkoristiti. Bratina je poudaril posebnost pakta na Goriškem, ki bo edini “transmejni”, saj naj bi zajel kot celoto območji na obeh straneh meje. Prvi korak v tej smeri predstavlja že oblikovanje senatnega okrožja, ki je povezalo kraje od Gorice do Cer-vinjana in Nabrežine. Vse to območje doživlja podobne težave zaradi šibkosti v odnosu do močnejših in med sabo konfliktualnih stvarnosti Trsta in Vidma. S paktom, ki bi povezal komplementarni obmejni območji s 400 tisoč prebivalci (in to je skoraj tretjir-na prebivalcev naše dežele, je podčrtal Bratina) bi Goriška močno povečala svojo težo in možnosti uveljavitve. Načrt so navzoči družbeni predstavniki sprejeli z velikim zanimanjem. O njem bo že kmalu govor na posebnem posvetu. Letošnje politične volitve so bile upravičeno označene kot zgodovinske, saj naj bi pomenile prehod iz prve v drugo republiko ali vsaj temeljit preokret na italijanskem političnem prizorišču. Po svoje pa so te volitve zgodovinske tudi za Slovence na Goriškem, ki se tokrat prvič tako strnjeno opredeljujemo za istega kandidata. Vse slovenske politične komponente so se namreč izrekle za senatnega kandidata naprednega zavezništva Darka Bratino. To bodo slovenski predstavniki DSL, SSk, Zelenih, SKP in PSI potrdili na srečanju s sen. Bratino, ki ga nocoj ob 20.30 prireja pokrajinski odbor SKGZ v avli Co-colin v Semeniški ulici 7 Huda prometna nesreča se je včeraj, nekaj minut pred enajsto uro zgodila na območju med-narodnega mejnega prehoda pri Standrežu. Hude telesne poškodbe je zadobil 43-letni slovenski državljan Stojko Kristančič iz Vipolž. S helikopterjem so ga prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego videmske bolnišnice, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Kristančiča je v.nepo-sredni bližini mejnega prehoda, na italijanski strani, z avtomobilom povozil 68-letni Valerio v Gorici. Na srečanju bodo predstavniki SKGZ in strank na kratko obnovili bistvene razloge za strnjeno podporo Bratini, nakar bo kandidat predstavil svoj program in poglede na ključna vprašanja zdajšnjega obdobja. Bratina je v okviru intenzivne volilne kampanje predsinoči srečal števerjanske volilce. Na dobro obiskanem večeru je poleg glavnih tem volilnega spopada podrobneje spregovoril o lokalnih problemih. Pomisliti moramo, je naglasil Bratina, da bo Slovenija čez nekaj let pristopila v Evropsko unijo in da bo s tem povsem odpadla meja. Brda bodo takrat zares enotno območje s skupnimi problemi in možnostmi raz- Giordani iz Cervinjana, ul. Cafu 7/1. Giordani je z avtomobilom vozil proti vstopnim vratcem na mejnem prehodu, namenjen v Slovenijo. Dinamika hude prometne nesreče še ni v celoti pojasnjena. Kristančič je ob naletu avtomobila zadobil hude poškodbe na glavi zaradi česar so se člani ekipe za prvo pomoč odločili za takojšen prevoz v Videm. Zaradi nesreče je bil promet na območju mejnega prehoda za približno eno uro precej oviran. Preiskavo vodi prometna policija. voja. V tej smeri je treba začeti razmišljati že danes, da bomo znali izkoristiti priložnosti, ki se nam bodo ponudile. V prejšnjih dneh se je Bratina srečal tudi s predstavniki mladinske stvarnosti in med drugim poudaril, da je treba velikemu potencialu, ki ga danes izraža goriska mladina, nuditi možnost učinkovitih ekonomskih perspektiv. Potrebna je ‘pozornost izobraževanju in pridobivanju sodobnega podjetniškega znanja, nadalje povezava s kulturo in izkušnjami starejših generacij, strateškega po' mena pa je tudi razvoj univerzitetnega poja. Vse te prijeme je treba povezati v celovit “projekt za mlade”. SODIŠČE Avanza noče tega sodnika Roberto Avanza, visoki oficir italijanske vojske, ki je osumljen prenosa v državo in posesti vojnega orožja, je včeraj preko svojega zagovornika vložil instanco za zavrnitev sodnika dr. Goriana. Omenjeni sodnik, ki mu je bila zaupana predhodna preiskava in ki naj bi v kratkem sprožil začetek kazenskega procesa, naj bi namreč v dosedanjem p°' stopku ne ravnal objektivno. O ištanci se bo moralo izreči prizivno sodišče v Trstu. Nova avdienca pred sodnikom za predhodne preiskave pa bo 21, junija letos. KRONIKA / NA MEJNEM PREHODU Z avtom zbil pešca Stojka Kristančiča prepeljali v Videm MARTINŠOINA/ SILOVIT NOČNI P02AR POVZROČIL VELIKO SKOPO Enajst jahalnih konjev je poginilo zaradi dima Poginula kobila v pogorelem hlevu (foto Studio Reportage) Enajst poginulih konjev, uničena dva traktorja in prikolica, kakih 50 stotov sena in precej škode na samem objektu. Takšen je prvi obračun požara, ki je v ponedeljek ponoči zajel hlev v bližini Martinšči-ne, last Vere Frandolič. Živali so poginile po nekajurni agoniji zaradi zadušitve z dimom. Hlev, ki sta ga pred nekaj leti zgradila Vera Frandolič in Desiderio Visintin, je kakih 600 metrov daleč od naselja, na kraški gmajni. V bližini ni stanovanjskih hiš, lastnica pa živi v hiši sredi vasi. Ogenj je nekaj po 24. uri opazil mimoidoči avtomobilist. Gasilci iz Gorice in Tržiča so se trudili do prvih jutranjih ur, ko so ob 5. uri zaključili P°' seg. Po prvih ugotovitvah je ogenj zajel skladovnico sena, ki je bil° spravljeno pod lopo, na zunanji strani pred neka) leti zgrajenega sodobnega hleva, opremljenega z boksi za konje. Gost dim je v zelo kratkem času povsem napolnil hlev, konji zaprti v boksih so dobesedno podivjali, bilo je prepozno, da bi ju1 rešili. Zadušili so se v boksih. Včeraj so jih odpeljali v Modeno, kjer jih bodo sežgali. Nekaj živali je bil°’ kakor smo izvedeli, v la' st Frandoličeve, nekaj pa je bilo v oskrbi. V glavnem je šlo za jahalne konje. Preiskavo o dogodku vodijo karabinjerji, o vzrokih požara ni uradnih izjav. ARTURO BERTOLI / KANDIDAT NAPREDNEGA ZAVEZNIŠTVA ZA POSLANSKO ZBORNICO Nasprotovanje dvojezičnosti je zame povsem nerazumljivo Premostiti dualizem Gorica-Tržič - V varstvu okolja nova delovna mesta Artur o Bertah je skupni kandidat naprednega zavezništva (Progressisti) v goriskem okrožju za poslansko zbornico, ki zajema celotno ozemlje goriske pokrajine z izjemo občine Gradež. Rodil se je v Bergamu pred 47 leti, na Goriško se je priselil leta 1972. Živi v Tržiču, po poklicu je turistični agent in upravlja dve agenciji, v Tržiču in v Vidmu. Politično se je začel udejstvovati leta 1967 v sklopu Študentskega in mirovniškega gibanja proti vojni v Vietnamu. Od leta 1985 je občinski svetovalec v Tržiču, izvoljen najprej na listi Zelenih nato pa na skupni napredni listi “Cittadini per Monfalcone". Na listi progresistov nastopate kot predstavnik zelenili. Kateri je vas specifični prispevek k skupni politiki naprednega zavezništva? »Mislim, da smo se zeleni v tej pokrajini izkazali predvsem zaradi sposobnosti soočanja s konkretnimi problemi. Tudi sam skuSam vedno postavljati na prvo mesto konkretne probleme, šele iz dogovorov o teh pa naj sledijo politična zavezništva. Progresisti so dejansko edini sogovorniki, ki so pokazali veliko pozornost za probleme okolja. Kljub razlikam znotraj zavezništva opažam veliko soglasje in podporo številnim zahtevani, ki jih postavljamo zeleni.« V volilni kampanji vztrajno poudarjate potrebo po premostitvi dualizma med Gorico in Tržičem. Kako? »Vse pomembnejše izbire glede gospodarskega razvoja, javnih storitev in javnih del bi bilo treba načrtovati izhajajoč iz realnih potreb, ki se pojavljajo na teritoriju. V resnici je bilo 40 let obratno. Vsakdo je gojil le svoj vrtiček, zato da bi Čimbolj utrdil svojo oblast, požvi-gali pa so se na skupni in- V zvezi s pismom, ki smo ga prejeli kot predstavniki staršev v zavednem svetu NSS Ivan Trinko, menimo, da nastali položaj negativno vpliva na delovanje in ugled edine slovenske nižje srednje šole na Goriškem. Nas starše nasploh vse to skrbi, saj nam ni vseeno, v katerem vzdušju poteka izobraževalno, predvsem pa vzgojno delo v ustanovi, kateri smo zaupah vsestransko izoblikovanje dela osebnosti naših otrok. Poleg tega starši tudi menimo, da avtoriteta vzgojitelja ni nekaj danega, ampak si jo vsak pridobi s svojim vsakodnevnim vzglednim in požrtvovalnim delom. Zavedamo se tudi, da je naša narodnostna skupnost podvržena hudim teres. Želite primer? V go-riški pokrajini, ki šteje 140 tisoC prebivalcev, kar ni nic veC kot kak milanski rajon, imamo kar štiri podjetja za upravljanje javnih prevozov. Podobno je v zdravstvu, kjer imamo dve bolnišnici, v Gorici in TržiCu, oddaljeni 20 minut vožnje drugo od druge. Razume se, da tako ni mogoCe zagotoviti učinkovite zdravstvene oskrbe, in da obstajata dve bolnišnici le zaradi interesov primarijev. In kaj reci o politiki Trgovinske zbornice, ki je potrosila 2, 8 milijard lir iz Goriškega sklada za sejme v Gorici, ki so bolj podobni sejemski manifestaciji podobni Andrejevemu semnju, TržiCu pa je zanikala 50 milijonov za sejem navtike, ki je zasidrana s številnimi podjetji na tem območju. Sejmi ne smejo biti le izložba, zasnovani morajo biti tako, da nas resnično povežejo z Vzhodom in omogočijo vzajemno izmenjavo.« Zeleni trdite, da je mogoCe s politiko v korist okolja pridobiti številna nova delovna mesta. Vzemimo Goriško. Kaj bi vi naredili v tem smislu? »Potrebno in koristno bi bilo urediti porečje Birše in drugih vodnih padom z vseh strani in da edino skupaj lahko učinkovito kljubujemo naklepnim oblikam kratenja pravic in omalovažujočemu odnosu do naše prisotnosti na Goriškem. Prepričani pa smo, da je prav šola eden bistvenih členov za ohranitev naše istovetnosti in jamstvo za bodočnost. Zato pričakujemo od vseh, ki so poklicani, da uresničujejo poslanstvo naše šole, da z odgovornostjo, strpnostjo in spoštovanjem do dela in vloge vsakogar, prispevajo k vsestranski rasti ustanove in upravičijo naše zaupanje vanjo. VVilliam PrinCiC, David Sossou, Igor Paulin, Franco Bagon, Mario FerletiC, Orlando Mure-nec tokov. To je možno v sodelovanju s Slovenijo, ki ga Severna liga na Pokrajini ni sposobna uresničevati, saj sama dviga nove zidove. Potem so tu še naCrti za Soški in Kraški park in ureditev obalnega področja. Z razmeroma majhnimi investicijami je mogoče pridobiti na stotine delovnih mest pri realizaciji teh naCrtov, še veC pa bi jih pridobili naknadno z upravljanjem parkov in razvojem meddeželnega turizma in povezanih dejavnosti. Marsikaj bi lahko pridobili tudi v kmetijstvu z usmeritvijo na kakovostno proizvodnjo, na primer na biološko kmetijstvo, in s prav tako večjim poudarkom kakovosti v vinogradništvu. Nadalje bi lahko razvili pomorske blagovne poti iz tržiškega pristanišča, s Čemer bi prispevali k zmanjšanju transportov na cestah. S tem bi prispevali k razvoju go-riškega avtoporta, ki pa bi se moral Cimprej povezati tudi z železniškim omrežjem. Toda kaj, ko Trgovinska zbornica v to ni investirala niti lire iz Goriškega sklada.« Pred Časom ste postavili odmeven predlog, naj bi tržiški občinski svet imel sejo v Sarajevu. Kaj ste hoteli s tem doseči? »Predlog je izzvenel provokativno in je s tem najbrž tudi dosegel učinek, ki sem ga želel. Hotel sem poudariti predvsem to, da smo mi, ki živimo ob meji, prvi poklicani, da naredimo nekaj konkretnega za mir. Sicer pa sem prepričan, da lahko damo najveeji prispevek v tem smislu z našim zgle- Na svoji prvi redni seji, se je pred kratkim sestalo pokrajinsko tajništvo SSk za Goriško, pod vodstvom Aleša Figlja. Razprava je zadevala skoraj v celoti priprave na bližnje volitve. Iz poročila za tisk z omenjene seje povzemamo, »da bo SSk Gorica, kljub nezadovoljivim predvolilnim dogovarjanjem, ki v izbiri slovenskih kandidatov niso potekah v vzdušju primernega manjšinskega sporazumevanja, pozvala svoje volilce, da v goriškem senatnem okrožju podprejo prof. Darka Bratino. To v prvi vrsti zaradi aktivne strankine vloge, ki se želi na vsak naCin zoperstaviti nacionalističnim, skrajno konservativnim in protislovenskim silam.« Stranka bo v tem smislu, v dom, z aktivno politiko strpnosti in sožitja, ki naj bo za zgled tudi za druge veCetniCne stvarnosti.« Ste torej za odprto obmejno politiko. Kaj lahko naredimo na Goriškem v tej smeri? »Živimo na prehodnem območju, ki naj bi vse bolj povezovalo dva predolgo loCena svetova. Integracija je torej potrebna in nujna, toliko bolj za Goriško, ki lahko spet pridobi vlogo enotnega območja na obeh straneh meje, na katerem živi okrog 300 tisoC prebivalcev, le Ce bomo hoteli in bomo sposobni premostiti ločevanja in dokončno pokopati strahove preteklosti. Sami tostran in onstran meje ne bomo dosegli ničesar: le skupaj se bomo lahko uveljavili v stikih z Vzhodom, ki so za nas najpomembnejši, in v procesih evropske inte- Sovodnjah priredila javno srečanje s kandidatom. Tiskovno poročilo navaja tudi oceno SSk da, »je v goriškem poslanskem okrožju najprimernejši kandidat dr. Enzo Bevilacqua, zato Slovenska skupnost Gorica priporoča tudi omenjenega kandidata svojim volilnem.« Sklenjena podpora kandidatoma govori tudi o tem, da se stranka že dlje Časa pripravlja tudi na junijske občinske volitve v Gorici, »ko bo treba strniti vse tiste demokratične in manjšini naklonjene sile, ki edine lahko zajezijo nerazumljive izraze nestrpnosti.« Stranka sporoča volilnem tudi, da je ob spremenjenem volilnem sistemu, predvsem pa ob krivični odsotnosti zago- gracije. Skrbi pa me nova desnica, ki se tudi v lokalnem merilu ograjuje od tega in se zapira v lastne komplekse. Če bo na volitvah zmagala Berlusconijeva in ligaška desnica, potem bomo najbrž izgubili zgodovinsko priložnost.« Treba pa je rešiti tudi vprašanje sožitja. Kako gledate na problem zakonske zašite Slovencev v Italiji? »Povedati moram, da mi je bilo leta 1972, ko sem se priselil iz Bergama, povsem nerazumljivo, v Cern je problem. Nisem mogel razmneti zakaj se nekateri zaganjajo proti dvojezičnosti in zakaj se tako razvnemajo za ita-lijanskost, ki je zame povsem nerazumljiv pojem. Ce na tem ozemlju živijo pripadniki dveh narodnosti, zakaj ne bi potem uporabljali obeh jezikov, tovljenega zastopstva slovenske manjšine v izvoljenih organih, treba razmišljati širše in na nov način, Ce stranka in manjšina želi ostati subjekt. V tem smislu je nujno najti najbližje zaveznike. kot se povsem normalno dogaja v New Yorku, kjer je vse dvojezično, angleško in špansko. Zaradi tega povsem soglašam z zaščitnim zakonskim osnutkom, ki ga je predložil senator Bratina in v katerem se povsem prepoznavam.« Kolikšne možnosti volilnega uspeha si pripisujete in kdo je vaš najnevarnejši tekmec? »Mislim, da imam kot kandidat progresistov odlične možnosti, najnevarnejši tekmec pa je seveda kandidat pola Severna liga - Forza Italia. Ce bodo vse leve in napredne sile dovolj strnjene, lahko gladko zmagamo, saj na drugi strani ni enotnega gibanja temveč skupek posameznih osebnosti brez prave politike. Probleme banalizirajo, volil-cem ponujajo votla gesla, dejansko pa nas s svojo politiko vodijo izven Evrope. Pojasnil pa bi rad tudi vprašanje, ki je ustvarilo že preveč zmede v tej volilni kampanji. Gre za podtaknjene govorice o nekem dogovoru, po katerem naj bi del levice podprl kandidata Ljudske stranke Bevilacquo. To ni nic drugega kot metropolitanska legenda, kakršna je ona o aligatorjih v newyorških greznicah. Nic ni res, a kljub temu ji kdo verjame. V resnici predstavlja Bevilacqua kontinuiteto režima KD, saj ne gre pozabiti, da ga je na Celo Trgovinske zbornice postavil Biasut-ti. Kot kandidat centra pa danes nima nikakršnih možnosti, da se uveljavi.« Marko Marinčič KINO GORICA VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Philadelphia«. I. Tom Hanks in Denzel VVashington. Kandidat za 5 Oskarjev. Ozvočenje Dolby stereo. Jutri: Gorica kinema »Tango«(Francija 1993). Režija Patrice Leconte, igrajo Philippe Noiret, Richard Bohringer, Thierry Lhermitte in Miou-Miou. CORSO 17.00-19.30-22.00»I1 rapporto Peli-can«. I. Julia Roberts. TRŽIČ COMUNALE Ni predstave. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA vabi na srečanje s kandidatom za senat DARKOM BRATINO ki bo na sedežu združenja v Gorici, ul. Roma 20, 3. nadstropje, v petek, 25. marca, ob 15. uri. Vabljeni člani in nečlani! naročil Igor Orel PISMO UREDNIŠTVU n V interesu otrok zagotoviti najprej uspešnost šole Poziv staršev k sodelovanju vseh odkritim in prikritim na- VOLITVE / POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SSK Stranka priporoča da se voli Bratina Za zbornico opredelitev zo Bevilocpuo Želim se zahvaliti vsem prijateljem in znancem, ki so mi čestitali in s svojo prisotnostjo počastili moj jubilej. Posebna zahvala naj gre KLAPI za delo, ki so ga opravili in ker so s svojo prisotnostjo »ogreli« moj praznik CIRIL H PRIREDITVE GODBA NA PIHALA KRAS vabi danes ob 19.30 na nastop gojencev glasbene šole iz Nove Gorice, ki bo v glasbeni sobi v Doberdobu. INSTITUT ZA VZH. JEZIKE na Videmski univerzi prireja jutri ob 11. uri na sedežu v Drev. Un-gheria 18 v Vidmu (1. nadst.) predavanje prof. Brede Pogorelec z Ljubljanske univerze na temo Slovenščina v novem rokopisu iz 17. stoletja. □ OBVESTILA VINCENCIJEV A KONFERENCA prireja julija letovanje v hribih. Vpišejo se lahko otroci od 6. do 14. leta, najkasneje do 25. marca. Obrazci za vpis so na razpolago v Kat. knjigarni, v pisarni Katoliškega glasa in v tajništvih šole Ivan Trinko in OS v ul. Brdlo. Otroci iz Gorice naj oddajo prošnjo v uradu za socialno skrbstvo v ul. Baia-monti, v podeželskih občinah pa na županstvih. Ob oddaji prošnje je treba izjaviti, da želi prosilec v slovensko kolonijo. n RAZSTAVE V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE bo v petek, 25. marca, ob 18. uri odprtje prve osebne razstave goriškega slikarja Hermana Kosiča. Predstavil ga bo Joško Vetrih. M_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na velikonočni ponedeljek, 4. aprila, izlet v Miramar z ogledom parka in gradu. Sledi kosilo v hotelu Maestoso v Lipici. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu društva samo še danes. [J LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 53197. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338. ZAHVALA Ob smrti našega ljubega očeta dr. Igorja Franka se iz srca zahvaljujemo spoštovanim gg. duhovnikom, dr. Močniku, g. župniku Žbogarju in solkanskemu župniku Paljku za tolažbe poln pogrebni obred. Lepa zahvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin dragega pokojnika. DRUŽINA Gorica 23. marca 1994 SVET Sreda, 23. marca 1994 DEŽELE OB BALTSKEM MORJU Hanzealska zveza spet živi Nemčija si prizadeva uveljaviti novo »vzhodnomorsko politiko« KIEL - Poslovneži ob Baltskem morju si prizadevajo oživiti nekdanjega duha srednjeveške hanze-atske zveze mest, ki je nekdaj predstavljala pomembno gospodarsko moC v severni Evropi. Razširitev Evropske unije na Švedsko, Finsko in Norveško prihodnje leto ter politične spremembe v državah vzhodne Evrope naj bi pomagale oživiti trgovinske vezi pribaltskih držav, za katere si moCno prizadevajo nemški trgovinski in politični predstavniki. Delegati iz desetih pribaltskih držav in dežel so se prejšnji teden sestali v Kielu, da bi stkali nove poslovne vezi med industrijami na tem območju. »Severna Evropa ima velike možnosti, da postane eno tistih območij, ki bo v devetdesetih letih doživelo svoj gospodarski, kulturni in družbeni razcvet,« je zapisala Heide Simonis, premierka deželne vlade Sch-lesvvig-Holstein v severni Nemčiji, ki je gostiteljica konference. Hanzeatska zveza mest je doživela svoj razcvet od 13. do 15. stoletja, ko je združevala približno sto večinoma nemških mest. Trgovci hanzeatske zveze, zlasti iz pristaniških mest, kakršni sta Liibeck in Bremen, so kot posredniki razpredli svoje mreže globoko v zaledje severovzhodne Evrope in na zahod proti Jadranu. Zbirali so tudi sredstva za gradnjo svetilnikov in celo za šolanje pristaniških pilotov. Hanzeatska zveza mest je trgovala z Nizozemsko in Anglijo, zato so bili na konferenci navzoči tudi delegati Nizozemske in Velike Britanije. »Po drugi svetovni vojni so na območju baltskih držav gospodarili različni interesi,« je izjavil Wolf-Riidiger Janzen, predsednik Trgovinske zbornice baltskih držav (BCCA). Konferenco, ki jo je omogočila Evropska unija, so organizirali tudi pod pokroviteljstvom nemškega zunanjega ministra Kinkla, saj ta v njej vidi možnost za uveljavitev »vzhodnomorske politike«. Kinkel si želi, da bi Nemčija prevzela vec odgovornosti za stabilnost na politično krhkih območjih. »Želimo si, da bi v miselnost prebivalcev vcepili pojem ‘vzhodnomorske politike', ki naj bi postal tudi del vsakdanjega jezika,« je izjavil Axel Martens, generalni sekretar BCCA. V BCCA je združenih 32 trgovinskih zbornic štirih držav nekdanje Sovjetske zveze, Poljske, Skandinavije in dveh nemških zveznih dežel, Schleswig-Hol-steina in Mecklenburga. »Potrebujemo skupna sredstva iz EU in splošno gospodarsko zasnovo, kakršno že imajo jadranske države. Dokler tegane bo, smo omejeni na bilateralne odnose,« je izjavil Martens. Kot morebitne sektorje je Martens omenil vzhodno proizvodnjo električnih naprav, livarstvo in kovane izdelke, gradbeni material in stavbno pohištvo, elektroniko, stavbni les in tekstilne izdelke. Zahod pa naj bi na to območje izvažal hrano ter turistične in znanstvene storitve v okviru programov sodelovanja. Vera Eckert / Reuter Predsednika Venezuele je samo enkrat rešilo nalivno pero CARACAS - Venezuelskega predsednika Rafaela Caldera je že prvi dan po izvolitvi doletela majhna »nesreča« in le nalivnemu peresu se ima zahvaliti, da jo je odnesel brez poškodb. Televizijski snemalec parade je namreč prestrašil konja in žival je podivjala. Ker šofer predsedniškega avtomobila ni hotel povoziti konja, je hitro ustavil avto in 78-le-tnega predsednika je vrglo v odprto streho. Udarec je ublažil nalivnik Mont Blanc, ki se je prelomil na tri dele, in predsednik jo je odnesel le s praskami. »Rekel mi je, da ga je pero rešilo pred hujšimi poškodbami, saj bi si lahko zlomil rebra,« je izjavil nek vladni minister. Sest tednov po februarski inaguraciji pa Caldera nesreča še ni povsem zapustila: tokrat ga pesti gospodarska kriza, ki zna ogroziti njegov politični medeni mesec. Venezuelci so mu zaupali predvsem zato, ker so upali, da jih bo Caldera, ki je bil na oblasti že pred dvajsetimi leti, rešil iz dve leti trajajoče recesije. Javnost veliko pričakuje, saj si po krvavih dogodkih leta 1989 vsi želijo dobrih, starih Časov iz 70. let, ko je bila Venezuela naftna velesila. Dva tedna po volitvah je uvedel zakonitosti tržnega gospodarstva in kupna moC se je takoj zmanjšala. Njegove predvolilne obljube so bile neizvedljive, ker je državna blagajna te nekdaj bogate države skoraj prazna. »Venezuela se sooča z izredno težkim položajem, veliko težjim kot smo si predstavljali,« je izjavil v televizijskem nagovoru ljudstvu. »Zato moramo vsi zategniti pas. Težko je narediti red v tako veliki hiši, kot je Venezuela,« je dodal. V vladno palačo Miraflores se je naselil v času velike recesije, ko je na svetovnem trgu cena nafte precej padla, zato je prihodek v državno blagajno občutno manjši. Zaradi zloma druge najvecje venezuelske banke, Bance Latinom, se je Caldera soočil tudi s finančno krizo. Ker se je oblast zbala socialnih nemirov, je banki odobrila pomoč, šest drugih venezuelskih bank pa je ljudem zagotavljalo, da so njihove vloge povsem varne. Hitro je bila odobrena nujna finančna pomoč bankam, la naj bi spet dobile zaupanje varčevalcev. Čeprav je Caldera v svoji prisegi obljubil, da bo obnovil hirajoče gi-spodarstvo, pa je vse ostalo pri obljubah. Henry Ramos Allup, Član parlamenta in opozicijske stranke Demokratična akcija, je izjavil: »Vlada ni še ničesar naredila, Čeprav se je zavedala, s kakšnimi problemi se bo morala soočati.« Vlada je sprejela proračun, s katerim naj bi oklestila javno porabo, zvišala je davke, ki naj bi zmanjšali deficit zaradi manjših prihodkov od črpanja nafte. Davke mora odobriti še parlament, kjer pa Caldera nima absolutne večine. Podpira ga samo 25 odstotkov poslancev, v večini pa so tradicionalne stranke. Caldera upa, da mu bo uspelo poslance prepričati z zgodbo o »uspešni Venezueli« in pri tem naj bi ga podprli vsi, ki so proti korupciji in ki verjamejo njegovim obljubam. Podpira ga tudi vojska. Natančno po dveh letih, ko je prišlo do krvavih dogodkov in je bila v nevarnosti demokracija, je Caldera tudi obljubil, da bo izpustil zarotnike. Tako naj bj si pridobil vprašljivo vojaško podporo. Da pa bi omilil breme večjih davkov, je obljubil zvišanje minimalnega osebnega dohodka, la zdaj znaša 82 dolarjev, za 50 odstotkov. DolocU je tudi zgornjo mejo cen nekaterih osnovnih živil in oblikoval socialni program za revne prebivalce predmestnih naselij. »Od drugih držav, la se soočajo s podobnimi problemi, nas loči le naš obup, »je zapisal urednik dnevnika El Diario de Caracas. Gary Regenstreif / Reuter JUŽNA AFRIKA PRED VOLITVAMI Luzitanska skupnost Afričani portugalskega poreklo se prvič politično združujejo JOHANNESBURG - Portugalska skupnost, ena naj-vecjih skupin belih priseljencev v Južni Afriki, stopa iz politične anonimnosti in namerava sodelovati v novem, postapartheidskem sistemu. Vec let ni nihče zastopal njihovih političnih interesov, zato bodo skušali voditelji skupnosti uresničiti svoje zamisli konec aprila na prvih večrasnih volitvah. Novoustanovljena Luzitanska južnoafriška stranka (LUSAP) pričakuje, da bo zasedla vsaj dva poslanska sedeža, s katerih bo lahko branila pravice približno 400 do 700 tisoč ljudi portugalskega porekla. »Smo ena najvecjih manjšinskih skupnosti v državi, pa nismo imeli še nikoli zastopnikov v parlamentu,« je pojasnil Antonio de Gouveia, podpredsednik stranke. »Sonarodnjakom lahko ponudimo nekaj, Cesar jim ne more nihče. Govorimo isti jezik in poznamo njihove potrebe, pomagamo lahko strniti vrste skupnosti.« Mnogo potencialnih volil-cev Lusapa živi v Johannesburgu in okolici..So potomci priseljencev s siromašnega otoka Madeire ali pa so zapustili nemima Mozambik in Angolo, ko sta se nekdanji portugalski koloniji v sedemdesetih letih osamosvojili. Danes se bojijo, da Čaka Južno Afriko po volitvah podobna usoda kot marsikatero nekdanjo kolonijo. Lusap jih želi prepričati, da bodo imeli nekoga, ki bo skrbel zanje, Ce ostanejo. »Upamo, da bomo lahko zmanjšali število Portugalcev, ki zapuščajo državo,« je dejal Gouveia. Luzitanska skupnost je sicer precej zapr- ta in zvesta tradiciji. V slikovitih trgovinicah z živih v južnih predmestjih Johannesburga visijo napisi v portugalščini, prodajalci pa ponujajo »domaCe« pekoče klobase z olivami. Starejši ljudje komaj razumejo angleško, nogometne ekipe pa nosijo imena svetovno znanih portugalskih klubov. Prav to izročilo želi Lusap ohraniti, pravi Gouveia in dodaja, da se niti eden izmed sestavljalcev prehodne ustave ni zavzel za to, da bi se portugalščina znašla na seznamu uradnih jezikov, ki jih je kar enajst. Poleg tega sta tu še skrb za denar, ki ga mnogi pošiljajo domov v Evropo, in pa zaščita portugalskih oddelkov v državnih šolah. Kmalu se bo izkazalo, ali je to dovolj za pridobitev naklonjenosti volilcev, ki so doslej podpirali Nacionalno stranko (NP). »Menim, da je večina Lu-zitancev še vedno zvesta Nacionalni stranki,« je dejal predsednik de Klerk med nedavno predvolilno turnejo po krajih s številno portugalsko skupnostjo. Lizbonski politolog Moi-ses Venancio je ustanovitev Lusapa označil kot prijetno presenečenje, ki ga je od tradicionalne apolitične skupnosti redkokdo pričakoval. Portugalska vlada se ni opredelila, Ceš da se ne more vmešavati v južnoafriške notranje zadeve. »Naše stališče je povsem nevtralno,« je izjavil zunanji minister Barroso. »Seveda načelno podpiramo naše državljane in ljudi portugalskega porekla po vsem svetu... Ne smejo pa si privoščiti napake in se zapreti v pohticni geto,« je še posvaril Judith Matloff / Reuter WF MuŠmB Drugačen mit lepote Pred leti je knjiga pisateljice Naomi Wolf Mit lepote (El mito de la beUeza) postala uspešnica. V njej postavlja problem pravice žensk do uživanja v hrani nasproti problemu nasilne mode dietnega prehranjevanja, da bi ostale vitke. »Ohranjanje vitkosti je še ena zvijača moških,« je zapisala. Čeprav španske feministke spoštujejo mnenja drugih, hkrati pravijo, da je to vprašanje osebne izbire. Upoštevajo, da »je za moške ohranjanje vitkosti veliko prijetnejši opravek kot za ženske«. Nedvomno pa je, tako kot pri vseh drugih zadevah, da lahko moški veliko svobodneje kot ženske uživajo radosti življenja. In med temi je tudi uživanje hrane. Kljub temu je ena redkih stičnih točk v odnosu moški-ženska spoštovanje, ki ga moški Čutijo do žensk. Ni naključje, da pisateljica Elizabeth Badinter v svoji knjigi XY navaja dejstvo, da so moški kljub svojemu mačističnemu vedenju žrtve vzgoje, vendar pa so prav zaradi tega nesrečni. Španske feministke tudi priznavajo, da »se boj proti moškim ne ujema z dejanskim stanjem«. »Veliko se je razglabljalo o osebnih odnosih, vendar danes opažamo, da je še veliko nerešenih primerov.« Problem, ki je feministke najbolj razdvojil, je bilo materinstvo. Vprašanja so zajemala radikalno odklonitev in položaj, ki poudarja žensko odvisnost, natančno določen čas materinstva ter splav in kontracepcijo. Dejansko pa prevladuje ideja, da ima ženska sama pravico odločati o tej zadevi, kakor ji ustreza. Navsezadnje, pravi Justa Montero, »smo se približale tudi obrobnim skupinam, kot so prostitutke, lezbijke in transeksualci«. »Kar zadeva slednje, mislimo, da Ce se oni počutijo kot ženske, za nas to tudi so.« Na madridskih dnevih je skupina Transexualia predstavila referat z naslovom Kličejo me Pepe, počutim se kot Maria. Marga Sanchez Romeo iz barcelonske lezbične skupine pojasnjuje anekdoto, ki ponazarja napredek osebne svobode in tudi breme, ki ga pri tem nosi: »Poznam nekaj parov žensk, ki so se zatekle na kliniko za umetno oploditev, ker so želele imeti otroke. Ko so razkrOe, da so lezbijke in želijo imeti otroka, so naletele na mnoge ovire. Vodstvo sveta psihologov jim je bilo popolnoma nenaklonjeno; dejah so, da je bolje imeti slabega očeta kakor dve materi. Nazadnje so se napotile na drugo kliniko, kjer pa niso povedale, da so lezbijke, in zato pri umetni oploditvi niso imele težav.« Pojasnjuje tudi težnje sodnikov, ki bi, Ce bi pri materah odkrili homoseksualna nagnje- Ženske se uveljavljajo tudi v najbolj moških poklicih nja, dali otroka v skrb oCetu: »To je tudi primer Montse Dayat, profesorice, kateri je mož, ko je odkril, da je lezbijka, grozil z odvzemom otroka. Feministično gibanje je poseglo vmes in doseglo, da so triin-polletno deklico vrnili materi.« Pot vključevanja žensk v dela, ki so po tradiciji moška, ni bila posuta z rožicami. Eulalia Pares, 30-letna podjetnica iz Barcelone, pripoveduje o svojih izkušnjah, ko se je skušala vpisati na strokovno šolo, ki jo vodijo salezijanci v mestu Sama, da bi se specializirala za tehnika za zračno avtomatizacijo. Ob vstopu »jo je vratar poslal k salezijankam, vendar poklicnega usposabljanja pri njih nimajo«. »KonCno so me sprejeli in bila sem edina ženska med 1500 moškimi študenti.« Vsakič, ko je morala uporabih stranišče, je morala za ključ prositi vratarja. Eulalia Pares danes vodi družinsko podjetje, ki proizvaja izdelke za dom, je Članica gibanja Mladih nacionalistk za enakopravnost (Dona Joves Nacionalistas per la Igu-altat), je feministka in skrbi zlasti za seznanjanje javnosti in medijev nasploh s seksizmom v družbi. »Imenujejo nas feministke, kadar želijo poudariti razliko med spoloma. Nikoli v pogovorih o ekonomiji ali politiki,« pravi. Verjame, da je treba prehoditi še dolgo pot, da bi končno dosegle resnično enakost med ženskami in moškimi: »Potrebni sta najmanj še dve generaciji. Vendar moramo biti ženske pobudnice sprememb. To smo sposobne narediti, ker smo tako ali tako navajene vzgajati otroke.« Najbrž ima prav. Priznanje osnovnih pravic žensk je na institucionalnem področju potekalo Jutro. Španska ustava na političnem in delovnem področju ne dela razlike med spoloma. Postopoma so zakoni zaceli priznavati določeno stopnjo enakosti na področjih, kot sta zakonsko življenje in ločitev, Čeprav je Piše: Ramiro Cristobal j Cambio 16 | splav še vedno kočljiva zadeva, ki predstavlja nekakšen odskočni kamen na poti pri sprejemanju pravic žensk do samoodlocanja. Kljub kruti realnosti po podatkih, ki so jih zbrali leta 1990 na Inštitutu za ženska vprašanja, so bile plače zaposlenih žensk med 30 in 40 odstotki nižje kot plaCe moških, razmerje med brezposelnimi (24 odstotkov žensk in 12 odstotkov moških) pa kaže, da se španski podjetniki še vedno raje odločajo za moško delovno silo. Očitno je, da tudi na drugih delovnih področjih, vključno z administracijo, ženske zasedajo večinoma nižja delovna mesta. Potemtakem to ni le ozko omejen pohticni ah ekonomski problem, ampak sociološki. Proces spreminjanja miselnosti poteka počasi in mnogo ljudi si težko predstavlja, da tudi ženska lahko opravlja določena dela. Dve študentki zadnjega letnika medicine, Arancha Bueso in Rosana Bjoenenborg, razlagata, da sta od svojih kolegic, ki so že V službi, slišali: »So ljudje, ki ne želijo, da jih pregleda zdravnica. So nezaupljivi. Navadno so to starejše osebe in na sreCo jih je Čedalje manj. Vendar je to dovolj pogost primer.« Devetindvajsetletna Maria Jesus Roa, ena izmed treh žensk gasilk, ki opravljajo ta poklic v madridski občini, pravi, da so jo sprejeli z začudenjem in s strahom, ko se je prvič pojavila na delu v tem izključno moškem poklicu. Na delo so jo sprejeli zaradi njene telesne pripravljenosti, vendar je malo žensk, ki se s tako vnemo posvečajo športu. Ni feministka, vendar je nehote začrtala pot, ki je bila ženskam prepovedana. Včasih pogreša žensko družbo v svoji enoti v CoUado Villalba v bližini Madrida. »Upam> da se bo kmalu vključilo še vec žensk. Stvari se spreminjajo in čedalje vec je superžensk, ki se zavedajo svoje moči. Zdaj ni vec tako nenavadno videti ženske, ki dviga uteži,« zaključi. .Francija / zaradi demonstracij proti zakonu o zaposlovanju mladih Notranji minister je zagrozil, da bo z nasiljem zatri nerede Zakon o poklicnem usposobljonju mladih je stopil v veljavo; če mladino ne bo prenehalo demonstrirati oblasti obljubljajo nasilen poseg policije PARIZ - Francoska konservativna vlada, ki prizadeva zatreti mladinske demonstracije Proti zakonu o zaposlo-vanju mladih, je včeraj Priporočila Solarn, naj Poostrijo nadzor nad Študenti. Minister za vzgojo Francois Bayrou je izjavil, da je ravnateljem Sol naročil, naj dijakom Preprečijo udeležbo pri demonstracijah, ki so jih mnogi primerjali z demonstracijami maja 1968. Notranji minister Charles Pasqua je mladim zagrozil, da tvegajo hude telesne poškodbe, ce mislijo nadaljevati s Protestom. Izjava je priš-ie po neredih v dveh francoskih mestih, kjer je mladina zanetila barikade na ulicah in obmetavala policijo s kamenjem. Medtem je stopila v veljavo dokončna in menda omiljena različica zakona, ki daje delodajalcem pravico, da plačujejo nekvalificiranim mladim delavcem 80 odstotkov minimalne Plače za 80 odstotkov normalnega delovnega tedna; ostalih 20 odstotkov plače je namenjenih strokovnemu treningu. V preteklem tednu so aretirali na ducate demonstrantov, vsaj 19 pa jih je bilo obsojenih na Sest mesecev zapora. V Nantesu je bilo ranjenih 21 policistov, aretiranih Pa je bilo 17 oseb, potem ko se je iz množice 4.000 demonstrantov odtrgala skupina 300 mladih, ki so je s policijo borila veC kot štiri ure. V Lyonu je oilo ranjenih 35 policistov, 73 oseb pa so areti- rali. Višješolci so tu protestirali tudi vCeraj, medtem ko so demonstranti v ponedeljek prevrnili nekaj vozil, obmetali policijo s kamenjem, razbili nekaj izložb in oplenili nekatere trgovine. Pasqua je opozoril levico in sindikate, naj ne 'zlorabljajo Študentov, Ceš da bodo nazadnje za nerede odgovarjali ravno oni. Dejal je, da policija ne more napasti demonstrantov, ker so med njimi tudi dvanajstletniki, ki skoraj ne vedo, za kaj gre. Sindikati so baje razmeroma zadovoljni z omiljeno različico zakona, skrajnejSa gibanja pa Se vedno zahtevajo ukinitev zakona. Na sliki (telefoto AP): prizori s Študentskih demonstracij NOVICE Mlad ostaneš, če seksaš, telovadiš in si egoist LONDON - Kdo so tisti srečneži, ki so deset let mlajši od svojih vrstnikov, so vedno v formi, ob njih pa se poCutiS kot na psu? Prof. David VVeeks, psiholog v Edinburški kraljevi bolnišnici, ki je prav tako »večni mladenič«, je v poglobljeni primerjalni študiji rešil to zagonetko. »Iskal sem genetske vzroke, dedne faktorje,« pravi Weeks. »NiC od tega, dovolj je nekaj športa, precej seksanja, po možnosti z mlajšimi osebami, predvsem pa je treba biti nepopravljiv egoist.« Prof. VVeeks se je pogovarjal kar s 3.500 »veCnimi mladeniči« od 40 do 100 let, ki so mu razodeh svojo filozofijo. Egoizem lahko delno nadomesti le radovednost. V trenutku, ko preneha zanimanje za samega sebe, se zaCne hitro staranje, ki lahko nastopi že pri 35 letih. V Veliki Britaniji zmeraj več dela za poklicne žigoloje LONDON - »Gospa, želite mladega, lepega in šarmantnega moškega?« Podložnice kraljice Elizabete, pa naj bodo to uspešne poslovne ženske, frustrirane gospodinje ali uradnice, se ne sramujejo veC in trumoma iščejo poklicne žigoloje. Diskretnost in varnost jim zagotavljajo specializirane agencije, tako da Sun že piše, da smo pred pravo eksplozijo, ker so sedaj ženske prevzele vlogo, ki so jo nekdaj imeli moški, in hočejo poskusiti vse, ker so se otresle tabujev. Whitewater sedaj prodajajo po koščkih NEW YORK - Ce je že zadeva Whitewater bila s političnega vidika za Billa Clintona in gospo Hillary Cista izguba, pa bo v finančnem oziru za nekdanjega poslovnega partnerja Clintonovih Jamesa Mc-Dougala verjetno še kar donosna. Možakar namreC prodaja posest Whitewater po gnidah zemlje, tako da lahko vsak American pride do svojega koščka te nepremičnine. Prodaja naj bi mu omogočila, da plaCa sodne stroške po stečaju svoje banke. Zanimivo je tudi, kako poteka prodaja: kupec pride na posest in si odkoplje svoj kvadratni čevelj ruSe ter si jo kratko in malo odnese domov. Cas »pannacotte« TOKIO - V zadnjih mesecih je japonske sladokusce prevzela nova italijanska sladica, »panna cotta«, kuhana smetana, po petletnemu obdobju, ko so najraje jedli italijanski »tiramisu« in kratkemu obdobju, ko so noreti za filipinsko sladico s kokosom. Kuhano smetano obvezno jedo tako pri romantičnih kot pri poslovnih in sploh vsakovrstnih večerjah. Zenska revija »Hanako«, ki je sladico odkrila in jo kot sicer tudi prejšnje spremenila v modno muho, je kuhano smetano iz neznanih razlogov imenovala za »sladico ljubezni«. Prva je idejo izkoristila konec lanskega leta Morinaga Milk Industry, ki je zaCela z uspehom proizvajati »to-rutino pannacotta« (iz italijanske besede »tortino«, tortica). Sladica je postala tako priljubljena, da jo je mogoče kupiti v vsaki slaščičarni, prodajajo pa jo celo avtomati. Ljudem ugaja, ker je po modi in ker je italijanska. Italijanski izvozniki za sedaj zaslužijo ogromne vsote s prodajo ton preparata v prahu za pripravljanje sladice, stvar pa bo bolj malo trajala, saj Japonci že mislijo omejiti uvoz iz Italije in sladico proizvajati samostojno. Prvo je kuhano smetano odkrilo podjetje Suntory, ki jo je pričelo uvažati iz Milana že leta 1992, za novost pa se sedaj zanimajo mnogi. V vseh restavracijah imajo sladico kot »susume« (kuhar svetuje). Japonci pa so tudi tokrat sledili naCelu »posnemaj in spremeni«: zaceli so proizvajati različice sladice, na primer sok oziroma jogurt z okusom kuhane smetane. rPbNDON / MAŠČEVANJE LONDON / DEFILE ZA ANGLEŠKE STILISTE Raztopljen vosek kazen za domnevno moževo nezvestobo Dianne Sladek je mislila, da jo mož vara in ga je hotela kaznovati LONDON Vprašanje za naše bralke: kakšna bi bila vaša reakcija. Ce bi vani po pošti dostavili Paket s spodnjicami vašega moža in listkom ženske, ki trdi, da ima ž njim ljubezensko razmerje? Ne vemo. kako bi reagirale, vemo pa, kako je reagirala 49-let-na Dianne Sladek, ko se ji je pripetilo nekaj Podobnega. Hladnokrvni Angležinji je kri stopila v glavo in je takoj segla v predal, vzela 5 ali 6 sveC ter jih v kozici raztopila. Nato se je podala v spalnico, kjer je njen mož Michael, zidar, spal spanje pravičnega in mu zlila raztopljen vosek na spolovila. Sosedje vedo povedati, da so iz stanovanja Sladekovih slišali zverinski, nečloveški krik, ki je najbrž presenetil tudi Dianne, nikakor pa je ni potolažil. Da bi revežu preprečila kričanje, ga je nekajkrat mahnila po glavi z železno kozico, Ceš, kaj kričiš, saj gre vendar le za malo voska. Michael se zdravi že leto dni, presadili so mu tudi nekaj koze na najbolj poškodovana mesta, na sodišču pa je dejal, da je sicer njun zakon konCan, da pa ne zahteva kazni za Dianne in da sploh noCe, da bi njegova nekdanja žena končala v zaporu. Britanski predlogi za alternativce V Londonu je te dni bilo nekaj defilejev alternativne mode: angleški stilisti so prikazali, kako naj bi se letos oblekli, da bi bili zares elegantni (AP) SLOVENIJA Sreda, 23. marca 1994 VOJSKA PROTI SMOLNIKARJU Za nasilne metode ni opravičila O spektakularni nedeljski noCni akciji ministrstva za obrambo, v kateri je vojska dodobra »obdelala« civilista, smo se včeraj pogovorili s prof. dr. Ljubom Bavconom s katedre za kazensko pravo ljubljanske Pravne fakultete. Kaj pravite o tem dogodku in nadnu aretacije civilista Milana Smolnikarja? Ta odvzem prostosti je potekal v nekoliko nenavadnih okoliščinah. Ne soglašam s tistimi, ki zatrjujejo, da vojaška policija v tem primeru ni imela pravice izvršiti aretacije. To pravico je imela na podlagi 80. Člena veljavnega zakona o obrambi, ki določa, da varnostni organi obrambnega ministrstva lahko med drugim opravljajo naloge v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem dejavnosti, ki merijo na odkrivanje zaupnih obrambnih podatkov. Obstaja tudi posebna določba, ki pravi, da imajo ti organi enaka pooblastila in pravic kot pooblaščene osebe organov za notranje zadeve, Ce gre za naloge iz prejšnjega odstavka. Seveda, očitno pa je, da je ta določba zelo meglena, kar naj bi popravil nov zakon o obrambi, ki je šele v proceduri in ki v 67. členu omejuje pristojnosti vojaške policije, kadar gre za civilne osebe. Ce že niso sporne pristojnosti, je zagotovo zelo sporna nasilna metoda aretacije kogar koli. Kaj menite o tem? Res je, da je povsem drugo vprašanje pristojnost za ukrepanje, ker je šlo za civilno osebo, tako kot je izjemno sporen tudi nasilen način aretacije. Nenazadnje, tudi potrebe ni bilo za kaj takega, kajti, Ce bi vojaški policisti, ko se je Smolnikar zaprl v avto, poklicali civilno policijo, bi ji tudi prepustili, da ga ona spravi iz avto. Ni bilo treba uporabiti nasilja, saj zato obstajajo nenasilne metode, ki jih civilna policija zna uporabljati, vojaška pa oCitno ne. 4S ^ ^ Situacija je morda na videz zelo podobna tisti, ki smo ji bili priče ob aretaciji Janeza Janše leta ’88. Kaj menite o tem? Zdi se, da se zgodovina ponavlja, toda samo kot farsa. Razlike pa so vendarle bistvene. Janšo takrat ni aretirala vojaška, temveč civilna policija, kar je tudi za zdajšnji primer zelo pomemben podatek. Janšo pri tem niso telesni poškodovali. Kaže, da v današnji zgodbi nastopa tudi provokator, kar je silno sporna metoda policijskega delovanja in je v nekaterih državah celo na samem robu dospustnega. Tako pridobljeni podatki nimajo dokazne moCi pred sodiščem. Zato primerjava z aretacijo Janše skorajda ni možna. Odpirajo pa se tudi druga vprašanja: kaj je na primer z dokumenti, ki smo jih videli na posnetku v avtomobilu, saj naCin aretacije skorajda onemogoča natančno ugotovitev, kako so se znašli v vozilu. Vprašanje je tudi, zakaj so ga v bolnici stražili vojaški in ne civilni policisti, ipd. Se vam zdi, da gre v celotni zadevi za politični obračun? Zdi se mi, da je Janša v svoji izjavi za televizijo to celo izrecno nakazal. To pa me še posebej zaslo--bljuje, kajti bojim se, da gre ponovno za uporabo kazenskega prava ter državnih organov kazenske represije za politične obračune. Na to pravzaprav ves Cas opozarjam: afere, obsojanje ljudi v naprej, ustvarjanje splošne histerije, nastopi civilne iniciative, protikorupcijska gibanja in še kaj. To je vse v nasprotju z načeli pravne države. S kaznivimi dejanji se morajo ukvarjati za to pristojni organi, in sicer z jasno razmejenimi pooblastili. Ivanka Mihelčič _____________BRUTALEN OBRAČUN Z BIVŠIM PRIPADNIKOM MORISA Smolnikar je še v bolnišnici, še razmišlja, ali naj Janšo Kritizirani obrambni minister - njegova politična usoda je sedaj v rokah strank vladne koalicije LJUBLJANA - Vsi novinarji včeraj nismo imeli dostopa do pacienta urgentnega oddelka UKC Milana Smolnikarja niti med pol Četrto in pol peto popoldne, ko imajo v kliničnem centru »uradne ure« za obiske, saj so ga včeraj varovali uslužbenci notranjega ministrstva. Smolnikar je sprejel samo novinarja Mladine, ki se jima je zahvalil, ker sta po besedah njegovega odvetnika »prva objavila novico o njegovi aretaciji in tako preprečila, da bi se mu zgodilo kaj hujšega«. Ko je bil včeraj na pregledu pri okulistu, se je Smolnikar tudi onesvestil. Ljubljanski tožilec Tomaž Miklavčič včeraj ni hotel dati izjave niti o tem, koliko ovadb je prispelo na tožilstvo. Dejal je le, da morajo primer temeljito preučiti. Tudi pravosodni minister Kozinc ni bil zgovoren, izrecno pa je omenil odlok o varnostnem organu MO in vojaški policiji. Na podlagi tega odloka je mogoče sklepati, da so Morisovci prekoračili svoja pooblastila, razen Ce na Morisu menijo, da Zgražanje spričo ravnanja obrambnega ministrstva Anketarska ekipa Re- Cnikov. 155 jih ni bilo moški (46 odstotkov), publikinega naroCni- dosegljivih, 121 pa jih Povprečna starost anke-škega oddelka je včeraj v pogovoru ni hotelo tiranih je znašala 42, 6 v popoldanskih urah sodelovati. Na telefon- let, njihova srednja in poklicala 600 naklju- ski klic so se nekoliko višja/visokošolska izo-čno izbranih individu- pogosteje oglašale žen- brazba pa sta rahlo pre-alnih telefonskih naro- ske (54 odstotkov) kot vladovali. Ali se vam zdi ravnanje Morisa ob aretaciji Milana Smolnikarja sporno ali ne? Telefonska anketa, 22. 3. 1994, N = 324 Ali po vašem mnenju različne tajne obveščevalne službe in organizacije nedopustno posegajo na slovensko notranjepolitično sceno? Telefonska anketa, 22. 3. 1994, N 324 Milana Smolnikarja včeraj ni vec stražila vojaška policija. To v bistvu pomeni, da je svododen, saj po naših informacijah preiskovalni sodnik ni zahteval pripora zoper njega, kar je predlagalo j obrambno ministrstvo. To je namreč v ponedeljkovem pojasnilu sporočilo, da je predlagalo pripor [ zaradi »suma, da bi Milan Smolnikar v primeru odhoda na prostost lahko vplival na priče oziroma uničil še morebiti obstoječo dokumentacijo«. Zadeva bi bila lahko, drugačna, ce bi pristojni organ izdal odločbo o odvzemu prostosti - ta bi se izvajala v skladu z zakonom o notranjih zadevah -, ki pa bi lahko trajal največ tri dni. Toda še v Času, ko je notranje ministrstvo vodil Igor Bavčar, je bilo izdano navodilo organom za notranje zadeve, da se možnost tridnevnega pripora ne uporablja veC.' Ce pa bi preiskovalni sodnik zahteval pripor, potem bi za Milana Smolnikarja veljal zakon o kazenskem postopku in vse pravice, ki iz njega izhajajo. (M.V.) so nekdanji pripadniki Morisa tudi kot civilne osebe »njihovi«. Po neuradnih informacijah naj bi Smolnikar delal za ministrstvo za notranje zadeve. Pomenljivo pa je, da se notranje ministrstvo doslej še ni odzvalo z izjavo, da so pripadniki vojaške policije napadli in pretepli njihovega sodelavca. Izvedeli pa smo, da so vCeraj na MNZ zaceli pisati ovadbe proti storilcem, ki so poškodovali tujo lastnino, vozniku modrega BMW povzročili telesne poškodbe in prekoračili svoja pooblastila. Slovenska policija oCitno ni tvegala spopada večjih razsežnosti s pobesnelimi pristaši obrambnega ministra, kar bi se lahko sprevrglo v uvajanje izrednih razmer. V bližini dogodka je bila namreč tudi patrulja prometne milice, ki je dogodek samo opazovala. Po nepreverjenih vesteh naj bi »incident« v nedeljo zveCer nastal potem, ko naj bi Smolnikarja skušali Morisovci ustaviti zato, da bi ga pregovorili k sodelovanju z najožjim jedrom Voma. Ker Smolnikar naj ne bi pristal na to, so ga Morisovci pretepli in mu podtaknili dokumente. Smolnikar naj bi vedel, kaj ga Čaka, saj naj bi v zadnjih dneh pred »srečanjem« z vojaško policijo opazil, da ga spremljajo. Napad nanj pa bi se utegnil zgoditi že mnogo prej, saj naj bi mu njegovi nekdanji sodelavci zaCeli intenzivno groziti že od lanskega decembra. Malo za šalo, malo za res Predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku Predsedniku državnega zbora Republike Slovenije mag. Hermanu Rigelniku Predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu Obrambnemu ministru vlade Republike Slovenije Janezu Janši Ministru za pravosodje in upravo Mihi Kozincu Javna zahteva Spodaj podpisani iz načelnih in moralnih razlogov zahtevamo, da se aretiranemu Milanu Smolnikarju, Ce pride do ovadbe in sodnega procesa, omogoči naslednje: 1. Da se Milanu Smolnikarju omogoči proces v slovenskem jeziku. Ce iz kakršnihkoli proceduralnih, tehničnih ah drugih razlogov to ni možno, zahtevamo, da se mu omogoči prevajalca in pravico do zagovora v materinem jeziku. 2. Da se Milanu Smolnikarju omogoči svobodna izbira civilnega zagovornika. Ce to iz kakršnihkoli proceduralnih, tehničnih ah drugih razlogov ni mo-goCe, zahtevamo, da se mu omogoči, da si poleg dodeljenega zagovornika lahko izbere še civilnega, s katerim se ima pravico posvetovati o obrambi. 3. Da je proces javen. Ce pa to iz kakršnihkoli proceduralnih, tehničnih ah drugih razlogov ni možno, zahtevamo, da se javnost izloči v sekvencah, v katerih se obravnavajo vsebine in detajh, katerih javna obravnava bi slabšala vamostno-pohtiCni položaj države. Ce pa tudi to ni možno, prosimo, da se javnost vsaj sproti obvešCa o poteku procesa in izsledkih. 4. Pričakujemo, da se bo naši zahtevi pridružilo veliko neodvisnih intelektualcev, še zlasti 32 podpisnikov zahteve predsedniku države, o katerih načelnosti in pokončnosti ne dvomimo. Peter Rožic, Vlado Miheljak, Nikola DamjaniC, Darko Strajn, Rojana Leskovar, Tone Partljič odmevi in reakcije v politiki ter javnost! predsednik J. Drnovšek pa obdrži v vladnem kabinetu Predsednik vlade Janez Drnovšek prejema zahteve za odstavitev ministra Janše 0 identiteti uslužbenca M. V ki ga ponedeljkovo spodilo ministrstva za obram-P? omenja kot tistega, ki naj b' v nedeljo Smolnikarju predal obremenilne doku-roente z vojaškimi skrivnostmi, včeraj ni bilo mogoče 'zvedeti nie določnega. Kot kaže, so M. K. Morisovci skušali uporabiti kot vabo za Smolnikarjevo aretacijo. Odvetnik Zdolšek je zavrnil govorice, da je bila v avtomobilu poleg Smolnikarja še neka druga oseba. »Gospod mkovic je kot pripadnik Posebnih enot Morisa razbil desno steklo na vratih, jih °dprl, se vsedel na desni sprednji sedež in potiskal Smolnikarja iz avtomobila. sta bila v avtomobilu dva, e torej Turkovič sedel na ko-mnih nekoga drugega... Sprašujem tudi, ali je Turkovič sedel na dokumentih oziroma ali si je dal spodaj dokumente, ki so bili tam najdeni, ah pa jih je postavil steklo. Ti dokumenti so oili po posnetkih na TV ra-vni, nezmeckani, ležali so tudi na steklu,« je povedal Zdolšek. Borut Meško LJUBLJANA - Ali bo »prekoračitev pristojnosti« delavcev Morsa nad civilno osebo pomenilo razrešitev pristojnega ministra Janeza Janše - to je postalo osrednje politično vprašanje po tem, ko je združena lista pozvala predsednika vlade, naj ukrepa, ali pa bo Usta sama povlekla takšne poteze, ki bodo privedle do razrešitve. Politični analitiki se strinjajo, da se bo predsednik vlade tokrat moral jasno opredeliti, Čeprav je, po drugi strani, zamenjava Janeza Janše politično precej težka operacija. Ključni vzvod pri takšni odločitvi drži v rokah krščanska demokracija. Čeprav se zmernejše krilo stranke pogosto ne strinja s potezami obrambnega ministra, je SKD ob vseh dosedanjih »spornih« primerih Janšo zaščitila. Razlog za to tiči predvsem v dejstvu, da bi odhod nespornega Uderja desnice v opozicijo utegnil povzročiti precejšnje težave znotraj stranke, blok Janša -Podobnik pa bi lahko SKD pobral pomembno število glasov na bližnjih volitvah. Včeraj so se vrhovi obeh strank nekajkrat sreCah, vendar dokončne odločitve - po naših informacijah - še niso sprejeli. Krščanski demokrati Čakajo na današnje poročilo vladne komisije, v neuradnih pogovorih pa so tudi pristaši bolj radikalne pohti-ke menili, da bi moral obrambni minister ustrezno ukrepati zoper napadalce in da bi SKD - tudi Ce Drnovšek zamenja Janšo - pravzaprav morala ostati v vladi. ZveCer se je sestal izvršni odbor liberalne demokracije, ki je »obsodil brutalni napad in dejstvo, da so vojaške osebe posegle v civilno sfero«. LDS je sklenila, da »je treba do konca raziskati odgovornost vpletenih oseb, ustanov in politik, ki so nas drugič po letu ’88 in prvič po letu ’91 soočili s težkimi kršitvami Človekovih pravic in svoboščin«. LDS tudi »verjame, da bo vlada ravnala v skladu z veljavnim pravnim redom in pričakovanji demokratične javnosti ter ustrezno ukrepala proti vsem odgovornim«. Merodajno naj bi bilo to- rej današnje stališče vladne komisije, ki pa bo - po naših informacijah - potrdila nesporno »prekoračitev pooblastil« delavcev varnostnega organa ministrstva. Po tem se bo vladni vrh težko izognil dokončni odločitvi; razen Ce bo počakal še na rezultate interne preiskave ministrstva za obrambo, ki jo je včeraj napovedal Janša. Ta- ko bi Drnovšek pridobil še nekaj dni. Toda tudi Ce se po vsem tem še vedno ne bo zgodilo nic, ni nujno, da bo združena lista res sprožila interpelacijo. Tudi ta stranka je namreč ob zamenjavi Puharjeve jasno izpričala svojo željo, da ostane v koaliciji in bo torej zagotovo spoštovala koalicijske odločitve. Tanja Starič Incident v Depala vasi je parlamentarcem zvišal pritisk LJUBLJANA - Način odvzema prostosti civilista ‘'ulana Smolnikarja je včeraj odmeval tudi v slovenskem parlamentu. Prvak SNS Zmago Jelinčič je opozoril na to, da ne gre za prvi primer, saj se je to začelo dogajati že avgusta ’92 pred volitvami, ko so s podobnimi metodami vzeli »v precep« prav Slovensko nacionalno stranko. Njegov strankarski ko-jsga Jožef Kopše, ki je hkrati tudi predsednik parlamentarne komisije za obrambo in elan komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, pa tako kot dan poprej ni bilo pretirano zgovoren. Ponovil je zgolj to, da je bil tudi sam v delegaciji komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki je v ponedeljek obiskala Milana Smolnikarja v bolnišnici ter poizvedovala pri Vomu in na notranjem ministrstvu. Poročilo o lem naj bi bilo narejeno danes, nemudoma pa naj h' ga obravnavali tudi na komisiji, Čeprav smo nekoliko pozneje izvedeli, da je predsednik komisije France BuCar sejo sklical šele za ponedeljek. Kopše 1® še dejal, da se bo s to zadevo vsekakor ukvarjala iodi komisija za obrambo, saj se v primeru Smolnikar pojavlja tudi pripa- Janez Kocijančič: Nismo dali ultimata dnikTO. Poslanci Združene liste so na dogodek odzvali s povsem konkretnim predlogom predsedniku koalicijske vlade Janezu Drnovšku, naj sam ukrepa in razreši obrambnega ministra z dolžnosti, saj za dogodek nosi celovito politično odgovornost. »V primeru Smolnikarja je kot kaže prišlo do nezakonite aretacije, saj so vojaški organi aretirali civilno osebo, z njo postopali brutalno in v takšnem stanju od nje jemali izjave, Čeprav le-te, najkrajše komentirano, tako pridobljene nimajo nobene vrednosti. Zato je takšna aretacija veliko bolj balkanska, kot je to veljalo v prejšnji državi ob aretaciji Janeza Janše pred šestimi leti,« je ob tem dejal Ciril Ribičič. Janša je v televizijski izjavi prevzel tudi konkretno odgovornost za te zadeve, in ker gre očitno za hude kršitve ustave in zakona, si Slovenija takšnega obrambnega ministra ne zasluži, meni Ribičič. Ce torej ne bo ukrepal Drnovšek, bodo poslanci Združene liste vložili interpelacijo ah sprožili državno obtožbo. Z Ribičičevim stališčem je soglašal tudi prvi Človek ZLSD Janez Kocijančič, ki je še dejal, da ZLSD svoje zahteve Drnovšku ni postavila ultimativno, saj mu želijo dati Cas, da razmisli predvsem o vsebini poCe- Vika Potočnik: Janša bi moral odstopiti tja, za katerega je odgovoren obrambni minister. O nujnosti Janševega odstopa sta vCeraj razmišljala tudi poslanca Demokratske stranke Danica Simšič in Tone Peršak, nedvomno pa se za ta korak zavzema tudi podpredsednica nove LDS Vika Potočnik. Ob tem je dejala, da ji je predvsem zelo hudo, da je do incidenta sploh prišlo, posebej še v Času, ko se gradi pravna država in ko je v zakonu o obrambi relativno dobro urejeno tudi vprašanje odnosa med civilno sfero in vojsko. »Večkrat smo doslej opozarjali na samovoljo tega minstrstva, vse pa kaže, da se je kljub temu razvila sfera vojske nad pravno državo. Zato mislim, da je zdaj prava priložnost, da parlament in vlada zahtevata najmanj odstop obrambnega ministra, in sicer na osnovi ugotavljanja kršitev zakonov. To se mi zdi v tem trenutku vredno vec kot kakršno koli ščitenje koa-licije. Ce se ne bo nic zgodilo, potem lahko ugotovim, da vladi, parlamentu in stranki, v kateri sem, ni do pravne države,« je dejala Vika Potočnik. Ivanka Mihelčič Odprlo pismo predsedniku vlade rzfgodovinski krog se je sklenil. ZaCel se je pred petimi leti jTLj z nekim tajnim dokumentom, izdajo vojaške skrivnosti in analizo napadov na JLA, končuje pa se z drugim tajnim dokumentom, izdajo druge vojaške skrivnosti in analizo napadov na Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Vojaško nasilje nad civilnimi osebami si spet poskusa pridobiti domovinsko pmvicovnasi deželi, pa čeprav je tokrat vojaški škorenj nas. Civilno osebo, »utemeljeno osumljeno storitve kaznivega dejanja izdaje vojaške tajnosti«, so aretirali vojaki, jo pri tem brutalno pretepli, ji zaradi zasliševanja odtegovali zdravniško pomoC in jo končno ranjeno prepeljali v bolnišnico ter jo vojaško zastražili. Obstajajo tudi nekatere razlike med sedanjimi dogodki in dogoditi pred petimi leti: tedanje vojaške oblasti niso uporabljale pzične sile, zdravniki pa so preprečili dostop vojakov in policistov v zdravstvene ustanove, kjer so se zdmvili nekateri obtoženi in pozneje obsojeni s procesa proti četverici. Za nobeno od opisanih dejanj nima vojska v slovenski državi nikakršnih zakonitih pooblastil. To je zavrženo dejanje tiste vrste, za katero smo doslej mislili, da nepreklicno sodi le v čase, ki so ostali za nami. Pri tem nas ne zanima, ali je Milan Smolnikar resnično utemeljeno osumljen očitanega dejanja ali ne. O tem naj sodijo za to pristojni organi, to pa obrambno ministrstvo zagotovo ni. Vsakdo, tudi tisti, ki je osumljen storitve najtežjega kaznivega dejanja, ima pmvico do poštenega in zakonitega postopka, predvsem pa do telesne nedotakljivosti in človeškega dostojanstva. Nekdanji pripadnik oboroženih sil ni lastnina obrambnega ministrstva, s katero lahko ta počne, kar se mu zljubi in kadarkoli se mu zljubi. Je državljan, katerega varstvo človekovih pmvic je jamstvo za varstvo človekovih pmvic tudi za vse druge. Pregon domnevne mračne organizacije, »la je povezana z najvišjimi političnimi vrhovi v državi«, ne more biti pokritje za mračen, protipraven postopek. Spoštovani predsednik vlade! Kot nekdanji člani kolegija Odbom za varstvo človekovih pmvic, ki smo nekoč zastavili vse svoje moči in osebno varnost za zaščito pmvic sedanjega- obrambnega ministra Janeza Janše, z grenkobo in ogorčenjem ugotavljamo, da je nas nekdanji varovanec odgovoren za enako vrsto nasilja, kakršnemu je bil nekdaj sam izpostavljen. Ker je vedel za načrtovanje tega dejanja, nosi zanj kot resorni minister največjo odgovornost. Z nezakonito upombo fizičnega nasilja nad civilno osebo je obrambni minister prestopil tisto mejo, ko je treba odločno stopiti v bran temeljev demokmtične ureditve in pmvne države ne glede na kmtkoročne politične ali stmn-karske mčune. Gospod predsednik, pred petimi leti se je kolegij Odbom za varstvo človekovih pmvic obrnil na javnost, ker ni zaupal pmvnim institucijam države. Verjamemo, da se danes lahko obrnemo na vas kot predsednika vlade in vas pozovemo, da ukrepate v skladu s svojimi odgovornostmi in pooblastili. Pričakujemo, da boste v najkrajšem možnem času predlagali razrešitev sedanjega obrambnega ministm in državnemu zboru predlagali izvolitev primernejšega človeka. Igor Bavčar, Spomenka Hribar, Bojan Fink, Dušan Keber, Bojan Korsika, Srečko Kirn, Roman Lavtar, Tomaž Mastnak, Rastko Močnik, Igor Omerza, Rado Riba, Braco Rotar, Mile Šetinc, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Franci Zavrl, Ali H. Zerdin, Slavoj Žižek Prvi puč v samoslojni Sloveniji? Vlado Miheljak »....Se zlasti, kar se tiče likvidacij, ne.« J. Drnovšek Bomo potem, ko je prvi tujec poletel na slovenski skakalnici Cez magičnih dvesto metrov, ko smo osvojili prve medalje zimskih olimpijskih iger in svetovnega pokala ter evropskega pokala v košarki, dobili tudi prvi puC? Ce se bo to zgodilo -in vse kaže, da se bo - bomo prehiteli marsikatero veliko starejšo demokracijo, ki na to izkušnjo še Čaka. No, puC se v Sloveniji najbrž ne bo zgodil po stereotipnem receptu. Tako kot so Cehi doživeli in preživeli »žametno revolucijo«, bomo morebiti Slovenci doživeli in preživeli (?) mehki, »irhasti puC«. Puč v irhastih hlaCah ne bo pošiljal tankov na ulice in ne bo polnil stadionov z aretiranimi množicami. Podalpski »irhasti puč« je možen in verjeten zgolj kot oblika totalitarnega upravljanja države in družbe brez formalnega prevzema oblasti. Se pravi, Ce bi dal vojaški minister našemu pre-miem določena zagotovila, da ne bo s puCem v bistvenih določilih kršena koalicijska pogodba in da ga »puCisti« ne bodo onemogočali v gospodarskih reformah (zniževanju inflacije, redefiniranju kolektivnih pogodb, stabiliziranju državnega proračuna..), bi premier najbrž brez večjih zadržkov še naprej vodil uspešno vlado. Torej nic dramatičnega. Vojska bi posredovala proti civilom v glavnem le takrat, ko bi le-ti ogrožali bojno pripravljenost in vamostno-politiCni položaj armade in države... Vse je torej v rokah premiera. Ta bo odločil, kasne vrste puC, v kolikšnem obsegu, s kakšno intenziteto in nenazadnje - v kakšni koalicijski druščini se bo odvil. Tako nekako. No, onkraj razposajenega veselja nad prvim puCem v samostojni državi ostaja nekaj resnih dilem, ki pa se - kot že rečeno - že dolgo ne vežejo na obrambnega ministra, ampak na njegovega delodajalca - premiera. Vojaški minister je paC iz ministrstva in vojske naredil spomenik lastni paranoji. Vse, kar se v zvezi z obojim (ministrstvom in vojsko) dogaja, je zato posledica, ne pa razlog patoloških odnosov v vrhu slovenske politike. Drugače rečeno, Ce sta ministrstvo in armada - takšna kot paC sta - spomenik paranoje vojaškega ministra, je sam vojaški minister spomenik premierove fobije. Do sem je vse lepo in prav. Premier bo gospodaril, vojaški minister pa bo komandiral. Vendar se zadeva zatakne pri estetskih vprašanjih uveljavljanja puCistiCnih norm. Izsiljevanja, pritiski in še zlasti fizične (pol) likvidacije, kakršni smo bili priCa zadnjo predpomladno nedeljo, so onkraj dobrega okusa. Ljudje še iz Časov jugoarmade nimajo radi, Ce vojaki opravljajo civilne dolžnosti, da namesto zdravnikov skrbijo za nego, počutje in varnost civilnih pacientov v civilnih bolnicah. Se zlasti pa nimajo radi, Ce vojaki nekomepententno in namesto civilnih policajev povzročajo civilnim osebam »pretrese možganov, podpfudbe in razkolne rane na glavi, udarce v koleno, podpoludbe oCesa«. Z eno besedo, ljudje tudi pri vprašanjih brutalnosti ne marajo nezakonitih priviligijev. Nekateri so se takoj pridušali, Ceš »...saj to je pa isto, kot je bilo ob aretaciji Janše«. Ni res. Ob aretaciji našega slavnega mučenika in vojskovodje je civilno osebo na predlog vojaških oseb aretirala civilna policija in ga predala vojaški, tokrat pa je civilno osebo na predlog civilnih oseb iz vojaškega ministrstva prijela vojaška policija (oziroma kar specialna enota vojske) in ga bo (?) predala civilni policiji. Ce bo ideja »irhastega puCa« realizirana, potem premier sicer ne bo prvi civil, ki bi vodil vlado pod vojaško hunto, bo pa prvi civilni premier vojaške hunte, ki ne bo na račun puCa zapostavljal prave (ekonomske etc.) probleme družbe in države. Približno takšno situacijo smo že doživeli takrat, ko predsednik predsedstva rajnke Jugoslavije ni dopustil, da bi ga sprovocirali s histerijo o tem, da se jugotanki vozijo Cez glave Albancev in ga odvrnili od »pravih vprašanj«. Težko je reci, ali ima premier o naših glavah kaj boljše mnenje, kot je imel predsednik predsedstva o Albanskih, zagotovo pa je zvest svojemu načelu »Ne bodo me sprovocirali!«. Tudi z banalnimi poročili o razkolnih ranah, okupacijah civilnih bolnic, odpravo policijskega in sodnega preiskovalnega postopka ne. Premiem Čestitamo za pokončnost. P. S.: Ob identitetnih zagatah, povezanih z imenom naše ljube države, se ob zadnjih dogodkih ponuja dokončna rešitev kar sama - Latinska Slovenija. Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 74. do 20.94) Prejšnji teden sta bili v Ljubljani premieri filmov Romanca v Seattlu in Schindlerjev seznam, oba sta se zelo dobro odrezala. Zelo solidno se držijo tudi Živi, V imenu oCeta in Prava stvar. Gospa Doubtfire - očka v krilu se z velikimi koraki približuje številu gledalcev, ki ga je dosegel Jurski park, najuspešnejši film v Ljubljani po letu 1990. Za primerjavo navajamo re-. zultate, ki so jih prvouvršCeni filmi v Ljubljani dosegah po letu 1980: __________________FILM / 66. PODELITEV OSKARJEV, NAGRAP Triumf, imenovan Ustvarjalci Schindlerjevega seznama, ki je bil nominiran v parka trije, prav tolikih Oskarjev 1981: Gadje maturirajo 55.085 1982: Lov za izgubljenim zakladom 57.254 1983: Cesarstvo Čutil 60.454 1984: E. T. - Vesoljček 70.198 1985: Amadeus 102.667 1986: Strasti 101.624 1987: Top Gun 125.116 1988: Krokodil Dundee 68.111 1989: Rain Man 55.920 1990: Čedno dekle 59.036 1991: Robin Hood - princ tatov 49.937 1992: Ocvrti zeleni paradižniki 32.149 1993: Jurski park 58.689 V zvezi z gornjo lestvico dodajmo, da Top Gun ni le najuspešnejši film 80. let, temveč je to po 1. 1945 najbolj gledan film v Ljubljani sploh! Zanimiv je tudi podatek, da je bil distributer Top Grma Vesna film, ki je moral iti - na osnovi sklepa tedanjega kulturnega ministra Andreja Capudra - že tri leta za tem v likvidacijo (tudi drugi najbolj gledan film 1.1987 - Platoon - je distribu-tiral Vesna film, ki je zbral tistega leta s samo osmimi premiernimi filmi - skupaj jih je bilo v Ljubljani prikazanih 172 - kar 249.807 gledalcev ali 16,17 odstotkov od skupnega števila). Legenda k lestvici za prejšnji teden: Prva Številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Gospa Doubtfire - oCka v krilu / Continental-Fun 60 (153) 13.421 (45.288) 5.931.800 (20.132.200) 2. Romanca v Seattlu / Continental-Fun 31 (31) 5.711 (5.711) 2.569.950 (2.569.950) 3. Živi / Karantanija film 21 (33) 5.646 (8.579) 2.498.800 (3.818.650) 4. V imenu očeta / Karantanija film 28 (63) 2.940 (9.627) 1.272.650 (4.238.800) 5. Schindlerjev seznam / Karantanija film 9 (9) 2.426 (2.426) 1.213.000 (1.213.000) 6. Prava stvar / Camium 13 (67) 1.416 (4.684) 626.600 (2.077.100) 7. Popoln svet /Lj. kinem. 19 (108) 1.090 (13.373) 472.200 (5.913.800) 8. Denis Pokora / Lj. kinem. 14 (120) 878 (18.063) 263.400 (7.770.400) 9. Pri Addamsovih 2 / Karantanija film 9 (104) 321 (8.587) 137.000 (3.783.900) 10. Neskončen dan / Continental-Fun 9 (122) 200 (9.808) 75.700 (3.836.250) Igor Kemel Števen Spielberg, ki smo ga prvikrat videli objokanega. Več Oskarjev ni šlo v roke. Od našega sodelavca LOS ANGELES - 66. podelitev Oskarjev, nagrad ameriške filmske akademije, je v ponedeljek minila v znamenju treh filmov: dva je podpisal Števen Spielberg, že davno promoviran v »Čudežnega otroka ameriške potrošniške kinematografije«, enega pa ameriška feministka Jane Campion. Režiser Spielberg, ki je s svojim prvim filmom Dvoboj pokazal, da zna navadno zgodbo spremeniti v napeto kriminalko, akcijski film, v katerem so junaki ljudje in tovornjaki na avtocesti, se je ves Cas z otroško naivnostjo »igral mo-vie«, da bi nam prek Številnih filmov Sele v Jurskem parku pokazal, da so povsod na svetu poleg dobrih in manj dobrih ljudi živele tudi dobre in zle praživali ter s filmom mimogrede zaslužil milijardo dolarjev. Na ponedeljkovi podelitvi Oskarjev so dobili njegovi delavci oskarje za vizualne učinke, z a tonske efekte v montaži ter za najboljši ton. Tri tehnične nominacije in trije oskarji ter devet filmskih delavcev, vsak s svojim Oskarjem v rokah. Film Schindlerjev seznam - premiera je bilo prejšnji teden v Ljubljani - je imel 12 nominacij, dobil pa je sedem Oskarjev. Ni naključje, da je prav Spielberg našel pravo zamisel in jo realiziral v pravem trenutku. Film govori o holokavstu med drugo svetovno vojno, o nemškem naCrtu, kako v Evropi najprej uničiti Jude nato pa Slovane: prve, ker so znali obračati denar in druge, ker so bili nižja rasa. Da se zgodovina ne bi ponovila, Čeprav je na Balkanu velilkosrbsko nasilje pokazalo svoj pravi obraz najprej na Hrvaškem, nato pa v Bosni, so potrebni Spielbergovi pogledi v preteklost: kot opomin in preventiva, da se Osvviencin ne bi ponovil. Zjutra LJUBLJANA - V nedeljski Republiki smo objavili slovenski Crix’ Picks, napovedi 27. domačih filmskih režiserjev, producentov, teoretikov in kritikov za »kraljevskih« osem kategorij in se pridušali, da bo pravilnost napovedi tudi primerno merilo za prihodnost slovenskega filma. Hmm. Izkazalo se je, da smo vsi povprašam sodili bolj po srcu kakor hladnorazumsko: od 216 možnih »zadetkov« srn0 uganili 99-krat in še to predvsem na račun Schindlerjevega seznam3 (23) in Spielberga režiserja (19 pravilnih odgovorov). Najbolj nas je presenetila smrklja Anna Paquin, ki so jo pravilno obkrožili Teja Bivic, Dane Hočevar in Karpo Godina- NOVO NA ODRU Francois Boyer: Ali Bog laja? SNG Drama Ljubljana, prevod Marko Crnkovič, režija Boris Cavazza, igrata Nataša Matja-šec in Aleš Valič, premiera nocoj ob 20. uri v Mali drami SNG Drama Ljubljana, predviden zaključek predstave ob 21.10, cene vstopnic 1.000 tolarjev (premiera) in 800 tolarjev (- izven), cena gledališkega lista 100 tolarjev, predstava nima odmora. V igri Ali Bog laja? gre za različne svetove; drama je nenavaden in duhovit dialog med Stocchijem - policistom, ki pooseblja tri segmente represivne družbe-(policijo, sodstvo in cerkev) ter Marijo, mladim dekletom - o tem, kako (in ali) lahko Bog komunicira z ljudmi. Poetično besedilo F. Boyerja pod režijskim vodstvom Borisa Cavazze bi lahko oznaCih kot melodramo, okleščeno ; sleherne sentimentalnosti in jokavosti. Režiser je z nekaterimi posegi (spremenjen konec, j skrajšava besedila za ; tretjino) še bolj poglobil osebni odnos med protagonistoma, predvsem pa nevsiljivo izpostavil ! večno vprašanje represi- 1 je družbe nad posameznikom. (M. T.) KONCERT SF v Sežani Orkester Slovenske filharmonije in Maja Cerar (violina), dirigent Loris Voltolini. Program: I. Štuhec: Drobna glasba, C. Sa-int-Saens: Koncert za violino in orkester št. 3 v h-molu, op. 61, A. Dvoržak: Simfonija St. 8 v G-duru, op. 88 "angleška”. Koncert bo v KC Srečka Kosovela v Sežani nocoj ob 20. uri za glasbeni abonma in izven. Traja uro in pol in ima en odmor. Cena vstopnice je 700 tolarjev, koncertni list je brezplačen. Osrednja točka koncerta bo Koncert za violino in orkester C. Sa-int -Saensa, ki ga bo z orkestrom SF izvedla violinistka Maja Cerar, umetnica slovenskega rodu, ki živi v Ziiric-hu. Švicarski strokovni tisk jo šteje v najvišji razred mladih umetnikov. Hrvaški dirigent Voltolini je od leta 1991 šef dirigent zagrebške Opere. (V.C.) NOVO V KINU Klavir Piano, scenarij in režija Jane Campion*, glasba Michael Nyman, igrajo Holly Hunter*, Anna Paquin*, Harvey Kietel, Sam Niell in vrsta Kreolov, Jan Chapman Pro-ducions, distribucija Camium Trade, premiera v petek v Cankarjevem domu, v soboto v CD (20h) in Kompasu, v nedeljo v Kranju (20.30) in Kompasu (22.30), od 7. aprila v Komuni. Na zgornjem seznamu premier lahko vidite, kaj se zgodi, če uspe distributerju po dolgem parla-mentiranju končno kupiti film - in pride samo ena kopija. Zvezdice zgoraj seveda pomenijo tri oskarje, ki jih je Piano dobil v ponedeljek, potem ko je zmagovito pot zaCel že na lanskem festivalu v Cannesu. In kaj je Piano? Filme je težko ločevati na »moške« in »ženske«, a je v Pianinu Čutiti toliko nežne roke Jane Campion, da je treba pristati na omenjeno oznako. Zgo- Holly Hunter in Harvey Kietel v »boju« za črne tipke dba o Adi, ki je ob smrti pr- eden najlepših filmov, vega moža nehala govoriti, ki se je »zgodil« v za-in njeni hčerki Flori, ki dnjih nekaj letih. Brez »osvojita« Novo Zelandijo sramu lahko malo po-konec minulega stoletja, je smrknete. (T. V.) g^FILMSKO USTVARJALNOST V LETU 1993 Števen Spielberg dvanajstih kategorijah, dobili sedem Oskarjev, Jurskega Pa je bil deležen tudi Klavir Kolektivno ubijanje Vudi ne bi dobilo verifi-kucijske legitimnosti. Sfeven Spielberg je dobil Schindlerjev seznam v pravem trenutku - v Ameriki so začeli gledati na Bosno z drugačnimi ocmi. Ameriška admini-stracija se je odločlila zaustaviti vojno na Balkanu. Zato je oskar pri-sei tokrat v prave roke. Bobil ga je Spielberg za režijo in najboljši film, °b njem pa Se oba producenta Gerald Molan [n Branko Lustig. S tem je prišel oskar v roke hrvaškemu filmskemu delavcu, ki je omogočil tudi slovenskemu podjetju Kompas, da se je vključil v filmski projekt, ki so S a lani snemali v Krakovm. Tri oskarje je dobil Art film Klavir režiserke Jane Campion. Glavno žensko vlogo v filmu je zaigrala Holly Hunter, stransko pa 9-letna Anna Paquin. Obe sta dobili oskarja, režiserka pa Se oskarja za najbolj izvirni scenarij. Oskarja za najboljšo moško vlogo je dobil Tom Hanks za vlogo homoseksualca v odličnem filmu Filadelfija, oskarja za najboljšo stransko moško vlogo pa Tommy Lee Jones v filmu Begunec. Nekako mirno, slovesno je bilo v ponedeljek zvečer v paviljonu Dorothy Chandler, kajti gostje v dvorani, navdušenci pred njo ter TV gledalci so ugotovili, da film Schindlerjev seznam ni samo uspeh Spielberga, marveč ameriške kinematografije, pa tudi Clintonove administracije. Branko Somen A DELTA AIR LINES -----Vozovnice Lahko Kupite v Vseh Večjih — Slovenskih Agencijah JURSKI PARK Vse je bilo jasno, ko je ovojnico z imenom nagrajencev za posebne efekte Ma-culayu CuLkinu, ki je to kategorijo razglasil, prinesel dinozaver. Jurski park (oziroma ena največjih snemalnih ekip v zgodovini) je bil nagrajen za posebne in zvočne efekte ter zvok v celoti. S tem je bil po eni strani nagrajen tudi veliki pisatelj Michael Crichton, po drugi pa so ustvarjalci dobih zadoščenje za vso »dinomanijo«, s katero je film uspel navdušiti staro in mlado za zgodovino našega planeta. Najuspešnejši film vseh časov je bil seveda predvsem tehnologija in Sele potem umetnost, zato so igralci bolj ah manj stathah mešanici modelarstva, računalniške tehnologije in filmskih trikov, ki smo jo s te strani platna videli v obliki raznolikih dinozavrov. Po Whoopy Goldberg je bil prvotni naslov filma Eurodisney. TOM HANKS V bistvu ni imel konkurence. Sir Hopkins, Nieesen, Day-Lewis in Fishboume so imeli kljub odličnim vlogam v »svojih« filmih že na Startu preveč zaostanka. Hanks je s fantastično vlogo bolnika, ki sredi sveta (in velemesta Philadelphije) umira za Aidsom, opozoril človeštvo na nevarnost, ki se »menda« lahko zgodi samo drugemu - pa temu ni tako. Na pode-litvi je imel najdaljši in najbolj patetičen govor, a mu ga za najzahtevnejšo vlogo v filmu lanskega leta lahko hitro odpustimo. resnica Vseh osmih nominirancev ni uganil nihče med 27 eaketiranci, z najboljšim pri-bližkom pa je stensko uro, Nagrado Republike, odnesel Dane Hočevar (na sliki), di-rektor Emotion Filma in Producent vrste (predvsem Oatkometražnih) uspešnic. ^Zgrešil« je samo pri moški jfaanski vlogi, ko je namesto Tomniyja Leeja obkrožil Di Capria. (T. V.) TOMMY LEE JONES Whoopy Goldberg - in z njo vsi, ki smo viseli pred TV sprejemniki - se ni mogla načuditi pleši, ki jo je Veliki preganjalec Harrisona Forda v Beguncu tako dobro zakril. Premagal je velikane, kakršen je Malkovvich. Tommy Lee se »na stara leta« iz grobega negativca spreminja v odličnega igralca, pripravljenega na vsako vlogo. Čakamo ga v Stonovem filmu He-aven and Earth, ki v Slovenijo pride sredi aprila. ra HOLLY HUNTER NajlepSa in najboljša v lanskem letu, Ada, ki jo »na slepo« oženijo z novozelandskim posestnikom, zaplete pa se v ljubezen z moževim pomočnikom. Za klavir, ki je poleg hčere Adino edino sredstvo komunikacije, mora plačati z ljubeznijo - in odsekanim prstom. JANE CAMPION Navijali smo tudi za film, a so trije oskarji - vsi po vrsti ženski - lepa nagrada. Scenarij je začela pisati leta 1985, vmes diplomirala na dveh fakultetah in ob kratkih posnela film Angel ob moji mizi. S Klavirjem je -po lastnih besedah - čakala, da dozorita tako zgodba kot Jane. ANNA PAOUIN Neverjeten dokaz, kako mladi so lahko odlični igralci: V Klavirju je igrala materin »zvočnik«, ki kljub trdnemu sklepu izbere »napačnega« očeta. Na podelitvi se je držala tako junaško, da nam je resnično dokazala, kako gledamo pravo zvezdo. Se Spielberg je smrkal, Anna pa nič. ZLATI ČASI španski dezerter, svetovljanski slikar in Oskarja za najboljši film z neangleškega *Dn Čudovite hčerke med Špansko poli-govomega področja je presenetljivo - če tično pomladjo leta 1931. V Ljubljani se spomnimo le filmov Svatba in Zbo- ste se azijska filma »prijela« močneje gom, moja konkubina, ki sta ostala za- kot španska komedija. Pač bolje pozna-daj - zmagal Fernando Trueba. Mlad mo Ahnodavarja. DEBORAH KERR Oskarja za življenjsko delo je dobila igralka, ki je bila »v vseh vlogah dama.« Tako je britansko zvezdo najavila Glenn Glose. Šestkrat je bila nominirana, igrala je v filmih vseh velikih režiserjev, in predsinoči suvereno pokazala, kako velika dama je tudi v resnici. Severnokorejski jedrski potencial ■ Raziskovalni center ^ Pridobivanje urana □ Rudniki urana • Jedrske elektrarne KITAJSKA Kuspng r-Taechon* ^ Jongbjong SEVERNA KOREJA Sinpo* Hungnam Japonsko morje — 38° 60 km Vir: Arms Control Association ' "V gradnji AP NOVICE Kdo širi govorice o državnem udaru v Rusiji? MOSKVA - Nekdanji ruski podpredsednik in eden od voditeljev oktobrskega upora Aleksander Ruckoj je v torek dejal, da nihče ne pripravlja državnega udara v Rusiji. Govorice o tem so nastale zaradi daljše odsotnosti ruskega predsednika Borisa Jelcina. Ruckoj meni, da so govorice razširili prav Jelcinovi privrženci, da bi odvr-nili pozornost od dejanskih težav, zlasti gospodarskih, ki pretresajo Rusijo. Tiskovni urad predsednika Jelcina pa je sporočil, da se bo predsednik iz SoCija v Moskvo vrnil konec tedna. Premier Viktor Cemomirdin, ki je v ponedeljek obiskal Jelcina, je dejal, da so govorice o njegovi bolezni žalitev. (AFP) Ukrajina se želi pridružiti francosko-nemško-poljski osi VARŠAVA - Ukrajinski zunanji minister Anatolij Zlenko je dejal, da se želi njegova država priključiti neformalni francosko-nemško-poljski osi in tako prispevati h krepitvi vezi med Zahodom in Vzhodom. Zlenko se je med dvodnevnim obiskom na Poljskem sestal s predsednikom Lechom Walenso, najdlje pa se je pogovarjal s poljskim zunanjim ministrom Andrze-jem Olechovskim. (Reuter) Kako zaščititi Palestince TUNIS - Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Dennis Ross se je z voditeljem PLO Jaserjem Arafatom v Tunisu (na sliki AP) pogovarjal o ukrepih za zaSCito Palestincev na zasedenih ozemljih, kar je po sprejetju resolucije o pokolu v Hebronu eden glavnih pogojev, ki jih PLO postavlja za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Ross je nato odpotoval v Kairo, kjer se je že sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Muso, pogovori o nadaljevanju pogajanj pa bodo tam potekah tudi danes. Palestinci, ki so preživeli pokol v Hebronu, so izraelski preiskovalni komisiji povedali, da je na njih streljalo veC ljudi, ne samo eden, kot so sprva mislili. (AFP) Alžirci množično proti terorizmu ALZIR - Približno 50 tisoč ljudi se je udeležilo protestnega shoda v alžirskem glavnem mestu. Med njimi je bilo precej žensk in mladih, ki so najostreje obsodih terorizem islamskih skrajnežev in vlado pozvali, naj se ne pogaja s predstavniki Fronte islamske rešitve. »Molk je smrt. Ce molčiš, bos umrl, Ce spregovoriš, bos umrl. Zato spregovori in umri.« Te besede alžirskega pesnika in novinarja, ki so ga islamski skrajneži ubili junija leta 1993, so demonstranti izpisali na transparente. (Reuter) NOVA KRIZA NA KOREJSKEM POLOTOKU Clinton odločno proti Pjongjangu WASHINGTON - Ameriška vlada je začela preučevati ukrepe za kaznovanje Severne Koreje, potem ko Pjongjang spet ni dovolil preiskave jedrske elektrarne Jongbjon, kjer naj bi Severna Koreja izdelovala svoje jedrske bombe. Ameriške obveščevalne organizacije soglašajo, da ima Severna Koreja eno, morda pa celo tri jedrske bombe. Poleg tega pa je tik pred preizkusom svojih raket dolgega dometa, s katerimi bi lahko bombe izstrelila celo v Evropo. Režima v Pjongjangu Evropa najbrž ne zanima, zato pa hoče ustrahovati Japonsko in Južno Korejo, sovražnici iz druge svetovne vojne in korejskega spopada, ter posredno ZDA, ki je v 50. letih že enkrat z vojsko zadrževala komunizem na Korejskem polotoku. Amerika je s pogodbami po drugi svetovni vojni in po korejskem spopadu odgovorna za varnost številnih azijskih držav in zlasti Južne Koreje, zato je VVashington že napovedal konec politike, s katero so ostarelim komunističnim diktatorjem v Pjongjangu doslej ponujali korenček. Zdaj bodo ■Američani nastopili s palico. V Varnostnem svetu Svetovne organizacije se bodo zavzeli za mednarodne gospodarske ukrepe proti državi, ki ne spoštuje svojih jedrskih obveznosti. Predsednik Clinton je poleg tega napovedal pošiljko pro- tiraketnih izstrelkov Patriot za zaSCito Južne Koreje, v pismu južnokorejskemu predsedniku pa je Clinton tudi omenil, da bo morebitni severnokorejski napad na južno sosedo izenačil z napadom na ZDA. Amerika razmišlja tudi o tradicionalnih vojaških vajah z Južno Korejo, ki so jih letos odlašali prav zaradi upanja, da bodo s tem privabili Severno Korejo za pogajalsko mizo. Predsednikove besede so najhujša ameriška grožnja mednarodni izobčenki na severu Korejskega polotoka, odkar se je ena zadnjih ko-munisticno-stalinisticnih trdnjav pred letom dni odločila izzvati ves svet s svojim jedrskim programom. Clintonova vlada se je po enoletnem popuščanju-zdaj odločila za premišljeno, a odločno nasprotovanje Pjongjangu. Severna Koreja bo imela dovolj Časa, da dovoli pregled svojih jedrskih naprav, saj bo posebna ameriška vojaška oprema potrebovala mesec dni za prihod na ju-žnokorejska tla. Tudi mednarodnih gospodarskih ukrepov, s katerimi naj bi razširili že obstoječi ameriški embargo proti Severni Koreji, ne bodo mogli uvesti brez dolgotrajnih posvetovanj v Varnostnem svetu OZN. Toda najbolj osamljeni režim na svetu, ki ga doslej ni zanimala blaginja državljanov, morda ne bo popustil pred mednarodnim političnim pritiskom. Za resnično izolacijo Severne Koreje bi morala Japonska preprečiti finančne pošiljke, ki jih severnokorejska manjšina v državi pošilja Pjongjangu in s katerimi diktatorski režim plačuje jedrsko avanturo. Poleg tega bodo morali Američani za kaznovanje Severne Koreje pridobiti Peking. Kitajska lahko prepreči mednarodne gospodarske ukrepe s trgovanjem prek meje s Severno Korejo in z vetom v Varnostnem svetu Združenih narodov. Amerika se s Kitajsko pravkar prepira zaradi Človekovih pravic, zato bo s težavo privabila Peking k sodelovanju. Amerika lahko Severno Korejo popolnoma osami in gospodarsko zlomi tudi brez Kitajske, na primer z blokado japonskega morja, toda s tem bi Washington tvegal konvencionalno, morda pa tudi jedrsko vojno. Severna Koreja že dalj Časa kopici svoje Čete ob meji z Južno Korejo, kjer ima Amerika številno vojsko. Svoje jedrske bombe, Ce jih je že izdelal, pa Pjongjang hrani v podzemnih skrivališčih, zato bi Američani z napadom zalivskega sloga tvegali jedrsko onesnažitev vsega Korejskega polotoka in Azije. Kljub neštetim nevarnostim pa VVashington Severne Koreje ne more potisniti v kot in pozabiti nanjo. Nepredvidljivi režim v Pjongjangu namreč že nekaj Časa napoveduje napad na Južno Korejo in vojaško združitev korejskega polotoka v letu 1995, pol stoletja po japon- Rakete patriot Rakete patriot zemlja-zrak M901 z raketnim izstreliščem enostop. obr. raketa zemlja - trak 5,18 m 0,41 m 0,92 m pribl. 700 kg trdo gorivo daljinsko vodenje s pol-samodejno usmeritvijo Tip: Dolžina: Premer: Razpon kril: Teža izstrelka: Pogon: Vodenje: Bojna glava: 91 kg streliva, ki eksplodira v neposredni bližini cilja Največja hitrost: 3,7 macha Največji domet: pribl 160 km Največja višina: pribl. 24,24 km Izstrelišče: polpriklopnik s štirimi raketami Vir: Jane‘s AP/Wm. J. Castello skem napadu. Ameriko, Japonsko in Južno Korejo zato Čaka vojna živcev s Pjongjangom, ki bo zaradi jedr- skega orožja podobna kubanski krizi iz Šestdesetih let. Barbara Kramžar FRANCIJA / JAVNA OBČILA EVROPSKA UNIJA / NOTRANJA NESOGLASJA Cenovna vojna med časopisi Za Le Guotidien je treba odšteti tretjino manj kot zo druge dnevnike Spanci in Britanci čakajo, da se bo Bmselj omehčal Zunanji ministri se bodo spet sestali konec tedna v Grčiji PARIZ - Cenovna vojna, ki se je razdivjala v francoskem tisku, je v torek stopila v novo fazo, saj je bilo treba v kioskih za Le Quotidien odšteti tretjino manj. Quotidien je že tretji Časnik, ki si od začetka leta prizadeva, da bi se zasidral na trgu z nižjo ceno: s šestih francoskih frankov se je pocenil na štiri, medtem ko je druge Časopise, med njimi Liberation (neodvisa levia), Le Fi-garo (desnica), L’Humanite (komunisti) in (katoliški) Grobe mogoče kupiti po šest frankov. Le Monde je naprodaj po sedem frankov. Le Quotidien, ki je bil še pred letom dni v smrtnih vzdihljajih, načrtuje, da bo v treh mesecih svojo prodajo podvojil na 43 tisoC primerkov. Časopis, ki ga je pred 25 leti ustanovila desnica, je zdaj prenovljen. Vlada mu je v okviru pomoči tisku odobrila 25 milijonov frankov, s katerimi se je glavnica njegovega kapitala povečala na 12,4 milijona dolarjev, uredništvo pa se je okrepilo s petnajstimi novimi novinarskimi peresi. Cenovno vojno med Časopisi je januarja sprožil no- vi dnevnik InfoMatin, ki so ga prodajali po tri franke. 2e dva meseca pozneje so vsak dan prodali po sto tisoC izvodov. Prihod novega dnevnika, ki je bil kar za polovico cenejši od drugih, je prisilil tudi priljubljeni dnevnik Le Parisien (z naklado 730 tisoC izvodov), da je svojo ceno spustil na 4, 50 franka. Čeprav večino izvodov tega Časopisa prodajo v pariškem okrožju, je Le Parisien zaCel izdajati tudi svojo republiško izdajo z naslovom Aujurd‘hui (Danes). Regionalne dnevnike, med katerimi ima najveCjo naklado Ouest France, prodajajo v splošnem ceneje, njihova cena se suCe med 4, 5 in petimi franki. Po lanskoletni anketi, v kateri so o bralnih navadah povprašali veC kot 22 tisoC Francozov, se jih veC kot 52, 6 odstotka uvršCa med »zaprisežene bralce« dnevnikov. Štiriindvajset milijonov beročih Francozov, od katerih jih kar 19 milijonov živi na podeželju, pa vsaj trikrat na teden prebira re- . publisko ali regionalno dnevno Časopisje. (AFP) Demokratični Evropi tudi tokrat ni uspelo. Na srečanju v Bruslju se ducat zunanjih ministrov ni mogel dogovoriti, po katerih merilih bodo odločali v prihodnje, ko jih bo Šestnajst. Grenko razočaranje desetih najbolje označuje stavek nemškega ministra Kinkla: »Do zdaj ni bilo nobenega napredka in ne vidim možnosti, da bi se sporazumeli Se danes.« Velika Britanija in Španija sta nepopustljivi in španski minister Solana je hladnokrvno dejal: »Prešli smo v konstruktivno fazo, vendar je zdaj vse odvisno od drugih. Ce ne bodo popustili, ne bomo prišli nikamor.« Nekaterim se stvari zdijo povsem preproste. Španija, za katero so že med pogajanji EU in Norveške dejali, da je preveč razvajena in potrebna trde roke, se je dokončno prepričala, da lahko z malo trme doseže vse, kar ji srce poželi. In Madrid Čaka, da se bodo drugi vdali v usodo. Morda bo to že prihajajoči konec tedna, ko se bodo zunanji ministri znova sestali - tokrat pod milejšim grškim nebom. Bolj zares gre britanskim konzer- vativcem, ki so se prepričali, da jih lahko na oblasti ohrani le pokončna drža v Bruslju. Pri tem pa sploh ni pomembno, za katera vprašanja gre -pomemben je le naCin, drža. V nasprotnem taboru zadeve niso tako preproste. Nemčija in Francija sta se zapletli v minispor o praznovanju obletnice izkrcanja v Normandiji, ki kljub svoji nepomembnosti vpliva na potek dogodkov v EU. Politolog Grosser je potrdil, da so nedavni dogodki vnesli motnje v francosko-nemsko lokomotivo, ker Nemčija spodbuja širjenje proti severu in vzhodu, Francija pa se ne more odločiti, kam bi jo mahnila. Naceta enotnost evropskega motorja se kot kuga Siri po dvanajsterici in grški minister za evropske zadeve Pangalos s strahom pričakuje sredo, ko bo moral poročati Evropskemu parlamentu. Strasbourški parlament, ki se bo tokrat sestal v Bruslju, je nedvoumno namignil, da ima zapletov, spletk in izsiljevanj že Cez glavo. Parlamentarci, ki jih bo junija zamenjala sveža garnitura, zatrjujejo, da se mora s prihodom Fansa število gla- sov v Ministrskem svetu povečati na 27. Norveška in Finska bi po tej raCunici dobile po tri glasove, Avstrija in Švedska pa po štiri. Sistem glasovanja bo nespremenjen: za sprejetje je potrebna kvalificirana večina (70 odstotkov glasov), blokira ga lahko manjšina (30 odstotkov glasov). Dvanajsterica bo ohranila enako razmerje glasov: Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija po deset, Belgija, Nizozemska, Grčija in Portugalska po pet, Španija osem, Danska in Irska po tn, Luksemburg pa dva glasova. Kaj se pravzaprav gre Evropa, se sprašujejo po Stari celini. Ce bo šlo tako naprej, je to podjetje povsem jalovo, so prepričani. Par glasov gor ali dol, združila nas je velika ideja evropske enotnosti - nas bo zdaj razdražila zbirokratizirana trmoglavost? Edina uteha nemočnim evropskim politikom so v tem trenutku javnomnenjske raziskave v štirih prihodnjih Članicah. Včeraj jim je srce ogrela Finska, kjer se je 42 odstotkov ljudi opredelilo za pristop k EU, proti pa jih je bilo le 27 odstotkov. Ana Kovač SVET Sreda, 23. marca 1994 19 BIH / SPODBUDA MIROVNIM PRIZADEVANJEM Prvo letalo OZN na letališču v Tuzli TUZLA - Na tuzlan-skem letališču je v torek pristal iljusin 76 Združenih narodov, s katerim J’0 v oblegano mesto pri-Jeteli Jasuši Akaši, pose-nni odposlanec generalnega sekretarja ZN za nekdanjo Jugoslavijo, po-veljnik Unproforja generalpolkovnik Bertrand ne Lepresle, sto civilnih fn vojaških predstavnikov ZN ter Številni novinarji. Letalo je pripeljalo hrdi 22 ton humanitarne Pomoči, moke, zdravil in Šotorov, ki bo morala za-nostovati do vzpostavitve rednega zračnega mostu Tuzlo, kar naj bi se po nesedah predstavnikov visokega komisariata za begunce zgodilo prihodnji teden. Jasuši Akasi je po pristanku novinarjem dejal, na odprtje letališča za Prebivalce Tuzle in okoli-Ce (teh je po dosegljivih podatkih približno 450 tisoč) ter vse Bosne pomeni °bet za skorajšnji konec vojne. Odprtje letališča za Pošiljanje humanitarne Pomoči v severovzhodni nel Bosne in Hercegovine s° v pogajanjih z voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžičem 1. marca letos v Moskvi dosegli ruski diplomati. Tuzlansko letališče od sedmega marca letos nadzoruje vec kot sto pripadnikov skandinavskih enot Unproforja, oborože-rbb tudi z osmimi danskimi tanki vrste Leopard. Prvi pristanek letala ZN na letališču od začetka vojne bo po vsej verjetnosti okrepil prizadevanja Visokega komisariata ZN za begrmce, da z osnovni-, mi življenjskimi potrebščinami oskrbi Cim vec prebivalcev BiH, zlasti v predelih, ki se že ves Cas vojne branijo pred srbskimi napadi in kamor doslej ZN nikakor niso mogli pripeljati pomoči. V Tuzli, nekdaj pomembnem industrijskem središču s približno 130 tisoč prebivalci (pred vojno), živijo pretežno Muslimani. Je eno od Šestih območij v BiH, ki bi jih morale enote ZN v skladu z resolucijami VS ZN o varnostnih območjih iz začetka lanskega leta varovati pred srbskimi napadi. Odprtje letališča so predstavniki Združenih narodov namreč »izsilili«, ne da bi za to dobili popolno soglasje bosanskih Srbov, ki so mesto oblegali in si izmišljali izgovore za odlaganje odprtja letališča; od tega, da so letališke steze minirane in da bi za ra-zminiranje potrebovali vsaj dve leti, do zahtev po nadzoru nad prometom na letališču, da s pomočjo v Bosno ne bi prihajalo tudi orožje za Muslimane. Predsednik skupščine samozvane Srbske krajine v Bosni MomCilo Kraji-šnik je odprtje letališča že kritiziral, češ da »si nihče ne bi smel dovoliti odpiranja letališča pred zaključkom pogajanj s Srbi«. Srbi so ruskim pogajalcem zagotovili, da so pripravljeni privoliti v odprtje letališča, vendar so za to zahtevali izpolnitev nekaterih pogojev. Kot je v Sarajevu med torkovim simboličnim odprtjem letališča novinarjem povedal Kris Janow-ski, eden od tiskovnih predstavnikov Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, zaenkrat ni znano, kdaj bodo letala začela redno dovažati pomoč na tuzlansko letališče, saj se bosanski Srbi in predstavniki bosanske vlade še niso dogovorih o zahtevi, da bo med nadzorniki letališča tudi srbski predstavnik, ki naj bi zagotovil, da s humani-tamimi pošiljkami v državo ne bi dovažah orožja. (Reuter, AFP) Topovi okoli Maglaja so utihnili MAGLAJ - »Najhujše je za nami,« meni županja Maglaja Aida Smajič, ki ima svoj urad v kleti. Bosanski Srbi, ki so od junija 1993 stiskali obroč okrog Maglaja, v katerem skupaj z begunci živi približno 25 tisoč ljudi, so humanitarnim konvojem prvič po lanskem oktobru dovolili dostop do mesta. Osem mesecev so se ljudje preživljali le s hrano, ki so jo nad mestom odmetavala letala. Večina hiš je poškodovanih, saj so Srbi mesto nenehno obstreljevali. Med zadnjo srbsko ofenzivo, ki se je začela 25. marca, je bilo ubitih 131 civilistov, 370 pa je bilo huje ali lažje ranjenih, je povedala direktorica maglaj-ske bolnišnice Jasminka Smajlagič. Mesto, ki leži od reki Bosni, obkrožajo hribi, med katerimi je najvišji Ozren. Srbi lahko mesto še vedno obstreljujejo, saj so obdržali svoje položaje na hribih v neposredni bližini Maglaja. »Poglejte, tam gori imajo še vedno topove,« je z roko pokazal 20-letni študent Gordan Qca. Prve obrambne sile bosanske vojske so le približno 500 metrov oddaljene od mestnega središča. Do prihoda prvih britanskih mirovnih sil je bilo mesto še bolj ranljivo, saj so imele srbske sile podporo - seveda pasivno -bosanskohrvaških enot HVO. Županja poudarja, da so morali Srbi popustiti pod pritiski mednarodne javnosti, ki je po podpisu mu-slimansko-hrvaskega sporazuma v Washing-tonu zahtevala, naj Srbi prenehajo oblegati mesto. Najpomembneje je, da bodo sestradani ljudje končno dobili dovolj hrane. LaCni pa niso le prebivalci Maglaja, ampak celotnega območja, na katerem živi približno sto tisoč ljudi, večinoma Muslimanov. V sredo naj bi iz Zenice pripeljal še en konvoj s humanitamo pomočjo. Britanske mirovne sile so že odstranile vse prepreke na glavni cesti med Zenico in Maglajem. Od ponedeljka je na delu posebna enota, ki prestrašenim prebivalcem vliva upanje, da je obstreljevanja konec. Po eni od glavnih ulic so se sprehajali ljudje, Čeprav je bilo v daljavi še slišati posamezne strele. Uniformirani možje se živahno pogovarjajo, otroci se igrajo na toplem pomladanskem soncu. Zaljubljenci se držijo za roke in vse kaže, da se v mesto počasi vrača življenje. Čeprav je večina hiš poškodovanih, je v njih še varno živeti. Most Cez Bosno, ki stari del mesta povezuje z novim, še stoji, Čeprav so ga poškodovale granate. V neposredni bližini je trdnjava iz avstro-ogrskih Časov - tudi njej vojna ni prizanesla. V neki ozki ulici spet deluje edina mestna pekama. »Maglaj je končno osvobojen. Spet bomo lahko normalno živeli,« je prepričan Eso SeCiC, ki vodi ljudsko kuhinjo. Vsak dan skuhajo juho iz riža in korenja, ki je edina hrana za približno 3.800 ljudi. Vsak dobi še sto gramov kruha. Maglaj spet diha, saj so v mestu pripadniki mirovnih sil. Čeprav so ga vojaki opisali kot drugi Vukovar, pa v Maglaju kljub temu še tli življenje. Bruno Franceschi / AFP ^HRVAŠKA / POGAJANJA Z UPORNIMI SRBI Kninski Srbi se niso hoteli pogovarjati z novinarji Predsednik Tudrnan, kise je vrnil iz ZDA, je na tiskovni konferenci pojasnil nove razmere in povezave no Balkonu ZAGREB - Delegacija kra-iirskih Srbov je v torek prispela v zgradbo ruskega ve-jposlanistva uro in pol pred dogovorjenim Časom, da bi Se izognila vprašanjem gruCe novinarjev, ki se je pričela obirati pri vhodu v moCno Zastraženo poslopje. Do popoldneva prvega dne pogo-vorov je bilo nemogoče priti do kakršenkoli informacije o Poteku srečanja med pred-jdavnild Hrvaške in Krajine, ni so se jim pridružili še njUeriški in ruski veleposla-bik ter predstavniki Evrop- ske unije in OZN. John Mills, glasnik Mednarodne konference o bivši ingoslaviji, je pred sestankom dejal, da bo edina tema razgo-vorov prekinitev ognja. , dogajanjem nasprotujejo n^aska opozicija in neodvi-sni razumniki, ki so pripravili Protestni shod na Trgu fran-c°ske revolucije, odkoder je Povorka krenila tudi proti veleposlaništvu, vendar so jo nialu zaustavili. Demon-strantje so očitali oblasti, da Se Pogaja z vojnimi zločinci. Socialno-liberalna stranka (HSLS) je izdala razglas, v katerem ugotavlja, da so »dosedanja pogajanja s Srbijo in odpadniškimi Srbi na Hrvaškem spravila pod vprašaj dostojanstvo hrvaškega naroda in države«. Liberalci zahtevajo, naj Srbija in Cma gora najprej priznata Republiko Hrvaško v njenih mednarodnih mejah, naj se prenehajo vsi napadi na hrvaška mesta in naj Srbija ukine logistično pomoč Krajini, ta pa takoj umakne iz obtoka dinar kot plačilno sredstvo na okupiranih področjih. V torek se je iz ZDA vrnil tudi predsednik Tudrnan ter na novinarski konferenci komentiral protest civilne iniciative in opozicije. »Ce bi vojnih zločincev ne bilo, oziroma Ce bi jih lahko poslali na mednarodno sodišče ali pa kar na luno, potem bi se nam sploh ne bilo treba pogovarjati,« je izjavil. Po njegovem mnenju prav tako ni mogoče povezovati rešitve bosanskega vprašanja s problemom zasedenih ozemelj na Hrva- škem. »V BiH obstajajo trije konstitutivni narodi, medtem ko so Srbi pri nas manjšina in po prav nobeni mednarodni konvenciji ne morejo imeti pravice do samoodločbe,« je dejal Tudrnan in zatrdil, da ni nikdar govoril o možnosti srbske priključitve musli-mansko-hrvaški federaciji ob istočasnem vstopu v konfederacijo z ZRJ. Hrvaški predsednik je govoril o »spoprijateljitvi« z Muslimani, s katero je vec kot zadovoljen, opogumila pa ga je tudi podpora mednarodne skupnosti njegovi državi. »Nasa stališča so naletela na razumevanje«, je povedal in poudaril, da pričakuje sprejem novih resolucij. Te naj bi se predvsem nanašale na območja pod nadzorom mirovnih sil in na podaljšanje mandata Unproforju. »V Varnostnem svetu sem dejal, da ne pristajam na enoletno podaljšanje, temveč le na šestmesečno. Pod pogojem, da se v tem Času omogoči pričetek vračanja pregnancev.« Darko Pavicič Beli lljušin ZN je prinesel med prebivalce Tuzle in okolice upanje na mir (Telefoto: AP) O čem pišejo dmgje po svetu »Zdaj bi morali biti odnosi držav Evropske unije z evropskimi partnerji pomembnejši kot prevladujoče mnenje konzervativnih strank in vprašanje njihove enotnosti. Do zdaj je britansko vedenje odpiralo stare rane in poudarjalo različnost mnenj. Poleg tega je škodilo britanskemu ugledu, saj je postavilo na kocko naCrt o razširitvi članstva... Malo verjetno je, da lahko britanska trdovratnost pri vprašanju pravice veta konzervativ-cem reši glavo v enem samem volilnem krogu. Očitno je način, kako bo vlada ravnala pri razširitvi Članstva Evropske unije, na katero se je pripravljala tako dolgo in prepričljivo, povzročil veliko škode.« (The Independent, London) »Da je drugo leto Clintonovega predsednikovanja v znamenju afere Whitewater, se mora predsednik zahvaliti predvsem sebi in svojim sodelavcem. (...) Zdaj je v Clintonovem interesu, da posebni preiskovalec Robert Piske preiskavo hitro opravi, da bodo Cim prej javna zaslišanja v kongresu, za katera se je odločil senat, in da se Cim prej najdejo odgovori na sporna vprašanja. Sele potem bodo njegove politične pobude spet našle potrebno zanimanje.« (Der Bund, Bern) »Protest mladih Francozov se je pokazal za neustavljivega... Vladi se očitno ni zdelo potrebno, da bi popustila... Človek ima občutek, da so mladi Francozi demonstrirali, ker so se Čutili izključene iz družbe odraslih. 25 odstotkov mladih Francozov je brezposelnih. Tako negotova prihodnost pa je veliko breme. Morda ni prav, da govorimo o novem letu 1968. Takrat je šlo za svobodo, danes za socialno strukturo. Takrat se je dogajalo v Parizu, danes so protesti po mestih v provincah. Razlika je oCitna. Ne smemo pa spregledati skupnega imenovalca. Včeraj in danes so se uprli mladi in njihov sovražnik je isti: družba, v kateri živijo.« (Corriere della Sera, Milano) »Le nekaj ur pred iztekom ultimata so tiskovni predstavniki enot Združenih narodov zagotovili, da je zunaj nadzora ZN le devet srbskih topniških oporišč. Pet dni pozneje so bili prisiljeni dodati, da jih je veC kot sto. Se pozneje so Srbi iz zaprtega območja umaknili tanke, ki jih tam sploh ne bi smelo biti. Nato se ni odzval. Podobno je bilo s havbicami v Citluku in brez dvoma bo podobno tudi zdaj. Nasilne rešitve so vedno nevarne. Ce je ultimat tema pogajanj, pogajanja izgubijo vsako vrednost. V tem primeru ne gre za avtoriteto Nata, temveč predvsem za varnost prebivalcev Sarajeva, za katere je ta avtoriteta trenutno edina zaščita.« (Gazeta Wyborcza, Varšava) Vuk Draškovič je včeraj ocenil hrvaško-muslimanski sporazum kot delitev Balkana na interesne sfere (AP) Helsinška federacija kritično o Hrvaški DUNAJ - Srbska manjšina na Hrvaškem še vedno nezakonito izgublja svoja stanovanja, je včeraj sporočila Helsinška federacija, organizacija za človekove pravice. V preteklih dveh letih je brez stanovanj ostalo približno pet tisoč ljudi. Brez pravne podlage so jih na cesto vrgli neznani uniformiranci. Borci za človekove pravice zatrjujejo, da gre za prisilno izseljevanje Srbov, ki so kot pripadniki jugoslovanske vojske živeli v vojaških stanovanjih. Po osamosvojitvi so ta stanovanja prevzeli Hrvati. Po podatkih Helsinške federacije so ti Srbi brez izjeme hrvaški državljani in imajo Časovno neomejene najemniške pogodbe. Organizacije, ki se borijo za spoštovanje človekovih pravic, so že večkrat opozorile, da srbsko manjšino na Hrvaškem šikanirajo. V gospodarskem in političnem življenju so ugotovili Številne primere zapostavljanja pripadnikov srbske narodnosti. Položaj srbske manjšine, ki predstavlja 12 odstotkov prebivalstva, je bil po mnenju Beograda eden pomembnejših vzrokov za začetek vojne, (dpa) mm$ po wiw BRUSELJ - Izredno zasedanje Evropskega parlamenta PARIZ - Obisk nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla HANOJ - Obisk kubanskega ministra za zunanje zadeve Roberta Robaine MINSK - Obisk ameriškega obrambnega ministra VVilliama Perryja BRUSELJ - Srečanje notranjih in pravosodnih ministrov Evropske unije MENICO CITY - Nadaljevanje mirovnih pogajanj med vlado Gvatemale in gverilci PRAGA - Obisk nizozemske kraljice Beatrix DUNAJ - Obisk bavarskega premiera Stoiberja DUNAJ - Ponovno izbiranje generalnega intendanta televizijske hiše ORF MADRID - Mednarodna konferenca mini-sriov za vzgojo MADRID - Obisk kazahstanskega predsednika Nazarbajeva SLOVENSKI PROGRAMI ST SLOVENIJA 1 09.40 10.05 11.05 11.35 12.00 12.50 13.00 13.05 15.5(3 16.50 17.00 17.10 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.35 21.35 22.10 22.40 23.10 00.05 Tisoč in ena Amerika, 12/26 del Španske risane serije VideoSpon Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini Coltrane v Kadilaku. 3/4 del angleške dokumentarne serije Od pola do pola, 3/8 del angleške dokumentarne serije Poslovna borza Poročila Video strani Homo Turisticus, ponovitev Video strani TV dnevnik 1 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Regionalni program Ljubljana RPL Pari, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, Šport Žarišče Slovenske novele: Jani Virk-Maja Weiss: VaSki učitelj Stala, dokumentarna oddaja Boljkova galerija v Volejem potoku TV dnevnik 3, VPS 2210 Sova Popolna tujca, 2/22 del ameriške nanizanke Balkijevo življenje Streljaj, da ubiješ, 3/4 del angleške nadaljevanke To je politika Video strani IT SLOVENIJA 2 15.00 15.15 16.30 17.00 17.30 18.25 18.55 20.30 22.00 22.30 23.05 23.45 Video strani Televizijska konferenca Moc in slava: Skozi temne gozdove, Cez visoke gore Sova, ponovitev Razcepljene konice, 6., zadnji del angleške nanizanke Kako kaj lasje danes? Streljaj, da ubiješ, 2/4 del angleške nadaljevanke Igrajo: Jack Shepher, David Calder, T.P. McKenna, George Shane in drugi; režija Peter Kosminskv. Začetek preiskave Analitična mehanika, 50/52 del nemške izobraževalne serije Športna sreda: Polzela: Finale pokala Slovenije v košarki (M), prenos Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju: Pari, posnetek iz Makuharija Zelena ura Svet poroCa Sejšeli, rajski vrtovi Video strani A KANALA 07.00 07.30 12.00 12.15 13.05 13.15 13.20 14.30 15.00 15.15 15.25 16.10 17.45 18.30 19.00 19.20 19.30 20.15 20.45 21.15 21.45 22.15 Borza dela Video strani Na velikem platnu LuC svetlobe, ponovitev 127. dela ameriške nadaljevanke A-Shop Spot tedna CMT Borza dela Na velikem platnu A-Shop Rodeo. ponovitev Menih, pon. ameriškega filma Igrajo: Paul Morgan, Sophie Ward, Isla Blair in drugi, režija Paco Lana Sutherland. Luc svetlobe, 128. del ameriške nadaljevanke Risanke Poročila A-Shop Gali Selection, glasbena oddaja Učna leta, 6. del ameriške nadaljevanke Dance Session, 24. oddaja o plesu Modna dežela, oddaja o modi Elizije, oddaja o duhovnosti Poročila 22.30 22.40 22.45 A-Shop Spot tedna CMT 00.30 Borza dela 01.00 Video strani S KOPER 18.00 Slovenski program KOROŠKA Mfl Zvezna dežela danes RAI 1 RETE 4 ® Koper DtO Hrvaška 1 Aktualna oddaja Uno- Nanizanka, 7.15 kviz La mattina,' vmes (7.00, verita, 8.15 nad. Piccola 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Cenerentola Nan.: Cuori senza etik Variete: Buona giornata Dnevnik Nad.: Anima persa, 10.00 Film: Lo sceicco rosso Guadalupe, 11.00 Febbre (pust.. It. ’62), vmes d’ amore, 11.45 Maddale- (11.00) dnevnik na, 12.30 Celeste, vmes Nan.: Blue jeans (11.30) TG 4 Aktualno: Oltre le parole Dnevnik Vreme in dnevnik Luogo comune, 14.15 Nan.: La signora in giallo nad. Sentieri, 15.10 Pri- RijRij Dnevnik mo amore, 15.35 10 do- Tribune RAI: Progressisti mande a..., 15.45 Princi- Dok.: Kvarkov svet pessa Nan.: Saranno famosi Kviz: La verita, vmes m Mladinski variete: Uno (17.30) dnevnik per tutti, vmes risanke, Rubrika o lepoti in aktualnosti Funari News, vmes Nogomet: Češkoslovaška- (19.00) dnevnik Italija Under 21 Film: La Bibbia (zgod., Dnevnik ’66,1. del, i. R. Harris) [fflC Variete: Caramelle Film: Misfatto bianco Aktualno: Oltre le parole (dram., VB ’88, i. J. Ack- Miraggi (vodita Gaspare in Zuzzurro) land), 23.30 dnevnik jSESlk- Vreme in dnevnik Nogomet: Nemcija-Italija Dnevnik Dok.: Grandi battaglie Dnevnik in vreme Dok. DSE: Sapere Film: Nata di maržo (kom., It. ’57, r. A. Pie-trangeli, i. J. Sassard) Film: La čara salma (kom., Fr. ’82) I RAI 2 V kraljestvu narave Oddaja zanajmlajSe Dnevnik Euronews Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama Jutranja kronika v živo Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo Tribune RAI: PPI Nad.: Beautiful, 14.40 Santa Barbara Dnavnik Kronike v živo: Detto tra noi Dnevnik in TG 2 Motori Pogum življenja Športne vesti In viaggio con Sereno va-riabile, 18.50 vreme Nan.: Hunter Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Film: II tenente dei cara-binieri (kom., It. ’86, i. E. Montesano, N. Manfredi) Tribune RAI: PSI-AD Dnevnik in vreme Pogum življenja Filmske novosti Film: La grande rapina (pust., VB ’57, r. J. Lee Thompson, i. P. Finch) CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Variete: Le piu belle scene da un matrimonio Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroški variete, vmes risanke in kviz II gioca joy Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo-e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: Dubbio d’am0re (dram., ZDA ’91) Aktualno: Braccio di fer-ro (vodi E. Mentana) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Striscia la notizia ITALIA 1 RAI 3 Jutranja oddaja: L’altrare-te, vmes aktualnosti Kulturni dnevnik Tostu-ga, 9.00 dok. Zenith Idealna knjižnica DSE - Parlato semplice Dnevnik TGR E - O gospodarstvu Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik Deželne politične tribune Dok.: Faraonovo oko Šport: Derby, badminton, 16,25 rugby, 16.45 rokomet, namizni tenis Dok.: Geo Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti Otroški variete Odprti studio Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Smile Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa Šport studio Nan.: Power Rangers, 18.30 Bayside School, 19.00 Genitori in blue jeans Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke TV film: Un amore di ge-nio (fant., ZDA ’91) O di qui o di la Nan.: MacGyver Šport studiio Radio Londra # TELE 4 19.30, 23.05 Dogodki in odmevi Film: La leggenda di Cu-ster (2) MONTECARLO Euronews - TV novice Posnetek podelitve ameriških glasbenih nagrad »Grammy« Slovenski program: Mineštra, mladinska oddaja Primorska kronika TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program Volitve v Italiji, posebna oddaja TV dnevnik Finale pokala Slovenije v košarki (M), posnetek iz Polzele Poročila Šolski spored Dober dan, učenci Hrvaško jezikoslovje: Leposlovna pravila Slogi in obdobja: Antika - Grčija Otok Pag Mlakarjeva ljubezen, 2/6 del hrv. nadaljevanke Poročila TV-koledar Divja vrtnica, 52/199 del mehiške nadaljevanke Fina gospa, 3/6 del angl-humor, nanizanke Rdečelaska, ameriški cb film,1941 Po igri One Simday Igrajo: James Cagney, Oli-via de Havilland, Rita Hayworth, Jack Carson. George Tobias in drugi; režija Raoul Walsh. Monofon Učimo se o Hrvaški Poročila Ljubezenske zgodbe, pon-Besede, besede, besede Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 668. del ameriške nadaljevanke Loto 7/39,1. žrebanje Dnevnik 1 Loto 7/39, 2. žrebanje V soju svobode, dokumentarna oddaja Iskanja, politični magazin imiKiF Avstrija 1 il Poročila Ekran brez okvira ! JPI Slika na sliko 1 Cas v sliki Pri 'Huxtablovih ! W Poročila v nemščini jg Sanje brez meja Srečanje z naravo Poker Aliče, am. vestern n Reportaže iz tujine Cas v sliki 0*0 Hrvaška 2 Mi i Družinske vezi ■1 Big Valley TV-koledar Sadeži zemlje Zasedanje Župnijskega Otroški program doma Sabora Zgodbe o starem medvedu irJTr Mlakarjeva ljubezen, pon. 2/6 dela hrv. nada- Nonni in Manni, serija ljevanke Potovanje po svetu iz- Stradivari, pon. 2/4 dela najdb nadaljevanke Kremenckovi Makuhara: Svetovno pl" VVurlitzer venstvo v umetnostnem Cas v sliki drsanju: Ulice San Francisca, am. Pari, prosti program, p°' nanizanka snetek Znanost Risanka Cas v sliki Dnevnik Ženska ženski, nemški Polna hiSa, 15/22 del am- film humor, nanizanke Kavalir z rožo, opera R. Stradivari, 3/4 del nada- Straussa, prenos iz du- ljevanke najske Državne opere Prijateljska nogometna Cas v sliki tekma, iz Valencije: Nuna, francoski film Španija - Hrvaška Poročila Nogomet, 2. polčas TisoC mojstrovin Metabnanija fflIMF Avstrija 2 TisoC mojstrovin: Ann Ancher: Sunshine in the Blue Room SP v umetnostnem drsanju, športni pari, prosti program Lipova ulica, serija Razsodba Antilope v puščavi Kala-hari, pon. Dedek na posodo Izlet v preteklost Poklici Zemlja in ljudje Pri Huxtablovih: Amaterska filmarja To je res, igra Zvezna dežela danes Variete: L’ approfondi-mento, 20.05 Blob, Una cartolina di A. Barbato R 18.45, 20.25 22.30 Dnevnik, 13.30 TMC Šport Nogomet: Avstrija-Ma-džarska Temna, skrivnostna Av- Mi manda Lubrano Si Film: La tigre (’58) strija Dnevnik in vreme m Variete: Tappeto volante Večerni studio Aktualno: Pubblimania SP v umetnostnem dr- Šport Dnevnik, pregled tiska, vreme, kino sanju Film Hello Austria, hello Vi-enna Madžarska Sončni vzhod Riviera, serija Grenka bogastvo, serija Igra Opoldanski zvon Učbeniki in metode Sotrpini Naravno zdravilstvo Vaška TV Dnevnik Nacionalna zakladnica Vaze pripovedujejo Zunanje zadeve, serija Podobe potopljenega sveta Dijaški slovar Plesna panorama Vklopi, otroški program Vprašanja kristjanov MaCek v Žaklju, kviz Otroški kotiček Dnevnik Črno in belo Malo mesto, serija Glasba Iz oCi v oci Sindrom Elsenor, francoski film TV SPORED Sreda, 23. marca 1994 TV SLOVENIJA / NOCOJ OB 21.35 Galerija Janeza Boljke STALA, dokumentarni film Andreja Mlakarja Andrej Mlakar je rojen 16. agvusta 1952 v Hubljani. Diplomiral je na Akademiji za gleda-iSCe, radio, film in televizijo v Ljubljani na od-'lalku za filmske in televizijske režije, postdi-Plomski študij pa je opravil na visoki filmski °li v Muenchnu v razredu profesorja VVolfgan-§a Laengsfelda. V svobodnem poklicu dela kot režiser, producent in direktor Pegaz filma d.o.o. Andrej Mlakar je režiral veC kot trideset dokumentarnih in igranih kratkih filmov. Za sv°j prvi celovečerni igrani film Christophoros 1® prejel številne nagrade, med njimi tudi Lrand prix na festivalu Človekovih pravic v htrassbourgu. Andrej Mlakar sodi med najbolj ustvarjalne sWenske filmske in televizijske režiserje. V zadnjem Času je konCal dva dokumentarna filtra, Porabje in Stala, ki ju uvrSCa med deset aokumetnarnih filmov o dokumentarne serije Slovenija. Mlakar dokončuje Halgato, edini slovenski aelovecemi film iz lanske proizvodnje, po romanu Ferija Lainscka Namesto koga roža cve-d-Film bomo lahko videli letos jeseni. »Roman Namesto koga roža cveti mi je prišel v roke cisto po naključju, vendar sem ga prebral na dušek in se takoj odločil za filmsko ekrani-zacijo. Film smo naslovili po imenu glavnega junaka Halgato. V ospredju je ljubezenska zgod-da s cigansko eksotiko, vendar film obravnava tlidi sedanji Cas in razmere, problem vključe-Vanja manjšin v civilizirano družbo.« biVendar slovenski film nima Številne pu- »V tujini filmom namenjanjo veliko veC pu-nncitete in zanjo porabijo tudi tretjino ali veC proizvodnih stroškov. Zato tudi imajo veC gle-gl daT ^ nima publicitete, ne pride do Premiera Halgata bo jeseni. Boste z njim kandidirali za Oscarja? »Umetniki delamo za publiko, ne za nagra-dp. Kot sem že dejal, zelo se bomo potrudili, da Dl hlm bil deležen pozornosti, ki jo po mojem urnenju tudi zasluži. « Feri LainSCek je tudi koscenarist. Ste s pisa-ialjem dobro sodelovali? »Odlično sva sodelovala. LainSCek je dober pisatelj, ki ima občutek za človeške karakterje in tanek posluh za drobne stvari v življenju. Ferija sem poznal zelo bežno. V bistvu sva se spoznala šele na skupnem delu pri tem filmu. Ko sem roman prebral, sem zavrtel njegovo telefonsko številko in mu rekel: Dajva, narediva film. Pa sva ga.« Nekateri so pri filmu imeli pomisleke, saj tovrstne teme o ciganih in njihovem strastnem življenju že poznamo v jugoslovanskem filmu. »Nevarnost zgledovanja vedno obstaja, vendar je tema po svoje izvirna. Poudarek je na ljubezenski zgodbi. Pa še dobra je. Tega sem se zavedal od vsega začetka in sem sam pri sebi takoj razčistil z dilemami. Gre za klasično zgodbo o ljubezni, ki je morda niti veC nismo vajeni.« V Cern je vzrok neprilagodljivosti Romov? »Romi so res nomadsko pleme, vendar poženejo korenine tam, kjer jim je okolje všeč. Vedno znova iSCejo svoj prostor pod soncem. Niso obremenjeni, da morajo živeti prav v nekem določenem ali rojstnem kraju. Romi potujejo in, ko pridejo do svojega prostora pod soncem, si reCejo: »Aha, to je tisto!«. Tako so prišli tudi v Prekmurje. Nekateri med njimi so se odlepili iz svojega značilnega okolja in si zgradili zidana naselja, kot jih poznamo tudi drugi. Naš film smo seveda posneli v tipičnem barakarskem naselju prekmurskih Romov.« Kaj vas je v romanu najbolj pritegnilo? »Menim, da je ciganska duša v romanu rdeCa nit, ki jo je Feri znal tako tenkočutno prikazati. Dvomljivost njegovih junakov iritira gledalce in jih zainteresira za dogajanje. Tudi sam avtor je tak, saj vedno pusca svoja vrata odprta...« V zadnjem Času ste ustvarili tudi dva dokumentarna filma. Eden je o Boljki in drugi o po-rabskih Slovencih. Zakaj film o Boljki? »Predvsem je treba reci, da to ni samo film o slovenskem umetniku Janezu Boljki. S tem problemom, gre za postavitev galerije v Volejem potoku, so se spopadli trije samostojni in po stroki povsem različni ustvarjalci: arhitekt Andrej Kemer, kipar Janez Boljka in oblikovalec Miljenko Licul. Darijan Božic je napisal izvirno glasbo Samorog, posebej za otvoritev, uporabil pa sem jo tudi pri filmu. Boljka me je pritegnil kot umetnik, ki dela za večnost. Vendar to ni portret Janeza Boljke, temveC je portret galerije. Spremljal sem gradnjo galerije in se Sele kasneje zaCel pogovarjati z vodstvom RTV Slovenija za ta dokumentarec, ki smo ga potem končali skupaj.« Zakaj Stala? »Nekoč je to bil hlev, ki so ga preuredili najprej v bife. Sele pred leti je dozorela ideja, da naj bi stavbo znova spremenili v hlev, vendar v prenesenem pomenu, saj ne gre za pravi hlev. Hlev je samo za Boljkine živali. Živali se sicer vračajo drugačne v ta prostor, ki je bil nekoč hlev. Od tod naslov Stala.« Torej gre predvsem za informacijo o galeriji v Volejem potoku? »Film naj bi bil portret treh umetnikov različnih zvrsti - arhitetkta, kiparja in oblikovalca, ki zavzemajo v slovenskem in evropskem prostoru svojvrstno mesto. Ne gre za biografije posameznih ustvarjalcev, ampak za lik indivi-dualca - umetnika, gre za miselne procese, ki so specifični glede na zvrst - stroko in ki se zaradi skupnega problema, ki ga razvijajo, raziskujejo in v praksi realizirajo, pojavijo kot sinteza-ideja realizirana kot Galerija.« Kaj pa Porabje? »Ta dokumentarec se veže na moj Širši opus dokumentarcev o Sloveniji, ki ga delam veC let. Ustvarjal sem sistematično po pokrajinah. Najprej po letnih Časih (Pomlad; Dolenjska in Bela Krajina, Poletje; Slovenska obala in Kras, Jesen; Štajerska, Koroška, Prekmurje, Zima; Gorenjska). To so bili štirje samostojni filmi, ki tvorijo logično celoto. V filmu nastopajo porabski Slovenci iz Monoštra in Gornjega Senika. Ogrodje dokumentarca tvori lutkovni film »Bratje, škratje, tatje«, ki daje dokončni obliki filma o po-rabskih Slovencih Se umetniško nadgradnjo, saj gre povezavo med mitološko preteklostjo in sedanjo realnostjo.« SLOVENIJA 1 20.35 VAŠKI UČITELJ, slovenske novele TS scenarij Vaški učitelj je nastal po istoimenski noveli Janija Virka, objavljeni v knjigi Vrata. Nove-lo je za TV dramatiziral avtor sam, snemalna knjigo je delo režiserke Maje Weiss. Moja Weiss je znana predvsem kot televizijska režiserka, čeprav je igrala tudi v različnih celovečernih filmih. Na televiziji je naredila kar nekaj prispevkov za oddajo Tednik. Za seboj pa ima tudi dva Dosjeja: Narkomanija in Prostitucija. Naredila je štiri dokumentarce meseca: Judje na Slovenskem, Razlaščenci, Volite mene, Jaz vas imam rod in Fant, pobratim smrti. Za slednjega je dobila fodi nagrado. Maja se rada loteva tem, ki so problematične, drugačne. V noveli Vaški učitelj Jani Virk variira mit Cankarjevega Martina Kačurja. Režiserka Maja Weiss je ta izziv sprejela in je svoj Prvi igrani televizijski film ironično opredelila kot eno slovensko zgodbo, ki obeta tudi avtorski dia-log s tem, kar sama imenuje en slovenski film. Glavni junak novele Vaški učitelj je mlajši moški, bivši športnik, sedaj učitelj telovadbe. V bistvu je razočaran idealist, ki se z ironijo in samoironijo odmika od sveta in od sebe samega. Njegov ravnodušni odnos do življenja doživi rahlo spremembo ob srečanju z ravnateljico podeželske šolo. na kateri tudi sam poučuje. Težišče novele je Prav v odnosu, ki se vzpostavlja med njim in ravnateljico. Tako moški kot ženska predstavljata neuresničeno možnost, prav to pa v temelju opredeljuje tudi njuno medsebojno razmerje. Junakovo ravnodušnost do življenja in sveta se s srečanjem in ljubeznijo do ravnateljice sicer manjša, to-da ko začenja to spoznavati in ko skuša na novo verjeti v stvari, je ravnateljica že mrtva. Junakova ravnodušna drža je z ravnateljičino smrtjo postavljena pod vprašaj, film se izteče v odprt konec. Martina igra Ljubo Kralj, ravnateljico Ano Miranda Caharija, Martinovo ženo Damjana Grašič, Brigito Mojca Simončič in Brezzobega Radko Po-fe, ostale vloge igrajo še: Mojca Simončič,Mira Sardoč, Pavle Ravnohrib, Zlatko Šugman in drugi. Direktor fotografije je Valentin Perko, scenograf Duško Milavc, kostumografka Zvonka Makuc, montažerka Sonja Peklenk, direktor filma pa Igor Robegajlo. amm as mmmm MUSIČ TELEVISION 06.00 Awake on the Wild Side; 09.00 Video; 12.00 Soul Of MTV; 13.00 Greatest Hite; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hite; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butttiead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Alternative Nation SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 SallyJessyRaphael; 13.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 The Dark Secret Of Harvest Home, 3, del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20.30 Full House; 21.00 X-Files; 22.00 Gode 3; 22.30 Seinfeld; 23.00 Ponovitve PRO 7 05.25 Ponovitve serij; 12.00 Pri Huxtablovih; 12.30 Agentka s srcem, serija; 13.25 Dinastija, serija; 14.25 Hardcastie & McCormick; 15.20 Debelo je moderno, serija; 16.25 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Krila; 18.55 Drugi svet; 19.25 Pri Hux-tablovih; 20.00 Poročila; 20.15 V oblasti smrti, ameriška tv psih. kriminalka; 22.05 Kung Fu-V znamenju zmaja, am. serija; 23.05 Poročila; 23.15 Kamp izgubljenih duš, am. akcijski film PREMIERE 07.00 Romeo; 10.10 Pokopališče novic,am. film; 11.45 Betty, franc, film; 15.00 Kuffs, am. film; •16.40 Nihče jo ne odnese živ, am. triler; 18.10 Žarišče strasti, franc, drama; 19.45 Kino '94; 20.15 Zrcalna slika, am. trilec 21.45 Ocvrli zeleni paradižniki, am. melodrama’ 23.50 Ladies Night SATI 09.00 Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalni program; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.19 Šport; 19.35 Kolo sreče; 20.15 Ukradena ljubezen, am. melodrama; 22.05 Hunter, serija; 23.05 Ko pride klepar, avstralski psih. triler EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, posn. tehničnega programa (M); 11.00 SP v umetnostnem drsanju, prenos; 14.30 Hokej-NHL 16.00 Eurofun maga- zin; 16.30 Olimpijski magazin; 17.30 Paraolimpija-da, vrhunci iz Ullehammerja; 18.30 Jahanje; 19.30 Športna poročila; 20,00 SP v umetnostnem drsanju, vrhunci; 22.00 Moto magazin RIL 09,10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14,10 Umor je napisala, am. krimi serija; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri Časi, slabi časi; 20.15 Številka 5 živi, am. akcijska komedija; 22.10 TV Štern; 23.15 Gottschalk; 00.00 Poročila RTL2 05.30-16.55 Ponovitve serij; 16.55 Zenska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18,20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Mož za 6 milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Hotel Paradiž, nem. serija; 21.20 Rokoborba; 22.30 Poročila; 22.35 Nick Knight, 3/21 del kanad. krimi serije SKY MOVIES 17.00 X-X; 19.00 The Broken Chord; 21.00 The Hand That Rocks The Cradle; 23.00 Mobsters MOVIE CHANNEL 17.00 Hiawatha; 18.00 Odyssey; 19.00 Baby On Board; 21.00 Stompin' At The Savoy; 23.00 Tra-ces Of Red FILMNET + 14.00 Barton Fink; 16.00 K-TV; 18.00 Hariey Da-vidson And The Maribora Man; 20.00 liebestra-um; 22.00 Final Analysis SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 17.30 Evropsko gospodarstvo; 18.00 Danes, novice: 19.00 Poročita; 20.00 Da-teline, magazin; 21.00 Šport, motociklizem; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.50 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show CNN 06.00-23.00 Worid News; 07.30 Moneyline; 11.30 Worid Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Asia; 15.00 Larry King U-ve; 17.30 Cnn & Co.; 20.00 Worid Business Toda/; 21.00 International Hour; 23.00 VVorid Business Today Update: 23.30 Showbiz Today EMa Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba; 21.40 Minute za...; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Porodila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.00 Moped show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 14.50 Borzne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 22.20-23.00 Heavy metal. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30'Dogodki in odmevi; 16.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 17.00 S festivalov; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasbena tradicija; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Na rešetu - odgovori; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoid-nevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Ob glasbi ob glasbi; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi, ob glasbi...; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8,00 Horoskop, slovarček; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Alternativna medicina, 11.00 Srečanja; 12.00 Ro-magna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Back to the future: 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45 , Nativitd; 20.00 Prenos RMI R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved dogodkov; 7.45 Slov. novice; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15,40 Korita ostajajo - živina se menja; 16.10 Spoznajmo se; 18.15 RGL na rajžo gre, oddaja o turizmu; 22.00 Radosti življenja z A. Sivko; 01.00 Star sat radio. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Srednje šole na Jesenicah; 17.00 County Club; 18.50 Radio jutri. Informacije. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 10.05 Tema dneva; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.15 Telefon express; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Po domače; 19.30 Športna sreda; 21,00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva.. Radio Študent 11.00 Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Rešeto; 19.00 Tolpa bumov: C. Cacavas Junkyrd Love; 20.00 Come Together; 21.00 Night Time; 22.00 Blues; 23.00 Pantonalno; 24.00 Radio satelit. Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik (pon.); 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Most na Drini (I. Andrič, r. Marko Sosič, 16. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Na goriškem valu, (1. del); 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu (2. del); 15.00 Made in ltaly; 15.30 Miadi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Koncerti za Evropo v palači Labia v Benetkah; 18.00 Šaljivo-resno; 18.20 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja brez naslova (prof. Samo Pahor); 21.00 Novi svetovalci se predstavijo; 22.00 Ostali Trst (Vodi Paolo Parovel). Radio Koroška 18.10-19.00 Društva se predstavljajo; Večerna odd. odpade zaradi hokeja na ledu. Stefanovi dnevi’94 LJUBLJANA - Včeraj so se s pozdravnim nagovorom Danila Zavrtanika, direktorja Inštituta Jožef Stefan, začeli letošnji Stefanovi dnevi, Id postajajo tradicionalna vsakoletna prireditev ob obletnici rojstva slovitega slovenskega znanstvenika Jožefa Stefana. Na skromni slovesnosti ob otvoritvi so bili navzoči številni ugledni Slovenci in znanstveniki. Takoj nato je prof. dr. Saša Svetina, dobitnik Nagrade Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo v letu 1993, udeležencem tega srečanja predaval O nastanku oblik v bioloških sistemih. Oblika celice brez notranje strukture je namreč odvisna od njene prostornine in mehanskih lastnosti membrane. Določimo jo z minimizacijo elastične energije membrane ob konstantni prostornini in konstantnih površinah membranskih plasti. Prof. Svetina je podal opis elastičnih lastnosti bioloških membran in kakšne oblike cehe je mogoče teoretsko predvidevati. Rezultate teorije je primerjal z izmerjenimi oblikami fosfolipidnih veksilov. Po predavanju je bila otvoritev razstave akademskega slikarja Franceta Slane, pred veliko predavalnico inštituta pa je na ogled razstava o življenju in delu Jožefa Stefana ter o nagrajenih delih dobitnikov Nagrad Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo v minulem letu, ki delujejo na inštitutu. Danes ob 11.00 uri bo predavanje prof. dr. Richarda R. Ernsta, Nobelovega nagrajenca za kemijo - 1991, ki bo predstavil Razvoj in perspektive jedrske magnetne resonance. Richard R. Ernst je sicer profesor za fizikalno kemijo na Tehnični visoki soli (ETH) v Ziirichu. Nobelovo nagrado je prejel za razvoj večdimenzionalne jedrsko magnetne resonančne (JMR) spektroskopije, kot utemeljitelj pulzne jedrske resonančne spektroskopije na principu Fourierove transformacije v eni ali vec dimenzijah. Ta spektroskopija je razširjena med analitskimi kemiki in fiziki snovi, saj omogoča študij strukture energijskih nivojev in kemijskih vezi kompliciranih molekul ter dinamiko kemijskih procesov. Osnovni eksperiment lahko predstavimo tudi takole: V režo med poloma močnega magneta vstavimo vzorec snovi, ki je obdan z navzkrižnimi tuljavami. Ena tuljava je v bistvu oddajnik radiofre-kvenenih valov, druga pa zaznava oddajanje elektromagnetne energije, ki se sprošCa ob preskakovanju jedrskih magnetkov v druga energijska stanja. Različna jedra imajo značilne resonančne frekvence, ki niso odvisne le od zgradbe jedra, ampak tudi od povezave atomov v molekulah ter zato sluzijo kot notranji preizkuševalci za ugotavljanje podrobnosti medatomskih vezi v molekulah. Jedra v atomih in molekulah so namreč obdana z elektroni, ki jih senčijo pred zunanjim magnetnim poljem. Senčenje, ki ga Čutijo jedra, je odvisno od kemijske vezi. Tako po JMR spektru lahko ločimo sicer enake, a kemijsko različno vezane atome. Cim močnejše je magnetno polje, tem boljša je ločljivost, pa tudi občutljivost naprave. Z močnejšim poljem torej lahko izvajamo meritve v krajšem Času in potrebujemo manjše količine vzorca. Dvo ali več dimenzionalne JMR metode so postale eno izmed glavnih orodij modemih strukturnih kemikov in fizikov po svetu pri sintezi novih makromolekul. Na osnovi dvodimenzionalne JMR spektroskopije je prof. Ernst razvil tudi metodo JMR zeugmatografije, ki je danes najbolj razširjena metoda pri slikanju z magnetno resonanco (MR tomografija), nepogrešljivega postopka v medicinski diagnostiki. 2e veC kot dobro desetletje se namreč JMR zelo uspešno uporablja v slednji stroki, saj tomografija omogoča jasne slike notranjosti telesa, kaj je zlasti pomembno pri diagnozi možganskih tumorjev. Za pridobivanje JMR »slik« danes večinoma uporabljamo metodo, ki jo je razvil in patentiral prof. Ernst. Poleg slikanja zdravniki JMR zelo uspešno uporabljajo še pri preiskavah fizioloških procesov. Metode JMR so od odkritja po Blochu in Purcelu do današnje uveljavitve v fiziki, kemiji in vedah o življenju, vključno z medicino, doživele zelo hiter in intenziven razvoj, še posebej zaradi velike količine in vrednosti informacij, ki jih lahko posredujejo ne le znanstvenikom, ampak tudi dokaj širokemu krogu industrijskih uporabnikov. Pri tem imajo zasluge mnogi raziskovalci, vendar pa je sam prof. Ernst toliko prispeval, da je bila podelitev Nobelove nagrade vec kot primerna odločitev. Ni dvoma o tem, da bo njegovo predavanje zelo zanimivo. V popoldanskem Času bodo podelili Zlata znaka Jožefa Stefana in nazive Zaslužni znanstvenik Inštituta Jožef Stefan za izjemne dosežke na področju raziskovalnega in izobraževalnega dela. (Nov. IJS) ARHITEKTURA / GLOSAR ARHITEKTURNE TIPOLOGIJE - ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE Arhitekturna identiteta Slovenije »Končni cilj, ki naj omogoči ugotavljanje prednostne vloge posameznih sestavin, je ohranitev ali ponovna vzpostavitev takega bivalnega okolja, ki celostno združuje tako dele kulturne in naravne dediščine, kot smotrno rabo prostora danes in v prihodnosti. Sistem bo deloval Sele tedaj, ko bo zajel resnično vse sestavine: grajene strukture (‘arhitektura', stavbna in naselbinska dediščina) pa so tiste, ki med vsemi neposredno ali posredno najmočneje določajo identiteto prostora ali nanjo vplivajo. Upoštevana mora biti torej celotna hierarhija grajenih sestavin, v katero niso tako kot doslej vključene le najpomembnejše arhitekture ali spomeniki: ti so ali momjo postati v prvi vrsti vrhunska vrednostna merila za določeno okolje,« so bile zapisane besede doktorja Petra Fistra na vabilu za predstavitev projekta Arhitekturna identiteta. Tedaj so javnosti pokazali tudi dve njegovi knjigi v izdaji Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda RS za prostorsko planiranje. Obe knjigi Glosar arhitekturne tipologije ter Arhitekturne krajine in regije Slovenije je prof. dr. Peter Fister spisal s sodelavci: Nušo Boh-PeCnik, Živo Deu, Matejo Kavčič in mag. Ljubom Lahom. Projekt Arhitekturna identiteta Slovenije je izjemno pomemben, saj utegne nenehno uničevanje arhitekturne in krajinske podobe dežele na osončeni strani Alp preusmeriti v ohranjanje. Sestavljen je v bistvu iz treh delov: ruralne arhitekture v proštom (Fister), arhitekturne identitete slovenskih mest (Pogačnik) in krajinske identitete (Ogrin). Bled - kinC nebeški totalne arhitektonske zmede (Foto: Matija Hudovernik) Bivši minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek pravi, da smo izrazito arhitektonsko pestri, ker smo na presečišču štirih makro kultur: romanske, germanske, madžarske in slovanske, hkrati pa tudi na presečišču geografskih sistemov, ki v neki meri sovpadajo celo z narečnimi, etnološkimi značilnostmi Slovenije. V Sloveniji je mogoCe govoriti o 74. arhitektonskih tipih - tako naselij, kakor tudi stavb in stavbnih Členov in teh 74 krajin od mediteranskega do panonskega tipa je grupirano v 14 regij, in to na ravni naselja, stavbe in stavbnega Člena. V projektu je na tej osnovi vzpostavljena evidenca vzorčnih primerov, kar je ustrezen kategori-alni apaprat za nadaljnje proučevanje. Ob vsem se seveda zastavlja vprašanje ah zaradi prepiha kultur Slovenija sploh ima razpoznavno arhitekturno identiteto? Miha Jazbinšek je prepričan, da je bogastvo ravno v tem. Osnovna arhitekturna identiteta Slovenije je prav v tej izraziti pisanosti in to je veliko vec vredno kot neka uniformiranost. In ravno ti medsebojni vplivi na tem prepihu so pravzaprav iskri-stalizirali ogromno teh tipov in zavest o tej pestrosti ter zavest o vsakem tipu posebej je tisto, kar je bilo treba spoznati in odkriti, ker si vsak zase te slike ne more ustvarjati, ker nima ne Časa ne denarja, zato mora ta slika postati transparentna in zaznavna v smislu priporočil, kako v proštom ravnati, da ga arhitekturno ne bi po- kvarili. Ker se na posameznih območjih prepletajo različni arhitekturni tipi, je bila opravljena tudi valorizacija, kje so stieišCa, kje so meje med tipi trdne in kje bolj zabrisane. Jasno pa seveda je, da se išCe izvorno tipologijo. Tako je prostor valoriziran tudi z vidika, do katere stopnje je ohranjen. Zgornje savinska dolina in Posočje imata izrazito ohranjeno krajinsko identiteto. Drugje je vse skupaj precej namešano, zato se je treba odločiti, ah se usmerimo v večjo stopnjo varovanja, ah dopustimo arhitektonski kreativnosti vec prostora. Razmisliti seveda kaže tudi o možnem vzpostavljanju prvotnega videza. Kako vzpostaviti urejeno podobo, na katero nas obvezujejo mednarodne konvencije? V okviru prostorske zakoo0 daje je zato potreben, p13' Miha Jazbinšek, nek univej žalni arhitektonski red, ki). lahko bodisi trdneje nonn1 ran, bodisi v obliki prip01^ Cii občinam in graditeljeHi- Olj je, da se projekt zaO"1 kroži kot podzakonski pr6 ^ pis v okviru novega zakon o urejanju prostora. DubrO" vnik denimo, je bil zgraP na osnovi splošnega graon ^ nega reda. Prav zato »r®. seveda ni psovka. V okp .„ja »reda« je mogoča precepi , ustvarjalna svoboda. ne more biti niti togo pre<} pisan niti obvezen za vsak območje. Treba je paC d°13" Citi, kje je ta »red« obvez®1 in kje ima zgolj vlogo priP^j rocil. MogoCa je torej , ustvarjalnost v okviru Sab' . ne, ki jo nek red doloCa. Matija Hudovei ifliik Računalnik »govori« kitajsko Popolnoma razumljivo besedilo, če ste s Kitajske Kitajski jezik je eden izmed najlepših in najbolj zapletenih pisnih jezikov. Njegovi prvi znaki, razviti že davno pred prvimi abecedami, niti najmanj ne spominjajo na grške ah rimske Črke, še manj na egipčanske hieroglife, ki so vendarle povezani z resničnimi predmeti in pojavi. Obstoja približno 50.000 zankov, vendar je za prebiranje Časopisov dovolj, Ce jih poznate vsaj 2.000 - kar ni veC »astronomska številka«. Prevajanje kitajščine v druge jezike je bilo doslej dokaj občutljivo opravilo, ki ga ni bilo mogoče kibemetizirati. Edini program za prevajanje kitajščine v angleščino so razvih ameriški strokovnjaki za računalništvo in vojaški raziskovalci med petdesetimi in sedemdesetimi leti - skupaj s programi za druge jezike -, vendar so kasneje opustili te programe. Razlogov je bilo veC: pomanjkanje denarja, zelo draga oprema in razmeroma počasen napredek pri razvijanju programa, ki je bil zasnovan na prevajanju posamičnih znakov. V svoji »zreh obliki« je namreč prevajal stavek, ki se približno glasi »Vozi nesmiselno!«, dobesedno, kar pomeni takole: »Odprl je avto, ni vozil po sistemu tri, sedem, dva, deset, ena ...« Zanimivo! Navedena misel se namreC izraža s pomočjo desetih znakov, od katerih ima sleherni svoj pomen, medtem ko šele enovita kombinacija izraža smisel, ki ni z ničemer povezan s posamičnimi znamenji. Ah drugače povedano, sedem znakov »ni vozil po sistemu tri, sedem, dva, deset, ena ...«je skupaj tvorilo besedico »nesmiselno«. Ko so se na trgu pojavih relativno ceneni in zmogljivi računalniki, je pred" nekaj leti Julius Tou, raziskovalec v laboratoriju univerze na Floridi (Gai-nesvill), po poreklu iz Šanghaja, znova začel razmišljati o sistemu za prevajanje. Uspelo mu je sestaviti Citac - računalnik s posebnim hardverom in softverom, za katerega je porabil kar 15.000 dolarjev -, ki resnici na ljubo ni natančnejši kot prevajalec, zato pa je neizmerno hi- trejši. Pri prevajanju Citac (kratica: »računalnik za prevajanje s kitajščine«) najprej »preleti« stavek, nato pa posamezne besede in izraze, ki jih je našel, vnese v vmesni pomnilnik. Kasneje jih nadomesti z angleškimi ekvivalenti. Na podlagi relativnega položaja posameznih znakov v stavku identificira besede ali znake, ki ustrezajo samostalniku, glagolu, pridevniku, vezniku itd. Nato računalnik opravi premeščanje, da bi kitajske nize zamenjal z angleškimi, recimo: »Japonsko govori zelo tekoče« v »tekoče govori japonsko.« Sledi še »poliranje« z dodajanjem prefiksov, sufiksov, členov in glagolskih konCnic, ker tega Kitajci skoraj ne poznajo. Sele tedaj je izobh-kovan stavek: »Zelo tekoče govori japonsko.« Za Kitajce sprejemljiva oblika »ona lepa« se spremeni v angleško (ali slovensko) obliko: »Ona je lepa.« Citac se je, kljub določenim pomanjkljivostim, pokazal kot zelo dober pripomoček pri prevajanju za Časopise ah pisanju poslovnih pisem. Kdor želi, da bi bilo prevajanje še boljše in hitrejše, se mora na to pripraviti: opustiti nekatera skrajno lokalna imena, ki jih ni mogoCe prepoznati brez natančnega znanja o kakem kraju, se izogibati zapletenim stavkom ter odstraniti vse dvoumne izraze. Tou je že začel razvijati sistem za prevajanje angleščine v kitajščino. Ko bo to opravil, namerava izdelati še programe za prevajanje kitajske in angleške govorice, ki sta izrazno mnogo »bogatejši« 0 16-19 (zaprta ob ponedeljkih). V teku je predprodaja vstopnic za predstavi E. Wolf-Ferrarijevo »II segreto di Susanna» in M. Ravelovo »L’heure espagnola*, katerih premiera bo v torek, 29. t.m., ob 20. uri za red A. Gledališče Rossetti V teku je predprodaja vstopnic za predstavo G. Buchnerja »Leonce e Lena«, ki bo na sporedu od 5. do 10. aprila (v abonmaju, predstava 4V - na izbiro med petimi zelenimi). GlasbaFranco Piersanti, nastopajo Carle Cecchi in Licia Maglietta. Gledališče Cristallo-La Contrada Od 26. t. m. do 3. aprila gostovanje gledališke skupine La Rancia-Produzione Mar-che z delom Fredericka Knotta »Gli occhi della notte«. Režija Saverio Marconi, glasba Bruno Moreti. Nastopa Micol Pambieri. [KOROŠKA nk^UVEC: Mestno gledališče: jutri, 24 . t.m., Ttkttd'30 °Pera G. Verdija »Ein Maskenball«. UNJE: Od 26. do 30. t.m. - Izobraževalno poto-ggfV Umbrijo-Assisi, Peruggia, Spoletto. tudijski oder (Kellertheater): v soboto, 26. t. •’ ob 20. uri »Posebna prireditev ob 80. oblet- nici smrti pesnika Christiana Morgenstema«. BILCOVS: pri Miklavžu bo jutri, 24. t. m., ob 19.30 predavanje »Kako vpliva prehrana na nase zdravje«. ROZEK: na Muti bo jutri, 24. t. m., ob 20. uri predstavitev knjige roberta Gratzerja »Die Drau«. RAZNE prireditve Lslovenija Cankarjev dom, tel.: oei/ 222-815 »,T, J-rtek, 24. marca, ob 19. uri: dr. MA 'LCINSKI - Daoizem in azijske religije URAMA, tel.: 061/221-511 anes, 23. marca, ob 15. uri: literarno 1 Poldne z VVOLFGANGOM BAUERJEM. p španski borci, tel.: oei/1404-18 23- marca, ob 19.30: JANEZ R "ikio " N°rveSka’ dežela fjordov in le: KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 33 fes, 23. marca, ob 20. uri: RAJKO P jtUVEc - Geologija kot naravoslovna ’ *u njen pomen za človeka. V petek, : m?rOT ob 20.30: Večer sodobne slovens Vrn1Cne poezije. Sodelujejo: JOŽE SNI 7ttSNoL BRANE SENEGAČNIK, URI £upAN, MATIJA OGRIN. --»ii, mn 1 ijn ucriuiM. feGARNA MK KONZORCIJ ,c6trtek, 24. marca, ob 17. uri: Pisateljem MILANOM DE"’ " JeiU Bucke na Broadwayu. ' hči muauwayu. y°DNlKOVA DOMAČIJA, Vodnikova Četrtek, 24. marca, ob 18. uri: prede Prof. JANEZA GRADIŠNIKA - Frol * slovenščine v javni rabi. V torek, J»ca, ob 19. uri: literarni večer s knj uikorna IVANOM MINATTIJEM in S LJANOM ROZMANOM. CERKNO V nedeljo, 27. marca, bo 19. tradicionalni zimski pohod na Porezen. Ob 11. uri bo pred spomenikom padlih na vrhu Poražena spominska slovesnost. Informacije: tel.: 065/ 75-030, 75-049, 75-111. GORNJA RADGONA V nedeljo, 27. marca, ob 15. uri: v dvorani Radenci folklorno-glasbena prireditev. MARIBOR IZUM, Prešernova ulica 17 Danes, 23. marca, ob 10. uri: spominska svečanost ob 50-letnici tragične smrti 4. bataljona V. SNOUB Ivan Cankar na Javorovici. SEŽANA KG SREČKA KOSOVELA V Četrtek, 24. marca, ob 20. uri: ameriški film NA OGNJENI ČRTI. VELENJE KG IVAN NAPOTNIK V petek, 25. marca, ob 19. uri: dobrodelna glasbeno-plesna prireditev ob materinskem dnevu. FURLANSKI MOJSTER GIUSEPPE ZIGAINA RAZSTAVLJA V TRŽAŠKI GALERIJI CARTESIUS Eden izmed najbolj priznanih slikarjev Furlanije-Julijske krajine Giuseppe Zigaina razstavlja te dni v tržaški galeriji Cartesius. Zigaina je sodeloval na vrsti pomembnih mednarodnih razstavah, tako je kar petkrat razstavljal na Beneškem bienalu, dvakrat pa tudi na ljubljanskem grafičnem bienalu. Tokrat je dal na ogled olja in risbe. Njegova tržaška razstava bo odprta do 7. aprila, in sicer ob delovnikih (razen ponedeljka) od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ne-deljahin praznikih pa od 11. do 13. ure. SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava modne fotografije PARS PRO FOTO je na ogled do 10. aprila (Galerija CD in Sprejemna dvorana). Razstava JOŽETA CIUHE Iz pariškega ateljeja je na ogled do 10. aprila (Mala galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V petek, 25. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave slikarja GEROLDA HIRNA. Razstava bo na ogled do 15. aprila. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava ANDRESA SERRANA je na ogled do 3. aprila. Fiazstava ŽARKA VREZCA je na ogled do 3. aprila (Mala galerija). Razstava ANTONVJA GORMLEVA - Evropsko polje je na ogled do 24. aprila. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov RUDIJA ŠALEJA je na ogled do 8. aprila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLAVDIJA ZORNIKA je na ogled do 4. aprila. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik ALEKSIJA KOBALA je na ogled do 12. aprila. GALERIJA HEST, Novi trg 6 V četrtek, 24. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slikarja MATTEA MASSAGRANDE. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava akvarelov JANEZA LOGARJA je na ogled do 30. marca. GALERIJA KOMPAS, Slovenska 36 Razstava kiparskih del ALENKE VICELJO - Križev pot. GALERIJA KLUBA B-51, Gerbičeva 51 a Razstava projekta ALBINA URŠIČA in BORISA KUKA Bože SaCuvaj je na ogled do 8. aprila. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Razstava UMETNIŠKIH ODTISOV je na ogled do 5. aprila. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava SAVA SOVRETA je na ogled do 30. aprila. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava Naprej v preteklost MARKA A. KOVAČIČA je na ogled do 1. aprila. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava risb in akvarelov slikarja ANTONA PLESTENJAKA je na ogled do 5. aprila. CEDE LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9 Razstava del TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 1. aprila. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE V petek, 25. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave likovnih in kiparskih del, nastalih v Slikarski soli akademske slikarke Vere Terstenjak Jovičič. Razstava bo na ogled do 2. aprila. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg 1 Skupinska medregionalna likovna razstava je na ogled do 1. aprila. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP, Židovska ulica V četrtek, 24. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave fotografij OBRAZI MESTA. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7 Razstava slik in skulptur KRESIMIRJA NOVAKA je na ogled do 4. aprila. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska ulica 7 Razstava KARLA PLEMENITAŠA je na ogled do 6. aprila. PIRAN MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7 V petek, 25. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave risb HERMANA PEČARIČA. Razstava bo odprta do 6. maja. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 25. marca, bo ob 20.30 otvoritev prodajne razstave skulptur in grafik RUDIJA STOPARJA. Razstava bo na ogled do 5. aprila. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava slik BERNARDE ŠMID je na ogled do 14. aprila. VELENJE KG IVAN NAPOTNIK, Titov trg 4 Razstava slik KLAVDIJA TUTTE je na ogled do 12. aprila. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TGalerija Jutri, 24. t. m., ob 17. uri otvoritev razstave slikarke Ani Tretjan »Trst - Trigonija elementalov«. Galerija Cartesius Do 7. aprila bo razstavljal svoja dela Giuseppe Zigaina. Galerija Torbandena Do 10. aprila bo na ogled razstava Geor-geja Grosza - izdelki od 1915 do 1944. MILJE Občinska razstavna dvorana: do 24. t. m. razstavlja Mirella Saluzzo. RICMANJE Do Velike noči bodo v Baragovem domu na ogled zakladi ricmanjske cerkve z naslovom »Ricmanjska pričevanja«. OPČINE V dvorani HPO je na ogled razstava ob 340-letnici rokopisov župnije sv. Jerneja. SPETER Beneška galerija in Zveza beneških Zena vabita na ogled razstave kiparke Diane Crisetig, ki bo odprta do 26. t.m. od 17. do 19. vsak dane razen nedelj. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija:do 4. aprila razstavlja Peter Kogler Hiša umetnikov: do 2. aprila razstavlja Otto Žitko. BOROVLJE Galeriji Rieser: razstava del 50 koroških umetnikov. BELJAK Galerija Holzer: do 27. t.m. razstavlja Helmut Fian. Galerija Unart: do 6. aprila bo na ogled razstava slikarja Fritza Russa. BEGUNJE Galerija Avsenik- na ogled je razstava fotografij KoneCnika »Slike iz narave». GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V Četrtek, 24. marca, ob 20. uri: letni koncert BIG BANDA RTV Slovenija (LD). V petek, 25. marca, ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Slovenija, za zeleni abonma. SLOVENSKA FILHARMONIJA V torek, 29. marca, ob 19.30: Evropski koncert prvonagrajen-cev tekmovanj iz Cepke, Nemčije, Norveške in Slovenije. K4, Kersnikova 4 Danes, 23. marca, ob 21. uri: koncert CHRISA CACAVASA & JUNKVARD LOVE (ZDA). DOMŽALE KNJIŽNICA DOMŽALE, tel: 061/721-204 V Četrtek, 24. marca, ob 19. uri: v avli osnovne Sole Domžale koncert britanskih pevcev SHIRLIE RODEN in JOHNA CHRISTIANA. JURSKA BISTRICA V petek, 25. marca, ob 23. uri: v klubu MKNZ koncert skupin IN A SPLEEN (Tolmin) in OBSCURHT (Ljubljana). KAMNIK V petek, 25. marca, ob 19. uri: v osnovni Soli Stranje gledališko glasbena predstava ŠOPEK ZATE, NAJDRAZJA. V soboto, 26. marca, ob 19. uri: v razstavišču Veronika koncert ženskega pevskega zbora DKD Sobdamost Kamnik - Pesmi za materinski dan. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 26. marca, ob 20.30: koncert OLIVERJA DRAGOJE-VICA in skupine FARAONI. V Četrtek, 31. marca, ob 20.30: v stolni cerkvi Piran velikonočni koncert W. A. Mozart -REQUIEM. SEŽANA KG SREČKA KOSOVELA Danes, 23. marca, ob 20. uri: koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE. VELENJE V petek, 25. marca, ob 19. uri: v Domu kulture dobrodelna prireditev za materinski dan - Za Dejana. ŽALEC Danes, 23. marca, ob 18.30: koncert slovenskih ljudskih pesmi LE PREDI, DEKLE, PREDI. FJK TRST Glasbena matica obveSCa, da koncert A. Rojca napovedan za jutri, 24. t. m. ODPADE. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30 bo na sporedu zadnji koncert. Nastopil bo orkester Festivala iz Brescie in Bergama. Gledališče Miela Jutri, 24. t. m., ob 20.30 koncert Glasbene mladine Italije. Nastopili bo duo Franca Scriarretta in Lara Sciarretta (violina in klavir). Na programu Bach, Ysaye, Franck in Wieniavsky. Tržaški jazzovski krožek: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.45 bo nastopil Phil Guy. BBC Club (Ul. Donota) V petek, 25. t. m., ob 21. uri večer arabske glasbe z Alfredom Lacosegliazom in trebušni plešo, ki ga bo izvedla plesalka Janila. V ponedeljek, 28. t. m., ob 21. uri večer flamenca. Nastopil bo ansambel Flamenco Sket-ches. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 29. t. m., ob 20.30, klavirski koncert Louisa Lor-tie, recitirala bo Giulia Lazza-rini. Na programu Schubert, Liszt, Wagner, Nietzsche in Strauss. GORICA Katoliški dom V nedeljo; 27. t.m., ob 11. uri bo nastopil violinist Chang Guo s spremljavo pianista Silvia Sirsena. PLAVANJE / DEŽELNO PRVENSTVO NAMIZNI TENIS / V TERNIJU Silvan Kravos v prsnem slogu razred zase Zmagal je na 100 in 200 m Na državnem turnirju tokrat brez vidnih rezultatov Še najbolje se je v 2. kategoriji v bistvu odrezala Katja Milič (Kras) Goriški plavalec Silvan Kravos je na deželnem finalnem prvenstvu v TržiCu v 2 5-metrskem bazenu zanesljivo zmagal tako na 100 m kot na 200 m prsno. Kravos je bil na 100 m zares razred zase in je z osebnim rekordom v 25.metrskem bazenu 1:05, 8 tudi krepko prehitel vso ostalo konkurenco. Na 200 m je imel naš plavalec »majhen incident«. Na startu pri skoku v vodo je izgubil očala, malce se je zaustavil (in tvegal diskvalifikacijo), dohitel svoje nasprtnike in si brez težav priplaval prvo mesto. To pa je Se en dokaz, da nas plavalec v tem slogu nima enakovredne konkurence v deželi. Kravos si je tako tudi prislužil nastop na finalnem državnem prvenstvu, ki bo 9. in 10. aprila v Firencah, seveda v 50-metrskem bazenu. »Za letošnje državno prvenstvo se temeljito pripravljam že nekaj mesecev. Moj minimalni cilj je, da se uvrstim v finale. Ce bom dosegel kaj veC, bo to seveda dobrodošlo. Do finalnega nastopa imam še skoraj dva tedna in v tem Času se bom skušal še bolje pripraviti,« nam je dejal Kravos. O bodočih načrtih se naš plavalec ni izrekel in je le dodal: »Vse bo odvisno od rezultatov, ki jih bom dosegel na državnem finalu v Firencah. Dobro bom preučil te rezultate in potem bom načrtoval svoje nadaljnje nastope na pomembnejših mitingih.« Silvan Kravos Sicer se je Kravos že lani na državnem prvenstvu zelo dobro odrezal in prepričani smo, da nas bo tudi letos razveselil z dobrimi uvrstitvami. Rezultati iz tretjega državnega turnirja absolutne kategorije, ki je bil v Temiju kažejo, da Krasovi dmgokategorniki v splošnem niso v najboljši formi. Po eni strani je morda tudi prav, v kolikor bo člansko državno prvenstvo šele Cez dobra dva meseca, po drugi ne, v kolikor je to posledica pomanjkanja treningov. Od deklet sta se najbolje odrezala Ana Bersan in Katja Milic z uvrstitvijo med prvih 16 ter Monika Radovič med dvaintride-seterico. Ana Bersan je bila že trd boj za preboj iz skupine, v kateri so bile Santifallerjeva, Norese in Alberto. Vsa srečanja je Ana zmagala z dodatnim setom. V osmini tekmovanja jo je zaustavila Sici-lijanka Conciauro (16, - r HOKEJ / MOŠKA C LIGA Prvi prvenstveni točki Poletovega moštva! Goriziana - Polet Daneu 4:5 (2:2) STRELCA ZA POLET: Russo 4 in Mitja Kokoro-vec 1. POLET: Fabec, Mari; Marinuzzi, Samo, Mojmir in Mitja Kokorovec, Ro-selli, De Angelini, Russo. Poletovi hokejisti so dosegli svojo prvo prvenstveno zmago sploh v C ligi. V Gorici so namreč tesno, toda zasluženo premagali ekipo UG Gori-ziane. Tekma je bila izredno izenačena, igra pa moška. V prvem polčasu je bil ritem sicer poča- snejši in vsaka ekipa je dosegla po dva zadetka. V nadaljevanju pa so bili naši hokejisti učinkovitejši v napadu in so povedli štiri minute pred koncem na 5:3. Zadnje poteze srečanja so bile zares dramatične. Gostiteljem je uspelo dati še en zadetek, veC pa niso zmogli in Poletova zmaga je bila tu, seveda ob velikem slavju naših hokejistov. V prihodnjem kolu bodo poletovci v soboto ob 21.00 igrali v Trstu na igrišču Ferroviaria proti močnemu Monfalconeju. 16, 21). Za Katjo Milic je uvrstitev med šestnajsterico drugokategomic dober uspeh, saj krasovka še ne pripada eliti drugokate-gornic. Tekmovanje na tem turnirju si je zagotovila z dodatnim pozivom komisije glede na rezultate s turnirjev tretjekategor-nikov. Katja je bila zmagovalka svoje skupine. Po vrsti je odpravila dru-gokategomici Pariettijevo in Crespijevo ter sokate-gornico Ilario lozzi. V kvalifikacijskem delu ji je žreb namenil Balbonijevo (13, -17, 18). V prvem kolu ni imela sreCe niti Monika Radovič. Nasprotnica Dini za naše igralke zaenkrat še ostaja previsok zid (8, -8, 18, 14). Biserka Simoneta, Vanja Milic in Igor Milic ter Borova igralka Lara Posega se niso prebili iz skupine. Biserka je podlegla An-dronijevi, Condorellijevi in Conciaurovi, Vanja pa Sulfarovi in Barbari Se-menza. Uspešna pa je bila nad De Tomasovo. Lara je imela v svoji skupini kasnejši finalistki Crespijevo in Deluganovo ter No-lijevo. Igor Milic (št. 57 v drugi kategoriji) je pokazal sicer dobro igro. Bil je borbeno razpoložen, vendar so bili njegovi nasprotniki Giardina (št. 44), Errigo (št. 10) in Mareddii (št. 50) v doseganju toCk boljši. V dvojicah je Krasov par Ana Bersan, Monika Radovič dosegel tretje mesto. Biserka Simoneta v paru z Erikom Schusterjem (Castiglione di Ra-venna) sta se uvrstila med prvih osem, prav tako mešana dvojica Igor Milic, Bersan (J.J.) TEDENSKI NOGOMETNI PREGLED Privlačen derbi brez zadetkov - Breg se je prebudil prepozno Edvin Bevk Najvažnejše nedeljsko nogometno srečanje je bilo pri nas brez dvoma povratni derbi promocijske lige med Primorjem (ocena 7) in Juventino (ocena 7). Srečanje se je zaključilo brez zadetkov, vendar številni navijači obeh ekip so gledali zanimivo igro, predvsem v prvem polčasu. V prvi amaterski ligi sta Zarja (ocena 7+) in Vesna (ocena 7+) odnesli cel izkupiček z gostovanjih, vendar bi lahko bili zmagi izdatnejši. Igralci Zarje in Vesne so si namreč nekoliko otežili delo, tako da je bil konCni izid v dvomu do zaključnega žvižga sodnika. So-vodnje (ocena 6/7) nadaljujejo z zasledovanjem prve amaterske lige. Tokrat so na domačih tleh izenačile proti poprečnemu Sagradu, proti kateremu so v prvem delu prvenstva doživeli edini letošnji poraz. Gajevci (ocena 7+) pa so proti tretjeu-vršCenemu San Lorenzu v gosteh izbojevali dragoceno točko. Igralci predsednika Kalca so zelo dobro nadzorovali igro in branili zadetek, ki ga je po 25 minutah igre dosegel Musolino. Zal pa so domačini pet minut pred koncem izenačili. V skupini D druge amaterske lige je Primorec (ocena 7+) s težavo, a zasluženo premagal ekipo Teora. To je deseta letošnja zmaga Trebencev, ki zasedajo sredino lestvice. Za Krašovce (ocena 5) pa je poraz proti prvou-vršCenemu Palazzolu že osmi v letošnjem prvenstvu in je sedaj njihov položaj na lestvici zaskrbljujoč. V 3. AL so Brežani (ocena 8) nadigrali drugouvrščeni CGS in dosegli peto zmago v zadnjih sedmih tekmah. Plavi igrajo iz tekme v tekmo bolje, toda žal, zbudili so se prepozno, in upanje, da dosežejo drugo mesto, ki bi jim omogočilo igrati dodatne tekme za napredovanje, so privezano na nitko. Dolini (ocena 5) so bile ponov- Miloš Tabaj: »Že mislimo na prihodjnp sezono« no usodne napake v obrambi, pa tudi sodnik, ki je razveljavil regularni zadetek Vescova. Mladost (ocena 5/6) je v predzadnjem srečanju prvenstva tesno izgubili proti prvouvršCenemu Marianu. V nedeljo pa Čaka Doberdobce še zadnja preizkušnja v gosteh proti Moimaccu. Za naše enajsterice bo v prihodnjem kolu najvažnejše srečanje med Gonarsom in Primorjem, medtem ko bi morale biti zanimive predvsem tekme Juventina - Sta-ranzano, Zarja - Torrea-nese in Lavarianese -Kras. Ta teden smo vprašali za kratek pogovor tajnika športnega društva Juventine Miloša Tabaja. Ste z neodločenim izidom proti Primorju zadovoljni? »Mislim, da je rezultat pravičen. Trenutno igramo pod svojimi sposobnostmi, saj je pri nekaterih igralcih padla koncentracija. Pohvalil pa bi rad vratarja Pascolata, ki je v nedeljo opravil nekaj izrednih posegov.« Letos ste zaceli prvenstvo z velikimi ambicijami, a ste nato morali zaradi penalizacije spremeniti cilje. Kako je to vplivalo na ekipo? »Penalizacija ni bil lep dogodek, saj smo Cez noC s prvega zdrknili na zadnje mesto, vendar so igralci takoj dobro reagirali in tako smo se hitro rešili dna lestvice. V naslednjih kolih moramo doseCi Cimprej 4-5 točk, tako da bomo matematično rešeni.« Torej že ramzišljate o prihodnjem prvenstvu? »Seveda, priprave za prihodnje prvenstvo so se že zaCele! Prišlo bo do manjših sprememb, predvsem bomo vključili nekatere mlade igralce.« Kako pa je z novim igriščem? »Zal moramo teren že popravljati. Poravnati moramo površino, ker je prišlo do majhnih poškodb.« JADRANJE / RAZRED LASER SMUČANJE / TEKMA »OSTR2EK NA SMUCEH» ZADNJA LETOŠNJA PREIZKUŠNJA FISL Aleks Omari soliden tretji Spremenljive vremenske razmere V Gradežu (Societa cannotieri Ausonia) je bila prva conska selekcijska regata v razredu laser. Regata se je pod nadzorstvom štirih sodnikov, trije od društva SVOC ter Luka Vuga (JK Cupa), izkazala za pravi poligon jadralnega športa. Med prvo in tretjo preizkušnjo je namreC lebiC (jugovzhodni veter) narastel od 2 metrov na sekundo (šibak veter) do 15 metrov na sekundo (zelo močan veter) ter s seboj prinesel tudi konstantno, a visoko valovanje. V konkurenci radial mlajši je Sireno s solidnim 3. mestom počastil Aleks Omari, ki se je ob postopnem zaostrovanju metereoloških razmer, v zadnji preizkušnji povzpel vse do drugega mesta, medtem ko je zmaga upravičeno pripadla multiprvakinji Larisi Nievierov. Kristjan Kovačič (Cupa) je bil šesti. V konkurenci standard (starejši) sta izkušenost na taktičnem področju in fizična pripravljenost predstavljala zmagovalno mešanico lastnosti bratov Nievierov, ki sta vzpostavila pravi monopol ter skupno zmagala na vseh preizkušnjah. Sedmo mesto se je priboril Ivan Zidarič (Sirena), tik za njim pa je pristal Mitja Bužan (Cupa). KonCni vrstni red: Standard: 1. Andrea Nievierov Andrea (SVOC) 2, 1, 1; 2. Alessandro Nievierov (SVOC) 1, 2, 2; 3. Maurizio De-marc (STV) 3, 3, 3; 7. Ivan Zidarič (Sirena); 8. Mitja Bužan (Cupa). Radial: Larisa Nievierov Larisa (SVOC) 2, 1, 1; Anna Zerial Anna (SVBG) 1, 2, 3; 3. Aleksa Omari (Sirena) 3,4, 2; 6. Kristjan Kovačič (Cupa) 5, 5, 6. (A. Domeniš) Noben naš tekmovalec se ni uvrstil v finale Najboljše sta se med baby deklice uvrstili Mateja Paulina (10.) in Roberta Purič (11.) Z nedeljskim veleslalomom na Pianca-vallu se je končala letošnja sezona tekmovanj Fisi. Deželne faze tekme za najmlajše »Ostržek na smuCeh« se je udeležilo dvajset naših smučarjev. Po predvidevanjih se noben naš smuCar ni uvrstil v finalno fazo na Abetoneju, kjer bodo odšli trije najboljši iz vsake kategorije. Tekma je bila na progi Sauc. Start je bil na 1460 m, cilj pa na 1260. Na višinski razliki 200 m je bilo postavljenih 24 vratc. Kljub visoki temperaturi je bil sneg dokaj dober. Čeprav je nastopilo 300 tekmovalcev, je proga dobro prestala preizkušnjo, pohvala pa gre organizatorjem, ki so po tekmovanju zaradi pomanjkanja snega zaprli smučarske naprave! Najboljše rezultate za naše sta v kategoriji baby-ženske dosegli Mateja Paulina (Devin sel. Indules) z 10. mestom in Roberta Puric (Brdina sel. Indules) z 11. mestom. Ostale uvrstitve naših tekmovalcev: Baby-moški: 25. Jaro Furlani (Devin), 29. Danijel Ghezzi (Mladina). Cicibanke: 15. Nika Furlani (Devin sel. Indules), 24. Martina Bogateč (Mladina sel. Indules). Cicibani: 15. Matej RrižmanCiC, 16. Patrick Kocijančič (oba Devin sel. Indules), 22. Erik Piccini (Brdina sel. Indules), 29. Giorgio Pitacco (Brdina sel. Indules), 53. Claudio Mirceta (Mladina), 55. Kristjan Ferfoglia (Mladina). Dečki: 27. Borut Bo-gatez (Mladina sel. Indules), 30. Tomaž Sirca (Devin), 33. Goran Simoneti (Devin), 35. Stefano Maizen (Devin). Deklice: 18. Ingrid Bianchi (Brdina sel. Indules). Naraščajniki: 29. Miran Simoneta (Devin). NarašCajnice: 18. Karin Mezgec, 19. Fjona Mezgec (obe Brdina sel. Indules). Rezultati kažejo, da so nekateri naši tekmovalci precej napredovali. To velja zlasti za neketere smučarje Devina, ki so pod strokovnim vodstvom bivšega trenerja Suhadolčeve Matjaža Martinška res zelo napredovali. Ostali naši smučarji so bili tokrat nekoliko slabši. Pozna se utrujenost, ki je morda posledica dejstva, da so v kratki Času nastopili na velikem števlu tekmovanj. Zdaj Čaka naše smučarje še zamejsko prvenstvo. Potrjeno je, da bo tekmovanje v nedeljo na progi Sappada 2.000. (E. M.) Na slikiah: zgoraj - Matej Križmančič v akciji; spodaj leve proti desni) Nika Furlani (Devin), Martina Bogateč (Mladina) in Mateja Paulina (Devin), vse sel. Indules ŠPORT Sreda, 23. marca 1994 HkOTALKANJE / NARAŠČAJNICE Vse tri poletovke so se uvrstile na deželni finale M. in V. Hrovatin in T. Romano čaka zdaj nastop v Pierisu Konec tedna je tržaško kotalkarsko društvo Gioni priredilo deželni polfinale za na-rascajnice, na katerem je v dveh skupinah nastopilo skoraj 80 tekmovalk, nied katerimi tudi tri Po-'etove predstavnice. Z nastopom naših treh ko-talkaric smo lahko vec kot zadovoljni, saj so se vse tri uvrstile v deželni finale, ki bo 9. in 10. aprila v Pierisu. V prvi skupini je Vesna Hrovatin v obveznih nkih osvojila 5. mesto, Maruška Hrovatin pa je bila 21. V finale se je uvrstilo prvih 14 tekmo-yalk in med finalistkami je seveda tudi poletovka "esna Hrovatin. V se tako uvrstili v finale. V drugi skupini je bila poletovka Tanja Romano druga v obveznih likih in suvereno prva v prostem programu, kjer je zares navdušila vse prisotne. Tanja se je seveda v obeh elementih uvrstila v finale. 1. SKUPINA Obvezni liki: 1. Vido-ni (Gioni Ts), 2. De Can-dido, 3. Rosa (obe San Vito), 5. Vesna Hrovatin, 21. Maruška Hrovatin (obe Polet). Prosti program: 1. Ve-nica (Videm), 2. Vidoni (Gioni Ts), 3. Angiulli (Cordenons), 8. Vesna Hrovatin, 11. Maruška Hrovatin (obe Polet). Konec tedna bo v Pierisu tekmovanje za začetnice. Nastopili bosta tudi poletovki Fran-cesca Roncelli in Katja Križman. KOŠARKA / MLADINCI-TR2AŠKA SKUPINA Za slovo vse naše ekipe praznih rok Cicibana praznih rok proti Sgt borovci bre moči proti Santosu in visok poraz Brega Sgt - Cicibana 83:64 (38:28) CICIBONA: Giacomini 20 (3:4), Gallopin 2 (0:5), Ravbar 5 (1:4), Verri 5 (1:2), Križmancič 6 (0:1), Tomšič 26 (1:4); trener Jogan. PM: 6/20. SON: 17. 3T: Giacomini 1, Tomšič 1. V zadnjem kolu letošnjega prvenstva so mladinci Cicibone zanesljivo zgubili proti tretjeuvrščeni ekipi Sgt in tako zaključili sezono na četrtem mestu. S prikazano igro cicibonaši tokrat niso zadovoljili, saj je bilo osnovnih napak preveč, porazni so bili tudi odstotki v prostih metih in tudi obramba je delovala le občasno. V napadu sta Giacomini in Tomšič igrala na standardnem nivoju, medtem, ko sta Gallopin in Križ-mančič naletela na slab dan in si pohvalo zaslužita (tako kot tudi vsi ostali) le zaradi požrtvovalne igre. Po nega- KOŠARKA / DERBI »PROPAGANDA« Bor v finišu ohranil prednost Domovi dečki so proti Albi reagirali, a žal prepozno PROPAGANDA B“r - Jadran 76:74 (40:35) BOR: Tolentino 1 (1:6), Smilovich 8 (0:2), Bosari 16, Štokelj 36 (2:3), Zobec 2, Pussini 2, Florida 5 (1:2), Strani, Veni 1 (1:4), trener ^nciani. JADRAN: Kocjančič 26 (0:3), Milojevič, pacapan 8 (2:6), Žagar, Lakovič 15 (1:2), faučer 19 (1:2), Gregori 2, leram 2, Sibelja 2, trener Vremec. SON: Bor 10, Jadran 17. PM: Bor 5:19, Jadran 4:13. Tudi drugi slovenski derbi v tem prvenst-^ se je končal s tesno, toda zasluženo zmago borovcev. Varovanci trenerja Cancianija so bili namreč skozi vso srečanje v vodstvu, bot kažejo izidi posameznih četrtin (23:12, 40:35, 64:55). Konec tekme pa je bil izredno re^burljiv. Borovci so nekaj minut pred koncern srečanja vodili kar za 10 točk (76:66), te-uej pa so jadranovci močno reagirali in nekaj tivnem začetku (0:9 za Sgt) so belozeleni kmalu nadoknadili zaostanek in v 18. minuti zaostajali le za 4 točke. Tekma se je v bistvu sekund pred koncem se približali gostiteljem na sami dve točki. Več pa niso zmogli in borovci so slavili zmago. VRSTNI RED: Barcolana 14, Don Bosco 12, Poggi 10, Sgt 8, Ferroviario 6, Bor 4, Jadran 0. NA GORIŠKEM DEČKI Alba-Dom 88:63 (40:32) DOM: Cozzuccoli 2, Gravner 8, Bresciani 8, Covi 40, Ahmetaševič 10, golob, trener Semolič. Po slabem začetku, ko so izgubljali kar z 2:12, so se naši končno zbrali in končali prvo četrtino s 13:23. Prednost iz prve četrtine pa je bila za domovce usodna, saj so gostitelji obdržali prednost, ki so jo nato še povečali ob izteku srečanja. Za borbenost pa je treba vseeno pohvaliti vso ekipo, ki je nastopila v okrnjeni postavi. Najboljši pa je spet bil Covi, ki je dal kar 40 točk. povedli z 59:36, Tomšič in Giacomini sta znižala razliko na 12 točk (65:53 v 35’), v zadnjih minutah pa je bila Sgt spet boljša. (VJ) Bor Radenska - Santos 75:95 (34:44) BOR: Oberdan 6 (2:3), Požar 7 (1:2), Jogan 8 (0:1), Sancin 12 (6:13), Galeone 2 (0:1), Lipovec, Del Monaco; Samec 40 (9:11); trener KrpCiC PM: 18:31. SON: 18. PON: Požar (36), Sancin (40). 3T: Samec 1. Tekma se je začela v znamenju izenačenosti. Gostje so dosegli prvi »break« šele v 11. minuti (13:4) in obdržali prednost do konca prvega dela. V drugem polčasu so belozeleni odlično reagirali in z razpoloženim Samcem na čelu skoraj dohiteli nasprotnike (58:60 v 29. min.). Nato pa se je v Borovih vrstah zataknilo in Santos je spretno izkoristil vsako napako naših ter v zadnjih minutah povsem nadigral Krečičeve varovance. Vseeno pa bi ob koncu tega prvenstva pohvalili naše predstavnike, ker so ob mladinskem prvenstvu, nastopih še v kadetskem, kjer ne primanjkuje večjih zadoščenj. (Mat) Barcolana - Breg 112:68 (64:27) BREG: Kocjančič 10 (2:2), Punis 7 (1:4), Filipčič 16 (2:7), Cah, Delise 10 (2:4), Mingot 4, Malalan 9 (1:2), Canziani 8; trener Canciani. PM: 8/19. SON: 19. Bregovi košarkarji so na najslabši možen način sklenili prvenstvo, saj so v gosteh visoko, morda celo previsoko klonili pred razpoloženo Barcolano, v vrstah katere je vsekakor prednjačil mali, hitri play-maker Bevitori, ki je zbral kar 51 točk. Brežani so še zlasti slabo igrali v prvem delu tekme, ko so dosegli samo 27 točk, medtem ko so v nadaljevanju kar precej izboljšali svoj učinek, vendar je bilo to prepozno, zato da bi poraz ohranili v dostojnih mejah. Tokrat si pohvalo zasluži edinole Rado Kocjančič, ki je v drugem polčasu prijetno presenetil in uspešno zaigral v napadu. (Cancia) Cicibona - Libertas 85:82 (33:42) CICIBONA: Giacomini 28 (11:13), Gallopin 15 (3:7), Ravbar 4 (0:2), Križ-mančič 14 (2:8), Tomšič 24 (5:7), Korošic; trener Jogan. PM: 21/37. SON: 15. PON: Tomšič (40). 3T: Giacomini 1, Tomšič 1. V zaostali tekmi so cicibonaši tesno premagali Libertas, potem, ko so morali večji del tekme zasledovati nasprotnike. Libertas je vodil do 31. minute (49:54), zatem se je našim končno odprlo, odločilne točke pa je dosegel Giacomini, ki je odlično izvajal proste mete, posebno pohvalo pa si zasluži »Poldo« Križmančič, ki je nasprotnikom zabil kar osem blokad. (VJ) Deželni finale mladincev Na košarkarski zvezi so izžrebali pare deželnega finala prvenstva mladincev. Ponedeljek, 28.3.: 18.00 Jadran TKB -Pall. Pordenone; 20.00 Fagagna - Don Bosco. Torek, 29.3: 18.00 poraženca prvega dne; 20.00 zmagovalce prvega dne . Sreda, 30.3.: preostala para. Vse tekme bodo v telovadnici na Alturi v Trstu. NOGOMET / PRVENSTVO CICIBANOV NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM Primorje nasulo Opicini 7 golov Brežani so se dobro upirali San Luigiju Neizbežen poraz za okrnjeno Mladost Skupina A jl^Picina - Primorje 2:7 STREGLI ZA PRIMORJE: 4ucer 4, Kante 2, Pipani primorje. Suc, Kante, joka, Antonini, Pipan, Mi-llc.Pucer, Rebula. V tekmi spomladan-;jega dela prvenstva so Ictoče-rumeni v gosteh vi soko zmagali. Primorjaši ni- 0ci, ki so v letu tT/nivsaj 78 »ovnih dm m ima)o ,a) 2-letni zavaroval-, staz do konca lan-bfe Jeta-Za Prid°- »ov te pavice mo-upravicenci vlo-tl Prošnjo do 31. lata88' 0° istega roka Juk° kmečki delavci ra,) Vai° priznanje unega ali posebne-P nado mestila za rszPoselnost. (B) Dolini so predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Boris Siega in predsedniki posameznih sekcij gosta seznanili z razčlenjenostjo in Strateško povezo valno-predstav-nisko vlogo Združenja, ki poleg tehnične pomoči Članom pri vodenju podjetij SCiti njihove poklicne interese v odnosih z obastmi in drugimi stanovskimi organizacijami. Z učinkovitostjo in kvaliteto dela skušajo pritegniti nove elane in zlasti navdušiti mladi rod za samostojno dejavnost, saj bi se z okrepitvijo podjetniških vrst ovrednotil tudi ekonomski potencial slovenskega gospodarstva kot ene temeljnih postavk za ohranjanje narodne identitete in neodvisnosti. Vse gospodarske bran-še so pod udarom negativne konjunkture, medtem ko zimanjetrgovinski operaterji po epohalnih političnih spremembah širijo težiSCe svojega poslovnega zaledja proti srednjeevropskemu prostoru. Preferenčna os je naravnana zlasti na matični trg v Sloveniji, kjer se po osamosvojitvi močno Siri krog samostojnih operaterjev v malem gospodarstvu, ti pa postajajo potencialni poslovni partnerji slovenskih gospodarstvenikov v Italiji. Tukajšnji slovenski obrtniki in trgovci so že napravili prve korake v to smer in odpirajo podjetja ali predstavništva v Sloveniji. S tem krepijo vezi z matico, to pa ima poleg gospodarske tudi vse prej kot zanemarljivo narodno obrambno vrednost. Siega je ob tem izrazil željo, da bi Republika Slovenija oblikovala neko skupno telo, prek katerega bi usklajeno obravnavali investicijske posege in razne oblike vlaganja in s tako izdelanim programskim konceptom uresničevali skupne cilje. Državni sekretar Vencelj je poudaril, da se dobro zaveda pomembnosti gospodarstva za obstoj in razvoj Slovencev v Italiji. Soglašal je s potrebo po spodbujanju navezovanja rednih kontaktov in neposrednih poslovnih vezi. Ta proces je sedaj otežen zaradi pomanjljivega pretoka informacij, ki so sicer za gospodarske in tržne usmeritve izjemno pomembne. Slovenske podjetnike z obeh strani meje poleg drugega vežejo tudi poslovni interesi in zato je nujno aktivirati primerne strukture, ki bi usmerjale in omogočale tovrstno povezovanje. Potrebno bo torej poskrbeti za koordiniranje teh prizadevanj in za pretok poslovnih tokov. Slovenska država bo skušala prek svojih teles (že obstoječih ali novih) in brez vsakega vsiljevanja pomagati pri uresničevanju teh povezovalnih procesov, vendar pa morajo najti skupni interes v prvi vrsti podjetniki sami. Tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Sušmelj se je zavzel za krepitev gospodarskega sodelovanja in ustanovitev primernega organa, ki naj bi koordiniral integracijske pobude in tako povezoval obmejni gospodarski prostor. Boris Simoneta _____ TRENDI / OBMEJNA BLAGOVNA MENJAVA____ Avtonomni računi kljub vsemu ohranjajo pomembno vlogo Podatki kažejo, da obmejna menjava ponovno oživlja Euo Fornazarič Obmejna blagovna menjava med našo deželo na eni ter Slovenijo in Hrvaško na drugi strani se spet polagoma razvija. V lanskem letu je skupna vrednost vplačil in izplačil na ustrezna kompenzacijska raCuna dosegla 692 milijarde lir, od tega 23, 8 milijarde na računu s Slovenijo in 45,4 milijarde na tistem s Hrvaško. Kot znano, je bila obmejna blagovna menjava svoj Cas vzpostavljena na podlagi ustreznega italijansko-jugoslovanskega sporazuma z dne 1. marca 1955. Med teritorialnimi območji, ki jih je po zadnji vojni presekala meja, so se na osnovi tega sporazuma ponovno začele prepletati poslovne vezi, poslovanje po avtonomnih računih, katerima so bili pridani tudi nekateri uvozni in izvozni kontingenti mimo carine, pa je s Časom dobilo posebno težo za krajevna podjetja, saj je šlo pri tem za kompenzacijske posle in je torej vsaki operaciji v eno smer nujno ustrezala enakovredna operacija lokalnega izvora tudi v nasprotno smer. Poslovanje po avtonomnih računih pa je imelo še eno veliko prednost, da je namreč temeljilo na sporazumu, ki je bil dosežen in podpisan pred nastankom Skupnega evropskega trga, tako da je bil krit pred raznimi omejitvami na področju zunanje trgovine, za katere se je občasno opredeljevala takratna evropska šesterica oziroma Italija kot njena Članica. Zaradi svoje specifičnosti sta bila avtonomna raCuna krita tudi pred podobnimi ukrepi, ki bi jih prevzela druga pogodbena stran, se pravi tedanja Jugoslavija. To je večkrat prišlo še kako prav tako obmejnim podjetnikom kot tudi gospodarstvoma obeh sosednih držav nasploh, saj je promet po avtonomnih računih redno tekel tudi v obdobjih, ko je splošna meddržavna trgovina stagnirala. Marsikdo se gotovo spominja težav, ki jih je redni blagovni menjavi svoj Cas povzročila uvedba tako imenovanega avansa (depo-sito previo), medtem ko so bile poslovanju po avtonomnih računih te težave prihranjene. Obmejna blagovna menjava je tako postopoma postala pomemben ventil za opravljanje operacij, ki bi bile sicer nemogoče ali vsaj skrajno težavne, in njena vrednost je z leti narasla na kar občuten delež celotne menjave med sosednima državama. Vrhunec je poslovanje po avtonomnih računih doseglo leta 1987, ko je skupna vrednost vplačil in izplačil znesla 587 milijard lir. V tistih letih sta bila avtonomna raCuna tudi zaradi tega tako vabljiva, da so se krajevnim podjetjem, katerim je bilo to poslovanje pravzaprav namenjeno, pridružila tudi številna podjetja iz notranjosti obeh držav, predvsem pa iz Jugoslavije, ki so se zaCela posluževati ugodnosti obmejne trgovine z ustanavljanjem svojih fpodružnic v obmejnem pasu. Nedavne politične spremembe na tleh nekdanje Jugoslavije so nujno posegle tudi na to specifično področje in poslovanje po avtonomnih računih, katerih veljavnost je med drugim potrdil tudi Osimski sporazum, je za nekaj Časa povsem zamrlo. 4. maja 1992 pa je bil blagovni promet med obmejnimi območji ponovno vzpostavljen, seveda z nekaterimi spremembami. Beograjska Izvozna in kreditna banka, ki je poprej vodila ustrezne račune na jugoslovanski strani, je na primer izpadla, njeno mesto pa sta prevzeli Ljubljanska banka za Slovenijo in Istrska kreditna banka iz Umaga za Hrvaško. Menjava se je po obnovitvi meddržavnega dogovora v maju 1992 zaCela spet polagoma razvijati, tako da nova kompenzacijska raCuna izkazuje- ta že za obdobje maj-december 1992 18 milijard lir prometa s Slovenijo in 40,7 milijarde lir s Hrvaško. Lani je menjava s Slovenijo dosegla 23,8 milijarde, s Hrvaško pa 45,9 milijarde, kar da že omenjeno skupno vsoto 69,2 milijarde lir. V okviru obmejne blagovne menjave uvaža naša dežela iz sosednih republik predvsem konje, ribe, gobe, sadje in povrtnino, lesno pasto, vino, pivo, perutnino, razne kovine in industrijske izdelke, promet v nasprotni smeri pa obsega meso, agrume, les, barve in lake, kostno in ribjo moko, eloektromaterial, orodne in druge stroje, gorilno olje, vozila, pnevmatike, plutovino, kovinske izdelke in razne industrijske artikle. Gospodarstveniki, elani ita-lijansko-slovenske trgovinske zbornice, ki ji predseduje dr. Giulio Petrucco, so prepričani, da bo poslovanje po obmejnih kompenzacijskih računih s Slovenijo in Hrvaško ohranilo svoj pomen in aktualnost vse do trenutka, ko bosta sosedni republiki pristopili k Evropski uniji. V današnjem liberaliziranem režimu zunanjetrgovinskega poslovanja obmejna trgovina sicer nima veC odločilnih prednosti, ki jih je imela še pred nekaj leti, pa tudi njeno tržišCe ni veC tako obsežno kot za Časa bivše Jugoslavije, možnost operiranja po kompenzacijskih računih pa je še vedno pomembna, saj gre za vzporedno poslovanje v korist predvsem lokalnega gospodarstva, ki poleg drugega teCe po že trdno utečenih kanalih in ki še vedno lahko predstavlja ventil za neoviran pretok blagovnih gibanj tudi v primem, ko bi splošna trgovinska menjava med sosedami kdaj ponovno zašla v primež restriktivnih ukrepov, kot se je nemalokrat dogajalo v preteklosti. 28 Sreda, 23. marca 1994 GOSPODARSTVO IN FINANCE ALBANIJA / SPREJET PRORAČUN Primanjkljaj se povečuje Več denarja so namenili za šolstvo in socialne dejavnosti TIRANA - Albanski parlament je odobril proračun za leto 1994, ki je namenjen izboljšanju položaja v šolstvu in sociali ter odškodninam nekdanjim političnim zapornikom, Čeprav se zaradi tega proračunski primanjkljaj močno povečuje. Finančni minister Pirro Dishni-ca je prejšnji konec tedna parlamentu sporočil, da bo po predvidevanjih letošnjega proračuna gospodarska rast osemodstotna, inflacijo pa naj bi obdržali pri 18, 5 odstotka. Podatki, ki so jih dali novinarjem na vpogled v ponedeljek, določajo prihodke v višini 462 milijonov dolarjev, izdatki pa bodo 741 milijonov dolarjev, kar pomeni proračunski primanjkljaj v višini 27, 9 milijona dolarjev - oziro- ma 21 odstotkov BDP, kolikor ga je za leto 1994 napovedal Mednarodni denarni sklad. Po napovedih MDS bo albanski BDP letos znašal 1, 34 milijarde dolarjev. Letošnji primanjkljaj moCno presega lanskoletnega, kar za 117 milijonov dolarjev. Lanskoletni primanjkljaj je dosegel 11, 7 odstotka BDP, ki je znašal eno milijardo dolarjev. »Večji socialni poudarek pri proračunu razlikuje letošnji proračun od lanskega,« je izjavil Dishnica. Za socialno skrbstvo bodo namenili 110 milijonov dolarjev, kar je 68 milijonov dolarjev veC kot v letu 1993. Šolstvu in zdravstvu bodo namenili 32 milijonov dolarjev, medtem ko so jih lani za obe področji namenili 24 milijonov. Za socialno V letošnjem albanskem proračunu je več denarja za socialno ogrožene (Foto: J. S./B+D) prizadete in brezposelne bodo odobrili 64 milijonov dolarjev, lani pa so prejeli le 51 milijonov dolarjev. Vsota, ki so jo namenili za odškodnine nekdanjim pohtiCnim zapornikom, se bo podvoji- la. »Nadaljevanje privatizacije bo spremenilo tudi strukturo prispevkov iz zasebnega sektorja v primerjavi z državnim,« je še povedal Dishnica. Zasebni sektor bo tako v letu 1994 zagotavljal kar 37 odstotkov proračunskih prihodkov. Lani je bil ta delež 26-odstoten. Dishnica je tudi povedal, da v letu 1994 načrtujejo za 88 milijonov dolarjev javnih vlaganj, kar je 15 odstotkov veC kot lani. (Reuter) BANKE / DISKRIMINACIJ/^ Protest zoper nove davke Američani načrtujejo nov davek za tuje banke v ZDA BRUSELJ - Finančni in gospodarski ministri dvanajsterice so se v začetku tega tednazoper-stavili naCrtu ameriške administracije, ki hoCe predpisati dodaten davek tujim bankam v ZDA. V pismu, ki so ga ministri dvanajsterice naslovili Alanu Green-spanu, predsedniku ameriških Zveznih rezerv (centralne banke), so izrazili »resno zaskrbljenost« in »z vso resnostjo priporočili«, naj teh določil ne sprejmejo. Ta naCrt naj bi dodatno obremenil podružnice, agencije in predstavništva tujih bank v Združenih državah Amerike z zneski za stroške nadzornega spremljanja njihovega finančnega poslovanja, ki ga ima ameriška centralna banka pravico izvajati nad vsemi usta-novami na ozemlju ZDA-Po mnenju ministrov dvanajsterice na pone-deljkovem svetu v BrU' siju bi bil tak ukrep v na' sprotju z načelom, po k®' terem vsaka tuja bank® deluje pod istimi pogoj1 kot banke v matičnih oj' žavah. »Tako bi bile tuje banke, ki delujejo v ZDA, v primerjavi z ameriškimi bankami dodatno obremenjene. Zato smo prepričani, da bi o| tak ukrep diskriminacij; ski,« so zapisali minist11 v svojem pismu. Tudi ce je Evropska unija bankam držav clanic zaračunavala stroške nadzornega spremljanja poslovanja, ti do tujih bank nis° bili nikoli diskriminatorski, so še zapisali. (AFU NEMČIJA / PRESTRUKTURIRANJE MALIH PODJETIJ Uspešen Treuhandov program BERLIN - Treuhandov poskusni program prestrukturiranja manjših izgubarskih podjetij s pomočjo zasebnih menedžerskih skupin je močno okrepil konkurenčni položaj in poslovne rezultate vzhodnonemških podjetij. Hero Brahms, podpredsednik Treuhanda, je povedal, da je Komanditna družba vodstvenih delavcev (MKGs) iz njihove agencije za privatizacijo pomagala postaviti na noge vrsto podjetij, ki bi sicer morala v steCaj. »MoCno se je povečala tudi njihova konkurenčnost,« je izjavil Brahms na tiskovni konferenci. »Celotna izguba teh podjetij v letu 1993 je bila za polovico manjša kot leto prej. Za leto 1994 pa pričakuje- mo, da se bo ta vsota prepolovila,« je nadaljeval. »Upamo tudi, da bomo v letu 1995 izgube v celoti sanirali.« Leta 1992 in 1993 so ustanovili pet družb MKGs. Te so prevzele vodenje 76 podjetij, ki imajo vsa približno po 200 zaposlenih in jih v kratkem ne bodo prodali zasebnim vlagateljem. Ker so imela ta podjetja razmeroma perspektivno prihodnost, zanje Treuhand ni hotel uvesti stečaja. Vseh 76 podjetij so se lotile skupine zasebnih menedžerjev, ki so se ukvarjale predvsem z izboljšanjem njihove konkurenčnosti, da bi jih lahko ponudili zasebnim vlagateljem. Menedžerske skupine so delno plačane tudi iz provizij od dobička. »Komanditne družbe vodstvenih delavcev so samo začasna pomoč,« je povedal Brahms. Pojasnil je, da imajo te skupine na voljo tri leta Časa, da posamezna podjetja bodisi privatizirajo bodisi določijo za steCaj. Pri Treuhandu pričakujejo, da bodo lahko s pridom uporabili izkušnje in znanje pri privatizaciji v vzhodni Evropi. Po Brahmsovem mnenju so skupine MKGs večinoma delovale veliko bolje, kot so pričakovali v začetku. Tri podjetja, ki so bila pod upravo MKGs, so lani že privatizirali. »Letos naj bi privatizirali še pet do deset drugih,« je povedal Brahms, ki je hkrati priznal, da bodo za dve ali tri podjetja uvedli tudi steCaj. »Na trgu za njihove proizvode je prišlo do popolnega zloma,« je še pojasnil, Čeprav imen teh podjetij ni navedel. Skupine MKGs trenutno vodijo 73 podjetij, ki imajo skupaj 21 tisoC zaposlenih, vrednost njihove prodaje pa je v letu 1993 znašala 2,2 milijarde mark, je povedal Brahms. Leta 1996 bodo ta podjetja privatizirali ali zanje uvedli stečajni postopek. Za prestrukturiranje podjetij Treuhand zagotavlja tudi finančno podporo, odločitve o vlaganjih, zaposlovanju, trženju in načrtovanju pa so v celoti v rokah zasebnih menedžerjev. (Reuter) AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA / VOLKSVVAGENAG Avtomobilski družbi je uspelo znižati stroške in povečati prodajo \/ Volkswagnu se je krivuljo izgub končno obrnilo novzgor - Kljub temu je čisto izgubo celotne skupine Ioni doseglo skoroj dvo milijono mork BERLIN - Ali se bo krivulja izgub pri družbi Volk-swagen AG letos konCno obrnila navzgor? Ah pa bodo izgube, ki so tega avtomobilskega proizvajalca moCno prizadele, vsak dan večje? Analitiki avtomobilskega trga upajo, da bodo predstavniki Volkswagna na jutrišnji tiskovni konferenci v IVolfsburgu našli odgovor na ti dve ključni vprašanji. Volkswagen, ki je najveCji evropski proizvajalec avtomobilov, je namreč prejšnji teden sporočil, da je Cista izguba celotne skupine v letu 1993 znašala 1,94 milijarde mark, še leta 1992 pa so ustvarih 147 mi- lijonov mark dobička. Volksvvagnovi partnerji so v letu 1993 ustvarih 71 milijonov mark dobička, kar je manj kot leta 1992, ko je ta vsota znašala 132 milijonov mark. Zato so dividende Volksvvagnovih delnic ostale nespremenjene in še naprej prinašajo po dve marki. »Kakšen bo letošnji razvoj?« se sprašuje Heinz Weyerhuser, analitik pri frankfurtski DG Bank. »Mnenja analitikov se namreč moCno razhajajo; nekateri napovedujejo še večje izgube, nekateri pa znaten dobiček.« Po Weyer-huserjevem mnenju bo VW v letu 1994 dosegel poziti- vno bilanco. Na omenjeni tiskovni konferenci sicer ne pričakujejo, da bo Volkswa-gen sporočil natančno vrednost svojega zaslužka v prvem letošnjem Četrtletju, saj bodo obračun zaključili šele prihodnji teden. VW pa bo skoraj zagotovo razglasil, da je v letošnjem prvem Četrtletju krivulja izgub konCno krenila navzgor, je zatrdil analitik iz Londona. »Verjetno bodo objavili, da se je položaj v prvem letošnjem Četrtletju korenito izboljšal,« meni analitik, ki za celotno skupino napoveduje 500 milijonov mark izgube, potem ko je imela leto prej izgubo v višini 1,25 milijarde mark. »Pričakujem, da bodo sporočili, da je najhujše že za njimi in da Lopezova prizadevanja za zmanjšanje stroškov že kažejo svoje učinke,« je dejal in pri tem mislil na ukrepe novega vodje proizvodnje pri VW Joseja Ignacia Lopeza de Arriortura. Analitiki pričakujejo tudi, da bodo o klestenju stroškov in učinkih ter o pionirskem prehodu VW na štiriurni delavnik izvedeh kaj veC na Četrtkovi tiskovni konferenci. Nekateri že napovedujejo, da je ta avtomobilska družba zmanjšala stroške kar za 14 odstotkov. (Reuter) ROMUNIJA / MANJŠA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Gospodarska rasi Se kar pada Država si prizadeva prestrukturirati neučinkovito gospodarstvo BUKAREŠTA - V primerjavi z letom prej se je romunska industrijska proizvodnja februarja skrčila za 3, 4 odstotka, kažejo podatki, ki so jih objavili v ponedeljek. Razblinili so tudi upe, da se je krivulja gospodarske rasti nehala obračati navzdol. »Industrijska proizvodnja je bila februarja sicer za 2,1 odstotka višja kot mesec prej, vendar za 3,4 odstotke nižja v primerjavi z letom prej,« je izjavil Va-sile Dumitrescu, predstavnik državnega statističnega urada. »Postkomunistično upadanje industrijske proizvodnje očitno še ni zaključeno,« je izjavil eden od bolgarskih gospodarstvenikov. Po letu 1989 so romrmski napori, da bi gospodarstvo preusmerili v tržno, nale- teli na moCno recesijo, ki je za veC kot tri leta zavrla gospodarski razvoj. V začetku letošnjega leta je premier Nicolae Vacaroiu izjavil, da se je nazadovanje industrijske proizvodnje končalo v letu 1993, med znamenja sprememb pa je štel rahlo izboljšanje proizvodnje na osnovi lanskoletnih aprilskih podatkov. Po prvotnih podatkih državnega urada za statistiko se je industrijska proizvodnja v primerjavi z letom prej leta 1993 povečala za 1,3 odstotka, kar je spodžgalo upanje te balkanske države, da si bo gospodarstvo letos opomoglo. Kot je napovedala vladna agencija za gospodarske napovedi, naj bi industrijska proizvodnja v primerjavi z lanskoletno letos narasla za dva odstotka. Uradni napovedovalci še vedno menijo, da je to mogoce’ saj si država moCno prizf deva za prestrukturiranj® neučinkovite industrij®’ dobršen del gospodarstva pa naj bi prešel v zasebn® roke. (Reuter) Se Volkswagnovim avtomobilom obetajo boljši časi? GOSPODARSTVO IN FINANCE Sreda, 23. marca 1994 4 kanka Ljubljana 2 banka Koper 2*?nka Nova Gorica MTK PLUS Ljubljana ^ohisa tjubljana* ^ur Grosuplje Banka Vipa Nova Gorica JCSežana Bund Ljubljana come 2 us* r|ka Sežana ,lr|ka Jesenice nvest Škofja Loka Italdesign Nova Gorica MENJALNIŠKI TEČAJI 22. marec 1994 jpreditanstalt Nova banka U Dom caffe Domžale* Emona GlobtourU '2 Kr Kssr,ana Hida banka Brežice* Hram Rožice, Mengeš* 78,40 78,50 78,50 78,50 78,52 78,50 78,50 77,75 77,67 78,55 77,90 77,31 78,47 78,15 78,00 78,50 Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica* Kompas Hertz Maribor* Kompas Holidays Komercialna banka Triglav Kreditna banka MB d.d.* LB spJošnfbanka Celje LB splošna banka Koper* LB komercialna banka NG LB Dolenjska banka NM LB banka Zasavje, Trbovlje Ljudska banka d.d. U Libertas Koper* Ma Vir Madai NG, Šempeter* M banka Ljubljana Media NiP/om Ljubljana Petrol Ljubljana* Poštna banka Slovenije* mobanka Maribor P'901 Solkan* P|gal Ilirska Bistrica* P'9al Kobarid* Publikum Ljubljana Publikum Celje Publikum Krško Publikum Maribor Publikum Robič Publikum Mozirje PnK ^Um N°VO meSt° Publikum Sevnica Publikum Šentilj pUrkum Šentjur pri Celju SSSf R°ia Ljubljana Shalaby Koper SKB d.d.* Sov i1n,arLirIposoiil' Krani ov. invest. banka U* venijaturist Ljubljana* “Pvenijaturist Maribor* venijaturist Jesenice gce Ljubljana £KB d.d. Ljubljana Wrus Postojna S r Uu Domžale 0n Ljubljana ^K Ljubljana Upirn° Ljubljana -^šŽ3L^elj'a danes: * Zaračunavajo provizijo:1 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) nakupni prodajni 78,40 78,25 78,35 78,40 78,55 78,00 78,60 78,56 78,30 78,60 78,61 78,30 78,50 78,25 78.65 78,25 77,90 78,48 78,46 78,40 78,23 78,40 78,45 78,54 78,56 77,15 77,85 78,35 77,80 78,20 78,58 78,20 78,30 78,30 78,20 77 20 78^52 78,45 77,15 78,30 78,20 78,20 78,25 78,28 78,45 78,40 78,60 78,35 78,40 78,58 78,50 78,50 78,40 78,10 78,58 78,85 78,78 78,80 78,60 78,75 78,60 78,80 78,75 78,80 78,80 78,69 78,75 78,70 78,60 78,68 78,77 78,55 78,60 78,79 78,90 78,80 78,80 78,80 78,80 78,80 78,80 78,80 78,65 78,62 78,95 78,95 78,78 78,99 79,00 78,75 78,85 78,60 78,80 78,65 78,85 78,68 78,58 78.58 78,70 78,55 78,70 78,62 78.64 78.59 78,89 78.73 78,70 78,99 78.74 78.65 78.75 78,64 78,70 78,55 78,75 78,65 78,75 78,80 78,60 78,80 78,75 78,72 78,70 78,80 78,75 78,68 Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) nakupni prodajni 11,08 11.07 11.08 11,08 11,10 11,00 10,90 11,10 11,02 11,18 11,12 11,05 11,15 10,97 11,15 11,08 10,95 11,08 11,09 11,08 11,10 11,10 11,10 11,10 11,10 11,10 11,10 11,01 11.04 11,11 11.05 10,92 11,10 11,12 11.09 11.10 11,04 11,06 11,08 11,10 11.09 10,80 11,03 11 10 1U0 11.10 11,13 11,08 11,12 11,08 11,08 11,05 11,19 11,10 10,85 11,07 11,10 11,07 11,05 11,10 11,09 11.05 10,95 11,11 11.06 11,06 11,03 11,08 11.05 11.06 11,09 11,18 11,17 11,17 11,15 11,20 11,15 11,20 11,17 11,15 11,28 11,15 11,18 11,20 11,12 11,16 11,13 11,13 11,15 11,15 11,18 11,16 11,16 11,16 11,16 11,16 11,16 11,16 11,17 11.17 11,22 11.18 11,14 11,27 11,22 11,19 11,22 11,14 11,19 11,18 11,21 11,14 11,14 11,17 11,20 11,20 11,20 11,15 11,15 11,17 11,14 11,19 11,17 11,25 11.17 11,19 11,14 11.18 11,14 11,12 11,20 11,16 11,20 11,15 11.15 11.16 11,16 11,15 11,17 11,17 11,17 11,14 Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni 7.85 7.84 7.86 7.85 7,80 7,82 7.80 7.81 7,90 7,90 7,93 7,82 7,90 7,85 7,96 7,85 7,85 7,96 7,87 7,83 7,83 7,83 7,83 7,83 7,83 7,83 7,79 7,75 7,82 7,75 7,70 7,88 7,88 7.85 7,80 7.86 7,90 7 B9 7!83 7,90 7,67 7,77 7,83 7.80 7.83 7,92 7.81 7,80 7,80 7.84 7,80 7.84 7.85 7,80 7,85 7,85 7,85 7,86 7.85 7.90 7,80 7,75 7,65 7.86 7,80 7.91 7.90 7,75 7,85 7.91 7,95 7,94 7,94 7.97 7,99 7,93 8,05 7,98 8,00 8,05 7.97 7.98 8,00 7,99 7,98 7,94 7.97 7.98 7,94 7,96 7,93 7,93 7,93 7,93 7,93 7,93 7,93 7,92 8,00 7,98 7,96 7,91 7.94 7,99 7.97 8,00 7.95 8,05 7,94 7.98 7,95 7.92 7.97 7.93 7,93 7.93 7,95 7.94 7.95 7.94 7.98 7,98 7,93 7,97 7.95 8,05 7.96 8,00 7.94 7,96 7.98 8,02 7.95 7,85 7,95 7.99 8,04 8,05 8.03 8.04 7,97 menjalnica hida 061/ i m-m BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 057 z dne 22. 3.1994-Tečaji veljajo od 23. 3. 1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 93,3703 93,6513 93,9323 Avstrija 040 šiling 100 1110,4283 1113,7696 1117,1109 Belgija 056 frank 100 379,1222 380,2630 381,4038 Kanada 124 dolar 1 96,3704 96,6604 96,9504 Danska 208 krona 100 1987,8010 1993,7831 1999,7644 Finska 246 marka 100 2378,9870 2386,1454 2393,3038 Francija 250 frank 100 2286,6400 2293,5206 2300,4012 Nemčija 280 marka 100 7812,7650 7836,2738 7859,7826 Grčija 300 grd 100 — 53,6158 53,7766 Irska 372 funt 1 — 189,2460 189,8137 Italija 380 lira 100 7,8949 7,9217 7,9455 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,1000 — Japonska 392 jen 100 124,3402 124,7143 125,0884 Nizozemska 528 gulden 100 6948,7513 6969,6603 6990,5693 Norveška 578 krona 100 1798,1860 1803,5968 1809,0076 Portugalska 620 escudo 100 75,8619 76,0902 76,3185 Švedska 752 krona 100 1675,4474 1680,4889 1685,5304 Švica 756 frank 100 9226,8755 9254,6394 9282,4033 Velika Britanija 826 funt šterling 1 195,9285 196,5181 197,1077 ZDA 840 dolar 1 131,7623 132,1588 132,5553 Evropska unija 955 ECU 1 150,5598 151,0128 151,4658 Španija 995 peseta 100 95,2376 95,5242 95,8108 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 23. marca 1994 št, dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti ________(tečaj)_______ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994: 1,500,000 786,138 778,372 1,564,510 48 104,8184% 103,7828% 104,3007% 150,000 78,614 77,837 156,451 22. MAREC 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,00 9,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,80 9,20 Italija Kmečka banka Gorica 12,20 12,60 Italija Tržaška kreditna banka 12,30 12,70 22. MAREC 1994 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1645,00 1695,00 nemška marka 979,00 999,00 francoski frank 285,80 294,50 holandski gulden 865,40 894,50 belgijski frank 47,30 48,78 funt šterling 2447,00 2524,00 irski šterling 2354,00 2430,00 danska krona 248,30 256,20 grška drahma 6,67 6,88 kanadski dolar 1208,00 1247,00 japonski jen 15,55 16,05 švicarski frank 1150,00 1186,50 avstrijski šiling 138,25 142,70 norveška krona 224,25 231,50 švedska krona 209,80 215,90 portugalski escudo 9,46 9,76 španska pezeta 11,88 12,25 avstralski dolar 1166,00 1203,80 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,30 12,70 hrvaški dinar 0,15 0,22 22. MAREC 1994 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1645,00 1690,00 nemška marka 980,00 997,00 francoski frank 285,00 295,00 holandski gulden 867,00 889,00 belgijski frank 47,30 48,80 funt šterling 2455,00 2515,00 irski šterling 2360,00 2420,00 danska krona 248,00 254,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1203,00 1243,00 švicarski frank 1158,00 1188,00 avstrijski šiling 138,50 142,50 slovenski tolar 12,20 12,60 22. MAREC 1994 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar _ 1.686 _ francoski frank 29.268 - nizozemski gulden - 88.941 - belgijski frank - 4.852 - španska peseta - 1.219 - danska krona - 25.443 - kanadski dolar - 1.233 . japonski jen - 1.591 - švicarski frank - 118.100 - avstrijski šiling - 14.213 - italijanska lira 1.010 - švedska krona 21.445 - MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 23. marca 1994 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar i ‘coi}EpD[§ ‘ssBpj :ouABJopOy\ Aausara ŠAH a b c d e f g h Levicki - Marshall /Breslau 1912 Belemu je uspelo napasti kar dve najmočnejši Cmi figuri in že upa na uspeh! Črni, ki je na potezi, ima veliko oporo v skakaču sredi šahovnice in v njegovih skokih, ki uspešno ogrozijo belega kralja. Se bolj presenetljiv pa je umik Cme dame, ki belemu zada veliko glavobola in ga prisili na predajo! Rešitev naloge Zagotovo je bil beli vidno presenečen, ko mu je črni odigral nenavadno, toda učinkovito potezo z damo l...Dg3!!.Ko je beli preanaliziral vsa nadaljevanja se je vdal! Zakaj? Pa poglejmo : na 2.hg3 sledi 2...Se2 mati; na 2.fg3 Se2+ 3.Khl Tfl: mat; na 2.De5 Se2+ 3.De2: Dh2: mat; na 2.Dg3: Se2+ 3.Khl Sg3:+ 4.Kgl Sfl: in črni zmaga! a b c d e f g h Tarrasch - Meisner /Numberg 1890 Belemu je uspelo pripeljati kmeta na sedmo vrsto in utesniti položaj Črnega kralja, toda sedaj ko je na potezi iSCe možnost prodora skozi Cmo blokado. Samo s pravilnim prijemom popusti še tako moCna Črna naveza! Rešitev naloge Po odprti g liniji se prične odločilen razplet partije, ki ga beli začini z žrtvami kar treh figur. Pa si ga oglejmo! Najprej žrtvuje trdnjavo l.TgV:! Sg7: 2.Lh6:! T8h6: /seveda ne 2...T6h6: zaradi 3.Db8+ z matom!/ 3.Dg7:+! Se zadnja poanta, ki odloči! 3...Kg7: 4.f8D+ Kg6 5.Df7+ Kg5 6.Df5+ Kh4 7.g3 mat! Silvo KovaC 31 Da bi razSirib opazovanja na dodatne fizikalne količine, delujejo v mnogih državah mreže klimatoloSkih postaj. Program obsega dnevno beleženje temperatur, temperaturnih ekstremov in padavin, na posameznih lokacijah pa Se vetra, trajanja sončnega sevanja, energije sončnega sevanja in neto sevanja, temperature zemlje in izhlapevanja. Po oceni je na svetu približno 140.000 postaj, na katerih merijo vsaj temperaturo zraka in padavine. V Sloveniji je takih postaj 50, samo padavine pa merimo na 250 lokacijah. Precej postaj je opremljenih Se z dodatnimi inStramenti. Iz mreže klimatoloSkih postaj sta v Sloveniji za globalno izmenjavo podatkov izbrani dve postaji: Kredarica in Ljubljana. Podatki, ki jih sporočajo ob koncu vsakega meseca, vključujejo povprečne vrednosti zračnega pritiska, temperature in vlage ter števila padavinskih dni, mesečno višino padavin in število ur sončnega obsevanja. Klimatski podatki v okviru globalnega programa se zbirajo v osrednjem centru v Nashvillu v ZDA. Slovenski podatki so vključeni tudi v program globalne analize padavin. Podatke s 50 postaj pošiljamo dvakrat letno v osrednji center v Offenbach v Nemčiji. Filip Štucin JUTRI Pisalo se je leto 1945 Podpisan sporazum z Unrro V dragi svetovni vojni,v enem najveCjih vojaških spopadov v človeški zgodovini, je padlo ali bilo ubitih več kot 45 milijonov ljudi. Najhuje je bilo v evropskih državah, ki so izgubile skoraj 45 milijonov ljudi. Številne države, ki so bile vpletene vanjo, pa so utrpele tudi velikansko škodo v prometu, gospodarstvu in kmetijstvu - škodo, ki so jo čutile Se dolga leta po koncu vojne. Breme vojne in ceno konCne zmage je plačala tudi Jugoslavija, ki je kljub povojnemu zmagoslavju in pripravljenosti na »obnovo« domovine na vsakem koraku občutila hudo pomanjkanje za življenje nujno potrebnih stvari. Dne 24. marca 1945 je bil v Beogradu podpisan sporazum med vlado Demokratične federativne Jugoslavije in delegacijo Unrra (kratica za angleško United Nations Relief and Rehabilitation Administration - pomožna ustanova ZN za pomoč med 2. svetovno vojno opustoSenim državam), ki je predvidel oskrbovanje Jugoslavije s hrano, zdraviti, obutvijo in obleko. PREBLISK Nikoli ne sme ne človek ne narod misliti, da je prišel konec. Izgubo posesti lahko nadomestimo. Za druge nas potolaži čas. Samo eno zlo je neozdravljivo - če narod sam dvigne roke od sebe. J. W. Goethe Sreda, 23. marca 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / VEČINOMA SUHO IN TOPLO ALPE JADRAN / DELMO JASNO «0 Q 960 vP vr:^ ■ 4 / ;»s*i '980'l 1000 o <&^y£ r T ^ .P ^ A A^TJ^A :-1 Vremenska slika: Nad južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad severno Evropo pa ciklonsko območje s središčem nad Skandinavijo. Hladna fronta se bo zadrževala severno od Alp. Z zahodnimi vetrovi doteka nad naše karaje topel in suh zrak. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan A % pod 10% 1 pod 5 44 ** 10-30% 5-10 444 *** 30-50% 10-30 4444**** 50-80% nad 80% VETER 30-60 444 *** 444 *** nad 60 NEVIHTE t 5-10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.00, zašlo pa ob 18.18. Dan bo dolg 12 ur in 18 minut. Luna bo vzšla ob 13.44, zašla pa ob 03.21. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so večinoma suhe m normalno prevozne, promet poteka tekoče, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila Čakajo na izstop iz države 10 ur. SNEŽNE RAZMERE FURLANIJA-JK Piancavallo —/—cm Fomi di Sopra 0/40 cm Zoncolan 0/70cm Trbiž 0/120 cm Nevejsko sedlo 30/240 cm Sauris —/—cm VENELO Sappada —/—cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Cerkno - Golte - Kanin do 150 cm Kope - Kranjska gora - Krvavec - M. Pohorje - Pokljuka do 30 cm Rogla do 50 cm Soriška planina - Vogel do 75 cm Zelenica - PLIMOVANJE Danes: ob 1.11 najnižje -15 cm, ob 6.45 najvisje 24 cm, ob 13.08 najnižje -41 cm, ob 19.41 najvisje 38 cm. lutri: ob 1.44 najnižje -27 cm, ob 7.30 najvisje 32 cm, ob 13.42 najnižje -46 cm, ob 20.07 najvisje 46 cm. Slovenija: Delno jasno bo z Sosednje pokrajine: Sončno zmerno oblačnostjo, pihati bo in toplo bo. Popoldne bo začel začel zmeren jugozahodnik. pihati zmeren jugozahodni ve-Dnevne temperature bodo od ter. 13 do 18, ob morju okoli 20 °C V Slovenije Suho in toplo bo. Obeti: Tudi v petek bo suho in Pihal bo jugozahodnik toplo, jugozahodni veter bo še pihal. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri 5/10 n/i5 -3/14 2/10 7/7 5/9 4/9 5/18 5/6 8/16 1/15 4/18 2/10 3/9 5/7 -/■ -0/13 LJUBLJANA.... TRST......... CELOVEC...... BRNIK........ MARIBOR...... CEUE......... NOVO MESTO... NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA.. PORTOROŽ..... POSTOJNA..... IURSKA BISTRICA. KOČEVJE...... CRNOMEU...... SLOV. GRADEC.. BOVEC........ RATEČE....... KREDARICA -4/-1 VIDEM 7/19 GRADEC 6/6 MONOŠTER 4/4 ZAGREB 5/10 REKA 12/- TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI -9/1 STOCKHOLM -7/3 MOSKVA -7/0 BERLIN -1/4 VARŠAVA -5/4 LONDON 5/H AMSTERDAM -1/8 BRUSELJ -1/9 PARIZ 2/13 DUNAJ 5/8 ZuRICH 7/14 ŽENEVA 2/15 RIM 8/18 MILAN 7/19 BEOGRAD 6/15 BARCELONA 9/17 ISTAMBUL 8/19 MADRID 5/20 LIZBONA 10/19 ATENE 9/19 BUCAREST 5/19 MALTA 11/23 PRAGA 1/8 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE 120 dižav zahteva prepoved izvoza škodljivih odpadkov ŽENEVA - Mednarodna organizacija za varstvo okolja Greenpeace je pozvala industrijsko razvite države, naj se odločijo za popolno prepoved izvoza strupenih odpadkov v države v razvoju. Poziv je prišel v trenutku, ko so se predstavniki 64 držav podpisnic Baselskega sporazuma leta 1990 o nadzoru in odlaganju nevarnih odpadkov srečali, da bi razpravljali o sporazumu, ki je stopil v veljavo leta 1992. »Nobenega dvoma ni o tem, da je postal problem odlaganja odpadkov ogromen. Okolje bo kmalu nasičeno s strupenimi kemičnimi snovmi, kar bo imelo izredno hude posledice za zdravje človeštva,« je na tiskovni konferenci izjavil strokovnjak Greenpeacea Kevin Stairs. Države v razvoju ter bivše komunistične države bodo na enotedenskem srečanju skušale na vsak način doseči popolno prepoved izvoza škodljivih odpadkov. Danska meni, da bi morala Evropska unija podpreti ta stališča, nasprotuje pa ji Nemčija, največji svetovni izvoznik strupenih odpadkov, poleg te pa še Nizozemska in Velika Britanija, ki trdita, da je tovrstno trgovanje gospodarsko donosno. Prepovedi nasprotujejo tudi ZDA, največji svetovni proizvajalec škodljivih snovi, Avstralija, Kanada in Japonska. Stairs je na tiskovni konferenci dejal, da je vsaj 120 držav ( med temi je tudi 14 od 24 industrijskih velesil članic OECD) za prepoved, po kateri bi izvoz škodljivih snovi postal kaznivo dejanje. Afrika, Srednja Amerika in pacifiške države so prepovedale uvoz teh snovi, podobno pa so ukrepale tudi nekatere evropske države, večina pa je mnenja, da bi bila prepoved edini učinkovit ukrep. Take prostitutke, da ti srce odpove MOSKVA - Moskovske noči so zadnje čase postale za petične zahodnjake skrajno nevarne, saj so se pojavile prostitutke, ki svojim strankam odnesejo vse, kar je dragocenega. Pri svoji roparski dejavnosti pa se ne poslužujejo damskih avtomatskih pištol, temveč zdravil za krvni pritisk, tako da ti ob takih prostitutkah srce v pravem pomenu besede kar odpove. Žrtev, ki jih povabi v svojo hotelsko sobo, se sploh ne zave, da nazdravlja s »šampanj-skojem vinom«, v katerega so te prijateljice noči raztopile ogromne količine zdra- vila za urejevanje krvnega pritiska. Dekleta le počakajo, da se naivnež onesvesti, nato pa ga olajšajo vseh dragocenosti. Legenda o bajnih bitjih na gori Kinabalu KOTA BELUD (MALEZIJA) - Potem ko so pred mesecem na bomejski gori Kinabalu izginih trije hongkonški in dva britanska vojaka, so ljudje ponovno začeli pripovedovati prastare legende o bajnih bitjih. Na gori naj bi živel zmaj, ki je alergičen na Kitajce, orjaška želva, ki sovraži ves človeški rod, in posebne pošasti, ki ljudi zvabijo v labirinte, kjer umrejo. V »šestem soncu« nas čakajo biblijske katastrofe CIUDAD DE MENICO - Več deset tisoč ljudi se je zbralo v svetem mestu Teotihuacan, kakih petdeset kilometrov od mehiškega glavnega mesta, da bi pozdravilo začetek pomladi in začetek »šestega sonca«, kar v azteški in in majevski astrologiji pomeni obenem začetek novega astrološkega obdobja. Prehod v »šesto sonce« po stari mehiški astrologiji ne bo neboleč, saj so majevski in azteški astrologi že pred davnimi stoletji napovedali celo vrsto naravnih katastrof. Za Maje, katerih kultura je izginila že davno pred prihodom Spancev, naj bi se sedanje astrološko obdobje končalo točno 24. decembra leta 2011, 21. marca letos pa se je začelo vzvratno štetje. Podobna slovesnost kot v Teotihuacanu je potekala tudi v starem majevskem svetem mestu Palenque v južni zvezni državi Chiapas, ki je bila pred kratkim prizorišče krvavega upora Indijancev proti osrednji oblasti, v resnici pa predvsem proti revščini in zaostalosti. Teotihuacan, največje in najbolj skrivnostno mesto v stari Ameriki, je doseglo višek svojega razcveta in nato svoj padec med letom 100 pred Kristusom ter 10. stoletjem, še preden so Azteki prišli do visoke planote, na kateri se nahaja tako Teotihuacan kot Ciudad Mexico. Legenda o »petin soncih«, ki je vklesana v kamnito ploščo, za katero so arheologi mislili, da je pravzaprav azteški koledar, pravi, da bo prehod od petega k šestemu soncu poln naravnih katastrof biblijskih razsežnosti. Človeštvo bodo prizadeli potresi in lakota in s tem so se strinjali tudi Maji. Za tako imenovano peto obdobje, ki ga pravkar zapuščamo, je bil značilen »obskurantizem in izkoriščanje«, medtem ko predstavlja novo, šesto obdobje »zoro in obnovljeno enotnost mehiškega ljudstva«. Eksoterični krogi v Mehiki vidijo v »šestem soncu« predvsem pomembno obdobje duhovnega razvoja za Mehiko, ki naj bi bilo izhodišče za velike spremembe v svetu. Antonio Velasco Pina, ugleden p1' satelj in spiritualist, meni, da se je prenova začela leta 1968, ko so oblasti neusmiljeno pobile 400 demonstrantov v Ciudad Mexicu. Njihova smrt je aktivirala »čakro«, center energije, ki ima pomemben vpliv na duševno evolucijo človeštva. Dokaz, da je do tega res prišlo, naj bi bilo - po mnenju Velasca Pine - dejstvo, da se je upor Indijancev v Chiapasu začel pozitivno razpletati že po enem samem tednu upora.