PRIMORSKI DNEVNIK
TRST nedelj g 6. februarja 1949
Poštnina plačana v gotovini	r«,	/iir>lN
Spedizione in abbon. postale	»Jt0V. JI ^ 1 1Z 1 ^
  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto V - Cena 15 lir ■ 10 jugolir - 2.50 din
General Airey
jn tržaško aosnodarstvo
Gospodarski del petega poročila Poveljnika področja za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1943 jo !o pot obširnejši in izčrpnejši, ka-°r je bil v četrtem poročilu. Ze u uV°du k poročilu je govora o prometu tržaškega pristanišča, brezposelnosti, o pomoči ERP, ka-°r tudi o politično-gospodarski funkciji Svobodnega tržaškega ozemlja. Za razliko od zadnjega Poročila je general Airey to pot zavozil na slepi tir tristran-,'ega. predloga z dne 20. marca ter je govoril, da je treba Pripisati naraščajoči obseg blaga, i gre skozi tržaško pristanišče. Porastu trgovine z Italijo (?!). Tudi ni pozabil ena sredstva v li-in v tuji valuti)> ter je ugo-’ii, da STO enima upoštevanja Vrednih, virov, ki bi mu lahko uviogočili življenje kot neodvisni P° Itični enoti, če bi morali (!°-®P°darsko zvezo z Italijo predati«.
Spomnimo se pri tem, da je od-or za Epp sestavljal, kljub vse-u> plačilno bilanco področja kar <u 4 leta naprej. In spomnimo se ^ ■' da sta v nekem predavanju okviru eDemocracie Cristianen ko predavatelj, kakor tudi pred-l S^ranke priznala, da ima “ko Trst ogromne dohodke od be kakor tudi od ladjedelnic Seveda tudi od prometa pefro-}ske rafinerije, ki ni majhen.
■rat so govorili, da bi bila pla-
Tak
čiln T’ 5,1 ; a bilanca sicer pasivna tudi
Vsot^	toda ne 2a visoko
°- Mi pač nimamo vpogleda :lfl*a^evne potrebne podatke, ker ške0^ aasP°dje kakor tudi voja-j . uPrava in njen poveljnik ne
tudi ?na Ta2poJa3° javnosti, če-. 1 i le na tak način mogli do-aii. da so njihove trditve Ute-(j. ^ene- Upamo pa si trditi, da i &»i!a plačilna bilanca Trsta ak-' sev ,naibrže še pred letom 1952. Mu t*■ P0(1 pogojem, da bi bila na' 5 r^a v tekoči dobi zaposlena st°odstotno, ne pa kakor karJ’. fc° njena produkcijska ' 65 0^l*eta Izkoriščena za slabil} rriorai ’ V ^Blodnji dobi bi pač raafi a ta ZaPoslenost znatno napast -,n SE wskladiti z uspehi in.
Proizvodnje, kakor jih d*10 države načrtnega gospo-| čete Vp tudi Avstrija, če ho-Tržašb °dobno se tudi politika be na 690 Ulogaa in tržaške plov-resm~ Sp*°^no morala prilagoditi nj	Potrebam področja in
kor n !3a Prebivalstva ter ka-ci^ e.0^’ °Pravljati svojo funk-
tijo ifct, neral1
tkeg^ tranzitnem prometu tria-
PV/s J
zaledja. Ali dovolj, da ge-
Trst .rca priznava, «da ima "torsl- lnstveni Položaj kot po-driav° Uli°dleče za trgovino iz i	podonavski kotlini». Tudi
I v bog0' tVU nt za Pojme enekoč danosti bi utegnila...)), mar-Se« tVsakdanji kruh in sicer I da tai;oa Dejstvo je namreč, sp°darsj. ^ kakor krajevne go-i ^et z ? ustanove ovirajo pro-Costo 2 ° e<^cm in čeprav gre po-krtj kreditiranje smešnih" vsot. ®U d,,J t drugega pomenilo sto ieta dm rt° milij°nov Ur v teku ^ ^ to' "Uradi katerih so gospodki Pot v*i sporazumni — de-traovingye voP'ej češkoslovaški ki»> ci ^cie0aetji, pred krat.
Jhadžarski, da o jugoslo-Je seVedP 0,1 ne Oovorimo. Vse to ^no p<meljnik področja prc-iz poročila.
k°' V čet0fSkrtje Za domačo plou-ifiijajo r em Povojnem letu pri-lad Vcllkiln Pompom graditi nie>ie to3°,Za Uloyd (primernost ‘u"e ie sicer dvomljiva/, ^edstev lup0 rttogoče že brez , Qčani„ ’ z90lj iz obveznosti iene , . °džkodmne ea
:»n Vansk ie
?°*°ebah 3e’ ^ ie utemeljena lti x>rstr,n?ir°Vne P°l/odbe, zg Bfomet „ dt) manjše tonaže t>r°d1et limiab sa Levant.
^ najv”^ Za Trst trenul-tf‘ o baJ;eiil in kače, da bo tu-rertf®. uurudčal. Prepiust da „a ^kega prometa pa THča tCh Tmijah ni NITI Nroo	UADJE.
I Uo2e* Se dotlka poročilo B aviu, m urstva v petem po-
hC‘ Poffod0i ;C 0°';ora 0 dvostran-,^Toijem ,>n^d ZDA in našim
i Pom i načrta ERP, 0 l°Čl ERp l ■, J UuPre, r	J' uPr,ta
! ,yaniu • c Proračunu, o ERP
^	ERP949	d°	1950	1,1
:	strijj	n	o	programu	o
I	L	VOs°nt>t,	industriji,
....
potup-
za 1 a
dobave
delili
vc;,
elek-
°vZTlU trŽaŠke'
nJ Pretekle« ,	iein trime-
V k<tii ter eus	m ° dVioa-
^ P05ebne,„ sieniu pristanišča.
”** bi ldQ"?tem P°alav-
al° kmetijstvo.
je omenjeno ((letošnji pridelek vina je dober«, sestavljena je razpredelnica, ki kaže stanje živine in rečeno je, da je bilo v zadnjih treh mesecih zasajenih 550 tisoč novih dreves. Glede ribolova, ki ga omenja trinajsto poglavje, pa izvemo še manj kot je povedala objava PIO že dne 22. septembra p. I.
Dvostranslca pogodba med ZDA in poveljnikom področja glede ERP. načrta, je povzeta po ameriškem zakonu z dne 3. aprila 1948 in se ZDA niso mogle odpovedati niti onim 5 odst., ki jih uporabljajo same za nabavo «strateških» surovin v pogodbenih državah. Pogodba je izredno obširna ter vsebuje tudi določbe, da bo poveljnik podvzel vse možne ukrepe, da bo poskrbljeno za vse primerne olajšave pri razširjanju informacij glede ERP načrta in njegovega izvajanja. S svoje strani se bomo potrudili, da ugotovimo resničnost teh določb.
Nekaj malega smo napredovali pri proračunu. Podatki glede izdatkov in dohodkov za drugo polovico 1948 in prvo polovico 1949 so to pot razdeljeni še kolikor toliko po vrstah javne uprave. Seveda smo še vedno zelo daleč od običajnega objavljanja prometa državnega proračuna in bo težko izdelati podrobno analizo. Se bolj splošne so navedbe gled$ izrednih izdatkov, čeprav znašajo tako v prvem kakor v drugem polletju nad 5 m pol milijarde lir. Podobno je tudi pri dohodkih, čeprav je tu nekaj več podrobnosti.
Glede ERP programa za 1949-1950 in dolgoročnega programa so bila pričakovanja temeljito razočarana. Mesto izčrpnega in podrobnega prikaza najdemo v četr. ti točki pod A indekse za proizvodnjo in trgovino (industrija, plovba, pristaniško delovanje, ribištvo), pod B pa indekse o zaposlitvi, oboje v primerjavi z letom 1938. Za posamezne dobe od 1948 do 1952 je naveden tudi končni znesek letnega primanjkljaja (za leto 1951-1952 bi znašal še vedno 6 milijonov dolarjev), na koncu pa stoji pripomba, da sta bila program za leto 1949-50 in dolgoročni program poslana nOEEC-u v preučitev». Kljub besedilu iz dvostranske pogodbe, ki določa nasprotno, pa Tržačani najbrže niso vredni, da bi izvedeli o svojem lastnem gospodarstvu vsaj toliko, kolikor ve o njem kopica uradnikov pri upravi OEEG v Parizu.
Pri industriji je zbran pregled letne produkcije, četudi ne dovolj ločno pri ladjedelništvu. LEVA je izdelala vsega skupaj 38.952 ton v svoji jeklarni, kar je minimalni številka. Podrobnejše je navedena produkcija rafinerij. Glede manjše industrije pravi poročilo, da je v težavah, ker ni povpraševanja po izdelkih in da čakajo lastniki malih ladjedelnic na objavo italijanskega zakona o finančnih prispevkih k stroškom za brodogradnjo. Zares čudovito, kako lahkotno jemlje poročilo to «čakanje»! Točka 8, ki govori o javnih delih (izdatek zanje znaša v vsakem polletju blicu 4 milijarde liri) obstoji v celoti iz števila zaposlenih po vrsti del, prav nič pa ne pove nc o tehnični ne o finančni plati teh gradenj. Podobno je rečeno glede stanovanjskega programa, da je bilo «zaradi slabega vremena dogotovlje-nih le 407 ud 1040 stanovanj, ki sem jih napovedal v svojem zadnjem poročilu...«. Tudi glede ostalih točk nas napoti poročevalec na priloge, ki vsebujejo zelo redke statistične podatke. Namreč, glede gospodarskih in drugih važnih vprašanj. Niso pa pozabili navesti število oseb, ki jim je bila «ponujena» izselitev — torej vsakovrstnih beguncev — četudi je celo la statistika za poročevalca zelo slaba, saj je komaj četrtina teh beguncev sprejela tako izselitev. Brezposelnih je bilo decembra 1948 kar 20.295. O prometu pa smo že ugotovili, da je šibek: uradni podatlij priznavajo, da odpade na trgovski promet komaj tretjina celokupnega pomorskega dovoza. Trmasto pa nakazuje stner napredka izvoz, ki je bil stoodstotno civilni, torej tr. govski in je v celoti zasluga tako preziranega zaledja.
H koncu bi poudarili, da nas p (moč ilo ne more zadovoljiti, ker ie po vršno kakor vsa dosedanja. Vendar pa bomo o njem še ičpre-govorili, ker je uraden dokument in mu je zaradi tega treba izpodbiti premnoge napačne in samovoljne trditve.
Stalin Je za mir 1fru.in.an
To so dejstva - vse drugo so le besede
Toda načrti vojnih hujskačev bodo prej ali slej uničeni
MOSKVA, 5. — Včerajšnji listi so objavili dopis agencije TASS iz New Yorka glede Achesonovih in Trumanovih izjav o Stalinovih predlogih pod naslovom bTRUMAN ODKLANJA POGODBO O MIRU MED ZDA IN SOVJETSKO ZVEZO*.
Komentar pravi, da se ima negativno stališče Trumana in Ache-sona razlagati z dejstvom, da bi pogodbe o miru bile v nasprotju z napadalnimi načrti, ki jih določa ATLANTSKI PAKT. Vzroke, ki jih navajata predsednik in njegov tajnik, da ne sprejmeta sovjetskega predloga, smatrajo tudi v vašingtonskih političnih krogih kot pretvezo, ki naj omogoči sklenitev atlantskega pakta, in ki naj hkrati preprečijo, da bi te kroge nazvali sovražnike miru. Toda kakor je izjavil Acheson, štejejo dejstva več nego besede.
STALIN JE BIL PRIPRAVLJEN SKLENITI TRAJNI MIR NA PODLAGI NEPOSREDNIH POGAJANJ S TRUMANOM IN POZNEJE NA NOVEM SESTANKU ŠTIRIH VELIKIH. TRUMAN NI BIL NA TO PRIPRAVLJEN. VSE OSTALO SO BESEDE.
Sovjetski tisk posveča mnogo pozornosti tudi izjavam neodvisnega poslanca v londonski spodnji zbornici Johnu Palttsu Milsu, ki je izjavil, da bi moral Attlee povabiti
Trumana, da se sestane s Stalinom ter se ponuditi, da tudi on prisostvuje sestanku.
V ameriških uradnih krogih tudi danes na splošno izjavljajo, da
bi bilo »neprimerno« takoj sklicati konferenco štirih velikih na podlagi informacij iz Moskve, da bi bil generalisim Stalin pripravljen sestati se s Trumanom, Attlee jem in Queuilleom.
Praški list »Lidove noviny» piše v zvezi s Stalinovimi predlogi med drugim:
Truman je ponovno odklonil neposredna pogajanja s Stalinom kljub obljubam med volivno kampanjo. Utemeljil je svojo odklonitev s trditvijo, da je treba vse svetovne probleme razpravljati v okrilju OZN. Ali je morda Truman pozabil, da je bilo na konferenci v Sv. Franciscu sklenjeno, da se bo o vseh vprašanjih miru razpravljalo na konferencah med zmagovalci? Niti upošteval ni dejstva, da je Stalin v letih in da so mu zdravniki prepovedali dolga
potovanja. List nadaljuje: Truman odklanja razgovore s Stalinom, ker tisti, ki jih on predstavlja v Beli hiši, nočejo, da bi se oba državnika sestala. Bojijo se namreč, da bi temu razgovoru, če že ne sporazum, sledil konec mrzle vojne.
Clankar zaključuje:
Treba je imeti potrpljenje. Načrti vojnih hujskačev bodo prej ali slej uničeni.
PANAMA — Luis Garcia Fare-des je včeraj podal odstavko na položaj finančnega ministra, ker je panamski parlament odklonil izredna pooblastila vladi v finančnih vprašanjih.
Ostavka finančnega ministra je povzročila veliko vznemirjenje v političnih krogih, kjer smatrajo, da bo v kratkem prišlo do vladne krize.
Z Aireyevim predlogom
ne bo nič!
pravijo griVarnostnem svetu
ker ie SZ proli
LAKE SUCCESS, 5. — Glede poročila, ki ga je general Airčy poslal na Varnostni svet, izjavljajo krogi okrog OZN, da je general Airey že v svojih prejšnjih poročilih poudarjal kako nTrst ne more živeti odcepljen od Italije*. Poudarjajo pa tudi, da to poročilo ne predstavlja uradne zahteve na Varnostni svet.
SICER PA VLADA TUDI TUKAJ PREPRIČANJE, DA TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA NE MORE REŠITI SAM VARNOSTNI SVET ZARADI NASPROTOVANJA SOVJETSKE ZVEZE, KI GLEDE TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA TOLIKO BOLJ ODLOČNO BRANI IZPOLNJEVANJE MIROVNE POGODBE, V KOLIKOR SO SE ZAPADNE SILE SE BOLJ POVEZALE Z ITALIJO.
DOBRO POUČENI KROGI PRI OZN PA TUDI IZJAVLJAJO, DA BO LAHKO EDINA POSLEDICA POROČILA GENERALA AI-REYA ODPOR JUGOSLAVIJE, KI BO PAC LAHKO OBNOVILA SVOJE OBTOŽBE PROTI ANGLO-AMERIŠKI UPRAVI TRŽAŠKEGA OZEMLJA.
RAZDOR V NANKINSKI VLADI
Oblasti demokratične Kitajske zahtevalo Izročitev japonskih vojnih zločincev
NANKING, 4. — Komunistični radio je ponovno zahteval, da se general Okamura, vrhovni poveljnik japonskih armad na Kitajskem ob kapitulaciji Japonske, in drugih 260 japonskih vojnih zločincev, ki jih je nankinška vlada poslala na Japonsko, aretirajo in izročijo demokratičnim oblastem, da jih ponovno postavijo pred sodišče.
Radio osvobojene Kitajske je danes uradno sporočil vključitev v 8 pogojev, ki jih je 14. januarja postavil Mao Ce Tung, kaznovanje japonskih vojnih zločincev. Po radiu je bila nadalje ponovljena zah-
Dve italijanski podmornici bosta iztočeni SZ
RIM, 5. — Dve italijanski pod-momamici, «Marea» in «Michelio», ki bosta v skladu z mirovno pogodbo izročeni Sovjetski zvezi, sta danes zapustili pristanišče Augusto na Siciliji ter odpluli v Valono v Albanijo.
v Bologni
BOLOGNA, 5. — Danes je tukaj bila demonstracija gradbenih delavcev in brezposelnih. Sprevod več tisoč oseb s transparenti je obšel mestne ulice. Demonstranti so se nato zbrali na nekem trgu, kjer je govoril tajnik delavske zbornice in zastopnica zveze italijanskih žena ter mestni župan.
Mraz na jugu
Danes je bil znaten mraz skoraj po vsej Italiji.
Mraz sega tudi zelo daleč na jug. Tako je bila v Campobassu današnja najnižja temperatura —5.2, najvišja pa 5.2. V ostalih mestih je mraz dosegel naslednje stopnje: Božen —9.4, Trento —5, Torino -H5.
V TOREK B« IZBECEM SOPBA
Mindszenty ni branil vere
temveč je hotel intervencijo imperialistov
Včeraj je govoril državni tožilec in zahteval strogo sodbo, ki bo neusmiljeno obsodila vse izdajalce - Izjava inozemskih novinarjev o lažeh reakcionarnih listov in novinarskih agencij
BUDIMPEŠTA, 5. — Pet in dvajset tujih novinarjev, ki prisostvujejo procesu proti Mindszentyju, je objavilo sledečo izjavo:
«V zvezi z nekaterimi vestmi objavljenih v listih ali po radiu v tujini in ki se nanašajo na dopise novinarjev navzočih7 na procesu proti Mindszentyju, želijo podpisani dopisniki izjaviti, da smatrajo te . vestj_ kot neutemeljene napade proti njihovi poklicni časti in odločno izjavljajo:
}. Da se nad njihovimi telefonskimi in brzojavnimi poročili ne izvaja nobena cenzura;
2. da prevod zapisnika o procesu iz madžarščine v druge jezike ni netočen; večina dopisnikov govori madžarski jezik ali pa jih spremljajo osebni tolmači. Ni se dogodil noben primer, da bi uradni tolma-
Po flilliBilii iženeraia Marhosa
Dnevni red plenarnega zasedanja CK KP Grčije • Zaltariades novi predsednik vlade in vrliovni poveljnik?
ATENE, 5. — Radio Svobodna Grčija je sporočil dnevni red plenarnega zasedanja CK KP Grčije, ki se je vršilo v pokrajini Gramosa v dneh 30 .in 31. januarja in na katerem Je bilo sklenjeno, da se general Markos razreši svojih funkcij.
Dnevni red je bil sledeč:
1. Grčija na svoji poti k odločilnemu preobratu (poročevalec Za-hariades);
2. odkloni oportunistične desnice v grški KP;
3. izvolitev CK KP Grčije;
4. izvolitev političnega urada CK grške KP. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno in bodo predloženi v proučevanje osmemu kongresu grške KP, ki se bo vršil v kratkem.
Doslej sicer še niso bile objavljene spremembe v grški začasni demokratični vladi, vendar je Rendis, minister atenske vlade, v svoji iz-
javi po vladni seji imenoval Zaha-riadesa kot predsednika demokratične vlade in vrhovnega poveljnika demokratične vojske.
Radio Svobodna Grčija je objavil vojno poročilo, ki sporoča, da so demokratične sile napadle sovražnika v pokrajini Kilkis ter zasedle Fentapolis, čigar prebivalstvo jih je navdušeno sprejelo.
Vojaške sodišče v Janini je obsodilo na smrt tri demokrate, češ da so pomagali partizanom.
Češkoslovaški in poljski delegat pri OZN sta poslala danes enaki pismi Trygveju Lieju, v katerem ga prosita, da posreduje pri atenski vladi v prilog grških sindikalnih voditeljev Ambatielosa in Bekako-sa, ki sta bila v preteklem novembru obsojena na smrt. Izvršitev smrtne obsodbe Je bila odložena zaradi poziva predsednika generalne skupščine OZN v Parizu. Drugi proces se je pričel 1. februarja.
či potvorili, kar je bilo rečeno na procesu;
3. ni res, da so samo komunistični dopisniki ali simpatizerji dobili dovoljenje za vstop na sodišče.
Vere na Madžarskem nihče ne preganja
Danes se je nadaljeval proces proti Mi.ndszen.ty.iu. Govoril je javni tožilec, ki je predvsem poudaril, da tisk v zahodnih državah ne išče resnico, pač pa mu je samo na tem, da blati madžarski režim. Ves svet bo lahko ugotovil, da poteka proces po rednih pravnih določilih. A-naliziral je nato posamezne zločine kardinala. Navedel je najprej dejstvo, da je Mindszenty sprejel vodstvo gibanja proti republiki in za vzpostavitev monarhije. Poudaril je, da je to monarhistično gibanje špekuliralo na tretjo svetovno vojno. Hoteli so prikazati v ZDA, da obstaja na Madžarskem resno monarhistično gibanje in da ljudstvo sovraži ljudsko demokracijo. Pripomnil je tudi, da je kardinalu predlagal minister ZDA v Budimpešti pomoč za beg iz Madžarske. Kardinalovi spomini vsebujejo cele stolpe izjav proti režimu. Toda nesmiselno bi bilo misliti, da je mislil pri tem braniti vero. Nihče nima potrebe braniti na Madžarskem vero, ker je nihče ne preganja. Obtoženci so napravili svoje zločine samo iz sovraštva proti demokraciji in v poizkusu, da zopet pridobijo svoje privilegije in svoja veleposestva sovražniki ljudstva.
Nato je tožilec poudaril, da je dokazano, da je Mindszentv hotel tujo intervencijo in je zato pisal celo vrsto pisem poslaništvu ZDA. Dalje je aktivno podpiral vohunski center, ki ga je ustanovil v tujini Mihajlovič, ter je tudi prekupčeval z valutami, da oškoduje državno gospodarstvo v trenutku, ko se je vlada trudila, da utrdi domačo valuto.
Baranyai, Zakar, Esterhazy in dr.
Govoril je nato o ostalih obtožencih: o velikem monarhistu BARA-NYAJU, o Mindszentyjevem zve-
stem sodelavcu ZAKARJU, o Es-terhazyju, ki je skušal skrivaj prenesti svoje kapitale v tujino in podpiral zarotniško gibanje v upanju, da bo zopet pridobil svoja veleposestva, Nagyju, ki je ustvaril vohunski center, in končno o Ispan-kyju in Tothu, ki sta pošiljala v tujino vohunska poročila.
Tožilec je nato pripomnil:
Alindszenty je izjavil v bistvu, da noče biti več v oviro za sporazum med državo in cerkvijo in da je pripravljen podati ostavko na položaj primasa. Ali je mogoče verjeti tem kesanjem, ko vendar poznamo njegova pisma, ki potrjujejo njegov namen, da je hotel tajno zbežati? Dolžnost sodišča je, da pra vično kaznuje tiste, ki so krivi zlo činov proti državi. Potrebno je, da sodišče izreče zgodovinsko sodbo: ta stroga sodba bo zadobila pomen zaščite svobode in miru v svetu in bo proglasila bratstvo in neodvisnost ljudstva ter neusmiljeno obsodila izdajalce.
Javni tožilec je končal svoj govor ob 1 uri in takoj za njim so govorili branilci. Prvi ie govoril kardinalov zagovornik Kiozko, ki je vztrajal na tem, da se je kardinal skesal in da je izjavil, da se bo v bodoče drugače. obnašal. Trdil je dalje, da je bil Mindszentv »žrtev imperialistične prooagande« Dejal je dalje, da predstavljajo kardinalove izjave vehk kapital za ljudsko demokracijo. Te izjave do kazujejo. da Cerkev ni preganjana. Mindszenty je izjavil, da hoče popraviti svoje napake, kar pomeni pred vsem svetom priznati krivdo.
Govorili so nato še ostali zagovorniki. Baranyajev zagovornik je trdil, da ni šlo za nobeno monarhistično gibanje, pač pa da se kvečjemu lahko govori o nekakem klubu starih prijateljev. Zakarjev zagovornik pa je trdil, da je Zakar samo izvrševal Mindszentyjeve u-kaze.
Po govorih zagovornikov je kardinal podal izjavo, v kateri pravi med drugim, da je prišel pred sodnike s stoletno tradicijo, z določeno vzgojo in načeli. Ta vzgoja pojasnjuje mnogo stvari. Dalje je izja-
vil, da je pri svojih dejanjih imel dobre namene in da ni imel namena upreti se sedanjemu redu v državi. Ce pa je kljub temu do tega prišlo, to obsoja. Dejal je tudi, da je bilo nehote, če je kdaj kršil zakone. Ponovno je izjavil, da ostaja na stališču, ki ga je izrazil v svojem pismu od 29. januarja pravosodnemu ministru, v katerem mu je predlagal, da začasno odstopi od funkcije nadškofa jn primasa.
Sledile so še izjave ostalih obtožencev. Obtoženec Zakar je prosil oproščanja vse tiste, katerim je povzročil škodo in neprilike. Ester-hazy in Nagy nista podala nobene izjave.
Nato je predsednik sporočil, da bo sodba izrečena v torek 8. t. m. ob 9 zjutraj in razprava je bila zaključena.
teva po aretaciji nacionalističnih vojnih zločincev, katerih seznam je kitajska demokratična vlada objavila ob koncu preteklega leta.
Iz Nankinga poročajo, da bo voditelj delegacije petih članov, ki jo je nankinška vlada pooblastila, da se pogaja z demokratičnimi oblastmi .odpotoval v Peking v spremstvu elanov poluradne delegacije, ki jo je on sestavil y Šanghaju. Ta delegacija misli predlagati imenovanje delegatov za začetek pogajanj z uradno nacionalistično delegacijo, ki bi nato odpotovala iz Šanghaja
Po mnenju političnih opazovalcev bo imela nacionalistična Kitaj-ska kmalu dve prestolnici. Ministrski predsednik Sunfo je namreč objavil, da bo vlada od danes dalje imela svoj sedež v Kantonu. Toda predsednik Li Cung Jen se je odločil, da ostane v Nankingu in tudi nekateri ministri so nasprotni preselitvi vlade.
Posebna delegacija, ki naj bi pripravila teren za mirovna pogajanja s predstavniki demokratične Kitajske, je svoj odhod odložila. Baje se je to zgodilo zaradi vesti* ki se širijo, češ da demokratična vojska postavlja nove mirovne pogoje, med drugim tudi izročitev vojne mornarice, odstop otoka Eor-mose in otoka Hajnan.
Po osvoboditvi Pekinga so bile vse železnice iz Pekinga naglo popravljene. Prvi vlak iz Mukdena je včeraj brez ovir prišel V Peking. Sedaj redno deluje tudi proga proti Tiencinu in Kalganu.
 7-4
Mile kazni
PARIZ, 5. — V procesu proti francoskim generalom-kolaboracio-nistom je imel tožilec, armijski general Pydenot zelo pohleven govor. Od treh generalov je bil eden obsojen na 5 let zapora, na odvzem čina in na zaplembo vsega imetja. Drugi je bil obsojen na 4 leta zapora pogojno, tretji pa je bil oproščen.
Trsta ni zgradila Amerika.
2'rst ni zgradila Amerika in ne Anglija niti ga je Italija povzdignila v to, kar je bil pred njeno okupacijo, ampak ga je ponižala v to, kar je danes — v kolonijo. In vendar se danes oglaša nekdo, ki o Trstu pred pičlimi desetimi leti gotovo ni vedel ničesar drugega kot to, da je «ita-lian cily», kaj še da bi vedel o borbah Slovencev za enakopravnost, ki jih vojujejo v tej «citta ilalianissimau že stoletja. Tisti nevednež gotovo ne ve, da je točno pred 100 leti advokat De Rin, ki je bil prepričan Italijan in ki se je boril za italijansko šolstvo Trsta, odvisno tedaj od nemškega, da je ta mož zahteval na bodoči italijanski univerzi u-stanovitev tudi slovenske pravnr fakultete. Gotovo De Rin ni tege zahteval za tiste eštiri slovenske občine».
Tisti tuji nevednež prav gotovo ne ve, da so nas po revolucionarnem letu 1848 osleparili za naše pravice in da tega nismo krivi mi, mali narod, ki je bil v neprestani borbi s stoglavim zmajem. Tedaj nismo imeli dovolj sposobnih ljudi, toda ko so ti ljudje pozneje nastopili, je pod udarci
njih suma svetlih mečev« (Prešeren) požrešnemu zmaju odletela marsikatera njegovih glav. In če ta zmaj danes, ko se na njegovem trupu maje samo še nekaj obtolčenih butic, misli, da nas bo prestrašil, je to le samoprevara umirajočega, ki mu peša jasno spoznanje razuma.
Ako nekdo, o katerem gre glas, da je močan, preglasno kriči, potem prav gotovo nekaj ni v redu z njim. Tako je tudi z vitalijan-stvom Trsta«. Prepričani smo. da bo generalska imperialistična vojna strategija v volivni bitki Za Trst klavrno propadla, ker ne pozna duha Tržačanov, temveč pozna le tiste, ki so se prihajali naseljevat v Trst z ladjicami hoteč tu nagrabiti zaklade, ki so se v njem nagrmadili z uspešnim trgovskim poslovanjem z zaledjem. Kdor prisluhne mrmranju pravih Tržačanov, ve, koliko je ura. Po njihovih žepih se že predolgo sprehaja kronična praznina in njihovo razburjanje je upravičeno.
Pet in dvajset let mrtvila pod Italijo, kateremu so se pridružila druga štiri leta miloščine pod vojaško upravo Amerikancev m
Angležev, ki danes ponovno ponujajo te hujše mrtvilo... to je -a Tržačane že malo preveč! Začeli so se zavedati, kaj so volivni triki in prevare in nobenega ne bo med njimi, ki ne bo volil za svobodni Trst.
Naj stopijo nevednež i v veže tržaških hiš in naj pogledajo, kdo stanuje v njih! Kljub kugi, ki je morila neitalijanska imena in jih pretvarjala v italijanske spakedranke, so že sami ti priimki priča za to, da je italijan-stvo Trsta, gorostatna laž, hkrati Pa priča, da fašisti s poitalijančevanjem niso uspeli.
Težka je bila borba Tržačanov pod fašisti, zato je bila zmaga te tembolj zaslužena-- In zato si ne bodo dovolili ukrasti svečano priznano pravico, da si sami kujejo svojo lastno bodočnost. Zato jih ne bo nihče več mogel prisiliti, da bi oblekli italijansko vojaško uniformo in zapravljali najlepša leta svoje mladosti po vseh mogočih kasarnah polotoka. Nihče več ne bo mogel prisiliti Tržačana, da se bo šel borit za tuie koristi po frontah oddaljenih na tisoče kilometrov. Tržačan ne, bo več trpel nobenega diktata,
temveč bo odločil sam in zmagal, kljub ogabnemu dejstvu, da se danes podeljuje votivna pravica ljudem, ki so privandrali na tisoč kilometrov daleč od Trsta, a nc priznava se tistim, katerih dedje so tu rojeni prav tako kot oni sami, samo zaradi tega, ker jih je fašizem izgnal ali Pa jih preselil v Italijo, od koder so se po vojni vrnili.
Toda Tržačanov tudi takšna ogabna sredstva ne bodo prestrašila. Nasilje in krivico počenja namreč le tisti, ki ni sposoben graditi na resničnih dejstvih in Tržačane ta krivica hudo boli.
' Zato bodo odgovorili in povedali, kaj mislijo ter na ta način pred vsem svetom pokazali, da ne dovolijo nikomur, da bi se z njihovo usodo igral.
Na čelu vseh pa bo tržaško delovno ljudstvo s tržaškimi Slovenci v prvih vrstah, kajti oni so prrav tisti, ki so r največji meri občutili, kaj pomeni biti pod Italijo !
Trsta ni zgradila Amerika niti Anglija. Zato tudi ne bosta odločali, kam naj spada. n:ti ga. metali ponovno v žrelo italijanske ga imperializma I
Za stoletnico Prešernove smrti
PREŠERNOVA
ŠTEVILKA
„Primorskega dnevnika“
v torek 8. t. m., na dan stote obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna bo izšla posebna številka našega dnevnika posvečena stoletnici smrti velikega pesnika.
«Prešernova številka* našega dnevnika bo obsegala 8 strani in bo tiskana na boljšem papirju..Vsebovala bo obilico fotografij, med katerimi bo brez dvoma najzanimivejša fotografija Prešernovega najnovejšega portreta, ki ga je letos izdelal naš tržaški slovenski slikar Avgust Bucik. Fotografija bo obsegala vso prvo stran.
Iz ostale pestre vsebine Prešernove številke pa navajamo samo nekaj člankov:
EDVARD KARDELJ: Prešernovo mesto v politični zgodovini slovenskega naroda;
Dr. ANTON SLODNJAK Je napisal članek o iKrstu pri Savici*;
Prof. MIROSLAV RAUBAR Je prispeval članek o cenzuri v Prešernovih časih;
MARA SAMSA je napisala članek o Prešernovi ((Zdravljici* r. partizanih;
Dr. JOŽE KASTELIC: Prešeren - zgodovinar itd.
Tisk bo dvobarven!
Priporočamo vsem čitateljem, da si Prešernovo številko našega lista nabavijo in jo shranijo kot spomin na dan, ko je slovensko ljudstvo proslavljajo svoj največji kulturni praznik !
Nove zmage
materialistične biologije
MOSKVA, 5. — Akademik Lisen-ko je na konferenci partijskih organizacij moskovskega področja izjavil: Socialistično poljedelstvo se ni razvilo samo zaradi boljšega uporabljanja pridobitev znanosti in tehnike, pač pa tudi ker so bile dane velike možnosti za razvoj agronomske in biološke znanosti.
Zasedanje akademije za poljedel-sko-gospodarske vede je zabeležilo novo zmago materialistične biologije nad neplodnim idealističn.m pojmovanjem. Lisenko je izrazil tudi prepričanje, da bodo moskovski ko. munisti pomagali učenjakom pri reševanju vseh sedanjih vprašanj
Institut za
družbene znanosti v Beogradu
V Beogradu so včeraj sl-vr.ost-no odprli Institut za družbene znanosti.
Enoten program
Ljuaske miadtiie Jugos.avije
uEOl,;;AD, 4. — Centvalnj komite Ljudske mladine Jugoslavije je izdelr.l program za leti 1949 in 1950 glede ideološkega jn političnega delovanja organizacij Ljudske mladine. Program bodo poslali vsem organizacijam Ljudske mladine v državi, da ga vzamejo za napotilo za njihovo ideološko in politično delovanje.
Material, ki ga je treba študirati, je v programu razdeljen v štiri skupine. Prva skupina se nanaša na marksisti čno-len in ist ično znanost, druga skupina na vprašanja o partiji, tretja na borbo za narodno osvoboditev, četrta na vprašanja jugoslovanske mladine. Ta material bodo štud.rali članj Ljud-ske mladine Jugoslavije v svojih krožkih.
Ustvaritev enotnega programa za ideološko in politično delovanje v organizacijah Ljudske mladine Ju-Soslavije pomeni važen korak n« poti kulturnega dviga mladine
PRIMORSKI DNEVNIK
_ j _
8. februar]* M*
Preierneva prestava v Skednju
8. februarja ob 20. uri
Odbor za Prešernovo proslavo in Prosvetno društvo tFrance Prešeren> s Kolon-
kovca sporočata, da bo slavnostna akademija v počastitev stoletnice smrti našerja najvetjega pesnika Franceia Prešerna v torek 8. februarja ob 20 uri v dvorani kina v Skednju.
m unuuunll]
1. Venturini: Zdravica;
Zapuščena. (Pojejo komorni zbor, zbor iz Skednja in zbor iz Sv. Ivana).
2. Prešeren: Vrba (recitira Drolc Štefka> tl-ica SNG).
3. Prešeren-Jenko: Kam? (tenor Pertot Dušan).
4. Prešeren: Slovo od mladosti (recitira Raztresen Stane, lian SNG).
5. Prešeren-Vilhar: Nezakonska mati (sopran Potrata Pavla).
6. Prešeren: Gazele (recitira Lukeš Jožico, tlan SNG).
7. Prešeren—Vilhar: Mornar (tenor Pertot Dušan).
8■ Prešeren: Lepa Vida (recitira Gabrijelčič Nada, ila-nica SNG).
9. Prešeren-Jenko:	Strunam (sopran Kozem Roiica).
10. Povodni mol (recitira Drolc Štefka).
11. Prešeren .'Orglar (recitira Raztresen Stane).
12 Oton Zupančič:	Pesem
(zborna recitacija srednješolcev in visokošolcev).
13. Kajuh-Vrabec: Slovenska pesem (poje komorni zbor)
O Francetu Prešernu bo
govoril na proslavi prof. Miroslav Ravbar.
Izjava
Po osmih mesecih odsotnosti Mm se vrnil v Trst, da obiščem svojce in uredim svoje privatne zadeve.
Res je, da sem srečal mnogo znancev in tovarišev in se z njimi pogovarjal o marsičem, posebno pa o sedanjem političnem položaju. Ker sem jasno povedal svoje politično stališče ter brez olep-iavanja in potvarjanja prikazal samo dejstva, ki so in bodo odločilna pri izgradnji socializma v FLRJ, sem moral naleteti tudi na one «demokrate», ki so tako ostudno izdali našo dolgoletno in krvavo borbo.
In glej slučaj:
V sredo 2. februarja t. I. ob-javlja Vidalijevo glasilo «11 La-voratores članek o mojem prihodu v Trst, kjer me opisuje kot izdajalca ter blati mojo osebno in politično čast.
Res bi mi ne bilo težko zaradi zebe, težko pa mi je pri srcu, ko opažam, da je «11 Lavoratores v službi takih političnih pustolovcev, ki na podlagi laži in blatenja naše borbe in žrtev skušajo razorožiti naše delovne množice naše borbenosti in jih tako razo-rožene izročiti na milost in nemilost v kremlje imperialistov.
Pisuni lista «11 Lavoratoren pa bi morali vedeti, da s potuarjn-njem resnice in z blatenjem naše borbe ne služijo načelom mar-xUrno-!eninHma. Le dejstva so ona, ki odločajo in ustvarjajo zgodovino.
Ob današnji priliki pozdravljam vse bivše partizane 7 ria-škega ozemlja in vse poštene demokrate, Slovence in Italijane, ki se borijo za spoštovanje naših priborjenih pravic.
Smrt fašizmu! Svobodo naroduI Romeo Verginella
TRŽAŠKI DNEVNIK
Še vedno
vprašanje delavcev CRDA
Delodajalci vztrajajo pri svojem stališču in nočejo popustiti - V ponedeljek nadaljevanje pogajanj
V četrtek je bil ponovni sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki delodajalcev na sedežu Združenja industrijcev, na katerem so zopet razpravljali o spornem vprašanju delavcev ladjedelnic CRDA. Čeprav se vleče rešitev tega vprašanja že cele tri tedne ir. to zaradi stališča delodajalcev, ni bila- niti na tem sestanku, kljub dobri volji, ki so jo pokazali sindikalni predstavniki, rešeno sporno vprašanje in kot vse kaže bodo delodajalci še v bodoče zavlačevali z rešitvijo.
Na prvem sestanku, ki je bil pred' dvanajstimi dnevi, so predložili predstavniki sindikalnih organizacij delodajalcem zahteve kovinarskih delavcev, v katerih so še prav posebno poudarili, da so zahteve teh tako skromne in zmerne, saj vendar zahtevajo povišanje mezd le v toliko, da bodo te izenačene z mezdami, ki jih prejemajo kovinarski delavci v Italiji. Prikazali so tudi razmere, v katerih danes živijo kovinarski delavci ir. ki postajajo iz dneva v dan vedno bolj kritične. Podarili so, da so zahteve teh delavcev več kot upravičene in da je zato dolžnost delodajalcev kakor tudi odgovornih oblasti, da jih odobrijo.
Na sestanku, ki je bil v četrtek pa so imeli glavno besedo predstavniki delodajalcev, ki so predložili svoje »predloge«. V poročilih, ki so trajala več kot tri ure, so hoteli nekakšnimi »statističnimi« podatki dokazati, da je položaj v tržaških ladjedelnicah tako kritičen, da bi bilo delodajalcem v tem trenutku popolnoma nemogoče izvesti kakršna koli povišanja mezd. Zato so ponovno izjavili, da so «prisiljeni» odkloniti zahteve svojih uslužbencev in da bodo zaradi tega vztrajali pri svojem prvotnem stališču.
Iz poteka sestanka }e razvidno, da so delodajalci na vsak način trdno odločeni odkloniti rešitev vseh upravičenih zahtev svojih u-službencev, ter da je njihov najnen edinole ta: odpustiti z dela čim večje število delavcev ter prisiliti preostale delavce, da podvojijo svoje delo, seveda pod pogojem, da ostane njihova plača neizpre-menjena. Na ta način hočejo »ubo-
gi« industrijci obvarovati tržaško industrijo pred »katastrofo« ter pomagati »rešiti« vprašanje brezposelnosti in izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda.
Ob koncu sestanka so se zainteresirane stranke sporazumele, da se bodo pogajanja nadaljevala v ponedeljek ob 9.30. Sindikalni predstavniki bodo na vsak način zahtevali, da se prične sestanek z diskusijo, v kateri bodo prikazali vso neresničnost trditev delodajalcev ter bodo ponovno zahtevali takojšnjo rešitev spornega vprašanja. V primeru da bi ostalo stališče delodajalcev neizpremenjeno, bodo delavci ponovno pričeli z ostro borbo v obrambo svojih pravic in zahtev. Zato je dolžnost vseh delavcev, da ostanejo enotni, ker bo lahko edinole skupna borba vseh delavskih mr.ožic rešila njihove zahteve.
Prešernova proslava v Sempolaju
Dne 3. februarja se. je vršila Prešernova proslava v Sempolaju. Predavatelj je v svojem govoru poudaril, da proslavljamo danes Prešerna kot velikega vidca, ki je trdno veroval in delal, da bo njegov narod nekoč svoboden. Proslavljamo ga tudi zato, ker hočemo sprejeti vase našo kulturno tradicijo, ker hočemo danes in jutri živeti isto življenje, kot ga živi ves naš narod.
Z OPČIN
Skrajen čas
je pričeti z olmoi/o naše i/asi
Nabavite si sliko našega velikega pesnika lir. FRANCETA PREŠERNA
Pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice Prešernove smrti je v počastitev spomina našega najvetjega pesnika ponatisnil njegov portret v obliki in velikosti, ki je najprimernejša za okrasitev vsake slovenske hiše. Nizka cena posamezni sliki omogoča nakup vsakomur.
Slike so naprodaj v knjigarni Stoka, Fortunat in pri odseku za ljudsko prosveto SHPZ (Largo Panfili l/III.)
Pripravljalni odbor.
mimm
Nedelja 6. februarja
Doroteja, Zvezdodrag Sonce vzhaja ob 7.21, zahal* ob 17.17. Dolžina dneva M* Luna (prvi krajec) vzhaja oC 10.38, zahaja ob 0.56 Jutri ponedeljek 7. februarja Julijana, Blagoslava
1461
SPOMINSKI DNEVI se Je rodil v Dubrovniku nik Djore Držič.
pes-
PRESKRBA
Delitev fižola. V ponedeljek bo-bo pričeli deliti po 1 kg belega fižola na osebo vsem potrošniškim skupinam v mestu in podeželju na vpisne odrezke XV ter odrezke 29 in 30 sedanje živilske nakaznice. Delitev se bo končala 28. t. m. Cena je 80 in 82 lir za kg.
KMET SOS1C ANTON IN NJEGOVA DRUŽINA SE STISKATA V TESNEM STl -NOVANJU DELAVSKE HISE ST. 386, T. J. V TEJ LESENI BARAKI. PRED »HIŠO« SO HLEV, STRANISCE IN SVINJAK.
Leta 1044 je bila naša vas bombardirana, porušenih in poškodovanih je bjlo 70 hiš in gospodarskih poslopij. Do sedaj pa ni še govora o obnovi. Nekateri prizade-
Polurna stavka v tovarni testenin
Te dni so bila pogajanja med predstavniki delavcev tržaške tovarne testenin in med delodajalci, ki pa so se končala z neuspehom, ker so se namreč delodajalci proti-vili .ugoditi zahtevam svojih uslužbencev ter so svoje stališče zagovarjali z res neumnimi izgovori. Zatrjevali so, da bi jim bilo sedaj popolnoma nemogoče nakazati uslužbencem izdajanje živil, ker da se nahaja tovarna sama v zelo kritičnem položaju. Delavci, usluž-beni v tovarni testenin, so v znak protesta zaradi prekinitve pogajanj zapustili v petek delo. Protestna stavka je trajala pol ure.
V primeru, da bi se pogajanja še v naprej zavlačevala in da bi delodajalci ovirali pravično rešitev njihovih zahtev, bodo delavci s svojim odločnim nastopom dokazali, da znajo braniti svoje interese ter si priboriti svojo pravice.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlTAlabarda, Ul. deiristria 7; Ci-polla, Ul. Belpcggio 4; Crevato, Ul. Roma 15; Godina Enea, Ul. Ginna-stica 6; Harabaglia, Barkovlje in Ni-coll v Skednju imata stalno nočno službo.
M. SURINOVE »DEDEK MRAZ«, KA DOPOLDNE OB 10.3(
narodnega
PRIZOR MLADINSKE IGRE
TERE PREMIERA BO DANES DOPOLDNE OB 10.30 V DVORANI KINA V SKEDNJU V IZVEDBI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE,
Qpj na dvatl laiil V prlSlanlŠDU Svečanosl v ladjedelnici Sv. Marka
S Kontovela
Kaj je z novo cesto?
Vsi vaščani, zlasti pa kmetje, smo se veselili, da bomo v kratkem dobili cesto, ki naj bj povezala naje »pašnje« in njivice z glavno cesto. Ze lanskega septembra so napravili načrte in zaznamovali na terenu.
Tudi vsi posestniki, ki bj jim nova cesta vzela trte ali zemljo, so se dogovorili slede odplačila. Zadovoljni so bili vsi in pričakovali smo, da bodo začelj z delom.
Kljub obljubam pa še čakamo. Vse je utihnilo. Pravijo, da ni denarja za mali kos ceste, ki bi zelo koristna kmetom, posebno za dovoz gnoja in odvoz zadnjih pridelkov s strmega obrežja na Miramar. sko cesto.
Nova cesta bo dol^a 2 km. glavne ceste v vasi se bo odcepila «Pri studencu«, zavila za gričem, nato pa preko Koljevca. Lukovec, Monkolana in Uln bi stekla pod stenami na staro cesto Kontovel •
Barkovlje.
Ne moremo sploh razumeti, zekai se ni pričelo Že delati. Pot je zelo potrebna kmetom, ki morajo po slabih stezah v strmem bregu nositi v koših gnoj na njive in s težavo privlečejo domov svoj pr.de-lek. Prav zaradi tega je marsikatera niiva zapuščena, ker je skoraj nedostopna.
Poleg velike koristi za kmetijstvo, bi gradnja nove poti vsaj ne. koliko omilila brezposelnost v naši vasi. k'er je nad 30 brezposelnih Obljubljali so nam tudi druge stvari, ki jih naša vas krvavo potrebuje. Pa so še vedno le gole obljube. Le delavci, ki so zaposleni v Trstu imajo nekaj laže, ker imajo s Trstom zvezo z avtobusom Oblast, ki siplje In trosi denar na desno jn levo brez koristi za ljud stvo, mora vendar enkrat unošte-vati krvave potrebe naših vasi.
Popoldne ob 14.51) je jz še neznanih vzrokov izbruhnil požar na vlačilcu št. 81, ki je last Tržaškega Lloyda. Na vlačilcu je bilo tedaj naloženih 500 bal bombaža, ki bi morale biti vkrcane na ladjo «Per-la«, zasidrano pied skladiščeni 63 v pristanišču pri Sv. Andreju. Omenjeni bombaž so izkrcali na vlačilec z ladje »Salvore«, ki je priplula v petek opoldne s 106 tonami bombaža. N* kraj požara so prišli takoj gasilcj in začeli gasiti. Po pol
Koledar »Primorskega dnevnika« z
zemljevidom
Tržaškega
ozemlja
tiskan ua polkartonu se dobi; v uredništvu »Primorskega dnevnika« v Ul. Montecchi 6 in pri upravi Ul. Kuggero Manna 2* ter v podružnicah v Kopru Gorici in MnbUanl, Tyrševa 34
Po dolgem bobnanju po tisku so včeraj popoldne v ladjedelnici Sv. Marka pottavili gredelj za novo 13 tisočtonsko ladjo, ki so jo * tem začeli graditi za Tržaški Lloyd na račun ERP-a. Ob 15 popoldne se je ceremonija vršila v ladjedelnici. 7a to priliko je iz Italije prišla posebna delegacija, katero je vodil podtajnik mornariškega ministrstva. Na sporedu je bilo nekaj govorov in izročitev čeka za milijardo lir. Iz vsega obeležja je jasno, dg je predvsem namen vplivati na' ljudstvo pred volitvami. Zvečer je VU priredila sprejem italijanski | delegaciji v hotelu Excelsiorju. Skratka vse je bilo inscer.irano v velikem slogu.
daj je privedlo Hamagiioliia
•lo usodnega koraka?
ENOTNI SINDIKATI
Skupščina pekovskih nameščencev.
V sredo 9. t. m. ob 17 bo na sedežu v Ul. Imbriani 5 skupščina pekovskih nameščencev. Zaradi važnosti vprašanj, ki se bodo obravnavala, vabimo vse pekovske nameščence, da se sestanka gotovo udeleže.
Nameščenci hotelov in menz. Na sedežu ES v Ul. Imbriani 5, soba 7 je na razpolago za nameščence restavracij, gostiln in podobnih nova mezdna pogodba, ki jo prizadeti lahko dvignejo dnevno od 9 do 12 in od 15 do 19.
PROSVETNA DRUŠTVA
urnem delu je bil požar obvladan. Policija je uvedla preiskavo.'
Ob 17.30 pa je nastal ogenj na motorni jadrnici »M. Pia«, ki je bila zasidrana pri ribarnici. Na ladjo so naložili 1000 1 bencina m 1000 1 nafte. Ko je mehanik pognal motor. se je vnel bencin. Pri tem je prišlo do eksplozije, ki je pognala v zrak sod ocncina. Samo zelo srečnemu naključju je treba pripisati, dn ni prišlo do hujše nesreče.
Najdba zarjavelega orožja in razstreliva
Na podlagi informacij, ki jih je dobila policija iz Ulice Hermet, so agenti te postaje našli med ruševinami poslopja št. 8 na Cesti III armade skladovnico zarjavele mu-nicije, in sicer 33 izstrelkov in 24 nabojev za nemške puške, 3 naboje za strojnico kal. 20 in eno cev za nemško brzostrelko.
Prav tako so policijski agenti z Opčin našli na vrtu pred hišo št. 8 na Konkoneiski cesti nekaj starega zarjavelega orožja, jn sicer dva traka za strojnico z 95 naboji kal. 12. 6 saržerjev za angleško brzostrelko in dva sestavna dela brzostrelke.
Kaj je privedlo starega gangsterja Egidija Romagnolija do usodnega koraka, da si je sam brez dramatičnega boja s policijo vzel življenje? Prav to preiskuje sedaj CJD ameriške policije. Bo ali ne bc uspela razvozlati to tajnost?
Tukajšnja policija ima na dveh tipkanih listih zgoščen ves opis Roniagnolijevih podvigov, in to bodisi v Franciji, na Hudičevih otokih in nato v Ameriki. To poročilo je poslala italijanska policija, saj je njegova pota in dejanja nadzorovalo pet policij v Evropi in A-ineriki. V zgodnji mladosti jo je mahnil v Francijo, kjer je kmalu zabredel v kriminal. Tu se je nato '.kriva! pod lažnim imenom Albert Eranchy Larue. Ko so ga ujeli, so a obsodili zaradi soudeležbe pri umoru in ga poslali na Hudičeve otoke. Toda železni živci in jeklena volja so premagali ovire. Pobegnil je v Združene države. Tu je pokopal svoje pravo ime z novim laži-imenom Albert Franchy Larue, nadaljeval s svojo kriminalno dejavnostjo in prišel v Sing-Sing. V A-meriki je bilo njegovo življenje naj-burnejše. Inteligenten in spreten, znanjem angleščine in francoščine, je pač žel uspehe v vsakršni družbi. Sem spada tudi doba, ko je deloval skupno z Al Caponejem. Nekaj pred vojno se je vrnil v Italijo.
V zadnji svetovni vojni je tudi marsikaj preživel. Do prihoda zaveznikov je bil interniran na nekem otoku, potem je začel sodelovati z zavezniki in je bil tudi v njihovj protivohunski službi. Nekaj časa je bil tudi partizan. Po končani vojni je pač sledil svojim gospodarjem in tako ga je pot privedla v Gorico Tu se je začelo življenje z ženskami. S svojo pojavo jih je znal naravnost očarati. Toda pustolovska žila mu ni dala ■ miru; začel je z raznimi dvomljivimi kupčijami in se baje pričel baviti z zbiranjem žensk za prostitucijo. Počasi je policija vse to odkrila in ga izgnala domov v njegovo rojstno občino. Toda pot ga je zopet vrgla v svet in sicer sem v Trst, kjer je našel zaposlitev pri Američanih. V lem času, vsega skupaj tri mesece, se je odlikoval po svojem bleščečem življenju. Zahajal je V najbolj znane nočne lokale. Žensk mu ni manjkalo. Toda začel se je bližati usodni konec: pomanjkanje denarja, Živci so postajali utrujeni, nespečnost ga je mučila, išijas mu jc povzročal bolečine. Dnevno je za-užil po dvanajst Veramonov. Poleg tega je zvedel, da se plete mreža okrog njega. Policija je namreč izvedela, da tudi tu v Trstu njegovi posli niso preveč čisti. Zadnje dni se ni več čutil varnega v svojem i stanovanju, kjer- je bival kot podnajemnik v Ulici del Bosco. Prc- | selil sc je v hotel, kjer si jc vzel življenje, kakor smo že pisali.
Prav v tem usodnem koraku je treba iskati vzroke, zakaj si je pognal kroglo v srce. Ni izključeno, da je kaj zagrešil in se tako skušal izogniti policiji Material, ki ga je policija zaplenila na njegovem stanovanju v Ulici del Bosco št. 10. nudi sicer nekaj, kar bo služilo za preiskavo. Razne fotografije, ki kažejo Romagnolija, ko mu neki ameriški častnik pripenja odlikovanje, izrezki iz ameriških časopisov, ki govore o Al Caponeju, končno parti zanska izkaznica, ko potrjuje J'
je deloval v ameriški protivohunski službi. Čeprav o preiskavi ni bilo še izdanega nobenega uradnega poročila, so prišli v javnost razni glasovi, ki dajo slutiti, da se je pokojni Romagnolj pečal na debelo s tihotapstvom in kupčijo s kokainom. Ti glasovi se predvsem opirajo na veliko število pisem, ki jih je policija našla in zaplenila med pokojnikovo zapuščino. Vsa ta številna pisma, na pol trgovska in na pol ljubezenska, so v zvezi z ženskami. Tu pa spet nastane vprašanje ali je bil kokain samo sredstvo ,s katerim je utrjeval in skrival vezi, ki so mu služile z* druga udejstvovanja. Na vse to bo pač morala odgovoriti polici'a*
PROSVETNO DRUŠTVO V BAR-KOVLJAH opozarja otroke in njihove starše na današnjo lutkovno predstavo, ki bo ob 15.39 v GreRo-ričevi dvorani v Franklovem. Tovariš Marsič bo poskrbel za vrečo smeha za mlade in stare.
Nove slovenske knjige!
Franc	Levstik; «Najdihojca», polplatno..................L	200.—
Adam	Milkovič: «Dregnami», polplatno...................»	240,—
Pravljice SZ: «Carobni vodnjaki>, polplatno ....
Tone Seliškar: «Bratovščina sinjega galebaa, polplatno »	»	: »Klasje« od št. 8 do št. 13, br. . . .
Anton Meiik: uJagoslapijas, polplatno...............  .
VI. Dedijer: fifliifšJriJcj. polplatno
A. A. Fadejev: n—lada. garda«, eeloplatno..............
Josip Jurčič: aZbrano delo« II. knjiga (Tihotapec --
Jurij Kobila itd.), polplatno..............»
Dobite	jih v vseh slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI.
220 —
170.— 40,— 600 — 430.— 450 —
300.—
ti, ki so utrpeli manjšo škodo, so si popravili sami, Pristojn; rad je odobril dela in priznal odškodnino vendar pa je še ni izplačal.
Najbolj so bili prizadeti kmetje, kj so jim bila poslopja popolnoma porušena. Tem, ki so utrpeli največjo škodo, niso sezidali še nobe-ine hiše ali gospodarskega poslopja, tako da morajo spravljati svoje | pridelke v neprimerne prostore.
Sami se stiskajo v tesnih stanovanjih, dokler jim pač bodo dovolili
lastniki, živina pa zmrzuje v ma- j DAROVI IN PRISPEVKI lih lopah Zbitih iz desk.	I	dakvdvi	MN	rmortvru
Ko se že toliko govori in piše o javnih delih mora oblast, vsaj zdaj, po štirih letih napraviti svojo dolžnost. Da b- vse obnovili, bi bilo potrebno približno 400 milijonov lir.
Tako ne more več iti naprej. Prj vsem tem trpi gospodarstvo, posebno kmetijstvo v naši vasi veliko škodo.
Rajši trosijo milijone za nepotrebne ceste in napravljajo kmetom škodo, namesto da bi najprej zacelili rane in izvršili obnovo.
Skrajen čas je, da se začr.e z obnovo naše vasi in da se izplača odškodnina onim. ki so si sami po-Dravili poslopja.
M
SLUVItUSKO NAMIIINO GLEDALIŠČE
za Tržaško oženil
DANES V NEDELJO 6. FEBRUARJA 1949 OB 10.30 V DVORA*11
Kina v ŠKednju premiera mladioski $ M. SURINOVE DEDEK M R il
Glavne vloge igrajo: Stane Iztresen, Josip Fišer, Neva UP« čeva, Vera Remčeva, Tea Sta va, Ernest Zega, Berta va, Silvij Kobal, Srečko KofV Julij Guštin. — Režiser: JoM bit:	glasbena	spremljava:	v«
Vrabec; inscenator: Jože CP kostumi: Sonja Mikuletičev*; Olga Gorjupova.
Vstopnina: za obrasle L. za mladino L. 50.	^
Vstopnice se prodajajo 03 " od 9 dalje pri blagajni kina Skednju.
i«;
ZA DIJAŠKO MATICO
darujeta ob 25-letnici poroke Ivana Rijavca slavljenca in gostje 3000 lir. Ob silvestrovanju je darovala vesela družba v gostilni Fabčič na Opčinah 4.325 lir. Cilka Sošič z Opčin je darovala 500 lir. Ob svojem godu je daroval Kete Anton '300 lir.
ZA PARTIZANSKE SIROTE
V spomin dragega otroka Sergija Ferluga daruje družina Zink 2000 lir.
RODITELJSKI SESTANEK
Uprava Dijaškema doma v Trstu vabi staVše svojih gojencev in gojenk na III. roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 13. februarja ob 9 uri dopoldne v prostorih Dijaškega. doma. Na sestanek so vabljeni starši tistih dijakov in dijakinj, ki prihajajo v Dijaški dom samo k učnim uram.
Gledališče Verdi I
Danes ob 16 četrta Verdijeve opere «Trubadur» ** j poldanske (L) abonente.
OSEBNE IZKAZNICE
Pripravljene so nove 0S®J3wfI kaznice za one, ki so se P™ gj do 6. januarja t, 1. Urad v u ^ Martiri 3 posluje od 8 do „j ki so ob prijavi že predali a fotografije, naj pridejo J -* danskih urah (od 8 do 14) popoldne (14 do 20).	, j„li
Priimki s črkami F. G. L- čjjjd so na vrsti za nove osebne -
KINO
16:
Koli in žica za trte
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu obvešča kmete in vinogradnike, člane in odjemalce, da so dospele nove pošiljke pocinkane žice in kolov za trte po znižanih cenah.
Vse kmetijske potrebščine, kakor umetna gnojila, krma za živino, pristna semena iz Nizozemske, raznovrstni stroji in orodje — lahko nabavite po ugodnih cenah pri sledečih naslovih zadruge:
Uradi in skladišče v Trstu, Ul. U. Foscolo I, tel. 94386.
Poslovalnica v Trstu, Ul. S. Mer-cadante 4 (poleg knjigarne Stoka), tel. 8819.
Poslovalnica v Miljah, Ul. Mazzini 1.
Svoji k svojim !
Tržaška borza
Zlati šterllng 9600, papirnati šter-llng 2000, telegrafski dolar 700, dolar 685, švicarski frank 173, 100 francoskih frankov 150, avstrijski šiling 20
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
prosi vse, ki imajo izposojene knjige ali revije, naj jih zaradi preureditve knjižnice nemudoma vrnejo v Ul. Montecchi 6/III. Knjižnica je odprta dnevno od 8-14 ure.
Uprava
TOVARIŠICO BEVK ANGELO
stanujočo nekje v Rojami, ki se je
vrnila iz Nemčije meseca avgusta, vljudno prosim, da mi pošlje svoj naslov zaradi informacij o Hrovatin Štefaniji. Stroške povrnem. Hrovatin Angel, Plavje 203, pošta Škofije.
IZGUBLJENA DENARNICA
Na Goldonijevem trgu sem včeraj izgubila plavo listnico z osebno izkaznico, univerzitetno izkaznico, tranivajsko karto, drugimi listinami in 1000 lir. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne dokumente, denar si pa obdrži kot nagrado. Lavrenčič Devana.
da
ROSSETTI. 16:	»Pozabljena Zena«,
Greer Garson, Robert Tajlor.
EKCELSIOR. 15.30: «S!avolok», Ingrid Bergman, C. Boyer.
FENICE. 16: «Clovek senca se vrača domov«, William Povzeli, Mirna Loy.
F1LODRAMMATICO. 16: «Blodne duše«, J. Crawford, V. Heflin.
ITALIA. 16: »Banda Pelletier«, Hedy Lamar.
ALABARDA. 14.30: «Sre£anje ali ne jutri«, Norma Shearer in R. Taytor.
IMPERO, 16: «Bele dovrske čeri«, Irene Dunne in Alan Marshal.
VIALE. 16: «Gianni in Pinotti kot detektiva«.
NOVO CINE. 16: «Fantom».
GARIBALDI. 15: »Ponosna Kreolka«, Maurecn OTIara.
MA57SIMO. 15:	»Pustolovci«, Errol
Flvnn.
KINO OB MORJU. 15: «Rdeči robček«. Sovjetski film.
IDEALE. 15: «Vsak ima svojo usodo«, Olivia De Havilland.
MARCONI. 16: «Pinocchio».
ARMONIA. 15.30:	»Pustolovščina v
V/ijmirigu», VVallace Beery in Leo Carlllo.
ODEON. 15.30: «Bcg», H. Bogart in L.
Bacali.
AZŽURRO. 16: «Bc;», H. Bogart in L. Barali.
RADIO. 16: «Gospodovalci», J. Way-ne. B. Bornes.
VITTORIA. 16: »Zgubljena ljubezen«, I. Bergmanu, G. Grant.
BSLVEDERE, 15.30: «Bambi».
SAVONA. 15.30: «Raje imam svojega moža«. Frrol Flvnn in E. Parker.
ADUA. 15: nPdečI vragi«.
VENEZ1A. 15: «Tarzan in zelena boginja«.
SKFDFNJ. 18: »Tarzan v New Yor-ku».
KINO V NABREŽINI: »Gran Hotel Astcria«. Amerikanski film.
nice za one. ki imajo na ozemlju samo začasno prediv
M!!! RADI010
TRST II.
Nedelja 6. februarja » J
7.15: Koledar 7.20 Jutranja * 'J 7.45: Poročila. 8.00: Jutranji PJ spored. 8.30: Slovenske pesnu ir u »Fantje na vasi«. 8.45: Na bar igra Kavalet. 9.00:	Iz sini1°
repertoarja. 9.30:	Kmetijska s;r
10.00: Maša iz Sv. Justa <™7 venska pridiga). 11.15: Sklad« ^ klavirje. 11.30: Slovenske pof°* 11.45: Nedeljska glasba. 12’"- jpf čila. 13.00: Glasba po željan. sVt Pestra glasba, 14.30: Iz operne* ti. 15.30:	Zabavni	orkestri-
Radijski oder . Na sporedu D vitev Maughamo-ove drame plamen«. Izvajajo člani ra«^. ji
odra. 17.30: Plesna glasba. I
kar vsakdo rad posluša. 19.00. f veste? 19.15: Slovanski sambli 19.45: Poročila. 20.00:	jjjl
na glasba. 20.30: Filmski trakjJJjfr Operne arije Petra Iliča jlF' ga. 21.00: Vesela ura (izvajal0 SNG). 21.30: Lahka glasba-Rachmaninov: Simfonije št. Orkester Melachrino 23.15: L-orfJ! 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji jjH 23.35: Plesna glasba. 24.00: Za« j TRST II.
Ponedeljek 7. 'ebruafja 7.15: Koledar. 7.20: jutranja « # 7.45: Poročila. 11.30: Opernai 12.00: Sodobna Anglija. 12-Jlpor0či> ster Paul VVhitemann. 12.45: ' J
-i JufrfJjJP
14.1&JV
13 OS: Pesmi in plesi narodov. 13.30:	Iz
skladb. 14.00: Poročila........
pregled svetovnega tiska. I?-30’ ji.lj na glasba. 18.00: Nuša povelj Chopin: Sonata v h-molu op- t*- jm Male o-kestralne zasedbe- jjfl Zdravniški vedež. 19.15: P«5le jš« certni spored'. 19.45: Poročil'-Spcrtna kronika. 20.10- Ope ,(w\ dueti. 20.30: Snrehodl v PJJ
in tjucu. 4V.su. svrriivu, '..'no: 20.45: Giasbena medigra. 21' slava 100-letnice smrti 1 rarl,^ jj:
nudi
i 'ran**!!.
šena, nato Plesna glasba.
rotila. 23.30: Kaj vam nu«, spored? 23.35:	Večerne
24.00: Zaključek.
MALI
koledar In ^ruji
»VEDEZ« žepni
mesečni koledar dobite v j,o papirnici Stoka . Trst, ul. M«
KnJI**:*
Vse za kmetijstvo na drobno in na debelo
K m b t i j s k a n »i k či v n a in prodčijna /.čidruga
z o. J. v TRSTU
Urad in skladišče: ULICA U, FOSCOLO it. I — Tel 94-386 Prodajalna v TRSTU: ul. S. Mercadante st. 4 — Tel. 88-19 Prodajalna v MILJAH: ul. Mazzini št 1
CENE UGODNE	KAKOVOST	ZAJAMČENA
pri dr. Palulanu
Novi predsednik apelacijskega sodišča v Trstu, svetnik Faustlno de Franco, je v spremstvu tajnika dr. Romana obiskal v petek na prefekturi predsednika cone, kateremu je tako vrnil obisk. Govorila sta o vprašanjih sodstva na Tržaškem ozemlju.
Atlrlu-Kftpress
urlieju tedensko sledeče IZI.EiL
v Ljubljano. Postojno. Ajdovščino. Vipavo, Kanal in Tolmin
Vpisovanju pri vseh potovalnih uradih. — Pri vpisu mora vsak predložiti nov g osebno izkazmeo. Pojasnila pri
*ADEX» ULICA F. SEVERO It. 5, TeLEFON št. 29-243
PAPYROS
TRGOVINA S PAPIRJEM NA DEBELO
Trst - UL F. Severo 10 - tel B*»-53
NUDI VSE VRSTE PISARNIŠKEGA TISKOVNEGA IN OVOJNEGA PAPIRJA. VELIKA ZALOGA PAPIRNATIH VREČK IN OVOJ PAPIRJA ZA JESTVINCARJE.
Dr. GAETA
ZOBOZDRAVNIK
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19. (Govori slovenski) TRST, UL. TORREBIANCA it. 43. VOGAL UL. CARDUCCI
MIZARJU
MIZARJU
POZORI	REDKA PRILIKA!
Zaradi odhoda prodam kompletno
zakonsko spalnico
l vzmetmi in žimnicami za 68.000 lir, samsko spalnico za 38.000 lir, žimnice z vzmetmi, štiridelno omaro. Kuhinjo z marmorji za 45,000 Ur. — Šivalni stroj »Singer«, moderne zastore, štedilnike, motorno kolo, pre. proge in radijski »parat za 15.000 lir. TRST - VUle Raffaele Sanzlo 2«, I.
Deske smrekove
IN MACESNOVE - TRDE VRSTE LESA - VEZANE PI.OSCE RAZNIH DEBELIN - TRAMOVI DRVA
GALE A
VIALE SONNINO 24, TEL. 90-441
,w**n
Najemnik: ZALOŽNIŠTVU TRŽAŠKEGA TISKA U. Z
Twi « lil. 'J, rF'ttun%t>bvn 5f»
o-
j»C
Tisku: LISTE, REVIJE IN BKOSUKE. ENOBARVNE . VEČBARVNE. KAKOR TUDI TRGOVINSKA ROTACIJA - STEREOT1PIJA . CINKOGRAFIJA - KNJIGOVI^
KRZNARSTVO
ram
Udi .
ui. Cma***.* 1Mo»
MERMOLJA
US
fidi fd<l^
Oglejte si
pohištvo
v Ul. Madonnina 43
SPALNE SOBE
KUHINJE
Cene zelo ugodne
TRST - UL.
Oglejte si novo bogcilo pošiljko moških in ženskih čevljev po zelo nizkih conah
TUST - UL.
IMA Ul
IK1 Ul
P!
I PM--V ! K
8 —
8. februarja 1949
GORIŠKI
flbjjni ztrar podpornega društva
13 IV JS V TV I 1C Frontna brigada iz Gorice
Je naJSsolfsa v Sloveniji
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 f
i\iaša dolžnost je, da pomagamo tej človekoljubni ustanovi, ki skrbi za sirote in vdove iz osvobodilne vojne
Podporno društvo v Gorici je imelo preteklo nedeljo svoj prvi redni občni zbor, ki je trajal od 10 do 13.30. Zaradi znanih dogodkov in njihovih posledic se zbor ni mogel vršiti niti leta 1947 niti ne lani.
Na nedeljskem zborovanju so odborniki podali poročilo in pregled dela iz prvih dveh let obstoja tega društva. Čeprav se je moralo društvo boriti s številnimi težkočami, vendar je nudilo precej pomoči potrebnim ljudem in za prihodnje si je zadalo nalogo, da bo povečalo število svojega članstva ter razširilo svoje delovanje na vso goriško pokrajino, kakor je predvideno v oruštvenih pravilih.
Nato so bile volitve novega odbora, pri katerem je bil izvoljen ra predsednika dr. Jakončič. Doslej je bilo društveno delovanje otež-kočeno tudi zaradi tega, ker ni imelo svojih prostorov. Novi odbor si je zadal med drugim tudi nalogo, da se bo pobrigal za pridobitev Primernih prostorov, kjer bo društveno delo prišlo do večjega razmaha.
Novi odbor ponovno vabi vse Goričane in okoličane, da naj pristopajo kot člani k Podpornemu društvu in da mu s svojimi prispevki omogočijo povečanje in razširjenje njegovega človekoljubnega dela, pri •'a erem nudi pomoč predvsem sirotam in vdovam padlih borcev v narodno osvobodilni borbi, ki jih je ze*° tbbPS0 pomoči pore n ih. Prav tako pa bo podporno lu^tvo po svojih močeh pomagalo ‘ . drugim iz najrevnejših slojev Ijadstva, ki so zlasti v tej ri ični dobi potrebni pomoči.
Prispevki za brezposelne
Zveza trgovčev goriške pokrajine am je poslala v objavo drugi se-2rtam trgovcev in njihovih nameščencev, ki so preko te svoje organizacije prispevali za zimsko po-oč brezposelnim naslednje vsote: Kavarna Tomadin 1500 lir in nameščenci Konti Virginja 300, Ma-j Z°ra 300, Pa vesi Ancilla 300, ■ddatti Nerina 300, Verbič Marija 0; knjigarna Lukežič 1500 lir in bjeni nameščenci Hrovatin Sikst ,.Iir> Luketič Berta 380 lir, Va-entir,čič Albjh 410 lir; kavarna Ge-‘m Santa 500 Ur; Terpin Anton,, ^roina L. 500 lir; tvrdka Edvard ! ,va*a 5580 lit in njen nameščenec - -arino Jernej 485, Decolle Ivan 481, ^agilioU Rihard 487, Malič Marij Skarlat Viktor 413, Pavlin --mil 500 iir; tvrdka Pitassi v Go-'101 4100 lir in r.jen nameščenec 'N ter Viktor 455, Oentoški Izo 455, prfoglia Virgil 445, Ferletič Alojz
277, Casarsa Aldo 417,50; pekarna Tami 500 lir in njen uslužbenec Ce-chin Valentin 300, Žnideršič Anton 300 lir, Zongar Karel 300 lir in Kavser Kvarto 150 lir; neimenovani hotelir 670 lir in njegov nameščenec 330 lir; mirodilnica Nestore Franc 780 lir, njen nameščenec Bi-gotto Aldo 390 lir; tvrdka Egidij Vižintin 1500 lir in njeni uslužbenci 1500 lir; gostilna Alojz Doijak 500 lir; gostilna Justina Girogi 500 lir, zlatarna Braunizer 1295 lir in njen uslužbenec Seroh Anton 447 lir, Gon Pierir.a 447 in Perco Elvira 401; mirodilnica Guido Vižintin 2000 lir in njen nameščenec Kocjančič Bruno 500 lir, Pavletič Leopold 500 lir; tvrdka Bonnes Julijana 1000 lir; tvrdka Medeot Franc iz Koprive 1500 lir; zastopstvo Pata-coni Tomaž 200 lir. tvrdka Bregant Emil 1000 lir. mirodilnica Marostiea iOOO lir; tvrdka Hausbrandt, 1000 lir in njen uslužbenec Alojz Fere-sin 500 lir, tvrdka Zorzut Virgil Ločnik 1000 lir in njen uslužbenec Pisler Ivan 500 Ur; gostilna Makuc Livija 100 lir; tvrdka Anton Terpin 2000 lir in r.jen uslužbenec Komel Alojz 500 lir, Zitter Franc 500 lir; tvrdka Silvera Viktor 500 lir; tvrdka Ivan Orlando 2400 lir, njeni uslužbenci Lilijana Orlando 400 lir, Da-rio Orlando 400 in Ivan Starti 400 lir; mesnica Ivan Novoni 600 Ur; tvrdka Sansa Andrej 100 lir; mesnica Ivan Rijavec 1000 Ur; tvrdka Karel Velišček 500 lir.
Skupaj so po tem seznamu prispevala razna trgovska podjetja 36.225 lir, njihovi nameščenci 16.385, kar znaša v celoti 52.620 lir. Po prvem seznamu, ki ga pa nismo objavili, ker ga nam Zveza trgovcev ni poslala, so vplačali trgovci
80.946.50 in njihovi nameščenci
38.046.50 ali skupaj 118.993 lir. Celokupna svota prispevkov obeh seznamov pa znaša 171.613 lir.
Sadjarski tečaj
Agrarni inšpektorat bo otvoril s podporo državnega centra za kmečke strokovne delavce v Villanova pri Farri na posestvu Piave Isonzo poseben tečaj za cepljenje, sajenje in obrezovanje sadnega drevja in trte.
Tečaj se bo začel v ponedeljek 7. t, m. ob 9. uri dopoldne in bo trajal 7 dni. Obiskovalci, ki so vojni povratniki, bivši borci ali partizani (kar bodo morali dokazati s potrebnim; dokumenti), bodo dobivali posebno podporo po 300 lir dnevno. Ob zaključku tečaja bodo trije najboljši gojenci prijeli nagrado po 2000 Ur. Tistim, ki so že predložili prošnjo za vpis, bodo direktno od. govorili, če je bila prošnja sprejeta ali ne. Na tečaju se bo poučevalo v italijanščini.
Mladinske tekme v Sovodnjah
'kulturni odsek ZSM priredi da---s ob 15 urj v Sovodnjah tretje 'fnovanje čez drn in strn, ki je eJavno za zimski pokal. vUa^nje tekmovanje velja pred-n ,err* za mladince, mladinke in naj-^,njse iz Sovodenj, Peči, Rupe, Ga-n 'J in z Vrha. Prišli pa bodo prav ’ ’ ovo tudi mladinci in mladinke ri , ,?r'ce in drugih slovenskih vasi , ,riške, da še bodo pomerili z dolini in videli, kdo je hitrejši.
Med mladino vlada za to tekmo veliko zanimanje in Sovodenjci pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo lepo število fizkulturnikov, ker bodo le na ta način nabrali večje število točk, ki so potrebne za priboritev zimskega pokala.
Vpisovanje tekmovalcev se vrši do pričetka tekme v gostilni pri Jankotu v Sovodnjah, kjer bodo tekmovalci dobili tudi vsa podrobna navodila za tekmo.
ii£5i'v
LCI V TEKMI CEZ DRN IN STRN ZA ZIMSKI POKAL Dp.pt ANDRE2U- OD LEVE PROTI DESNI: LAVRENČIČ AN-1 Va tv » DOBERDOBA, KI JE PRIŠEL DRUGI NA CILJ: OBID IN rtfurGORICE’ KI JE PRIŠEL PRVI NA CILJ; ULJAN STEFAN bRGOLET RAJMOND IZ DOBERDOBA, KI STA ZASEDLA TRETJE IN ČETRTO MESTO.
Delavci za Francijo in Argentinijo
Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da bodo po nalogu ministrstva izbrali v goriški pokrajini 20 delavcev za kamnolome v Franciji. Pri tem pridejo v poštev kopači zemlje in kamenja, kamnoseki itd. Vsi zainteresirani se morajo javiti na Pokrajinskem uradu za delo najkasneje do 10. t. m. v dopoldanskih urah. Dne 3. in 10. t. m. bo za prosilce zdravniški pregled. vendar pa že naprej opozarjajo, da prosilci ne smejo biti mlajši od 20 ne starejši od 40 let.
Prav tako sporoča zgornji urad, da sprejefnajo do 20. t. m. gradbene delavce za Argentino. Pripadati morajo strokam specializiranih zidarjev ali specializiranih cemen-tarjev. Ne morejo pritj v poštev oni, ki so poročeni ali oni, ki ne odgovarjajo predpisom za starost od 22 do 37 let) in vsi tisti, ki ne morejo dokazati svoje strokovne usposobljenosti.
Zainteresirani se morajo javiti pri oddelku za izseljence pri pokrajinskem uradu za delo v Gorici.
Kakor vidimo iz gornjega, sprejemajo v inozemstvu samo kvalificirane delavce in še ti morajo biti v najboljših letih in neporočeni. Med tisoči naših brezposelnih pa so ravno tisti, ki jih tujina ne mara. ker jih ne more v toliki meri izkoriščati kakor druge, najbolj potrebni. Temeljni zakon naše ustave daje pravico do dela. in življenja vsem državljanom. Z ato je tudi dolžnost države, da poskrbi za zaposlitev brezposelnih v Gorici in pokrajini, kjer se je doslej vse preveč pazilo na to, da mesto čimbolj pomnoži svoje prebivalstvo z raznimi šovinističnimi elementi, ki naj bi služili v ohranitev in obrambo njegovega italijanstva, ki ga itak nikdo ne ogroža. Mislimo, da je dolžnost odgovornih oblasti predvsem v tem, da preskrbijo pošteno delo vsem domačinom in šele potem privablja k nam ljudi iz drugih krajev, v kolikor so potrebni Za gospodarski razvoj dežele.
Smrt prijatelja partizanov
Pretekli petek je po dolgi in mučni bolezni umrl v goriški bolnici v Ul. Pavia dr. Franco Salomone, ki je bil dolga leta občinski zdravnik v Podgori. Včeraj so pokojnika prenesli v cerkev v Podgori, kjer je bil opravljen pogrebni obred in so mu slovenski pevci zapeli nekaj žalostink. Po končanih obredih so ga prepeljali v Krmin, kjer so ga položili v družinsko grobnico.
Ob smrti tega še razmeroma mladega moža se spominjamo na velike zasluge ki si jih je pridobil pri vseh partizanih briškega okraja. Zaradi te svoje naklonjenosti in na podlagi ovadbe nizkotne izdajalke, so ga med vojno odpeljali v nemško taborišče Mat-hausen. kjer si je nakopal neozdravljivo bolezen, ki ga je končno spravila v prerani grob.
Daši po rodu Sicilijan se je pokojnik y naši vasi popolnoma udomačil in si je s svojo dobro ženo domačinko iz Krmina, pridobil nevenljivih zaslug v naši vasi in kakor rečeno pri partizanih vsega okraja. Tega res ljudskega zdravnika, ki ni gledal na svoje zasebne koristi in je rad pomagal. kjer in kadar je bilo najbolj potreba, bomo ohranili v najlepšem spominu.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje kot dežurna lekarna Venuti, Ul. Rabatta 18.
Aretacija znanega sleparja
Včeraj je goriška policija aretirala 23-letnega Delavalle Carmine iz Marcenise pri Neaplju, ki ga je prijavil goriški trgovec Riani Peter in ki ga je iskala tud; policija iz Caserte.kjer je osleparil več ljudi. Riani je temu falotu prodal več kosov blaga za moško obleko, zapestno uro in kožuh. Vse to je Carmi. ne plačal z menicami, ki jih je podpisal z imeni oseb, k; ne obstajajo. Takoj po trgovčevi prijavi je policija pričela zasledovati mladega sleparja in ga spravila v tukajšnje zapore. Od Rianija je istočasno, vedno proti plačilu ponarejenih menic, kupil tudi več volnenih majic in dežnih plaščev. Nekaj blaga je policija iztaknila pri Car. minovi zaročenki, drugo pa je že prodal in denar zapravil. V goričkih zaporih bo mladenič počakal na sodno razpravo in nato bo moral v svoj rojstni kraj, kjer ga že čaka druga kazen prav tako zaradi sleparije.
Prešernova proslava v Šfasidrežu
V torek 8• t. m. ob 19 uri bo v Standretu, v dvorani gostilne Lutman proslava stoletnica smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Proslavo prireja domače prosvetno društvo <s-Oton Zupančič» in je na sporedu poleg predavanja tudi več recitacij iz pesnikovih del in zborno petje. Vabimo vse domačine in ljudi iz bližnje okolice, da se udeležijo te proslave v čim večjem številu.
Kongres partizanov vTržiču
Danes 6. t. m. ob 9. uri dopoldne bo v dvorani kina «Principe» v Tržiču kongres Zveze partizanov (ANPI). Kongresa se bo u-deležil tudi poslanec Scotti, ki je generalni podtajnik te zveze. Med partizani v Tržiču in okolici vlada za ta kongres veliko zanimanje, ker pričakujejo od njega razčišČenje nekaterih vprašanj, ki so nastala v zvezi z ustanovitvijo desničarske zveze partizanov (API) Scotti je bil kot garibaldinec v Španiji in pozneje inšpektor garibaldinskih brigad v Italiji.
Mtiifiarni praznih
mladine v Podgori
Danes popoldne ob 16. uri oo v Brcgantovi dvorani v Podgori kulturna prireditev naših najmlajših, na katero se že dolgo časa in z veliko vnemo pripravljajo. Kakor smo že javili, bodo naši naraščajniki uprizorili čudovito pravljično igro izpod peresa mladinskega pisatelja Golje «Jurček«.
2e v petkovi številki smo povedali na kratko vsebino tega dela in mladi igralci zatrjujejo, da so se v. vseh ozirih dobro pripravili in da bodo goste presenetili z dobrim podajanjem igre. Predvsem rabijo na prireditev mladino iz mesta in drugih slovenskih vasi ter učitelje in profesorje, pa tudi drugi bodo dobrodošli.
Znani godci Trobenta, Piščalka in Meh so že pripravili svoje inštrumente. Poleg njih bodo nastopila številna pravljična bitja kot divji možje, gozdne deklice, Veter, Nevihte in Snežak.
V tem času, ko še toliko naših mladih ljudi postopa naokrog brez vsake vzgoje in brez kakšnih višjih ciljev, je zelo razveseljivo, da se je vsaj del mladine v Podgori posvetil prosveti in dvigu svoje kulture. Zato je dolžnost Slovencev iz mesta in bližnjih vasi, da jim izrečejo svoje priznanje z velikim obiskom. Sicer pa jim prav gotovo ne bo zal, če pridejo, ker bo igra sama lep umetniški užitek in jim bo ostala v prijetnem spominu.
Za svoje požrtvovalno tlelo si Je priborila prehodno zastavico izvršilnega odbora OF za Slovenijo
Osvobodilna fronta v Sloveniji je z ustanavljanjem svojih brigad znatno pripomogla pri reševanju pomanjkanja delovne sile, ki je tako občutno po vsej Jugoslaviji.*Zanimiva je v tej zvezi primerjava z Italijo in zlasti z našo pokrajino, kjer pohaja in trpi pomanjkanje okrog 13 tisoč ljudi, ker pravijo, da zanje ni dela.) Frontne brigade so že od samega svojega začetka postale ne samo vir nove strokovne sile, ampak tudi dobra šola za politične delavce.
Pri sedanji politični in gospodarski problematiki, je to eden najboljših načinov za organizacijo in mobilizacijo sil za utrditev, razširjenje in poživitev frontnih organizacij in njihove usmeritve v borbi za izvedbo planskih nalog.
Zaradi dobre organizacije in vztrajnega ter pravilnega dela aktivistov sta v tem pogledu dosegla zelo dobre uspehe goriški in sežanski okraj.
Frontna brigada okraja Nova Gorica je bila ustanovljena in sestavljena 17. januarja t. 1. in je takoj v začetku štela 68 ljudi. Ta brigada se je odpravila takoj na delo pri cementarni v Anhovem, kjer so jo delavci in vsi nameščenci na splošno prav lepo sprejeli in šli brigadirjem na roko z nasveti, pa tudi z dejansko pomočjo, bodisi pri njihovem delu, kakor tudi pri njihovi namestitvi in prehrani. Posebno mojstri, delovodje in minerji so jim nudili stalno strokovno pomč. Tako je njihovo delo naglo napre-
dovalo in člani brigade so bili navdušeni nad svojimi uspehi.
Takoj po svojem prihodu so uredili žičnico za nov kamnolom, kar je posebno važno, ker cementarna nujno potrebuje lapor. Osem članov se je kmalu po prihodu obvezalo za stalno delo v tovarni, mnogo drugih pa je podaljšalo svojo obvezo za delo za nadaljnjih 14 dni. Brigada se deli pri delu na dve skupini, od katerih dela ena pri stanovanjskih hišah, za tovarno in pri gradnji industrijske šole, druga pa je zaposlena z delom okrog kamnoloma in v njem. V nekaj dneh so pripravili zemljišče za 392 m tračnic, prenesli gradivo iz starega v novi kamnolom, izkopali jamo za električni kabel, popravili lesen žleb za transport klinkerja, podrli star bunker .počistili grmovje in kanale itd.
Skupina pri hišah je v 10 dneh tudi napravila lepo delo pri čiščenju stropov, ometanju zidu, podiranju starega zidu, prevozu stavbenega materiala; poleg tega so ostekli-li številna okna in opravili mnoga notranja instalacijska dela.
Tako sq požrtvovalni goriški bri-gadniki s svojim 15dnevnim marljivim delom dosegli lepo priznanje in si priborili prehodno zastavico izvršilnega odbora OF za Slovenijo, ki jim jo je pretekli teden izročil član tega odbora tov. Sumrada Vinko. Zastavo je prejel v varstvo najboljši brigadnik te brigade Polanc Ivan, ki je tudi obljubil, da si je brigada ne bo dala tako lahko od-
nesti, ampak bo delala s še večjo požrtvovalnostjo. Po končani slovesnosti je tovarna priredila v svoji restavraciji brigadnigom na čast posebno zabavo.
Poleg fizičnega dela pa ne zanemarjajo Goričani tudi prosvete. Imeli so že številna politična predavanja, konference in kinopred-stave. Skupaj z domačimi delavci imajo vsak večer čitalne krožke, na katerih razpravljajo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delavci in njihovim delom.
Na ta način rasejo tudi delovni ljudje iz Nove Gorice v novo socialistično skupnost, ki postaja iz dneva v dan bolj realna in izražajo svoje zadovoljstvo, saj vkljub velikemu delu, ki so ga odpravili, delajo manj, kakor pa prej. Saj se je nekdo izmed njih izrazil: «Tu delam samo po osem ur dnevno. Doma pa sem moral delati vsak dan po devet in včasih celo dvakrat po devet ur.»
Pes jo je ugrizni! v obraz
Pred nekaj dnevi je šla Avrelija Grion, 24-letna kmetica iz Koprive pr; Krm.nu, k javnemu vodnjaku po vodo. Nenadoma pa jo je napadel neki pes, k; se je besen zagnal proti njej in jo vgriznil v lice.
Neki mladenič, ki je videl ta prizor, je priskočil ženski na pomoč in zapodil pobesnelega psa. Potem je še skočil v bližnjo hišo po lovsko puško in psa ustrelil. Grionovo so pripeljali v krmir.sko bolnico.
I S> TR_S_K I D N E V NI K
PODRUŽNICA URaDNlSTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI
301/a PRITL. - TEL. 70
Nadzor o produktivnosti dela
fe uspešno sredstvo In orožje delavstvu za- okrepitev ljudskega gospodarstva
Uspehi, doseženi od ljudske o-blasti v njeni trdi borbi na gospodarskem polju proti vsem tež-kočam povojne dobe, dalje proti vsem zapletenostim—komplikacijam. nastalim zaradi neizpolnjevanja določb mirovne pogodbe od strani anglo-ameriških imperialistov, se izražajo najbolj v popolni odpravi brezposelnosti in v ak-tivizaciji vseh produktivnih sil našega okrožja.
Umljivo-je, da ne moremo mimo ugotovitve tega položaja, zlasti ko v coni A, kakor tudi v dru-gih.deželah, ki so pod oblastjo an-gloameriških imperialistov, brezposelnost iz dneva v dan narašča in so se znašli delavci pred vedno bolj žalostnim dejstvom brezposelnosti. Vse to -kljub «pomoči» anglo-ameriškega' imperializma, kljub Marshallovemu načrtu, kljub akciji za obnovo Evrope in podobnim ustanovam.
Po drugi strani ne smemo smatrati popolne aktivizacije produktivnih sil kot cilj naše borbe za dvig našega gospodarstva, za postopno izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva; prav tako ne smemo smatrati, da bomo že s samo to aktivizacijo rešili vprašanje dviga ravni našega mezdnega delavca.
ZaVedati se moramo nalog, ki nas čakajo v letu 1949 za okrepitev našega gospodarstva, za dvig življenjske ravni, zlasti delavcev, ki so zaposleni neposredno pri produkciji. Te naloge ne zahtevajo samo običajne zaposlitve vseh produktivnih delovnih sil, marveč je treba te delovne sile čim bolje zaposliti.
Treba je, da postane naše delo kolikor mogoče produktivno,- Kajti samo zelo produktivno delo vpliva na množino proizvodnje, in s tem v zvezi na zboljšanje trgov ter na znižanje cen. Samo na ta način je mogoče dvigniti stvarno vrednost mezd naših delavcev ter jim omogočiti, da za isto mezdo nakupijo vedno več blaga.
Ge preudarimo vse to, spoznamo, da je po zaposlitvi vseh delovnih sil naša nadaljnja naloga, da dvignemo produktivnost našega dela. Za uspešno rešitev tega vprašanja je treba delavcem stalno razlagati in jih poučiti, da je glavna ovira za dvig našega gospodarstva in dvig delavčevega
standarda ravno tedaj, če njegovo delo ni dovolj produktivno, ali celo, da sploh ni produktivno. Poleg tega je treba uvesti v delo disciplino, pravičnejše plačilo za delo ter pravilnejše odnose do proizvodnje.
Pod zadnjim pojmom, to je pravilnejši odnosi do proizvodnje — moramo razumeti nadzorstvo nad njo in sicer tako glede kakovosti, kot glede množine proizvodnje. Nadzorstvo mora biti takšno, da bo privedlo delavca do tega, da bo skrbel za čim večjo in boljšo proizvodnjo, da bo ločilo boljše od slabših delavcev, da bo vzpodbujalo slabše in zbiralo boljše; nadzorstvo mora biti skratka tako. da bo razvijalo pri poštenem delavcu čut tudi za čira boljšo strokovno sposobnost.
Pravičnejše plačilo pa pomeni, da je treba prenehati s tem, da ima enako nagrado sposoben, delaven in discipliniran delavec in tak, ki je nesposoben, nedelaven in nediscipliniran. Pravičnejše plačilo naj obstoji v razmerju resnično storjenega dela z ozirom na kakovost in količino. To znači, da je treba dati več onemu, ki dela in stori več, seveda v gotovem razmerju. S tem bo pravično plačan sposoben delavec in bo v spodbudo slabšemu delavcu, kar bo zopet v korist produktivnosti dela in posameznega delavca.
V pogledu discipline se morajo bolj vestni delavci boriti proti premnogim in neopravičenim zamudam in izostankom pri delu, kakor tudi proti pretirano preštevilnim primerom «počitka». ki ga dovoljujejo zdravniki ZESZ nebolnim osebam.
Zamude, ki so nerazmerno previsoke, zelo škodljivo obremenjujejo proizvodnjo. V nekaterih naših podjetjih je odstotek odsotnosti z dela dosegel včasih tudi 35 odst., kar gre, kot rečeno, na škodo proizvodnje, trga in v direktno na škodo delavstva. Pri tem niti ne upoštevamo tratenja premoženja skupnosti, ki ga predstavlja zavod za socialno zavarovanje
Način, s katerim naj bi odpravili vse opisane nedostatke in ki predstavlja za ljudsko oblast močno orožje, ki ga ima v rokah delavski razred ravno za dvig produktiv-
nosti dela in s tem tudi za dvig življenjske ravni, je način evidence o produktivnosti dela. Ta sistem se naslanja na določitev povprečne delovne storilnosti-pro-duktivnosti za vsako delo posebej. To povprečno normo je treba določiti na osnovi tega, koliko lahko producira delavec srednje sposobnosti v normalnem času. Na podlagi tega povprečnega izračunanja je treba vpeljati evidenco o produkciji posameznega delavca in mu je treba plačati sorazmerno razliko za proizvodnjo, ki je prekoračila povprečno mero.
Na zadnjem zasedanju plenuma so okrožni delegati ES opravičeno sprejeli sklep, s katerim so uvedli evidenco nad produktivnostjo dela za vsako panogo posebej. Od tedaj so bolj delavne sindikalne podružnice v raznih objektih vpeljale nov sistem dela.
Uspeh je bil ta. da smo dosegli občutno izboljšanje v produktivnosti dela, ki bo potem, ko bo ta sistem razširjen tudi na vse druge delovne panoge, v veliki meri prispeval k čim hitrejši realizaciji—-izvršitvi nalili nalog na gospodarskem polju. Zato ne sme biti uvedba produkcijske evidence našega dela samo naloga sindikalne organizacije, temveč jo morajo zahtevati in podpirati vsi zavedni in zavestni delavci, ki jih je na tem, da dvignemo čim bolj našo življenjsko raven. Ona predstavlja našo obliko tekmovanja na polju dela in je potrebna rav-nq^ tam, kjer je na oblasti ljudstvo, ki stremi za tem, da doseže čim preje zdravo gospodarsko podlago.
Gobbo Nerino
Cena pefroieju v svobodni prodaji
Istrski okrožni LO, odsek za trgovino in preskrbo, je dal v prosto prodajo 20 ton petroleja. Cena petroleju je 80 lir za liter. Zadruge lahko naročajo direktno pri podjetju «Istra-Benz» v Kopru.
Prešernova proslava v Kopru
Slovensko prosvetno društvo eOton Zupančič» v Kopru priredi v torek ob 20 uri zvečer v dvorani kina v Verdijevi ulici Prešernovo proslavo.
Vabljeni vsi člani in ljubitelji lepe Prešernove besede-
Cepljenje z BCG v Isfrskem okrožju
V ponedeljek 7. f. m.:
Korte:	v osnovni šoli
Malija:	»	»
Sičole:	»	«
Sv. Lucija:	»	#
Portorož:	"	»	»
Portorož: v dijaškem domu » 11 Piran: v osnovni šoli	-	’A
Piran: v strokovni šoli Strunjan: v osnovni šoli Izola: v strokovn; šoli Izola: v osnovni šoli
V torek 8. t. m.:
Buje:	v osnovni šoli
ob 8 » 8.30 » 9 » 9.30 » 10
14
» 15
» 15.30 » 16 » 16.30
Sv. Ivan:
Kastanjari:
Krašica:
Grožnjan:
Martinčiči:
Poropati:
Triban:	»	»
Bibali:	»	»
Od 10. do 16. II. bo cepljenja na istih krajih.
ob 8 » 8.30 » 9 » 9.30 » 10 » 14 » 14 » 14.30 » 14.30 kontrola
Zavod za socialno zavarovanje obvešča
Obveščamo vse uslužbence javnih ustanov, ki stanujejo v Kopru, da sprejema zdravnik ZSZ razen ob četrtkih in petkih vsak dan od 15. do 17. ure.
Sahovshi turnir v Kopru
Opozarjamo vse udeležence, da se točno držijo vseh predpisov glede turnirja, ker se v torek začne že 4. kolo. Vse neodigrane ali prekinjene morajo biti do tega dne končane.
Hdoi našega dijaka podpira, pomaga graditi lepšo bodočnost našega naroda
stave siovensKir slikarjev ST0 v Kopru
V okviru spominskih proslav ob 100-letnici smrti dr. Franceta Prešerna je bilo včeraj ob 16 uri otvorjena ob navzočnosti predstavnikov ljudske oblasti, tov. umetnikov in večjega števila ljubiteljev lepe umetnosti, razstava slovenskih slikarjev STO-ja v mestnem muzeju v Kopru.
Na razstavi je 23 del poznanih slikarjev umetnikov: Birse, Cesarja, Groma. Hlavatija, Lukeži-ča, Sakside, Spacala in Vogriča. Pogrešamo nekatere druge.
Razstava, ki je vzbudila že takoj ob otvoritvi veliko zanimanje, bo odprta od 5. do 20. februarja. Obširneje bomo o njej spregovorili v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
Poljske opekarne v dolini Pranje
Na križišču Sičol v dolini Dragonje kradi nadobudno podjetje «Ru-da» iz Kopra manjše opekarne, ka terih produkcija za zidne opeke bo znašala letno okrog milijon komadov. Preiskava ilovice je pokazala povoljne rezultate, tako da bo opeka res dobra ni solidna. Boljša bo kot opekarna Nardone. katere ilovici je primešane precej soli in apnenca.
Podjetje «Ruda» marljivo raziskuje teren in povsod, kjer so dani pogoji, pričenja z ustvarjanjem opekarn. S takimi poljskimi pečmi se bo dvignila celotna produkcija izdelovanja opeke od 30 do 50 odstotkov).
SLUŽBO DOBITA
DVA NATAKARJA
KAVARNA «LOGGIA» V KOPRU na Titovem trgu sprejme v službo dva natakarja — Nastop takoj!
Avtobusna proga KOPIii-TRSI
S 1. FEBRUARJEM je avtobusno podjetje «ADRIA» iz Kopra uvedlo na progi Koper-TTst in nazaj naslednji vozni red:
iz KOPRA ob 7 in qb 15.30. iz TRSTA ob 12 in ob 18.
V Kopru je zveza z vsemi važnejšimi Avtobusi vozijo samo ob delavnikih.
kraji Kopiščine.
ni?a(la,jevanje In konec) čes . ? 3e m°žu zaprlo sapo za »rioi‘(„1° aj Se!e' ko je malo po-«. nic je vprašal:
•■r. ‘' s<Lm kdai napadal oblast v i Upate trditi?«
'>	ne,n	sem odvrnil,
ncdcUr, U,1. P’',spo<tobah pa vsa-l e, ’ kadar sem vas poslu-" m	pa ravnost ne pove-
'rkutu	■ POW>tt možna rju,
to O Predsedniku Marijine
Po Dn* nekqitrim. ti pa pre-1 iim	ne Prekrivajo,
n-iem °. rekel. Se enkrat pa
ie „ai	da	bi	Povedali.
o ljudska oblast prava;
sestala niste rek’‘ in tudi ■velevaš m nikdar ne na ie 7nL-,-,0i odgovoril. Ali anus['t nad mojimi bese-« pa ;e iskal odgouora, s
(e m,' PobiI’ ne vem. Na-
l, ni7' le dejal-
e akimsoC7utV in niene Prači jn ..j* vrgli Iz šole od
Proti JI, ie mečejo. Nimam
Unilm^' et bi *> imeli
'aa ^upajoči rpkah’ *V9ti ln ta nhi , ,	'	Pa n°) PO-
‘a »blast kakor koli«.
«Take ljudske oblasti pa ne more biti, gospod župnik, to že jaz preprost kmet dobro vem», sem tnu odvrnil, s Pa tudi ne drži kar trdite. Nisem otrok, da ne bi že sam mnogo pomnil, o drugem pa lahko berem: vedno ste podpirali vsako oblast na svetu, pa naj jo je vodil Peter ali Pavel, pa naj je bil svet ali brezverski. Za stare jugoslovanske kralje ste celo maše služili, pri tem pa nam trdili, da so Srbi razkolniki, ln lahko bi vam navedel cel kup primerov iz današnjih dni, kako ni res, kar ste trdili. Pa saj vi to sami dobro veste. Zato pa smo tudi vedeli, da boste nastopili proti zadružnemu domu, ki ge zdaj zidamo, kakor boste morali nastopiti proti sleherni stvari, ker je vam drugod vse prav, pri nas pa vse napak; drugod je lahko oblast, kakršna koli, pri nas pa je vsaka, ki jo imajo ljudje v rokah, napačna drugod tia« j« vsak voditelj dober in pravi, pa če bo še tak razbojnik tn brezverec, pri nas pa so vsi slabi, pa nai so ie tako pošteni. Po svetu bi lahko zidali sama plesišča in bi vi nič ne
MIŠKO KRANJEC
linzuever z gespetlcm tupnikent
Kitf je itetmliil en meni in lui| faz njemu
rekli, pri nas vam pa zadružni dom ni pogodu.s Ali vi veste, čemu bodo ti zadružni domovi? Ne veste, Ce bi vedeli, bi bili proti njim. Nisem nikjer govoril proti njim in ne bom, povedal bom pa povsod, da mora biti cerkev nad zadružnimi domovi in povsod prvo. Kadar bom jaz mašo bral. ne boste vi tam imeli muzikeh Kar razsrdil se je, obraz mu je bil še bolj rdeč kot sicer. Kimal sem pri teh njegovih besedah, dolžan pa mu nisem mogel ostati odgovora. ki sem mu ga takole vrnil;
eZdaj vas razumem, gospod župnik’ tudi tisto razumem, česar niste povedali. Ta pesek peljem
za dom. Ce bi samo malo mogel misliti, da ga zidamo zaradi muzike, ki da bo vam nagajala pri maši, ga zvrnem takoj tu v jarek in še pljunem nanj. Ali to vi sami dobro veste, da oa ne zidamo zaradi muzike in zaradi plesa. Gospodarstvo bomo imeli tam, politiko in kulturo. Tako so nam rekli, tako nam pišejo in tako mi-kmetje verjamemo in vemo, da bo. Govorili so tudi o kotlih vaši ljudje. To so neumnosti m tudi ta o muziki je podobna tisti o kotlih. Ne rečem, tudi zaigrali bodo kdaj, a kaj je treba, da je vsaka muzika polka in ne 'vem. kaj še? Jaz mislim tako: če je že enkrat ljudska oblast, potem mora priti
vse tisto, kar je v zvezi z njo, pa tudi seveda zadružni domovi in ne vem, kaj vse bo še prišlo. Jaz bom vse to podpiral in za vse delal, ker vem, da bi se postavil proti taki oblasti, če bi se uprl enemu ali drugemu, kar je z njo v zvezi. Tega Pa nočem. In tako bodo storili drugi, in pojde vse ker vem, da bi se postavil proti taki oblasti, če bi se uprl enemu ali drugemu, kar je z njo v zvezi. Tega pa nočem. In tako bodo storili drugi in pojde vse naprej. Kdor pa se je danes postavil po robu, se bo jutri in vedno, dokler bo mogel. A kaj mu to pomaga? Jaz pa vem, da vsaka stvar pride k svojemu cilju, dokler bo kaj
dobronamernih in poštenih ljudi na svetu, ki jih bo pa vedno več. Tako mislim jaz gospod župnik, pa mi potem bog pomaga j«.
iiAIolil bom za vas, da bi vam zares pomagal,)) je odvrnil župnik tiho in vneto, «in vas privedel nazaj. Ali se vam ne zdi?» me je vprašal in sem čutil, da govoriva zadnje besede, «da bi bilo bolje za vas in vaše otroke, če bi bili pri nas? Premislite malo to stvar», in dajal mi je roko v slovo.
Na te besede sem mu jaz takole odgovoril:
<Ali se vam ne Zdi gospod župnik, da bi bilo prav, če bi vi bili z nami? Mi tu stran ne gremo, ker ne moremo. Bili bi nepošteni
in nepoštenjak tu ali tam, dober ni nikjer in nima spoštovanja nikjer. Stvar, za katero stojimo, je dobra in koristna za vse ljudi«.
Nekaj je ožel z ustnicami, vendar je še dejal:
«K maši bi pa vendar lahko hodili vi in drugi, ne?»
Zmignil sem z rameni pa odgovoril: sNisem neveren človek, gospod župnik, ali zastran maše sem vam že povedal, kako mislim jaz in kako mislijo drugi. Ce bi vi služili kdaj mašo za ljudsko oblast in za Tita, pa prenehali tam pridigati proti vsemu, kar je pri nas, bi mi Vsi prišli. Tako pa samo kopljete jarek, preko katerega nekoč ne bo mogel nihče, ne z naše strani k vam ne z vaše sem. No, naj bo: kar se ima zgoditi, naj se zgodi«.
Ze je odhajal nap)-ej, ker sva se bližala Razpotom. Vendar je moje besede še slišal. Odgovoril mi ni' tudi ni kako drugače prikimal', iz česar bi mogel sklepati, kaj in kako misli. Jaz pa sem peljal pesek dalje in še enkrat premislil o vsem, kar sem mu bil po-
vedal. Odgovoril sem mu; ker ji on meni odgovarjal tako. Konei koncev pa nima smisla, da si ka Prikrivamo, ko poznamo drug dru gega dovolj. Sicer pa, kar se im< zgoditi, naj se zgodi. Tega peski ne bom tu v jarek zvračal. l un dament domu smo položil in ge bomo pozidali. Ali prav tisti tre nutek se mi ie zazdelo da sm>. s tem položili fundameni še mnogim drugim stvarem, ki jim si cer ne vem imena. Mislim, da to fundament m napačen.
Lahko bi še napisal to in one o našem domu. Ali zdaj stvar teči v redu dalje: vsi lepo hodimo no delo, kar vsakdo lahko vidi no našem grafikonu, razen seredc nekaterih hiš. Tudi zdaj se še ka: prerekamo, ali tako bo vedno \r ni, da bi zapisal vsako stvar ki se v Razpotih zgodi Ce bo pa'otvoritev lepo uspela, bom marebi-t- tisto ie dodal. Radoveden sem. kako bo, kakor sem tudi radoveden, če bo stari Loboda res zaplesal, kot nam je bil povedal.
(Odlomek iz povesti »Naš dom«).
PRIMORSKI DNEVNIK
8. februarja 1949
Veliki učitelj delovnega ljudstva Lenin, ki je posvetil v svojih delih marsikatero misel ženi, da bi pokazal izvor njenega zapostavljanja in neenakopravnega položaja v družbi, je tudi jasno opredelil njeno borbeno pot za dosego pravic, ki ji pripadajo. Spaja se in se mora nujno spajati s potjo, po kateri bo hodilo borbeno ljudstvo, po kateri hodi vse delovno ljudstvo v borbi proti svojim izkoriščevalcem, zatiralcem in tlačiteljem.
Trdo življenje, težka vsakdanja borba za obstoj, nacionalno in socialno zatiranje — vsi ti činitelji so pripomogli, da so v najnaprednejše vrste tržaških žena pronik-nili ti zlati Leninovi nauki in da so stopile brez oklevanja med borce za svobodo in pravico. Tam so se politično dograjevale, si širile svoje ideološko in kulturno znanje in vse bolj spoznavale, kako je tudi vse njihove notranje družinsko življenje odvisno od po-pogojev splošnega družbenega življenja. Težka leta fašizma, narodnoosvobodilne borbe in zlasti tri povojna leta borbe proti imperializmu so poglabljala v njih to spoznanje in tudi nenehno razširjale njihove' borbe. Istočasno z razširjanjem njihovih vrst se je utrjevalo v njih prepričanje o pravilnosti njihove borbene poti.
Zadnja konferenca ASIZZ na Proseku je nazorno pokazala, kako je to prepričanje globoko zajelo naše antifašistične žene. Naravnost vpile so vase vsebino referata in mu pritrjevale z viharnim odobravanjem. Spojile so se v eno z diskutantkami{ zakaj vsaka njih beseda je bila krik vseh antifašističnih žena, ki se je na koncu izlil v mogočno zahtevo po enotnosti. Na tihem je tedaj vsaka pri sebi še enkrat ocenila vse uspehe, ki jih je doseglo tržaško demokratično gibanje, ko smo enotni kljubovali valovom imperialističnega nasilja, ki se zaganja na naše ozemlje. Premerila je tudi ogromno škodo, ki smo jo utrpeli, odkar smo dopustili, da nas razdvaja notranje nesoglasje. Iz tega si je potem ustvarila zaključek:
S sporom v demokratičnem gibanju se okorišča samo osovraženi imperializem. On hoče na bodočih volitvah kovati zlato zase in za reakcijo. Ne! Se je utrgalo iz nje, stega ne smemo dopustiti! Naša borbena pot je ena sama — pot delovnega ljudstva, ki mora zopet najti svojo borbeno enotnost in z njo podirati in onemogočiti načrte anglo-ameriških imperialistov na naših tleh.
To svojo ravno pot bodo naše žene pred vsem svetom in pred domačo reakcijo in neofašizmom manifestirale v najbližji bodočnosti dvakrat: na volitvah in na svoj praznik — S. marca.
Na ta dan bodo, kot druga leta, obrnjene oči vsega sveta na žene našega ozemlja, kajti žene so tu še vedno na borbenih položajih, na ozemlju, kjer stoji ljudstvo neomajno ter se noče prodati dolarjem in lažnim koncesijam, s katerimi ga hočejo kupiti zapadni imperialisti. To svoje trdno stališče, svojo doslednost v borbi za enakopravnost in neodvisnost je tržaško ljudstvo izrazilo ob neštetih prilikah, žene pred vsem na svoj praznik — S. marec.
To je bil zmagoslaven dan tržaških žena, s katerim so dokazale, da so vztrajne borke za mir.
Zopet je pred nami S. marec. Zopet moramo dokazati vsemu svetu, da ni na našem ozemlju imperializem napredoval niti za korak, da stojimo trdno na braniku demokracije in svobode ter da so vsi poskusi imperialistov, da bi porušili naše barikade, bili zaman. Tudi v naprej naj se
vsi napadi na človeške pravice zlomijo ob naši enotnosti in borbenosti! Naj bo tržaška žena ponosna na to! Na svoj praznik naj dvigne visoko zastavo bratstva, borbenosti in enotnosti, da jo bo videl ves svet tja preko svobodnih bosenskih gora, preko sovjetskih polj na novo Kitajsko ter preko vse še temne Evrope onstran morja kot znanilko svobode.
lltl&G ZGilG
ne pozabljajo na tovariše-antifašiste v zaporih
ASIZZ je v zadnjem času nabrala za politične pripornike sledeče: II. rajon L. 25.300, III. rajon 7.636,	IV. rajon 13.060,	V. rajon
5.102, VI. rajon 3.020, VII. 600; VIII. rajon 6.952, Bazovica 040; nabrano na konferenci ASIZZ — Prosek 0.600. Sknpno 74.010 lir.
Poleg denarja so nabrale tudi sledeče blago:
24,77 kg moke, 21.50 kg testenin, 17 kg riža, 2 kg prepečenca, 0,50 kg graha, 5,10 kg masti, 4,10 kg sladkorja, 0,35 kg klobas, 0,36 kg pinjolov, 6 kg sadja, 61,50 litrov vina, 250 kom. cigaret, 1 Škatlo tobaka, 4 Škatle konserviranega mesa, 1 Škatlo marmelade, 5 škatel mleka, 1 škatlo sardin, 20 dkg karamel, 20 dkg mandolata, 50 dkg lig, 40 dkg slanine.
Oblačil: 19 parov volnenih nogavic, 5 srajc, 0 majic, 5 športnih maj, 1 platnena jopa, 2 telovnika, 3 robce, 2 para čevljev.
lik sovjetske
X slikarstvu In kiparstvu
Mojstri likovne umetnosti -slikarji in kiparji podajajo v svojih delih z globokim občutkom novi duhovni lik svobodne sovjetske žene, ki zavzema častno mesto v sovjetski deželi. Včerajšnja sužnja je postala enakopravna graditeljica socializma. Odprta so ji vsa pota in vsa delovna področja.
Iz portretov, ki so izšli izpod čopiča najrazličnejših slikarjev, gledajo poduhovljeni obrazi kol-hoznic, znanstvenic, javnih delavk, pisateljic in umetnic. Skromnost, prirodnost, zavednost in dostojanstvo jih odlikuje vse ne glede na njihova leta in poklic. Odlikuje jih dostojanstvo ljudi, koristnih svoji deželi in svojemu ljudstvu.
Polet, smelost in neumorno stremljenje po novem in boljšem so svojstvene lastnosti sovjetskega človeka. Te lastnosti dosegajo vrhunec svojega izraza v kipu Vere Muhine «Delavec in kolhoz-nica».
Sovjetska država nudi ženi vso skrb in pažnjo, pomaga ji graditi
ognjišče. Zaradi tega sta zakon in materinstvo za sovjetsko ženo največja radost. Lik enakopravne sovjetske žene je utelešen v slikah «2ena» Sčrafine Rajngi-ne Fjodora Surpina. Z ljubeznijo je ustvarjen lik današnje ruske kmetice v mnogih slikah tega umetnika, kakor n. pr.: »Materinstvo«, «Qdmor» itd. Ozadja njegovih kompozicij so brezkraj-ne ruske pokrajine polne svetlobe in zraka.
Slikarka Olga Kolmakova je s sliko «slovo» podala patriotska čustva sovjetske družine. Za odhajajočim vlakom gleda z železniške postaje mlada žena z otroki. Stara mati, obkrožena z deklicami, se poslavlja od borca; ni jim bilo lahko ločiti se od svojih bližnjih.
Na platnih Kukrinika (psevdonim slikarjev Kuprijanova, Kri-lova in Sokolova) vidimo iike Zoje Kozmodemjanske in Lize Cajkine. Zojo je upodobil v mramorju kipar J. Manizer. Junaštvo Zoje Kosmodemjanske je navdahnilo Fjodorova Antonova.
da je napravil plakat »Zvezana deklica«. Njegov Je tudi plakat «Rusko dekle v nemškem ujetništvu«. V vseh teh delih se odraža nepremagljivost sovjetske žene, njena moralna premoč nad predstavnicami «višje rase«, nad hitlerjevskimi ljudožrci.
Slikarji upodabljajo globoko žalost sovjetske matere, ki je na fronti izgubila svoje sinove. In to je prava žalost in ne tarnanje, to je bol, kajti mati ve, da so njeni sinovi umrli za pravo stvar, da so dali življenje za svobodo in srečo človečanstva.
Na razne načine in v najrazličnejših predmetih prikazujejo slikarji in kiparji lik sovjetske žene. Kljub različnim umetniškim šolam in smerem se fizična lepota ženskih likov harmonično zliva z duhovno, radost življrftja s stremljenjem cilja z željo, da se prebrodijo vse zapreke za srečo milijonov ljudi, ki je za sovjetsko ženo tudi njena osebna sreča — sreča in lepša bodočnost njenih sinov.
SLAVA PAHOR J___________
Z močnim sunkom se je ustavil velik kamion na dvorišču ene izmed ljubljanskih vojašnic. Mraz prvih ur decembrskega jutra je objel potnice, ki so zapuščale vozilo. Tončka je izstopila med zadnjimi in z drugimi šla v pisarno, kjer so mlada slovenska dekleta — v okupatorjevi službi beležile osebne podatke novodošlih pripornic. V pisarni je bilo prijetno toplo, da bi človeka z lahkoto premagal spanec. Tončkin pogled je obstal na lepih, rdečih jabol-kah, poticah in maslenem kruhu s sladkimi rozinami tam ob steni na ozki, dolgi mizi. Bila si je takoj na jasnem: «Te ženske te vso oberejo, kar koli imaš pri sebi, jim moraš oddati, zato pa raste tam na mizi kup dobrot.« Prav V tem hipu je ena izmed hlapčevskih deklet dvignila visoko nad glavo zlatorumeno zapečen orehov zavitek. Suče se na peti in glasno venomer ponavlja: «Eh, ta bo pa dober za našega komandanta«. Manjkalo je namreč komaj 2 dni do božičnega večera. Dekle je s slaščico naenkrat izginilo nekam skozi vrata.
«Da bi tvojemu komandantu prav nič ne teknilo« — je neslišno zamrmrala Tončka. «Jaz mu še svojega kruha ne privoščim, kaj šele sira.« Naglo izkoristi v malem prostoru nastalo premikanje zaradi tako slavnostno uprizorjenega dekletovega odhoda s
,VAVAV.W.',V.W.VAWV.V.
V veliki tragediji trpeče Grčije stoje Grkinje svojim bratom, svojim otrokom tesno ob strani. Skupno z njimi v zaporih in mučilnicah, skupno pred krvniki, skupno z orožjem v boju za osvoboditev.
Strahote Bevinove demokracije in Trumanove doktrine so spo-
		
? 3
Vefa Muhina: DELAVEC IN KOLHOZNICA
znale Grkinje po udarcih, kazenskih ekspedicijah in nožih krvnikov.
Takole opisu je te razmere Ma-kedonka, ki je internirana na otoku Ai-Stratis:
«Ponoči so kakor živine vdrli v našo vas, prekleti! Iz hiš so nas metali z brcami. Ropali so, zažigali in klali. Ene so privezali k vozovom in jih vlekli za njimi, dokler niso padli v nezavest, druge so mučili z razbeljenim železom, tretje so žive žgali. Na vasi so zbrali žene in otroke in nam z naperjenimi mitraljezi ukazali, da gremo v hribe in pokličemo partizane domov. Gole, bose, z deco v naročju stopamo v breg. Njihovi črni jastrebi (tako imenujejo v vaseh letala) lete nizko in nas kosijo z mitraljezi. Ni jim Žal bomb, dovolj jih pošilja striček Truman. Nad glavo so letala, za nami mitraljezi, me pa z deco v naročju ne moremo ne naprej ne nazaj«.
Tak zločin objavijo monarho-fašistični časopisi naslednji dan kot velik uspeh vladne vojske. Z blagoslovom Angležev in Arne-rikancev organizirajo njihovi domači plačanci množična klanja, v največjem številu ubijajo žene in otroke.
Neofašizem vodi divjo kampanjo proti ženskim organizacijam, ki so razpredene po vsej državi. Zapori, odpusti iz služb, internacije, obsodbe — to so nagrade aktivnim ženam, ki stoje na čelu gibanja za enotnost žena, za mir, za likvidacijo fašističnega barbarstva, za enakopravnost in pravice žena, za zaščito matere in otroka.
V Grčiji ne mine dan, da bi ga fašisti ne umazali s krvjo. Spiski ubitih se večajo.
Neskončnim fašističnim zločinom se pridružujejo tudi uradna streljanja vladnih sodišč smrti. Z vzklikom demokraciji in svobodi ljudstva, s pesmijo na ustnih pada prva partizanka v Edisi, Irina Gini. Hrabra učiteljica Ru-mellje Evangelija Kusadza vodi kolo in poje pesem skupno s svojimi tovariši pred kazensko ekspedicijo. Isto kolo in isto pesem, ki so jo plesale in pele Grkinje med turškim suženjstvom in se vrgle v prepad pri Zalogosu Su-jotkinje, da ne bi padle v roke Turkom:
Riba ne živi na kopnem, niti cvet v pustinji,
In Grki brez svobode ne morejo živeti !
Poziv svobode generala Mar-kosa: «Patrioti in patriotinje, vsi z orožjem v hribe, za neodvisnost, za demokracijo, za rešitev domovine« — je razplamtel srca. Tisoči Grkov in Grkinj pristopajo k demokratični armadi. Tudi to pot so žene v njej enakopravni borci. Preplašeni fašistični generalni štab je zahteval od kvizlin-ške vlade, da neusmiljeno strelja žene, ker so »bolj fanatične«.
Povsod raste odpor, povsod se Grkinje bojujejo: v zaporih, v mučilnicah in v internaciji. V zaporu Hadzikiriakion v Pireju je neka skupina kmetic, ki se vračajo z otoka Ikarija, kjer so bile internirane. Policist nagovarja 60-letno starko: »Reci, starka, svojim sinovom, naj pridejo s hribov, da predajo orožje«. Stara partizanska mati ga jezno prekine: »Takim besedam oni ne bodo nasedli. Toda tudi če bi kdo to storil, ne le da mu ne bi jaz odprla vrat svoje hiše, temveč bi ne bilo zanj mesta v vsej vasi!«
Kmetica stoji v prvih vrstah velikega boja, toda tudi v mestih je boj nepretrgan in težak. Zenske so se postavile po robu množičnim aretacijam v mestih. V Atenah groze žene fašistom: «Roke stran od naših sinov. Nemci! Maščevanje ne bo izostalo!«
V Atenah se ponovno sliši Jlas svobode kakor med nemško okupacijo. Zopet se pojavljajo letaki in gesla po zidovih, kljub življenjski nevarnosti. Toda ne glede na teror, odpor vsak dan narašča. Osemletni boj za svobodo naroda je rodil novo Grkinjo, ki je spoznala svojega sovražnika — fašizem in jo naučil neusmiljene borbe proti njemu. Politično zavedne in ideološko zrele so postale Grkinje pomemben faktor v boju za zmago naroda. Razumejo, da je boj za uresničenje njihove enakopravnosti, za nacionalne pravice neločljivo povezan z borbo za svobodo. neodvisnost in mir. Danes se skupno s svojimi tovariši bore za takšno življenje, kakršnega že uživajo žene na Balkanu
in v vseh državah, v katerih vlada ljudska demokracija.
Borke in ustvarjalke novega življenja korakajo k svobodi skupno s svojimi brati. One vedo, da stoji ob njihovi strani vse demokratično človeštvo.
General Markos je postavil temelje ljudski demokraciji. Ljudski odbori, ljudska sodišča, ljudska prosveta, pravična razdelitev zemlje, priznanje popolne enakopravnosti žena so doseženi s krvjo in z bojem.
Simpatije in manifestacije solidarnosti žena drugih držav vlivajo nove sile njihovemu boju. One vedo, da ne bodo ostale brez pomoči in prisegajo materam vsega sveta, da se bodo borile z vsemi svojimi silami prot? hujskačem nove vojne, da bodo visoko dvigale zastavo boja in da bodo dale vse za osvoboditev domovine.
slaščico in previdno položi svojo culico v kot za vrata.
Po končanih formalnostih je odšla vsa družba pod vodstvom v zgornje prostore. Tončka je skrivala pod plaščem svojo culico, katero je prav tako spretno dvignila s tal, kakor jo je. bila pred eno uro tja položila. Molče je vrsta obstala na hodniku. Lučka izpod stropa je medlo brlela, koraki stražnika so odmevali enakomerno po trdih kamenitih tleh. Tončka še ni izmenjala besede s svojimi tovarišicami, pogledovala je sedaj eno, sedaj drugo in videla v njih očeh kljubovalnost in odločnost. Ob tem spoznanju se je tudi ona vzravnala, še tesneje stisnila k sebi svojo culico in se naslonila s hrbtom na vrata. Nad njeno glavo je nekdo šepetal nerazumljive besede. Tončka je paz-ljico prisluhnila, razločila glas, ki je bil ženski in vpraševal: «Od kod, od kod?« Za temi vrati je torej zaprta žena, sama in v temi je hitro pomislila in že odgovarjala: «Iz Ljubljane, iz Ljubljane?« Počasi se je odstranila od vrat in pogledala v višino, od koder je izza rešetke prihajalo nerazumljivo šepetanje žene, kdo ve, morda matere, po domu in otrokih hrepeneče.
Globoko tišino motijo koraki stražnika, ki trdo stopa in si drgne premrzle roke. Ob 5 so zarožljali ključi in soba št. 10 je sprejela nove stanovalce. Tončkine oči merijo zvedavo novi prostor. Ob steriah stoje visoki pogradi. Njih spodnji del tvorijo predeli «zajčntce» ali »koje«, kakor so jih pripornice imenovale, a na vrhu so nepredeljena ležišča — gole deske, na katera se je prišlo dvigaje se po cokljah lesa pribitih na tramovje, ki je držalo pograd. Ta telovadba je bila težavna in silno neestetska. V sobi je bilo še temačno, zato ni bilo mogoče razločiti, kaj se v «zajčnicah« giblje in dviga. Tončka se še ni premaknila z mesta, še vedno je strmela v pograd. Tudi nobene od tovarišic še ni nagovorila, a tudi nje — nobena. Skoro vsaka si je že poiskala ležišče in tiho legla, da bi ne zbudila spečih. Tam ob oknu je slonela mlada Anica in milo jokala, edina, katero je obvladala vidna žalost.
»Zakaj jokaš? — jo je pritajena vprašala Tončka.
«Saj ne vem, zakaj sem tu. Našli so me pri fantu in sem morala z njimi, on pa je sme) ostati doma.« Debele solze so močile lepo, mlado Aničino lice.
Tončka je zašla v dvom in tiho izpraševala: «Zakaj so pa druge zaprte?« Ali so tudi... Nevede je prišla do pograda ob sprednji steni. Tedaj ji je z vrha udarilo na uho: «Tončka, Tončka, dvigni se k nam, gor pridi!«
DELO JE POSTALO CAST DRŽAVLJANOV LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. ZAVEST, DA DELAJO ZASE, DA ZAGOTOVIJO BOLJŠO BODOČNOST SVOJiM OTROKOM. USTVARJA IZ JUGOSLOVANSKIH ZENA HEROJE DELA
Zaman je ugibala, kdo bi bila tovarišica, ki jo tako vztrajno kliče in vabi. Sledeč neznanemu glasu se je Tončka vzpela s cok-lje na cokljo in si pomagala na vrh pograda. V poltemi je opazila dvoje velikih črnih oči, ki so se tako lepo odražale v bolehni bledoti lic pod razmršenimi kodri gavranje temnih las.
— Oh. Mara, — je vzkliknila Tončka, toda ta ji je molče pokazala prostor pod odejo poleg sebe in obe sta zaspali, ne da bi se o čem izpraševali. Pod tanko odejo je v mrazu trepetala zdravnica Pavla in zaman čakala spanca. Na desni in levi žena pri ženi na golih deskah mlade in ža priletne. Tončka se je pomirila, ko se je znašla v družbi samihi terenk, delavk za OF.
Ze zgodaj je postalo v sobani živahno. Tončko je zbudilo glasno govorjenje in dim cigaret, ki je skoro zagrnil strastne kadilke Miro, Talči, Vero in Maro, ki so sedele okrog nje. S pograda pri vratih je prihajalo petje. Mladinke so ubirale »Volgo« in «Bi-lečanko«. Z desne in leve so prihajale pripornice iz »zajčnic« in silile k vratom. Stražniku se je dozdevalo še vse prezgodaj, da bi odpiral vrata. Zunaj je snežilo, v nezakurjeni sobani je bilo mrzlo, neznansko mrzlo. Anica je še vedno jokala. Cilika pa je moledovala pri vratih in klicala stražniku skozi rešetko: »Bisogno, gabinetto, presto bisogno, mi se forte bisogno« — kakor in kar si je v naglici zapomnila italijanščine. Ko njenim besedam nj bilo odmeva, se Je oglasila njena pristna gorenjska narava: »A boš kmau odpru, ti lačna glista ti...« Končno so se odprla vrata, da sb se pripornice umile pri koritu na hodniku.
«Voi tutte partigiane, io voi pum. pum«, se je šalil stražnik in kazal s puško, kako se bo to zgodilo.
Cilika je bila takoj pri njem. Polna besa, je v Laha smehljaje odgovorila: »Kaj boš ti rev'ž nas Pum, pum, kar movč, da te ne pobašem pr oken vun«. Veri se ni zdelo vredno odgovora, s prezirljivim pogledom je ošinila možakarja in šla ponosno mimo njega.
Tončka se je priključila vrsti, ki je korakala po sobi, da si ugreje noge, da prežene lakoto, ki se je že občutno oglašala. Cez 13 ur posta je bila prvič dana prilika, da si lačne pripornice ogrejejo želodec s toplo vodo, V kateri je bila zakuhana kocka' «Dadi». Sledil je post dola 29 ur, do božičr.ega večera.
»Kako naj mu dop -,vein, da hočem gosto, gosto«, j« vse ckoli povpraševala Cilika.
»Aha, hvala — fisso, fisso« —* je prosila pri loncu. Dobila je po želji ona in tudi druge. Cilika je dvignila in odnesla svoj poln krožnik. Hrane se ni dotaknila, z rokama si je podprla obraz in nemo strmela pred se.
»Zakaj ne ješ?«, jo je vprašala Marica, Cilikina koleginja. «Saj si vendar tako silila k loncu.«
Cilika je pazljivo pogledala okrog sebe, da bi druge ne slišale, in jezno, skoro s solzami v očeh rekla: «Kako naj jem, če je Lahu kanilo z nosa prav v moj krožnik. Bom že potrpela!«
Zvečer, na božični večer je Tončka razdelila svoj sir in kruh. a Mara klobasico, katero ji je od doma prinesel in previdno izročil vojak znanec. Tudi Cilika je prigriznila. a taka malenkost' ji mogla utešiti velike lakote.
Ob slabi luči, lačnem želodcu je v mrzli sobani adonela pesem iz vseh gil, mila in udarna pesem, kakor bi izvirala iz ene-ga srca.
Cilika se je tiho spravila k mrzli peči. zažigala v njej papir in si segrela juho. Mrko gledaje pred se je zajemala in pojedla do zadnje kapljice.
Tišina je zavladala, pripornice so pogledale na gole deske, a zaspala ni nobena. Bila je noč, božična noč,
Tako je bilo naši ženi takrat-SLAVA
,/ZAVV,V.WW.W/.WV.W.V.WJ/.WAV.VA-.V.W.V/.VZ.%VJA’AVA-rtW.WW,ZVW^%,AVl,ZAV.’AVA%%VJAVrtVWAV.VA\WASV.VW.v.v^<v.WA.iV.. ..... . ...^^	_	.	%vv«i
.BILO JE.
V LENINGRADU...
LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA
Tam je bilo vse po starem. Polkovnik ’e sedel z namiljenim rbrazom. Poleg njega sva zagledala oficirja s činom poročnika. Levo ti ko je imel zamotano. Po beli. čisti obv»zi in krvavem madežu sem spoznal, da je bila napravljena šele nedavno. Bolno roko je položil na mizo, a z desno si je nerodno zvijal cigareto. Ko sva vstopila, je polkovnik dvignil glavo in s prstom šel po namiljenem licu
«Kje je brivec?«, je vprašal.
V isti sekundi se je pričelo topovsko obstreljevanje. Granate sc padale krog naše kolibe. Z leve in desne, od vsepovsod sem slišal streljanje. Nobenega presledka ni bilo vmes, da bi se v njem oddahnili. Čutil sem, kako se odbija od sten. Plamen ,-vetilke je zatrepetal pri vsakem udarcu. Pokanje se je nadaljevalo. Zdelo se mi je. da se je vse zavrtelo. Ostalo je samo šumenje in trepetajoči plamen. Mahoma ni bilo ničesai* več. Pri poslednjih strelih je ugasnila luč. Postalo je tiho. V temi so ljudje težko dihali Major je vzel vžigalico in prižgal svetilko.
Vsi smo molčali. Na pogradu je nekdo hropel tako silno, da ga ni moglo preglušiti nobeno topništvo. Sedel sem na zemljo in se pri-
rJonil k steni. Zemlja v kolibi je bila vlažna. Ni mi bilo do Jedi. Najrajši bi bil spal. Zaprl sem oči m začel šteti oddaljene strele. Naštel sem jih osemnajst. Istočasno z osemnajstim se je zaslišal močan radistov glas:
»Roza, Koza govori!«
Odprl sem oči in skočil pokoncu. Polkovnik je stal pri oddajniku. Govorila je Roza, oddajnik na komandirskem tanku, enem izmed šestih, ki so se borili nekaj desetin kilometrov od nas. Komandir je poročal, da so tanki v kritičnem položaju.
«Nekaj nemških pušk jih obstreljuje z dumdumkami. Iz gozda se je prikazalo kakih deset nemških tankov. Eden izmed naših gori. Toda njegova posadka še vedno strelja. Municija je pri kraju. Borili se bomo do konca. To je vse.« .
Radist je mrzlično razbral pomen številk radiograma.
Nato se je znovi začelo besno obstreljevanje, med katerim bi človek najrajši legel na zemljo in se zaril vanjo tako globoko, da bi popolnoma izginil z njenega površja.
«Najbrže so zadeli oddajnik«, je rekel načelnik štaba.
«Ni ga tieba zadeti«, je pripomnil nekdo na pogradu. Pred 24 urami so bili tu Nemci. Ne boj se, vse jim je dobro poznano.«
Odpahnilo je vrata kolibe, svetilka je ugasnila, s stropa se je usula zemlja.
«Izključito oddajnik za deset minut!« je ukazal polkovnik. »A kje
je brivec?«
»Brivca je ubilo, tovariš polkovnik«, je rekel nekdo pri vratih «fležal je z galunom, ko ga je drobec zadel.«
«Milo imate še na obrazu, Boris Gregorjevičs, je pripomnil načelnik štaba.
Polkovnik je izvlekel robec in si zbrisal z njim ostanke mila.
Minule so strašne minute. Oddajnik se ni več oglasil. Ljudje lam V tankih, katerih glas smo pravkar slišali, so bili nenadoma neskončno daleč od nas. Sepetaje sem vprašal majorja, kako se imenuje komandir tistega tanka, ki že gori in se le ne poda. Priprl sem oči in zdelo se mi je, da vidim pred seboj goreči tank. Vsi so bili tiho in upirali pogled v radista. Prekinil je zvezo. Naslonjen na hrbet je zadremal. Ze dva dni in dve noči ni spal. Bijo je tiho in zdelo se mi je, da slišim hreščanje gosenic.
»Grem«, je rekel nenadoma tisti poročnik z zavezano roko in vstal.
Umili
POGLED NA TRG IN PALAČO ADMIRALITETE
»Ne, Paškovski.«
«Rotrebna sta mi dva	tanka, da	se prebijem «
“Vi ne greste nikamor«, je rekel	polkovnik nekoliko bolj	glasn®
»Ranjeni ste.«
»Seni komandir bataljona. Moj bataljon je lani, a jaz sem to. Ali je to prav?#, je ugovarjal.
»Pehota prihaja«, je tiho rekel polkovnik, ne da bi se h konid obrnil. «Ali vam je rqs	mogoče odriniti?«, je nenadoma	vprašal
Faškovskega.
»Torej lahko grem?«
«Pojdite! Pehota se zbira na tankovskem izhodišču. Tam dobit6 strelivo.«
Paškovski je odbrzel	it kolibe.	Polkovnik jr ukazal	vkljub
aparat. Stopil sem za Paškovskim. Hodil je naglo. Ko sem ga dohiteI> sem mu povedal, da sem vojni dopisnik in sem ga vp.ašal po tankih
Ni mi odgovoril, le z roko je pokazal na guzdnj rob. Sla sVa molče. Jaz sem ga komaj dohiteval. Ko sva prispela do gozda, sem zuglc-dal nekoliko zamaskiranih tankov.
»Andrijanov!#, je zaklical.
Nad odprtino enega izined tankov je pokukala glava izpod čelad*
»Daj, poženi«, je Paškovski veselo kriknil. Obrnil se je k me'1' in prvič spregovoril z menoj »To je moj orel«, je rekel. »Mehani* tankovski vozač. Tri nemške tanke je zjutruj uničil. Ako se vrnem« boste napisali roman o njem.«
Andrijanov se je znova skril v odprtini. Iz gozda so prite*1* vojaki in se pričeli posedati v tankov oklep.
Tudi Paškovski je izginil v odprtini. Motor je zabrnel. Tank ** je pričel premikati in dvigati snežni prah.
(Nadaljevanje sledi)
UKEDN1S1VU. ULICA MONItCCHISt. 6. III. ima. — Telefon St »3-BOB - UPRAVA: ULICA K. MANNA SL 29 — Telefonska Številka «351.
OGLASI: od 8.30-12 In od IV18 tel. 27-847. Cene oglasov: 7,a vsak mm vtSInr v Sirlnl I stolpca: trgovski 40. (mančno-pravnl 60. osmrtnice 70 lir.
Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRU2NICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749
NAKOCN HA. Cona A: mesečna 260, četrtletna /50, polletna 1400, celoletna 2600 lir, Cona B 144, 414, 102 I44U mgulir Fl.HJ as iks m. ►*<) din. Poštni	M	STO-ZVU:	»Zalnžnlšlvo	Primorski	dr.evmk«	Trs!	11-15374: ta FLRJ: «Prtmorski dnevnik« uprava:	Ltublian* 'fi.90601-1®
Koper, ul. Battlstl 301 /a - Tel. 70 — Ljubljana, Tyrševa cesta 34.